kulturno - politično glasilo LETO XI./ŠTEVILKA 48 CELOVEC, DNE 29. OKTOBRA 1959 ŠKOFU V SLOVO V slovenski uri radijske postaje Cleveland v Ameriki je pisatelj Karel M a u s e r posvetil tople besede spominu škofa Rožmana. Uvodoma je omenil, kako je ta veliki borec za pravico, podobno kot papež Gregorij VII. v enajstem stoletju, moral oditi v izgnanstvo zato, ker je ljubil pravico in jo branil. >,Škof Rožman jc nato prižel v Ameriko, kakor nekoč škof Baraga. Preprost, reven, s srcem, ki jc znalo trpeti in pozabiti. Postal je eden izmed nas, nied nami jc hodil, govoril, misijonaril, sc veselil z nami na slovenskih prireditvah in z nami nosil naše križe. Njegova sobica pri sv. Lovrencu je bilo Veliko odprto srce, kamor si lahko brez skrbi prinesel svoje križe in svoje bolečine. Koliko križev smo mu nanosili, njemu, ki mu je bil lasten težak, težji, kakor so bili vsi naši skupaj. In jih je sprejemal nase, da je bilo nam lažje. Prazna je sedaj sobica. Veliko srce je utihnilo. Toda ne recimo: škof Gregorij je umrl. Recimo raje, kakor sem nekoč videl zapisano na starem, zglodanem nagrobnem spomeniku krščanskega Indijanca: Odšel je domov. Da, škof Gregorij je odšel domov, v Očetovo hišo, da mu Oče, ki jc Oče nas vseh, poplača njegov pogum, ki ga je pokazal v nevarnosti in da mu poplača njegovo potrpežljivost in vdanost, ki ju je pokazal v trpljenju. Za vse njegovo trpljenje nismo vedeli, ker ga jc nosil skrito. Toda zavedali smo sc lahko, da je nosil križe vseh vernikov svoje škofije in da so ravno ti križi bili, ki so strli njegovo srce. Nosil jih je vdano, tako, da smo vselej, kadar smo govorili z njim, lahko začutili, kako je vela od njega močna krščanska volja in globoko zaupanje v božje sklepe. Veliki ljudje niso veliki zavoljo pomembnosti svoje službe. Veliki so takrat, če jc njih notranja globina večja od povprečja, škof Gregorij jc bil sin koroške zemlje in človek z velikim slovenskim srcem. V tem srcu ni bilo prostora za maščevanje, v tem srcu ni bilo prostora za jezo, to srce jc znalo samo odpuščati in ljubiti. Vsem je želelo pomagati, le kadar jc govoril o trpečih doma in po svetu, jc to srce z bolečino hitelo do tistih, ki so ga izdali. V velikem trpljenju sc je škof Gregorij obračal do mladine, do tistih, v katerih jc gledal bodočnost. Koliko kartic in pisemc so prejeli od njega otroci, kako rad je poslušal pesmi, če so jih peli otroci, kako vesel jc bil slovenskih šol in vsega, kar je slovensko življenje ohranjalo. Odšel je domov. Ni sc trpeče zbudil v svojih linah šenklavški zvon, da bi zavekal, kakor bi moral. Niso zavekali zvonovi po cerkvah ljubljanske škofje, po cerkvicah slovenskih gričev. Kolikokrat je bil v vseh teh cerkvah, kolikokrat je hirmoval v njih. Vendar sem prepričan, da bo tudi molk slovenskih zvonov zgovorna priča, da je bil ljubljanski škof Gregorij škof za najtežji čas in da je Bog vedel, zakaj nam je dal ravno njega. To uro se Ameriški Slovenci združeni s Slovenci v domovini in na Koroškem obračamo h krsti svojega škofa Gregorija in polagamo predenj pozdrave vesh tistih, ki ne morejo biti ob njem, pa so ohranili v sebi vero v ljubezen in spoštovanje škofovske oblasti. Škof Gregorij je odšel domov, odšel v Očetovo hišo, da sc je mogel pozdraviti s tisoči, ki so odšli pred njim. Ne zavidajmo mu miru po tolikem trpljenju in po tolikem verovanju. Dva in petdeset let je bil duhovnik Velikega duhovnika in trideset let škof ljubljanske škofije. Bolečine in žalost tisočerih in tisočerih Slovencev je nosil, naj se spočije zdaj na mirnem lemontskem pokopališču. Daleč sicer od domovine toda globoko v naših srcih. škof Gregorij — naj ostane z nami Vaš pogum, Vaša vera in vaše zaupanje. Pogum, da Iromo znali svoje križe tako nositi kakor ste jih Vi, vera, da bomo vedeli kako jih nositi in zaupanje, da bo onstran križa spet srečanje z Vami. Mirno počivajte, škof Gregorij! Slovenski narod se klanja Vašemu trpljenju in Vašemu delu.” Škof dr. Rožman počiva na Brezjah ameriških Slovencev Veličasten pogreb v Lemontu , -a r 1 "v, J ’ 7. novcm,na so v Lemontu (USA) na pokopališču sloven skth frančiškanov položili k večnemu počitku posmrtne ostanke ljubljanskega škofi dr. Gregorija Rožmana. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica slovenski! rojakov, iz vse širne Amerike so prihiteli odlični Slovenci in zastopniki slovenski! naselbin da velikemu pokojniku izkažejo poslednjo čast. Zastopnike so poslal na pogreb tudi Slovenci iz Kanade, Argentine in Koroške. Ožje rojake iz šmihelske fart pa je zastopal g. J. Ferra, ki živi sedaj v Clevelandu. Iz Rima je prišla z letalom m pogreb vrhovna predstojnica čč. šolskih sester č. m. Terezita. Škof Rožman počiva na najlepšem delu pokopališča, poleg križa in sv. Frančiška sredi umrlih frančiškanskih patrov, ki so iz. Lemoma, prve naselbine slovenskih fran čiškanov v Ameriki s svojim dušnopastirskim delom naredili priljubljeno romarske središče, ki si je pridobilo tudi naziv Brezje ameriških Slovencev. Slovesno mašo zadušnico je opravil p. Benedikt Hoge, predstojnik slovenskih frančiškanov v Ameriki, asistirala sta mu pa č. gg. Žitko in Cimperman. V slovenščini se je z nagovorm poslovil od pokojnika p. Fortunat Zorman, v angleščini pa je pridigal sam cikaski nadškof. Ta jc potem tudi opravil Libero. Pri pogrebu j c bilo nad 80 duhovnikov. Pogrebne svečanosti v Clevelandu V Clevelandu, milijonskem mestu, kjer je največja slovenska naselbina v Ameriki in je ondi škof Rožman med našimi rojaki preživljal svoj dela polni življenjski večer, so se slovesno poslovili od ljubljanskega slovenskega vladike. V soboto dopoldne ob deveti uri je častiti gospod župnik Vital Vodušek imel za-dusnico za pokojnim škofom v cerkvi sv. Lovrenca. Po sv. maši jc množica pogrebcev v cerkvi 'se molila žalostni del rožnega venca. Malo po pol deseti uri je odšel sprevod s krsto iz cerkve sv. Lovrenca v tukajšnjo katedralo sv. Janeza. Tam je petje ža-lostink pred sv. mašo vodil in pel pontifi-kalno sv. mašo škof dr. John Krol. Asistirali so mu: župnik Matija Jager in kaplan Julij Slapšak in Jošt Martelanc. V slovo pokojnemu vladiki je govoril župnik Alojzij Baznik. Libero in žalostinke s pogrebnimi slovesnostmi po sv. maši je vodil pa nadškof — bivši papeški nuncij v Beogra-du — Jožef Hurley. Navzoča sta bila tudi clevelandski škof Begin in opat slovaških benediktincev Theodor Kojis, 18 drugih prelatov in monsignorjev, med njimi Slovenci Msgr. John Oman, Msgr. Matija Butala in Msgr. Matija Skerbec. Zbor bogoslovcev je prepeval med sv. mašo in odpeval žalostinke. Po končanem sv. opravilu so slovenski pevci zapeli »Vigred se povrne«, nakar so truplo odnesli iz katedrale in prepeljali v Lemont. Vsa slovesnost je bila veličastna. Slovenci so pokazali, kaj jim je bil škof. Daši so v četrtek, petek in soboto bile zadušnicc posebej v vseh slovenskih župnih cerkvah v Clevelandu, nas je prišlo k pogrebu toliko, da je bila cerkev sv. Lovrenca premala, da bi sprejela vso množico in je mogočna in prostorna katedrala sv. Janeza bila polna slovenskih vernikov, ki so molili in jokali. Avtomobilov, ki so spremljali krsto od sv. Lovrenca do katedrale, ni bilo moč prešteti. Ne le clevelandski Slovenci so prišli v množicah, tudi druge naše naselbine od blizu in daleč so posale zastopstva. .škofovo telo je ležalo po tukajšnjih predpisih v preprosti, pa lepi krsti, na vsaki strani so gorele tri sveče, nič vencev, nič cvetja, nič drugih okraskov. Samo cerkveni govor, nič drugih, nikjer. V spremstvu krste so korakali na vsaki strani zastopniki društev Najsvetejšega imena iz vseh treh slovenskih župnij in pa fantje v slovenskih narodnih nošah. Od srede do sobote so se slovenski in drugi verniki v trumah poslavljali od priljubljenega pokojnika. Neprestano, uro za uro so ob krsti molili žalostni del rožnega venca, od petka na soboto celo noč. Po slovenskih naselbinah so slovesne sv. maše zaduš-nice. Listi, cerkveni in svetni, so objavili obširna poročila o škofovem življenju in delu ter naglašali njegove velike zasluge zlasti med vojno in revolucijo za Cerkev in narod. Trenja med Rusijo in Kitajsko V zadnjem času je razmerje med Kitajsko in Sovjetsko zvezo predmet pozornih razprav v mednarodnih vojaških, političnih in diplomatskih krogih. V obeh deželah je na oblasti komunizem in obe v zunanji politiki nastopata složno, posebno do zapad-nega tabora. Vendar mednarodnim opazovalcem ni ušlo, da v razmerju med obema komunističnima orjakoma nekaj ni v redu. Sovjetska zveza šteje okrog 200 milijonov duš. Kitajska pa 600 milijonov, vendar je slednja v gospodarskem pogledu še zelo zaostala v primeri s Sovjetsko zvezo, pač pa se naglo industrializira in s tem narašča tudi njena politična moč. 1 emeljni problem Sovjetske zveze je isti, kakor ga je imela že caristična Rusija, namreč da poseduje velikanski teritorij, ki je zelo redko naseljen in katerega prebivalstvo ne šteje toliko kakor ostala cela svobodna Evropa. Zato Rusija ne more voditi politike, niti vojne na dve strani. V drugi svetovni vojni so imeli Sovjeti to srečo, tla je bila Japonska nevtralizirana Ameriki in je Kitajska bila v permanentni državljanski vojni. Tehnična pomoč, katero je tlosedaj nu- dila Sovjetska zveza Kitajski med 1951-1958 znaša več kot 10 milijard dolarjev. Navzlic temu Kitajska danes ni še dosegla zrelosti velike sile. Manjka še 15 let, da bo tudi Kitajska imela svojo atomsko bombo. Današnja struktura Kitajske pa je že dosegla takšno moč, da so si vse prognoze v Ameriki in Franciji edine v tem, da bo Kitajska v petih letih že gospodarsko neodvisna in da preti zato Sovjetski zvezi nevarnost, da ne bo več prva komunistična sila na svetu, temveč da bo postala satelit Kitajske. Z ozirom na nevzdržljiv razvoj kitajske moči, so danes drugi mednarodni problemi za Sovjete drugega pomena. Baje je Hruščev pri svojem obisku pri Eisenho-werju zahteval, da govori z njim o neki stvari samo med štirimi očmi in menda se je to tikalo Kitajske in eventualne zveze proti njej. Ta resni položaj dela sive lase sovjetskim oblastnikom in povzroča ugibanja, ali je sploh pametno čakati na ta riziko in ako ne bi bilo boljše se poprej sporazumeti z Združenimi državami in tvoriti skupno fronto proti »rumeni nevarnosti«. L epa. B v / v OZIC darila za DRAGULJE. URE in NAKIT pri Gottfried flnrather Klagenfurt, Paulitschg. 9 Strokovna delavnica za popravila g E CELOVEC, DNE 3. DECEMBRA 1959 Sožalje sv. očeta Iz Vatikanskega mesta je msgr. Oman v Clevelandu, pri katerem je živel škof Rožman, prejel nasledno brzojavko: »Sv. oče je z žalostjo sprejel vest o smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. Izraža srčno sožalje vsem župljanom, prijateljem in dobrotnikom pokojnika. Vsem podeljuje očetovski apostolski blagoslov.