Glasilo jugoslov. soc. demokracije. Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2'72 K, za četrt leta 1*86 K. — Za Nemčijo za celo leto 5'96 K, za pol leta 2 98 K, za četrt leta 149 K. — Za Ameriko za celo leio 7’28 K. — Posamezne Številke stanejo 10 vin. — Heklamacije so poštnine proste. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 43. V Ljubljani, dne 26. oktobra 1906. Leto IX. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne po-šiljatvp, naročila Da list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo .Bdečega Prapora«, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Socializem in inteligenca. Nekoliko prijaznosti izražati napram socializmu, go\T>riti sem ter tj a o socialnem vprašanju, v časi tudi pohvaliti socialiste, je dandanes »moderno*. Tudi na Slovenskem se govori danes o socializmu nekoliko drugače, kakor, pred desetimi leti. In vendar smatra naša inteligenca soc. demokracijo za stranko, v katero ne more \ stopiti nikakor. Ce s-j vpraša, zakaj bi bilo to nemogcče, se dobi navadno odgovor: To ne gre. Ali je to res? Kaj pa hoče vendar socialna demokia-cija? Kapitalistični zistem gospodarstva, ki ni nobena .slučajna oblika, ampak nujna posledica gotovih predpogojev, peha v odvisnost vse, ki nimajo take gospodarske moči, da bi lahko živeli brez lastnega dela od obresti svoje posesti, svojega kapitala. Odvisnost se izraža v tem, da morajo člani neposedujočih slojev prodajati svojo delavno moč s fizično ali duševno, ali pa kombinirano — za pogoje, ki jih diktira kapitalizem, reprezentiran od posameznega kapitalista, od kapitalistične privatne oiganizacije, podjetniške družbe, ali od države. Pogoji so vedno taki, da mora delojemalec oddati del svojega proizvoda delodajalcu, kapitalizmu, bolje rekoč, da mu mora izročiti vse svoje proizvode, dočim dobi od njega odškodnino, ki ne odgovarja vrednosti njegovega dela. Diferenca med to vrednostjo in njegovo odškodnino je kapitalistični profit, ki povečuje kapital in kapitalistično moč, s tem pa tudi odvisnost delojemalcev. Ta zakon velja tudi za inteligenco. Trgovski knjigovodja, tovarniški tehnik, ne dobi za svoje delo toliko, kolikor je absolutno vredno, temveč kvoto, katero določi delodajalec, ki hoče imeti tudi od njegovega dela dobiček. Inteligent mora imeti službo, akohoče živeti. Odvisen je od tega, da ga kapitalist sprejme. Kapitalist ni odvisen od njega, vsaj ne v taki meri, kajti ako ne dobi enega inže-niija, enega računovodjo, dobi druzega. Inteligent mu pomaga kopičiti kapital, povečavati nasprotje med svojo in njegovo gospodarsko močjo in tako poostriti svojo lastno odvisnost. Nikjer ni izhoda iz tega vrtoglavega kroga, razven ako se posreči inteligentu kakor si že bodi, da preskoči iz svoje družbe v kapitalistični svet. Semtertja se to zgodi. Eden ali drugi se bogato oženi, nekateri si prihranijo toliko, da lahko sami špekulirajo, ali pa prisilijo podjetnika, da jih sprejme v družbo. Redki slučaji so to; večini inteligence je ta pot popolnoma zaprta. Do konca svojih dni ostanejo sluge svojih gospodarjev in nikoli se ne rešijo svoje odvisnosti. Njih položaj je popolnoma enak delavskemu. In bremenč ga enaki pojavi, kakor delavca. Konkurenca delavnih moči narašča pri duševnem delu prav tako, kakor pri fizičnem, saj ga ni že več stanu, ki ne bi tožil zaradi hiperprodukcije moči. In kakšna anomalija! Povsod je premalo moči. Namreč — preveč jih je na razpolago, premalo se jih rabi. Šol ni dosti, učitelji so preobloženi, a težava je dobili učiteljsko mesto! Poštni, železniški in drugi uradniki komaj zmagujejo svoje delo, a na tisoče je sposobnih ljudi, ki ne dobe službe. Ne dobe je, ker kapitalizem noče zmanjšati svojega profita. In kdo naj bi ga prisilil, da se odreče svojega dela? Konkurenca stoji pred vrati. Ako ne pa-rirate, pojdite, kamor hočete. Kam? Bodite torej zadovoljni s tem, kar dobite. Včasi naredi kapitalizem, kakor bi ga bilo sram. Izboljša Vaše dohodke, Ali na svoj račun noče storiti tega. Kar da Vam, hoče zopet dobiti, če mogoče z obrestmi. Zviša se vaša plača, a zvišajo se cene, ki jih morate plačevati z njo. Vaša konzumna moč se ni povečala, kmalu se še zmanjša. Denarja dobite več, njegova vrednost pa — pada. Kdaj bode drugače? Nikoli ne, dokler vlada kapitalistični zUtem, ki Vas ima ravno tako v sužnosti, kakor manualne delavce, tudi če pokriva suž-nost včasi z lepšo livrejo. Kdo odpravi kapitalistično gospodstvo in Vas reši neskončne odvisnosti ? Vse meščanske stranke hočejo očuvati vladajoči gospodarski zistem. Obljubujejo podporo v stremljenju po »izboljšanju* razmer, a kapitalizmu prepuščajo moč, da Vam diktira plačo in cene. Vi pa potrebujete rešitve. Zase in za svoje otroke, katerim cvete v kapitalističnem svetu enaka bodočnost. Rešitve ni drugje, kakor v socializmu. V družbi, kakršno hoče ustvariti socialna demokracija, so Vaši interesi identični z interesi splošnosti. Socialistična družba Vas ne more oškodovati, ker bi oškodovala s tem sebe. Socialno demokracijo perhorescirate, ker je ne poznate. Njena literatura Vam je tuja, o njenih teorijah sodite, kakor ste slišali slučajno. Študirajte jo in prepričati se morate, da je ravno socialna demokracija edina stranka, v kateri je Vaš pravi prostor. Organizacija — edina rešitev. Uslužbenci c. kr. glavnih skladišč v Trstu so dosegli krasen uspeh. Dolgo let skoraj brezpravni, so podali končno svojemu delodajalcu, mogočni državi sami, vrsto zahtev, da si zboljšajo materialni položaj, ki je postal že neznosen. Težko je bilo to delo in malo-dušnejši so imeli malo upanja. Država — to ni vzoren delodajalec. Svoje moralne obveznosti, dajati privatnim podjetnikom vzgled na socialnem polju, se ne zaveda in dreganje etično navdihnjenih mož ne izda ničesar. V našem realnem svetu koristi sploh etika in morala bore malo v gospodarskih vprašanjih. Kdor ni prisiljen, da bi kaj dal, ne da ničesar. Tako je bilo dolgo časa tudi pri c. kr. drž. skladiščih. Izgovorov ni bilo težko dobiti. Kdo jih ne pozna? Denarja ni, proračun je merodajen, potrpljenja je treba i. t. d. Ali delavstvo se je naveličalo potrpljenja; moralo se ga je naveličati, kajti s praznim želodcem je čakanje nemogoče in obljube ne nasitijo nikogar. Boj je torej postal resen. Skoraj v zadnjem štadiju je vlada dovolila neke malenkostne koncesije, ki pa so morale delovati na delavstvo kakor porogljivost. Tedaj je minilo potrpljerye. Delavci so izdelali ultimatum, situacija se je napela do skrajnosti, na obzorju se je pokazala senca ogromne stavke. Ves Trst je z napetostjo čakal, kako se reši zadeva. Trgovski svet, ki je prizadel, se je komaj upal misliti na eventualne posledice. In naenkrat