Pričenja se doba izletov. Narava se ode-v pomladno krasoto, sonce kliče vsepov-od novo življenje na dan, čisto pomladansko kračje sveži zastale ude in oslabela pljuča. Itako veselo zadiha kmet pomladanski zrak, jo se prvič poda iz zatohle hiše ven na polje, ia prvo pomladansko delol Tudi meščan se ieseli pomladi, ki pa je doma le na deželi a ne med mestnim ozidjem. Tudi 011 komaj aka, da bi se rešil zatohle pisarne, temne elavnice, nezdrave tovarne in prebil nekaj r na teden v svežem pomladnem zraku na eželi. In tako vidimo vsako soboto in ne-eljo po mestnih kolodvorih dolge vrste Iju-i, ki polnijo vlake, da bi se odpeljali ven na eželo, na zrak in na oddih.
Prav je tako! Bolje je, da se gibljejo na ivežem zraku, kakor pa da bi posedali v me-llu po gostilnah, kavarnah in kinih in zabavljali zdravje in denar. Tudi kinet privo-iči meščanu tak oddih. Ljubezniv je z izlet-3iki, prijazno jih pozdravi, postreže jim za teznansko skromen denar s čašo mleka, čaja, da celo z mesom, ki si ga je mi ust pri-rgal, da dobi kak krajcar v prazen žep. — ravi izletniki kar ne morejo prehvaliii Iju-leznivosti in postrežljivosti naših kmečkih jiidi.
Žalibog, pa je med izletniki vedno več altih ljudi, ki ne zaslužijo, da bi bil kdo z jinii prijazen, ampak, da bi jih nagnal v esto nazaj tako, da bi se nikdar več ne pali na deželo. Vsako leto dobimo s kmetov ude pritožbe zoper take laži-izletnike. So to '»vadim golobradi fantiči iu punčare iz bolj-iš. Ti ne prihajajo ua deželo iskat zdrav-pa in oddiha, ampak hodijo ven zaradi razuzdanosti in se marsikdaj njihovo obnašanje ne [joči od onih, ki jih oblast preganja zaradi pavne nemorale. Ti ljudje se zunaj navadno tudi čez mero napijejo. Potem tulijo, kolnejo (seveda po laško!) in klafajo tako, da se jih pošteni ljudje izogibljejo kakor kuge.
Posebno nekaj boli kmeta. Taki lažnivi ^letniki se kaj kruto norčujejo iz ubogega kmeta in mu brezobzirno delajo škodo. Tem judem je znan kmet samo kot nekulturen
kultura in civilizacija s katero se meščani tako radi ponaSajo in zaradi katere hočejo veljati več kakor preprosti kmet. In vendar zna biti kmet desetkrat bolj olikan in kulturen, vkljub 3voji preproščini. Kmet zatorej upravičeno pričakuje od takih meščanov, da ga ne žalijo in da mu ne delajo škode.
Razume se, da te besede ne veljajo vsem izletnikom. Rečemo pa še enkrat, da je ne-
Ktrukanec. In se norčujejo iz zgarane kffleS-ve """uice in iz resnega očanca, ki gresta
v nedeljo v cerkev. Mimo poštenega kmečkega dekleta ne morejo brez umazane besede, jI 1<! 'lavadno izraz njihove notranje pokvar-vH°h ■' Ce pridei° d0 vasi> teptajo travo po »h m lomijo veje cvetočega drevja. Na po-Jin se trumoma pode proko žita in nasadov. to j n? \ed<>, koliko trpljenja je stalo kmeta Up n, 111 kako Ka ljubi,- to svoje revno potim- 7. kme,a zares ,ahko b0,i kmet-se ' av,«*no s čudom vprašuje, kje je tistu
V velikonočnem »Kmetskem listu« čitamo tudi zanimiv članek o naši notranji politiki, članek je v toliko zanimiv, v kolikor je kar ves, od konca do kraja hud* obsodba zaščitnikov »Krastakega lista«, ki ao bili dolga leta neomejeni gospodarji naše dežele, člankar pravi sacd drugim, da »je narod pričakoval, da se bo kdo temeljito lotil tistih problemov, ki ječi danes pod njimi 99 odstotkov ljudstva«. Pa menda ja ne misli g. člankar, da so ti problemi in ti odstotki ljudstva nastali šele potem, ko sta gg, Marušič in Pucelj zdrknila z ministrskih stolčkov. Stara navada »Kmetske-ya lista« namreč je, da vidi vse polno perečih kmetskih vprašanj, ki zahtevajo takojšnje rešitve, le tedaj, kadar njegovi patrom niso na vladi. Kadar pa oni vlaidajo, je pa v najlepšem redu vse, vse zadovoljno in navdušeno! Gospodje, zakaj niste perečih vprašanj slovenskega kmetijstva reševali v kmetovo korist takrat, ko je bil še čas in ko ste imeli moč v rokah? Zakaj zahtevate od sedanje vlade, da naj v nekaj mesecih pozida gospodarsko pogorišče, ki ga je podedovala po vas? Vi nimate legitimacije za tako tarnanje in nimate pravice zahtevati tega, česar sami niste hoteli dati.
Ko člankar razlaga vero, ljubezen in dobra dela, zapiše tudi tele pametne besede: Nekaj nemogočega je namreč, zahtevati od naroda, da se z zrelim premislekom podvrže določeni zamisli, če nikjer ni videti koristnih rezultatov te zamisli.« Zdi se nam, da je hotel g. člankar to prščico iztreliti drugam, pa jo jc sapa zanesla na njegove lastne ljudi. Vsa dolga leta namreč, odkar so oni vihteli bič nad slovenskim ljudstvom in mu z	ječami, batinami, denarnimi kaznimi in preganjanji skušali vsiliti, da bi se »podvrgel določeni zamisli«, dovolj jasno potrjujejo resničnost zgoraj navedenih besedi. Le to se nam zopet čudno zdi, zakaj člankar šele tako pozno pride do spoznanja te prastare resnice. Ce pa meri
dostojnih izletnikov vedno več. Dobro bi biku, da bi tu mestne šole, ki dele učenost in kulturo z večjimi žlicami kot podeželske šole, storile svojo dolžnost v polni meri. Naj neha biti beseda kmet psovka za mestne otroke. To »psovko« kaj radi uporabljajo tudi nekateri mestni vzgojitelji...
Zgornje besede naj veljajo obenem tudi kot opomin naših kmetov izletnikom, naj nikar ne izzivajo kmečke dobrodušnosti in potrpežljivosti, kajti sicer bodo kmetje prisiljeni poseči po samoobrambi.
ozno se je oglasil
pisec 3 temi besedami na »nasilstva« sedanje vlade, potem moramo zopet in zopet pribiti dejstvo, da bi ljudje iz okolice »Kmet. lista« ne imeli pravice pritoževati, se nad nasiljem niti tedaj, ako bi se ta v resnici godila. V resnici pa oni ne Čutijo danes nasilje v dsuga obliki, kakor v tej, da jim je prepovedano delati nasilje. Niso več diktatorji, ampak navadni državljan: z vsemi pravicami, pa tudi z vsemi dolžnostmi, in ravno te dolžnosti jim ne gredo v račun.
Kaj je nasilje, to so oni dovolj jasno pokazali. Da ne bomo izgubljali nepotrebnih besed, postrežemo ubogim Pucljevim pristašem, ki ječe pod knuto črnega nasilja zopet z nekaterimi dogodki iz časov, ko je nad Slovenijo vladala svoboda, kakor so jo oni pojmovali. Vsi tu opisani dogodki so s pričami podprti io zapisani in prevzemamo zanje popolno odgovornost:
Kako so se praktično izvajala navodila centralnega akcijskega odbora
in kaka nasilja so nad ljudmi počeli v surovi Pestotnikovi okrožnici omenjeni »živahni« agitatorji, naj govorijo poročevalci, ki so videli in doživljali prve balkanske volitve v Sloveniji.
tj Ji s« " 1 »•»« Ml m M M' •«« m »ev««	14 •»,< >tj ti«i»f
Za enkrat dovolj, bomo pa še drugič nadaljevali. Za sklep še eno, dve smešni, pa resnični: Neki šaljivi župnik, visoko gori v notranjskih hribih, je v onih blaženih časih v družbi domačih možakov imenova1 bivšo »večno« stranko JRKD — jare kače dr-k. Ia naložili so mu hudo denarno kazen in več potov je imel na glavarstvo, ker je žalil — državo Nekega preprostega moža so v nekem drugem kraju režimovci vprašali, če jc že volil. Pa jim je mož pokazal -— figo. Zaradi tega je bil ka znovan s hudo denarno globo — zaradi nedo stojnegs obnašanja. Zaradi nedostojnega ob
1'
Kako je mogoča
rešitev denarne krtze
T« dni se je vršilo v Kraljeva veliko zborovanje, dolžnikov. Is rajnih krajev zapad-ne Srbije se je zbralo nad 2000 upravičencev. Glavni govornik je bil gradbeni minister dr. Marko Kožuij. Ker je »Domoljube že večkrat priobčil podeželske glasove o kmetski zaščili, oziroma o potrebni zaščiti vlagateljev, naj priobčimo nekaj misli iz tozadevnega govora g. ministra, da nam bo jasuo, kako mislijo o dolžnikih in upnikih odločujoči krogi. Minister dr. "ožulj je povedal tudi sledeče:
Vsak si sedanjo krizo razlaga po svoje. Nekateri pravijo, da je kriza nastala vsled tega, ker zemlja preveč rodi iu ne vemo kani s pridelki. Mi pa trdimo, da to ni res, zakaj naša poljedelska država daje letno samo od 20 do 30 tisoč vagonov žita za izvoz. Če bi vi vsi jedli beli pšenični kruh, ne bi mogli izvoziti niti enega vagona. Drugi trdijo, da so razni državni predpisi vzrok, da ne pridemo na zeleno vejo. Tudi to ni točno.
Vzemimo položaj naše države, posebno tu v predvojni Srbiji. Vodili ste težko borbo za oltstoj. Ko ste se vrnili na svoje domove, ste dobili vee porušeno in požgano. Kaj Rte hoteli drugega, kakor dvigniti streho nad glavo. Zato ste se zadolžili. To je bil začetek. Morali ste plačati obresti. Sedaj pride vprašanje, kako visoke so bile te obresti. Visokost teh obresti jo bila protizakonita in v ne mali meri vzrok, da dolgov niste plačali.
Ne obtožujem nikogar, vendar naj znana gospoda dene roko na srce in naj se vpraša, ali so bile obresti zakonite ali ne. Jaz izjavljam odkrito, da so jemali od vas brezsrčne obresti. Če od bijemo od dolžne vsote previsoke obresti, bo pol in morda m več dolga manj, kakor ga je.
Vlagatelji naj vedo, da zavisi njihov obstoj od <d«toja dolžnikov. Ce propada dolžnik propade tudi izpoaojevalec. Upnik ne sme izgubiti tega, kar je pošteno dal, vendar ne
sine vzeti ve«, kakor je predpisano. Bre»r<-ne obrali so uničile obrtnika in kuiet«. Upniki naj ne pozabijo, da so visoke obresti pritisnile dolžnike, pa tudi posojilnicam niso prizanesle. Te ne morejo izplačati vlagateljem hranilnih vlog.
Nastane vprašanje, če je mogoč izhod iz te težkoče. Mogoč je in miBlim, d« po kmalu uresniči. Vprašanje dolžnikov za enkrat ni > nujno. Glavno je, da gospodarstvo oživi in prišla bo možnost plačevanja dolgov, vendar ; samo na temelju zakona in na način, ki ga j bo zakon predpisal. Hočemo na zakonskem i temelju urediti, da IkkIo vsi zadovoljni in da j nihče ne izgubi strehe nad glavo. — Dokler dolžniki ne lx>do odplačevali dolgov, tudi kredita ne bo.
Naročajte in čitajte nase katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis!
Vse dosedanje uredbe, izdane za zaščito kmeta, niso [»voljno rešile tega vprašanja, in to zato, ker so ustvarjale nezaupanje med upniki in dolžniki. To nezaupanje je treba odstraniti.
Predstavniki malega kapitala so vlagatelji, delavci, obrtniki in to je naše premoženje, to jo narodna imovina, ki oetaja v tej državi, ki ne služi za to, da podira cen® pšenici. To je moč in sila naroda, a ne kapital, ki v naši domovini uganja špekulacije. Denarni zavodi, hipotekami in agrarni, bo naši zavod! in nikdo se jih ne sme dotakniti.
V narodni skupščini smo izvolili poseben odbor, ki pretresa to važno a netahke vprašanje, in ki bo našd sredstva in pota, da se vprašanje dolžnikov tn upnikov pravično in zakonito uredi.
Dve smrtni žrtvi češmika
V četrtek popoldne je prišlo pri Gospiču do groznega zločina, ki je povzročil razburjenje in ogorčenje v vsej okolici. Popoldne je prišel v vas Smiiijane pri Gospiču Stevo Pej-novič, ki je daleč okoli znati kot eden čajne-silnejših ljudi. — Ko se jc sestal s kmetom Uzeljcem, ga je Pejnovif najprej nekaj žalil, kmalu nato pa je potegnil revolver in že so počili trije streli. Zadet v glavo in prsa se je Uzeljac zgrudil. Obenem pa se je zgrudil tudi I-uka Tomljenovič, ki je bil v bližini. Takoj so spravili oba v bolnišnico, vendar je Uze-
našanja pa danes, v času črnega terorja, gotovo ne bo kaznovan oni napredni župan doli na Dolenjskem, ki je te dni dobil iz banovine važen odlok, pa ze je vpričo ljudi izrazil, da ae on s takimi papirji — nekam obriše. Ta j* eden izmed tistih, ki noč in dan kriče o nasiljih sedanje vlade. Ljudstvo želi, da takim in podobnim hujskačem in lažnikom obiast enkrat temeljito zamaši usta, da bo vendar enkrat konec o izmišljenih nasiljih, ki naj bi «e dandanes <odila v naš: dežela T
ljao takoj po prevozu v bolnišnico Izdihnil. Po zločinu se je Pejnovič napotil proti vasi Tmovec. Tam je srečal narodnega poslanca Brkljačiča, ki je bil 5. maja izvoljen na dr. Mačkovi listini. Pejnovič je poklical poslanca k sebi, razvil se je med njima kratek pogovor, nakar »o ljudje videli, kako je prijel Pejnovič Brkljačiča za roko, mu pritisnil na glavo revolver ter sprožil. Brkljačič je takoj omahnil na tla in š« preden je mogel kaj izgovoriti, jc že izdihnil. Pejnovič je nato odšel v sosedno vas ter se javil orožnikom. — Na veliko nedeljo so pokopali kmeta in poslanca Brkljačiča. Tisoči kmetov so ee udeležili njegovega pogreba. Na grobu je govorilo devet govornikov, ki so slavili rajnega kot nesebičnega bore« za kmečke pravice. — Navedeni primer zopet priča, kako nevarno je dajati nerazsodnim in podivjanim ljudem orožje v roke. Pri nas imamo nekatere orgr.nizacije, k« so sicer razpuščene in nedovoljene, vemo pa, da imajo pristaši teh organizacij mnogo orožja. -- Revolver je še v roki poštenega in pametnega človeka nevaren. kaj šele v roki falota.
Avstrija *e oh® rožu je
Ker je Avstrija uvedla splošne vuja^ dolžnosti, je naše dunajsko poslaništvo p«, j dalo avstrijski vladi sledeči ugovor: Dm> ] I ■prila 1U86 je zvezni svet izglasoval zakon, li I iipreininja vojaške pogoje, določene u Avstrijo v petem delu sMnt^aruiaimdie pogodbe. j Ker se je izvršila enostranska odpoved te« dela saintgeriiiaiuske pogodbe, pomeni ta it. promejuba izrecno kršitev vojaških vkljutkv; 1 le pogodbe. V takšnih okoliščinah je kraljev, i ska vlada kot podpisnica sainigermainske po. j godl»e prisil jena odločno ugovarjati zoiier spre-1 jetje omenjenega zakona. Po drugi strani i kot članka Zveze narodov globoko obžaluj«. I da je Avstrija, ki je takisto članica ZN, smatrala tu po4rebno, iii po pr^ti, kakršno je Svet I ZN v podobnih o! o! išči nu h svečano obsodili! svojo resolucijo z dne 17. aprila 1835. Kraljevska jugoslovanska vlada ne more v nobenem primeru dr«voliti, da si Avstrija jemlje pravico do enostranske akcije, ki pomeni n-lajitev mednarodnih obveznosti. Zato si kraljevina Jugoslavija pridrži pravico, da se naknadno izreče za stran ukrepov, ki jih bo iz. dala za otoambo svojih koristi.
Proletarski milijonar
Eden »d politikov, ki so dokazovali, kakšne velike važnosti za Krancšjo je zveza s sovjetsko Rusijo, je vodja francoskih socialista l<eou hI o ni. Ta socialist je. večkratni milijonar. Delavcem zna zelo lepo pripovedovati, kakšna nevarnost jim preti od katoliške Cerkve, ki da je kapitalistična ustanova in zelo liogaIt
Ta veliki prijatelj delavcev je navdušeu, ker je Francija sklenila zvezo i Kusijo, it« ima od te zveze največ korisii ravno on. Svoj kapital je vložil v veliko francosko tvornim a izdelavo t rak op I ovni h motorjev. Njegov sin j« tehnični ravnatelj te tvrdke. Sedaj se ininli mladi Blum v Rusiji, kjer vodi izdelavo motorjev Biumove tvornice. Sovjot.i »o na temelju vojaške zveze med Francijo in Husijo dovolili, da se smejo izdelovati motorji BlumoW tvornice.
Krancija je v zadnjem času sovjetski Rusiji posodila 800 milijonov frankov, s katerimi bodo sovjeti plačali motorje sodruga Ritmu. Tako je voditelj francoskega proletariats napravil izvrstno kupčijo: svoje motorje je pf<r dal za težke milijone sovjetero, n sovjeti itodo Francozom dali v prodajo — svoj boljševizem
Angleški k&šmieaim m veseli
Angleški katoličani pozdravljajo svojega novega kralja ne samo kot udani pod»niWi ampak tudi kot katoličani. Kolikor je do«ed«| pokazal, upravičeno. Ni še bi! kronan, a je že dokazal, da hoče biti napram katoličan«"' četudi jih je le par milijonov, pravičen vladar. Odločno jc izjavil, da pri kronanju noč« položiti običajne prisege, v kolikor je njen« besedilo žaljivo ca katoličane. Besedilo je namreč še It tintah časov, ko so bili katoličan" na Angleškem še. brezpravni parije. Je rasi*«, in borbeno protestantsko. V resnici se angleški vladarji te prisege ie delj časa m» drfali, čeravno 30 jo napravili. N<*i kralj i" pa niti narediti noče, še fcsatij, da bi se P« njej ravnal, v kolikor je %». katoličane žal)'™ ln krivična. Tako so angleškim katoličanom P«1 kraljem protestantom obetajo boljši časi, kol jih imajo n. pr. nemški katoličani
Stojmo trdno!
Liberalce spreobračati je — prazno delo. [fo žalostno skušnjo sem napravil s svojim
jooskusom.
Žalostno je to na vsak način. Ali je res potrebno, da se ljudje enega naroda in ene /ere med seboj grdo gledajo, prepirajo, mr-zijo, črtijo in si nagajajo?! Kaj jih loči? Pred BO leti tega prepira in sovraštva na Slovenskem niso poznali. Ali so bili zaradi tega kaj na slabšem? Ali so tega prepira kaj pogrešali? In kaj smo zdaj, ko se že cela dolga desetletja med seboj kregamo, na boljšem?!... A pred vojsko je bil ta prepir le bolj med tako imenovano inteligenco po mestih. Po vojski pa so nekateri čutili potrebo prepir in razdor zanesti tudi na kmete, v vas. In ta namen so srečno dosegli! Danes je tudi vas »srečno« razdvojena. Sosed Jaka in Janez sta si navzkriž. Zakaj? Ne zaradi kakega prestavljenega mejnika ali kake na sosedovem svetu posekane smreke. Taki prepiri so bili sem pa tja, od časa do časa, po vaseh vedno. A to jc bilo le bolj mimogrede; je prišlo, pa je spet minulo. Seveda bi bilo prav, ko bi tudi takih prepirov in pravd ne bilo. In ne bilo bi jih, ko bi ljudje, ki pravijo, da so kristjani, bili res kristjani, ne samo po imenu, ampak po duhu in resnici, pravi in celi kristjani. Ko bi se vestno varovali vsake krivice in ko bi znali kaj potrpeti, ko bi krivi o raje trpeli kakor storili. Žalibog pa takega polnega kr-ičanstva danes ne bomo kmalu kje našli. Zato bodo kake praske in prepiri med ljudmi vedno, kakor so vedno bili.
A, kakor rečeno, to pride, pa apet preide. Toda prepir in pravda mora biti, kakor pravimo latinsko: v permaner.ci; po domače: biti mora stalna, trajna, ne sme nikoli prenehati, preiti mora od očeta na sina, podedovati sc mora od rodu do rodu, da ne bo nikoli sprave, nikoli prijaznosti in miru I In to je storilo strankarstvo, zaneseno, zasejano med nas — zaneseno, zasejano tudi v vas.
