Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI LIST
Posamezna številka 400 lir
NAROČNINA četrtletna lir 3.250 - polletna lir 7.500 - letna 15.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir 20.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1307
TRST, ČETRTEK 5. FEBRUARJA 1981
LET. XXXI.
Zdaj je na vrsti KD
»Vsem jezikovnim manjšinam je treba priznati enako dostojanstvo in enakopravnost. Manjšine je treba enako zaščititi, ne glede na njihovo številčno moč, ne glede na kraj njihovega bivanja, na moč njihovih zahtev in na trenutno raven zavesti lastne identitete... država je po ustavi dolžna izdati zaščitne norme . . . in ustvariti pogoje za zaščito in razvoj narodnostne skupine, in sicer za vsa področja njenega življenja, na jezikovnem, kulturnem, socialnem, gospodarskem in političnem področju.«
Ie načelne misli so jasno prišle do izraza na vsedržavnem zasedanju konec prejšnjega tedna v Vidmu, ki ga je priredila Demokratična liga s sodelovanjem Kulturnega krožka »Studenci« iz Špetra Slovenov in društva »Grup-po ricerca e presenza« iz Gorice. Dvodnev-no, zasedanje je potekalo pod geslom: »Nezaščitene narodnostne in jezikovne skupnosti ter demokratična država«. Demokratična liga ni politična stranka ali politična organizacija, temveč le Združenje »za politično kulturo«, kot je povedal eden njenih predstavnikov. Združenje se sklicuje na krščanske vrednote, zaradi česar je jasno in naravno, da skuša vplivati na oblikovanje temeljnih smernic zlasti tiste italijanske stranke, ki se ji pravi Krščanska demokracija. To je prišlo tudi jasno do izraza na začetku zasedanja, saj so se ga udeležili številni, najvidnejši predstavniki Krščanske demokracije iz Furlanije, med njimi mnogi parlamentarci, deželni odborniki in svetovalci ter videmski župan demokristjan Can-dolini.
»Pobuda za to zasedanje — beremo v poročilu za tisk — je nastala iz ugotovitve, da se italijanski katoliški svet še ni sistematično lotil obravnavanja vprašanja jezikovnih manjšin, ki živijo v državi. To zasedanje je samo prvi korak in teži za tem, da bi katoliški svet postal občutljiv za vprašanje, ki je bistveno za razvoj demokracije v Italiji. Predmet razprave je človek in celoviti razvoj njegove o-sebnosti; ves človek, vsi aspekti njegove osebnosti so izhodišče naših prizadevanj.«
Pri organizaciji zasedanja so imeli pomembno besedo predstavniki Kulturnega krožka »Studenci«, saj sta na primer njena člana Rutar in Bankič bila skoraj stalno za predsedniško mizo, da ne omenjamo Ferruccia Klavore, ki je lepo skrbel za stike s predstavniki tiska, radia in televizije. Bankič je poleg tega sodeloval tudi pri okrogli mizi in podal pregled stanja v Beneški Sloveniji. Pri okrogli mizi so poleg Bankiča sodelovali predstavniki Furlanov, Okcitancev, Ladincev, Albancev z juga države, Nemcev iz Veneta in Aostancev.
Pomen tega vsedržavnega zasedanja je prav gotovo predvsem v tem, da so se lahko odgo-
(Dalje na 7. strani)
Forlanijev slalom
V	torek je bila v poslanski zbornici težko pričakovana razprava o kočljivih izjavah predsednika republike Pertinija, da je italijanski terorizem povezan z neko tujo centralo, ki ga tudi dirigira, in da je ta centrala v neki državi vzhodnega bloka. Te države ni imenoval, a komentatorji so sklepali, da je menil bodisi samo Sovjetsko zvezo bodisi Češkoslovaško. Znano je, da je sovjetska vlada protestirala, prišla pa je na dan tudi s protiobtožbami na račun ameriške obveščevalne službe CIA. Med drugim je sovjetski tisk to celo obdolžil, da je u-grabila Alda Mora, ki da je bil ameriški politiki napoti.
Kot je bilo pričakovati, je potekla torkova razprava v poslanski zbornici tako, da ni povzročila nikake krize, zlasti ne na vladni ravni, in ni zaostrila nasprotij v vladni koaliciji, hkrati pa je tudi nekoliko skrhala ostrino polemike s Sovjetsko zvezo. Ministrski predsednik Forlani je rekel, da obstajajo sumi, ne obstajajo pa dokazi za to, da bi Sovjetska zveza ali kaka druga država vzhodnega tabora podpirala in vodila terorizem v Italiji. Dokazano je sodelovanje med italijanskimi in tujimi terorističnimi skupinami, vendar pa ni dokazan sum, da so kake tuje vlade ali institucije v taki meri povezane s tem, da bi bilo mogoče to z absolutno gotovostjo trditi. Vendar pa se ne zdi neutemeljena domneva, da je italijanski terorizem morda podpiho-van in izkoriščan od tujih držav. In v tej zvezi ni mogoče pozabiti — je rekel Forlani — da je Sovjetska zveza v središču akcij, ki so prispevale k destabilizaciji v raznih delih sveta.
To je bil v bistvu zapleten odgovor, ki ga je dal Forlani na vprašanja in interp lacije vseh političnih skupin v poslanski zbornici v zvezi z izjavami predsednika republike Pertinija za francosko televizijo i na italijanski odgovor na sovjetski protest zaradi tistih izjav. Forlani pa je pri tem o pozoril tudi na tajnost podatkov, ki jo je treba varovati, ko gre za zadeve te vrste. Poudaril pa je, da je iz poročil tajne obveščevalne službe zadnjega polleta razvidno, da res obstajajo povezave med italijanskimi in tujimi teroristi. V tej zvezi je navedel Forlani precej podatkov, ki to potrjujejo. Opozoril je med drugim na dejstvo, da je terorizem posebno aktiven v Turčiji, ki ima tisoč kilometrov dolgo mejo s Sovjetsko zvezo, in v Italiji. Obe ti državi sta članici atlantskega pakta in ležita na obrobnem torišču atlantske obrambne zveze. Obe pa sta tudi zdaj tarča ostre teroristične ofenzive.
Forlani je tudi dejal, da je italijanska vlada izrazila svojo vznemirjenost zaradi hegemonističnih poskusov in ekspanzioni-stične politike Sovjetske zveze v zadnjih letih, kar je pripeljalo do skrajno nevarnih situacij. Forlani je pri tem spomnil na Angolo, na Južni Jemen in na Afriški Rog, kjer je bilo hudo spremenjeno ravnovesje, na katerem je potekal proces pomirjenja. Sovjetska zveza je v svoji protestni noti potrdila svoje načelno stališče, po katerem da sovjetska država obsoja in je vedno obsojala terorizem. »Toda mi želimo — je izjavil Forlani — da bi to načelo uveljavili na vseh področjih sovjetskega vpliva. Vlada se
dalje na 2 stran! ■
Sindikati in gnspodarska politika
Enotno tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL bo v petek priredilo v Rimu zborovanje sindikalnih voditeljev iz posameznih italijanskih dežel, na katerem bodo razpravljali in sklepali o vrsti sindikalnih akcij, s katerimi naj delavci po vsej državi pokažejo, da odločno nasprotujejo ukrepom, ki jih je pred dnevi sprejel zakladni minister Andreatta na področju kreditne politike. Poročilo, ki ga je te dni objavilo enotno tajništvo sindikalne federacije, poudarja, da so ukrepi zakladnega ministra v kričečem nasprotju s temeljnimi smernicami gospodarske politike, ki jo je bila napovedala sedanja vlada. Omejitev kreditov — nadaljuje poročilo — bo negativno vplivala na dohodke delavcev in zlasti na raven zaposlenosti. Pri tem poročilo omenja nove davčne dajatve ter zlasti iz-
redni davek, ki ga je vlada določila za obnovo potresnega območja na jugu države. Sindikati poleg tega omenjajo posredne davčne dajatve, kot je na primer davek na uporabo električnega toka, od česar bodo i-meli največjo škodo prav odvisni delavci. Nove davčne dajatve in nova denarna politika, ki jo zagovarja zakladni minister, pomeni po mnenju sindikalnih organizacij napad na raven zaposlenosti, proti čemur nameravajo sindikati odločno nastopiti.
■Enotno tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je dokončno odobrilo nove predpise, ki bodo urejali potek stavk na področju prevozov. Sindikalno tajništvo opozarja, da novi predpisi že obvezujejo vse delavce. V prihodnjih dneh bo vrsta posvetov s prizadetimi delavci, ti posveti pa se bodo morali zaključiti v dveh tednih.
RADIO TRST A
Za pogajanja, vendar pod določenimi pogoji
■ NEDELJA, 8 .februarja, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Zaklad pri samotni roži«; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila;
14.10 »Radio Klopotača«, variete Radijskega odra;
15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi; 19.00 Poročila.
■ PONEDELJEK, 9. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Slo-venoi v miljskem okolišču; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Z revije Zveze cerkvenih pevskih zborov; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Janez Jalen: »Bobri«; 15.00 Glasbeni ping-pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Antala Jancsovicsa; 18.00 Kulturno pismo; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 10. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Primorska duhovščina pod fašizmom; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec;
11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček;
14.30 Motivi z malega zaslona; 16.00 Mladi pisci;
16.30 Rezervirano za...; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Nove plošče; 18.40 Sodobni italijanski deželni dramatiki; 18.45 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila.