se je obrnilo vse. Prišel je odgovor na ultimatum, odgovor, ki je zadovoljil delavce, ker je skoraj popolnoma ustregel njih željam ter izboljšala njih dohodke za pol milijona. V sedanjih težavnih časih naravnost krasen uspeh. Za mislečega delavca pa je vprašanje, kako je bila mogoča tako lepa zmaga? Pa bodi položaj še tako kompliciran, odgovor je vendar zelo enostaven, obenem pa poučljiv za delavce sploh, zlasti pa za tiste, ki so ravno tako ali pa še bolj potrebni izboljšanja, a še niso našli poti, kako bi ga dosegli. Delavstvu tržaških c. kr. glavnih skladišč, med katerimi je ogromno število Slovencev, je pomagala do zmage njih organizacija in solidarnost vsega delavstva. To sta tista dva močna faktoija, na katera se mora upirati delavstvo, ako hoče doseči karkoli; brez tega sredstva ni napredka, ni izboljšanja. Tudi delavci glavnih skladišč so bili nekdaj neorganizirani. Tudi med njimi je bilo mnogo takih, ki so kar bežali, če so le slišali besedo »organizacija*, ali pa celo socialna demokracija. A pač pasje je bilo takrat njih življenje. Ne le, da so imeli dohodke, o katerih se pravi, da je preveč za umreti, a premalo za živeti, temveč tudi ravnalo se je ž njimi pogostoma hujše, kakor z voli, ki se jih vidi pred skladišči vprežene v vozove. Česar dolgo časa ni premogla nobena propaganda, je končno izvršila beda. Tudi to delavstvo se je organiziralo. Začetkoma je bila večini prava moč organizacije nejasna. Menili so, da zadostuje, ako imajo le društvo. Sčasom so izpoznali, da vendar ni vseeno, kakšno je društvo; razvideli so, da je moč v velikosti, centralizirali so se, pridobili so stikov z drugimi strokami in tedaj šele so občutili pravo moč. In v tem tiči vsa tajnost; delavci glavnih skladišč niso bili več slabotni posamezniki, temveč eno telo in ena duša; za njimi pa je stala cela 7veza, za seboj so imeli vse tržaško delavstvo, ki jim je v pravem izpo- znanju naloge,.ki jo naklada solidarnost, obljubilo brezizjemno vsako podporo v boju. DBnes se lahko pove: Ako delavci glavnih skladišč ne bi bili dosegli zadostljivega uspeha, bi se bil unel v Trstu delavski boj takega obsega, da je vsako ugibanje o njem brezplodno. Organizacija in solidarnost je posegla v življenske globočine gospodarskega sveta, in nastopila je s. tako močjo, da se je moralo verjeti absolutni resnosti. In tako je prišel krasni uspeh. O pridobitvah c. kr. uslužcencev in de* lavcev se lahko prepriča, kdor se boče. Ponosni so na svojo zmago, četudi ne trobijo po ulicah. Ali zavedni so si tudi moči, ki so si jo ustvarili s svojo organizacijo, katere se oklenejo sedaj še tesneje, da jo okrepčajo in poglobe. Za ostale delavce pa je to znamenit pouk. Tukaj vidijo zopet lahko z lastnimi močmi, da je organizacija edina moč, s katero lahko dosežejo izboljšanje svojega položaja, a da mora biti ta organizacija taka, da jih ne postavi v osamljenost, temveč da jih združi z drugim delavstvom. Najmočnejši pa bodo, kadar bodo združeni v eni bojni četi vsi «de-lavci brez razlike stroke, narodnosti, vere, spola in drugih ločil. Zato, prav zato je za delavce potrebna organizacija, katero uči socialna demokracija. Sovražnik delavcev je — vedoma ali nevedoma — vsakdo, kdor postavlja kakršnekoli stene med delavce, ker jim jemlje moč, brez katere ne dosežejo ničesar. Sveta naloga vsakega zavednega delavca pa je, razširjati tako organizacijo, kajti le tako osnuje sredstvo, s katerim mora zmagati skupnost. Slovenski delavci, kar vas je neorganiziranih, zdramite se! Izpoznajte, da ste brez organizacije slepe igrače v rokah izkoriščevalcev, z organizacijo pa lahko postanete nepremagljiva moč. Kar vas je pa organiziranih, spomnite se, da je vaša dolžnost, dovajati vedno nove bojevnike v organizacijo, da jo okrepčate in da se rešite tako največje nevarnosti, ki vam preti v vaših neizogibnih pravičnih bojih. Politični odsevi. Odsek za volilno reformo stoji še vedno v znamenju obstrukcije. Kakor od začetka, je pa tudi sedaj pri tej mešetariji bolj važno, kar se godi za kulisami, nego to, kar je na sejah. Vlada se trudi, da bi pripravila nasprotne stranke vendar do kakšnega kompromisa in koncem zadnjega tedna so izumili novo formulo, ki naj bi združilk sovražne brate. Mesto kvalificirane dvetretjinske ali tripetinske večine naj bi določil zakon, da mora biti gotovo število poslancev navzoče, ako se hoče izpremeniti razdelitev volilnih okrajev. Kako malenkosten je ves prepir, se vidi najbolje tedaj, ako se pomisli, da gre ves boj le za razdelitev okrajev v posameznih deželah, kajti število mandatov, ki je določeno za vsako posamezno deželo, je itak že zavarovano z dvetretjinsko večino in dr. Krama? je pretečeni teden verjetno povdaijal, da bi se utegnile zgoditi kakšne izpremembe k večjemu za sedem mandatov, med katerimi bi bil eventualno drugi mandat za Slovence na Koroškem. Vidi se torej, da je stvar pravzaprav za obe strani brezpomembna in v celem prepiru igra nedvomno največjo ulogo nepriznano sovraštvo do volilne reforme sploh. Zato je še najod-kritosrčnejši znani kričač Franko Stein, ki je na seji v pondeljek napovedal, da porabijo VAnemci vsa sredstva, da pokopljejo celo reformo. Le da se teh gromov ni več treba bati. 6e vedno se vleče kupčevanje o «varstvu volilnih okrajev* kakor morska kača po odseku in po zakulisju, ne da bi mogel priti - zdravi razum do veljave. Kako se zaključi ta boj, ki je že bolj podoben slabo sestavljeni komediji, je v tem parlamentu popolnoma nemogoče uganiti. Značilno je vsekakor, da se najbolj vesele znani sovražniki volilne reforme, ki že kar ne morejo skriti svoje radosti, kadar poročajo: Kriza se je poostrila. Zani- kati, da je položaj kritičen, bi bilo seveda nesmiselno, ali prijatelji sedanjega privilegij-skega parlamenta in sovražniki enakopravnosti ljudskih slojev se prokleto motijo, če mislijo, da ima še kdo dovolj moči, rešiti parlament predpravic in konfuznosti, kajti če bi se zgodilo, da bi bila volilna reforma preprečena v dvanajsti uri, bi prišlo prej v Avstriji vse narobe, preden bi se vršile še enkrat volitve po sedanjem volilnem redu. Kdor misli, da bi ljudstvo mirno prenašalo tako politično goljufijo, je zelo slab poznavalec ljudske psihe, pa vsled tega tudi ne more biti dober političar. Toda volilna reforma je medicina, ki jo potrebuje država sama, in zato se mora realizirati — tako ali pa tako. Avstrija ni tako zdrava, da bi mogla brez največje škode pretrpeti potres, ki bi bil neizogiben, ako bi ljudstvo izpoznalo, da je bilo ogoljufano. Neokusno barantanje za stvar, ki sama po sebi dejansko ne pomeni skoraj ničesar, ki pa pripravlja nevarnost tako važnemu delu, kakor je volilna reforma, pa