Zakaj se Jaka in Janez ne moreta več? Ko sta si bila prej dobra! Ali nista oba krnela? Ali ne žuli obeh čevelj na istem koncu? Ali ne želita oba, da bi se kmetu bolje godilo? Kaj ju loči? Nič!! Zakaj torej se ne moreta? Oho, za nič! Samo zato, ker so enemu gospodje v mestu ušesa s tem napolnili, da ne £me z drugim enih misli biti, da mora — kakor pravijo — »s svojo glavo misliti« (čegava te ta glava, smo že zadnjič povedali), da nc sme tam hoditi, kjer drugi hodijo, da mora to imenovati črno, kar imenujejo drugi belo, in telo, kar drugi črno. Skratka: najhujskani so. Od hudiča je vse to strankarstvo in ves ta Prepir in to sovraštvo! To jc moje trdno prepričanje in tako tudi res je! To nam pove Kristus tako jasno, da bi lahko »koio z rokami Prijeli. Ali ni povedal, da je hudič prišel in | Ponoči med pšenico lulike nasejal? Hudobec ! lma veselje nad tem prepirom, on pri tem i *«nje in se v pest smeja. Zato pa podžiga in ; k«i sovraštvo vedno naprej, da ta ogenj so i vraštva nikoli ne ugasne.
Zato bi bil jaz rad hudiču njegovo igro Pokvaril, njegovo razdiralno delo uničil, da bi ". o vence med seboj sprijaznil, ali vsaj po-lm ' in posebej še kmete, razdvojene in raz-? '. r<>da hudič je bolj kunSten, bolj prefri-8«n m bolj močan, kakor sem iaz in zato se 1 n' Posrečilo.
Pred očmi imam neke določne vasi, po katerih sem nekdaj hodil gor in dol, od hiše do hiše. Povsod so me sprejeli z veselim obrazom in odprtimi rokami. Bili smo prijatelji; oni veseli mene, jaz vesel njih. Kako srečnega sem se počutil med dobrim vernim kmečkim ljudstvom! V nizki kmečki hiši! Desetkrat bolj kakor pri gospodi v gradu! Ce sem šel po vasi, smo se smehljaje pozdravljali. Ali poznate vas Bcričevo? Bilo je na moji prvi ka-planski službi. Kako smo se lepo razumeli! Bili enega duha in enega srca. Krščanskega seveda! Ali smo pogrešali kakega prepira in kakih strank?!
Danes je tam vse drugače. Pravijo mi: Tam, kjer ste največkrat bili in so vas najraje imeli, so danes največji nasprotniki duhovnov. Pa bi lahko še kako vas imenoval, kjer je bilo, če ne enako, vsaj podobno. Edinost, mir — danes stranke, prepir. Ljudje, ki hodijo v isto ccrkev, morda sede v isti klopi, so časih skupaj celo pri isti obhajilni mizi, — pa vlečejo, namesto skupaj, narazen; so različnega duha, in če duha, tudi srca. Vsa Slovenija je razdvojena: do zadnje vasice je zanešen razdor. To sem jaz gledal iz tujine in od tam se to posebno bridko vidi — in sem zaklical med
p^terUaJiem itasie . . » v■-■• -JjhjtiAui-tableta icum 1 dinar
j
z: 'ftmtt na	ktiJ,
'<*■ '-A- *
P rehd a d i

bolečine ■g r i p a
ASPIRIN
0|U* M	! k im «d 11 XII IUL
te razdvojene rojake: »Mir vam, Slovenci!« Pa mi ni ratalo. Kaže, da bo prepir večen; hočem reči: dokler nas bo Bog trpel na tej grešni zemlji.
In zakaj so razdvojeni? Kak dobiček imajo od tega prepira? Nobenega! Če pa od tega nič nimajo, zakaj se pa potem prepirajo?
I, hudič kuri ogenj in se — krohota ...
J. Kalan.
Predsednik vlade in Slovenci
Politično življenje je v praznikih počivalo. Skoro vsi ministri in važnejši politiki so odšli na svoje domove. Predsednik vlade je v krogu svoje družine prebil praznike na Bledu, ki je za te dni postal središče našega političnega gibanja. — Pred nekaj dnevi je predsednik vlade obiskal Ljubljano in je bil gost našega bana. Pri kosilu, ki so se ga udeležili nekateri politični prijatelji g. predsedniki vlade, je ban dr. Natlačen imel tale nagovor: »Spoštovana gospoda! Izrecno me veseli in štejem si v prav posebno čast, da morem kot domačin pozdraviti v naši sredi odličnega gosta, gospoda predsednika vlado in zunanjega ministra ter njegovo ljubeznivo gospo soprogo. Temu pozdravu dodajem vso želja, da bi se, naš gost, v teli dneh, ki jih boste preživeli med nami r Sloveniji, kar najbolje počutili ' i bi odnesli iz Slovenije tudi topo t kar n .... pše vtise in kar najpri-srčnejše spomine tako, da boste kakor odslej tudi 5e itadaljnih devetnajst let in še dlio prav radi in z veseljem prihajali k nam.
Edino misel pa bi hotel ob tej priliki še posebno poudariti: gospod predsednik. Doslej ste prihajali med Slovence kot dober znanec, topol pa ste prišli prvič med nas kot naš dober prijatelj, iu še več, kot član naše skupine in voditelj JKZ. Postali ste medtem naš in prišli ste med svoje. Danes so, gospod predsednik, uprte oči vse Slovenije v vašo osebo. Slovenske množice gledajo s spoštovanjem iu zaupanjem v vas, na vaše delo, vaša prizadevanja in vašo borbo, ki gre za tem, da se že končno odstranijo naše notranje težave in urede naše notranje razmero, da pride do boljših življenjskih razmer in da ustvarijo pogoji uspešnemu gospodarskemu življenju. Iz dna srca in z vso iskrenostjo vam žele te množice in vam želimo tudi mi, da bi vum dali ti kratki dnevi vašega bivanja med nami v Sloveniji mnogo novih svežih telesnih in duševnih moči za nove koristne na-
pore in »a novo uspešno borbo sa vsesirmi-aki napredek naše skupne domovine, naše ljubljene velike kraljevine Jugoslavije! despoti predsednik in njegova gospa soproga naj živitak
Predsednik vlade se je zahvalil banu za pozdravne besede, ter je med drugim dejal, da je že od leta 1919 stalno gost Slovenije, kjer se počuti zelo dobro. Posebno je vesel, da se nahaja v družbi prijateljev, s katerimi že več let deli dobro in zlo. Iz skupne borbe zadujili let je vstala nova doba, o kateri misli, da bo prinesla vsemu jugoslovanskemu narodu boljšo in lepše dni. Na koncu je gospod predsednik izrazil željo, naj bi ne samo njemu ostalo bivanje v Sloveniji v lepem spominu, marveč naj bi tudi Slovenci ohranili njegovo vlado v takem spominu. Dn Ui ec to izvršilo, poudarja gospod predsednik vlade potrebo po izvedbi velikih javnih del v vsej dravski banovini in potrebo napredka gospodarskega, kulturnega in prosvetnega stanja t teh krajih.
Po praznikih je predsednik vlade povabil svoje prijatelje na Bled, kjer jim je priredil preprosto kosilo.
Gospa Antonija Savinšek z Jesenic, skrbna mati številne družine in vzorna članica kat. društev, je te dni praznovala 00 letnic« rojstvu. Hog jo oh runi mnogo let v zdravju in sreči t
KAJ JE NOVEGA
OSEBNE VESTI __
d Zdrava ženske dete je parila kneginja
Olga, soproga knera-nanieatnika Pavla! Bog daj srečo!
d Voh P*pen, nemški poslanik na Dunaju, se je na poti v Split in Dubrovnik, kjer je prebil velikonočne praznike, ustavil tudi v Zagrebu, kjer je imel več razgovorov.
d Slovesno astatičenje novega stolnega kanonika g. Josipa Šimenca je bilo v ljubljanski stolnici na velikonočni ponedeljek.
d Za komisarja Kmelsks posojilnice v Ljubljani je imenovan dr. Anton Dolinar. sixl-nik okrajnega sodišča v Ljubljani.
d 80 let je devršil brane Jentec, posestnik v Petelinjah v občini Do! pri Ljubljani. Živel!
d 60 letnik je postal nadžupnik Julij Vaj-da pri Sv. Križu na Slatini. Na mnoga leta!
domače novice
d Ljubljanski gospod knezoškof je umival po predpisanem cerkvenem obredu nn veliki četrtek noge starčkom, ki so jim imena sledeča: Janez Marolt iz Kostanjevice, star il(i let; Andrej Slejko iz Kamnika, star 90 let; Janez Vičič iz Ljubljane, star 88 let; Jakob Koželj iz Šenčurja pri Kranju, star 87 let; Janez Metelko z Kake, star 86 let; Janez Kosec iz Vodic, star 84 let; Alojzij Pittaro iz Ljubljane, star 83 let; Anton Adam iz Borovnice, star 83 let: Tomaž Bitenc iz Ljubljane, star 83 let; Albin Jebačin iz St. Vida nad Ljubljano, star 83 let; Janez Higler od Sv. Gregorja, star 83 let; Jakob Grčman iz Ljubljane. star 74 let. — Skupna staro«! znaša
\m iet.
d Hladno vreme zadnjih dni je. prineslo s seboj nevarnost mraza, ki bi povzročil ogromno škodo, saj je drevje sedaj ie v polnem cvetju. Kmetje v mariborski okolici so žgali po sadovnjakih kresove, da bi obvarovali drevje pred strupenim mrazom. V višinah je padlo mnogo enega, ki predstavlja stalno nevarnost mraza. Slana bi povzročila kmetu milijonsko škodo.
d «0.000 Din »a pospeševanje konjereje
v dravski banovini je odobril kmetijski minister. Denar je namenjen v prvi vrsti za nabavo plemenskih ž robcev
d Stoletnico znamenite Prešernove pesnitve > Krsta pri Savici« obhajamo letos. Ali ste že čitali tiste proroške besede: »Tja bomo našli pot, kjer nje (Slave) sinovi, si prosti volijo vero in postave. Ce pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črnem zemlje krili, kot »o pod svetlim solncem tužn: novi.« —
d Zopet so začeli točiti piva po dvodnev ni stavki gostilničarjev v Karlovcu, ker so pivovarne obljubile, da bodo Se naprej dobavljale led brezplačno.
d Obvezen pregled ženinov in nevest pred poroko izneva uvaja ministrstvo za »»-cialno politiko. Svoječasno je bil ta pregled zaradi močnega odpora muslimanskega prebivalstva preklican.
d Jugoslovan — minister v paragvajski vladi. V novi viadi v ameriški državi Paragvaj je vojni in zunanji minister Jugoslovan
dr. Ivan Stefanič. Časnikarjem je izjavil, da I je za novo vlado narod in da ni nobene ver-! jetnosti, da bi se prejšnji režim mogel še vrniti na viado. Znano je menda že vsakomur, da imajo v Paragvaju vsako leto vsaj eno re-j volucijo ali državni udar.
d Nekaj številk o naših muslimanih. Po banovinah je število jugoslovanskih muslimanov sledeče: Dravska banovina šteje 927, drinska 356.469, dunuvska 2.660, tnoravska 58.802, primorska 69.360. savska 3.823. vnr-darska 499.362, vrbaska 250.265 in zetska banovina 315.677 muslimanskih vernikov V stolnem mestu Belgradu pa je 3.821 muslimanov.
n 5000 Din t» pirulie brezposelnemu tiskarskemu delavstvu je nakloni! iz hednost-nega fonda ban dr. Natlačen.
d Kurja bolezen, ki se hitro razširja. V
okolici Me kol jiri Poljčanah se je pojavila neke vrste kurja bolezen, ki se strahotno hitro razširja in spravlja tamkajšnje gospodinje v velik strah. Nekemu posestniku blizu Makol, ki je imel 29 kokoši, so v nekaj dnevih vse poginile. Bolezen silno hitro napreduje, tako t!a je kokoš v nekaj urah mrtva. Ko jo najdejo mrtvo, je vsa črna.
d Za izvajanje javnih de! dobi dravska banovina na temelju sklepa ministrskega sveta še 3.650.000 Din
SCOVBN 3EC
W VOOI1NI SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK. W*E V DUM!) KATOLIŠKE AKCDf. STANE NA MESEC 23 DIN. PIŠITE, DA VAM POŠLJEJO NEKAJ ŠTEVILK BREZPLAČNO NA OGLED. NASLOV: »SLOVENEC«, UUBUANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA.
d 5000 Dia in vagon moke je nakazal minister za socialno politiko brez poseinim rudarjem v Zagorju.
d Nevo poslopje im bolgarsko poslaništva zgrade še to leto v Belgradu. Gradbeni stroški so proračunani na 5 milijonov levov.
d Velika n»č v Belgradu. Letošnji velikonočni prazniki, ki so za katoličane in pravoslavne padli na iBte dni, so daii naši prestoli« res izraz prazničnega razpoloženja. Delo je počivalo vsepovsod. V notranjepolitičnem življenju je vladalo pravo politično zatišje. Posebnih političnih sestankov ni bilo razen prijateljskih sestankov ob priliki medsebojnih čestitanj za praznike. Vsi člani kr. vlade razen notranjega ministra so prebili praznike izven Belgrada.
d Letalski promet Celovec- Ljubljana uvedejo po poročilu banske uprave tudi letos.
d Desetletnico obstoja obhaja te dni največja mariborska blagovna (tekstilna) tvornima Hutter. Zaposluje že 1200 delavcev.
d ljubljanskim revežem aa. praznike je naklonil ban dr. Natlačen znesek 80.000 Din pod geslom: Ob praznikih ne sme biti v Ljubljani nihče lačen. Denar so dobile na razpolago dobrodelna društva.
d Imamo, a izkoriščati ne znamo. ,1vii,. teni rudnik v Litiji, last industrij« Avgusij Praprotniks. iz Ljubljane, že več lel pofK, Ker [>a je povpraševanje po svinčeni rudi prp. cejšnje, cena svincu pa visoka, preiskuje in išče 12 rudarjev nova ležišča svinčene n«|(, Kakor smo zvedeli, so v tako zvauem j8av-skem štolnuv našli že nekaj močnih sklad« dragocene rude, tako da je vendarle upanja da bo v kratkem času zopet začel delovat! rudnik, v katerem je brezdvomno še velfto svinčene rude. Vsa delu vodi inž. Maks gtraj. har. -- Menda se za rudnik še vedno zaninii neka velika angleška rudarska družba.
d Skrivaj sta ga pokopali. Mariborski orožniki so prišli na sled skrivnostni zadevi i v Kamniri pri Mariboru. Dognali so. da je bil | na kamniškem pokopališču izvršen v noči od . 18. na 19. marca tajinstven pogreb, pri kate-' rem ni bilo ne duhovnika in ue pogrebcet, pokopan pa je bi! novorojen otrok. Te dni so v Kamnici to svežo gomilo odkopali ter odkrili vjami Iruplo novorojenčka, zavilo v papir in cunje ter položeno v škatlo iz lepenke. Preiskava je dognala, da je povila otroka dne 16. marca neka 22 letna posestniška hči. Pokopala pa je mladega mrlička njena mati dv» dni po rojstvu v temni noči. Obe zatrjujeta, da je otrok kmalu po porodu umrl zaradi slabosti, ne moreta pa povedati, zakaj sta ga pokopali na skrivaj. Državno pravdništvo i Mariboru je odredilo ogled trupla, ki bo ugotovil, kakšne smrti je novorojenček umrl.
d Triinilijonsko tatvino so zasledili v železniški delavnici v Mariboru. Nekateri uslužbenci so prodajali neki tvrdki zlitino cink«, antlmona in bakra in tako oškodovali držav« za več milijonov. Zaprli so za enkrat deset oseb.
d Neznani uzmoviči kradejo lastnikom vrtov in kmetom v okolici Ljubljane kar M debelo drevesne sadike, sadike zelenjave, posebno pa razno orodje, košare in podobno, ki ga lastniki puste na vrtovih in na polju. Te tatvine se dogajajo največ ponoči. Na ljubljanski policiji je le cel kup takih prijav, želja lastnikov vrtov in polja je, da bi mesti:« občina kaj kmalu nastavila poljskega čuvaja, ža katerega je v proračunu že odobren kredit. Morda bi poljski čuvaj sem in Ija zasačil kakšnega zlikovca, ki se poklicno bavi * t* kitni tatvinami.
d Adventisti ne uživajo javnopravne tiščite. Advenlisti so člani neke protestante eerkvene ločine. Tudi v Jugoslaviji je nekaj takih vernikov. Vendar njih vera ni državno priznana in torej ne uživa javnopravne te. Ministrstvo pravde je i odlokom i dne 13. decembra 1936, St. 120.428 odredilo: »Ker adveutizein ni niti ustavno niti zakonsko priznana vera v naši kraljevini, ne more kot taka uživati javnopravno varstvo. Zato otroci ventistov ne morejo biti osvobojeni obisk" Sole ob sobota It in to toliko manj, ker morajo do verske polnoletnosti pripadati tisti u»!«v; no priznani veri, ki ji pravno pripadajo tnd! njihov starši. V tej veri se tudi vzgajajoč
d Maribor postane obmejni keledve' Vodja avstrijskega odposlanstva pri premeni konferenci v Mariboru je izjavil: Konferenca med avstrijskimi in jugoslovanskimi predstavniki se je zaključila s popolnim uspehom. V vseli vprašanjih se je doseglo popolno
dolanjsU, štajerska jo
- -----— BpIoJN vseh vrst, ku0iW
pn CEN1RALN1 m&KNl V Pj«Sif8»
»lasje. Pogodb* pomenja pri ureditvi vaeh vprašanj obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo velik napredek. Predvsem odpadeta oba sedanja obmejna kolodvora v Mari-boru in dpilju ter se združit« v enega, » 5i-mer se bo doseglo znatno pospešenje in poenostavljenje v odpravi ceebnega in blagovnega prometa. Da bo to vplivalo tudi na razvoj tujskega prometa, je jasno, zlasti ker »e bo ves obmejni postopek pri brzih vlakih zeia skrajšal. Zaradi prenosa avstrijskega carinskega oddelka v Maribor bo odpad!« tudi postaja brzovlakov v Upnici, kjer ae je nahajala dosedaj avstrijska carinarnica. V Mariboru se bo naselilo 40 do 50 avstrijskih uradnikov. V pogodbi ni nobene določbe, da bi morali sta-novati v Avstriji in da bi ' vozili v Maribor samo na delo. Glede stan \nja bodo imeli prosto roko in gotovo ee bodo naselili v Mariboru, če bodo živeli tukaj ceneje kakor v Avstriji. Otvoritev obmejnega kolodvora se bo izvršila končnoveljavno 15. maja, ker so sedaj odstranjene ie vse zapreke, ki bi jo lahko zavlačevale.
d 200.000 neiigos&sih vžigalnikov, ki so ;ih služabniki finančnega nadzorstva zaplenili po vsej državi, »o 7. aprila pred posebno državno komisijo razstopili v belgrajski livarni »Merkur«.
d Z 22,000 Din pri.ajanklja.ja je zaključil lansko poslovno leto Osrednji urad zavarovanja delavcev v Banjalukn
d Vse sobe so bile oddane v splitskih hotelih za velikonočue praznike.
IZ DOMAČE politike
d Lep« velikonočno voščilo ministra dr.
Kreka, poslano »Slovencu«, ima sledečo vsebino: Zopet je velikonočna skrivnost v dušah in srcih. Zopet si vroče, vroče želimo, da bi mir Gospodov vladal v nas, du bi Njegov blagoslov oplodil polja in vso našo dejavnost, da bi zmagovalec groba šel pred nami in pregnal nesrečo od naših hiš. Zelo veliko novih dogodkov smo v zadnjih mesecih doživeli takih, da imamo leto« prav poseben razlog za vročo in iskreno željo po tistem blaženem spokojstvu človeka, radi katerega je Kristus živel, trpel, umrl in od smrti vstal. Ni miru med narodi. Še žive stotisoči pohabljenih in nakaženih tega rodu, pa se žo Čuje žvenket orožja. Niso še zgrajeni porušeni domovi, pa uničevanje mirovnih pogodb grozeče napoveduje nov požar. NaSe gospodarstvo že trpi ogromno škodo radi takih razmer okoli nas. Cuvajmo mir, prosimo m mir, delajmo za mir, mir notranji in mir med narodi in državami. Naj bo sveta velikonočna misel pregrada, preko katere ne bo mogla propaganda razrednega sovraštva. Naj bi milina in svetost Velike noči pregnala ?. naše socialne slike žarečo strast sovraštva in temo pogrenjenosti
v maščevanje. Da bi vsi razumeli vrednost složnega sožitja med vsemi brati: p» pravici 'n enakopravnosti, po resnici in v medsebojni dejanski pomoči in ljubezni.
d Kot zastopnik našega parlamenta se
odpeljal na mednarodno konferenco v Nico predsednik Narodne skupščine g. Štefan Lirič.
d Noto glasilo dr. MiSku, V začetku maja začne v Zagrebu izhajati nov dnevnik z naslonom: >Hrvatski dnevnik«. List bo izdajala družba, ki ji predseduje dr. Žiga Šol, glavno besedo pri listu pa Iki imel dr. Maček šara. "snovna glavnica lista bo v deležih po 25.000 diuarjev. Ustanovitelji računajo na 100 takih
delničarjev. Skupen kapital bi torej znašal 2,500.000 Din. Ako se ta načrt izpelj«, bo dr. Mačkovo gibanje s tem dobilo svoje samostojno glasilo.
d Na stanovanju dr. Mačka ▼ Zagrebu je
bila konferenca voditeljev bivše Hrv. seljačke stranke in Samostojne demokratske stranke, na kateri so razpravljali o predlogih srbske združene opozicije. Na konferenci še ni prišlo do sprejema teh predlogov, pač pa so sklenili, da se pogajanja s srbsko opozicijo po praznikih nadaljujejo.
d Dr. Maček se še ni odločil. Iz Banjalu-ke je prišel te dni v Zagreb bivši minister Miša Trifunovič v družbi bivšega ministra dr. PeleSa. V Zagreb je prispel tudi dr. Šutej, ki je obiskal dr. Mačka in mu poročal o razgovorih s predstavniki SD koalicije in srbi-jsnske izvenparlamentarne opozocije, dalje pa tudi o razgovorih z Mišo Trifunovičem in tovariši. Kakor se čuje, se bo Maček odločil šele po velikonočnih praznikih.