■ SREDA, 11. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska;
10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovnne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Janez Jalen: »Bobri«; 15.00 Nove plošče; 16.00 Slovenska literatura v Italiji;
17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Iz sveta umetnosti; 18.40 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila.
■ ČETRTEK, 12. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska;
10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti; 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 Problemi slovenskega jezika;
15.00 Glasbeni revival; 16.00 Vinko Beličič: Prelistavanje poldavnine; 16.30 Glasbene diagonale;
17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov; 19.00 Poročila.
■ PETEK, 13. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Zimske slike; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Za ljubitelje operne glasbe; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Mednarodno tekmovanje »Cesare Augusto Seghizzi« 1980; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Janez Jalen: »Bobri«; 16.00 »Radio klopotača«, variete Radijskega odra; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenska imena naših krajev; 19.00 Poročila.
■ SOBOTA, 14. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutra nji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska;
10.10 Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Antala Jancsovicsa; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Danes in jutri«, oddaja o Reziji;
12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 14.3)0 Gremo v kino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah; 17.30 Na goriškem valu; 18.00 Ivan Raos:	»Odklonjeno povabilo«, monodrama;
18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila.
Ameriški predsednik Reagan je posredoval intervju tedniku Time in štirim vodilnim ameriškim dnevnikom, v katerem izraža pripravljenost za obnovo dvostranskih pogajanj s Sovjetsko zvezo glede omejevanja jedrskega orožja, kakor hitro bodo sovjetski voditelji pokazali pripravljenost na pravšnjo znižanje omenjenega orožja. Vsekakor je izrazil zavzetost za ohranitev krep ke obrambe. Podčrtal je nujnost ameriške prisotnosti na Bližnjem vhodu, kar pa ne pomeni nujne intervencije v vsakem prime ru. Glede vprašanja povratnikov, nekda njih ameriških talcev v Iranu, je dejal, da namerava proučiti posamezne točke dogovora v zvezi z obstoječim mednarodnim pravom, pa tudi z ameriško notranjo prav no ureditvijo. Pomisleke je izrazil zlasti glede člena dogovora, ki ga je dosegel Car ter, ki onemogoča nekdanjim talcem, da b.: zahtevali na ameriških sodiščih od iranske vlade odškodnino. Reagan je dejal, da po njegovem uprava ne more odreči državljanom možnosti, da branijo lastne interese.
Reagan je ponovno kritiziral Carterja in izrazil mnenje, da bi moral biti že takoj po zajetju talcev odločnejši. Glede izrael
■	nadaljevanje s 1. strani
sicer zaveda, da je italijanski terorizem v veliki meri notranji pojav in ima notranje vzroke in da ga je tudi treba premagati v državi sami, vendar pa zaradi tega ne misli zapirati oči pred mednarodnimi povezavami, s katerimi bi se lahko okoriščal. Zato bo tudi na tem področju izvajala trdno in odločno akcijo za obrambo državne suverenosti proti vsakemu vmešavanju. V tem duhu je predložila Italija na konferenci o miru in varnosti v Evropi, ki zaseda v Madridu, poseben predlog o terorizmu, da bi se razširilo in okrepilo sodelovanje med 35 državami, ki so podpisale zaključni akt helsinške konference. Pri tem je Forlani tudi poudaril, da se obrača tudi na države, ki pripadajo skupini nevtralnih držav, in na vzhodne države, naj se pridružijo temu italijanskemu predlogu. Po njegovem je namreč neobhodno potrebno, da vsaka država dokaže, da hoče dejansko uveljavljati izjave, s katerimi izraža namen, da bo z vsemi sredstvi pobijala terorizem,
Komentarji v veliki večini italijanskih dnevnikov menijo, da se je Forlani zelo spretno obnašal pri tej priložnosti in vozil pravi slalom, ne da bi bil ob koga trčil in se komu zameril. Potrdil je izjave predsednika republike, ne da bi jih bil ponovil, vsaj ne najhujših, in ugodil željam svojih partnerjev v vladi, ki se niso ravno krile, hkrati pa tudi obsodil hegemonistično in ekspanzionistično politiko Sovjetske zveze, ne da bi mogla ta zaradi tega protestirati. Nekateri listi pa vendar menijo, da Sovjeti in njihovi prijatelji v Italiji in zlasti v parlamentu ne bodo kar tako požrli njegovih izjav in se bodo skušali maščevati. Zato naj bi bil Forlani kot predsednik vlade
skih kolonizacijskih naselbin na zahodnem delu Jordana je dejal, da po njegovem ni so protipravne, vsekakor je izrazil mnenje, da gre za provokatorski nastavek. Opazovalci ugotavljajo, da je prva izjava takšne vsebine od strani kakega ameriškega pred sednika.
Glede ostre polemike med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike o podpihovanju terorizma v svetu, je Reagan dejal, da so Sovjeti na njegove obtožbe odgovorili, da se laže, vendar niso z dokazi utemeljili svojega stališča.
Pred dnevi je moskovska Pravda objavila v celoti poročilo agencije Tass, ki z.i vrača ameriške obtožbe na račun Sovjetske zveze, da sodeluje z mednarodnim terorizmom in vabi Združene države Amerike h konstruktivnejšemu dialogu.
Vladimir Vasev, ki vodi posle sovjetskega veleposlaništva Združenih držav Arne rike je v intervjuju za neko ameriško televizijsko omrežje izrazil mnenje, da go še vedno možna pogajanja med obema državama glede najhujših spornih vprašanj od Perzijskega zaliva do Indijskega oceana ter tudi o Afganistanu.
odslej še bolj buden pri razpravah o raznih zakonih v poslanski zbornici in v senatu in posebno ob priložnosti tajnih glasovanj. Njegova vlada je postala po tem njegovem torkovem govoru v poslanski zbornici še bolj nadležna tistim, ki bi radi spravili iz vlade socialiste in vrinili na njihovo mesto komuniste. Spričo tega bi lahko postal vsak problem priložnost za vladno krizo. Ni slučaj, da je takoj narastel in se zaostril ton polemik o gospodarskih vprašanjih. Forlani bo moral še in še preskakovati ovire. Mogoče pa le ima v zadostni meri tiste a-tribute moškosti, ki mu jih je nedavno o-drekal neki znani italijanski časnikar.
Izraelske volitve
Datum predčasnih parlamentarnih volitev v Izraelu še ni dokončno določen. V ne deljo je vlada predlagala sedmi julij, kasneje pa je posebna parlamentarna komisija sklenila, da predlaga zbornici še bližji datum, in sicer 30. junij. Za tako izbiro so se izrekli laburisti, ki jih vodi Simon Pe-reš. Nekatere raziskave javnega mnenja v Izraelu so pokazale, da se ravno laburistom obeta politični uspeh na volitvah.
Sedanji ministrski predsednik Begin se je odločil za predčasne volitve, ker je njegova sredinsko-desničarska koalicija pretekli mesec izgubila večino v parlamentu. Kljub mirovnemu dogovarjanju in urejenim diplomatskim odnosom z Egiptom se je Beginova priljubljenost zelo zmanjšala, saj pesti Izraelce 132-odstotna inflacija, vladna naklonjenost izraelskim naselitvam na palestinskem ozemlju pa je onemogočila rešitev vprašanja o palestinski avtonomiji.
FORLANIJEV SLALOM
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Pesnik obupa in upa
Nepodkupljivi in nadvse kritični slovenski pisatelj Janez Trdina je že leta 1850, na svežem Prešernovem grobu, največjega slovenskega pesnika primerjal z vodo, ki je nikdar ne zmanjka, pa četudi jo vedno zajemamo. Zelo slikovito ga je soočit z »obnebjem, ki se nikdar zemlje ne dotika, ampak zmeraj nove, neizmerne lepote v jasni daljavi kaže«. »Tu je vijolica,« pravi Trdina, »ki nikdar duha ne izgubi, ampak nam kakor staro vino zmeraj žlahtneje diši, kolikor dalje ga kuhamo. Tu je godba, ki nam zmeraj nove glase daje in naše srce v vedno novih harmonijah ziblje. 'Tu je z eno besedo večni pesnik, čigar poezije so iz srca pognale. Iz njih je drevo zraslo, ki bo s svojim sladkim sadjem tudi še pozneje vnuke radovalo.«
Trdina se ni motil in Trdina je jasno povedal: večni pesnik. Večni pesnik vedno žive in aktualne poezije v kultivirani literarni obleki in v utemeljeni in poglobljeni, intelektualni misli. Prešernova večna pesem, posem ljubezni — do žene, pesem ljubezni — do Domo-v‘ne> pesem ljubezni — do Človeka — in kot osveščevalni vrh v razumevanje nastanka slovenskega naroda: Prešernova pesem boja med krščanstvom in poganstvom tam pod očiščevalnim slapom mlade Savice v spoznanju, da »pravi Bog se kliče Bog ljubezni, da ljubi vse ljudi, svoje otroke. . .«, ta Prešernova večna pesem ogreva tudi vnuke pesnikovih vnukov.