pokazuje že samo, da je res skrajni čas, odpraviti dosedanji parlament. Ni treba, da bi bil človek optimist, ki misli, da pojde v bodočem državnem zboru vse gladko in bode narodnostni boj odrezan, čim se snidejo novi poslanci; ali da izginejo tako prizori, kakršne se vidi sedaj in se odpravi tako neod-pustno potrato časa, je izprememba absolutno potrebna. Ravno zadnji tedni kriče, da tako nikakor ne gre več; in ljudstvo, ki gleda to igro, si bode zapomnilo vse te harlekinade, pa kadar doseže vsaj tisti politični upliv, ki mu ga daje volilna preosnova, bode skrbelo za to, da pride v novi državni zbor drugačno delo. Samo poslanci, ki niso odgovorni ljudstvu, morejo tako prezirati njegove interese, kakor jih prezirajo sedanji. Poslanci novega parlamenta se bodo morali zavedati, da so zastopniki ljudstva, ne pa klik. Grof Agenor Golnchowski, naš minister za zunanje zadeve, nas zapušča, in kdor čita pozorno časnike raznih struj in strank, najde res lahko še take, ki celo obžalujejo njegov padec. Skoraj neverjetno je to, a vendar resnično. Toda kakor mu njegovo obžalovanje ne bode koristilo, tako se tudi njegovega odhoda ne bode nič bolestno čutilo. Večinoma pa povzroča njegovo neprostovoljno slovo zadoščenje tostran in onstran Litve. O grofu Goluchovvskem se nikakor ne more trditi, da bi bil mnogo koristil državi, pač pa se lahko pravi, da je pokvaril, kar je le mogel pokvariti. Trozveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo pač obstoji in ljudje, ki so zadovoljni z majhnim, mu vpisujejo to v velikansko zaslugo. Ali poljski grof je le konserviral, kar je našel že ob svojem prihodu in s čemur se pravzaprav ne more postavljati nobeden avstrijski diplomat, ker je bil duševni in pravi oče te zveze pokojni Bismark; sicer pa tudi še ni dokazano, da bi bila trojna aliansa ravno edina in za našo državo najsrečnejša kombinacija.' Nihče ne bode štel ministru v greh, da se poganja za politične alianse in vojne konvencije, ali za naš družabni red le ni najboljše izpričevalo, da so take ofenzivne ali defenzivne zveze sploh potrebne. Toda, če na tem polju ni bilo treba grofu Golu-chow8kemu mnogo delati, je tembolj opravičeno vprašanje, kaj je storil koristnega drugod. Imel je nekoliko sestankov z zunanjimi diplomati — deloma so bile to prazne ceremonije. Ali belil si je glavo tudi z balkanskim vprašanjem, katero je «reševal» dogovorno z Rusi. To je bila pravzaprav njegova piege de resistance. Kadar je imel sestanek z grofom Lambsdorff o m, je bilo časopisje polno Golucho\vskijevega imena in tedaj se mu je zjasnilo čelo in zaljubil se je sam vase. Kako pa je dandanes na Balkanu? Kaj je tam dosegla njegova slavljena politika? V Makedoniji, v Albaniji, v Stari Srbiji so tla razbeljena in ntyče ne ve, kdaj izbruhnejo zopet krvavi ustaški boji. Narodna nasprotja so se poostrila do skrajnosti, država pa državi ne zaupa in vsaka ima na Balkanu svoje posebne, večinoma nepriznane aspiracije in složne so le v tem, da preprečujejo osvo- boditev balkanskih narodov, ker bi se tedaj zmanjšali njih lastni sebični upi. Kako pa jo je zavozil Goluchowski v Srbiji, je predobro znano, da bi bilo treba o tem še posebej pisati v času, ko imamo ljut carinski boj s sosedno državico, na katero nas vendar navezuje že geografični položaj in gospodarske potrebe. Toda Goluchovvski ne gre zaradi kozlov, ki jih je postreljal v zunanji politik«. Padel je nad neizprosno opozicijo Madjarov, ki so mu pripravljali nezaupnico za prihodnje delegacije. In kar mu zamerijo, je njegovo vmešavanje v zadnjo ogrsko krizo in njegovo nasprotovanje madjarskim aspiracijam. To pa boli naše patrijote. Padec Golucbovvskega jim je znamenje madjarske zmage in jemlje jim upanje, da bi videli vihrati Črno-rmeno zastavo na budimpeštanskem gradu. Patriote so pač ljudje posebne vrste! Goluchovvski je vendar popolnoma zaslužil svojo usodo, ki ga je le prepozno dohitela in tudi Madjarom ni zameriti ničesar. Avstriakantom ni prav, da se Madjari jeze, ker je nastopil proti njihovim zahtevam. Sami pa bi se gotovo to-gotili, ako bi slišali, da je zavzel madjarsko stališče in tedaj bi glasno trdili, da se zunanja politika ne sme vtikati v notranjo. Ali pravičnost zahteva, da se vzame tudi olajševalne okolnosti v poštev. Ako storimo to, se pa zelo zmanjša breme na plečih grofa Agenora, kajti grehi ne teže toliko njegove osebe, kakor sistem. Goluchowski ni ženialen diplomat, ženialnost se ne more nikomur predpisati, a naša diplomacija spToh.ne mara ženialnih prikazni, pa jih najbrže ne bi sprejela, tudi če bi jih našla. Grof Goluchovvski je bil tak, kakor se jih lahko šteje na tucate. Našel je tir, pa ga je porabil, novih potov pa ni iskal. In to leži v sistemu. Nobenega pojava ni mogoče odtrgati od splošnosti, vsaka zunanja politika je odvisna od notranjih razmer. Zato je tudi odstop grofa Goluchovv-skega majhnega pomena in vprašanje, kdo bode njegov naslednik, res ni tako važno, kakor trdijo nekateri časopisi. Naj pride Aehrenthal ali pa kdo drugi — to je vseeno, dokler ostane nespremenjen sistem. Da se izpremeni ta, je pa treba, da pridejo do veljave sloji, katerim so sedaj še zamašena usta. Še ena kriza je nastala v avstrijskem vojnem ministrstvu. Ko je odstopil šef generalnega štaba feldcajgmajster baron Bek, se je najpraj pripovedovalo, da ga zamenja njegov namestnik feldcajgmajster P o t i o r e k. Kmalu pa so se začeli razširjati glasovi, da je ta kombinacija neutemeljena, ker hrepeni -vojni minister Pitreich« po tem mestu. Sedaj je pa vendar za šefa generalnega štaba imenovan Potiorek, Pitreich je pa odstopil in na njegovo mesto je imenovan dosedanji domobranski minister SchO naich. Dočim trdijo nekateri, da je Pitreich užaljen, ker ni prišel na Beckovo mesto, se zatrjuje z druge strani, da je podal demisijo, ker nima upanja, da bi ogrska delegacija dovolila novo zvišanje vojaštva. V sistemu se itak ne izpremeni nič, naj se imenuje vojni minister Pitreich ali pa SchO naich.. Nemški minister rojak Prade je imel pogovor z nekim sotrudnikom lista «Neue Freie Presse» o volilni reformi, kar je v toliko zanimivo, ker se po njegovih izjavah menda lahko sluti, kakšne nazore ima vlada o stvari. Govoril je seveda o dvetretjinski večini in naravno je, da stoji v tem vprašanju na nemškem stališču. Zato tudi ta del njegovih izvajanj nima splošne važnosti. Pač pa zasluži pozornost njegova izjava, da je realiziranje volilne reforme nedvomno. Glede daljnega dela v državnem zboru je Prade precej optimističen. Najbolje bi bilo po njegovem mnenju, ako bi se stranke sporazumele, da bi zbornica sprejela načrt odseka kot gotovo stvar; videti je pa, da sam ne veruje v tako