Stooenskl dom
JE NAS CENENI P0P0LDNEVNIK. KI GA SVOJIM ČITATEIJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PI8ITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB LJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED.
d !s »Učiteljskega tovariša*. Kakor znano so imeli gospodje učitelji skoraj ves čas v povojnih letih v prijateljski družbi »z naprednimi« krogi prf šoli veliko besedo, malodane edino besedo. Zato je zanimivo, kaj piše o »Šoli in učiteljstviu zadnji »Učiteljski tovariš«. Tam čitamo tole: »Naša šola boleha: Vse, kar se je storilo na tem področju v zadnjih 15 letih, je položaj prej poslabšalo nego izboljšalo. Dočim se kriza našega osnovnega šolstva po mestih še nekako skriva za krilatico (frazo) o nujni potrebi pripravljanja za srednjo šolo. postaja na deželi prepad med šolo in življenjem že tako grozeč, da se js bati najhujših posledic.« (— Veseli nas, če so se gospodje učitelji prepričali, da je dobra vzgoja nemogoča brez prijateljskega sodelovanja Cerkve in staršev.)
d Minister ua notranje zadeve je nadalje podpisal uredbo o izločitvi krajev Bruna vas in Dolnje Latvice iz občine Tržišče in priključitvi k občini Mokronog.
d Preurejeni Rajhenburg. Minister notranjih zadev je izdal naslednjo uredbo o preureditvi občine Rajhenburg: Iz občine Rajhen-burg v brežiškem okraju se iziočijo bivše občine Rajhenburg, Anže, ArmeSko, Goric«, Raztez in Stol6vnik ter katastraiua občina Lokva, iz katerih se osnuje nova občina Rajhenburg s sedežem v Raihenburgu. Preostala dosedanja občina Rajhenburg so preimenuje v občino Senovo.
d Ako hočete biti postreženi z dobrim blagom ir. po najnižji ceni, potem kupite le v manufakturni trgovini Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10.
d Itaarešitf v kamniškega občinskega odbora potrjena. Upravno sodišče v Celju je za-
vrnilo pritožbe, ki so jih vložili dosedanji Župan Kratnar in člani uprave Corer, Kramar ter Rebernik in občinski odborniki Skal«, Uršič, Koželj in notar Zevnik v Kamniku
proti odločbi banske uprave, s katero so bili že decembra meseca razrešeni.
d Občina Št. Peter je ustanovljena. Is
občine Prečna, okraj Novo mesto, se izločijo občine Št. Peter, Cešnjice, Marinja vas in Zdinia vas in iz njih osnuje občina Št. Peter s sedežem v Št. Petru.
d Še ene. sprememba občinskih msej. Kraja Hrušica in Pangerčgrm se izločita iz občine Brusnice in priključita k občini Sini-helj - Stopiče, okraj Novo mesto.
nesreče	.........__
d Gorelo je pri posestniku Stražarju po dom. Lavrincu v Zapodju, nasproti postaje
Kresnice.
d Žaga je sgorela posestniku Mešiču Josipu v Škornjem pri Mariboru. Požar je uničil tudi hišico za Žagarja iu zalogo s-sna.
d Dvema gospodarjem« je sgeaj sniJil imetje. To je bilo v Prepolah pri Mariboru. Prizadeta sta posestnika Andrej Kirbiž in Jakob Roje.
d Nevihta s treskom iu gromom je divjala na veliko soboto dopoldne nad Mariborom. Na Teznu je blizu Rota udarila strela v mestni električni daljnovod tisoke napetosti. Razbila je več izolatorjev in pretrgala dve žici.
d Trije pesesteiki so pogoreli v vasi Gr-lava, v župniji 3v. Križ pri Ljutomeru. Prizadeti so sledeči posestniki: Alojzij Horvat, Ivan Štamp&r in Mihael Marinič.
d V žensko je uavozil. Oni ponedeljek zvečer se je na Črnučah zgodila nesreča. V delavčevo ženo Jožefo Kotlarjevo od Št. Go-tarda pri Trojanah je zavozil neki kolesar, tako da je ženska padla in si zlomila nogo in dobila druge hude poškodbe. Kotlarjove se je usmilil neki kmetski voznik, ki jo je naložil na svoj voz ter jo prepeljal do železniškega prelaza na Tj-rševi cesti, v Ljubljani, kjer jo je prevzel reševalni avto in jo prepeljal v bolnišnico.
d Na Kredarici sc je smrtno ponesrečil
23 letni pasarski pomočnik Stane Dolhar iz Ljubljane. Na poti je njega in tovariše zajel snežni vihar. Iskali so zavetja. ?,e proti jutru je Dolhar omahnil nad neko skalo in padel v globino. Ko so ga našli, jc bil v zadnjih zdih-Ijajih.
d Poškodbi je podlegel V mariborski bolnišnici je umrl 36letni posestnik Ivan Po lančič iz Žikaric pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Pred nekaj dnevi ga je udaril njegov sorodnik v prepiru z motiko po glavi, da mu je počila lobanja.
d Ko je pomivala okna svojega stanovanja v Ljubljani, je 24letna uradnica Majda Treo med delom omahnila in padla s prvega nadstropja na tla. Stanje Treotove je dokaj resno.
d 12 m globoko je padel. V Mostah je poslušal poldrugoletni Dušan Ferjančič v stanovanju svojih staršev radio. Otrok je v drugem nadstropju splezal na okno stanovanja ter ga v trenutku, ko ni bilo matere v sobi. odpr! ter padel /. okna na Ha. Kljub temu. da je bil padec globok kakih 12 metrov, se je otrok poškodoval ne prenevarno le na levi roki in iih levi strani obraza.
d Vanj je šinil« električna iskra. V Strojnih tovarnah iu livarnah v Ljubljani se
5'
. |W«0T 'UB dne 16. aprila 1936.
NOVI G ROBOVI
\ Herlinu IhmIo poleti velike športne prireditve — itimpijada. Sedaj so zabeli prodajati vstopnice k Jem prireditvam. Da Ik> obitk dober, kaž* tale elik;i. kjer vidimo, kako se množice ljudi drejijajo pred prodajalnami vstopnic.
je nevarno ponesrečil 19-letni strojni ključavničar Mihael Cerin, doma z Ježice. Cerin je bil že poprej zaposlen pri stikalni ploMi ter ga je že nekajkrat i oplazil električni tok. Če-rin se je toliko približal električni plo^i, da je vanj šinila električna iskra in je Čerin padel ter omedlel. Posebno hude pofikodbe je dobil Cerin na nogah, tako da je sedaj skoraj hrom,
d Petnajst metrov Y globino je padel s
odra ter obležal na tleh nezavesten pri zidanju neke stanovanjske hiše v Zg. fiiški zidar Ivan Rebolj iz fikaručne. Njegovo stanje je resno.
d Ii kotla je butnila vrofa para. V tovarni pohištva na Duplici pri Kamniku je delal pri kotlu 43 letni kurjač Jožef Zevnik h Kri?« pri Komendi. Nenadno jc butnila iz kotla vroča para ter oplazila Zevnilia. Zevnik je dobil nevarne opekline po vsem telesu in po obeb rokah.
d Patrona ji je rsutrg&ia roko. V ljubljansko bolnišnico je prijila 2S letna služkinja Marija Gradičeva. doma iz Mirne peči, ki sedaj služi v vasi Tenetišče pri litiji. Domači hlapec Alojz Prime je našel nekje staro pa-trono ter jo vrgel na ogenj. Okrog ognja je imela prav tedaj opravka Gradičeva. Patrona je seveda eksplodirala ter raztrgala Gradiče-vi de*n o roko.
d Ko je hlod pridrčal po hribu. Štirinajstletna Alojzija Kragolnik na Dobrovi pri Zre-čah je nabirala s svojo materjo v gozdu drva. Med nabiranjem je pridrča! po hribu navzdol bukov hlod in udaril otroka po čelu. Dekletu je počila čelna kosi ter mučno udarjena nosnica. H
d Zveličar jc nas ne ho končal, man Budaii. v i š j i — \ 1'obrežjn pri Ano Kaviar. Milnico Penič. roj. Hevc. zanrebli v hladno gomilo Jenka. Na Vrhniki je lino Anion tilažar. iislužl
od smrti v-tal. grob tudi
V Kamniku je umrl Her-davčni uprav, v pokoju. Mariboru so položili v grob V Boh. liislrici so pokopali
— V šibeniku so dr. mod. I.judev itn zapustil solzno do-jenec jn/.. železnice (Kisel v
v pok. — V št. Vidu pri Stični jt i večnost Veniilj Anton, tesarski mojster. — \ Imenu pri Podčetrtku je zapel mrtvaški zvon Vinku Turku, trgovcu in posestniku. . Pri .Sv. Petru v Gornji Radgoni -o pokopali reška raterja Alojzija lliblerja. — V Olševku pri Kranju je odšel v večnost Jaka Koželj, višji svetnik pri gen. dir. drž. železnic v Belgradu. — V l.ogateu je nenadoma preminul Jože Tola/./i. poseslnik in gostilničar. — V Št. Juriju ob Si nuici jc umrla Kranja (irossmann, učiteljica /"iiskili ročnih del. — V Radovljici je odšel \ večnost 79-letni Ivan Mrak. podpolkovnik v pokoju. — V Ljubljani so umrli: ; Anion Jeras, Alojzij Bešter. uslužbenec (io-j spodarske zveze Jaka Stok. Kranja Bandel, železniški delovodja v pokoju Josip Štor, po-| sestnik in trgovec Jernej Štele, dijakinja Jana ! Kenda. steklar Lettig Kvgen in Marija Bu-kovnik. — Naj počivajo v miru!
Američani usmrte svoje na smrt obrnjene zločince i z močnim električnim tokom. Slika kaže takozvani l električni stol. kamor posade obsojenca, L'a močno j privežejo in nato spuste elektriko vanj. Pravijo, i da električna sila svoje delo hitro upravi.
Odlikovani slovenski duhovniki
Na drugem mestu poročamo, da so kraljevski namestniki odlikovali tudi [mr slovenskih duhovnikov. Pri izročitvi odlikovanj po banu dr. Natlačeno se je v imenu vseh odli-kovancev zahvalil stolni prost Nadrah, ki je ob tej priliki izgovoril sledeče tehtne stavke: >Mi katoliški duhovniki ljubimo Jugoslavijo, prosimo Boga za njo in smo pripravljeni vse svoje moči žrtvovati za to, da bi bila tako urejena in tako vladana, da bi mogli biti v njej zadovoljni in srečni vsi državljani, ki so blage volje. Ne poznamo pa mi duhovniki bi-lairtinskega klečeplaziva in če bi prišla kdaj
vlada, kar Bisg odvrni, ki bi hotela /.vezati katoliški cerkvi roke iu noge, »Ia ne bi mogla vršiti svojega božjega poslanstva, vlada, ki bi zapovedala, kar Bog prepoveduje, bi bili tudi tako močni, da bi s sv. Petrom izjavili . H'iga je treba bolj poslušati kakor ljudi) in tej izjavi primerilo uredili tudi svoje delovanje. Pa tudi takrat Iii delali v blagor države, ker ne more biti njej v prid. kar božji volji nasprotuje, v
V vsako hišo Domoihiba)
ti
razgled po svetu
Posebnost sedanje abeainako-ttaHjaask« ojne je tudi U, da kaj malo ftnamo o vojnih ujetnikih. Tako italijanska ic abesinska, kakor druga porodil* vodo o večjom ali manjšem Številu ranjenih in mrtvih, o ujetnikih, kakor smo bili navajeni poročil mod svetovno ojno, pa skoraj ni govora. Tako na severnem, kakor na južnem'oojiž&u so žo zaznamovale italijanske vesti velike zmage, pri katerih je bilo toliko in toliko Abeaincev mrtvih in ranjenih, o ujetnikih pa ta poročila ne vedo običajno ničesar. To je nekaj, kai wsn> ne gre glavo. In še to: maršal Badoglio oznanja vsemu svetu, da a besi tiske vojsk« ni vež, da je popolnoma potisnjena k tlom. Oe bi v sedanji vojni padlo in bilo ranjenih tadi SOXK>G Abesincev, je seveda popolnoma izključeno, kje m ostali? Ujeti niso, Ker bi Italijani gotovo povedali. Abesin-ke armade so štele po italijanskih poročilih okrog 9iH).<XK) vojakov. Kjer jih je torej, če izvzamemo mrtve in ranjene, še i/krog 250.000"? Človeku se ob tem razmišljanju nehote vsiljuje mnenje, da iina neguš (»besinski cesar) prav, ko je te dni razlagal svetu, da abosiu-ka vojska še davno ni premagana in da se hoče boriti, dokler zadnji Italijan ne zapusti abe^inske zemlje, i Na -esernii fronti nadaljujejo italijanske čete svoj pohod prota Desiju, n« da t>i naletele im kakšen resen odpor z a!»esin«fce strani. Sprednji italijanski oddelki so ?a«<edli okolico Kobe in so okrog 50 km oddaljeni od Kozina in 128 km od Deoie.
Aliesinoi no začeli sopert z gverilsko vojno in napadajo italijanske oddelke v zaledju, ln kaže, da aoesinski odpor še ni 9trt.
Na južni fronti se bije že več dm »lo krvava lutka i (as Našibu je prizadel Italijanom pri Dagaburju občutne izgube. Italijani »o namreč pripravili silen sunek proti Sasaba-neku. so se mestu tudi že približali in ga naskočili, toda abesinske čete »o jih vrgle iz »ifsta zopet nazaj. Levo krilo italijanske armade jc napadlo Dagabtir. « je bilo tudi odbito. Verjetno je, da so biK to le predboji, ki bni !m> sledil glavni naipad Graz<anijeve armade z letali in motoriziranimi četami. General Graziani ima za ta veliki napad na razpolago baje ioyo aeroplanov in oOO tankov . In upa s pomočjo teh dospeti atussintskega ; 'nesla Addis Abebe ter tarii zasaditi zmago-; v'tn italijansko trobojnico.
' ■' ......... j. /.'.» Wh) jl^JL 1'«
l<" odpor Abesineev še vedno nevaren, dokazujejo tudi vedno nove italijanske pošiljke i lastva v Afriko.
BANKA BARUCH
ii. AiiDer. parfs
fnfPr^**111?®	«- fu0O*ntivtH)
"""■«1« io po na j bo I j Sam	kort«
v«, Oančilr posie imjkutmiaef
biiriu * ®?»>l< Franeiji; Hotaadiji tn t.uksem M-miija Tt ^ !ll"ii!K ae '<'»5«	raiut*.
mu, v„	s«	»h,.« /
M»zaht	VTOHBimari. v. mi m,,;
*1 eVo poS,ieDio brezplačno naše ček naUznice.
vojna
Italijanska vojska je do sedaj zasedla okrog 100.000 kvadratnih kilometrov abesin-skssga ozemlja, ki ga Italijani že slovesno proglašajo za svojo last, nad ostalo Abesinijo pa hofte Italija imeti vairuštvo, h,. si.U/. pi,'? •'«** l»»»V.'.V,lV	».rut**!« kvlt »
.»nt/M .li>d<iw„i.
Sieer pa je svoj čas Napoleon zasedel še več, neprimerno več ruske zemlje, je vdrl eelo v rusko prestolieo Moskvo, a utu-.kt n« 1WH Zmagoslavni pohod francoskih čet v osrčje največje slovanske države, je bil predznak	M j./
k uaU* I«.»IVJ.H ivuiatujj/* ua /Ukn \tt H"-
it ALI J A
pisanega le za 300 milijonov. Zaloge surovin se nevarno krčijo. NI več bombaža in volne, a tudi bakra je le Se za nekaj tednov. Samo zmaga v zunanji politiki more še odvrnili po> zornost ljudi od gospodarske bede.
ČEŠKOSLOVAŠKA
i Ali V t-Aviuf ti.tj	,<-...V Uk,-
iS» ■ šefu generalnega štaba fašistične milice, ki je nedavno pregledoval faibti&te oddelke v Tolminu, Bovcu in drugih krajih Goriške, &o izročili kamen iz znimega Sarib& Sv. Gabrici, v katerem m vklesana issseaa slovenskih fantov, ki so padli v Abesiniji za veličino Italije. \U N lv v,.i-A i>'.ij ji.1i..', n.\fr	ji ,v	M
«,».,.. »l-/a.	j*«'>»(*%
jpl.,.*.. . /...'«	t KI »,aib«J5 , fids
.... 71M4.1
s BnM. V jamo «ta 'jSadla ne dva	To trta 13'etni Albin T*vč in Ma-
rio Som, ki ata a* igrajoS « svojim! tovariš« na aolšn približala jami, v katero ata padla 20 m globoko. Z veliko težavo so jti rešili gasilci, ki so se trudili poldrago uro. Sosas j« kakor po čudežu ostal živ in popolnoma cel. Pač pa si je T»vi nevarno pobil glavo. -1-Bomba iz minule svetovne vojne je na mestu nbila 14 letnega Rudolfa Suliča v Bilj&h, ki se j« z njo igral na polju. — Železniška proga Trst—Postojna bo elektrificirana, kakor poročajo listi, jeseni, in sicer bodo vsa dela gotova v zadnjih dneh oktobra meseca. — V nekem gozdu pri K av rani v puljskem okraj« je gad pičil v levo roko 66 letnega kmeta Pa-škala (::iča iz Alture. Ker mož ni takoj poklical zdravnika, se je roka okužila, tako da so snu jo morali odrezati. — Stoletnico obstoja praznuje letos paroplovna družba »JJoyd Triestino«. — Nov velik stadion hočejo zgraditi v .Trsta. — Po4ar je izbruhnil v hiši kmeta Franca Preglja v Renčah pri Gorici.
NEMČIJA
s Ker jih preveč negujejo. Praški listi poročajo, da so bili v notranjih predelih mesta Prage in v mnogih pre ;in sstjib hudi spopadi med komunisti in redarji. Na šiškovem se je zbrala množica, ki je štela več sto komunistov. Množica je napadla redarje. Pri pobegu izgrednikov so vrgli na tla eno ženo z otrokom. Nato se je sešlo več tisoč komunistov v sredini mesta. Napadli so kordon redarstva in prišli do občinskega poslopja. Redarstvo smatra, da je pri izgredih sodelovalo sedem do osem tisoč ljudi. Veliko število izgrednikov so zaprli. — Komunisti bodo tudi Čehom zlezli čez glavo, če jim bodo v imenu demokracije pustili za njih razdiralno delo svobodne roke.
MEHIKA ________
s Bivši predsednik mehSke republike Calles, svetovnoznani kruti preganjalec katoliške vere in katoliške duhovščine, doživlja težke dni. Zaprl je katoliške božje hrame, pregnal duhovščino v inozemstvo, mnogi katoličani, duhovniki in lajiki, »o prelili pod Cal-lesovo strahovlado kri za Kristusove ideale. Calles je pregnal verski pouk iz vseh šol ta uvedel v učilnice pouk o spolnem življenju v obliki, da je pahnil v nečistovaaje ogromno število šolskih otrok. Katoličani so mogli samo skrivaj od lajikov prejemati Kristusa v presveteni Rešojem Telesu. Papežev zastopnik je mora) bešati iz Mehike preko meje. Toda božji mlini ateljeje počasi, p» gotovo. CaJfei *e je sjarl s svojimi fransasomkuBi prijatelji ic je bH te da; ©d metliške vlade pre-gnas če* mejo v inozemstvo.
GRŠKA
» Nenadna smrt fssašstnfaegc' pr&timilni-ka. Ker grškega ministrskega predsednika Demerdzisa dne 13. april« ves dofvaldan ni bilo is njegove spalnice, je šla družina pogledat, ali ie spi. Demerdzisa so našli v postelji mrtvega. Zdravniki so ugotovili, da je ministrskega predsednika tekoia noči zadela kap. Kralj Jurij II. je zaprosil vojnega: ministra Me-taksasa, naj sestavi vlado na isti osnovi, kakor je bila prejšnja. To se je zgodilo še isti večer. ^ Vsi Slast prejšnje vlade so obranili svoja mesta. General Meiaksas je prevzel poleg predsedstva vlade tadi zunanje ministrstvo.