Ni čudno, da Prešeren velja za utemeljitelja visoke kulture slovenskega naroda, za tistega duhovnega zidarja, ki je zazidal slovensko duhovno stavbo, ki se ji ni treba sramovati podobnih dosežkov v kulturah sveta. Poleg tega je Prešeren eden največjih besednih mojstrov slovanskega romantičnega pesništva.
Prešeren je prišel v svet najzahtevnejšega besednega ustvarjanja tako kol mnogi drugi slovenski pesniki in pisatelji iz preproste kmečke hiše z značilno črno kuhinjo, glavno sobo in kamro. Se danes stoji v Prešernovi rojstni hiši tista zibelka, v kateri je njegova mati ujčkala bodočega pesnika pesnikov. Še na smrtni postelji se je spomnila tega svojega »čudnega otroka« in rekla: »France, tako /leten otrok si bil!«
One 3. decembra 1980 je preteklo ISO let od Prešernovega rojstva. Rodil se je ob treh popoldne in bil kmalu za tem krščen na Rodinah na ime sv. Frančiška Ksaverija, ki ea praznujemo na ta decembrski dan. Rodil
Vrhovno sodišče v New Yorku, je v torek pričelo razpravljati o zahtevi iranske vlade, naj se Teheranu vrne imovina sestre pokojnega šaha, princezinje Ashraf. Gre za vrednost kakih treh milijard dolarjev, za katere teheranske oblasti zahtevajo izročitev, ker pravijo, da se je tega denarja nezakonito polastila družina bivšega šaha tik preden je pobegnila iz Irana ob izbruhu islamske revolucije. Teheransko vlado zastopa skupina ameriških odvetnikov.
Sodišče je sprejelo predlog odvetnika a-meriške zvezne vlade, naj se razprava pre
se je v tisti kamri, tako kot tudi vseh drugih sedem bratov in sestra.
Življenjske postaje tega pretresljivega pesnika ljubezni in bolečine so znane: visokošolsko izobraževanje na Dunaju, odvetniško delo v Ljubljani in Kranju, samotno in trpeče soočanje s preprostim, popolnoma zamejenim časom in prostorom, ki so mu zadoščale predvsem pridobitniške postoritve in cesar-sko-narodnjaški hura-patriotizem kakega Jovana Vesela Koseskega.
Tam v gorenjskem kotu se mu je tudi izteklo kratko življenje, ki ga je živel sredi konservativne dobe, ki pa je že rasla v pomlad narodov in v duhovno vstajenje.
V Nemčiji je izšlo zadnji čas spet nekaj novih in obširnih zgodovinskih del o zgodovini nemškega naroda oziroma nemškega Rajha, t.j. nemške države, od njenega začetka do najnovejšega časa. Take zgodovine izhajajo v posameznih zvezkih, ki nanesejo skupno na tisoče strani. Dodane so jim zelo obsežne bibliokrafije, t.j. seznam virov in znanstvenih del, na katera se opira nova zgodovina. Tudi število teh del obsega na tisoče knjig. Slovenci smo bili v razdobju približno 1200 let bolj ali manj tesno povezani z nemško zgodovino, bodisi v obliki avtonomnih fevdalnih držav v sklopu nemškega Rajha, kot so bile npr. Karantanija, Pribinova in Kocljeva Panonija, avtonomne vojvodine in kronovine Koroška, Kranjska, Goriška, kot Slovenska ali Vind-ska marka, kot država celjskih knezov in kot polovica štajerske vojvodine, posebno pa kot glavni del takoimenovane Notranje Avstrije, in dolga stoletja je celo veljal nenapisan zakon, da ni mogel postati cesar rimsko-nemškega cesarstva, kdor ni bil hkrati vladar nekdanje Karantanije, to je slovenskih dežel ali pa Saške, in vendar nemška zgodovinska literatura, ki jo navajajo te nove knjige, nikjer ne omenja slovenskih zgodovinskih del.
To je vzrok, da je slovenska zgodovina tako malo poznana in da jo podcenjujejo
kine in odloži na kasnejši čas, da bo medtem lahko nova ameriška vlada natančno proučila finančni dogovor z Iranom, ki jei omogočil izpustitev ameriških talcev. Od vetnik iranske princezinje pa je iranski vladi zanikal pravico, da zahteva izročitev te imovine, češ, da se je iranska vlada z ugrabitvijo ameriških talcev hudo pregrešila zoper mednarodno pravo. Odvetnik iranske vlade pa je trdil, da zahteva po izročitvi imovine bivšega šaha nima nobene zveze z ugrabitvijo ameriških talcev, zaradi česar je po njegovem stališče teheranske vlade pravno povsem utemeljeno.
To, kar je bilo še skrito pod pepelom, je Prešeren predčasno odkril in duhovno utemeljil. Nova doba svobodnih ljudi in svobodnih narodov je bila za Prešerna kot tista nedosegljiva in idealizirana žena, kot Primičeva lulija. Ta je bila kot zvezda na nebu, kot tista zvezda, ki ne moremo do nje, a nam vseeno trdosrčno sveti vse do zadnjih življenjskih ur.
Skoraj bi lahko rekli, da je Prešeren živel nad materialnim in pragmatičnim svetom. Živel je v svetu kulture, v svetu lepih knjig in lepih misli, v svetu stopnjevanih čustvenosti in utemeljenih miselnih spoznanj. Kljub temu je bila ta Prešernova nadtelesna duhovna abstrakcija zemeljska in naša. Naša kot vse te pretresljive in podoživete slovenske besede, kot vsa ta narodna prebujanja, vztrajanja in kljubovanja, kot vsi klici po bratstvu in svobodi, po ljubezni, naši osebni in zasebni,
ali ne poznajo celo Slovenci sami, ker so mnenja, da bi jo nemški in drugi avtorji pač omenjali, če bi bila pomembna. Ne upoštevajo pa dejstva, da zgodovinarji mnogoštevilnih ali »velikih« narodov, kot se pravi, ne berejo in zato tudi ne upoštevajo kot vire zgodovinskih del v jezikih malih narodov. Pri pisanju srednjeveške frankovske in nemške zgodovine bi bilo treba na vsak način upoštevati tudi slovensko zgodovino oziroma slovenske avtorje, ki so pisali o tem in prikazovali zgodovino slovenskega naroda v sklopu zvezne frankovske in pozneje nemške države, a tega ne storijo. Iz omalovaževanja malih narodov tudi ne o-menjajo zgodovinskega razvoja drugih malih narodov v srednji in zahodni Evropi, kakor da je zgodovina Srednje in Zahodne Evrope identična z zgodovino nemškega ali francoskega naroda. V zbirkah zemljevidov, ki prikazujejo ozemeljske, državne in sploh politične spremembe nekdanjih dob, niso takorekoč nikoli prikazane slovenske dežele kot avtonomne dežele, kar so v resnici bile, ali celo kot samostojne državne tvorbe, kot je bila npr. država celjskih knezov, ki je bila celo v vojni z rimsko-nemškim cesarjem ter je celjska vojska nekoč zasedla Dunaj in ujela cesarja.
Tudi češki kralj Otokar se je predvsem zato potegoval za posest slovenskih dežel, ker je le s tem dobil pravico, da se je lahko potegoval za nemško cesarsko krono, kar pa se mu je, kot znano, ponesrečilo, ker mu je Rudilf Habsburški iztrgal slovenske dežele in s tem tudi pravico, da bi kandidiral za nemškega cesarja, in se na osnovi posesti slovenskih dežel končno sam kandidiral za nemškega cesarja.
Te stvari so nekaterim avstrijskim in nemškim zgodovinarjem dobro znane in nekateri so o njih tudi že pisali, vendar se u-radno nemško zgodovinopisje na to še vedno ne ozira. Slovenci pa imamo zaradi tega kompleks zgodovinske manjvrednosti. V resnici pa bi se moralo slovensko zgodovinopisje otresti tega kompleksa in na novo ter samostojno preučiti slovensko zgodovino, ne glede na trditve pristranskih nemških in drugih zgodovinarjev.
Imovina bivšega perzijskega šaha
(Dalje na 7. strani)
Mali narodi in zgodovina
Dežela o zavodu združeaega sveta
Tiskovni urad dežele Furlanije-Julijske krajine nam je posredoval poročilo o poteku seje, ki so se je udeležili deželna odbornika Barnaba in Coloni, predsednik Sklada za Trst Pittoni, predsednik Tržaške hranilnice, odvetnik Terpin in na kateri so razpravljali o vprašanju ustanovitve Zavoda združenega sveta v Devinu. Na seji so bili prisotni tudi nekateri predstavniki mednarodne organizacije, ki upravlja in vodi že obstoječe zavode Združenega sveta. Iz poročila je razvidno, da nameravajo v prvem triletju delovanja tega zavoda dijake in profesorje nastaniti v raznih hotelih, medtem ko bi uprava zavoda bila v starem šolskem posloju v Devinu. Za delovanje tega zavoda so baje na razpolago pro-
PRED VOLITVAMI
NA UNIVERZI V TRSTU
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji zadnji seji dalj časa razpravljala o volitvah za obnovitev študentskega predstavništva v izvoljenih svetih tržaškega vseučilišča. Volitve bodo 13., 14. in 15. februarja. Do njih pa prihaja brez poglobljenih priprav in v položaju, ki gotovo ni najboljši, saj se je izkazalo, da izvoljeni sveti nimajo takih pristojnosti, ki bi dejansko lahko omogočali študentom delo za prenovo univerze in izboljšanje odnosov na njej. Kot je znano, je na volitvah pred dvema letoma v enotni listi nastopala tudi mladina Slovenske skupnosti s svojim kandidatom, ki sicer ni bil izvoljen. V tem času pa tudi ta lista ni izpolnila pričakovanj in ni pokazala tiste aktivnosti, ki jo je Mladinska sekcija pričakovala do izvoljenih zastopnikov.