gladko rešitev. A tolaži ga značaj avstrijskega parlamenta, ki se v začetku močno razgreje, pa se tembolj ohladi« ako izgubi predmet debate mičnost novosti. Zato misli, da se utegnejo tudi zaradi volilne Priloga »Rdečemu praporu14 št. 43. reforme v zbornici užgati strasti, a če potraja debata tri, štiri tedne, postane stvar poslancem dolgočasna, valovi se pomirijo in končno pojde vse gladko. Pa tudi če bi nepričakovane težave preprečile pravočasno rešitev reforme, je Prade prepričan, da s tem ni preprečena volilna preosnova, ker pač nihče ne verjame, da bi se moglo voliti še enkrat po sedanjem volilnem redu. Kaj bi se zgodilo v takem slučaju, bi morala odločiti krona. S tem je menda prvikrat od oficielne strani izrečeno, kar plava v zraku in o čemur vlada v javnosti itak le eno mnenje: Ako zbornica ne bi definitivno rešila volilne reforme, bode preosnova oktroirana. S stališča strogega konštitucionalizma bi bilo gotovo obžalovati tako eventualnost in že zaradi tega bi bila dolžnost vsake stranke, ki ji je kaj ležeče na načelu ustavnosti, da pospeši parlamentarno rešitev reforme, kajti da bi bil oktroa v drugem slučaju kratkomalo neizogiben, je tako jasno, da je izključen vsaki dvom. Monarhisti ne smejo prezreti, da je cesar sam izrekel besede: «Po sedanjem volilnem redu se ne more več voliti.» — Stvarno bi bilo seveda presojati tak oktroa drugače, kakor navadne neparlamentarne naredbe in reči se mora, da bi še bolje odgovarjal duhu konštitucionalizma, kakor realiziranje kakšnega sklepa, ki bi ohranil dosedanji volilni red. V soglasju s prebivalstvom države bi ravnala v takem slučaju krona, ne pa parlament, kajti ljudstvo hoče nov, ne pa stari volilni red in oktroa bi bil opravičen, ker bi ga odobrilo ljudstvo. To mora biti znano tudi gospodom poslancem, ki bi bili slepi, ako bi mislili, da bi se dalo' ljudstvo razburiti proti takemu oktroiranju. Zato so pač vse grožnje z obstrukcijo, ki nikakor ne more preprečiti končnega efekta, otroške. Rabiti sredstvo, ki je samoposebi ali pa z ozirom na razmere neuspešno, je v politiki absolutno nedopustno in zato je bila taktika vseh tistih, ki so ob-struirali ali pa žugali z obstrukcijo, škodljiva in sicer škodljiva tudi tistim interesom, katere so baje zastopali obstrukcionisti. Ako bi se zgodilo, da bode volilna reforma oktroirana, ne da bi se ozirala na take interese, bodo za pomanjkljivosti odgovorni obstrukcionisti; rešili bi se te odgovornosti le tedaj, ako bi bili, pospeševaje reformo, delovali za omenjene interese, kajti četudi ne bi dosegli cilja, se jim vendar ne bi moglo očitati, da so izsilili oktroa, na katerega nimajo nobenega upliva. Tako je tudi s koroškimi mandati. Kadar pride med koroškimi Slovenci mirna sodba in trezen prevdarek do veljave, bodo obsojali tiste, ki so obstruirali v njihovem imenu. Na Francoskem je nastala ministrska kriza, ki je širšo javnost precej iznenadila. Toda v zanesljivih krogih se zatrjuje, da je mislil ministrski predsednik Sarrien že dlje časa na odstop, sedaj pa mu pokvarjeno zdravje nikakor, ne dovoljuje več. opravljati ministrske naloge. Vendar so nedvomno tudi politični uplivi delovali na krizo, kar je deloma razvidno tudi iz dejstva, da se rešitev ne vrši tako gladko, kakor je bilo misliti iz začetka. Največje težave dela okolščina, da je odstopil tudi minister za zunanje zadeve Bourgeois. Dočim za druge portfelje ni posebnih težav, je njemu težko dobiti naslednika. Na mesto ministrskega predsednika pride znani radikalec Clemenceau, ki je ponudil ministrstvo za zunanje zadeve dosedanjemu finančnemu ministru Poincarreju, ki pa je odklonil poziv. Govori se, da prevzame znani hivši socialni demokrat Mili er and to ministrstvo, kar se pa zanikuje z druge strani, kjer se trdi, da postane Miller and justični minister. Za vojnega ministra je izbran iz Dreyfusove afere znani general Picquart. J a určs je izjavil, da socialisti ne bodo delali novemu ministrstvu težav, ako popolnoma izvede program socialnih radikalcev. Cerkveno-političmi kriza na Francoskem le ne gre po tisti poti, ki jo hoče papež. Kakor znano, zahteva novi zakon, da se sestavijo verske občinevkaterim se izroče cerkve; papež pa je katoličanom prepovedal ustanovitev takih občin. Toda njegova prepoved nima uspeha. Tako je n. pr. občinski svet v Aucbu sklenil, da se ustanovi kot verska občina ter prevzame katedralo in druge cerkve. Ta primer posnemajo tudi drugod in novim verskim občinam pristopa tudi mnogo duhovnikov. Strele iz Vatikana ne užigajo več. Novo francosko ministrstvo je sestavljeno, in sicer brez Milleranda. Clemenceau, ki je^prevzel predsedstvo, bode vodil tudi notranje zadeve; zunanje zadeve prevzame Pichon, justico GuyotDessaigne, pouk Briand, vojno Picquart, mornarico Thomson, promet Barthou, trgovino Doumerque, javna dela'Viviani, poljedelstvo Ruaui, kolonije Miliies Lacrois, Viviani je bil nekdaj član socialno-demo-kratične stranke, sedaj je neodvisen socialist. Na Nem&kem je provzročilo velikansko senzacijo objavljenje spominov bivšega alzaško-lorenškega namestnika in poznejšega kance-larja Chlodwiga kneza H o h e n -lohe-Schillingsftirsta o razmerah med Bismarkom in cesarjem Viljemom. Spomini so zelo obsežni, ne prinašajo pravzaprav nič novega. Za tedaj mladega cesarja Viljema so pisani zelo simpatično in nemška javnost se je čudila, ko je poslal Viljem mlademu knezu Aleksandru Hohenlohu ogorčen telegram, v katerem imenuje objavljenje me-moarov indiskretno, netaktno i. t. d. Tajnost cesarjevega ogorčenja pa ni velika. Iz teh spominov je namreč jasno razvidno — kar sicer že prej ni bilo popolnoma neznano — da je bila nemška zunanja politika skrajno neodkritosrčna. Ko je Nemčija sklenila zvezo z Avstrijo, da si zagotovi njeno pomoč za slučaj vojne s Francijo, vsled česar bi bila morala podpirati Avstrijo v varstvu njenih interesov, je sklenila sočasno ugovor z Rusijo, kateri je obljubila proste roke v Bolgariji in v Carigradu, tudi če bi smatrala Avstrija okupacijo Bolgarske za napad na njene interese. To je seveda zelo zanimivo in pokazuje vnovič, da je diplomacija umetnost posebne vrste, za katero ne veljajo prav nič načela navadnega poštenja. Sicer pa Hohenlohovi spomini res niso vredni take pozornosti, kakršno ji posvečuje časopisje. Mož, ki jih je pisal, res ni bil velik duh. Značilno za njegovo duševno obzorje je, kar je napisal, ko je videl v gledališču krasno Hauptmannovo dramo «Han-nele». Igro imenuje socialno-demokratično in h) Svobodna šola ali »Lieber feig als dumm>. i) Narodno delo ali »pomanjkanje sinekur*. j) Praktični liberalizem ali svoboda prepričanja deželnih uradnikov, k) Socialna politika ali »vseh pet po konci*. 