« Podpisan je kardinal Tardini, papežev državni tajnik. Illlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilll Celovčani! V sredo dne 9. decembra ob pol. 8. uri zvečer bo v Kolpingovi dvorani zopet zanimivo in pestro predavanje s slikami Prišel bo med nas priljubljeni č. g. Vinko Zaletel in nam v besedi in sliki pokazal Južno Tirolsko, domovino Andreja Hoferja, jia tudi Švico, deželo gora in mogočne velikane Dolomitov! Kot običajno, napolnimo tudi pri tem predavanju dvorano! Zato ste prav vsi rojaki iz mesta in okolice vabljeni! Illltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll -KRATKE VESTI- Z največjim sijajem so v Teheranu, prestolnici Perzije, praznovali zaroko vladarja te dežele, 41-letnega šaha Reze Pahle-vija, ki si je za svojo novo, že tretjo živ-Ijensko družico izbral 21-letno, zalo študentko Farah Dibo. Prvi dve ženi je po mohamedanskem običaju odslovil, ker mu nista rodili moškega potomca. Mlada nevesta si je svoje poročne obleke — med njimi tudi več perzijsikih krznenih plaščev — nabavila v Parizu. Njena poročna garderoba je stala šaha 1,800.000 šil. S posebnim letalom so jo prepeljali v Teheran. Ko je šahova druga žena Soraja, ki živi v Rimu. in jo ondi kratkočasi nek italijanski aristokrat, zvedela za svojo novo naslednico, ji je poslala šopek rdečih vrtnic. Bile so bujno razcvetele, toda poleg svetov je bilo pač tudi trnje. Masla je zmanjkalo v Vzhodni Nemčiji in zato so morale državne trgovine (privatnih sploh ni) omejiti prodajo. Pomanjkanje je nastalo zaradi nakupov pred Božičem, ki v komunistični Nemčiji sicer ni uradni praznik, a ga ljudje hočejo tudi letos kljub temu praznovati, vsaj pri mizah. Sedaj pa jim še to ne bo mogoče, kajti v zadnjih dneh je zmanjkalo tudi jajc, govejega in svinjskega mesa ter celo mleka. Časopisje priporoča prebivalstvu, da bolj kupuje »specialno aromatično konjsko meso«, ki ga je menda dovolj; pri tem pa to napredno časopisje prepričuje svoje bralce, da so pred 2000 leti »že stari Germani se mastili s slastno ocvrto konjetino.« Napredek? Sedem sovjetskih strokovnjakov je prispelo v Kairo, da začne pripravljalna tehnična dela za jez na Nilu, za katerega je Sovjetska zveza odobrila Egiptu posojilo 400 milijonov rubljev. V Ameriki so našteli 17.182 milijonarjev, se razume dolarskih. Med temi je 2707 žensk. Ameriška raketa, ki bi naj ponesla v vse-mirje prvi ameriški lunik, je kmalu po izstrelitvi padla v morje. Je to že šesti izpod-leteli poskus ameriških raketnikov, da izstrelijo v vsemirje umetni satelit, ki bi krožil okrog Lune. Novica je Amerikancem pokvarila praznično kosilo, kajti dobili so jo servirano po radiu in televiziji prav na »Thanksgivings Day«, največji ameriški državni praznik. Morali so se pač potolažiti s pitanim puranom, ki je po starem običaju ta dan na mizi vsake ameriške družine. 31 rudarjev se je zadušilo v madžarskem premogovnem rudniku Szcuzi, severovzhodno od Budimpešte. Politični teden Po svetu ... Neprijeten spomin je razburkal koeksi-stenčno idilo Priprave za vrhunsko srečanje tečejo naprej, vendar je pot vijugasta in polna lokavih zaprek. Na obeh straneh poskušajo politiki in diplomati ustvariti svoji državi oz. bloku držav ugodnejše položaje. Sovjetske labodje speve o miroljubni koeksistenci med obema blokoma je nenadoma prekinil neprijeten predlog na generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku. Že nekaj časa je ležalo na mizi generalnega tajnika Združenih narodov dopolnilno poročilo posebne komisije o uporu na Madžarskem. Kot znano je prvo poročilo, o katerem so se že pred leti bavili Združeni narodi, zbudilo zgražanje po vsem svetu. V njem je bila razgaljena vsa krutost sovjetskih čet. Se podrobnejše poročilo pa se je v mednarodni igri intrig nekam izgubilo. Minuli teden pa so zapadne države naenkrat stavile predlog, da pride to poročilo vendarle na dnevni red tega zasedanja in ta predlog je dosegel potrebno večino, 50 proti 10. Proti so glasovale samo države sovjetskega bloka in Jugoslavija, za pa Avstrija ter večina zapadnoevropskih in ameriških držav. Vzdržala so se pa države afriško-azij-skega bloka, ki se sicer toliko vnemajo za osvoboditev še preostalih afriških in azijskih ljudstev. Žrtev madžarskega upora — v New Yorku Med tem ko so v zbornici Združenih na rodov sklenili obnoviti debato o poročilu o Madžarski, so pa v new yorškem parku Queens našli truplo 50-letnega moža. V roki so mu našli pištolo, v lobanji pa je tičala krogla. Zdravnik je izjavil, da gre za samomor, vendar je zadeva nekam skrivnostna. Ugotovili so, da je mrtvec Povl Bang-Jen-sen, bivši danski diplomat, ki je bil pred nekaj dnevi skrivnostno izginil. On je bil tisti, ki je leta 1956 zasliševal madžarske begunce in s pomočjo tako zbranega materiala je potem sodeloval odločilno pri sestavi poročila o madžarskem uporu. On je namreč takrat bil eden izmed pomočnikov generalnega tajnika Združenih narodov Hammarskjolda. Ko mu je nato njegov šef naročil, da vsa svoja zaslišanja izroči arhivu tajništva Združnih narodov, je Bang-Jensen to zahtevo odklonil z utemeljitvijo, da imajo dostop do tega arhiva tudi sovjetski uslužbenci Združenih narodov. Tako bi mogli komunisti zvedeti za imena tistih, ki so Bang-Jensenu dali podatke za njegovo pretresljivo poročilo in se maščevali nad njihovimi svojci, ki so ostali na Madžarskem. Sovjetska zveza je bila formalno uža- sicer ohranjen, toda motijo se tisti, ki mislijo, da gre »hladna vojna« h koncu. Na-sprotstva med obema taborama so pregloboka. Ameriški general Clark, ki je ob koncu druge svetovne vojne podil maršala Kesselringa po Italiji navzgor, je tudi mnenja, da ne bo prišlo do ponovnega streljanja, pač pa se bodo tako dolgo nadaljevale mednarodne intrige, dokler bodo v deželah, nih razlogov, se je sedaj združila v EFTA, vendar je to le zasilna rešitev, kajti evropska trgovina je danes tako med seboj prepletena, da bosta ti dve organizaciji, če bo prevladala pamet, končno morale najti pot sodelovanja. Gospodarska vojna med obema novonastalima blokoma bi škodovala obema, koristila pa le tretjim. In prav tu je jedro problema, ki tare Avstrijo. Sovjetski zvezi, ki sicer z vso močjo razvija gospodarsko integracijo svojega satelitskega bloka, ni prav nič všeč, da bi tudi na zapadu nastal velik, vso tostran železne SLOVENCI (Loma ut po sveta vrtana inmgc, CICfiKICl UULIU V UCZClclil, IlclNUlI VC11K, Vi>U LOS trdili 7,CICZT\G kjer vlada revščina in pomanjkanje, na ob- zavese obsegajoč gospodarski prostor, kajti hrP/VPfttn 1 mfV/IP 'Iri e -m r-vrv 1 n lil lili TIP 1p O vclz zv 'irvvrvoflr lasti brezvestni možje, ki hlepijo samo po povečanju svoje moči. Nemški general v. Segner, ki se sicer ne more hvaliti z lovorikami zmag, kajti te imajo zavezniki, je tudi bil istega mnenja. Anglež Montgommery je ob koncu še dejal, da danes nobena velesila na svetu, tudi Sovjetska zveza, nima nikakega resnega namena, izzvati novo svetovno vojno. Ob priliki svojega nedavnega bivanja v Sovjetski zvezi je prišel do prepričanja, da Sovjetska zveza nujno potrebuje in si tudi želi mir, predvsem iz gospodarskih razlogov. Pa ne le na Zapadu, ampak tudi na Vzhodu se zavedajo, da bi atomska vojna pomenila uničenje vseh. Končno pa ima Sovjetska zveza tudi politične težave v notranjosti in razmerje s komunistično Kitajsko, ki postaja vedno bolj oblastna tudi do Moskve, je vse prej kot pomirljivo za sovjetske oblastnike. Kljub temu bo pa Sovjetska zveza poskusila še naprej, da s podtalnimi intrigami ter komunističnimi petimi kolonami v prvi vrsti poveča svoj vpliv v Afriki in Aziji. V Evropi so narodi povečini že spoznali pravo lice komunizma in ne gredo več na njegove limance. Vendar so vsi trije generali zaključili z upanjem, da bodo kljub »hladni vojni« mogli nemoteno uživati mir. ... in pri nas v Avstriji Debata o Evropi v dunajskem parlamentu Minuli teden je zvezna vlada državnemu zboru in Zveznemu svetu (Bundesrat) s posebno izjavo sporočila, da je pristopila k »Svobodni evropski trgovski coni« (EFTA European Free Trade Association). Kot smo že večkrat omenili, združuje EFTA poleg Anglije skandinavske države (Norveška, Švedska in Danska), Avstrijo, Švico in Portugalsko. Ta gospodarska organizacija ima za svoj deklarirani namen pospeševanje medsebojne trgovine s pomočjo odstranjevanja sedanjih ovir, predvsem u-voznih prepovedi, blagovnih kontingentov in carin. Glede carin predvideva njih postopno znižanje med članicami EFTA, do-čim bi do tretjih, izven te organizacije stoječih držav imela vsaka članica proste roke. Toda resnični namen te organizacije je, da se brani pred posledicami, ki jih je prinesel nastanek »Evropske gospodarske skup- .. . _ i w • iiciocaiic.lv -p.ibvxciponve gdopcnaaiokuu- jena in zahtevala zadoščenje. Bang-Jensena nosti« ali EWG (Europaische Wirtschaftsges T-Tnmmprcllč irUčI nrlrmcfil f-/ cln /Ko L-ov rrs^ • . o v « . * w . w . . . je Hammarskjold odpustil iz službe, kar gotovo ni njegovo najbolj zaslužno dejanje. Rešena je sicer bila formalna čast sovjetskih uradnikov, ne pa ugled Združenih narodov. Bang-Jensen je potem vstopil v neko privatno službo ter končal kot mrlič v parku. Ali gre za samomor ali za umor, je še nepojasnjeno, gotovo pa je, da je Bang-Jensen ena izmed najnovejših žrtev boja za svobodo človeštva. Hruščev razdražen Ponovna debata o Madžarski je zelo vzne-voljila može v Kremlju. Sovjetski ministrski predsednik Hruščev se je nemudoma vrnil iz daljšega dopusta nekje na sončnem Krimu, ki velja na komunističnem Vzhodu za nekaj takega kot francoska »Ažurna obala« na kapitalističnem Zapadu. Obema pa je skupno to, da tistim, ki si v eni ali drugi lahko bivanje privoščijo, dobro godi. Toda ni ostal v Moskvi. Da dokaže svetu, da se požvižga na debato v Združnih narodih, je sedel v letalo in se odpeljal v Budimpešto, kjer prav re dni zboruje kongres madžarske komunistične partije. Priprave za kongres, ki je prvi po znamenitem uporu, v katerem se je komunistična stranka v nekaj dneh razblinila v nič, so spremljali streli rabljev, kajti v zadnjem času je bilo zopet nekaj »protirevolucionarjev« obsojenih na smrt v naši vzhodni sosedi. Trije miroljubni — vojskovodje Vse kaže, da kljub pripravam na vrhunski sestanek, hladna vojna še traja. To mnenje so zadnji teden izjavili tudi trije generali, en Anglež, en Amerikanec in en Nemec. Anglež maršal Montgommery, zmagovalec nad Rommelom v Afriki in Rund-stedtom na zapadnoevropski fronti v drugi Svetovni vojni, je dejal, da bo mir na svetu meinschaft), ki združuje šestorico srednje in zapadnoevropskih držav (Francijo, Za-padno Nemčijo, Italijo, Belgijo, Luxcmbur-ško in Nizozemsko). Ta skupnost je mnogo ožja, kajti nalaga članicam skupno nastopanje tudi proti tretjim in je njen končni namen ustvaritev enotnega gospodarskega prostora, v katerem se bodo mogli blago, ljudje in kapi tali svobodno pretakati. EFTA pa ima, kot rečeno, samo ožje cilje, to je povečanje zunanje trgovine. Poleg tega pa EWG neizogibno vodi tudi v večjo politično strnitev njenih članic, katere končni cilj je Združena Evropa. Vrsta evropskih držav, ki se EWG ni hotela j)riklj učiti iz gospodarskih ali politič- ta bi bil ne le gospodarsko ampak tudi politično mnogo močnejši faktor. Zato se na vse kriplje trudi, da ga prepreči. Kot znano, se je Avstrija v državni pogodbi obvezala, da se ne bo nikdar in v nobeni obliki priključila Nemčiji, v posebnem memorandumu pa se je sporazumela s Sovjetsko zvezo, da bo ostala nevtralna. To pa pomeni po eni strani, da se Avstrija ne sme na noben način politično vezati z Nemčijo, po drugi strani pa se ji lahko zgodi, da zaradi nevtralnosti ostane izven velikega gospodarskega prostora v Evropi, ki nastaja in s tem obsojena na gladovanje in na sovjetsko milost. Avstrija svojčas k EWG zaradi tega ni pristopila, vendar so bili razlogi, ki jih je pri utemeljitvi sedanjega av-strajskega pristopa k EFTA navajal zun. minister Kreiski, bolj izraz zadrege, kot resničnega prepričanja. Razvil je politično morda upoštevanja vredno, vendar juridič-no dokaj šibko mednarodno pravno teorijo, da bi pristop Avstrije k EWG pomenil prikriti Anschluss. Se razume, da so takoj vstali juristi, ki so dokazali pravno neutemeljenost te teorije. V glavnem so bili pri OeVP zagovorniki priključitve k EWG, socialisti pa proti, čistega vina je pa natočil avstrijski javnosti šele bivši linški žu pan, socialistični zvezni svetnik dr. Koref, ki se je v zadnjem času večkrat oddaljil od uradne politike svoje stranke. Vse kaže, je dejal, da je Sovjetska zveza dala jasno razumeti, da bi pristop Avstrije k EWG smatrala za kršitev nevtralnosti. Spričo sosedstva z Moskvi brezpogojno zvesto Čehoslovaško ter po sovjetskih četah zasedeno Madžarsko, pa 'tudi spričo avstrijske želje po povečanju trgovskih stikov s sovjetskim blokom je sovjetsko mnenje brez dvomno tehtno. Vendar bi bilo treba javnosti namesto zapletenih pravnopoliličnih teorij povedati to enostavno resnico. Pekovska stavka Pa tudi v manjši notranji politiki postaja bolj živo. Minuli ponedeljek je bila proglašena stavka v pekarnah po vsej Avstriji, ker se pekovski delavci niso mogli zediniti z gospodarji glede delovnega časa ob sobotah. Zaradi 45-umega delovnega tedna namreč pekarne ob sobotah nehajo s prodajo kruha že ob 13. uri. Mojstri so zato zahtevali, da začno pekarne delati že ob 3 uri zjutraj, namesto ob 4. uri kot dosedaj. Po mestih je stavka kolikor toliko uspela, v glavnem s pomočjo »letečih oddelkov proti stavkokazom.