Za te volitve se pripravlja nastop podobne enotne liste, h kateri je bila povabljena tudi Mladinska sekcija SSk. Na zadnji seji so člani odbora potrdili nastop svojih predstavnikov, ki so sodelovali pri zadevnih razgovorih. Mladina Slovenske skupnosti ni imenovala svojega kandidata. Kljub temu se ji zdi nastop liste pomemben, saj lahko predstavlja priložnost za razpravo o perečih problemih na univerzi, poleg tega pa s slovenskim kandidatom in s svojim programom poudarja slovensko prisotnost na univerzi in se zavzema za pravice naše narodnostne skupnosti. Zato Mladinska sekcija SSk podpira nastop te liste pri bližnjih volitvah in vabi študente, da se zavzamejo za poživitev dela na univerzi.
V	Trstu, posebno v domačih Barkovljah se je naglo razširila vest, da je v sredo, 4. t.m., povsem nepričakovano izdihnil v bolnišnici ugledni javni in športni delavec Stanko Pertot. Jeseni je praznoval 70 let, priljubljen pa je bil kot vesten, delaven in družaben človek. Rajni Pertot se je poklicno ukvarjal s trgovskim podjetjem. Že pred vojno se je v letih od 1922 do 1927 uveljavil kot atkiven športnik in nogometni sodnik. Med vojno so ga kot aktivista Osvobodilne fronte aretirali
stori v sedanji vojašnici finančnih stražnikov v Devinu, v enakem poslopju v Mav-hinjah in v poslopju za goste v Devinu, ki je last tamkajšnjega princa. Deželna uprava pa bi financirala izgradnjo novih prostorov za ta zavod na področju, ki ga bo določila nabrežinska občinska uprava.
Devinsko-nabrežinski občinski svet je z večino glasov pred kratkim izrazil povolj-no mnenje, da se staro šolsko poslopje v Devinu da v najem deželi za tri leta za potrebe omenjenega zavoda. Hkrati je odobril resolucijo, ki med drugim pravi, da bi morala deželna uprava poskrbeti za preureditev starega šolskega poslopja in za preureditev neke stare občinske hiše v Devinu, ki naj se nameni za potrebe kulturnih in športnih organizacij v Devinu. Poročilo deželnega tiskovnega urada pa vsebine te resolucije sploh ne omenja, kot tudi ni v njem govor o deželnih finančnih sredstvih za popravilo in preureditev poslopja, ki bi moralo služiti za potrebe kulturnih in športnih organizacij. Predstavniki teh organizacij so, kot znano, odločno nasprotovali predlogu, da bi občina dala deželi v najem staro šolsko poslopje v Devinu za potrebe Zavoda združenega sveta, čeprav so hkrati poudarili, da se s to pobudo strinjajo.
Mačkolje, ta prijazna, a malo znana vas našega Brega, ki po vseh svojih značilnostih in jeziku že jasno kaže na bližino Istre in njenih jezikovnih, arhitektonskih in kulturnih značilnostih, so se letos, takoj s prvim dnem letošnjega februarja, spomnile Prešerna in naše slovenske kulture nasploh, kajti vsakoletni spomin na Prešerna je tudi naša vsakoletna obnova nikdar izrečene, a v nas trdno zakoreninjene obljube, da bomo ostali zvesti našemu jeziku, našemu miselnemu svetu, našemu narodu.
Na Slovenski kulturni praznik, kot so ga imenovali, so kulturni delavci prosvetnega društva Mačkolje, ki je, kot vemo, zelo delavno, povabili Tržaški kvintet, ki ga vodi Tomaž Simčič, gledališkega igralca in umetnika Staneta Raztresena in g. Toneta Bedenčiča, da bi pokazal svoje diapozitive o Gorenjski.
Večer se je odvijal v preurejenih prostorih nekdanje srenjske hiše, ki danes lahko odlično služijo kulturnemu delovanju v vasi. Delovanje, ki vzbuja v vasi veliko za-
aprila 1944. Zaprt je bil v zloglasnem bunkerju na Trgu Oberdan, nato pa so ga poslali v taborišče Buchenwald. Po vojni je postal predsednik zamejske športne zveze. Dolgo let je bil predsednik športnega združenja Bor in duša Prosvetnega društva v Barkovljah. V 60-tih letih je bil med ustanovitelji politične skupine Slovenska levica, pri kateri je bil do konca član vodstva. V zadnjih letih si je pridobil zasluge za obnovitev pomorskega kluba Sirena v Barkovljah.
SEJA SEKCIJE
SLOVENSKE SKUPNOSTI
V OBČINI ZGONIK
Dne 23. januarja letos se je sestala sekcija SSk občine Zgonik. Sejo je odprl voditelj občinske svetovalske skupine SSk Joško Gruden. Prisotna sta bila tudi občinska svetovalca Srečko Štolfa in Josip Milič.
Sekcija je med drugim obravnavala pereča pravno - urbanistična vprašanja, ki zadevajo občino Zgonik. S tem v zvezi je bil tudi govor o problemu kmetijskega turizma, o katerem sta posebej spregovorila Škerk in Vremec.
V nadaljevanju seje je sekcija obravnavala vsa važnejša vprašanja slovenske narodne skupnosti v naši deželi, posebej v zvezi z našo celovito narodnostno zaščito.
Ob koncu je sekcija izrekla ostro ogorčenje nad razlastitvami na Kolonkovcu
OSKRUMBA V RIŽARNI
Politični oddelek tržaške kvesture nadaljuje preiskavo v zvezi s krajo bičastega kija, katerega je uporabljal nacistični zločinec Hackenhold za pretepanje in mučenje žrtev. Neznanci so zapustili na kraju oskrumbe letake, ki poveličujejo nacizem. Demokratične sile izražajo ogorčenje nad podlim dejanjem. Vsedržavno združenje bivših deportirancev je naslovilo na tržaškega župana brzojavko, v kateri opozarja, da je že večkrat opozorilo na nezadost no nadzorstvo.
nimanje, saj je bila dvoranica, ko se je prireditev začela, nabito polna.
Kvintet je izvajal pesmi slovenskih avtorjev od Gallusove »Ante Luciferum« pa do enega zadnjih Vrabčevih zborov, ki ima naslov »Od Portoroža do Devina«. Zapel je tudi dve pesmi na Prešernovo besedilo, se pravi Hajdrihovo »Pod oknom« in Vrabče-vo »Zdravico«. Spored šestih pesmi je kvintet razdelil na dva dela.
Med obema je Stane Raztresen z izredno umetniško prepričljivostjo podal nekaj Prešernovih večno lepih pesmi. Med njimi so bile tudi zelo znane, kot Orglar, Povodni mož, Ribič, Slovo od mladosti idr. Izredna Raztresenova nadarjenost so tem Prešernovim umetninam dale poslušalcem možnost, da so uživali ob poslušanju sporočila in u-metniške vrednosti te Prešernove slovenske besede. Zvestoba jeziku in narodu pa je bilo jedro tudi Raztresenovih povezovalnih besed med eno pesmijo in drugo. Prav zato je naravnost pretresljivo izvenel Bu-dalov sonet o tragiki naših ljudi pod fašizmom, sonet, ki poleg drugega tudi kaže, kako malo poznamo Primorci tega našega izrednega kulturnega delavca.
Pravi vrhunec večera pa je bil, ko se je Stane Raztresen spomnil Benečije in njenega naroda ter je za zaključek podal še razmišljanje po pogovoru z »njegovo ekscelenco prefektom« kaplana Martina Čedermaca in znamenito pridigo tega znanega Bevkovega lika, enega izmed tolikih primorskih duhovnikov v tistih letih fašističnega terorja. Ko je kaplan Čedermac — Raztresen končal svojo pridigo, sem med navdušenim ploskanjem ljudi imel občutek, da je
(dalje na 6. strani)
UMRL JE STANKO PERTOT
Slovenski kulturni praznik v Mačkoljah
Sredi maja odprtje mejnega
■v
prehoda v Standrežu
Na osmem zasedanju tehnične mešane italijansko-jugoslovanske komisije, ki se je sestala pretekli torek v beli dvorani gori-škega županstva, je bila sprejeta okvirna odločitev, da se novi mejni prehod v Štan-drežu otvori v sredini maja. Predstavniki obeh držav so se tudi domenili, da se bo otvoritev izvršila ob prisotnosti naj višjih predstavnikov italijanske in jugoslovanske zvezne vlade. Delegaciji, ki sta ju vodili za italijansko stran skrbnik za javna dela naše dežele dr. Vittorio Della Corte, za jugoslovansko pa direktor Cestne skupnosti Slovenije inž. Lojze Blenkuš, sta ugotovili, da so vsa dela na obmejni postaji v glavnem dokončana in da je v tem času, ki nas loči od odprtja, potrebno izvršiti še nekatera manj pomembna dela. Z obeh strani je bilo poudarjeno, tako med uradnim zasedanjem komisije kot tudi pri delovnem
»KAMEN NA KAMNU«
V	DOBERDOBU
Po uspehu, ki ga je doživela v Foljanu. je razstava slik Joška Prinčiča in Viljema Zavadlava bila preteklo soboto odprta v Do berdobu v tamkajšnji občinski sejni dvorani. Kot je znano, je to razstavo organiziralo Večnamensko kulturno središče \ Ronkah, ki na Laškem hvalevredno vrši vlogo pospeševanja in vrednotenja slovenske kulture in ohranjevanja narodne identitete. Razstava v Doberdobu je prirejena v sodelovanju z občinsko upravo; dober-dobski župan dr. Mario Lavrenčič je pou daril, da je to prva kulturna prireditev večnamenskega središča na območju doberdob-ske občine in izrazil željo, da bi v bodočnosti prišlo do večjega sodelovanja med o-menjenimi ustanovami; spregovorila sta še predsednik središča Sergio Bozzi in predsednik posvetovalne komisije za vprašanja slovenske narodne skupnosti dr. Karlo Černič, ki je poudaril potrebo po boljšem o-hranjevanju kulturnih dobrin v Doberdobu in na Krasu.