1) Humanitarno-, sanitarno-higiensko-napredni reformizem ali: Deželna bolnica, umobolnica, prisilna delav-^ nica, živinska bolnica i. t. d. m) Volitev iz-vrševalriega odbora ali: Komu se ljubi? n) Izključitev nezadovoljnih elementov, ali: Pojdimo vsi domu. — Za eventualne izpremembe dnevnega reda ne garantira naš poročevalec, ki trdi, da je edino stalno, absolutno neizpre-menljivo načelo liberalne stranke: Vsak dan drugače. Gaudeamus igitur! Ljubljanskemu župana gospodu Hribarju je namenil srbski kralj Peter Kara-djordjevič red svetega Save tretjega razreda. Gospod župan je odklonil to odlikovanje. Na evropejsko ravnotežje menda ta epizoda ne bode imela nobenega vpliva; v slovenskih malomeščanskih razmerah je vendar zanimiva. Reči moramo, da bi se čudili bolj, ako bi bil gospod župan sprejel namenjeni mu red, nego da ga je odklonil. Seveda so nam njegovi nagibi popolnoma neznani. Da bi ga bilo navelo na odklonitev ravno njegovo demokratično čutstvo, nam ni prav verjetno. Tradicionalno predlaganje udanostnih telegramov na žurnalističnih kongresih, na katerih nima dnevni red čisto nič opraviti z lojal- - nostjo ali z rebelantstvom, manipulacija z občinsko volilno reformo itd., ne potrjujejo nič kaj krepko demokratizma gosp. Hribarja. Z enako pravico,' kakor radikalizem, bi se lahko smatralo tudi njegovo lojalnost za pravi razlog odklonitve; monarhistično mišljenje bi mu lahko narekalo, naj ne sprejme odlikovanj od tujih potentatov, dokler nima kaj takega od lastnega suverena. Pa tudi drugi motivi niso zelo oddaljeni. Znano je, da je gospodin Petar precej radodaren z redom svetega Save in nekateri hudomušneži trdijo, da ima nekoliko tretjih redov vedno v hlačnem žepu, da jih lahko kar pripne na avdijencah in pri drugih priložnostih. Tudi na Slovenskem ni sveti Sava redkost, odkar je zasedel Peter - Aleksandrov tron; v Ljubljani je nekoliko prs srečno odlikovanih s tretjim razredom in pripoveduje se, da so ga dobili n. pr. nekateri slikarji, katerim bi bilo veliko ljubše, ako bi jim bila visoka srbska vlada pravočasno plačala kupljene slike. Da se gospod župan ne čuti posebno odlikovanega, ako dobi red, ki so ga dobili že dve leti prej njemu podrejeni odlikovanci, je tudi umljivo. Toda razlogov gospoda Hribarja ne maramo raziskavati; pri nas mora biti človek skromen in z malim zadovoljen, pa smo zato tudi mi zadovoljni, da se je sploh našel človek, ki je odklonil orden pri nas, ko vse hrepeni po križanih in se vidi pri vsakdanjemu opravilu ljudi, ki obešajo na svoje civilne suknje medalje, ki ne dokazujejo nič drugega, kakor da je do-tičnik slučajno ravno v nekem gotovem razdobju nosil puško in tornister. Ljubljanski občinski svet je imel v torek sejo, v kateri so bile nekatere važnejše zadeve na dnevnem redu. Posebno živo sicer ni bilo v občinski dvorani, zanimanje gospodov svetnikov za občinske stvari res ni veliko, ali magistrat menda misli na to, da je pretekel dober del sezone in da se prikažejo s časom zopet volitve na obzoiju, pa bo treba vsaj nekoliko drapirati poročilo o »delovanju*. Na galeriji je pa težko uveriti se, da je tam doli res kakšno delovanje. Gospodom na kurulskih sedežih je očitno žal, da morajo žrtvovati svoj čas za poslušanje poročil in za glasovanje, pa da komaj čakajo na konec. Čemu se sploh silijo? Občinski svet vendar ni dekoracija in gospodje, ki se jim ne ljubi delati, naj si pomagajo in naj pri prihodnjih volitvah ostanejo doma. Tako rajsko krasno res še ni v Ljubljani, da ne bi bilo treba intenzivnejšega dela, kakor ga premore liberalna klika. Draginja mesa je bila za prebivalstvo vsekakor najvažnejša točka občinske seje. Že zdavnaj pričakuje ljudstvo, da se občinski svet zgane pa da stori kaj resnega za ubla-šenje neznosne draginje. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se ne gre samo za meso, ki je sicer važna, a ne edina hranilna snov. Tudi druge življenske potrebščine imajo take cene, da je mala Ljubljana eno najdražjih mest in življenje je tukaj že naravnost neznosno. Ako bi ne vladala v raznih krogih prokleta napačna sramežljivost, pa bi ljudje odkrito povedali, kako se jim godi, tedaj bi se razkrila slika, nad katero se je treba zgražati. Pridobitvene razmere so v »slovenski metropoli* zelo klavrne. Da je tuintam kak resničen bogati n, to še ne odločuje. Ogromna večina ljubljanskega prebivalstva je proletarska, brez posesti, odkazana edino na to, kar zasluži. A ta večina prebivalstva ima dohodke, s katerimi se enostavno ne more izhajati. Razni uradniki, učitelji, delavci — to je pravo ljubljansko prebivalstvo in glede nezadostnih zaslužkov teh stanov pač ni dvoma. Konzumna moč teh slojev pada od dne do dne, konzumne potrebščine se neprenehoma povišujejo — kako naj se v takih razmerah prepreči splošna pavperizacija in končen krah. Blagostanje občine je glavna naloga občinskega zbora; občina pa ni kakšna imaginarna veličina, temveč prebivalstvo samo. in njegov blagor bi moral biti slavnemu zboru prva skrb. Pri nas pa gredo toj korporaciji vse druge misli po glavi, ker so ji take brige menda preveč plebejske. Meso se je v Ljubljani podraževaio od leta do leta. Ko je bilo drugod to vprašanje že davno v diskusiji, se m občinski svet ljubljanski niti zganil, sedaj pa — nabira date. Na zadnji seji je poročal o tej stvari podžupan vitez Bleiweis, kateremu verjamemo, da zanj stvar ni pereča. Ali prebivalstvu ni pomagano. če se mu pove, da je tudi v nekaterih drugih mestih meso tako drago, kakor v Ljubljani. Pravzaprav je že to dejstvo razburljivo, da ima mala Ljubljana, glavno mesto agrarne dežele, take cene kakor štirikrat, petkrat, desetkrat večja, eminentno industrialna mesta. Poročilo pripoveduje, da so si ustanovtli mesnice v lastni režiji Dunaj, Solnograd in Zagreb, |ne ve pa, kakšen da bo uspeh. Kaj misli občinski svet in gospod vitez Bleiwtis res, da delajo ljubljanski mesarji za izgubo? In če imajo oni dobiček, bi ga morala imeti tudi občina, tembolj, ker je veliki promet vendar cenejši od malega. Seve Ja je treba strokovnega znanja. Naredba, da morajo mesarji javno razobesiti cene, je popolnoma nezadostno sredstvo. Občinski svet naj se zdrami iz svoje letargije, pa naj že enkrat stori kaj resnega in.konkretnega za primerno aprovizacijo mesta, drugače mu jamčimo, da doživi grenke ure. Obrtnega inštruktorja za slovenske pokrajine s sedežem v Ljubljani zahtevata magistrat in občinski svet. Doslej je spadala Kranjska v graški rajon, sedaj je dodeljena Primorju. Zahteva je opravičena. Nekaj nam pa prihaja pri temna misel. Visoko z oblačnega stališča gleda pri nas »boljši svet* na socializem, dannadan nam dopovedujejo, da je utopija, za