« Ponekod pa je celo preveč uspela, kajti kljub zagotovilu delavskih sindikatov so v Gradcu celo bolnice ostale brez kruha. Po manjših krajih in na podeželju, kjer so v pekarnah v glavnem zaposleni družinski člani, seveda stavke praktično sploh ni, pač pa nekateri podjetni podeželski peki pošiljajo svoje vajence s svežim dišečim pecivom v mesto, če te kod zalotijo leteči oddelki stavkujočih, jim koše prevrnejo in porežejo gume na kolesih. Toda že naslednji dan, v torek, sta se obe stranki zedinili in stavka je bila končana. Predvolilni vrvež na Koroškem Pri nas na Koroškem pa tečejo naprej priprave za volitve, zaenkrat bolj pod površjem, v strankarskih organizacijah, toda ni več daleč čas, ko bodo stranke stopile v odprto predvolivno borbo. Za 8. december je napovedan slovesni začetek gradnje Podjunske železnice, na katerega bo prišel socialistični minister za promet in energijsko gospodarstvo Waldbrunncr in »vse kar leze inu gre« v koroški politiki se bo seveda, tutli zbralo na gradbišču pri Pliberku. Pri OeVP pa še niso povsem preboleli odstopa dosedanjega deželnega strankinega predsednika Gruberja, ki je odprl borbo za nasledstvo. Začasno vodi posle predsednik Wirtschaf‘tsbunda ing. Truppe, vendar iz-gleda, da pri Bauernbundu niso voljni pristati na to, da bi postala ta ureditev dokončna. Zato je bil nanaglo sklican za joči tretji« uveljavlja »Nameščenska zveza« (OAAB). Gibati so se začeli tudi komunisti, ki so jim zadnji izidi volitev v obratne svete vlili novega upanja, da morda le utegnejo obdržati svoj edini poslanski mandat v deželnem zboru v prvi vrsti na račun socialistov obeh deželnih jezikov. Zato so ti postali zadnje čase občutljivi. Slo se bo pa vsekakor za vsak glas in zato se mednarodni in breznarodni komunisti ozirajo po zaveznikih. In sila pač kole lomi in prav zato bodo bržkone spet vpreženi tudi priganjači, ki se poslužujejo v ta namen tudi slovenske besede in slovenskih gesel. Pred kratkim so bili poslani na izlet na Čehoslovaško, kjer so dobro jedli in pili — na račun slovaških kmetov, ki so jim komunisti pobrali zemljo in jih prisi- J ........n ----------* yyjLjia.ll /a 111IJ*" Ul JIH jll I51“ december deželni občni zbor stranke, ki bo lili, da jo obdelujejo naprej kot — dninarji, prinesel razjasnitev. Med obema skoroda Menda je bil to predujem za bodoče volil-enako močnima skupinama se pa kot »sme- nobojne napore. Ing. Bloudek, graditelj planiške skakalnice — umrl V 71. letu starosti je minulo soboto zadet od kapi umrl v Ljubljani dipl. inž. Stanko Bloudek, eden izmed pionirjev športa v Sloveniji in graditelj znane, svojčas največje smuške skakalnice na svetu v Planici, kjer se vsaki dve leti vrše mednarodne tekme in je bilo v zadnjih dvajsetih letih postavljenih več svetovnih rekordov. Planiška skakalnica je uvedla novo panogo, namreč poleg skokov še takozvane smuške polete. V mladosti je bil inž. Bloudek pionir letalstva med Slovenci, nato pa sc je posvetil tudi drugim športnim panogam. Po njegovih načrtih je bilo zgrajeno moderno kopališče kluba Ilirije v Ljubljani, ki je postalo potem središče plavalnega športa. Med vojno je bil inž. Bloudek zaprt, po vojni sc pa je s podvojeno silo vrgel na delo. Bila mu je zaupana skrb za športne stavbe v Sloveniji. Meti njegovimi zadnjimi načrti je bilo povečanje sedanje veleskakalnice v Planici, ki so jo medtem prehitele nekatere druge (avstrijska na Kulmu), da postane zopet največja na svetu. Smrt je sedaj nasilno pretrgala delo tega za slovenski šport tako zasluženega moža, ki je posebno po planiški skakalnici postal tudi mednarodno znana osebnost. Za{etek prosvetne sezone v Gorici Na prvem kulturnem večeru Slovenskega katoliškega prosvetnega društva v Gorici je predaval tudi meti slovenskimi rojaki na Goriškem priljubljeni č. g. Vinko Zaletel, župni upravitelj v Vogrčah. S svojo šegavo besedo je spremljal slike, ki jih je bil letos poleti sam posnel v mogočnih Dolomitih in med gorskimi velikani v Švici. „Polna dvorana je dovolj zgovorno pričala, da ima naše ljudstvo velik smisel za lepoto in da prijetna predavanja č. g. Zaletela naletijo med nami vedno na prijazen odziv.” Goriški prosvetaši so zborovali V Gorici je imelo svoj redni občni zbor katoliško slovensko prosvetno društvo „Lojze Bratuž”, ki nosi ime po pokojnem pevovodju Lojzetu Bratužu, katerega so fašisti nasilno umorili, ker niso mogli poslušati ubranega slovenskega petja njegovih zborov. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je društvo marljivo delovalo in izvedlo vrsto prire-tlitev, med katerimi so z opereto „Zvesto dekle” pod vodstvom prof. Fileja gostovali tudi na podeželju. Lepo je us|>cla tudi igra „Kajnov angel”, ki stavi precejšnje zahteve na sodelujoče. Nadalje je bilo več pevskih koncertov, ki jih je vse pripravil pevovodja prof. Filej. Dobro obiskani so bili tudi kulturni večeri z raznovrstnimi predavanji. Občnega zbora se je udeležilo tudi več pro-svetašev iz goriške okolice. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik A. Bratuž, v odbor pa je bilo poleg starih odbornikov pritegnjenih tudi nekaj mlajših moči. Najdba knjižne redkosti Prof. Kupci, predstojnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je pred kratkim odkril redkosti iz prvih začetkov slovenske književnosti. V univerzitetni knjižnici v Monakovcm je našel Kanizijev Katekizem, ki ga je spisal slovenski jezuit p. Čandek ter je po prizadevanju ljubljanskega škofa Tomaža Hrena izšel leta 1615. Avtor začenja svojo precej obsežno delo s prošnjo na „serzadobriga brajnza” to je na dobrosrčnega bralca ter sc odlikuje jm) lepem jeziku ter okusnih ilustracijah. Jezuitje so izdajali katekizme v raznih jezikih, ker so vedeli, da se tako najbolje približajo ljudstvu. Tako je jtoleg latinske, grške, nemške, francoske, češke izdaje izšel ta katekizem tudi v slovenščini. Za ilustracije so ujMt-rabili [tri vseh izdajah iste klišeje, ki so izdelani z dobro likovno tehniko in veliko domišljijo, tla so predočili „bralcu razne verske resnice, molitve in zapovedi za krepostno življenje”, beremo v ljubljanskem dnevniku „Dclo”. Kazalo bi zato, tla bi kaka tamošnja založba Čandckov katekizem izdala v novi, bibliofilski izdaji, kot je bilo storjeno za nekaj drugih knjig iz. začetka slovenskega pisemstva! Slovenska dramska dela na plošiah Kot je to običaj v Ameriki ter državah Zapadne Evrope, je ljubljansko dramsko gledališče s pomočjo podjetja »Jugoton” posnela na gramofonske plošče nekatere najltolj značilne odlomke iz slovenskih kla sičnih dramskih stvaritev. Topot so bili posneti od lomiti iz Linhartovega »Veseli dan ali Matiček se ženi”, Cankarjevih »Hlapcev” ter Levstikovega »Martina Krpana” Pri snemanjih so sodelovali najboljši slovenski igralci. Je to brez dvoma koristna iniciativa. Abbe Pierre, &o.t na 20 kilometrov oddaljeni sveti grič Gi-riraj Pura in se pri vsakem koraku vreči na zemljo. FRAN ERJAVEC: 266 koroški Slovenci (III. del) Dvolična vloga, ki jo je igrala ves ta čas Prusija, je Napoleona skrajno razočarala. On je bil Prusiji ves čas vprav izredno naslonjen, ker mu je nekako držala v šahu Avstrijo in Rusijo in je preprečevala tudi Angležem, da bi se bili ugnezdili v Nemčiji. Toda pruski pohlep po vedno novih pridobitvah je bil nenasiten, kar je potem tudi Napoleona prisililo k odločnejšim ukrepom. Kralj Friderik Viljem III. je bil sicer prisiljen ukloniti se, toda njegova žena L u i z a, dvorska vojna stranka in razne druge vplivne osebnosti so le še okrepili svoja proti-francoska hujskanja in kralj je carju res zagotovil, da Prusija navzlic zvezi s Francijo ne bo nikoli nastopila proti Rusiji. Napoleon se je že pripravljal, da odpokliče svojo »veliko armado« iz Nemčije, toda angleške in ruske spletke ter pruske vojne priprave so mu hitro odprle oči, da se pripravlja proti njemu nova vojna zveza. Tedaj je ukrepal Napoleon z vso svojo neverjetno bliskovitostjo. Dne 6. X. je zavrnil izzivalne angleške zahteve in odhitel k svoji armadi v Nemčijo, ki je bila čisto nezadostno opremljena, dva dni zatem je dobil v roke pruski ultimat z dne 1. X. 1806. Nanj sploh ni odgovoril, temveč naslednji dan prekoračil pruske meje in teden dni zatem tako pro-slavljane in celo v Franciji jako ugledne pruske armade že — ni bilo več. Bahaški Prusi niso namreč niti čakali na prihod ru ske pomoči, temveč so krenili v treh velikih kolonah (skupno 140.000 mož) proti Turingiji. Napoleon, ki je imel skupno 130.000 mož, se je bal, da bi mu Prusi ne ušli za Labo, zato jih je hotel potolči še pred prihodom Rusov. Med spretnim manevriranjem so francoski maršali že v par manjših bitkah potolkli Pruse, a glavnini obeh armad sta se srečali dne 14. X. pri Jeni, kjer je Napoleon naravnost uničil nadute Pruse, a maršal Da-v o u t je istega dne potolkel še ostale pri Auerstadtu, 20 km od Jene. Samo pri Jeni so izgubili Prusi 27.000 mrtvih, 18.000 ujetnikov in skoro vse topništvo. Kar se je vršilo dalje, je bilo pravzaprav samo še čiščenje in zasedanje. Dobro utrjene, opremljene in zasedene pruske trdnjave (Spandau, Stettin, Kuštrin ob Odri, Magdeburg i. dr.) so se po večini sploh brez boja vdajale druga za drugo, število ujetnikov je naraščalo dnevno v tisoče in itisoče, v francoske roke so padale stotine topov in bogata skladišča in že dne 27. X. so Francozi vkorakali v sam Berlin, a domišljavi pruski kralj je z vsem dvorom na vrat na nos pobegnil na vzhodno mejo svoje države. Tudi prebivalstvo ni nudilo Francozom prav nobenega odpora. Uradništvo je takoj priseglo Napoleonu, ki je naložil deželi 160 milijonov vojne kontribu-cije, ne vstevši velikih rekvizicij, s katerimi je zopet dobro preskrbel svojo armado. Po' vsej pravici je mogel tedaj ponosno vzklikniti: »Vsa pruska monarhija je v moji oblasti!