Pred dnevi je upravni svet deželne u-stanove ERSA odobril finančni načrt za letošnje leto; ta dokument predvideva nad pet milijard dohodkov in ravno toliko izdatkov, odobren je bil z večino glasov, trije svetovalci so se vzdržali. Glavno poročilo je podal predsednik Mario Lucca, ki se je zaustavil ob razlagi izvajanja deželnih zakonov in deželnega finančnega načrta. Delovanje te ustanove bo tudi v bodoče u-smerjeno v izboljšanje kmetijstva na gričevnatih in hribovitih področjih, obenem pa tudi v ravninskih predelih; vsa politika ERSE teži za tem, da bi se izboljšali življenjski pogoji in zvišali dohodki vseh obdelovalcev zemlje. Za to pa je potrebno v prvi vrsti imeti jasno sliko o potrebah našega kmetijstva in usposobiti strokovno in tehnično osebje, da bi smotrno izvrševalo
kosilu, da je treba temu objektu, ki je prva važnejša realizacija na meji po podpisu Osimskih sporazumov, dati poseben poudarek in videti v tej izvedbi važen dosežek v politiki medsebojnega sodelovanja, kar je tudi zagotovilo, da se bodo dosedanji odnosi še poglobili in plodno razvijali. Goriška meja je lahko za vzgled vsem ostalim narodom in državam, kako taki dogodki prispevajo k utrjevanju miru in sožitja med prebivalstvom in med vladnimi predstavniki držav, ki imajo različen politični in družbeni sistem. Delegaciji sta nadalje do-
Na letošnjo revijo Primorska poje, ki jo organizirata Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji in Združenje pevskih zborov Primorske, se bo udeležilo nad 130 zbo rov, iz Primorske regije v Sloveniji in iz zamejstva; ker je število zborov izredno, so prireditelji bili prisiljeni povečati tudi število koncertov, pet jih bo na italijanski strani in sedem na jugoslovanski. Prvič bo letos koncert te velike pevske prireditve tudi v Kanalski dolini in sicer 12. aprila na Trbižu. Za letošnjo revijo se je prijavilo tudi precej zborov iz Goriške in sicer 17; nekateri nastopajo prvič, drugi pa so že stalni gostje »Primorske poje«. Iz goriške pokrajine bodo nastopili sledeči zbori: ženski zbor »Oton Zupančič« iz Štandreža v Pivki v petek 20. marca; dekliški zbor »Danica« z Vrha, mešani zbor iz Stmavra in mešani »Rupa-Peč« v goriškem avditoriju v soboto 21. marca; mešani zbor »Oton Župančič« iz Štandreža v Trstu v nedeljo, 22. marca; moški zbor »Mirko Filej« in moški zbor »Brda« v Prvačini v soboto, 28. marca; mešani zbor »Standrež« v Kobaridu, v nedeljo, 29. marca; moški oktet »Primož Trubar« na Opčinah, v soboto, 4. aprila; moški zbor »Briški grič« iz Steverjana
svoje naloge. Predsednik je omenil vlogo področnega centra v Tolmeču za socialni in gospodarski napredek hribovitih predelov. Važna je tudi skupna obramba pred točo ob italijansko-jugoslovanski meji, kar je predmet dogovora in odločitve med pristojnimi organi na obeh straneh meje (zavarovanih bo približno 120 tisoč hektarov na področju, kjer so v glavnem sadovnjaki in vinogradi). Govor je bil tudi o potrebi podpore raznim zadrugam in centrom, ki se ukvarjajo s pridelovanjem sira, žitaric in mleka; ravno tako je treba podpirati živinorejo, predvsem pa izobraževanje mladih in strokovno izpopolnjevanje odraslih. Deželna kmetijska ustanova ERSA se torej nahaja pred velikimi obveznostmi, težkimi nalogami in široko zastavljenimi programi.
ločili, da se ponovno sestaneta v aprilu za dokončno določitev datuma in poteka otvoritvene svečanosti. Člani delegacij so tudi sklenili, da bo ves tovorni promet po odprtju novega mejnega prehoda preusmerjen od prehoda pri Rdeči hiši v Standrež oz. Vrtojbo; mejni prehod v Rožni dolini bo še naprej ostal prehod prve kategorije, vendar samo za osebni promet. Vse podrobne operacije v zvezi s carinjenjem in kontrolo na meji, bodo predmet razprave med pristojnimi organi. Po zaključku zasedanja sta si delegaciji ogledali mejni prehod v Standrežu, tako na italijanski kot jugoslovanski strani in se tako neposredno prepričali, da so vsa dela skoraj zaključena, obenem pa so si izmenjali informacije o upravljanju tega obmejnega objekta, ki je eden izmed naj lepših v Evropi.
in mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba v Ljesi v Slovenski Benečiji v nedeljo, 5. a-prila; moški zbor iz Stmavra v Ajdovščini, v petek, 10. aprila; »Sovodenjski nonet« in moški zbor »Jezero« iz Doberdoba v Idriji, v soboto, 11. aprila; na zadnjem koncertu v nedeljo, 12. aprila, v Trbižu, bosta nastopila dva goriška zbora in sicer mešani zbor društva »F.B. Sedej« iz Steverjana in moški zbor »Andrej Paglavec« iz Pod-gode. Ob tem bi lahko rekli, da bo goriška pevska tradicija kar dobro predstavljena na letošnji reviji, saj je nad deset odstotkov vseh zborov napovedanih prav z Goriškega.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V KRMINU
V krminski občini že vrsto let prirejajo gledališko sezono pod pokroviteljstvom občinske uprave in občinske kulturne kon-zulte. Večkrat so nastopile tudi slovenske skupine in tako bo 21. marca Slovensko stalno gledališče predstavilo Pirandellovo igro »Človek, zverina in čednost«. Zanimivo je, da so v Krminu nastopili tudi veliki gledališki mojstri in dobre gledališke skupine, tako bo tudi letos; za nas Slovence je pa še posebej važno, da se organizatorji odločajo tudi za slovenske predstave, kar pomeni potrditev slovenske prisotnosti v tej zapadni goriški občini.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV PROTESTIRA
Tudi Zveza koroških partizanov se je o-glasila v zadevi oprostilne razsodbe, ki jo je izrekla porota v Celovcu v kazenskem postopku proti Friedrichu in Eriki Rainer. Gre za sina in hčerko bivšega nacističnega veljaka, ki je bil po vojni ustreljen v Ljubljani. Skušala sta namreč opravičiti njegova medvojna dejanja, istočasno pa sta skušala rehabilitirati sam nacizem in njegove zločine. Sodba porotnikov je po mnenju Zveze koroških partizanov zelo značilna za položaj na Koroškem, kjer ostaja protifaši-zem bolj pri besedah.
Posegi deželne ustanove ERSA
Goriški zbori na reviji »Primorska poje«
12 KULTURNEGA ŽIVL|EN)A
Nadja Magaa|a »Trst 1945-1949«
NASTANEK NEODVISNEGA SLOVENSKEGA POLITIČNEGA GIBANJA
Na trž:aški univerzi je pred kratkim diplomirala Nadja Maganja z izredno zanimivo in aktualno disertacijo pod naslovom »Trieste 1945-1949: Nascita del movimento politico autonomo sloveno«, t.j. »Trst 1945-1949: Nastanek slovenskega samostojnega političnega gibanja«. Študija obsega v lepi tipkani in razmnoženi izdaji okrog 265 strani in predstavlja torej kar zajeto zgodovinsko študijo. Mladi zgodovinarki je treba priznati tudi pogum, ker se je lotila snovi, katere se celo starejši poklicni zgodovinarji in publicisti izogibljejo in jo obravnavajo samo v toliko, kolikor morajo, in še to največkrat pristransko in s političnimi predsodki. Studijo je založil krožek za družbena vprašanja »Virgil Sček« v Trstu in nosi letnico 1980.