ŠPANIJA
s Resen gospodarski položaj. Poluradni časopis »Ternps« piše o gospodarskem položaju Nemčije, ki ga označuje kot zelo resnega. Ceae so tako visoke, da more prodajali industrija le še proti izgubi v višini 25 odstotke v. Da more vzdržati industrija izvozno izgubo, je dobila 1. 1935 od države t milijardo mark podpore. Urejen dolg Nemčije znaša 180 milijard frankov (okoli 500 milijard Din), leteči dolgovi pa 120 milijard frankov, skupno torej 1000 auUiard Din. Hranilnice izplačujejo samo še vloge' do 50 mark. Zadnjega državnega posojila' v višini 500 milijonov mark je bilo pod-
s Od sociatisma kenasiitna je kratka pot. Vodja španskih socialistov Cabaik.ro je izjavil, <3a se bosta koajunistična in socialistična stranka v Španiji v kratkem združili, kakor sta ž« združeni njuni mladinski organizaciji. Nova zdražena marksistična stranka bo potem uvedla v Španiji sovjetsko viado.
s Plačilo tega sveta. Španski parlament ima po ustavi veliko moč, zakaj odstavi tudi lahko predsednika republike. Te pravice se je te dni poslužil tudig levičarsko usmerjeni španski parlament. Z 238 proti 209 glasovi je odstavil dosedanjega predsednika španske republike Alcala Zaraoro. V kratkem se vrše
volitve novega predsednika. Levičarjem je bil Zamora premalo odločen in »prestarokopi-ten«, zato se je moral umakniti, čeprav ae imajo komunisti in marksisti baš njegovi pomoči zahvaliti za zmago pri zadnjih volitvah » parlament.
AVSTRIJA
s Italijansko časopisje pozdravlja avstrijsko oboroževanje. Na temelju mirovne pogodbe sme imeti Avstrija le omejeno in točno določeno število vojske. Po zgledu Nemčije je Avstrija uvedla splošno vojaško dolžnost in i tem kršila mednarodni dogovor, ki ga je sama podpisala. Avstrijskim sosedom seveda ne more biti vseeno, ali imajo poleg sebe razoro-ženo ali do zob oboroženo državo, zato je Mala zveza proti kršitvi mirovnega dogovora vložila na Dunaju oster ugovor, ki pa bo iz znanih vzrokov ostal najbrže na papirju. Bolj zanimivo je to, da italijanski listi pozdravljajo uvedbo splošne avstrijske vojaške dolžnosti in jo opravičujejo, češ da se Avstrija oboro-žuje lahko kakor hoče, ker je neodvisna država, ki se mora zavarovati proti morebitnim napadom od zunaj. Ul ja ALadii!)', •>»» i„ ,\t f/"-' 'M -l\Ul'» 'i Lfu vivd./•.(/*» J./,-v.
ic	I/, •t.x\>h? ll&. Kk ln\\ it»\'o.k < V
s Po uvedbi splošne vojaške obveznosti
Avstrijska vojska bo štela, kakor je izjavil avstrijski generalni polkovnik A!lexin, z vpoklicem vseh vojnih obvezancev od 19. do 32. leta do 800.000 mož, ki bodo tvorili v primeru vojne 30 rednih in izrednih divizij. Za prvi čas pa bo mogla postaviti Avstrija le 8 do 10 divizij redne ter 4 do 5 divizij milične vojske.
Potjaki se pripravljajo v stratosfero, to jo v brez-*ra«ne v,žav«, katere hočejo doseči s posebnim
zrakoplovom, ftadi ),; poto]kii 8vetov)li rekord kj znaša precej nad 20.000 mtlrov.
ALI STB 9M PLAČALI NAROČNINO Z\ -DOMOMIJBA«?
AMERIKA
s Runo. V Esmeraldi Cal. je umrla rojakinja CS-letna Ivanka Požar iz Slatnika pri Ribnici. — V Ely Minn. je preminul 55 letni Jurij Barič iz Suhorja pri Metliki. — V Waukega»u 111. je odfiel v večnost 58 letni John Toni n iz Hruševke pri Kamniku. — V Pueblo Colo je zapustil svet 28 letni Jože Siruss. — V Calumetu Mich je zapel mrtvaški zvon (»-letnemu Johnu Klobučarju iz Črnomlja. — V Phoeuixu, Arizona, so položili v grob 45-letnega zobozdravnika dr. Jožefa Ver-iina. — V Miltovnu, Montaaia je odšla v večnost 48-letna Magdalena Setnic roj. Matončič, po prvem možu AndoJšek. — V Chikagu je zapuetila solzno dolino 56-letna Ana Siler iz Bukoška pri Brežicah. -- V Hackett Pa je
Najmanjši motoi je izdelal neki ameriški inženir. Je re« majhen, če pn primerjamo s poleg stoječo
cigareto, deluje pa popolnoma brezhibno.
umrl 09-letni Josip Bobnar, iz Soteske pri Novem mestu. — V VVaskoe Morit, je preminul Jožef Obrez, iz Prevorij pri Celju. — V Chisholmu Mino je zapustil solzno dolino rojak Perušič, eden najstarejših priseljencev v Minnesoti, artar 80 let, doma nekje na Dolenjskem. — V Girardu O. je zapusti! ta svet 64 letni Anton Hren iz Dobrepolja ne Dolenjskem. - V Ročk dal u 111. sta zaspala v Gospodu 44-1 etna vdova Lukšič in 50-letni John Gnl. — V Milwaukee je umrl 48 letni John Magiater, doma blizu Dev. Mar. v Polju. — V Cadillae Michigan je odšel v večnost Math Majerle iz Otovca pri Črnomlju.
DROBNE NOVICE
S t. aprilom 1936 je Nemčija odpravila lunte in uvedla kilogramske uteži.
Španske revolucionarje oborožnjejo ruski komunisti. Španija drvi v boljševiški propad.
Vse delavske proslave je prepovedal« za 1. maj japonska vlada.
Zaradi uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Avstriji je podal ugovor tudi angleški poslanik na Dunaju.
Državna razredna loterija je začela letos prvič ooslovat! na Bolgarskem.
Oblečena hiša. V Kojiciihagenu je neki trgovec Ic dni poskusil tole učinkovito reklamo. Svojo hiio je od strehe do ta! prevlekel s plašči, katere prodaja v svoji trgovini. V ia namen je porabil 1«» plaščev. Sijajna zamisel je imela velik uspeli. Kmalu «e je pred trgovino nabralo toliko ljudi, tla je bi! ustavljen ves promet. Nastopiti je motala policija, ki je trgovcu ukazala, naj svojo hišo zopet sleče, kar se je tudi zgodilo. IJapeh pa je It bil in ljudje »o kar drli v trgovino jx> plašče.
Komunistično zaroto M odkrile in nato več tisoč oseb zaprle poljske oblasti.
Prvi »tovjet« so ustanovili v Španiji
uslužbenci madridskega tramvaja.
Cesto iz Alaske ▼ Sibirijo namerava zgraditi skupina ameriških inženirjev; končala it bo v 50 km dolgem predoru.
400 smrtnih žrtev je zahteval velik vihar, ki je divjal te dni v Georgiji v Združenih državah Amerike.
Časopisje zopit piSe, da hoče Anglija zopet poostriti sankcije proti Italiji. Ne bo nič.
50 čeških profesorjev in učiteljev »proučuje« v Moskvi sovjetsko šolstvo.
V plačilne težkoče je prišlo veliko dunajsko konsumno društvo.
2a podpiranje beguncev is Nemčije je dal londonski Rotbschild okoli 20 milijonov Din-
Železne prage is betona začne izdelovati Italija.
Slava krompirja!
Leto« praznuje krompir 450 letni evropski jubilej. Kakor ta aH oni ve, sta prinesla krompir iz južnoameriške države Peru v Evropo leta 1586 dva Angleža. Krompir pa i« postal ljudska hrana šple 200 let pozneje, in ■sicer najprej v Franciji. Po večih letih slabe Žetve je Francoz Parmentier z veliko agitato-rično spretnostjo dosegel, da je poslal krompir narodna jed. Kralj sam si je tudi zelo prizadeval 7-a nasaditev čini obsežnejšega prostranstva s krompirjem. Kralj je prišel nekega dne k sprejemom v kraljevski grad Ver-Hailles s krompirjevo rastlim na prsih. T" izredni šopek so vei zelo občudovali in Iran' eoski plemenitem so si šteli po vsem tem v dolžnost, da uživajo tudi krompit, za fcaforeg« se j« bil Irasicoeiki kralj lako zavzel. Kmalu s« začeli saditii krompir po vsej Evropi.
t.
i
O domovini
Spor med kmeti in mešetarji
Danes te bil v Mariboru živinski sejem, na ka-.,,,„ j,, prišlo nepričakovano do velike rubuke. •šelmji in prekupčevalci živine so organizirali laiimo revolucijo«, ki jo je akcijski odbor zo dvig vinskih cen koma) »zatrl« ter napraivl nn sej-Jčii red. Povod za rabuko jc dola nova ruz-•litev sejmo: v prvem delu postavijo svojo ži-iio kmetje, v drugem pa pickupčev, lei Dva-ot sc jc to razdelitev zelo dobro obnesla za netr, ker kupujejo kupci živino raic od kmelo-Ica.ki tudi jamči za svoje blago, kakor pa od »šeinrjn. Zlasti so bili prizadeti prekupčevalci plemensko živino, ki so znali s spretnim jezikom Ive/iti manj vredne krave slovenjcgraškim kupim kot pivovrsine mlckarice. Dvakral so se preučevala pokorili odiedbi članom akcijskega Iboru ter so šli na določeni proslor, deres pa sc uprli Kar naenkrat ie počilo med niimi slo: ..Mešetarji med kmete!« In kakih 100 ljudi navalilo proti članom nkcijskego odbora ter dem ponosno zavzelo proslor na kmečki slrani. <eiiski odbor se ie zato obrnil na mariborskega idžupana g. Frana Zeboia, ki jc danes nado-!stovat odsotnega župana. 2ebot je takoj ure-V5C poirebno lei io posredoval pri policiji, jc poslala na sejmišče cel oddelek Red je bil )!cm biez nadaljnegu vzpostavljen in seiem se nadaljeval mirno
Za prihodnji sejem pa pripravljajo okoliški letje posebno asistenco, s katero bodo dali ilreben povdorek določbam okenskega odbora.
Kdo ie poljede s i de'avec
Nesporno je, da se preživi ogiomna večino Idi na svetu s tem, da deia ročno oli duševno. : majhna |e peščica onih, ki nič ne delajo in Ve od svojega premičnega ali nepremičnega ■emoženja. Takih je posebno prj nos na Slovcn-cm malo. Z malimi izjemami moremo štcii vse »vensko ljudstvo med delovne sloje Ljudje pa lajo v različnih odnosih in razna opravila E''en kmet, drugi obrtnik, treiji indusbiiski delavce nameSčenec itd. Povsod pn srečujemo dvoje
i vrste ljudi. F.ni so taki, ki delajo s svojim lastnim | orodjem (obrtniški mojstri! ali na svoji lastni zemlji (kmečki posestniki), z lastnim kapitalom (trgovci, stavbeniki itd ). Ti so samostojni in v delu od nikogar odvisni. Delajo kol smatrajo, da je prav in koristno. Preživljajo se z dohodki obrii, kmeč-, kega posestva, trgovine itd. Večino ljudi pa take j samostojnosti nima. Ti ljudje nimajo ne lastne obrti, ne posestva, ne trgovine. Bog jim je dal le pridne roke in razum, da jih uporabijo, da se pre-žive. Vsi taki ljudje so prisiljeni vsiopiti k nekomu (obrlniku, kmeiu ah trgovcu) v delo, da si z najemnim deiom zaslužijo vsakdanji kruh zase in za svojo družino. Vsi ljudje torej delajo. Razlika je samo ia, da dela ta samostojno, drugi pa le sa-• mostojnosti nima. Tisti, ki samostojnost ima, navadno sam ne more izvršili vsega dela, ne sam, ne z družino. Zato nojema tisle, ki nič nimajo, v delo, daje jim delo. Zato pravimo prvim delodajalci, drugim po delojemalci. Vsi delojemalci nosijo skupno ime delavci, dočim šlejemo samostojne delovne ljudi med obrtnike, kmete itd., čeprav sicei tudi oni delajo. Tudi po socijalni zakonodaji je delavec tisti, ki daje svojo iclesno ali duševno moč v najem na podlagi kakršnegakoli delovnega razmerja
Tudi pri poljedelskem ali kmečkem delu imamo pri nas zelo malo iakih, ki bi živeli od svoje kmečke pojesti, ne da bi na njej tudi sami delali. Vsi tisli ljudje, ki nimajo svoje zemlje, ampak so zaposleni z najemnim delom stalno ali tudi začasno nu veleposestvih oli pri kmečkih posestnikih, so poljedelski delavci. Vsi ti imajo nekoliko drugačne interese kot njihovi gospodarji. Čc se na eni strani kmečki posestniki organizirajo v Kmečkih zvezah in vidijo svojo zastopnico v Kmečki zbornici, se morajo poljedelski delavci zbirati v svoji Sirokovni zvezi poliedelskegu delavstva v Ljubljani in stremeli, da bodo prišli v zaščito Delavske zbornice. — Strokov zveza poljedelskega delavstva. Ljubljana, Tvrševa cesta 20-1.
»Delovanje katoliškega časopisja je vse hvale vredno. Ti so najboljši asistenti prižnicam pri rnzši rje vanju vere...«
Iz raznih krajev
Gorie pri Bledu. Na vel. čelrlek smo imeli pogreb Tomaža Rozmana. Ril ie tovarniški delavec na Jesenicah in je tudi umrl v tamošnji bolnišnici. Pokojni jc bil član Katol. bralnega društva ter gn je dništvo spremilo ne zadnji poti z zastavo in vencem, bil je pa tudi član apostolstva mož. Vsako prvo nedeljo smo ga videli pri obhajilni mizi. — Katol. bralno društvo je to zimo živahno delovalo. — Les iz eraričnih gozdov še ni prodan, tako da to zimo vozniki in delavci niso imeli delo. Brezposelnost -v Gorjnti jc velika. Zadnji čas so začeli les že nekaj voziti, pa lo le malo . — Gradili so zaceli novi most v Krnici čez Radovno, ki bo obenem služil tudi vodovodu za Gorje in Bled, katerega cev čaka žc nad 20 let ureditve. — Za pirhe smo pa dobili precej novega snega. Bati se je, da bo sadje uničeno, ker ga je že nekaj v cvetju. Katol. bralno društvo pripravlja za zaključek sezone igro »Skopuh«.
Vrhnika. Dne 6. aprila je umrl g. Glažar Anton, železn. upokojenec, slar 81 let. Njegovega pogreba sc je udeležilo mnogo občinstva iz Vrhnike in drugih krajev. Pokojni se je rodil v Postojni. Na Vrhniki je bival kot upokojenec nad 20 let in preživel tudi težke čase med svetovno vojno v neprestani bojazni za svoje sinove, ki so bili na bojnih poljanah. Za n|im žalujejo sopioga Ivana, sinovi jožef, župnik in duh. svelnih v Sežani; Peler, viš. inšpektor fin. dir. v Ljubljani; Franc m Viktor, žel. uradnika v Logatcu in Zid. mostu ter hči Marija v Sežani. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin!
Košica. Fna izmed najmanjših pa obenem najstarejših dušnopastirsko oskrbovanih cerkva v škofiji je ekspoziturna cerkev sv. jerneia v Košici. Ker je duhovnija majhna in ljudje zelo ubožrii, obenem pn jc ves kraj zelo težko dostopen — saj ni nobene prave poli, ki bi Košico vezala z ostalim svetom — je razumljivo, da je naša cerkvica tudi prav ubožna. Sedaj pa z veseljem ugotavlja-I mo, da sc je posrečilo kljub veliki krizi našim Ko-j šičanom, da so svojo cerkev prav lepo prenovili, t zunaj pobelili, znotiaj poslikali, obnovili oba oltar-\ ja, postavili nov labcrnakelj, ki ga je darovala cerkev v Poliniku, obnovili križev pot, prebarvati cerkvene klopi, postavili obhajilno mizo, ki je doslej sploh ni bilo in .končno tlakovali cerkev v prezbiieriju s ploščami, katere so nadomestile obrabljeni cementni tlak. Razumljivo je, da cerkev ni mogla plačali, ampak so domačini popri-
Mlin v Pečeh
Spisat Gustav Strniša
Njnln Ijtr. ilrijf
Ze sta bili čudni družici iik ob prepadu v ka-Tem jc zdaj žc glasneje šumela voda Kmalu sta fčuli lirumcnje valov in ropotnnje mlinskih koies. ob ozkih koničastih čeri se jima je zaostril na-»roti, kitkor bi pečine same branile vhod v globel, r je vladal Pečovski.
Ženski se prav tako zo kleči nista brigali in i sc pomikoli mirno proti prepadu
Dospeti sta
Prva ie že nihnila dalje in bi mora!« pasti v tzdno, pa je samo dvignila svoj temni plašč in t ie knkor megla obviselo v zraku, se zazrla v obet, pokimala, pogledala tovarišico in ji komaj ono pokimala z glavo.
Pologoma in iohkotno, kakor brez leže slo se '"snli obe druga poleg druge v brezdno. , sle loko plavali med nebom in zemljo, sta spet trenutno ustavili na svoji poti in se spo-ledali.
prva jc hjijj 5U|la> vročično gorečih oči, iz "lerih ie blaznila strahota, telo so ji pokrivale ne »se in smrdljiva uljesa.
uruge ic bilo samo okostje, mesio oči sta slr-!?yorišico dve vdrtini, mesto ust so se za-
:ži)lc šklepetajoče
čeljusti brezmesne maske.
Smr|>rcpa') sla se spuščali strašni sestri Kuga 2
Oljar se je poleti mnogo kopal. Kadar je nU„p?, nedelja, jc jemal s seboj malega Mi-Deček ic bil kmalu v vodi doma, spretno etrr L. potapljati in plavati, da ga je bil Peler cčmi i ■ veseI- K°Pa!o sla se vedno daleč nad tiia/n , ', ''lo vse »ončno in jc Reka vsa !r VBlfii-. i 1 in s'Wa kakor slepeče zlato 1)11,1 kopalce. Kako je bilo »u vse drugače
kakor v mrki okolici sivega mlina, kjer je bilo vse skoraj temačno in resno, da se človek ni mogel veselo zasmejati če bi sc še tako rod.
Tu sla. Peler m Miklavž preživljala tople nedeljske poldne popoldneve. V prijetni omami jima je brzel čas Valovi so jima poljubljali prsi in rame Igrala sta sc z njimi in se veselila življenja. Ko sla se utrudilo, sta obležala no soncu, ki je kar v ploskvah sitalo na niu in jima p&krivulo s svojim zlatom telesa, ki sta puhleli sporino. Nasičena vodo in sonca sta se smehljala, sc rado-vala zdravja, sc pogovatjalu in opazovala življenje prirode okoli sebe.
Včasih je post«! Peter nenadoma mrk in zamišljen. Spomnil se je na Cilko iu zabolelo ga je pri srcu. Po ga je mali tovariš kmalu spet predramil iz zamišljenosti in spet ste se pognala v vodo in se rodovala.
V malem Miklavžu je hitro dozorevalo neko resnejše čuvslvo, ker 3e je gibal vedno samo med moškimi odraslimi ljudmi F.dino mater je poznal kot nežno ljubeče bitje, dočim mu oče ni nikoli hotel pokazali, kako rad ga ima in mu odkrili svojo veliko ljubezen, ki io je gojil do svojega edince.
Oljar je bil zelo vesel, ko je opazi!, kako se ga Miklavž vedno tesneje oklepa in kako rad ic v prirodi. Tudi on jc po svoji naravi zelo ljubil prirodo in ljudi, ki so bili živahni in veseli. Kadar je vide! kmeta, ki je nejevoljen opravljal svoje poljsko delo in se jezil, do mora Irpeii, je bil vedno jezen, sni si je som tako želel domačije in polja, ki bi ga obdeloval. Njemu je priroda dajala pobudo. Čutil se jc vznesenega, ko se je giba! na proslem, se kopal, plaval ali plezal in delo mu je šlo poleni še bolj urno izpod rok.
Večkrat sta kopalca opazovala domači mlin, ki sc jc v daljavi ždeč med skalami pogrezal v valove. Voda nad njim je bila tcmnozelena, skoro črna. Deček se je je dolgo izogibal, čuteč pred njo skrivnostni strnil, ki je bil tudi posledica svarila. sai mu je vsok prelil, nai ne hodi blizu tisle
vode, ker so se vsi bali, da bi sc ludi njemu ne pripetila koka nesreča. Kcsncje je vendar omenil Pelru, ko sta ležala v travi, z rokama pod glavo in opazovala skobca, ki je krožil nad njima:
Večkrat mislim nn vodo nad našim mlinom, tako zagonetna je. Kdaj sc bova tam kopala?«
»Vem, da se jc bojiš, saj smo se vsi sirešili pred njo. lista voda tam je zahrbtna in zlobna. Gladina je mirna in lepo iemna, kakor sanjajoča. V nolrunjosli pa je vrtinec ki le pogoltne kakor Lah ribico. Dober plavač mora človek biti, po je še v nevarnosti, kajii vsak ne zna z enim zamahom presekali vrtinca, če sc po dlje obotavljaš, je že prepozno, zasuče le in požre! Spominjam se, kako sem pomagal izvleči človciko truplo, ki je bilo že objedeno od rib. Kar stresem se še zdaj, če se spomnim nn listega siromaka, ki smo ga potegnili iz vode
Voda je mirna in zapeljiva, u nevarna. Tudi tvojega brata Aleša sem dobil tik tistega vrtinca Tedaj sem se nerad spustil v globe!, kajti ni me samo zeblo na zunaj, temveč tudi pri duši me jc zazeblo, ker sem vedel, da ga prinesem od tam in hudo mi je bilo zavoljo tvoje nialere Ne boiim se iolmuna, a neprijetna mi ie misel, da sta že dva neslo v njem smrt
Vendar sc bova kopala tudi tam pri lol-inunu Pečovski gospodar postaneš enkral in poznali moraš ves svoj svet na suhem in v vodi, vsaka ped zemlje ti moro biti znana, kakor je meni, čeprav ni moja last. Tolmun moraš spoznati, morda !i bo še kdaj koristilo. Lahko se pripeti, da boš včasih še vodo pil, a druge nevarnosti ni, ker bom jaz poleg. Sam pa nikoli ne skakaj vanj, kajti premlad si in zginil boš v vodenem lijaku ter sc prebudil v večnosli«
Neke nedelje sta res šla nad m!in. Peter je drzno skakal z visoke skalne škrbine in kazal dečku svoje umcbiije, se potapljal in spet prihajal na dan. Potem je švignil dvakrat proti tolmunu, se zagnal skozi kakor pšice in se prikaza! nn površju.
jeli zu delo za božje plačilo. Sevedo, blago hi sploh potrebščine Za obnovitvena dela ic bilo pa treba le kupiti. Denar za to so zbrali večinoma domačini s prostovoljnimi darovi satni med seboi, nekaj pa so izprosili v soseščini, za kar naj vsem Rog poplača. Najbolj sta se žrtvovala za obnovo cerkve oba ključarja, zlasti g. lanez l.eben J Ko-šice in pa organist s Polšnika, g. Ludovik Mrdavs.