« Vtis tako naglega in korenitega poloma Prusije, te krepke in tako disciplinirane državne tvorbe Friderika Velikega, ki je veljala za vojaško velesilo prvega reda, je bil velikanski po vsej Evropi. K Napoleonovi »Po-renski zvezi« so hiteli pristopat še nadaljnji nemški knezi in celo pruski kralj sam je bil — v trepetu za svoj prestol — rad pripravljen sprejeti vse Napoleonove pogoje za mir, ki je bil podpisan že dne 30. X. Tako Na- poleon v vsej Evropi sploh ni imel nobenega upoštevanja vrednega nasprotnika več razen Anglije in Rusije. Francozi so našli v berlinskih arhivih dokaze o spletkah in zvezah pruske kraljice s carjem in razen tega je izbruhnila tudi med ruskim plemstvom prava vojna besnost. Razen tega se mu je vzbudilo tudi upanje, da bo sedaj, po zlomu Prusije, mnogo laže prisilil na kolena Anglijo. Vse to je dalo Napoleonu povod, da je odgodil mir ter ga nadomestil samo s premirjem, po katerem je lahko zasedel črto Bug—Visla. Izjavil je, da bo izprazni) Prusijo šele, ko bo sklenjen splošni mir, ko mu bodo vrnjene vse kolonije in ko bo zajamčena nedotakljivost Turčije. Končno je proglasil dne 21. XI. 1806 v Berlinu tudi svoj znameniti dekret o blokadi Anglije (»celinsko zaporo«), po kateri je zaprl vsem angleškim ladjam in blagu vse luke cesarstva in vseh od Francije odvisnih dežel, rekoč: »Osvojiti hočem morje s silo suhe zemlje« (ukazal je zapreti celo vse angleške državljane in ukinil ves poštni promet z Anglijo). Napoleon se je dobro zavedal vseh silnih in mnogo-, številnih težav, zvezanih z izvedbo take zapore, vendar je računal z razmerama hitrim uspehom, toda ravno tu se je prvič vprav usodno uštel. Ravno ta korak, ki je v živo zadel tudi vse nevtralce, ga je namreč najprej zapletel v nesrečno vojno s Španijo in končno še z Rusijo, a trdožive Angleže, katerim je pomenjala svobodna trgovina sploh ves vir življenja, je vprav prisilil v boj na življenje in smrt. Mobilizirala je zato na eni stiani prav vse svoje lastne notranje sile (celo svojo suhozem-sko vojsko Je do >1. 1809 dvignila na 200.000 mož), na drugi strani pa še ona brezobzirno uveljavila svoj absolutni monopol na vseh morjih tudi nasproti nevtralcem. (Dalje prihodnjič) Spomini na škofa Rožmana Ko sem vzel v roke predzadnjo številko »Našega tednika-Kronike«, sem zagledal na prvi strani sliko škofa dr. Rožmana in bral, da so umrli v daljni Ameriki. Srce mi je presunila globoka žalost, kajti spomnil sem se na čase, ko so bili pokojnik še mlad kaplan v Borovljah. Že takrat so bili dr. Rožman odličen govornik in pri njihovih pridigah je bila cerkev zmerom polna. Ljudje so pa rekah: »Ta gospod pa znajo ...« Socialisti so pa večkrat rekli: »če bi bili vsi taki, bi bila naša stranka kmalu vseh članov ,los’!« V šoli so jih imeli otroci tudi zelo radi, saj so znali z njimi ravnati kot malokdo. V prostem času pa so zahajali v Podljubelj v »Delavski dom«, kjer so nam bili za »za-flcrja«, to je suflerja ali prišepetovalca pri slovenskih igrah; nam igralcem so podpirali spomin, da nam na odru ni zastala beseda. S pokojnim Arnušem sta bila najboljša prijatelja. Po igrah smo se pa vsi malo poveselili po domače. Le škoda, da so morali tako 'kmalu od nas, kajti tedanji krški škof Kahn so jih poslali na višje študije na Dunaj. Pa tudi potem, ko so že bili doktor bogoslovja, so nas večkrat razveselili s svojim obiskom. Je že skoraj 50 let minilo od tistih časov, vendar se jih spominjam, kot da bi bilo danes. Naj v miru počivajo! ______ V. J. SELE-KOT Iz Kota nam pišejo: Z velikim začudenjem smo v »Vestniku« brali, da so naš gospod kaplan postal učiteljev »pomagač« pri pouku nemščine. Baje učijo tudi slovenske otroke veronauk v nemščini in jih seveda s tem ponemčujejo! Starši iz Kota pa dobro vemo, da gospod kaplan učijo vernauk tako kot je prav in smo z njihovim poukom prav zadovoljni. V tem zlobnem podtikanju »pomagaštva« pa vidimo zgolj namen, gospoda kaplana pri vernem in tudi zavednem slovenskem ljudstvu očrniti. Gospod kaplan so namreč zaradi njihovega vnetega in požrtvovalnega dušnopastirskega in kulturnega dela zelo, zelo hud trn v peti takozvanim — hvala Bogu pičlim — »naprednim silam«, ki jim božja beseda in krščanska kultura tako malo prijata, kot rogaču žegnana voda. Zato bi jim bilo sploh naj ljubše, če bi starši otroke kar odjavili od veronauka. MOHLICE (Razne novice) Nedeljo po Vseh svetih smo praznovali v naši prenovljeni cerkvi farno žegnanje. Lepa je zdaj naša cerkev, vsa na novo pobeljena in poslikana. Slikarska dela je o-pravil restavrator g. Campidell iz Bistrice ob Dravi. Zidarska dela pa mojster Kavel-lar iz Železne Kaple. Oltarji še niso prenovljeni, ta dela opravi še g. Campidell letošnjo zimo, tako da bo do vigredi vse končano. Da smo spravili to tako daleč, smo morali seči globoko v žep. Pomagale so nam pa tudi sosedne fare — Bog jim plačaj. Veliko pa je storila naša mladina, ki je napravila dvakrat vesele popoldneve s srečelovom. Tako se je mogla lepa vsota denarja nabrati skupaj. Mladini v fari kličemo: Le tako naprej! Tako 'bomo zdaj rajši hodili v cerkev, pa tudi tisti, ki jih doslej ni bilo. Na zimo nas je zapustila organistinja in se šla šolat v gospodinjsko šolo v St. Rupert. Ko se vrne vigredi, bo spet spremljala naše ljudsko petje. V nedeljo, 15. novembra, sta se odločila za zakonski stan gospodična Fini Sorger, pd. Rupcova v Brezjah in ženin gospod Pavel Kravle — šofer iz Galicije. Večno zvestobo sta si obljubila v starodavni romarski cerkvi Gospe Sveti. Vesela svatba pa je bila na nevestinem domu v družinskem krogu. Mlademu paru, ki se bo naselil v Galiciji, želimo, da bi bila njuna skupna življenjska pot posuta s cvetjem. Za letošnje šolsko leto smo dobili že dolgo pričakovanega novega učitelja. Prišel je k nam gospod Erih Pavlak, ki bo zdaj bistril glave našim šolarjem. GLINJE Kako jih vleče v Glinje... to vse ljubezen dela! Tako je iz Skorijana prišla nova gospodinja Pruntsch Ljudmila k Prdažu na Kajže in iz šmarjete v Rožu k Ogrizu na Rute Mihor Jožefina. Lizi Mečižava iz Ždovelj pa je imela tako veliko moč, da je zaradi nje Jožef Wrulich zapustil sončne Radiše in postal v zakramentalnem zakonu glinjski faran. . Ženin je doma pri Zulechnerju v zgornjih Rutah radiške fare iz narodno in ver- ško zavedne družine. Njegovo mladost je ogrevalo toplo in bogato srce versko bogate matere, da je vzrasel s tremi brati v zvestobi do domače besede in domače pesmi, v delavnosti in varčnosti kot tesar, v verni ■povezanosti z vero in farno cerkvijo, izvrsten pevec in igralec. Siman, njegov brat, je izvrsten pevovodja radiških cerkvenih pevcev. Ganljivo je bilo slovo, iz Radiš. Janko Tolmajer se je v prikrčnih besedah zahvalil ženinu za vse njegovo požrtvovalno delo, Skrbljiva mati pa je dala sinu na pot k oltarju in družinsko življenje zlate besede: Ne pozabi mene, ne doma, ne domače cerkve ... Pevci so mu zapeli pesem, ki vedno zgrabi srce in dušo: Nmav čriez jizaro... In nato pot iz sonca Radiš v meglo Glinj... Poroka je bila v podružnici Ždovlje. Ver-me je zelo nagajalo, pa je bilo vreme src Ker je bilo letošnje jesensko vreme tako prijetno, smo sklenili, da pojdemo enkrat v Rute. In nekega lepega dne smo se zares odpravili na pot. Samo trije smo bili in vsi trije ne več mladi, ali kljub temu smo še upali izvesti ta namen, kar se nam je slednjič tudi posrečilo. Dan je bil zares lep. Z modrega neba je pošiljalo sonce svoje, sicer že nekoliko oslabele, toda vendarle še zadosti tople žarke na Zgornji Rož. Sveže preorane njive so hlapele in le v senčnatih legah je bilo opaziti še nekaj ostankov jutranje slane. V čistem zraku so se nam zdele Karavanke tako blizu, da bi lahko kar z roko posegli po njih ali pa prešteli posamezne debla po fratah. V Bačah smo zapustili vlak, ki nas je pripeljal iz bližnjega mesta, ter se podali peš proti Ločam. Toda še predno smo prišli v vas, nas je mimoidoči domačin opozoril na to, da lahko dosežemo cilj svojega izleta dokaj hitreje, če gremo skozi Goriče in takoj za vasjo po zaznamovani poti navkreber skozi gozd. Tega si nismo pustili dvakrat povedati, temveč smo takoj zapustili glavno cesto ter se obrnili proti Goričam. Čedna vasica je ležala vsa tiha, ko smo Za sprememljo prinišamo naslednji dopis iz Non-če vesi, kar v našem dragem domačem narečju, saj je „Naš tednik-Kronika” naš domači list. Ži štam poleti s’m sa spravlov, da bi po-gvaduv, kak še Ikej v Lonči visi avžijejo, sa pa nism mov spravt. Zdaj po svinsveteh sm sa pa le vzignuv. Pa ži ud djalč sa mi je špasnu zdevu. Tam, kier s’m biev jaz dva-ma, zdaj čries in čries varjej’. Kak’ je pa čosi bvakr bovu tam. Cevu okuvcu s’m tod prepetlov. K’ s’m pa na ves prišeu, s’m pa kar stov pa gvaduv. Kor ane svomnate strehe kni venč, s’ vse titk’ ane biele platice. Vs drgoče, samu cierkev pa Staudaharjeva hiša sta še ti stori. Noveh hiš pa tejku, da sa knis’m mov spaznat’, pa tak’ aneh čuveznov je napeteh povsode, vse je kup zvezanu. Tak viote, da kaj drujga še nikol’ knisem devov, 'k’ pa petlov. S’m pa misluv, še anbart bi skusuv, pa nis’m 'mev prav koraže. Pravza-prav knis’m veduv, ke bi začav. Pva s’m jo pa pugruntov. K Boštlnu pojdem, mora dobim an gvožej šnopsa, pva pa ži pojde. Sov s’m na gurji kraj visi, na tisto gmojn pred Boštlnom. Pa gvadam pa išem, sa pa sončno in toplo... Po nagovoru glinjskega župnika, kateremu je pri sv. opravilu asistiral župnik radiški, sta si ženin in nevesta obljubila trajno zvestobo na skupno pot. Radiški pevci so z lepo ubranim petjem počastili ženina in nevesto v cerkvi, prepevali pri gostiji na domu neveste, da je bilo kar prijetno v prisrčni domačnosti. Fara Radiše je darovala ženinu lepo sliko Radiš, pevci iz Radiš pa lepo sliko svete Družine. Jožefa Wrulicha sprejmemo z vso prisrčnostjo v našo farno Skupnost. Dobrodošel med nami! Glinjska farna skupnost potrebuje vernih in s cerkvijo živo in močno povezanih fantov, mož in očetov... ti so sonce za vsako faro. Za vajino skupno pot v življenju naj Bog vama podeljuje bogato modrost, zdravo značajnost in toplo ljubezen. korakali skozi njo. Vežna vrata so imeli povsod skrbno zaprta, kakor da ni nikogar doma in niti en pes ni zalajal za nami. Naposled pa smo na nekem sadnem vrtu vendarle zagledali gručo otrok, ki so se pri igri obmetavali z drobnimi jabolčki. Takoj za zadnjo hišo smo krenili v gozd. Sprejela nas je sicer dobro izhojena, toda precej ozka in strma steza. Da se prezgodaj ne utrudimo, smo hodili počasi. Razen tega se nam pa tudi ni posebno mudilo, kajti do večernega vlaka smo imeli še zadosti časa na razpolago. Čez kako uro hoda smo slednjič dospeli do razvalin nekdanjega Bekštajnskega gradu. Med ostanki porušenega zidovja rastejo dandanes drevesa in grmovje, v votlinah pa gnezdijo ptice. Samo na zapadni strani so še dokaj dobro ohranjene tri visoke in nisem mov spvdznat, ke je bircaus. Tista milina okna s’m vatuv najti, jih pa ni b6-vu. S’m si ži rekuv: »No zdaj pa ’moš, k’ nemaš.« Pa riboni moj’ še zmirtn sreč. Vjite, un-sem po Gojeh je prtabohov an mžjok, s’m pa tistega borov: »Čujte, povejte mi, ke pa je kaj Boštlnov kafeaus?« Reku je: »Ja, hiša je ži štu, pa kafeausa pa ži dovgu ni venč. Pravzaprav ži hiše tuj kni venč, zdaj bo le tam, ko je pušic na novem ruštu. Če sa ti pa glih šnopsa usta, pa koj idi tota, ga je Še gvišnu ostdvu črez pušic.« Sej riesu, tokega te pravega domočega bi pa še rad koštov. S’m sa ži zasukov, da bi Šov, pa mi je podvu v gvavu, še nekaj m’r’m borat’: »Čujte, vdča, aj či ’ns keh taritve, da bi sa nudlnov najiduv? Čdsi s’m jih sniduv ano perovn’cu.