Študija je razdeljena v sedem poglavij pod naslovi »Zgodovina Slovencev na Primorskem do druge svetovne vojne«, »Jugoslovanska uprava in njena odprava s strani Zvezniške vojaške u-prave«, »Ustanovitev Slovenske demokratske zveze v Trstu«, »Slovenska krščanskosocialna zveza«, »Slovenske politične sile za uveljavitev Stalnega statuta in za ohranitev Svobodnega tržaš-
Poravnajte naročnino!
kega ozemlja«, »Polemike na levici«, »Volitve leta 1949« in k temu še »Zaključki«. Na koncu najdemo še bibliografijo, seznam okrajšav oz. kratic, seznam imen in kazalo.
Pri pisanju študije je uporabljala avtorka tudi drugojezične, predvsem seveda italijanske vire, posebno še italijansko časopisje tistega časa.
V »Zaključkih« je zanimiva njena ugotovitev, da ni resničen očitek, ki ga je slišati s strani slovenskih komunistov, da sta zadobili obe slovenski stranki, t.j. Slovenska demokratska zveza in Slovenska krščansko socialna zveza, protijugoslovanski ali celo fašistični značaj. V omenjenih sedmih poglavjih pa je podala skrben pregled ne le nad nastajanjem in razvojem obeh imenovanih političnih strank oziroma skupin, ampak tudi nad zelo številnimi drugimi društvi, ki so nastala in delovala tisti čas na Tržaškem. Veliko je govora o slovenskih šolah, ki so bile ena glavnih skrbi oziroma med glavnimi prizadevanji obeh strank.
V študiji prikazuje naravnost dramatično ustanavljanje Slovenske demokratske zveze in vse mogoče ovire, od katere je zadevala tako na eni kot na drugi strani. Opozarja tudi na težave, ki jih je delalo italijansko uradništvo, to je urad-ništvo italijanske narodnosti in nacionalistično usmerjeno, prebivavcem slovenske narodnosti in zavesti, ko jih je pri izdajanju osebnih izkaznic oziroma dokumentov kratkomalo napravilo za jugoslovanske državljane, da bi preprečilo njihov vpis v volivne sezname ob brezbrižnosti zavezniške vojaške uprave.
Študija Nadje Maganja nam prikliče v spomin nešteto stvari iz prvih povojnih let, tudi take, ki smo jih že pozabili ali so nam prešle v podzavest in ne mislimo več nanje. Pred duševnimi očmi nam oživlja burno dogajanje tistega časa na Tržaškem, kot npr. nesrečni sklep komunisične strani, da naj slovensko prebivavstvo ne sodeluje z
zavezniško vojaško upravo, kar je imelo za trajno posledico, da je ta tesno sodelovala z italijansko stranjo in z italijanskimi političnimi silami, Slovenci pa so se znašli odrezani od centrov odločanja. Avtorka obuja spomin — seveda na osnovi zgodovinskih virov in intervjuvov s preživelimi — na mnoge osebnosti tedanjega slovenskega življenja na Tržaškem in delno seveda tudi na Goriškem, čeprav se osredotoča na Trst kot na ozemlje pod Zavezniško vojaško upravo v vsej dobi, katero zajema njena študija. Celotna študija je napisana zgoščeno, strnjeno, s sklicevanjem na številne vire, ki so točno navedeni, vendar pa se tudi lahko reče, da se avtorka ne boji samostojnih presoj in sodb, oprtih na zgodovinsko gradivo. Tu pa tam bi ji lahko očitali, čemur pa je seveda kriva njena mladost, da je ponekod v presojah nekoliko shematična in abstraktna, zlasti tudi, ko govori o najbolj važnih osebnostih. O njihovih osebah zvemo le malo več kot ime, čeprav so bili nosivci dogajanja. Temu je bila kriva morda tudi njena skrb, da bi dala študiji čimbolj znanstven, objektivni značaj.
Študija bo lahko služila kot neobhodno potrebno in osnovno gradivo za vsakršno slovensko zgodovino, ki bo obravnavala novejšo zgodovino slovenskega naroda na Primorskem.
Delu je napisal dvojezični predgovor dr. Rafko Dolhar, predsednik Krožka za družbena vprašanja »Virgil Sček«. V predgovoru pravi med drugim: »Dogajanja polpretekle dobe morajo za nas vse biti, kolikor je le mogoče, popoln in o-bjektiven predmet razmišljanja in podlaga za o-predeljevanje in odločanje. Ce bo objava tega gradiva to dosegla, tedaj bo velik trud avtorice tega dela bogato poplačan«.
Tokrat si ne moremo kaj, da ne bi poročila o novi, februarski številki Ognjišča spet začeli s »pismom meseca«, to je s pismom kakšnega mladega, ki se obrača na uredništvo, da mu potoži svoje težave in poprosi za nasvet. Tokrat je to neko 16-letno dekle, ki bi rada postala misijonska zdravnica, hkrati pa si želi tudi, da bi si lahko ustvarila svojo družino. Ne ve, kako naj se odloči. Oče urednik ji svetuje, kaj lahko napravi, da bo spoznala, kam jo bolj vleče, in da se bo pravilno odločila. Predvsem mora biti o obojem poučena in dozoreti mora v pravo, samostojno osebnost.
Ognjišče nam tudi predstvalja tri mlade pesnike, ki objavljajo vsak po eno pesem. To so Roža Gantar, Martin Gutl in Teja Virant. Seznani nas tudi z 12-letno slovensko deklico Magdaleno Tomažič, ki je bila ena boljših na svetovnem razpisu za najboljše risbe, ki ga prirejajo v indijskem glavnem mestu Novem Delhiju. Magdalena Tomažič je ena od desetih lepih in pridnih ter bistrih otrok v družini Tomažič iz Vrhpolja pri Vipavi. To je ena izmed kakih desetih družin v tistem kraju, ki še živijo samo od kmetijstva. Rudi Koncilija poroča o nedavnem shodu mladih v Rimu na pobudo bratov redovnikov taizejske skupnosti. Med desettisoči mladih je bilo tudi kakih
S TRŽAŠKEGA
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
V	MAČKOLJAH
nadaljevanje s 4. strani)
v	podzavesti ljudstva, ki je bilo v dvorani, ostal nekakšen grenak občutek boleče aktualnosti Bevkove pridige.
Po treh pesmih, ki jih je zapel kvintet, je g. Bedenčič pokazal svoje diapozitive o Gorenjski, ki so res zelo okusno razporejene in povezane. Vtis, ki so ga pustile med gledalci, je bil zelo velik. Gospod Raztresen pa je lepo izrazil občutek nas vseh, ko je stopil na oder in s Cankarjevim Kurentom vzkliknil: »Domovina, ko te je Bog u-stvaril. . .«
Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta, Trst - Donizettijeva 3, vabita na osrednjo Prešernovo proslavo, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, v Peterlinovi dvorani ob 20.15.
Na sporedu so:
nastop mladinskega kvinteta recitacije
nastop basista Darija Zlobca razglasitev izida literarnega natečaja Mladike in natečaja Mladi oder ter podelitev nagrad govor prof. Ester Sferco
Mačkoljani so torej letos že aktivno začeli s svojim kulturnim delovanjem. Goto-
vi	smo, da bodo med letom še veliko naredili. Da bo tako, nam zagotavljajo tudi besede napovedovalke Darije Smotlak, ki je ob zaključku večera voščila, da bi se spet kmalu videli.
800 mladih Slovencev. Severin objavlja črtico »Se se boš smejala«, Tanja Cas pa črtico »Cas vse ozdravi«. Kljub kratkosti najdemo v teh zgodbah več resničnega življenja in resničnih problemov kot v marsikaterem dolgem besedilu, ki bi hotelo veljati za leposlovje.
Silvester Čuk poroča o posvečenju novega mariborskega škofa -— poročilo spremlja več barvnih fotografij —, Franc Bole pa nadaljuje svoj potopis po Afriki, kjer je obiskoval slovenske misijonarje. Zanimivo je tudi poročilo Franca Boleta o začetku gradnje cerkve v Novi Gorici. Oče urednik poroča tudi o svojem obisku pri mladi Anamariji Prašelj pri Sv. Križu na Tržaškem. Anamarija Prašelj je od rojstva handikapirana, a zelo bistra, tako da se je sama naučila brati in pisati iz televizijskih oddaj, ker ni mogla obiskovati šole.
Mesečnik vsebuje tudi članek o nedavno ubitem beatlesu Johnu Lennonu in o ruski športnici tekačici Tatjani Kazankini. Iz članka je med dru-kim spoznati, kako tudi telesno ne ravno favorizirani atleti in atletinje doživljajo uspehe predvsem z zavzetostjo in rednim treningom. Kot navadno prinaša mesečnik še pisma mladih, roman in marsikaj drugega, mesečna priloga pa je posvečena mladim handikapirancem.
M.T.
Februarska številka »Ognjišča«
Važnost poljedelstva
Nedavni dramatični dogodek na Kolonkov-cu, ko so domačini najprej demonstrativno in odločno preprečili zasedbo obdelane površine, ki je bila z odlokom razlaščena, nato pa je bila zemlja lastnici s silo odvzeta in brezobzirno opustošena z buldožerjem, da bi sezidali na njej nove stanovanjske hiše, je ponovno in neprijetno opozoril na problem, ki bo postal že v malo letih zelo hud. Ne samo na 'Iržaškem, ampak po vsem svetu. To je problem obdelane zemlje in hrane.