čemur stremimo, neprenehoma nam zatrjujejo, da je socialistična propaganda brezuspešna, in glej — vsak čas se pokazuje. kako prodira socialistična praksa že v sedanjih razmerah. Obrtni inštruktorji imajo glavno nalogo, poučevati obrtne zadruge o strokovnih rečeh. Naivno je sicer, če kdo misli, da ustavijo take zadruge tok gospodarskega razvoja in prevladanje kapitalizma. Ekonomski zakoni so nevprosni; kakor ni mogoče potisniti solnca v nasprotno smer, tako se ne zabrani koncentracije velikega kapitala, prevladanje velikih podjetij. Ali delavci, ki vedo, da izboljšanje mezde še ni rešitev, vendar snujejo stiokovna društva, ki naj jim pomagajo med drugim do večje plače, jih obvarujejo popolnega propada in jim dajejo moči za neizogibni boj. In obrtniki snujejo zadruge. Naj se že sodi o njih kakor se hoče, naj je izpoznanje položaja pri obrtnikih veliko ali malo, jasen je vendar nagon, ki jih vodi v zadruge. Posameznik je slab i n se ne more upirati v konkurenčnem boju; zadruga združi male moči v večjo in olajša boj. Koncentracija moči — to je vodilna misel. Ta pa je posneta iz socialističnega nazoroslovja, ki zmaguje tukaj ravno tako, kakor v občini, ki nakupi poljedelskih strojev za skupnost, ali v veliki komuni, ki prevzame prometna sredstva v lastno režijo. Usta psujejo in zmerjajo socializem, noge se pa vadijo v socialistični hoji. Prvi koraki so nerodni, otrok hodi najprej po vseh štirih; ali, kar je zdravo, pride do tega, da hodi z nogami in najde pot. Le naj govore o utopiji — vendar jo bodo morali uresničiti. Bolniška blagajna v Št. Vidu nad Ljubljano je živ primer za to, kakšen ne sme biti bolniški zavod. O razmerah, ki vladajo tam, nam poročajo dobro informirani ljudje take reči, da jih človek ne bi verjel, če ne bi po* kazovala praksa, da se mora včasi verjeti naj-neverjetnejše nerednosti. O šentvidsKi blagajni bi se lahko pisalo cele članke; ali na mesto vseh dolgih razprav zadostuje peč vnebovpi-joče dejstvo, da ta bolniška blagajna že v e 6 kakor šest tednov ne izplačuje bolniške podpore, češ, da ni denarja v blagajni. To seveda bolniku nič ni mar. On je zavarovan in s tem si je po postavi pridobil pravico do zdravniške pomoči, do zdravil, do bolniške podpore. Njegova skrb ni, odkod naj blagajna vzame denarja; naloga blagajne pa je, izpolnjevati svoje dolžnosti. Da so mogle nastati take razmere, je pa le mogoče razumeti, če se ve, da že več let ni bilo občnega zbora, odboru pa niti v sanjah ne pride na misel, da bi ga sklical vsaj v takem kritičnem času, ko sam ne more ne naprej, ne nazaj. Ali odbor se sploh ne zmeni za nič, kajti ves odbor je takorekoč samo oseba načelnika, znanega klerikalnega fanatika in občudovalca lurških čudežev, župana Belca. Ta gospod uraduje popolnoma sam, ne da bi bil nastavljen vsaj kak tajnik; a kakšno more biti to uradovanje, je lahko uganiti, če se pove, da ima Bele še celo vrsto drugih funkcij. V odboru sede sami delodajalci, delavca ni niti enega. A mnogo odbornikov ima samo ime in najde se celo takiji, ki ne vedo, da imajo to funkcijo. Občni zbori so le prazna formalnost in na njih se voli kar nenavzoče za odbornike, ki se potem cela leta ne brigajo za Magajno, ne zahajajo na seje in prepuščajo Vse Belcu. Bolnikov ne kontrolira nihče, gospodarji nimajo niti tretjine delavcev zavarovanih in živ krst se ne zmeni za te razmere. Pač je že zadnji čas, da bi se reformiralo to blagajno in zlasti, da bi prišlo tudi nekoliko delavcev v odbor, kar je ne le postavno, temveč tudi opravičeno z ozirom na vplačevanje doneskov. Deželni vladi bi pa svetovali, ®aj sploh razpusti to bolniško blagajno, odnosno naj jo združi z ljubljansko, kajti s Št. "Vida še ni tako daleč v Ljubljano, kakor na pr. z Gline v Št. Vid. In sedanji položaj, da mora letati delavec, ako hoče kaj opraviti pri •bolniški blagajni, z Viča, z Gline, iz Vodmata v Št. Vid, ker pismeno ne opravi ničesar, je Vendar nespameten. Delavci, ki so zavarovani pri blagajni, imajo pravico, da so njih interesi zagotovljeni in sedanjega načina so siti ■do grla. Kranjski deželni odbor torej noče zaslužiti niti najmanjšega opravičenega priznanja in ko se je potrudil velerodni gospod grof ©ar bo v deželno prisilno delavnico, se ni 'hotel informirati o resničnosti naših podatkov in saniranje razmer mu je bila deveta briga. Gospod grof je pač igral vlogo preiskovalnega sodnika, ali niti na misel mu ni prišlo, da bi v tem svojstvu moral izkušati, kako bi dognal resnico, temveč namen je moral biti vse •drugačen. Po njegovem obisku se nam je *es poročalo, da so službene razmere deloma Urejene. Ker so taki zavodi zaprti, s kitajskim zidovjem obdani svetovi, je zelo težavno, navadno nemogoče, kontrolirati, kaj se notri "godi. A verjetno je, da so dobili uslužbenci kakšne obljube. Toda v resnici se ni, kakor se nam poroča, izboljšalo prav nič in o saniranju ni niti govora. Deželni odbor menda misli, da ni javnosti, nič mar, kaj se godi v prisilni delavnici. Ali ta slavna inštanca naj ne pozabi, da je ona samo organ javnosti, ne pa z absolutističnimi prerogativami blagoslovljena glava kakšne beneške psevdorepub-like. Prisilna delavnica pa ni suženjski in-ftitut in na tako stopnjo zanikrnosti in indiferentizma tudi še ni padlo kranjsko prebivalstvo, da bi se lahko v deželnem dvorcu Ustanovil pašalik. Javnost ima pravico izvedeti, kako je z deželnimi zavodi in doslej je prodrlo o njih že toliko na dan, da mora izginiti vsako zaupanje v objektivnost in dobro voljo deželnega odbora. Če se zgodi ■kje kakšna napaka, upoštevajo resni ljudje, da je človeško, motiti se. Ali Če se ne po-kazuje nikjer tendence, popraviti napake in preprečiti jih za bodočnost, kolikor je mogoče, se mora soditi drugače in kranjski deželni zbor je res že izgubil pravico do prizanesljivosti. 0 rdečih trakih, ki bodejo jeseniškega 'gospoda Zabukovca tako v oči, da ne more spremljati pogreba, pri katerem se vidi rdečo barvo, se nam piše iz Gorice: »Ravnokar sem Prečital dolgo izjavo župnika Zabukovca v '•Slovencu*, ker hoče opravičiti in utemeljiti svoje vedenje pri pogrebu ponesrečenega železničarja. Po sili hoče dopovedati, da je imel prav, ker je rdeča barva revolucijska in proti-■cerkvena. Citam in nehote se mi začne majati glava. Župnikovi argumenti so zame enostavno Neprebavljivi. Vsi smo precej orientirani o Pomenu rdeče zastave; vemo, da je rdeči Prapor pač znamenje revolucionarnosti, vemo ipa tudi, kako smatra socialna demokracija ^evolucijo, tisto revolucijo namreč, po kateri stremi, kajti drugih se ji ne more podtikati. 