Vače. Kova občinska uprava z t>. Kiiuovceni na felu posluje. Prav do zAdnjega je upala prej-šna uprava, da jo bo kak preobrat v državni upravi rešil pogina, toda bilo je vse zastonj. Zaupnik pohoreev za vse vaške hribe je sproti obveščal svoje ljudi o dogodkih v Belgradu ler zopet in zopet napovedoval padec »klerikalnega« režima, vendar je morala fašistična obiiuska uprava pobrati šila in kopita. Sramotno se je vrinila n* občino, ker se je poslužila pri volitvah umazane agitacije « pod kupovanjem in ko vse ni pomagalo, je potvo-rila volilni izid. — Sramotno pa je sla tudi iz občine. Ni padla toliko zato, ker je bila nasprotnica sedanjega režima, marveč veliko bolj zato, ker je slabo gospodarila na občini. To pribijeino iu bomo , ob priliki s posameznimi slučaji dokazali. Tudi g. Kimovee, sedanji župan, je moral leta 1 WSl iti z občine, toda ta pot je bila zanj častna. Oblast ga ui odstavila kot slabega gospodarja, marveč kot znafajnega moža, ki proti svojemu prepričanju ni ! botri iti na volišče. Ako bi bili naši liberalčkl le za en en dinar pogrešk našli r Kiinovčevem žu-panovanju, kedaj že bi g« bili postavili pred m- j dišfe.
Iz naših društev
Dol pri Ljubljani. V nedeljo, 19. aprila bo ob pol 11 dopoldne v dvorani prosvetnega doma v Dolu, okrožni fantovski Cfestanek, na katerem bodo zastopani vsi odseki ljubljanskega okrožja. Na ta «est*u«k vabimo tudi vse člane fante okoliških prosvetnih druitev, oziroma fantovskih odsekov, da se Gmenieastfa zborovanja v čafttnsra številu udeleže. Boi! živil
Boh. Bistrita. Prosvetno društva je na velikonočni ponedeljek z velikim uspehom »prizorih! spevoigro »Miklova Zala«. Igra posameznih igralcev kakor tudi izveibanoet pevcev je vsakogar navdušila. l.e tako naprej!
Stara Osebe«. Žalost velikega tedna je ie poglobil« y»rt, hi je zaMevala tri žrtve Prvi ji j» podlegel 6fi letni Frane Mar Iz Poifgorr, dober krščanski mož in oče, ki je * svojim neumornim
delom in veliko modroetjo vzgojil II otrok. Vsi »o ga na veliki petek spremili k grobo - V nedeljo smo ^kopali 14 letnega lončka Fraiikovoa. Nje-ovo krsto-« spremljali otrori in uiitel|i I re-bijske šole. - Neizprosna smrt je iztrgala žalostni materi tudi 6 letno M. Klemenčif iz Stare Oseliee. Naj počivajo v miru!
Blatna Hrenovka. Ker so bile vse predstave uasijona »V času obiskanim polno zasedene, se ista ponovi še na belo nedeljo ob 3 popoldne. -Opozarjamo, da je to zadnja predstava.
Poljane. Prosv društvo priredi 19 aprila 3 popoldne komedijo v 3 dejomih »Voda«
Mirna. Prosv društvo je v postu u no dramo: »Razvalina življenja«, 25. m/i' ,ju so otroci svoiim materam napravili veseli Materinsko proslavo« — Na belo nedeljo ot 4 Popoldne bo novo pevsko društvo »Mirna« vodstvom g. kaplana Karla babnika imelo ,» ' ne prvi koncert narodnih iu umetnih pesmih, v/ jateln lepega pelin vabljeni.
šinarje pri Ljubljani. Prosvetno društvo upi zori nn Belo nedeljo ob 3 pop. igro »Dva bregova« — Po igri bo občni zbor prosvetnega društva Udeležba za vse člene obvezna — Tihi teden pa je priredilo društvo gospodarski kmetijski tečaj Hvalo vsem, ki so pri tečaju sodelova' Sv. Gregor. Prosvetno društvo uprizoi Belo nedeljo ob 3 v cerkvenem domu Goli igro v šestih dejanjih »Bratomor na Mrtavi - I dite gledat'
Katar. Prost gasilnka tlela priredi v nedeljo, dne 19. aprila Igro >P(nmi |K>ndadt v prostorih Gasilskega doma » Žažarju.	•
RADIO
Program Radio Ljubljane
od 16. aprila do 23. aprila 1936.
Četrtek 16. aprila: 12 Plošče, 12.45 Vremenska napoved, poročila, 13 Napoved časa. 13.15 Plošče, 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji, 18 Plošče. 16.40 Slovenščina za Slovence. 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, 19.30 Nacionalna ura, 2tl Prenos iz Belgrada, 22 Napoved Časa, vremenska napoved, poročila, 22.15 Vokaln koncert gdč. Majde Lovše. — Petek, 17. aprila: 12 Plošče, 12.45 Vremenska napoved, poročila, 13 Napoved časa, 13.15 Plošče, 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji, t8 Ženska ura, 18 2» Plošče,
Kmalu sta se naveličala, saj je tu manjkalo sonc® in ko sta prišlo iz vode, ju ie obšlo pošto dolgočasje, ker ni bilo toplih žarkov, ki bi iti osušili.
Ceri so t višave mrko zrle nn bodočega gospodarja, ki jih je opazoval in še otrok vedno želel, do bi jih preplezal, saj je tod domova! in dan no dan ie strmel v tiste zagonetne mračne nakaze, ki so mu bile tako domače, da si ni mogel mislili prirode brez njih. A kai, ko ni mogel kvišku in je splezal kvečjemu nekaj metrov od tal, odkoder je spet zdrknil po drobiriu na Ila.
Najrajši je Sel po poli na zgornjo stran nad brezdno, odkoder je v travi ležeč opazoval mlin in svojo domačijo, tonečo v senci. Mrka zadovolj-nost ga je večkrat obhajala, ko je strmci v svel pod seboi, saj je čutil nekaj svojstvenega do lega prepada, kjer mu je tekla zibel in kjer je poslušal dan na dan ropolanie mlinskih koles, kričanje vran, divje tuljenje in zavijanje vetra, ki je včasih piskal med strahotnim razsajanjem in razgrajačem strele, ki se je zasekavala v skale, se odbi-lala, vnugnla in se iskreča se potapljala v vodo. ah Švigajoča nad mlinom zaplesala kakor strahotna pošast nad svojo nedolžno žrtvijo.
- P«'r,er. !e "el<caa večera Miklavžu pravil, da ie večkrat lovil v pečinah vrane, mrtvim odri črno kozo, da so poslale bele kot golobje in jih potem spekel, češ. da so okusne in dobre, da bi iih vsak zamenja! za piščance ali golobiče.
Deček se je iakoj oljarju ponudi!, naj ga vza-.Tie s seboj, kadar pojde vrane lovit.
Pelcr spočetka ni o tem hotel slišali bal se se je pač gospodarja. Miklavž pa je večkrat silil vam in ker ie bil spreten in pameten deček ga /e vzel res neko nedelio popoldne 3 seboj na vranu lov
Nad brezdnom je raslo staro košato drevje po cg mogočnega hrasta so »e dvigale ponosne iclke in smreke, ki so bile na nekaterih krajih lako goste, da bi '?ihko kdo. ki bi ne poznal sveta ne-
nadoma prodrl skozi goščo in se znašel v prepadu
Peler te pritrdil k visoki smreki močno vrv, ki se je krepko zažela v drevesno skorjo, ko je počasi spuščal v prepad pod pazduho privezanega Miklavža, ki je komaj čakal, da pride med skalne razpoke in pobrska za mladimi vranami.
Deček je zaplaval med nebom in zemljo. Sprva je začutil omotico, a ni se mu preveč zavrtelo v glavi, ko se je njegovo vitko telesce zazibalo v zraku kakor nihalo. Bistre oči so takoj pričele stikali po vdolbinah in kmalu opazite med vdrli-nami in razpokami vranja gnezda, že je pobiral mladičke v veliko malho, ki jo ie imel privezano za pasom. Peter ga ie spretno spuščal niže in niže.
Včasih se je deček ozri na mlin, ki se mu ie bližal po tej neobičajni poti opazoval kuretino, iki ie brskalo po dvorišču in starega psa Cuvaia ki ic mutiol v zraku, kakor bi bil izsledil svojega matega varovanca in bi ne mogel dojeli da visi mah Miklavž med nebom in zemljo
Ko je deček nabral že rtrnogo mladičev se je šele spomnil, da ga že vse boli, saj »e mu je vrv zarezala v suknjič in ga krepko stiskala Zaklical je 0I1 inu, oa ie odjeknilo med skalami in že aa -e Peter spretno povlekel nazaj.
Tisti večer so vsi pečovski posli jedli slastno pečenko, pogostil jih ;e olim z vranjim mesom Ko um jc povedal, kaj so jedli, mu nekateri sploh niso hotel, veneti, drugim je bilo vse eno, le mli-narski pomočnik mu ie za žugal, da mu jo bo vrnil z obrestmi vred Peter ,e ie na vse samo smejal.
3.
Pred stolein in tudi še kesneje so se me-šcam m kmebe med seboj sovražili in pisano gle-dalikakor živi vragi. Mestjani. od katerih je bilo mnogo tu,ih priseljencev in rokodelcev ,0 d '" prezirali '.mete. ker so jih smatrali ra mnooo mžie od sebe. prištevali ,0 jih med sužnje ,aj
16.40 Delovni čas. 19 Napoved časa, vreiueiiil, napoved, poročila, 19 30 Nacionalna ura, a i' fonični koncert, 22 Napoved časa, vremensko ™ poved, poročila. 22.30 Angleške plošče " £ bola, 18. aprUa: 12 Plošče, 12.43 Vremenska T poved, poročila, 13 Napoved čf. a, 1315 Ploife 14 Vrcm. poročilo 18 Radijski oik . IH 40 Pogovori s poslušalci, 19 Napovrd časa, vrcm. napoved poročila. 19.30 Nuc. ura. 19.50 Zun pol nregied ; Poglejmo na Dolenjsko strani, q Napoved u, vremenska napoved, poročila, 22.15 Radij. 1 ork. - Nedelja, 19. aprila: K Telovadba, njo 1 poved časa, poročila, 8.45 Poie gdč Vidii R„. Uolfova, 9 15 Prenos cerkvene glasbe, «.40 Versko predavanie, 10 Kmečki trio. 11 Mladinski končat !2 30 Napoved časa, 12 45 Koncert pevskega drn-šiva Krakovo-Trnovo, 16 Kmetijska ura, 16 20 Rs-dijski ork., t? Politična vzgoja žene, 17.20 ladijski ork., 18 Razvoj slov drame, 19 30 Nne. ma, a Bežigrajski fantje oojo, 20.40 Radijski ork., 15 ->erni spevi, 22 Napoved časa, vremensko na. -j. poročila, 22.15 Melo-iazz - Ponedeljek, 'rila: 12 Plošče, 12 45 Vremenska napoved, i.i ived časa 13.15 Radii«ki orli, 14 Vremen-ski ičilo, borzni tečaji, 18 Zdravniško ma, IR/ >5če, 18.40 Kulturna kronika, tO Napoved č .remenska napoved, poročila, 19 30 Nac. a) Koncert Satlnerjevih skladb. 21 30 Pktft, vapoved časa, vremenska napovrd. poročila, j.15 Radijski ork. - Torek, 21. aprila: 11 Šolska ura. 12 Plošče. 12.45 Vremenska napoved, poročila, 13 Napoved časa, objava sporeda, 13.15 Plošče, 14 Vremensko poročilo, borzni trčmi, 18 Ra-dijski ork, 1840 Filozofija zadružnega gospodei-stva, 19 Napoved časa, vremenska napoved, IIS Nac ura. 20 30 Evropski koncert. 22 Napoved hm, vremenska napoved poročilo. 22 15 R,-idii»l<i otk - Sred«, 22 aprila: 12 Plošče, 1245 Vremenski napoved, poročilo. 13 Napoved časa, 1315 PloKc 14 Vremensko poročilo, borzni lečaji. 18 Dtrotka uro. 18 20 Zvočno slika. 1&40 Kozmetika, 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, 1930 Nac. ura, 20 Prenos, 22 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, 22.15 Plošče.
Republika Ectiador je hotela pied leti post* viti kip svojemu znanemu pesniku Olmeda. Ker bi,3 pa naravno skiesan pesnikov kip preveč vtlial, so kupili v Londonu pri nekem starinarni kip lorda Bvrona in ga postavili na glavnem trgu mest« CiuaYaquil v Ecuadorju Pod istim je vklesan not« — Olmeda.
kmehe niso imeli pravic, s katerimi jo se iopinli mestjani in jih poudarjali, dočim ie kinrl pridno tolkel tlako.
Mestni župan jakob Mlakar m mogel pevskega gospodarja, ki jc bil zanj kmet in se '( ladi sam smatral za krnela in je zemliakc nad v« cenil.
Pri vsem tem jc bil Pečovski vendarle hoden meščan, saj jc njegovo posestvo z Rili""® vred spadalo pod meslo Imel je vse meščansK pravice, a vendar ni meslianov maral, trdeč, da se pred mestnim obzidjem neha vse prirodno 1» resnično, da so za obzidjem ljudie, ki so zgncicm od vseh strani sveta in nimajo nili pravega SP«' znonia, kai je domača zemljo ter zato ni čudno, da jc ne ljubijo, kakor bi io morah Bil ie pači«' vezan nn kmete, ljubil je prirodo in Ic njene dr-lavce, ki so v nji živeli, jo obdelovali z f|0lcl! svojega obraza in trpeli za njo, čeprav so mor« večkrat mnogo žrtvovati svojim graščnkom. ki >° včasih krivično gospodarili in se maslili in defc* lili na njihov račun in se s kmefov pri leni Se "" ponorčevoli.
Pečovski sc je vedno in povsod zavzemaj» kmete. Župan je Io dobro vede! in se ie i"" nanj
lakob Mlakar jc bil majhen zavaljen člov« okrogle gjnvc lumenkastega nczdravcria obt«» močno izrazitih ličnic, krepkih polnih ustnic, P dolgovati)? sivih oči. Urada mu je močno 5j»" naprej, kakor bi se hotela spojiti z mesnatim »» som, ki je sili! nizdol. Zupan ie bil poklicni ro«» uelec, klobučar, ki je prebil več let v tujim. koder je prjnesei s ,cboj ,ujega duha Ko ie P«!t v Mesto, sc mu jc nasmehnila veča. zagledala !e v?nj hči bogatega meščana. Osomosvoiil « »1 si pomaga! do županskega slolca. osla! vedno isti. tujina mu ie pritisnila svoi P«c. in zato ni mogel razumeli domovinske h"««' Ulo mu vseeno kje živeti, samo. da bi
živel in du bi se mu'nc bil'o'lrcba preveč . za kruh.	(Dalje prf'1
V,;
Smrad iz močvirja
(1 ripovedka.)
Nekje med prijaznimi grički leži ravnica, krila s kalno vodo. Okolica je čarovita; kra-
9	jo divje rože, ki cveto Yse poletje do po-e jeseni, iz močvirja pa puhti v poletni vro-li smrad, po katerem začne človeka boleti iva. 0 postanku te mlakuže kroži med Ijud-roni nastopna pripovedka:
Na mestu, kjer je sedaj močvirje, je sta! >d davnimi leti griček s ponosno graščino, jkaj je gospodaril roparski vitez, ki je bil ah in šiba svojim podložnikom. Njegova ibnost je teptala vse, kar je bilo dobremu dstvn sveto in drago. Okrutnik je užival nebno veselje, kadar je teptal pravico in dal, kako se mu zvija pod nogami uboga ev Kad se je vdajal veseljačusnju, njegova tuzdanost ni poznala meje.
Z župnikom je živel mogotec v hudem fraštvil. Crtil ga ie zaradi opominov ter mu
10	stregel po življenju.
Nekoč se je odpravil s svojim spremstvom ropanje in ko se jc vrnil z obilnim plenom, priredil hrupno veselico. Povabil je svoje mzdane tovariše ter jim obljubil neko polno zabavo. Noč je bila temna in viharna, nebu so švigali bliski kakor dolge ognjene če med silnim treskanjem in grmenjem, idje so se v strahu zapirali v svoje koče; le Močilju — tako se je reklo graščini — se zmenili za jezo razjarjene prirode. Vese-enje je trajalo dalje; ljudstvo v dolini pa je ililo za odvrnitev hude ure.
0 polnoči med najhujšo nevihto je grafe pozval služ.abnika, naj odide po župnika olino. Z obhajilom naj pride,« nlu je stro-naročil. - Reci, da sem nevarno bolan ter želim spovcdati na poslednjo uro.« Služab-, ki Se ni bil popolnoma pokvarjen, se je kaj obiral. Divjak ga je sunil v prsi in pahnil
skozi vrata. Za njim je odmevalo sirovo kro-hotanje.
Pot do župnišča ob neurju ni bila prijetna. Mladeniču so se ustavljali koraki. Nekaj mu je branilo, naj ne izvede strašnega povelja. Velik greh je sramotiti Zveličarja v najsvetejšem zakramentu. Iz strahu pred graščakom pa mož ni poslušal skrivnostnega svarila.
Graščak in njegovi tovariši so snovali temne načrte. Maščevali se bodo nad sivolasim župnikom, ker ne mara grajske gospode ter je naklonjen tlačanom. Vzeli mu bodo sveto hostijo — kakor Judje Kristusa — ter jo zasramoval!.
»Nocoj bova obračunala!« Brezbožnik je stisnil pesti proti nebu. »Naj le švigajo tvoje strele in tulijo viharji! Moje povelje je močnejše kakor Tvoja vsemogočna beseda. Na moj ukaz boš moral stopiti z oltarja in priti k meni med bliskom in gromom. In tedaj se bova pomenila ...«
Ni še izrekel skrunilec najsvetejše skrivnosti svojega bogokletstva, ko se je strahovito zabliskalo. Treščilo je v ponosno grajsko lipo ter jo preklalo na dvoje. Videlo se je, kakor da se zgraža celo priroda nad človeško hudobijo.
Graščak se je zaničljivo rogal. »Nič mi ne moreš!« je siknil proti nebu.
Tedaj se je stresla zemlja in zamajala graščina. Nekje v ozračju se je utrgala široka plast plamena in zagrnila graščino. Pod silnim pritiskom je zahreščalo zidovje in lezlo nekam v globino. Bučalo in bobnelo je kot bi se podiralo hribovje. Prestrašeni graščinci so begali po dolgih hodnikih; iščoč izhoda so tulili in ječali, naj jim kdo pomaga. Toda zanje ni bilo več rešitve. Graščino je pogolti^lo brezdno, kjer je utihnilo rjovenje. Prijaznega grička ni bilo več; površino je pokrila umazana voda.
Po dolini se je pomikala ' med nevihto drobna lučka. Culo se je brnenje zvonca, ka-
terega je nesel grajski služabnik. Za njim j* stopal duhovnik z Najsvetejšim. Slutil je nevarnost in prosil pomoči in varstva Njega, ki je počival na njegovih prsih.
Prišla sta do kraja, kjer se je cepila cesta na Močilje. »Pa menda nisva zašla?« jc reke! duhovnik, ki se mu je okolica videla vsa dru gačna.
»Sla sva vendar po pravi poti,« jc trdi! služabnik. »Toda, gospod župnik — poglejte — za božjo voljo! Grička ni več... Gradu m nikjer pred nama . ..«
Tedaj sta se oba hkratu zdrznila od groze. Tik pred njima je zeval prepad, iz katerega so se valili gosti oblaki črnega dima. Se se je čulo bobnenje, vmes pa tudi stokanje in divja kletev. Nato je nastala turobna tišina.
Grajski služabnik je zdrknil na kolena »Odpustite, duhovni oče!« je jecljal, prevzet od groze. »Vse, kar sem vam pravil 6 gra-ščakovi bolezni, je bilo zlagano. Graščak sc je hotel maščevati. Bal sem se ga, zato sem mu moral ugoditi. Prav žares mi je žal, kei vam nisem povedal resnice.«
Priznanje je bilo odkrito in skesano. Du hovnik ga jc spovedal in obhajal ob prepadu ki je pričal poznim rodovom, da se Bog v zakramentu ljubezni ne pusti sramotiti.