Strokovnjaki za prehrano in kmetijstvo, kot npr. agronomi, ekonomisti in trgovci z živili na debelo že lep čas opozarjajo, da bo začelo čez nekaj let primanjkovati hrane in po svetu se bo začel tak lov za živili, kot je danes lov za nafto. Cena živil se bo močno dvignila. Najhujše bodo seveda prizadete tiste države, ki pridelajo sorazmerno malo živil doma in so navezane za prehrano svojega prebivalstva v glavnem na uvoz. To so mnoge države tretjega sveta, katerih prebivalstvo narašča hitreje kot pridelek živil, in so vedno bolj navezane na uvoz, nadalje nekatere države vzhodnega bloka, ki so preveč pospeševale industrializacijo in zanemarjale kmetijstvo, delno tudi iz ideoloških vzrokov, ker so videle
v	kmetih konservativni, če ne kar nazadnja-šici element; take države morajo danes žito in druga živila uvažati. Med njimi je tudi sama Sovjetska zveza. Med državami, ki jim grozi pomanjkanje živil, pa so tudi nekatere zahodne industrijske države, ki so se tudi zanašale samo na industrijski razvoj in na terciarne dejavnosti v svoji gospodarski rasti, računajoč, da bodo lahko trajno izvažale drage oziroma visokovredne industrijske izdelke in uvažale cenene poljedelske in vrtnarske pridelke. Med takimi državami so zlasti Nemčija, Velika Britanija in Švedska.
Politika nadaljnjega uničevanja poljedelskih in vrtnarskih površin je torej povsod in tudi v Italiji samomorilska in popolnoma v nasprotju z gospodarskimi interesi in z zdravo pametjo. Italija spada sicer, delno po zaslugi svojega podnebja, delno po pridnosti in sposobnosti svojega kmečkega prebivalstva, med tiste zahodne države, ki še niso navezane na uvoz najbolj potrebnih živil in lahko celo še živila izvažajo, vendar pa bi morale skrbno Paziti, da ne skrčijo svojih poljedelskih in vrtnarskih površin in da ne spodbujajo bega z zemlje. Spodbujati in pomagati bi morale lju-
• nadaljevanje s 1. strani
vorni politiki iz vrst Krščanske demokracije globlje seznanili z manjšinsko problematiko v Italiji, zlasti v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ter spoznali načelna izhodišča, na kate-rih mora temeljiti politična akcija v prid teh manjšin, kar bi moralo obvezovati stranko, ki se sklicuje na krščanske vrednote in na krščansko gledanje na svet ter na človeka. 'Zal so posegi nekaterih, tudi vidnih predstavnikov Krščanske demokracije pokazali, kako jim ]e manjšinska problematika v bistvu še vedno tuja, saj niso kazali razumevanja za bistvene zahteve narodnih manjšin. Pozitivno pa je vsekakor dejstvo, da je ta problematika sploh postala predmet razmišljanja in razprave v tem političnem krogu, saj je znano, kako so na primer še pred nekaj leti videmski in tu-
dem, ki še vztrajajo na zemlji kljub skušnjavi lahkega mestnega življenja in boljšim socialnim pogojem industrijskega delavstva. Kot smo videli v primeru Kolonkovca, pa se dogaja obratno: da namreč s silo jemljejo zemljo in jo razlaščajo ljudem, ki še imajo veselje in pogum do obdelovanja polj in vrtov ter jih pehajo med proletariat brez zemlje ali med mase industrijskega delavstva v mestih in v predmestjih.
Urbanisti in statistiki Združenih narodov so pred kratkim opozorili, da bodo, če bo šlo tako naprej, že ob koncu tega tisočletja obsta-
(Nadaljevanje s 3. strani)
in Njegovi, veliki, božji, ki dokončno metafizično poveže vse ljudi in vse narode.
Hiša Prešernove smrti stoji v Kranju. Seveda je ostalo zelo malo zemeljskih sledov za vsem tistim, kar je Prešerna v njegovih zadnjih življenjskih letih obdajalo, čeprav so današnji kulturni zgodovinarji in pisatelji skušali rešiti v spomin, kar se rešiti še da. Duh temno svetlega in vseeno tako silno vetrovno pomladnega časa je zamrl. Viharniška energija velikega ustvarjalca ne živi pod Prešernovim nagrobnikom v Kranju, temveč v umetnikovi ustvarjalni kretnji, ki je pobudniško nagovorila vrsto slovenskih rodov. V avstrijski dobi je hiša Prešernove smrti stala na tako imenovanem Zgornjem trgu 182, danes se tisti mestni del imenuje Prešernova ulica. Prešeren je stanoval v prvem nadstropju mestne hiše. V večji sobi je stanoval Prešeren, v ozki sobici poleg pa njegova sestra Katra, ki je tudi imela majhno kuhinjo s črnim ognjiščem, kjer mu je gospodinjila. V drugem delu prvega nadstropja je Prešeren uradoval. Delal je samostojno v dokaj veliki sobi, medtem ko je bil v sosednjem prostoru zaposlen kot pisar kranjski domačin Primož Soklič. Pod Prešernovimi prostori je imel kavarnico Švicar Flo-rian Pua, po Prešernovi smrti pa so kavarnico pretvorili v trgovino z manujakturnim blagom. Tu je Prešeren 8. februarja 1849 dokaj samotno umrl.
Prešeren je iz te svoje zemeljske skromnosti živel v široki duhovni prostor, ki ga ne
di tržaški demokristjanski politiki zatrjevali, da beneški Slovenci sploh niso manjšina, da skratka niso Slovenci, kar je glavni vzrok, da ti naši rojaki do danes nimajo nobene zaščite in da se je mnogo let po drugi vojni v Benečiji naravnost razbohotila raznarodovalna politika. Videmska katoliška Cerkev je v zadnjih letih jasno spregovorila, kako in kaj misli o beneških Slovencih, Demokratična liga je na tem zasedanju tudi povedala svojo besedo, sedaj je naloga Krščanske demokracije, da se ravna v skladu s krščanskimi načeli in zasta-
vi	vse svoje sile, da se uzakonijo in zaščitilo temeljne pravice naših slovenskih bratov in sester v videmski pokrajini. Mislimo, da po tem, kar smo slišali na zasedanju v Vidmu, noben odgovorni katoliški politik ne bo mogel več slepomišiti s to problematiko.
iala na svetu ogromna velemesta z do 20 milijoni prebivalcev, posebno v tretjem svetu. Kdo bo prehranil te množice, od kod dobiti hrano zanje? Tudi mesta v zahodni Evropi vedno bolj naraščajo, zemlje pa je vedno manj obdelane. To velja tudi za Slovenijo. Danes mora Slovenija uvažati taka živila, ki jih je nekdaj izvažala, kot npr. surovo maslo, jabolka, krompir, rž, koruzo, povrtnine oziroma sočivje, sir in drugo. Kmetje in zlasti kmečka mladina, ki mislijo na beg z zemlje, pa bi se morali zavedati, da bo postala zemlja že v malo letih izredno važna in vir visokih dohodkov, a seveda za tistega, ki bo razpolagal s potrebnim kmetijskim znanjem in bo znal gospodariti z njo ter dosegati velike pridelke ter jih spravljati na trg brez zajedavskih posrednikov.
moremo zamejiti s smrtnostjo osebnega človekovega bivanja. Živel je v svoje neizprosne in vseeno mehke pesniške vence, tu se je razodel in razdal in tu smo ga spoznali. Med nami in za nami šumi zdaj njegova pesem bolečine in ljubezni, strahu in upanja:
»Odkrila se bo tebi onstran groba
ljubezni moje čistost in zvestoba.«
Lev Detela
(Prirejeno po oddaji Glasa Nemčije, Koln 1980)
—o—
AMERIŠKI DOLAR ČEZ MEJO
TISOČ LIR
Na italijanskih borzah je vrednost ameriškega dolarja ta teden ponovno prekoračila mejo tisoč lir, saj je ameriška valuta kotirala 1.022 - 1.024 lir se pravi dva odstot ka več kot prej.
Ameriški dolar se je okrepil na vseh evropskih deviznih tržiščih. Njegova vrednost se je znatno povečala zlasti v primerjavi z zahodnonemško marko. En ameriški dolar je na primer v Frankfurtu veljal 2,16 marke, medtem ko je prej veljal 2,12.
SKRB ZA SVOJE
Rocenska avtonomna pokrajina bo nakazala 41 milijard in 600 milijonov lir za odpravo primanjkljajev v občinah na Južnem Tirolskem. V primerjavi z lanskim letom se bo nakazilo povečalo za 20 odstotkov. Nakazano vsoto bodo razdelili med posamezne občine na osnovi števila njihovega prebivalstva.
SLOVENSKI KLUB v Trstu Ul. sv. Frančiška št. 20/11
priredi v torek, 10. februarja 1981 ob 20.30
SREČANJE Z JELKO GERBEC
Slovenska senatorka, ki je tudi naša edina predstavnica v Rimu, nam bo spregovorila o svojem delu, o svojih prizadevanjih n uspehih, o izkušnjah in načrtih. Sledil bo pogovor o aktualnih problemih, posebno tistih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji ter uveljavljanje njenih pravic na državni in krajevni ravni.