2a nikogar ni skrivnost, da hoče socialna demokracija revolucioniranje gospodarskih razmer, in da je cerkev, ali vsaj da bi morala -biti cerkev zgolj inštitucija za duše, vsled česar se ji ne bi bilo treba prav nič ozirati na materialno revolucijo. V živem spominu nam je govor drja. Šušteršiča na katoliškem shodu, na katerem je dejal vodja klerikalne stranke, da je dober katoličan lahko za splošno *n enako volilno pravico, za kurije, za plura-liteto in za absolutizem; to pomeni logično, da je katoličan lahko klerikalec, liberalec, reak-^ionarec, socialist in gotovo tudi anarhist. Njegovo politično stališče je neodvisno od verskega. In dr. Šušteršič je tudi za gospoda Zabukovca avtoriteta. Še nismo pozabili na shod nizozemskih socialno-demokratičnih du-lovnikov, ki naglašajo z vso odločnostjo svoje irščanstvo, pa so vendar revolucionarni socialni demokratje ter jim je geslo: »Poleg [riža rdeča zastava.* Gospod Zabukovec se seveda ne strinja s socialno demokracijo, ali o je njegova privatna stvar, katere nima izražati v svoji službi. Spremiti mora pogreb veterancev, če nosijo kopijo vojaške zastave pred krsto, ravno tako kakor pogreb slovenskega narodnjaka s trobojnico, ali pa pogreb cehovskega člana s cehovskimi znamenji. Zakaj pa ravno tistega ne, kjer ima kak venec rdeče trakove? Mar ima on predpisovati žalujočim, cakšne barve naj bodo cvetice v vencih? Ali aode uganjal ravno take burke, če pojdejo za sprevodom Sokoli v rdečih srajcah? .... Tako premišljujem, pa čitam še enkrat skrpane opravičevanje. Kar zazvoni na stolpu sosedne cerkve in ko dvignem oči, opazim na trgu pogreb. Nedvomno — katoliški pogreb. In oči mi obtiče na — rdečih trakih. Malo daleč je in ne vidim jasno, zato stopim pred vrata ca varne; kaj je s temi rdečimi trakovi, kise caj živo odražajo od beline ? Vencev ne vidim, razven na mrtvaškem vozu. Radoveden sem — in sedaj opazujem točno. Dolga vrsta du-lovnikov koraka pred krsto, bele srajce imajo in okoli vratu jim veselo plapolajo rdeči tra-covi. In nihče se ne zgraža in rdeča barva ni znamenje revolucije in protikatoličanstva; jrav slovesno koraka službo opravljajoča du-lovščina v sprevodu in vse je prav. Kaj bi dejal gospod Zabukovec, ako bi gledal to? 0 genezi Tavčar - Ganglove izjave v »Slavenskem Narodu* in »Učiteljskem Tovarišu* pripoveduje »Naš List* sledečo zanimivost: «11. oktobra t. 1. je bil v Ljub-jani shod zaupnikov liberalne stranke. Učitelja Jelenc in Dimnik sta povzročila pri tej priliki silen, buren prizor. Liberalci so izpre-videli, da je brez učiteljstva njih stranka obsojena na smrt. Barantanje je pričelo na razne načine. Učiteljska zastopnika se nista udala v pravnobenem drugem oziru, kakor glede osebne poravnave z dr. Tavčarjem, ker seje trdilo, da je napadel v onem silovitem članku uči-eljstvo le urednik Miroslav Malovrh brez vednosti dr. Tavčarja. O kakem »pobotanju* v smislu, kakor se je že nekaj pisalo po nekaterih listih, pa že vsled tega ne more biti govora, ker je ogromna večina slovenskih učiteljev trdno prepričana, da ni mogoče s pobarvanim liberalizmom pod »Slovenskim Narodom* nič več na dan. Glavni urednik Malovrh jo je zavozil z dr. Tavčarjem tako, da ni več izhoda za plodonosno narodno delo. Slovensko učiteljstvo je prav tako prepričano kot vsa trezno misleča javnost, da je ves trud, oživiti stare prvake, zaman, in da se novi struji in novi politiki ni več ustavljati.* Shodi. V Divači bode v ponedeljek, dne 29. oktobra ob 8. uri zvečer v gostilni »Baraka* ljudski shod, na katerem pdroča sodr. Etbin Kristan o volilni reformi. Jesenice. V sredo, dne 17. t, m. ob 8. uri zvečer je bil v salonu gospoda Poči-vavška javen ljudski shod, katerega se je kljub kratkemu času za agitacijo udeležilo veliko število železničarjev, pa tudi nekoliko kovinskih delavcev, dasiravno je bil shod namerjen pravzaprav le prvim, in je le malo tovarniških delavcev vedelo zanj. Za predsednika je bil izvoljen sodrug M a i t i. Edina točka dnevnega reda je bila: »Organizacija*, o kateri je govoril sodrug Kristan iz Ljubljane. Zal, da je prostor v našem listu preveč omejen, da ne moremo obširneje poročati o govoru, |ki je bil izvenredno zanimiv in je naredil na poslušalce globok vtis. Udeležena so splošno izražali željo, naj bi se priredilo več takih shodov, ne le za železničarje, temveč tudi za tovarniške delavce in gotovo se povzdigne organizacija tudi v Jesenicah, kjer je zanimanje za socialno demokracijo med de-avstvom itak že močno naraslo. Podgora pri Gorici. V nedeljo, 28. t. m. ob 3. uri popoldan je v gostilni g. Breganta v Podgori ljudski shod s sledečim dnevnim redom: 1. Volilna reforma. 2. Organizacija. Sodrugi! — Udeležite se tega shoda polnoštevilno ! Gorica, v torek, 16. t. m. je bil tukaj ako dobro obiskan železničarski shod z dnevnim redom: l. Volilna reforma. 2. Lokalne zadeve. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Marinič, ki je podal k prvi točki besedo sodrugu E. Kristanu. Govornik je v obširnem, a zelo poljudnem govora razložil pomen volilne pravice za delavstvo sploh, pojasnil je sedanji volilni red, nastop socialne demokracije za izpremembo in dosedanje delo ob volilni reformi ter končno momentani položaj. Z zanimivimi primeri je ilustriral živo potrebo delavstva po volilni preosnovi ter je naposled Dozval zborovalce, naj vztrajajo v boju, dokler ne bode definitivno rešena reforma, ki je prvi korak do politične osvoboditve delavstva. Sodrug Kopač je pojasnil ta izvajanja potem v italijanskem jeziku. — O drugi točki, kije bila provzročena vsled nekega gibanja uslužbencev južne železnice v Gorici, je govoril zopet sodrug Kopač, ki je lahko poročal o dobrem uspehu za delavce. Mnogobrojni udeleženci shoda so sprejeli vse govore z glasnim odobravanjem. Sploh lahko konštatiramo, da je že nekaj časa opažati tudi v Gorici živahnejše življenje in zanimanje za organizacijo in je upati, da se razširi to tudi na druge delavske skupine. Socialni pregled. Trst (Stavka krojačev končana.) V soboto zvečer je prišlo po daljših obravnavah do sporazuma med delodajalci in med stavkujočim delavstvom. Izmed koncesij, Id so jih stavkujoči dosegli, je najvažnejši deveturni delavnik za krojaške pomočnike ter šivilje za moške obleke. Mezde so zvišane moškim delavcem za deset, delavkam pa za pet odstotkov. Najnovejše vesti. Dnnaj, 24. oktobra. Današnji sprejem parlamentarnih ministrov pri cesarju je bil namenjen izključno volilni reformi, o kateri želi vladar, da se čimprej definitivno reši. Cesar je sprejel ministre drugega za drugim, in sicer najprej učnega ministra drja. Marcheta, potem drja. PacakaT dr. Derschatto, Pradeja in na konca grofa Dzieduszyckega. Cesar je zelo jasno povdarjal željo, da se kar mogoče hitreje premaga ovire in težave, na katere naletava volilna reforma, ter