« — »Vieš koj,« je rekuv tisti ta rusasti mož, »taritve ži kne najdeš keh, nudlnov pa tuj kor. Kne viem, če moju na cielej visi tejku igličov, da bi anbart nudl-ne Skuholi. Zdaj ži kruha kne pjačejo keh dvarna, kor da bi sa z nudlnami Stalili. Zdaj su ži za pišate igliči preburni. Tak’ ane \/c&iyno- na duU(M/no- afrnat/a Zveza slovenskih absolventov visokih, srednjih in višjih strokovnih šol bo priredila za svoje člane in za njih soproge pred-božično duhovno obnovo, ki bo v nedeljo, dne 6. decembra 1959. Začetek ob 8. uri, z mašo, nato slede nagovori, zaključek ob 15. uri z blagoslovom. Za gospode bo sv. maša v kapeli Mohorjeve hiše, predavanja pa v posvetovalni dvorani istotam. Za gospe in gospodične bo sv. maša v kapeli provincialne hiše čč. šolskih sester, predavanja pa v 1. nadstropju dekliškega internata v Mohorjevi hiši. Predavanja za gospode bo imel msgr. dr. Alojzij Škerl iz Trsta, za gospe pa č. g. dr. Mirko Mazora iz Gorice. Pridite vsi in privedite s seboj tudi prijatelje! Naše prireditve ST. PRIMOŽ Slovensko katoliško prosvetno društvo iz Globasnice priredi v nedeljo, dne 7. decembra ob pol 2. uri popoldne v St. Primožu pri Voglu MIKLAVŽEVANJE Na programu je vesela opereta »Miklavž prihaja«. Vsi rojaki prav prisrčno vabljenil GLOBASNICA V nedeljo dne 7. decembra ob pol 8. uri zvečer bo v Globasnici pri Soštarju MIKLAVŽEVANJE Na sporedu je vesela opereta »Miklavž prihaja«, ki jo bodo zaigrali marljivi pro-svetaši našega domačega Katoliškega drm štva. Vsi prav prisrčno vabljeni! ozke line, spomin na davno minule čase. Skozi te line so morda pred mnogimi stoletji opazovali roparski vitezi prihod trgovskih karavan z Laškega, katere so potem na kakem nepreglednem ovinku Rimske ceste napadali ter oropali. Znabiti pa so na tem mestu, ozirajoč se iz istih lin, nestrpno pričakovale vrnitev svojih mož in sinov tudi grajske gospe, obetajoč si bogatih darov žlahtnega blaga ter dragocenega nakita. Tod mimo je nekoč tudi pridrvela turška vojska v našo miroljubno deželo. Dalje nas je peljala pot skozi malo vasico Stari Bekštajn in potem med zelenimi pašniki naravnost k dopadljivo obnovljeni Bukovnikovi domačiji. Pri pogledu nazaj se nam je nudil krasen razgled preko Baško jezero in celo div-no okolico prav tja do Beljaka. Kakor da se hoče odpočiti od mnogoštevilnih poletnih obiskovalcev, se je mirno zrcalila gladina jezera, zopet vsa naša. V ozadju pa je sameval, kakor utrujen starček, stari Do-(Dalje na 5. strani) suhe nudlče jim kupujejo. Minda so bol zakej.« »Gvajte, gvajte, koj mi povieste!« s’m rekuv. »Hm, če ži igličevih nudlnov kni za grspravit, pa tiste mi taj naštelate, ke bi biev an orngi čik za dobit? Najroji bi ane-ga tokega s page. Tisti še p’č nekej zdo.« K’ s’m pa pagu ominuv se je pa tistem mžjoku orngi stožuvu. Sk’r, na dritje mu je švu. »Ja, čuješ,« je rekuv, »ke su žji tisti dori cajti, k’ su še vsi fajfe kadili! Kejk page je bovu, pa k’k dvare! Zdaj pa škoda, da bi mornvuv; žihr cievo ves obhodiš, pa ga kne dobiš za an’ letre.« Začevo me je orng’ grivat, da s’m šov gvat na mvaju rojstn’ ves, če je t’k’ spufana. S’m še dr’ misluv borat, če m6ju še v Pukvo-vi opalti štongovca. Pva pa nism. Mor’a še ne vjiju kor, 'kok je. »Pa Buoh vonej, v&ča, ko ste mi št’k’ vse povedoli! Jaz bi cijevu ves omatuv, našlije pa bi korkaj ne dubuv; an’ tejk, da sa čvfl-vok zjazi prav.« Čistu s’m zobuv reč tistemu mžjoku, da bi mi pozdravuv mnonce. Zatuo s’m pa rekuv, le počdkajte, v cajtn’ge vas bom dov, da bo cieva Koroška vieduva, k’k’ ste spu-fani, tla nimate kaj. No, pa brez zamicre! Vaš Petr. VABILO Na praznik Brezmadežne v torek, dne 8. decembra bodo pevci in igralci iz Sel v frančiškanski dvorani pri cerkvi sv. Nikolaja v Beljaku priredili duhovno igro SKRIVNOST SVETE MAŠE Prva predstava bo ob 2. uri popoldne, če bo pa dovolj zanimanja, bo druga predstava ob 4. uri istotam. Predprodaja vstopnic v župniščih beljaške okolice. Vabimo vse rojake iz Roža in Zilje na to edinstveno prireditev, ki je že v Celovcu navdušila vse gledalce. p a a fRute . . . V St. Rupert na proslavo Brezmadežne! Gojenke kmetijsko-gospodinjske šole v št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabijo na akademijo, 'ki jo bodo priredile v pPOSlaVO BrCZHiadCZIlG dne 8. decembra 1959 ob 14. uri v telovadnici šole. Unjigov PefV se vrne! Tki mm mi HocošUent spojila m pa a ^date . . . (Nadaljevanje s 4. strani) brač. Na vzhodni strani so se dvigale visoko proti nebu skalnate stene Jepe in ob njenem vznožju Turška glava s svojo značilno kapico. To ime nosi gora gotovo v spomin na strašne čase, ko so Turki opustošili dolino. Vsa bela v sončnem svitu se je nudila našim lepote željnim pogledom mala cerkvica, stoječ na nizkem griču. Ogledujoč jo, mi je prišla na misel kitica obče znane domače pesmi: Tam na tam hribu ana cerkov stoji — sunce gor sije — se lepu svetli! V Bukovnikovi gostilni smo se nekoliko odpočili ter okrepčali z jedjo in pijačo, nato pa smo jo mahnili dalje proti Rutam. Pot nas je peljala skozi gozd, prazniško oblečen v jesenske barve. Rdečkasto listje bukovih dreves se je menjavalo z rumenkastim slokih brez ter rjavkastim starih hrastov, vmes pa nešteto vedno zelenih jelk in smrek. Grmiči zrelega češminja ter bodečega ostrožničevja so spremljali pot na obeh straneh. Visoko nad nami je bilo slišati u-darce sekir in hrušč padajočih dreves. Drvarji so bili torej na delu. Srečal nas je tovorni avto, težko obložen z obtesanim lesom in osebni, v katerem so sedeli gotovo sami lesni trgovci. Ko smo prekoračili most čez gorski potok, so ležale pred nami Rute, to se pravi ~ posamezna kmetska posestva, stoječa na zelenih tratah in naslonjena v hrib. Ru-'tarjani gotovo nimajo lahkega življenja! Ves trud za vsakdanji kruh jim stoji zapisan v razritih obrazih in trdih rokah, toda svoj dom ljubijo ravno tako kakor vsak drugi, morda celo še bolj. Od vozne poti vodi mnogo stezic k posa- ineznim hišam v skritih Rutah in nekje tudi še više k planinski koči blizu Pečniške planine. Po teh ozkih in krivih stezah so nekdaj hodili v dolino stric Hajnže, ovčji pastir na Bleščeči planini. Zakrivljene cok-Ije na nogah, jopič površno črez ramo obešen, za klobukom pa šopek planink, tako si jih predstavljam na poti v Rute. Gotovo so že od daleč glasno zankali, da je odmevalo od pečin in so Rutarjani takoj vedeli, kdo prihaja. Slišali so jih morda tudi pri Ujču, Kopanku, kamor so menda posebno radi zahajali. (Lovila vam nudi domača trgovina I0HAN LOMŠEK ST. UPS, TIHOJA 2, DOBRLA VES Med živahnim pogovorom smo nazaj grede kmalu dospeli v prijazne Loče in že precej utrujeni slednjič tudi na kolodvor. V zadnjem poljubu zahajajočega sonca, ki nas je celi dan tako prijetno ogrevalo, so še enkrat zažareli vrhunci Karavank, predno jih je zasenčil večerni mrak in nas je vlak zopet odpeljal nazaj v mesto. N. K. ODVETNIK K APS C H J O S. in kazenski zagovornik se je naselil v: Klagenfurt, Karfreitstrasse 4/II., v prostorih umrlega Dr. Oberlaner-ja. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 6. 12.: 07,30—08,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 7. 12.: 14,00-14,45 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Tam v zraku po snegu zadiši. — Kaj pravi zdravnik? — 17,55—18,10 Za ženo in družino. - TOREK, 8. 12.: 07,30-08,00 Voščila. SREDA, 9. 12.: 14,00—14,45 Poročila, objave. Domači vrt. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 10. 12.: 14,00—14,30 Poročila, objave. — Slovenske narodne in umetne pesmi. — PETEK, 11. 12.: 14,00—14,45 Poročila, objave. — Mladinski obzornik. (4.) — SOBOTA, 12. 12.: 09,00—10,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18,15—18,40 Žalost in veselje. (5.). TiltnsUa o-tina ZNAKI ZA OCENO FILMOV: I = priporočljiv za vse; la : priporočljiv za odrasle in zrelejšo mla- dino; II = za vse; III = za odrasle in zrelejšo mladino; IV = le za odrasle; IV = za odrasle s premislekom; IVb = za odrasle z resnim premislekom; V : odsvetujemo; VI = odklanjamo; T ga priporočamo; + + film je res vreden, da si ga ogledamo. PLIBERK SOBOTA in NEDELJA, 5. in 6. 12. 1959: „Im Prater bliih’n wieder die Baume” (IVa). PONEDELJEK in TOREK, 7. in 8. 12. 1959: „Stefanie” (IVa). ŠT. JAKOB V ROŽU SOBOTA in NEDELJA, 5. in 6. 12. 1959: „Der Schinderhannes” (IVb). TOREK, 8. 12. 1959: „Maxie” (II). M ALI OGLASI Pletilne stroje svetovnega slovesa dobavlja takoj SATTLER, Klagenfurt, am Heuplatz. Trgovska hiša kvalitetnega blaga LODRON Zavese, preproge, tekači, prešite odeje, žimnice, posteljno perilo, ležalni stoli, talne obloge, posteljno perje. Villach - Beljak, Lederergasse 12 Plašče, obleke, jopiče (Sakkos), hlače, perilo JOtidei KLAGENFURT. HERRENGASSE KOGLER Jlepa božična n Vabilo absolventkam gospodinjskih šol Odbor Zveze absolventk sklicuje svoj letni občni zbor, dne 8. decembra 1959 ob 1. uri popoldne pred proslavo »Brezmadežne« (in ne po proslavi, kakor je bilo sprva naznanjeno) v Št. Rupertu. Absolventke pridite vse prav gotovo 8. decembra ob 1. uri popoldne v š. Rupert! 0 umetnih gnojilih in njihovi rabi (Nadaljevanje) Dušična gnojila Žveplenokisli amonij ak je bela, zelo drobna sol v ploščičastih zrnih. Ta sol je sestavljena iz žveplene kisline in amonija-ka, po katerem ima tudi značilni duh. To gnojilo vsebuje 20 do 21 odstotkov dušika. Izdelujejo ga v koksarnah ali pri suhi destilaciji lesa. Žveplenokisli amonijak je hitro topljiva sol. Izkušnje so pokazale, da se to gnojilo kljub hitri topljivosti ne izgubi v nižje plasti zemlje, kakor se to večkrat dogaja pri solitru. Ker ga zemlja lahko sprejme, ga smemo trositi že jeseni za prihodnjo pomlad. Le redkokdaj ga trosimo na list ali na zeleno, ko rastline že rastejo, ker učinkuje mnogo pozneje kakor soliter. Učinkuje namreč šele tedaj, ko se je amonijak spremenil v zemlji v soliter ali, kakor navadno pravimo, ko je nitrificiral. Tudi pri žveplenokislem amonij aku moramo upoštevati, da je to gnojilo, ki reagira kislo. Na kislih zemljah zaradi tega ne da uspeha. Trosili ga bomo na zemljo, kjer ne primanjkuje apna in mokrote. Več kakor leto dni tudi to gnojilo ne traja in ga je treba drugo leto spet trositi. Trosimo ga pred setvijo ali presajanjem rastlin. Apneni dušik ali kalcijev cianamid, je gnojilo, ki ga izdelujejo v tovarnah s pomočjo električnih peči iz apna, zraka in oglja. Vsebuje od 20 do 21 odstotkov dušika. Uveljavlja se posebno na kislih zemljah, ker vsebuje poleg označene količine dušika tudi 60 do 70 odstotkov apna. Dušik iz tega gnojila sprejemajo rastline lahko šele po daljšem času, ko se je že spremenilo. Iz cianamidove oblike preide najprej v obliko amonijaka, nato pa v nitrat, kakor pri žveplenokislem amonijaku. Apneni dušik torej deluje počasneje od žve-plenokislega amonijaka. Zaradi tega ni pri- l/to&^-e.te^ahU Strickwaren Ročke, Slaks und Schihosen mit groBtcr Sorgfak ausgewahltc Modelle der namhaftesten Erzeu-ger aus dem In- und Ausland MODENHAUS KLAGENFURT BURGGASSE poročljivo, marveč celo škodljivo trositi ga na zeleno, škodljiv je apneni dušik posebno nežnim rastlinam, ker je cianamid hud strup. Ta strup uniči tudi kaljivost semena. Zaradi tega ga ne smemo uporabljati ob setvi, ampak vsaj 15 dni in še več poprej, da se cianamidov dušik spremeni v amonijakalno obliko, ki ni škodljiva za kaljivost semena v množini, kakor jo navadno trosimo. Na 1 ha površine navadno damo 2 do 4 stote apnenega dušika. Pri trošenju moramo paziti, da ne pride gnojilo v dotiko s kakšno rano, ker si človek ali žival lahko zastrupi kri. (Konec prihodnjič) Praktische jj k/eiUftocids- vo m it THEATERGASSE 4 k i 1 Leselampen in verschicdensten Formen Fauteuls in allen Stilarten P Blumenstander' modem, in allen GroBen Kleinmobel zur Erganzung des Heimes Wascheboxen mit bunten Plastikbezugen Ig Garderobenwande §??