ZDAJ JE NA VRSTI KD
PESNIK OBUPA IN UPA
MOSOLIMPIADA 80
SASA RUDOLF
0000000000
18
Kremelj, 21. julija 1980, dopoldne
Skoraj me zamika, da bi v hotelu Rossija obiskal »berioško«, dobro založeno trgovino z domačimi in uvoženimi izdelki, ki jih prodajajo izključno za tujo, konvertibilno valuto. K sreči trgovina še ni odprta, popolnoma prazno pa je tudi Kremljevskaje nabrežje, saj je komaj šest ura. Trg pred slovito katedralo blaženega Bazilija, kjer je običajno na desetine avtobusov državnega turističnega podjetja Inturist, je tudi prazen. Tu pa ie južni vhod na Rdeči trg.
V	vzhajajočem soncu je pogled na katedralo z osrednjim 47 metrov in pol visokim stolpom čudovit. Pozlačene čebuljaste kupole in mozaiki se naravnost bleščijo. Katedrala je vsekakor najlepši primer pravoslavne arhitekture v Rusiji. Okrog osrednjega stolpa s pravoslavnim dvojnim križem na vrhu je osem kapelic, ki se končujejo s prav tolikim številom čebuljastih kupol, vsaka drugače zgrajena in mozaiško obdelana. Med seboj so povezane z galerijami in samostanskimi zgradbami.
Legenda pravi, da je car Ivan G'rožni dal oslepiti arhitekte in mojstre zidarje, da bi jim na ta način preprečil ponovitev mojstrovine kje drugod.
Še bolj kot izpred katedrale je razgled na Kremelj lepši izpred hotela Rossija. Od tu je viden skoraj pravilni enakokraki trikotnik s tremi mejnimi stolpi Nikolskega, Beklemi-'seva in Borovitskega, ki so povezani z 20 metrov širokim in 8 metrov visokim obzidjem.
Kremelj je srce Moskve, saj se je na tem mestu pričela zgodovina mesta. V 12. stoletju je princ Jurij Uolgoruki zgradil na griču ob reki Moskvi utrdbo, ki jo je obdal z visoko leseno ograjo. Ustanovitev mesta pa postavljajo v leto 1.147. Dolga štiri stoletja je bil Kremelj, leseno ograjo je zamenjal kamniti zid, prestolnica carjev, dokler Peter Veliki ni preselil svoje rezidence v sveti Petrograd. Moskva je postala znova srce veledržave leto dni po oktobrski revoluciji, ko se je v Kremelj vselil Lenin. Leta 1923 pa je Moskva tudi uradno postala prestolnica Zveze sovjetskih socialističnih republik.
Na jugu meji Kremelj na reko Moskvo, med obzidjem pa so na tej strani trije pomembnejši stolpi, skupno jih je 19, Tajnitski in že omenjena Beklemišev in Borovilski. Na zahod meji na Aleksandrove vrtove s slovitima stolpoma Kutafja in Troitski. Zadnji del zahodnega kraka trikotnika predstavlja zidovje ogromne smodišnice. Na zunanji strani, torej na Aleksandrovih vrtovih je grob neznanega vojaka, kjer se, podobno kot pred Leninovim mavzolejem vsako uro izmenjuje častna straža. Vzhodni krak trikotnika meji na Rdeči trg. Tu sta tudi stolpa Nilcolskega in Spass-kega, na katerem je slovita kremeljska ura in skozi katerega vozijo črne limuzine s člani politbiroja partije in ministri.
Za navadne smrtnike je vstop skozi Ni-kolskijev stolp, ob vhodu je seveda treba plačati vstopnino, za nas tujce v konvertibilni a-meriški valuti po 8 dolarjev na glavo. Vsekakor pa je ogled ne samo obvezen, pač pa tudi zanimiv, čeprav je večina kremeljskih palač, cerkev in samostanov zaprtih. Nekateri so za
obiskovalce zaprti, druge pa — vsaj tako pravijo — restavrirajo.
Pot skozi Nikolskijev stolp pelje mimo smodnišnice na levi in palače na desni, kjer je živel in vladal Lenin. Za ogled kongresne palače je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izdaja Inturist. Ker ga seveda nimam, si bom kongresno palačo lahko ogledal le od zunaj. Gre za ogromno, arhitektonsko povsem nezanimivo palačo, ki razpolaga z gledališčem, banketno dvorano za 2.500 gostov, razgledno teraso in visečim hodnikom, ki jo povezuje s kremeljsko palačo ...
Zelo lepe so bližnje cerkve Svete Trojice, Dvanajstih Apostolov in Vnebovzetja. Odprta je le ena, ostali dve trenutno restavrirajo.
Še in še bi se bilo moč sprehajati po kremeljskem parku, ki je zelo lepo urejen, toda ura je že devet in vrniti se bo treba v hotel Kosmos.
Pred povratkom iz Kremlja še kratek postanek pred palačo starega ruskega senata na jugovzhodni strani Kremeljskega gledališča, kjer ima zdaj sedež prezidij Vrhovnega sovjeta. V prostorih starega ruskega senata pa zaseda ministrski svet Sovjetske zveze, tu pa je tudi urad generalnega tajnika sovjetske komunistične partije Leonida Brežnjeva. Rad bi si ogledal vsaj slovito Sverdlovovo dvorano, toda za tujce je to top secret.
(Dalje)
PERTINIJEVE IZJAVE
V	torek, 2. februarja, bo poslanska zbornica razpravljala o vprašanjih in interpelacijah, ki so jih vložili razni poslanci v zvezi z izjavami predsednika republike Pertini-ja za francosko televizijo. Predsednik Per-tini je, kot znano, izjavil, da središče italijanskega terorizma po njegovem mnenju ni v Italiji, temveč v tujini, pri čemer j namignil, da utegne to središče biti v Sovjetski zvezi, oziroma v vzhodnoevropskih državah. V pogovoru z italijanskim veleposlanikom v Moskvi so predstavniki sovjetskega zunanjega ministrstva označili Per-tinijeve izjave za nesmiselne in žaljive, zaradi česar so tudi uradno protestirali. Sovjetska protestna nota je zdaj predmet globlje proučitve italijanskega zunanjega ministrstva.
MALTA IN SOVJETSKA ZVEZA
Sovjetska zveza in Malta sta sklenili sporazum, po katerem se bodo sovjetske trgovske ladje ob Sredozemlju na omenjenem otoku oskrbovale s petrolejem. To je izjavil sovjetski minister za trgovinsko mornarico Guženko, ki je bil na uradnem obisku na Malti. Sporazum predvideva, da bo okoli 200 sovjetskim trgovskim ladjam na Sredozemlju na razpolago okoli 200.000 ton petroleja na leto.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drage Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151
I
e
»
Si vidu, Mihec, kaku smo u tem novem leti dobili vre dvej rati naše globalne zaščite!
Pej kaku? Pej ki?
/a, ta prva ie bla na Kolonkovci ses tistem buldožerjem, ta druga pej ke smo skupej ses vsemi demokrati lahko manifestirali pruti propadanji mesta. Taku smo tudi Slovenci ku enakopravni držaulani lahko korakali u sprevodi. Videš, de stvar gre naprej.
Ma smo mogli moučat jn neč govort po slovensko! ...
Ti Mihec nimaš prou neč potrpljenja! Sej vse naenkrat ne moremo dobet. /e že tu nekej, de so nas pestili zraven. Važno je, de je manifestirali ves demokratični Trst jn de smo bli vsi združeni.
— Ma kašna je ta tržaška demokracija, če Slovenci niso smeli neč reč po slovensko?
— Sej ti pravem, de je biu zraven ceu demokratičen Trst. Ta bogi jn ta bogati; tisti, ke so bol naprej jn tisti, ke so bol nazaj. ]n vsakmi demokrati se ne da poslušat slovenske govorance, fn de ne be kašen vihau nus jn de be bli vselili vsi združeni, je blo bulše, de se ne govori po slovensko.
— Ja, ma spet te prašam: kašni so ti demokrati?
— E, jeh je vseh sort. Tašni jn tašni. Tu je pluralizem.
— Ma kaku tu, de dva taljanska župana sta žiher govorila, štirje slovenski pej ne? Če be biu jest na njeii mesti, be se primu jn be šou proč. Ne pej moško marširau, ku de ni neč. Sej so se sami sebe ponižavali!...
— Dragi moj, bel za župana — jn posebno še naprednega — ni kar taku. Ne smej blebetat, kar mu pade u glavo. Vsaka njegova beseda more bet dobro premišljena jn zvagana narprej pr partijski celici jn pole lahko tisto govori samo če pride taš-na direktiva. Ma brez direktive — neč! Nekej reda more bet, dragi moj. fn če ne greš lepu po špahci, te pr drugeh volitvah ne bojo več volili. Na vse je treba miselt.
— Jest rečem, de so se kašni mišini al tisti od melona prou z guštam smejali, ke so vidli, kaku so slovenski župani mehki jn ponižni.
— Se zna, de so se. Taku bojo jemeli še bol koražo nam dat še vse ta druge rate od naše globalne zaščite. Boš vidu.
— E ja! Zdej sm se spounu na tisti naš pregovor: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.«
— Tudi Cankar je vidu daleč naprej, kadar je reku: »Hlapci, za hlapce rojeni.«