Lim barski.
Krava doji jagnje
To se godi na posestvu Rajka Dženiča \ Cajejetini pri Užicu. Jagnje je prišlo na svet, i a mati-ovca je kmalu poginila. Da bi jagnje ne trpelo, ga je gospodar spustil pod eno iz-| med številnih krav, ki je mimo dovolila, da jo jagnje sesa. Polagoma sta krava in jagnje postala zelo velika neločljiva prijatelja. Radi velike količine mleka, seveda jagnje zelo dobro uspeva.
Ugašajoče sonce
(Prevedel Vinko Lovšin.)
(Nadaljevanje.)
Inljenje zveri in kričanje občinstva je de-tak lirušč, da slu morala Puhlij in Servij. da hotela začeti razgovor, tn poskus opu-p'. čeprav se je Servij vsedel tja kjer je lela Mnciju, Na desni novega p rotorja se je uril njegov prednik Murk, s svojo novo sobi.'" I i v i j o kol besen, in tudi Tulija se ni : več zatajevala, ko je videla, da «e Publij tRovarja s Servijem.
:Ali le ne varajo sledovi, kotere misliš, da (zasledil?« j,, vprašal Publij, ko je nehal hoj Pivjuni zvermi in se je hrušč malo polegel.
»eni gotovo, da Tiizucldn živi in do je v lun,« p. odgovoril Servij. »rabljev pastetnik .Jc J«' iisniislil. jo rešil iz, ječ ein nekje v Minerju skril. To novico imam od nekega fnOojcnca, ki je pri Kaliiju »služben; več pa morem izvedeti, ker se boje milijonarja in "Joga podkupljenih uradnikov, kakor tudi lUIIIOV.c
( Ako In hotel oni osvobojen«- pričati, lahko '"zis 1'abija,« je pristavil Publij.
• "'"no glede tega sem se hotel posveto-
> s teboj.,
■Jutri prevzamem služI«) prelorja. Ii vlo-V'. i . Pred mojim sodnim stolom Pomisle-j M |„ glede tega lahko nastali, da spada 1>r?v za prav pred sodni slol pretorjo lJ('e> boni sam ■ -	.<...'
Su
ovrgel. 7. gotovostjo lahko
•''iu«, dn boš dosegel pravico.« Tako je Pu svojega prijatelja, '»hi Kabijeva hči jc žena tvojegu sorod-j, Jc Pomislil German, n sodišču ni nobenih ozirov na vezi so-' ie odvrnil Publij. z. glasom, kol hi
bilo to v modernem lliniu nekaj, kar jc samo ob sebi razumljivo.
Storil bom. kakor ti praviš.«
Dal ti bom tudi iz. službenih ozirov skrivne detektive.« je nadaljeval Publij, »katerim bom zagrozil ostre kazni, ako ne bodo zasledili tvoje neveste, ( pum. d« bo ta opomin uspešnejši kot Knhijev denar.«
Tako zutopljenu sta reševala dva poštena vojaka to zadevo, du nista niti opazila, kak«) je zraven Mark, Knbijev zet. prisluškoval in si vsako besedo vtisnil v spomin, čeprav se je zdelo, da opazuje Ic sosedne lože. Pri tem ga seveda ni prav nič hrigala nevarnost, ki je pretila njegovemu tastu; nasprotno, prav zadovoljnega sc je kazal.
Ravno je hotel Servij zopet nekaj povedati, ko je vstopil hišnik imperatorja Lucija Vera v ložo in prinesel Germanu sledečo vest:
■ Božanstvom imperator Lucij Ver je v svoji najvišji milosti sklenil, povabiti tebe, slavnega prefekt« konjenice, k današnji gostiji.«
• IT.kuzu hožanstveiiega imperatorja bom poslušen.«
Ko.se je hišnik odstranil, je vprašal prefekt svojega tovariša: -Ali mi moreš morda povedati, kdaj naj se odpravim tia?«
Bodi brez skrbi, jaz te bom dal o pravem času tja prenesti v svoji nosilnici Tudi jaz sem povabljen, a to ne morem spremljati. Izprosil sem si dovoljenje, da smem priti pozneje, ker rimsko ljudstvo« — tu se je porogljivo nasmehnil — »bi mi zamudo mojih današnjih gospodarskih dolžnosti v amfi-teatrn nikdar ne odpustilo. Tebi pa svetujem, da se dosti zgodaj odpraviš, da se pogovoriš o svoji zadevi ?, najvišjimi dostojanstveniki in si jih pridobi? z» se, preden začne krožiti vrč okrog, škodovati ne more ako tudi Lucij Ver kaj izve o lopovstvu Fabija.«
V areni so sledili sedaj manj hrupni pri-aori. Očetomortlea, ki je bil obsojen v umrl na
j grmadi, so oblekli v obleko prevlečeno s smolo i in ga zažgali; kot živa bakla jc letal, tilleč od bolečin, okrog in se valjal v pesku, potem zopet skočil in se obupno zvijal, medtem ko se je ljudstvo smejalo in nesrečnežu porogljivo kričalo: »Ali ti je tu tunika nerodna?.. Ali ti je \ roče? Pri nus je še zima!... Skoči vendar v Tiberol« Tako se je ljudstvo nasičcvalo z neslanimi šalami. Podobne dodatke, k duševnim mukam sta dobila še dva druga zločinca. Knega so pribili ua križ in dva izstradana leva sta ga raztrgala in se trgal« za njegove kosti. Drugi je moral peči svojo desnico na kupu žerjavice ne da hi jo potegnil nazaj, ker sicer bi mu nad njim viseča sekira razbila glavo.
Proti večeru so se polagoma praznili nižje ležeči sedeži. Za Lucijem Vcrom jo več senatorjev zapustilo amfiteater, za senatorji so šli pa vitezi. Ko so zaradi nastale teme cesarski mornarji, ki so v najvišjih vrstah vršili službo stražnikov, spustili ogromen obroč s tisoči svečami nad areno, tedaj so umirali krivi in ne krivi samo še zn razveseljevanjc ljudstva, ki je nenasitno vedno želelo sveže krvi in pozdra vilo vsako novo muko ljudi in živali z vedno enakim navdušenjem.
Slednjič je bil dnevni red izčrpan. Ljudstvo je tudi začelo zapuščati sedeže, a zadnje iznenadenje g« je še zvabilo nazaj: -pristni patricij . je odslovil svoje goste s pričakovanim zlatim dežjem, katerega so že komaj čakali. Pretepa in prepira pri lovljenju denarja patricij vendar ni videl; vstopil je bil že v svojo nosifnico in se dal nesti n« 1'alatin.
Imperator Lucij Ver je stinoval v levem del« cesarske palače, ki jc bila ravno (ako urejena, kot desna, kjer je stanoval Mark A vreli j. Tudi tu se je prišlo iz predsobe takoj v sprejemnico, toda mesto straže dveh pretori-
6J
MED BRATI V TUJINI
Nadškof
dr. Rozman izseljencem
(Misli iz njegovega govora v Radio Ljubliana.)
Moje besede, ki jih prenašajo nocoj električni valovi v vse dežele, kjer bivajo naši bratje in sestre, to predvsem topel ia prisrčen pozdrav z doneče zemlje, a skoraj še bolj »o namenjene poslušalcem v domovini. Zanje hočejo bit' glasen in resen opomin: Nikdar ne pozabljajte bratov in sestra, ki so se izselili iz rodne grude in šli v daljni svet i»kat kruha in eksistence — nikdar jih ne pozabljajte, ne v mislih vaših, ne v deiu vašern za kulturo slovensko. najmanj pa v vaših molitvah.
Noben evropski narod nima razmeroma toliko izseljencev kakor naš slovenski. Ako seštejemo vse, ki so v Združnih državah in v Kanadi jih najdemo okrog 300.000 — pa ie Brazilija Argentina — in Zapadna Evropa: Francija, Belgija Ho-landska in Nemčija. Ne bo dolgo, pa bo polovica Slovencev izseljenih — bo potovica naše krvi iztekla v tuia morja, kjer se pomeša in kot svojstvena slovervska kri izgine. Premalo mislimo na to dejstvo. Premalo na« boli odhod slehernega izseljenca in vse premalo vzdržujemo mi tesne kulturne stike z njimi, ko se enkrat v tujini naselijo.
Koliko tihe bridkosti se dvigne v srcu. če ima človek priložnost spoznavati živlienie. mišljenje in čustvovanje naših ljudi v tujini!
Nesli eo seboj slovenske pridne roke, ki po vsem svetu slovijo, zato povsod Slovenca čaka najleile ki najslabše plačano delo. nesli so seboj svoio naravne poštenost, ki v bližnjem zahrbtnosti in prevare ne sluti — velika večina pa je nesla seboj Se trdno vero svojih očetov, v duši pa sliko Marije — brezjanske. ieželjske. novoštiftske ali mariborske ali kokarske — saj ima Marija pri na.s toliko naslovov, kolikor je njenih velikih In malih romarskih cerkva — vsaka dolina ima svojo.
Ko so odhajali: ie z zadnjim pogledom so objeli svoj domači kraj, svojo rodno zemljo, globoko ganotje skrili za veselim smehljajem, solze so zatrli nasilno v svojem očesu. A v niihovih duSah je ostal spomin, utisnjen kot neizbrisen pečat V kakšni tihi uri. ko se srca iskreno odnirajo, io mi ponovna pripovedovali v Ameriki naši izseljenci. da ne mine dan, ko ne bi romale mieli
nazaj v domači kraj, ko bi v spominu ne prehodili pota in steze, kjer so hodili v tvoji mladost: Pa čeprav jim v tujioi gmotno dobro gre, imajo udobnejše življenje, zadovoljno družino, a vendar vsak dan deset- in desetletja dolgo uhajajo misli nazaj, se povračajo »pomni v dolenjske gorice na kršne njivice Suhe Krajine, na bregove Kolpe od Osilnice preko Fare m Kostela. Starega trga in Vinice čez Preloko in Pozemelj do Metlike, pa v planine gorenjske in v notraniski Kra- v zelene pašnike in temne gozdove Savinjske doline, in » obmorske ravnine z drevoredi melanholičnih jag-njet In spomin vse steze prehodi. v»e prijatelje pozdravlja in se ob grobovih staršev ustavlja Oj, s kolikimi vezmi so srca izseljencev povezana z domačo zemljo! In ko jim govorit tam v tujini o domačem kraju, solza zablesti v očesu najtršega moža in najpreizkušenejše matere, mladina pod tujim soncem rojena pa prisluhne in rahlo se ji vzbuja želja, da bi kdaj videla zemljo, ki ie cilj hrepenenja njihovih staršev.
Najtežje pa je to, da domače cerkve ni, ne široke pesmi domačih zvonov, ne petja v njej in besede božje. jasae in tople v tistem jeziku, v katerem je prve molitvice jecljal za svojo dobro materjo.
V najtežjih trenutkih — in koliko jih je v tujini — ko se človek skrije v najtijj! kot svoie notranjosti, kjer lučka otroške rere in nade brli — o, če tedaj ni slovenskega duhovnika, spovednika — oj, kako je to težko! In če na smrtni postelji ni toiažliivega smehljaja slovenskega kaplana, ne skrbnega pogleda slovenskega župnika, oi kako je to trikrat hudo!
Ali m naj čudimo, če j« v takih okoliščinah marsikateremu v skritem kotu duie lučka vere ugasnila, ko pa ni bilo domače roke, da bi pravočasno olja prilivala? Kako malo mislimo na to, ko sodimo in obujamo vse vprek. če se kateri vrne domov > pogoriičem v duši.
Videl sem tih in spoznal, kako «i le • hero-izmom morejo ohraniti svojo vero ia so si jo v takih razmerah, v katerih bi pri nas doma vsi propadli, ker smo preveč postrežem in zato razvajeni.
Čim bolje spoznamo razmere, v katerih naii
izseljenci žive, iem boli borno doumeli, koliko smo mi v domovini nad njimi grešili. Kako malo smo
mislili nanj«! Se maai storili zanje Sodili ■ po tem. koliko «o desaria domov pošiljali 0k" J
tiste, ki »o versko in moralno propadli. Zj -t sem tih toliko videl io čislali »ačel, razum/' i lak. ki že doma ni bi' najubogljivei« ovc,"i; čredi. V tujini brez pastirja, brez očetovak«, , jatelja. ki za njegovo duio odgovornost aoii. djS propade in a* zastrupljen vrne, ki strup i, "J druge liri. kakor nalezljivo bolezen Naj, ska tn narodna dolžnost je. da podpiramo iu,u ce s kulturnimi, moralnimi ia osebnimi »etai i vzdrže ob navalu tujih vplivov, katerim od se niso naučili ne pripravili.
Ce kot Slovenec govorim — pravim: Knjig« i časopise in pesmi slovenske jim nudimo in lmj» pridejo v domovino na obisk, poskrbimo, d« živijo doma velik slovenski praznik
Če kot ikol govorim — pravim: Duhovnem, strežbe jim dajmo, misijonarje poliljajmo, kadu, domov »mejo, v svoje toplo versko živlteaji j ukleflisno. da ostanejo zvesti Rogu in veri. li vero in božio slo»bo jim ohranimo najdle U bolj uapeioo tudi besedo in čustvovanje sloveniki in jugoslovansko Ves narod pa bodisi, Jj » poesir.ezniki ie tako različnih nazorov — bi m ral v tem orirr složno in sno-a^-mno sodfloni in se zavedati, da v tujini izseljenci najdle oimii, materinsko bes«do In slovansko mišljenje, (i u cerkev in duhovnik ta naravni zaklad čuva in f daja z nadnaravno obrambo. — Oboj« naj i, med naše izseljence po naii radio postaji rei in stalno. Vsakokrat — kakor nocoj — nji fa prinese iz domače zemlje pozdrave, iz naiib bal •skih src pa molitve —- vsaka izseljenski uri a znova utrdi duhovne vezi krvi. jezika in vere ml nami doma in naiimi brati in sestrami > tuj« Pozdravljeni in blagoslovljeni bodite!
Dolgim, združite sel V Ameriki so dolmili merijo preko I.R0 m, ustanovili svoje društvo,k šteje danes že do 10.000 članov. Pravila lim pred-pisujejo. do bojkotirajo vsako trgovino, ki prodni prenizke stole in mize, prekratke nostelie in oblike. Predsednik loži v svoji prvi iavni okroitiid Cim bolj vnprcduic normiznrtin (enakost mete industriji), tem neznosnejše je za nos Kmalu* bom>> mogli skozi nobeno vrtita, za nas nek izgotovljenegn perila in obleke, v avtu nii vl*i se ne bomo mogli stegniti Vse izdelujejo samo« male — Samo v Ameriki, prnvi predsednik, S« nad 2 milijona sotrpinov, po vsem svetu pa iih* brez števila
juncev pri Marku Avreliju, sc jc zavaroval Lucij Ver s celo armado vojakov in služabnikov Slo pretorlfnucev v zlatih šlemili in oklepih je povesilo svoje meče pred Puhlijem, ko jc prestopil prag prestolnici- mlajšega vladarja. Sužnji vseh narodnosti so se prerivali v zaposleni nedelavnosti po vseh hodnikih, tako da se je moral prišlec kar prerivati.
Publij jc poznal, kako so razdeljeni prostori pri Luciju Veru. Sel je v smeri, odkoder je bilo slišati iz zadaj ležečih sob petje. Nihče (f® ni zadrževal. Njegova senatorsku obleka gu jc varovala pred vsiljivo radovednostjo sužnjev. Celo dva eirsku osvobojene«, ki sta opravljala «liižbo hišnikov, gu nista vprašala z« ime. [Neovirano jc prišel do praga prostorne dvorane, kjer se jc vladur gostil s svojimi »osti.
Okrog treh dolgih, v obliki podkve postav-jenih miz, je počivalo na škrlatnih blazinah kakih petdeset uglednih mož, ki so bili v Rimu in vseh provincah dobro znani. Cvetlični venci so krasili njihove glave. S komolci naslonjeni u« blazine, so poslušali prefekti, pretorji, tribuni, cesarski svetovalci iu slavni modrijani petje maloblečcne Egipčaake izredne lepite. Umetnica Iu bila lahko zaradi svoje krasti.- postave služila kot model slavnemu kiparju. 1'cdn gostje Lucija Vera niso opazili nič posebue-a na njej, meh so za njo samo malomarne, mrke poglede ljudi, ki so že vsega preuasičeni.
Novega Lucij Ver itak ni mogel ponuditi svojim gostom. Balete in petje so videli iu »lisah senatorji in »filozofi« lako često in tako različno, da so danes samo še iz navade ploskali. iNjti na afrikanskem plesu mnogih zamorskih dečkov nili na andaluzijskem, Katerega je plesalo sto iskrili španskih deklic «p niso mogli gosjrodarji svetu ogreti, (udi nred-stave mnogoštevilnih vrvohodcev in glnmeev ki so nastopali posamezno in skupno, niso l fh za nje nič novega-
Dolgčas in nasičenost je morila vili'no družbo, k ileri so stregle množice sužnjev. Vsakemu gostil so pridclili lastnega grškega, v si-cilski šoli izobraženega strežnika. Samo te je smel podati zlat krožnik ali čašo. katero »o prinesli sužnji.
Ko je vstopi! Publij, so nesli že jadje tn pecivo. Novi prelor jc čaka! konca petja egiptovske krasotice. potem pa se je približal gostoljubnemu imperatorju. Ta je ležul v Škrlatni tuniki z zlatim vencem okrog senc v srclniem ležišču na čelu mize med mestnim prefektom in Avtih jem Kasijem. vrhovnim poveljnikom on tematskih legi j. Njegov obraz je žarel od prevez užitega vina. Tudi on se je dolgočasi! ni neprestano zdehal
Puhli|cv poklon je vrnil z veselim glasom .1 ozdravljen, ti krepostni Rimljan .s po Bledom »ruta, s katerim ogreniš t; nepobolš-Ijivs kvarttelj iger vsem skupaj ali vsakemu posebej tn povsod vsako zabavo. Vzemi prostor poleg prefokta .Servij«, čigar v,,,rm, ljubezen tako popolno in lepo soirlnšu s tvoi,, v, krepostjo. Vidva oba sta danes v a m H teatru ve« Kun s svojim doslojaustvneim zadržanjem vzpodbudila, a izplačalo bi se izpostaviti v i j " javno 11« rtmskem Forumu, dn se nauči rimsko ljudstvo od vaju domovinskih in državnTl, kreposti, iu da zvedo rimske dame. česa ne smejo i«l vaju pričakovati.«
Večina zbranih je smatrala za svojo dol?, nos marsikatero vladarjevo besedo podpret V zan.čljrvtm smehom: zadnjim besed um',« so ceo ploskali. Samo A vidi j Kasij je gubsnčN celo zaradi nizkotnega način«, s katerim ie sprejel cesar tako zaslužnega častnika iT rti zavnega uradnika. Tudi Marij Pomponfj '"to; tujcev ?e je grize! v ustnice.	'' P
Kubh, je ohranil ,voj mir. sc samo lalitm priklon, m šel ne dn hi izreke! bledice n« orlknzant nm storstor.	»™»*uie ua
Lucij Ver p« je nadaljeval:
»Kajti morda še ne veste vsi, ila preM •Servij že dva meseca išče svojo nevesto, kile inu je neki drznež pre<I nosom ugrabil. B« meseca! To je več kot preveč, saj «e fM tudi najslajše ljubezni naveliča ali i" P0'1* On si pu šc vedno želi k njej nazaj! Žene«« države naj mu postavijo v templju Venere I* iti ga molijo kol boga zveste ljubezni!«
Novo pritrjevanji in ploskanje jc slu® besedam.
•Servij je medtem nepremično gledal imp'" rntorja v rib-či. zabuhli obraz Prcfolituv * gled ni nič zmanjšal podlosti rimskega «f o«. Slabo skrito zuničevanje je govorilo hw v;h oči Germana, ki so sesedaj jek leno lile«
•Za take poglede bi ti dal Kaligula, al| Oomicijan odsekati lepo glavo od triip1" je nadaljeval Lucij Ver. »Jaz pa bom dalj čast tvoji ljubezni najstarejšega falcrnca, skrivajo tesarske kleti na našo mizo. W včasih dobe vladarji dopudajenje ua ji™1', svojih podanikov. Preveč pritrjevanj« okrog sebe in vidimo preveč hinavce«. I" ponos pa deluje osvežujoče!«
Dal je znamenje dvornemu mojs,.ru1', ^ Jem se je pa obrnil k mestnemu pretek'"., besedami: »In ti glej. da ne bo Servij kt«1™ Kalpurnij zastonj iskal svoje neveste, kmalu hi rad videl ženo. ki je v našem i;11'" prefektu zbudila lako vroče iti trajno cu« da se ni niti v Rimu ohladilo. Uboge po"'1.', zločince, sanja ve kristjane znate l>".lsK ' zemskili votlinah; ako pa gre za to. da sf,, kaže za Iliru zaslužnemu možu pravica. J izgube naši vohunski psi sled iu Jl'Vj,t nervijeva nevesta je vredna, d« se celo »"'i, zavzame zu njo. To mora bili izredno l'"P vabljiva žciiska |Midoba!«	...mI
Značilen smeh je bilo opaziti nn «»" ^ senatorjev V Servijevih očeh pa «o z«"1' inotne luči.