§ in allen GroBen und Ausfuhrungen Teppiche und Gardinen Orig. deulsche, Schwcizer u. holl. Muster m Zustellung wie immer frei Haus ««ŠMIMSOTlISia 'Zn mlailum Ln presneto NARODNA PESEM - ('loaelUeija zioljenja (Nadaljevanje in konec) ne, 'kakršne so prepevali zlasti prejšnje čase pri svatbah, bratovščinah, če so čuli pri mrliču, pri pogrebščinah in pri vseh mogočih prilikah. Imele so po navadi nešteto kitic. Posamezni stari ljudje jih še znajo. Povečini so 'to legende. Zelo razširjena je še n. pr. o Limbarski gori, ki poje o sv. bratih Valentinu in Peregrinu. Kažejo nam, da se je naš narod zamislil tudi v resnejše stvari; zlasti pri spominu na smrt je postal resen. Pri svojem delu je imel dovolj prilike za razmišljanje. Lepota vsega stvarstva mu je dajala v različnih časih in pojavih najrazličnejših čustev, ki jih je izražal v svojih pes-mih. In spomnil se je smrti, ko bo moral vso to lepoto zapustiti. Pa je milo pogledal JHiklaažeoa Ej, svetnik častiti v dolgi, sivi bradi! Angel je ob desni, a hudobec zadi! S kljukasto zavitim nosom prikimava in z verigo težko zlobno porožljava. Rad bi nas po vrsti v koš nahrbtni spravil, z brezovo metlico naše grehe zdravil. na nežno zelenje gozdov in otožno zapel o gozdičku, ki je zelen in pomlad že prišla bo, ko 'tebe na svet’ ne bo, k’ te bodo d’jali v to črno zemljo. Naš človek je prirasel na svojo grudo, s svojim znojem jo je močil, a ona mu je hvaležno dajala kruha. # Ogledali smo si na kratko našo narodno pesem kot spremljevalko človeškega življenja, izlasti našega človeka. Kakorkoli nam že slikajo neštete pesmi njegovo zunanjost in notranjost, jedro njegovo je vendarle dobro. To nam je dokaz že to, da tako rad poje. Pregovori vedno zadenejo pravo in gotovo ne laže tudi ta, ki pravi; Le tamkaj petja slišat’ ni, kjer poštenih ni ljudi! Sestanek koroških literatov Pred kratkim so se sestali zopet koroški kulturni delavci, ki se zelo zavzemajo za literarno delo. Iz meseca v mesec sodelujejo pridno pri »Veri in domu«, kulturnem mesečniku koroških Slovencev, ki je razširjen vsepovsod, kjer žive v zamejstvu Slovenci. K zamejstvu štejemo tudi Ameriko in Avstralijo. V nedeljo, dne 22. novembra t. 1. so se zbrali sotrudniki »Vere in doma« v Hodišah, kjer sta delovala nekdanji deželni poslanec župnik Ivan Starc in pesnik že skoraj ponarodele »Rož, Podjuna, Zilja« župnik dr. Janko Mikula. Prisrčno smo bili sprejeti v župnišču, ki je čisto prenovljeno. Dobrodošlico je izrekel preč. gospod župnik Lovro Kašelj. Bralci »Vere in doma« ga dobro poznajo po tehtnih in močnih uvodnikih, katere piše že skozi celo leto za našo revijo. Nato je povzel besedo uiednik dr. Valentin Inzko, ki je podal v svojem referatu zanimive statistične podatke, iz katerih smo razvideli, kbliko in kakšne vrste prispevki so bili v zadnjih mesecih v »Veri in domu« objavljeni. Pretežno gre pri objavah za originale, med katerimi zavzemajo poleg uvodnikov posebno mesto črtice. Tudi vzgojni članki, prispevki iz narodopisja, kulturna Obzorja, pesmi, uganke itd. so pri naših bralcih zelo priljubljeni. V živahni diskusiji, pri kateri so udeleženci sestanka marljivo sodelovali, pa smo osvetlili tudi marsikatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba v našem mesečniku odstraniti. Z novim letom bo dobila revija tudi novo zunanjo obliko. Osnutek bo izdelala naša rojakinja, ki študira na umetnostni akademiji na Dunaju. Tudi vsebinsko bodo naši bralci opazili z novim letom marsikatero spremembo. Ker zaključujemo z mesecem decembrom letošnjo povest »Marijine gore«, je bilo na sestanku precej govora o tem, za katero povest naj bi se v novem letu odločili. Predlogov je bilo več. Vendar že danes lahko povemo vsem bralcem »Vere in doma«, da bodo z izbrano povestjo gotovo zelo zadovoljni. Se posebej je spregovoril o ugankarskem kotičku prof. dr. Janko Polanc, ki ima mnogo reševalcev, s katerimi si tudi dopisuje in razgovarja v našem mesečniku. Sestanek sotrudnikov »Vere in doma« je bil zelo dobro obiskan. Na njem so se zbrali skoraj vsi, ki se v deželi količkaj aktivno literarno udejstvujejo. K temu je gotovo največ pripomogel gostitelj, preč. gospod župnik Lovro Kašelj, ki se mu krožek koroških literatov tudi še na ta način prav iskreno zahvaljuje za gostoljubje. Naj bi se tudi v bodoče literarno življenje med koroškimi Slovenci ugodno raz-vijallo, pisateljem in pesnikom v zadoščenje, narodu pa v korist. Že teden, dni poprej je molil Mlinarjev Jožek vsak večer k sv. Miklavžu. In kako je molil? Z ono vernostjo in vdanostjo, ki je z njo treba moliti, da je prošnja tudi res u-slišana. Pokleknil je v sami srajčki v svoji posteljici, sklenil ročici, povzdignil oči proti nebu ter govoril: »Preljubi sv. Miklavž! Prosim, prinesi mi takega konjička, ki se lahko manj piska in kakor ga ima sosedov Matiček. Prosim, u-sliši me, prebljubi sv. Miklavž! Oče naš, kateri si v nebesih ...« Zmolil je in oči so se mu iskrile v zavesti, da bo njegova molitev uslišana in da sv. Miklavž gotovo ustreže njegovi želji... Oj, konjiček, ki sc lahko nanj piska! — A v zadnjem trenutku se zmisli, da je nekaj pozabil: »Sv. Miklavž, pa fig in rožiče'; ne pozabi!« In že je ležal odet v topli posteljici, kamor ga je spravila skrbna mamica. Ampak konjiček! Ta mu ni dal miru. Odkar je prinesel sosedovemu Matičku oče takega konjička s sejma, je bil Jožkova edina misel in želja. Zamislil se je vanj tudi zdaj ... Kako lep je bil: živordeče pobarvan in jezdec na njem z modro čepico in peresom na nji — kakor kak general se je držal na njem... Ampak kaj vse to? Zadaj pa se je v konjička pihnilo in: »uiiii —« je šlo skozi ušesa ... Tak je bil ta konjiček, in odkar ga je Poje tudi o Dravi in o Soči vodi, ki je šumela. Neštete so pesmi z zgodovinskim o-zadjem. Tako nam opeva strašne boje s Turki pri Beogradu, kjer je tekla rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri. V daljno Turčijo spremlja mlado Bredo, opisuje beg lepe Vide čez morje. Toliko je narodnih pesnitev o kralju Matjažu in njegovi Alenčici; pri južnih bratih zavzema slično mesto kraljevič Marko s silovitim konjem Šarcem. Med letnimi časi zavzema najodličnejše mesto pomlad, ki je vsa !ep6 razcvetena. Radostno jo pozdravljamo, ker z njo pride tudi kukavica in slišimo ptičke peti, one nas uče, kako nam je živeti. Tudi ostali letni časi imajo svoj delež; celo o zimi poje pesem, da luštno je pozim’, ko za pečjo sedim. Druga ni zanjo tako laskava, ker poje, da po gorah je ivje, po ravnem je mraz. A pomladno prerojenje, pomladansko toplo sonce je pognalo kri tudi po narodovi pesniški žilici. Zato pa dobi zahvalnico v veseli: sijaj, sijaj, sončece; otožna pa je, ko sonce že doli gre. Pa tudi krasni pomladni in poletni večeri so vplivali na pevca. Nocoj je pa lep večer, bledi mesec kroži po nebu, ko psi zalajajo po celi vasi na glas. — Proti jutru pa petelinček je zapel — Zagorski zvonovi prav milo pojo —. Mnogo te krasne poezije meščani ne poznajo, treba je iti na deželo med naše preprosto ljudstvo, da človek občuti in razume to lepoto. Vese1! je rad naš človek. To kažejo povečini vse pesmi, ki ga opevajo in proslavljajo v neštetih napitnicah in Zdravljicah. Poleg vesdja najdemo tudi šaljivca, dov-tipneža. Imamo več takih pesmi, nekatere so le krajevnega pomena. Sem Rajbn’čan Urban, po celem svejtu znan, vre, vre, vre, mi smo Rajbn'Čanje ... Rogajo se ženinu, da je vzel bogato po-habljenko, ki je pikasta, šepasta, vegasta, a skrinjo ima polno suhega zlata. Drugi ga tolaži, da ni on edini trpin, ker je tudi njegova žena muhasta, sitna, jezikasta, ima trde pesti in koščene roke. Podobnih imamo tudi iz živalstva. Črni kos je pokazal figo lovcema, ki sta ga hotela ustreliti. Lovec je sploh precej dobro zastopan v narodnih pesmih; znamenje, da so že od nekdaj radi lovili. Zelo številne so pesmi nabožne vsebi- imel sosedov Matiček, ga je hotel imeti tudi Mlinarjev Jožek. Prvič, ko ga je videl, je prihitel k očetu: »Atek, atek, kupite tudi meni takega konjička, ki se lahko nanj piska!« »Jožek, kmallu pride sv. Miklavž, bodi priden ter ga prosi, morebiti ti usliši prošnjo ter ti ga prinese.« In tako je začel Jožek moliti k sv. Miklavžu ... Še dva dni — in potem, juh, potem bo tudi on piskal: »uiii —«, da pojde skozi ušesa. — Mislil, zamislil se je Jožek, očki so se mu zaprli in zasnival je ter sanjal o sv. Miklavžu, o angelcih, ki ga spremljajo, in o konjičku, ki mu ga nesejo ... # Prvi sončni žarki so poljubili ledene cvetke po oknih, da so se zaiskrile v vseh mavričnih barvah ter sc blesketale kot sami biseri in diamanti. . . Lep je bil ta mraz, (lep! A Mlinarjev Jožek ni gledal te krasote; ko je vzdignil težke trepalnice, je zavzdihnil globoko, se pokrižal, kakor ga je navadila mamica, potem pa hitro dvignil kodravo glavico ter se obrnil k oknu. — Ha, tam je njegov pehar, ki ga je nastavil sv. Miklavžu; poln je: rožiči, fige, jabolka in orehi se mu smejejo nasproti... In na vrhu? Oj — v trenutku je bil Jožek iz posteljice, v trenutku in v sami srajčici pri svojem peharju, iztegnil je ročico, nastavil in: »uiii —« je zabrlizgalo po hiši.. . Sonce je radovedno pokukalo skozi okno, kaj je danes Jožku, da je navsezgodaj pokonci in tako vesel — pokukalo je in pogledalo in na smeh so se raztegnile stare gube na njegovem licu, poslalo je zlat žarek, da je objel Jožka v njegovi radosti ter ga okopal v svojem zlatu ... Prišla je mamica. — »O mamica, uiii —« in zapiskal je zopet, da je šlo mamici skozi ušesa. Pa ga je oblekla in Jožek je dejal: »Zahvalim se ti, preljubi sv. 'Miklavž, da si mi prinesel konjička — vedno te bom rad imel in bom molil; pa tudi za rožiče in fige se ti zahvalim, pa za jabolka in orehe. Oče naš, kateri si v nebesih ...« Nato pa ga ni strpelo doma: moral je svetu oznaniti svojo srečo. Potisnil si je kučmo čez ušesa, skočil pred vežna vrata ter: »uiiii —« je zadonelo na vas, da je prilezel stari Sultan iz svoje kočice ter pogledal, kaj je njegovemu ljubljencu. In Jožek mu je oznanil svojo srečo. — Tekel je dalje do sosedovih, nič ni čutil mraza, ki mu je bril okoli nosu — tekel je in že na vratih zabrlizgal zopet svoj: »uiiiii —«. »Matiček, Matiček! Poglej, meni je prinesel sv. Miklavž takega konjička, kot ga imaš ti! Pa še večji je, pa bolj rdeč in mož na njem ima tudi večje pero — le poglej ga! Oj, Matiček, kako je sv. Miklavž do beri« »Sv. Miklavž, da!« se je odrezal paglavec, pogledal pomilovalno in nevoščljivo na Jožka ter se obrnil od njega; menda je tudi pljunil po tleh ... Jožku pa ni skalil veselja; nasmehljal se je blaženo in zopet je zadonelo: »uiiii —«. Božja pravičnost (Narodna legenda) V starodavnih časih sta potovala Kristus in sv. Peter od kraja do kraja. Spotoma sta se mnogo pogovarjala o tem in onem; govorila sta o vseh mogočih stvareh. Peter je tedaj še včasih dvomil nad božjo pravičnostjo; potem se je poboljšal in postal svetnik in poglavar Cerkve. Ko sta tako nekdaj potovala ob hudi vročini in suši po slovenskih deželah, nagovori Peter velikega Učenika: »Gospod, zakaj pustiš, da uničuje suša in vročina pridelke dobrim in hudobnim kmetom? Bog je pravičen; moral bi kaznovati samo hudobne, a dobrim in pravičnim poplačati z dobrim in koristnim.« Kristus mu odvrne: »Kar Bog stori, vse prav stori!« »A v tem slučaju gotovo greši; jaz bi bil bolj pravičen; pustil bi samo hudobnim u-ničiti pridelke, a pridelke dobrih bi pustil,« odvrne Peter in gre dalje po prašni cesti. Vročina je pritiskala vedno huje. Peter je komaj prestavljal trudne noge; tudi že- Pa ne boš, rogatec, pihal nam še kaše, saj kot ti močnejše čednosti so naše. Le poglej krilatca, ki ljubeče gleda; tvojo moč njegova ukroti beseda. Le poglej Miklavža s palico srebrno: če te z njo nažene, padeš v brezno črno! In svetnik z desnico deco blagoslavlja, za spomin darove lepe ji podarja. ja ga je mučila. Prosil je učitelja, da ga vodi do studenca, kjer se napije krepčilne 'studenčnice in se odpočije v senci. Učenik ga odvede k bistremu studencu, ki je izviral izpod mogočne sive skale; tudi hladno senco so delala drevesa ob robu. Peter je hotel takoj piti. Učenik ga pouči, da bi bilo to nezdravo, ker vročemu človeku škoduje hladna pijača. Peter je slušal, legel v senco na mehko travo, zvil jopič pod glavo, privihnil rokave in truden ter upehan kmalu zaspal. Nedaleč od bistrega studenca je imel Čebelar polno panjev čebel. V tem času, ko je Peter počival in spal ter ravno sanjal, kako bi vse prenaredil in uredil na svetu, če bi bil le pol ure Bog, kako bi bil vsem stvarem; pravičen sodnik, prileti iz čebelnjaka velik roj čebel in sede Petru ravno na njegovo! golo roko. V snu je začutil, da mu je prišlo nekaj na roko, zatorej zgane z roko, a tako nepre-i vidno, da pritisne čebelo, ki mu takoj pla-; ča to z želom in strupom. Kakor besen skoči Peter pokonci, steče k studencu ter pomoči roko s čebelami v mr-; zlo studenčnico. Neprostovoljna kopel ni bila prijetna če-! belam, zato sc vsaka hoče rešiti in zleti z-roke. Peter je bil osvobojen neprijetnih obiskovalcev. Pomoči in pogladi pičeno mesto ter zopet leže zraven Učenika na mehka tla. Kristus mu reče: »Peter, zakaj si ravnal tako?« '»Učenik, bolelo me je; hotel sem si ohladiti bolečino,« odvrne Peter. »Pa zakaj si tudi čebele potaknil v vodo,« pravi Kristus. »Hotel sem se rešiti neprijetnih gostov in obenem kaznovati njih predrznost,« reče Peter. »Pa z alk a j si potaknil vse čebele v vodo, ker te je le ena sama pičila? Moral bi samo to kaznovati,« pravi učenik. »iKdo bi izbiral in iskal krivično izmed tako velikega števila Čebel?« odgovori Peter. »Vidiš, Peter, poprej si pa rekel, da bi bil ti vsem pravičen. Kako si malenkosten, ker si kaznoval mnogo pravičnih zaradi samo ene krivične,« reče Kristus, vstane in gre dalje po slovenskih deželah. Peter molči, ker je izprevidcl, kako nepravično je ravnal. ZA NAŠE NAJ MLAJŠE: Si/. 1/HiUlcnu& pšžlta P*l*S*A*N*0 * B * R * A * N * J * E SPET OB MORJU . . . (Pismo bralcem našega lista. Piše Alojzij Vauti, selski župnik) (Nadaljevanje in konec) Krasna je bila vožnja tisto jutro. Prijetno je sijalo jesensko sonce na nas, ki smo s tiho srečo v srcu sedeli v bratski vzajemnosti v avtu. Ta je s pametno brano požiral kilometre. Ob desetih smo bili že v Ljubljani. Parkirali smo na dvorišču škofije, škofov kaplan in šofer g. Francelj nas je prijazno sprejel. Da nam bodo go-spodje v Celovcu verjeli, da smo opravili duhovne vaje, smo želeli dobiti uradno potrdilo, pozdraviti pa smo hoteli tudi pre-vzvišenega. G. Francelj nam je razkazal notranje prostore 'škofije. Od zunaj škofova prestolica s svojimi vsled starosti začr-nelimi zidovi ne naredi prijetnega vtisa, znotraj pa je ohranila slikovitost sloga svoje dobe. Ogledali smo si najprej kapelo. Potres leta 1895 je prejšnjo močno poškodoval. škof Missia je iz prejšnjih shramb dal prirediti novo v bizantinskem slogu. Zelo je prikupna. Nato smo se podali v dvorano. Velika je, stene in strop čudovito lepo posejane z rokoko-okraski. Tudi pohištvo (stoli itd) je iz tiste dobe. Ta dvorana je sprejela vase tudi Napoleona v času, ko je Ljubljana kot prestolnica Hitije spadala pod njegovo oblast. Ta dvorana se rabi le redkokdaj, le ob kakih velikih slovesnostih. Sosednja velika sobana hrani na stenah slike skoro vseh ljubljanskih škofov od ustanovitelja Krištofa Lamberga dalje do reformatorja Tomaža Hrena in naprej do kardinala Missie, Jegliča in pokojnega vladike dr. Gregorija Rožmana. Videli smo tudi ogromne knjižnice, med njimi zasebno knjižnico škofa Vidmarja. V sprejemni sobi smo bili pogoščeni s čajem in tam je prisedel v naš krog prevzvi-šeni škof - administrator Anton Vovk. Vzel si je nekaj časa, da smo mogli prav po domače pokramljati. Na vratu sem še prav jasno opazil sledove opeklin, ki jih je pred leti zadobil v Novem mestu, ko ga je neki komunist na kolodvoru polil z bencinom in zažgal. Takrat je to hudodelstvo vzbudilo val ogorčenja po vsem svetu. nila? Ali se bova prihodnje leto še videla? Kakor Bog hoče! Evangeljska prilika poroča, kako so se na večerjo povabljeni gostje obotavljali in izgovarjali in se niso odzvali vabilu gostitelja. Mi trije pa smo iz srca radi sprejeli povabilo na kosilo in smo bili točno kakor je bilo dogovorjeno, ob eni popoldne že v Št. Vidu pri mizi starega prijatelja dr. Mateja. Tudi dr. Milka se je podvizala iz Ljubljane in v tem omizju nam je še posebno teknilo vse, kar je gospa Anica postavila na mizo. Njeno kraljestvo pa ni samo kuhinja, še v večji meri vrt. Na vrtu goji sadno drevje, zelen j ad in rožice. Teh ima toliko in tako raznovrstnih in tako lepih, da spomladi in poleti 'ljudje obstajajo pri ograji in gledajo to krasoto ter zatrjujejo: tu je pa tako lepo kakor v raju! Zato razumete, da je tudi nas obdarovala ravno z rožicami. Vsakemu je izročila zavoj gomoljev belih in rumenih narcis. Vsajeni bodo vigredi pognali in se razcveteli, da se bo naše oko večkrat moglo radovati nad njimi. Po dveh urah smo odrinili, se malo pomudili v Kranju, nato pa jo ubrali proti Tržiču. Zopet smo prispeli v Tržič med molitvijo rožnega venca. Tako smo Tržič obakrat »napadli« z orožjem rožnega ven- ca, v ponedeljek od severa, na povratku od juga. Carina in kontrola pri Sv. Ani in vrh Ljubelja nas ni dolgo zamudila. Močen veter na vrhu bi nas krepko prepihal, ako bi se tam dolgo mudili, pa smo mu kmalu ušli v zatišju avta po klancih navzdol. Večerilo se je že, ko smo se pred šesto uro ustavili v Borovljah. Tu smo se razstali. Šmarješki gospod Janko je 'še ravno dosegel avtobus, kapelski gospod Pavel se je odpeljal domov, jaz pa sem imel še eno uro časa. Skril sem prtljago, zavoj in lovorjev šopek v samoten kot in se podal v cerkev. Kakih deset Borovljank je ravno začelo glasno moliti rožni venec. Pridružil sem se jim. Ko so končale in odšle, sem zmolil še sam enega slovensko. ......... Ob sedmih odhaja avtobus v Sele. Malo čudno so me 'gledali sopotniki, ko sem se pojavil z veliko zeleno metlo. Pojasnil sem jim, odkod in čemu je lovor z rožmarinom. Razvezal sem sveženj in delil, dal vsakemu, kdor je želel tega žlahtnega južnega zelenja. Sveženj je postajal vedno manjši. Ko sem izstopil, je bilo »žegnanje« že vse razdeljeno. Tako sem vam popisal svojo drugo letošnjo pot k morju. Več kaj ne vem povedati. Zima se bliža. Na Lenartovo je Sele že pobelil sneg. Treba se bo bolj držati tople peči. Tam pa se nič posebnega ne zgodi. Zato vam od peči ne bom pisal nobenega pisma. Vem, da ga tudi ne pričakujete. Pa lepo pozdravljeni! Marija G a 11 o b : ZA MATERINSKI JEZIK Z uradnim potrdilom v žepu smo se po-.slovili. Ogledali smo si stolnico, ki jo zno-Jraj prenavljajo. Občudovali smo med drugim Plečnikovo krstilnico in okvir, ki obdaja sliko brezjanske Marije. Tovariša sta nato šla kupit medu, ki je tam mnogo cenejši, jaz pa sem skočil na kratek obisk h koroškemu rojaku stolnemu kanoniku dr. Janku Arnejcu. Kljub svojim 83. letom , je primeroma še veder in razgiban. Oči mu pešajo, spomin ga malo zapušča. »Rad bi Se dočakal leto 1961, svojo biserno mašo,« jmi je dejal. »Jaz tudi« — sem mu odvr-:nrl —, »da bi obhajal zlato mašo. Pa kakor Bog hoče!« Prisrčno sva si ob slovesu jstisnila roke. Ali se nama bo ta želja spol- Dlje časa nam je oče obljubljal, da nam bo pripovedoval resnično zgodbo. Da bi nam oče pripovedoval, ni bilo kar si bodi; zato smo vsi napeto čakali, kaj bo povedal. Molče je najprej gledal v križ v kotu, potem pa začel: Bilo je aprila 1942. Lepo jutro. Otroci — šest nas je bilo — smo ležali še v posteljah, le starejši brat je šel v 'šolo. Oče je bil v hlevu, mama je kuhala zajtrk. Kar vstopita dva orožnika. Mama se je ustrašila, mi vedela, kaj to pomeni. Brez pozdrava sta velela: »V dveh urah morate z otroki zapustiti vse, kar imate; s seboj smete vzeti le to, kar morete nesti!« Mama je kakor okamenela stala pri štedilniku. Vpraševala se je ali sanja, ali je res prav slišala. »Naša prtljaga so otroci!«, je rekel oče neustrašeno in jih šel budit. Mama je vsa bleda ždela ob ognjišču: »Ne, ne, nikar ne zapuščaj svojega doma! Ostani in naj se zgodi kar koli.« — Odločno je stopila pred orožnika rekoč: »Ne in še enkrat ne. Mi doma ne zapustimo, in če nas vse postrelite!« Orožnik jo je prijel za roko in jo peljal v sobo, kjer smo mi otroci ravno vstajali. »Ali se vam ti malčki ne smilijo? Saj — če je božja volja — se morebiti vrnete«, jo ju skušal pomiriti. Bil je to eden izmed sto, ki je imel še trohico sočutja z nami. Siser bi bilo še huje. V izbi je stala lepa skrinja. V to je orožnik sam zložil najpotrebnejše reči. Vpregli so vola, na voz pa dejali naše imetje. Oče je nesel dva otroka, mama pa mene, ki sem bila komaj leto in pol stara. Gnali so nas od doma kakor živino. Nismo vedeli, kaj smo storili krivega. Morebiti zaradi narodnosti? Ni mogoče, vsak je, kar je. Toda bilo je tako. — Ko so nas pritirali v dolino, je bil trg poln naših znancev, ki so jih kakor nas izgnali iz domov. Otroci so jokali, očetje in matere so tarnali, a trda srca niso niti čutila trepeta onemoglih starčkov in stark. Ti brezsroneži so samo mislili, kako bodo gospodarili na naši zemlji. Stisnili so nas v vagone. Nihče ni vedel, kam nas bodo poslali. Dospeli smo v Celovec. V barakah smo prestali dolgo noč. Lačni smo bili, kajti večerja je bila suha in pičla. »Zgodaj zjutraj se popeljete v novo domovino,« so nam rekli za uspavanko. Kakšno novo domovino so mislili, kdo ve? In kaj so le razumeli z besedo »domovina«? Saj ne bomo tam doma, smo si mislili, saj tam ni naš rojstni kraj, tam ni naše materine govorice. Zgodaj so nas sklicali in odpeljali smo se v Nemčijo. Tam nekje so rias razdelili v skupine. Prišli smo v obljubljeno domovino, v nove domove — taborišča. Obotavljanje, upor, vse bi bilo zastonj. Nikomur ni bilo lahko, ob pogledu na bolečino drugih smo si blažili gorje. Vse nas je težila ista krivda, da smo Slovenci, 'ki nismo hoteli zatajiti materinega jezika. Zato so nas izgnali iz domačega kraja, da bi se naučili biti Nemci. Bolj ko so nam branili materino besedo, bolj smo jo govorili in peli slovenske pesmi. Domača pesem nam je bila uteha v tujini. To je bil naš upor. Vedeli smo, da si bomo tako priborili domovino. Osem nas je bilo v sobi. Očetu so dovolili, da je smel hoditi na delo. Mama je pomagala v kuhinji. Bila je dekla in morala je biti podložna predstojnikom. Toda rada je prenašala vse trpljenje, le