Mladina v sovjetski Rum$i
Ker so v Misiji otroci več ali manj iztr-ni iz kroga drtižine zaradi številnih zakon-iih ločitev, vedno večjega števila nezakon-jh otrok in zlasti še zaradi brczverske vzgo-postaja usoda mladine v Rusiji zelo žalost-Žalostno je življenje ruske mladine že z izirom na zemeljsko srečo: Večkrat namreč eremo, kako velik odstotek je dosegla umr-ivost otrok vprav v Rusiji. Zaradi lakote se tikajo gruče zanemarjenih, raztrganih in ,ropadlih fantičkov in deklic, ki nadlegujejo udi, beračijo, kradejo in uganjajo razne zlo-;ine. Oblast si skuša pomagati z javnimi zave-jšči, ki pa ne dajejo povoljnih uspehov. Ko-atinistični list »Izvestija« je na primer pisal 3. avgusta 1935 naslednje: Položaj mladine v rž. zavetiščih se ni izboljšal. Pogosto uhaja aladina iz njih. Tako je ubežalo v letih 1922 Io 1933 nič manj kot 9000 otrok tozadevnim lomisarijatom . .. Ponekod ' se v zavetiščih loslužujejo skrajno nasilnih vzgojnih sredstev, "ako n, pr. pretepajo mladino do smrti v za-etiščih v področju Urala v Serpukovu in v iverdlovskem. Tu in tam se dogaja, da jih idvedejo iz zavetišč pod pretvezo, da jih po-Ijejo domov k staršem. Ko pa starši povpra-jejo po svojih otrocih, jih ni mogoče več ajti. — Drugod mora nedorasla mladina težko delo, ki presega njene telesne L — Tako jc pisala »Komsomolskajska pravda« dne 15, avgusta leta 1935 naslednje: [posebni odbor je ugotovil, da se zaposluje aladina v mnogih kolhozih (drž. posestvih) z ločnim delom, ki presega njene telesne moči. Prisiljeni so delati na polju šest do osem ur Inevno in še več; vrh tega pa morajo še pojoči čuvati poljske pridelke in kmetijske stroje,« — V Rusiji torej doživlja mladina v okri-pu komunizma isto zemeljsko srečo, kot jo je
doživljala mladina pred sto leti na Angleškem, ko jc izrabljal gospodarski liberalizem s prenapornim in ponočnim delom ženske in o-tro- 1 ke do belih kosti.	!
Če pa je že v telesnem oziru mladina v Rusiji pomilovanja vredna, je še bolj žalostno njeno duševno stanje, V tem oziru je zanimivo poročilo francoskega pisatelja Henri Le Fau-con o življenju komunistično vzgojene ruske mladine. Poročila so izvlečki in dobesedni izreki iz vodilnih sovjetskih listov z natančno navedbo naslova in številke lista, tako da jih i lahko vsakdo kontrolira.
Sovjetsko časopisje ugotavlja, da med rusko mladino st-ahovito narašča pokvarje-nostnost, banditstvo in vsake vrste zločinstvo. Tako poroča »Koms. Pravda- 1935, št, 39 iz pokrajin v Uralu, da je število mladostnih l zločincev v teh pokrajinah strahovito naraslo in da se jim je posrečilo pritegniti v svoje območje večino mladine. Isti list piše 1935, št. 72: Zanemarjena mladina je naša največja nadloga, naš največji neuspeh, pa tudi naša sramota. Banditsivo te mladine presega že vse meje. Zavod za socialno skrbstvo mladoletnih v Odesi priznava, da ne more s sredstvi, ki jih ima na razpolago, pri teh mladih pokvarjenih ničesar doseči. Mnogokrat, pravi tudi dalje, moramo poklicati vojaštvo na pomoč, da se ubranimo nasilju teh posurovelih otrok. Tajnik združene ruske komunistične mladine z imenom Kosarev poroča o razmerah po šolah v Moskvi, da je banditstvo in vsakovrstna pokvarjenost značilen pojav v sovjetskem šolstvu, Izvenšolsko življenje te mladine vodijo pokvarjeni mladiči, ki vplivajo s svojim slabim zgledom skrajno slabo na mlade ljudi. Zato ni čuda, da je življenje te mladine polno propalosti, medsebojnega za-
vajanja, pijančevanja, spolne razbrzianosti, tetvin jn telesnih poškodb. — lz pokrajine v Urilu poroča Komu. Pravda 1935, it 83, d«, je šolska mladina v zvezi s tatinskimi družbami in da sodelujejo otroci pri roparskih umorih. Iz raznih delavskih okrajev poroča časopisje, da se dogajajo med mladino pretepi, uboji in ropi pri belem dnevu. Zopet poročajo, da so otroci ubili uradnike in součence, ki se jim niso hoteli pridružiti, da so izropali skladišča živil in opojnih pijač, da so pobili učiteljice, razdejali šolsko, opremo in onemogočili pouk za več dni itd. itd. Ti pojavi razodevajo, tako pravi zgoraj imenovani pisatelj, čudno tiiko o tako imenovani boljševiški kulturi in o novem rodu, ki ga hočejo vzgojiti s svojim brezboštvom.
Iz poročil sovjetskih listov jc razvidno, da je v celotni sovjetski Rusiji komunistična vzgoja popolnoma odpovedala. Propadanje teh mladih ljudi je naravna posledica brezbožne vzgoje. Ta način vzgoje človeštvu ne bo dal boljšega rodu. Pač pa ljudi neukročenih strasti, ki bodo družabno zlo na svetu le še povečati.
Dodajmo še, da se pojavljajo podobni pojavi kot v Rusiji tudi že na Francoskem. Na Francoskem je dvoje vrst šol: državne in cerkvene. Slednje vzdržuje z velikanskimi žrtvami cerkev sama; kot je znano, so na državnih šolah učitelji povečini socialisti in komunisti {organiziranih je okrog 20.000). Značilno je. da sc je letošnjega leta meseca februarja zelo uvaževani in ugledni francoski general Wei-gand obregnil ob te učitelje v nekena svojem govoru. Med diugim jim je rekel; Doklej bomo še trpeli, da nam bodo ti učitelji rovarili zoper državo. Nadalje je ugotovil na temelja zanesljivih dokazov, da so učenci, ki izhajajo iz državnih šol, popolni nevedneži, tako da mora človek včasih dvomili, ali so spiob obiskovali kakšno šolo.
»Tvoje povelje, bozunstveui imperator, se bo izvršilo,« jc odgovoril mestni prefekt, pri Semer je vprašujoče pogledal Marka Kvink-liliju. ki je bil tudi nuvzoč.
Veseli eks-pretor je nevidno prikimal z jlavo, s čemer te dal razumeti, da ne bo oviral mestnega prefekta v njegovih ukrepih. ( Tedaj je dvignil Lucij Ver s sto let starim ifilerncem napolnjen murinski vrč in rekel: •Servij. na čast tvoji ljubezni I«
Nustavil je vrč na ustnice in pil — pil ie "olgo s presledki in vedno bolj ca je oblivala 'dečka v obraz, čelne in vratne žile so se mu iapele in oči so mu izstopile, « izpil je vrč do lua. Nato ie zngnal dragoceno posodo, kras ce-iiirske zakladnice na podstavek iz mozaika in »mahnit na ležišče.
»)'ijte .. pijte!« je jecljal svojim gostom. 1 -Njegov telesni zdravnik, star Egipčan, ki je |6'«t poleg njega, se je v skrbeh sklonil k njemu. - -Pojdi proč, norec!« je mrmral Lucij Ver. vse drugačne merice sem izpil.., Pijte!... ijte!«
Nov vrč je začel krožiti. /• žalostnim pogledom je strmel vladar v Joje goste in taničfiiv izraz je igral okrog nje-"vi i ustnic. Dvignil je svojo glavo, jo podprl r "} zuklical gostom: "-'vojn sladka, odpust!jiva cirenejska rno-"ost je varljiva, Aristomed!... Da Aristomed se tiče!«
H, ,.!''l"zof, mlad eleganten Grk, v pUšču iz nnj-iij,.t , sukna, / lepo počesanimi lasmi, močno IM umuan, obložen z blestečimi prstani in zaten.eam, se je malo dvignil na svojem le-P'Scu w odvrnil:
Bsmrii modrost objema strah pred .Nič«' po d" Vari' !"R '"•<-»živnti med iz evetlicc življenja ii}:,„kaplje. Aristopovi učenci menjajo
S ,' "h »e n-vciitajo enega.« iiri,uživanj« vendar ne znajo •Praviti!« JC odgovoril J.ucij Ver. >Svoje ve-
selje izčrpajo prehitro. In zato je tvoja modrost varljiva, Aristomed, ker se človek pri tem dolgočasi.«
Ker n£ pozna nobene mere v lovu po sreči,« se je vmešal drug filozof, epiknrejec Pitija, cvetoč in rdeč Aleksnndrinec. »Ne nasiti tega z veseljem, kar draži, nmpiik zadovoljuje in miri.«
»Mene zadovoljuje in umiri sedaj izvrstni fnlernc,« je odvrnil Aristomed in nastavi) vrč nn usta.
»jutri ga boš pa preklinjal,« je pripomnil Aleksnndrinec.
»Skrb za jutri prepustim tebi!« je kričal prvi.
Oba filozofa sta se spogledala kot dva petelina, ki se izzivata na dvoboj. Znničljiv nasmeh je oživil imperatorjev trudni obruz. Ozrl sc je sporazumno z Markom Tvvinktilijein in ukazul pninesti svež vrč vinu.
»Čast vam« žarki sobici antoninskega eesar-stva! Vaš blišč je postavil v senco bogove in osvetlil vse življenjske skrivnosti. Vidva sta prebivalce Olimpa s svojim jezikom umorila, ker ti stari pohabljenci niso bili vredni drugega orožja. Razpršila sta tesnobno temo, ki nas je obdajala in nas osrečila s polno svobodo mišljenja, delovanja in opuščenju. Tzpijta visokočastita modrijana, ja/. pijem tudi vam nu čast!«
Nastavil je vrč na ustnice in se delal kot bi piL a obenem opazoval vse nav/ioče modrijane.
Samo Aristomed in Pitija sta si upula. Drugi so z nezaupnimi očmi merili velike vrče. Stari fnlernc jc že začel delovati in že niso vedeli, kaj naj mislijo o dvoumni napitnici.
»Imperator pričakuje od vaju odločitve!« je nadaljeval Lucij Ver.
Po tako vsiljivi zahtevi sta »orala filozofa piti. Večina je padla z glavemi na naslonjač ali naslonjalo. Tega pa Lucij Ver ni maral.
»Truden sem is od modrosti Aristonieda iu Pitij«,« jc govoril imperator dalje. »In ker sem tako verno poslušal ajunc nesveie sem «*. začel
majati kot trhlo deblo. Zato sem se odločil, da
izpremeniiu iiučin svojega življenja. Kogs drugega pa naj poslušam za nasvete, kot vas, katerih glave klonijo od teže modrosti in vsevednosti in katerih pleše se bleste kot svetilnikL Povejte mi kaj od svoje modrosti, da boni, čeprav suiuo od daleč, vsaj malo podoben svojem« bratu Marku Avreliju. Začni ti, Filip. Povej nam, kar veS!«	.
Dni ie dvorniku znamenje in komaj jeriiip poizkusil, du se dvigne na svojem mestu, že ga je zagrubilo četvero sužnjev, ga dvignilo su v splošno zabavo postavilo na mizo.
Vse jc ploskalo in se smejalo, ubogi filozof pa se je oziral v zadregi okrog sebe
»Hočem vedeti od tebe, kaj je bistvo vsega!« je rekel zapovedujoče Lucij Ver.
• Najvišje bitje je... število.,. in.._ in zvok,- je jecljal pitagorejee, »in svet obstoji... iz štirih elementov: zemlje, vode, zraka in ognja.«
»Med tvojimi elementi manjka vino,« ga je zavrnil Lucij Ver, r.ali ui najvišje bitje imperator?« Tvoj« modrost je žal jen je veličanstva! Javno jo bom prodal. Koliko da kdo /e Filipovo modrost?'
•Dva »sa!< je ponudil Mark Kvinktilij.
•Preveč, preveč!« je zaklical oden med splošnim smehom.
Dajte lili sem Krizipa!« je ukuzal vladar.
In /opet so štirje urni sužnji postavili drugega filozofa mi rtiizo. Ta je bit pristaš Sokrato-vegn nauka.
N«; d« bi čakal na v prašen je, je ta v eni sapi povedal, kot bi se hotel neprijetne naloge čimprej tem bolj rešiti: »Ideje so večni zakoni sveta. Vse. kar mi vidimo, je samo senčna slika reči, ki v vidni obliki v naravi sploh ne bivajo.«
»Kje tone/ obstoje te stvari?, je vprašal Mark.
iNifcier na svetu: ker če bi tu bivale, tedaj bi jih *twr>!i n* kilo tu.«
(Dalj« pimodaj tč. j 4'
PISANO P OLJE
.---- -------_______
Rešite nas sankcij
Zadnji trgovski list obširno opisuje Škodo, ki jo trpi Jugoslavija radi znanih gospodarskih ukrepov (saukoij) proti Italiji. Odločno »e zavzema za ukinitev saukoij in piše med drugim tudi sledeče:
Ponesrečena poteza od vsega početka so bile sankcije proti Italiji, ker jih velike sile nikdar niso nameravale iskreno in odločno izvajati. Sklenjene so bile le tako zaradi lepše-šega, da se varuje ugled in da se je obvarovala veljava Zveze narodov pred popolnim polomom. Da bi se pa resno in odločno mislilo izvajati sankcije, o tem so bili podani le nasprotni dokazi. Ali bi si bilo sicer mogoče misliti, da bi se upala mala Avstrija postaviti po robu vsem 53 državam, ki so sklenile sankcije? Ali ne bi le majhen pritisk velesil zadostoval, da bi se tudi Avstrija in Madjarska priključili izvajanju sankcij? In zakaj se niso sklenile tudi petrolejske sankcije, ki bi Italijo pred vsem zadele? Zakaj ni bil prepovedan izvoz v Italijo tudi onih surovin, ki služijo kar naravnost vojni industriji? Že od vsega početka se ni mislilo resno s sankcijami in zato ludi niso prinesle nobenega uspeha. Naj t>o te nelepe igre in tega nelepega slepomišenja za vedno konec iu zato ludi končajte s sankcijami! Zlasti p« naj napravi konec z izvajanjem sankcij naša država, ki je pretrpela zaradi njih ogromno veliko izgub, da bi ji vsaj njene zaveznice priznale one ugodnosti, ki so jih že davno priznale iu ki jih še priznavajo Avstriji!
Ni zato drugega pametnega izhoda ko ukinitev sankcij, in sicer ftirn prej in čim temeljiteje!
Uspela aprilska šala
Angleško časopisje se je te dni spominjalo posrečene aprilske šale, ki je svojčas ves London spravila v smoli. Časopis ^Evening Star^ j'- priobčil 31. marca 1846 vest, da bo otvorje-na prihodnji dan v Londonu razstava, ki naj j" vsak obišče. V dvorani Islington bo vsakdo ta dan lahko vide! osle najčistejšega angleškega pokolenja. Najlepši angleški osel prejme nagrado. Žrtev aprilske potegavščine
postali mnogi čitatelji. Sto in sto jih je šlo drugi dan na razstavo, kjer so kaj kmalu apo-znali, da so največji osli Anglije — oni sami. Časopis je prinesel sledeči dan podobo »zbo-rovalcevc iu zadovoljno ugotovil, da se mu jc aprilska šala sijajno posrečila.
Gasilci so se ponesrečili
Gasilska četa v Kamilici pri Mariboru je dobila nov gasilski avto, katerega so v nedeljo dopoldne preizkusili gasilci. Za poskusno vožnjo se je prijavilo osem gasilcev, in sicer so se odpeljali proti sosedni Selnici Ko so se vozili na slemenu preti gostilno Golob na povraitku proti Kamnici, je avto na ostrem ovinku zavozil z vso močjo v strmino, kar je bilo usodno. Na ovinku ga je prevelika brzina ua mokri cesti vrgla vstran in avto je s prvim kolesom zadel v obcestni kamen ter je zaradi udarca eksplodirala pneuinatika, kar je zopet avto pognalo na drugo stran ceste. Ponovni udarec pa je povzročil, da so eksplodirale vse tri pneumatike in avto je vrglo kakor pri eksploziji v zrak tako. da se je obrnil ter po- | 55
kopal vse gasilce pod seboj. Prizor je hil strahoten, ker se ponesrečenci niso mogli izkopati izpod vozila. Morali so priti ljudje ter jih rešiti. Štirje gasilci so dobili pri tem zelo nevarne poškodbe in so jih mariborski reševalci morali prepeljati s svojim avtomobilom v bolnišnico. Najbolj se je ponesrečil poveljnik gasilcev 31 letni gostilničar Maks Šiker, ki si je zlomil desno nogo. Poškodovani so še 40 letni železničar Gašper Kajzer. ki je dobil poškodbe na glavi in po rokah ter desni nogi, 40 letni železničar Hinko Zunko, ki je poškodovan na glavi in na desni roki, ter 31 letni delavec Franc Glazer, ki si je m<;čno poškodoval obe roki. Ostali pa so odnesli precej strahu. Skoda na avtomobilu je znatna, ker je novi avto skoraj popolnoma razbit.
Fran jo Neubauer:
m v«	i
Težko slovo
Na pot »e mol odpravlja, ženica se poslavlja in spremlja ga do vrati •Oj, srček moj srebrni, le kmalu se povrni, prinesi prstan zlat, ki mu bleste v sredini smaragdi in rubini, prinesi rokavice, klobuk in plašček nov, cvetice in slaščice prinesi mi domov. Obleka zadnja moja sedaj je že brez kroja in barve ji bted£: in čeveljčki so slabi, po dolgi so jim rabi ponošene pete. Na zadnjem bila balu v zašitem že sem šalu, to veš, da ko bom sama, pri meni bo le mama; še njej prinesi kaj! š. to bi te prosila: Drobiž 9CH1 porabila, zato mi nekaj daj! Saj veš, da nevesela stotake bi načela, ki hranim jih skrbno. Sedaj pa glej možiček, že čaka te voziček, končajva zdaj slovo!«
Neurja v Rusiji
Okrog Sverdlovska v sovjetski Rusiji so divjali te dni hudi snežni viharji. Mnoge hiše so izgubile strehe in veliko število ljudi je bilo poškodovanih. Železniški promet so morali prekiniti. Na polotoku Krimu vlada za ta letni čas nenavaden mraz. Nad Novorosijsk jo prihrumel peščeni metež, ki je napravi! veliko škodo in zahteval več smrtnih človeških žrtev. V Tiflizu na Kavkazu pa muči ljudi velika vročina, ki se je dvignila ko do 32 stopinj Celzija. Volga je pri Jaroslavu zapustila strugo in poplavila veliko ozemlja. — Mno^o vasi je pod vodo. Poplavljen je tudi del mesta Jaroslav.
iz zrakoplovov skačejo
Rusi se ponašajo, da imajo izvežbano številno četo mož in tudi žensk, ki s padalom skačejo iz letal na zemljo iz poljubne višine o »športno* panogo gojijo sovjetske oblasti z veliko skrbjo. V Kijevu so na primer zgradili
»edem do 87 m visokih stolpov, s pomočjo ki terih so izvežbali tekom leta in pol liajsVJ soč ljudi za skakanje s padalom, v zadj, času prirejajo celo skakanje iz letal v mor kar je seveda nevarnejše. K vojaškim J? dam sovjetske vojske vodno spadajo tri skoki iz letal v različnih višinah. Očividci prt povedujejo o divnem pogledu na stotine ta ki s pomočjo padal plavajo med nebom ,s zemljo. Ta svojevrstni šport ima seveda tudi velik vojaški pomen.
839 din. za enega zajca
Divji zajci so postali tudi v okolici Vj. ! ljova za tamošnje kmete in sadjarje pravi I nadloga. Tako so napravili oličutnn škodo tudj posestniku Obrenu Jankoviču iz Rogatiča. foj. t'i so mu oglodali nove slivne nasade. Da jil zastraži je streljal s puško in je pri tem < ga zajca ubil. Ker pa ni imel dovoljenja a lov, je bi! kaznovan na 839 Din. Obsodbo ji izreklo okrajno gačelstvo v Valjevu, ki j« odločilo takole: Jankovič mora plačati: 35 Din neplačane takse za lov, 40 Din redne taka za lov, 120 Din na ime trikratnega kazenskega zneska redne takse za lov, 31 Din redni banovinske takse. 93 Din na ime trikratncgi kazenskega zneska l>anovinske takse, 5(1 Din ledne takse za psa, 150 Din na ime trikratnega zneska kazenske takse za psa, 20 Din redne takse za orožni list, 60 Din na ime trikratnega kazenskega zneska za ta list, 15« dinarjev na ime glavne kazni, 40 Din pričam ii 50 Din za razsodilo. Skupaj t-39 Din. Vse t za enega zajca, ki stane na marsikatera trgu samo 6—10 Din. Pa se še kdo čudi, likaj so kmetje proti zajcu!
Letalska nesreča
na ognjenika
Nedavno je vozilo neko mehiško premelJ« letalo, v katerem se je nahajalo 12 evropskih turistov, nad mehiškim ognjenikom Popoc»l(-peti. Turisti so si zaželeli, da bi < gnjenik š* bolj od blizu videli in zamogli fotografirali njegovo žrelo. Letalec je njihovi želji ustregel in se spustil nižje k gori. V višini nad ognjenikom je zrak precej redek, nenadoma je piM izgubil oblast nad letalom, ki je nato treščilo ob ognjenike ve skule in zgorelo. Potnike « našli mrtve, v rokah so še držali svoje aps-rute. Med njimi je bil Oger, ki je nedavno doma priigral pol milijona dinarjev in si dobljeno vsoto privoščil potovanje okoli svet«.