da bi se spet mogli vrniti v domači kraj. Bog jo je uslišal. Po treh mesecih smo spet videli svoj pravi dom. Čeprav je bil prazen, doma smo pa le bili. Nismo pa pozabili naših sotrpinov, ki so ostali v tujini. Tudi njim je nekega dne zasijala vrnitev. Sovražniki, ki so nas izselili, so dosegli prav nasprotno. Materino besedo zdaj še bolj ljubimo, še dražja nam je domača zemlja. Tako 'je končal oče. Meni je pa bilo to doživetje kakor težke sanje. ZA božična na koroškega prebivalstva bodo vse trgovine odprte POPOLDNE tudi v SOBOTO, dne 5. decembra. SOBOTO, dne 12. decembra. SOBOTO, dne 19. decembra. Ra/en tega bodo trgovine odprte še na srebrno nedeljo (dne 13. decembra) od 10. ure do 12.30 in od 14.30 do 18. ure in na zlato nedeljo (dne 20. decembra) od 9. ure do 12.30 in od 14.30 do 18. ure. KDOR PRAVOČASNO KUPI, IMA VEČJO IZBIRO! Odjemalcu, ki ne pride šele zadnji trenutek, lahko trgovec posveti večjo pozornost in skrb. JULES VERNE: i Potovanje na ' Ali je bilo vse to le slepilo, privid ali op-itična pr,evara? Ali bi se dalo znanstveno ločno ugotoviti, kar so tako površno oparili? Ali bi že na podlagi tega trenutnega [pogleda na lunino nevidno poloblo smeli odgovoriti na vprašanja glede življenja na hini? ; Svetloba je medtem bolj in bolj slabela, žareči blisk' je pojemal, asteroidi so izginjali na svojih različnih poteh in ugašali v daljavi. V vesoljstvu se je spet zmračilo in zavladala je običajna tema. Zvezde, ki so bile v svetlobnem morju za hip utonile, so se znova pojavile na nebesnem svodu, lunina plošča pa, ki so jo bili ugledali za hip, je spet izginila v neprodirno, temno noč. Šestnajsto poglavje JUŽNA POLOBLA j Izstrelek je srečno ušel nevarnosti, ki je ni nihče pričakoval. Le kdo bi bil mislil ha srečanje z meteorji! Taka blodeča telega bi utegnila postati potnikom zelo nevarna. To so bile nekakšne podčeri v nebesnem morju, katerim se naši potniki, ki so bili na slabšem ko mornarji niso mogli izogniti. Mar so se pustolovci vesoljstva nad svojo usodo pritoževali? Nikakor ne. Zakaj priroda jim je pričarala sijajni prizor, to strašno eksplozijo kozmičnega meteorja. Ta edinstveni ognjemet, kakršnega jim noben Rougieri ni mogel ustvariti, je za nekaj sekund razsvetljeval nevidno lunino polovico. V tej kratkotrajni svetlobi so videli celine, morja in gozdove. Ali je atmosfera na tej nevidni polobli omogočila razvoj živih molekul? Vprašanje, ki je že od nekdaj mučilo človeško radovednost, je ostalo še vedno nerešeno. Bilo je ob pol štirih popoldne. Izstrelek se je na svoji krivuljasti poti gibal okoli lune. Ali je morda meteor zopet spremenil njegovo pot? To bi bilo možno. Izstrelek je vsekakor moral orisati krivuljo, ki je po zakonih racionalene mehanike točno določena. Barbicane je sodil, da bo ta krivulja prej parabola kot hiperbola. Vendar pa bi moral izstrelek, če je krivulja parabola, prav kmalu zapustiti lunino senco na nasprotni strani sonca. Stožčasta lunina senca je pravzaprav zelo ozka, ker je v primeri s sončnim premerom lunin kotni primer zelo majhen. Toda izstrelek je kar naprej plaval po temni lunini senci. Naj je bila hitrost izstrelka kakršna koli — neznatna ni mogla biti — luna ga je še vedno zakrivala. To je bilo očitno, vendar pa morda le ne bi bilo tako, če bi bila njegova pot parabola. Novo vprašanje je mučilo Barbica-nove možgane. Vrtil se je v začaranem kro- gu neznanih dejstev in nikakor ni mogel iz njega. Nobeden od potnikov ni niti za hip pomislil na počitek. Vsi so prežali na nov pojav, ki bi jim pomagal pri uranograf-'skih raziskovanjih. Proti petim je Michel Ardan razdelil za »kosilo« nekaj kosov kruha in mrzlega mesa. Llitro so pojedli, ne da bi zapustili svoja mesta pri oknu, na katerem je nenehno zmrzovala para in ga obdajala z ledeno skorjo. Pet minut pred šesito uro popoldne je Nicholl, ki je z daljnogledom opazoval vesoljstvo, sporočil, da na južnem koncu lune v smeri izstrellkovega gibanja vidi nekaj svetlih točk, ki se jasno kažejo na temnem ozadju neba. Bili so videti ko vrsta šilastih vrhov in so tvorile pretrgano črto. Bile so močno osvetljene. Takšna je po vsej priliki mejna črta med svetlobo in senco, kadar luna kaže svoj prvi ali zadnji krajec. Pomota je bila izključena. Ni šlo več za, navaden meteor, ki mu ‘ta svetloba niti po barvi niti po gibanju ni bila podobna. Tudi vulkanski izbruh ni bil. Barbicane je brez obotavljanja vzkliknil: — Sonce! — Kaj! Sonce! sta vzkliknila za njim Nicholl in Michel Ardan. — Da, draga prijatelja, to je sonce, ki obseva gorske vrhove na južnem robu lune. Kaže, da se bližamo južnemu tečaju. — Potem ko smo preleteli že severni ter čaj, je pripomnil Michel. Letimo torej okrog našega satelita. ■ — Da, vrli Michel. — Potemtakem se nam ni treba več bati hiperbol, parabol in nesklenjenih krivulj. — Ne, pač pa sklenjene krivulje. — In to je ...? — Elipsa. Namesto da bi izginili v med-planetni prostor, bo izstrelek orisal najbrž eliptično pot okoli lune. — Ali res! — In bo postal lunin spremljevalec. — Lunina luna! je vzkliknil Michel Ardan. — Vendar pa, vrli prijatelji, je dodal Barbicane, moram pripomniti, da bomo prav tako izgubljeni. — Da, samo na drugačen in bolj zabaven način, je odgovoril brezskrbni Francoz in se prijazno nasmehnil. Predsednik Barbicane je imel prav. Po tej eliptični poti bo izstrelek večno krožil okoli lune kot nekak satelit druge vrste. Izstrelek je postal novo nebesno telo, dodano sončnemu sistemu, mikrokozmu s tremi prebivalci, ki bodo zaradi pomanjkanja zraka morali kmalu umreti. Barbicane se torej ni mogel veseliti takega položaja, v kakršnega je zašla granata pod dvojnim učinkom sredotežne in sredobežne sile. (Dalje prihodnjič) (jvrfeiu S 'ein Unsere Weihnachtszeitung, in welcher cin umfassendes Angebot enhalten ist, zverden Sie ja scbon crhalten baben. Falls Sie nicht im Besitze dieser Preisliste sind, bilten wir um Anforderung. WARNUTH-GESCHENK! UNSERE VVEIHNACHTS-SONDERANC/EBOTE T JL* EUR DAMEN: Karicrtc Sjjortbluscn mit langcn Armeln und kleinem Sattcl ................................... Baurmroltpulli mit % Ami in vcrschiedenen Farben Rcinwollpullovcr mit % Arm und V-Ausschnitt Wollwcsten in schoncr Strickart mit Bund . . . Atodejackcn aus reiner Wolle mit groflem Kragcn Morgenrocke aus gemustertem Flanell mit Schalkragen Flancllnachthcmdcn, einfarbig vicle Waschefarben Gemustcrte Flancllnachthemdcn in rei/.ender Facon Charmeusc-Untcrklcider in allen Waschefarbcn . . Pcrlon-Untcrkleidcr in Farben mit zarter Spit/c Pelzhosen in Wasdiefarbcn, warm gerauht .... VVaschegarnituien aus reiner Baumvvolle, rosa, blati wei6 ............................................. Tragerschurzen aus Buntdruck in netlen Musterungen WickcLschurzcn aus echtfarbigem Buntdruck, armenllos Perlonstriimpfe, in allen GroBen, unser Hauspreis! Krausel-Perlonstriimpfe, einfarbig, beige, grau, schwar/ Wirtschaftsstriimpfe, geriippt, braun, grau, schwarz Modeschalis aus Wolle, kariert, gut tvasehbar . . . Tiirkische Kopf- und Halstiicher, schone Farben 39,- 25.- 49.- 98. -198.- 99. -42.-48.-19.80 39.- 16.80 IS« 9.80 45.- 115° 17.50 7.80 7.50 12.8° Wasclienanelle in allen Farben, einfarbig .... Gemusterte WascheUanelle, entziickende Dessins Hcmdennanellc, durchgetvebte Karo- und Streifmuste Pvjamaflanelle, gestreift, durchgevvebt, hiibsche Mustei Schiirzendrucke, reine Baumwolle, ccKtfarbig . . . Pelzschuhc aus Velour oder glattem I.cder, mit Po rosohlc und Lammfutter............................... 8.80 II.90 9.1° 990 9.8° 149.- FOR HERREN: Sporthemden aus la buntkariertem Velourflanell for ............................... Pclzuntcrhasen, lang, p rima Trikot, gut gerauht Flanellpyjama, gestreift. durchgewebt . . . Stutzen, reine Baumwolle, in sich gemustert Socketts, aus einfarbigem Krauselgarn . . . Sportschuhe mit Porosohle, in schtvarz und braun Fi)R KINDER: mit langen Makkopulli fiir Knaben und Madchen Armeln und Kragen, allc GroBen . . Reimvollpullover fiir Knaben und Madchen, lange Ar-mel, Streifmuster, GrbBe 4—8.......................... Reinwoll-Parallelo, einfarbig, rot-griin, GrbBe 12—IG . 39.- 23.B0 69.- 11.- 790 119« 15.- 88.- 120.- cLtccU &iftse*ito$z jlcdef^zaUtuf^e^t Versand nach allen Orten! ^ HcedMUdu*#. Trainingsanziigc aus Baumwolltrikot, GrbBe 8—14 . . Trainigshoscn aus Baumwolltrikot, GrbBe 2—4 . . . FtrR’S HEIM: TLschdecken, bunt gemustert, vvaschccht, 120x120 cm, . Tischgcdeck, aus Damast, in gold, Tischtuch 130x130 cm, 6 Servietten 33x33 cm ........................... Frottierhandtiicher, reine Baumtvollc, bunt gestreift, 40x80 cm .................................... Gcschirrtuchcr, rohfarbig, mit rot- oder blaukaro . . 50x50 cm ............................................ Schlagerangebote in Toiletteartikeln! 3 Stiick Toilcttcscife, Edelgcruch, konkurcnzloser Prcis 3 Stiick feine Toiletteseife, in VVcihnachtszcllophan ver packt ............................................. 4 Stiick Toiletteseife in Geschenkspackung mit feinan Duft ............................ Feinstc Eau de Cologne-Seife, Note de Pariš . . . Herren-Rasierwasser in eleganter Geschenkspackung Luxus-Kbhiischwasser in Weihnachtsverpackung Geschenkspackung: 1 Haarburste, 1 Stielkamm, 1 Nagel biirstc................................... Geschenk-Toilettegamitur: 1 Nylonbiirstc und 1 Stiel kamin in Klarsichtpackung........................ Schmuckkarton mit 8 Glaskugeln und cine Spitzc fin C h ris tb a umsehm u ck......................... 48.- 22.- 15.- 69.80 II.70 3.40 3.- 4.50 4.80 3.- 18.- 17.80 17« 146° 18.- Karntens groBfe Kaufhauser Uii I 9 VILLACH, HAUPTPLATZ 14 - 22 Uttecceicld u» Pceis Vom Erzeugcr zum Verbraucher! FRENDENZIMMER- AUSSTELLUNG zahlreiche Modelle, modem, formsehon ab S 1480 - Kostenlose Beratung und Zustellung — bequeme Teilzahlung VDLKER- NOBEL KLAGENFURT, Villacher Ring 47 • Telephon 57-25 STROKOVNA TRGOVINA za DEŽNA OBLAČILA Ballon, Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj. VAL. TARMANN KLAGENFURT, Volkermarkter Str. 16 KLAGENFURT. 10.-0ktoberstraBe (neben Kino Prechtl) Otroški vozički, moško in damsko perilo, Hubertus plašči za otroke TRGOVSKA HIŠA Hans Thomasser Villach, VVidmanngassc 33 SINGER šivalni stroji za gospodinjstvo in obrt v vseh preizkušenih tipih dobavljivi. — Na željo pošljemo tudi prospekte. Singer-šivalni stroji Klagenfurt, Balin-hofstrasse 4a; in V i 11 a c h, Uahnhufstrasse 14 plaSIl, jopili. ogrinjala in popravila ^Oisehf Klagenfurt, obstpiatz 1-2 Radio aparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI ffladLoluuu KERN Klagenfurt, Burggane Ugodna plačila na obroke Štedilnike, peči kmetijske potrebščine ugodno in na obroke pri Hom ti) um/}. Klagenfurt, Paulitschgasse (Prosenhof) Nudimo vam v znani najboljši kvaliteti BOŽIČNA DARILA (Bluze - (jfl piei ^Plaiei - DCožnlil Klagenfurt, BahnhofstraGe 9 Radio-aparate najnovejših modelov, godala, plošče. ' Vse dobite na ugodne obtoke pri LEO TRUPPE V L L A C H , OBF.RER-KIRCH-PLATZ B ozična darila Hoško in damsko perilo, blago v največji izbiri pri L. MAURER Klagenfurt, Alter Piatz 35 p LEPA BOŽIČNA DARILA ugodno kupite pri Radlmayr-ju; v veliki izbiri POSTELJNINA, BLAGO ZA ZAVESE, PREPROGE in TALNE OBLOGE RADIHATR List izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej.______________Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev, - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58,