Svetovna razstava
katoliškega tisha
Priprave za veliko svetovno razstavo katoliškega tiska v Vatikanu se vrše s podvo jeno hitrostjo. Znano dvorišče »Poinme <je PiiK je kakor velika zgradba. Popolnoma j* pokrito in pod njegovo streho so zgradili šestdeset velikih dvoran za razstavo katoliškega
časopisja vsega sveta. Razstava se vrši ob P"" liki 75 letnice uradnega vatikanskega KI|1SI!" »Osservatore Romano« in jo otvorijo 12. mai' '"<"•	..........■ • •- ravna-
-----iiuumuvt ni jvf	-
1936. Organizaciji razstave predseduje telj vatikanskega uradnega glasila s sodelo-vanjem kongregacije »Propaganda fide« vzhodne kongregacije.
Razstava bo obsegala tri glavne oddelK* Prvi bo posvečen zgodovini časnikarstva >J bo^ pokazala tiskarstvo od prvih
početkov do današnjih dni. Drugi oddelek
t
Lsegiil katoliško časopisje vsega »vola ln «ii-Ljonflki tisk. Tretji oddelek bo kazal raznovrstne li«'« kongregaeij i« redov. Poleg navc-Beiiih bo /grajena se ena dvorana pred vho-Jom v razstavo. V tej dvorani bo služil katoliškemu namenu kntoHSki kino. Izložba sve-lovnega katoliškega tiska v Rim« bo sodeč po bripravah, zelo zanimiva.
Turki
hočejo biti samostojni
Ker so se zadnje tedne izvršili kričeči ,relomi mednarodnih pogodb tako od strani Nemčije kakor od strani Avstrije, so se začele [udi druge, po mednarodnih dogovorih v evo-ein razvoju vezane države izpraševati, ali k j tudi njim dovoljeno to. kar je bilo dovoljeno Nemčiji in Avstriji.
Zdaj se je namreč oglasila tudi Turčija z ahtevo, da se ji dovoli svobodno utrjevanje norskih ožin, ker je bilo tej državi po pogod-prepovedano. Turčija pa ni postavilo Zve-narodov pred iavršeno dejstvo, ampak hoče pa temelju |>ogodlie in v sporazumu x Zvezo parodov uresničiti svojo zahtevo.
Turško zahtevo je sprejelo angleško časopisje dokaj povoljno. To je tem bolj važno, ker Anglija v vprašanju utrditve ali neutrditve Dardanel zelo prizadeta. Da bo Balkanska zve-turško željo z vsemi silami podprla, je pa (tak razumljivo.
iAZNANILA
n O Binkoštiti na Trsai ir< na otok Rabi Nnj-fcpše in najcenejše romanje z izletom po morju. Brezplačna pojasnilo pošlje pisarna »Po božjem |vetu«, Ljubljano, šentpetrska vojašnico.
n Ljubljanska podružnica Zakš ima v nedeljo, aprila ob 0 v dvorani Kmetijske družbe v Ljiib-pjiini sestanek. Na sporedu je vežno predavanje ing Muko. Člani pridite vsi I Povabile še druge Jmctovalcel
n Ribnica. Veliko kmečko zborovanje bo dne 10. t m. ob I pop. v dvorani Prosvetnega društvo. Dovori predsednik Kmečke zveze g. brodnr in jliugi govorniki iz Ljubljane o vseh perečih vpro-aniih nnScgn kmečkega gospodarstva. Dolenjci! T« dnu vsi v Ribnico, da manifestiramo za svoje pravice! — Kmečko zvez«
n Samostan oo. mineriiov v Ptuju sprejema dobre mladeniče zo redovne brate. V puste v pridejo sinovi dobrih staršev, zdravi1 in pošteni in ki želijo posvetiti svoje življenje V samostanu po zgledu sv. Frančiška v molrlvi in delu. Prednost imojo tisti, ki so se izučili kake obrti. Prošnja za sprejem nuj se naslovi na: Predsiojništvo mino-rilskcga snmostana v Ptuju. Podrobna navodila bo vsak prosilec dobil.
n Gregorinevo pasijonsko dram«: »V tasu obiskanja bodo ponovili. Ker za praznike ogromno število občinstva ni dobilo vstopnic k tej predstavi v narodnem gledališču hodo ponovili igro na belo nedeljo oh 3 popoldne. Sedeži so po 14, 10, 8. ti in 4 Din
tganka
„Pirhi"
Navpično: 1. mnogo ebcl skupaj, 2. domača "val, 3. strupena kač«, '• pohištvo, 7, ploskovna mera, 8. ut, 9, konica, prevozno sredetvo, II, '"»1«, 13. s čimer je vča-»h sonce zakrito, 15. slin. o- leteča žival, 18. ak, iito. 20. del voza, 22. B«omaf pozdrav pri 0d-_"du/ »• predplačilo, 24. ™sl<- mera, 25. krogla, f- sorodnik, 30. kar je ., »Uomoljubu« na zad-$ 8t"il, 33. je v ustih, del voza, 35. če ni »neten, 37. žensko krfit-° 39. število, 41. I1"1'0' Število, 43. ■en»ki glas
Vodoravno: 1. lov-* robent«, 4. strupena
e n ' , ,sa; 8- zajedalec na glavi, 9. del gla-ilta 30V ■ iebell>iak«, 14. konica, t7. ima vsaka ek'?i lmf veak« knjiga, 21. stari telesni d»-'„,' ,7c,r«*eni izraz v^eija, 25. domača žival, ' drug izraz za vrat«, 29, je v trebuhu,
31. Število, 32, aei zemlje na vzhodu od na.«, 34, ima vsaka hi&a, 36. trpiš, če si lačen, 38. del voza, 39. d«l rolte, 40. itmj izraz z* ovco, 42. reka, ki teče tkoci Maribor, 44. žensko krstno imr, 45, trd« vod«, 46. 4*1 cejkvtntfia leta.
Iz ©foeisislte pisarne
Izdajanje živinskih potnih listov. Glede izdajanja živinskih potnih listov kakor tudi glede, podaljševanja potrdil o zdravju f.ivine in prenos lastništva na živinskih potnih listih je po občinah; zlasti pa med ljudmi premajhno poznavanje predpisov. Dokler so obstojale še stare majhne občine, so se izdajali živinski potni listi po enem kraju, večinoma je bi! to občinski urad: le večje občine »o imele po več poverjenikov za izdajanje živinskih potnih listov, da je bilo s tem ljudem prihranjenega mnogo časa. Danes so pa večinoma vse naše občine lake obsežne, da nikakor ni mogoče, da bi se kje dalo samo na enem mestu izdajati živinske potne liste za področje vse občine. Ce zahtevajo gospodarski in drugi javni interesi ter krajevne razmere, da se v kateri občini izdajajo livlnaki potni listi, podaljšuje potrdilo o zdravstvenem stenju živine in potrjuje prenos lastništva na več krajih, more to skleniti občinski odbor. Občinski odbor mora v svojem sklepu natančno določiti okoliš za posameznega poverjenika. Za poverjenika, t. j za izdajatelju živinskih potnih listov suie »bdinski odbor določiti samo uda občinskega odbora. Sklep občinskega odbora o razdelitvi občine na posamezna poverjen ištva oziroma o imenovanju poverjenikov za izdajanje živinskih potnih listov mora izrečno potrditi okr. načelnik, ki mora tudi izjaviti, da se z imenovanjem izdajatelja strinja. Ce te odobritve ni, se smejo živinski potni listi izdajati oaino na sedežu občine.
Novi volilni imeniki. Po J M. zakona o volilnih imenikih morajo občine vsako peto leto popolnoma obnoviti imenike s tem, da izvirni volilni imenik po stanju, v katerem se nahaja za časa obnovitvi, na novo prepišejo. — Po § 5. nnvede-nej?H zakona izvršijo občinske uprave vsako teto v čanu od t. do 91. januarja uradoma popravke volilnih imenikov. Ob tej priliki se vpišejo v volilni imenik vse osebn, ki imajo v občini voliv. pravico, pa v volilnem imeniku niso bile vpisane; osebe pa, ki nimajo ve čvolilne pravice v občini, pa se ob tej priliki črtajo. Ker je postalo sporno, ali naj se posla po §§ 5. in 24. zak. o voliv. Imenikih opravita istočasno, je dalo sedaj ministrstvo za notranje zadeve pojasnilo, da bi bila istočasna Izvršitev obeh iioelov neumestna, ker gre za popolnoma različne stvari in bi ob istočasni izvršitvi drug« drugo motile. Zato naj se voliini imenik! nanovo prepišejo šele tekom druge polovice leta 1iW<i.
LjsMjaa« ' Unnftttl.Mtt
'.,r<3 n-rt '/i II—1 dr. Fr. Rtrgane. krar;> ief j,r nsarij t p.
stmescfa MaS""~m:,,ke
is že:.«-.e drž. uradnikom
•sakap
-,b,ek« ia *vlle « Vim oudi tudi s* obrok*
•MaOtalca ia $j®fcnjj«. Lmbijana, T>ru»t
tuli 29 <hita Cotp»:«xtli« zveze). £»	sr*«*;""' ««'<«*» ■» branita«
Sl^al« Sitdraime mtn	_
Hod« tmič*. .Pomitiite. mojo Uko ie	•j£nzni! »No. in k»i i« poteai'«
• Nj»žo* fotpodar »e ie pritoži!, d:	ie pe»
»edaj »teke! •	_
MtMe veC ®€ grcastlliBje, &f« ©at ftsjN
klobuk aii čepico
V oajsovcjlifc »rlikah » veliki izbiri ia najnižjih t?zytb »h dobite pri t»rdki
Mlrkii Bogata), Liubltana, Sta-i trg 24
Bolezni jeter in žolča
Jutra imenujemo veliko žiezo. ki brž i na desni - r>r,i fltrv<rikega drobovja. Jetra proizvajajo žolč, ]<• zčlenfcaMo rumeno. grenko tekočino, ki žilure v žoj&iern mehurju; od tu se izliva v tenko ni vo in prebavo največje važnosti. Radi te^a j,; .'!^ vsfed obolenja jeter. kakor tudi visled za-j« delovanja jeter alt zan«*r*čfcnja jeter. bolezni fedta, iolčnih kamnov (ki povzročajo bude boieti-f j vedno do težkih prebavnih motenj, zaprtja, »: o*ne tel«*ne «lsbo«ti. lenivosti črevesja, telat>-ija, a dovtikrat tudi do zlatence. rumene kož<-. to :;vanja ir,- por;ianj'kanja apetita.
/tnevno enkrat je piti Planinka čaj, ki v»led '■bujofega natrija pospešuje tvorjenje zdravih Vtfrtih K>kov, vzdržuje kri lahko tekočo in hra-rdeča krvna telesca. V glavnem je treba i i .niti z zelenjavo in sadjem, pije naj se posneUj i"ko, ogibati pa »e je vseh težkih jedil, kakor " ' ta, jajc, maWobe in pa ostrih začimb ler alkohola.
Ooapod, © lel star. je več mesecev bolehal na Ozki koliki žolčnik kamnov, bil je zelo alab in •"h. Vsled štiritedenskega zdravljenja 3 Planinka iem, kakor tudi hranjenja s pinjenim mlekom i rastlinsko brano jo prenehale bolečine, dobil je /travo prebavo in f»e je tudi trl«*n<> zelo okrepil. __ Iteg. br. 529'3C.
Klinih li|5e io	a žganjekuho dobite
ytA„u v J,vnih .kladiičih pri tvrdki
trm V^mimU z o. z., Sfn&ifagia,
fyr;eva 'Dunajska) cesta it. 33
Vse denarne posle,
T,»kup in prodajo vrednostnih papirjev (vojne Ikode), razne kompenzacije, pačila in terjatve pri denarnih zavodih itd. Vam izposlnje
ALOJZIJ PLANINŠEK
1 nčna po»l. pisarna, LJUBLJANA, Beethovnova ulica l/L, vrata 19. — Telefon 35-10.
*noooLJ UBT
najboljši iu najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe Klike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljublja
na, Jugo»lov, tiskarna.
Moli oglasnik
Vialu drot-oa vrst ea ali a.* prostor velja z» nitrit Din i. Htrrta.ki „bomolJtib« pLatalo »smo	»to kupujejo kax?'.lj»fce pfr
treMčfo* ali prodajo svoje pn-1«lke »li Vejo &o»tov oziroma otortoiki pomofDikov ali »a<eo«'n narobe
Priti® jbtM m •stote se ^UtJej« s^rej.
Ppsdac psiestis 10 oralov wm>yt vsa uoilopja. -« dve travi in 2 praiiča »VX>I>.n. Ooliie it.20 p. Kresnice	Mlekarski leiičtk prodam. Antfa Mravlje, Sp. Ka-elj Ti
	FossiEsisils elektromotorje. ka'-:or kmetijsko dai^te .stroje ko- i te na^olid-Deje potom tovarn zastopstva lo lan, L;u-bljana, po-t. predsi 8o.
proda 7. m«;« posestvo oddaljeno pol u-e od ieL p<j»Uje Kresnice. Cenilna vrednost Din. Pojasnila •J««? obiina Kr^cce.	
	PFipraiiliiai^; vefi<t iibiro oblek in ;«ri'a po zn-iamb čer,«!: pn Preskc-rjn Ljub jaa«, Sv. Petra cesta it M
tuu. Ui viša kmečka "»■I« dela. tez 23 let staro, -te 'flljia biša Gorenjskem. - Bit: mora vi^ča moižfcBja krav. — Ponudbe n» upravo Domoijuba pod • P^tena in pridna< II, 54 '5	
	Piiel n^ničaD. semen-rltsl sjj, prodam. Ivan Oubanec. Bn»ovica 3-i. Vodice.
Hliitn deklo m : a-sis9s8, .frja si.re m-Rakovec, "»otr. Gorice, p Brezovica.	■il- rnontafonca.lieen-"'«■ covsneea v ljubljanskem »rezu.gtarezs 15— tU me«cev.kupim. Purkeije.s,Zadot>rov» 3. I). M Polje.
dnn brejo V: tednov, dobro tnlekari-c<i. tod s ni — Selan, Stranska vas št. 7. Do-bp v«.	
	W*i?Bns sprejme za iflllbkfl sedlarsko in tapetniško obrt Alojzij Ivsniič. Mokronrg.
m H pese metu deklo do 20 let staro. Sitar, Zviška 8. Frflfiasi mt SS poslopjem. TravniS-ov, gozdov, njiv kolikor se želi lili/u glavne ce.^te, cerkve, iel postaje. Polovico denarja polovico knjižic. Javornik, (iro-suplje	
	Ganati v dobrem sta-BSSSI) „ja m k0!o za jermen nrodam. Anton Jaiihar, Podreča št 8. Smlednik.
	Bstifeiija fanta 16 letnega, pridnega, po-tenega in sposobnega ktneiijskih del sprei-rnt rn Zaloška cetta f,0, Moste-Ljubljana.
»(H,
Suiii,, • --»i
Mtnt)«
Srdiut
priporoča tvrdka
Za birmo
F. L 60EIČAE, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 29
veliko izbiro blaga za botre in birmacce, tako
n. pr.: sukno za fantovske obleke od Din 30_
do 75-—, za deklice svilo od Din 12*—, krep-
dešiue od Din 22—, kremvelneno od Din 32-_
naprej. Za moSke obleke fine kamgarne od Din 86— do 160-—. Za damske obleke najnovejše svileno in volneno blago. Dalje velika izbira ročnih torbic, nogavic, rokavic, svilenih rut in še.-p, fantovskih in moških srajc, kravat, dežnikov itd. Pri nakupu nad Din 108— dobite primeren nameček, pri nakupu moške obleke svileno kravato zastonj, ako se sklicujete na inserat v Domoljubu, •MiMtiHliHliattlinillimlUHMIlITOlllllUnilllllllUlIllllllllMHlIMIIIIIIIIHIMM
Lpi^i satttpfHij
t*i, po«e4a«	* BUrftera. Oi^ifc ^ ^
?orerj«aiW»c: Ui^m*, T jrUrn	^
nazaanja motat slo£*i< evojsi) i.izzr marcu 1936
Rozmaa Franc, p-M^ttaik. Gre<ot:e p Jewoek Fraac, ptte«in:k. Ljnieins p TopotsTtek Vincr^c, preržitkir t-
gori Šmarje Veisik Jata. prevžit.. Sp. Run: . Ziria4«r HodoH, »itučavaičaj .Har.p^r. Močnik Vitj««, ravnatelj OUZD •. p;. Kepciis Marij«, znsebnica Ptuj. Šetinc An*, potestnic«. Sv. Leči.-; pr Jtti Urini«, zasebaica Slov. Bistr.ei Mara Franc, železničar t pokoju. Se", -.i Rej! Katarin«, preržitkarica. Nova v«, p p^.j Dobcik«r Janez, u»n;axski ppm^>čn:.-. Fajt Anton, prevž., sp. Sova vaš pr. Sliv Baaie Vojjl Koz«, ijosiilcičark«. Maribor. Virast Katarina, vdova radar;«, Loke p Trfcriii. Ve^esier Ladvik, stroj. drž. že! v j.-.. Koks Fracc. natakar. St jdcnc: pri Mar »n Habot An«, po«estiiica. Pijovec. ^trekelj Frasčiik«, delavka. Trik. T«vč«r Janko, industrijalec. Manbor ŠtrenČ«J1 An«, gostilničarka. Mozirje AOt«rd FiBp, kol«r«ki mojster, Sp Poltkara ^inonc Ans, zasebnic«, Ljubno Zupane An«, prevž., Boror vrh p Zago- e ob Sni Kr«^etj M*rij». za«eboica Rusčt ZavcHaik Antonij«, žena davč. urad , Maribor. Šubic Helen«, zaa^bnica. Vrje, p. Smiedu:* Pirnst fratiUk«, zasebcica. Prekopa p Vrtciii Lupit Uršul«, preržitkarica. Pečovnik. Jošt Marifc, rase!-n:cf C->t!». Weber Mit«, pose*t.. Sv. reter 53 pod Sv forui M«icen Jožefa, preržitkarica. Stara nova »»s Betak lv«n, riničar. Klokočornik Fnriaa Jožef, delavec. Velik« Mulinia Spjrrej Jurij, želar. Slivnica 25 Frk Marij«, prevali »ric«. Pivola Jer«* M«rija, vdova železničarja Liubljani. Kersunti j«eez, delavec, Bre«temica. p. >lirib» Gregorec Marij«, prevž.. Desenci. p Sv. Urbu, GaSperU Viktor, <wa<b>ik dri. žel. r pok Mirite Trnnkl P«ret, upokojenec. Ptuj Agrei Ivas, prevžitkar, Dekmarca. Dežnik Jože!, posestnik. Podstrmec. Jutf Zoti;a. vdova uradnika Savski most Stiasoy Ljadcvit, drž šol. oadz. v p.. Slovenjgnd«. Peil An«, vtničarka. Jarenina. IvsEoi EUza, zasebnica. Maribor '»ki Jo*ef«. zasebnica GaHerie ori Ce,Tu Mernik Martin, prevž., Juršinci. Sv Lovrenc. SI. t J skomini A!oji, ključ., Janežotci. p Urbin. vi»at	žena i^izaria Maribc-
Purgsi Alojzij«, prevžitkarica. Gor Hlapi« Sv. Jf
kob v Slovenskih goricah Jakoiič Merila, posestr.ica, Sele. p Dobova škerlj Frančiška, učiteliica v ookoiu. Maribor. Fric Terezit«, prevžitkarica. Pivola. p Hoče Hriberšek Jurij, strojni movster. Maribor ' 'nbič Frančiška, fera de'=<vca. Li-hliara. F'lcriek An«, prevž.. Št. Janž na Dravskem p< Steninik Gašssr, delavec. Kot. p Prevalie.
Po vseh umrlih sc je izplačala pnoadaioča poč1 nina t skupnem znesku 426.093 din. — Kdor k '
član Ljudske samopomoči., naj zahte.a
breio^"
vezno in brezplačno pristopno iziavo.
BLAGAJNIŠKO JJAtELSI]™;
Ako aatresete na kocko sladkorja mak' cigaretnega pe|>cla ia gi drgnete, se bo sladkor vzgai Neki kmet v ameriški državi Nevv jcr?ey je davno prodal svojemu sosedu svojo ženo za 7W larjev, in to na mesečna odplačila.
esenca
„Mo«lln". z naSo umetno cscnco si vsakdo z mr.limi stroSki pripravi izborno ods ^ in zdravo domačo pijačo. Cena eni stek en 150 litrov 20 Din. po pošti 35 Din, 2 steklenici f po pošti 55 Din. — Prodaia samo drogerlja KANC, ljubljana
Židovska ulica in v Nebotičniku.
laik«
»Domoljube stane 38 Din za cclo leto, za inozemstvo 60 Din _ Izlmin * l j r,	—————
Prostor ene drobne vrstice v mseratnem delu stane 10 Din Narečni™ i.^!,-• °p,f,in 8[!i.se sPrcjeMo uredniitoo »Domoljuba«. Teb o
v	Izdajatelj: Dr. Grcgorij Pečjak. - Uredn^n^^oS8'! Z t^oZ^^^ f^^