da pride delo kmalu do konca. Ministri so javili cesarju, da je kompromis že do dobrega zagotovljen. Vožnja ministrov na dvor je obudila veliko pozorr nost in v okolici dvora se je nabralo vse polno ljudstva. Praga, 25. oktobra. »Bohemia* javlja: Nemški minister rojak Prade je povedal o sprejemu pri ce3arju, da je dejal vladar, da želi čim nujnejšo rešilev volilne reforme, tembolj, ker se nikakor ne morejo vršiti nove volitve na stari podlagi. Dnnaj, 25. oktobra. Sinoči ni bilo seje odseka za volilno reformo. Bila je odpovedana, da bi dobili odborniki časa za kompromisne obravnave. Seja bode jutri dopoldan, pa se mora rešiti do poldneva, ker je popoldan zbornična seja. Računa se, da konča razprava o § 42. Za besedo so zaznamovani še Pergelt,KramarinGe6mann, eventualno Choc. Gefimann predloži kompromisni predlog, da mora biti pri glasovanjih o izpremembi volilnih okrajev navzočih 350 poslancev, izvzemši ako se gre za Gališko. Glombinski poda predlog, da mora biti pri glasovanju o galiških okrajih navzočih 60 poslancev iz Galicije. Dunaj, 25. oktobra. Na seji čeških in nemških poslancev pri ministrskem predsedniku, ki je trajala dve uii, ni prišlo do sporazuma. Potem so imeli posvetovanje Cehi ease in Nemci zase. Zvečer so se zopet sešli. Skupno posvetovanaje je trajalo do pozne noči. Pravi s a, da je izdelana nova formula, ki se danes predloži klubom in za katero upajo, da bode sprejeta, tako da pride danes v odseku do glasovanja. O novem kompromisnem predlogu vlada tajnost. Dunaj, 24. oktobra. Dosedanji poslanik na ruskem dvoru, baron Aehrenthal je imenovan za ministra za zunanje zadeve. Dnnaj, 25. oktobra. Odsek za volilno reformo je danes sprejel vse paragrafe državnozborske volilne reforme in s tem tudi § 42., za katerega se je bil tako dolgotrajen boj. Po dolgih pogajanjih je bil sprejet Gessman-nov kompromisni predlog, ki določa, da sme poslanska zbornica pre-meniti razdelitev volilnih okrajev samo, če je navzočnih najmanj 343 poslancev, med katere pa ni všteti poslance, ki tvorijo vlado, predsedstvo in poslance-zapisnikarje. Predlog je bil sprejet po precej hudi debati z 32 proti 12 glasovom. Dopisi. Trii (Jezuitizem .Edinosti* v zadregi.) Vendarle se je .Edinost* čutila prisiljeno, zmeniti se še enkrat o zadnjem shodu v .Narodnem domu*, ko je že mislila, da so njene dolgovezne 'reprodukcije dolgočasnih govorov in njeno ad hoc prijateljstvo s .Slovenskim Narodom* sugerirale celi slovenski javnosti, da je bil tisti shod res triumf. Seveda, .Edinost* odgovarja samo celjski .Domovini*, ki je posnela po .Rdečem Pra-porju*, s kakšno maniro so nastopali tržaški narodnjaki, čeravno bi bil krajši pot, ako bi odgovorila naravnost socialni demokraciji. Tetka je v zadregi. Saj vč, da se socialnih demokratov v Trstu ne more naprosto ignorirati. Boli jo pa tudi, da se vč v širših krogih, kako dno je bil prirejen tisti shod in kako se je ravnalo na njem. Iz te zagate je težko najti pot in precej naravno je, da se zaletava .Edinost* še bolj v zagate. Lepo je čitati pripovedovanje, da se vrši že nekaj let boj med naziranjem socialne demokracije in narodne stranke brez odioznega osebnega boja ter naivno pogrevanje, da so se izbistrili nekateri pojmi i. t. d. Vse to bi si bila «E.» lahko prihranila, kajti, kar se tiče pojmov, so bili v socialni demokraciji že davno jasni, na iqeni strani pa res ne opazujemo nobenega razbistrenja. Povdarjanje stvarnega boja pa bije .Edinost* samo po zobeh, ker ravno s tem argumentom se najstrožje obsoja inscenacijo .manifestacijskega šhoda* in brutalnosti na njem. Ce je bil ta boj dolga leta dostojen, je to pripisati največ taktiki socialne demokracije, ki Be trudi z največim naporom, da bi iztrebila ntdostojnost in brutalnost iz slovenske politike. Ali s temi milimi preludijami ne zaziba .Edinost* socialne demokracije v dremež, kajti perfidija, ki prepleta njen celotni odgovor je taka, da bi nam morala izsiliti klic: .Dovolj!*, tudi če nas ne bi sililo na to že vse, kar se je zgodilo prej. Iz ublaženja političnega boja so črpali največ koristi voditelji tržaških narodnjakov; ali če se izključi iz dnevne borbe osebnosti, še ni s tem ustvarjena dostojnost in ravno taktika .Edinosti* uči, da na tem polju ni doma. Mi pa izjavljamo jasno, da mora biti tega načina konec in četudi ostanemo zvesti svojemu načelu, da borba ne sme postati nikoli umazana, bodemo vendar poslej nastopali z neizprosno odločnostjo in ne bodemo odnehali, dokler se ne napravi konca temu voditeljstvu, ki ne škoduje samo interesom delavstva, temveč ravno tistim tržaškim Slovencem, ki jih gospoda vodi — v pogin. Kaj nam pravi članek prisiljenim izgovorom narodnjaškega lista, da so provzročile surovosti na onem shodu vesti, o katerih se .Edinost* sama ne upa trditi, da bi bile resnične? Vesti, katerih lažnjivost bi bili morali narodnjaki sami izpoznati, če bi se jih bilo tudi res raznašalo ? Slovenski socialisti v Trstu niso nikoli razbijali shodov, nikoli niso propagirali surovosti, vedno so iskali diskusijo in dostojno polemiko, .Rdeči Prapor*, ki ga čita v Trstu morda več Slovencev, nego »Edinost*, je ravno v tisti dobi objavil članek o dostojni politiki, ki je naredil tudi v drugih krogih velik vtis. Kako naj bi bila v takih razmerah nastala legenda, da bodo socialisti razbili shod, socialisti, ki dajejo celo nasprotnikom priložnost, da lahko govore, kadar se izjalove vsi drugi poizkusi, da bi prišli do besede? Pa kdo je mogel sploh pričakovati, da nastopijo narodnjaki tako, da bi bilo oportuno, razbiti jim shod? Ce se sklicuje .Edinost* na to, da so narodnjaki s socialnimi demokrati demonstrirali za splošno volilno pravico, če je dr. Rybaf na našem shodu v »Narodnem domu* nastopil za aktuelno volilno reformo in glasoval za našo resolucijo, se je moralo zdeti vsakomur nemogoče, da bi zatajili svoje lastne besede in zahtevali obstruiranje volilne reforme, za katero so se sami izrekli. Izgovor je puhel in edini namen mu je, zatajiti resnico, ki je ta, da so se pripravljali narodnjaki na renegacijo in so čutili, da je to, kar delajo, nedostojno in nedosledno, pa so hoteli z brutalnostjo izvesti, česar niso mogli po ravni poti. Resnica pa je, da so bili socialni demokratje edini, ki so mirno sledili izvajanjem govornikov in naravnost občudovati se mora naše delavce, ki so se upirali lastnemu čutu tudi tedaj, ko so prihajale iz ust drja. Rybaf a razžaljive in neslane fraze proti socialnim demokratom, odevajoče tiste laži, katerih se morejo posluževati samo glasila strank, kakršna je tržaška »narodna*. Ako bi bila .Edinost* odkritosrčna, bi morala povedati, da sodrug Regent ni mogel govoriti, ker se mu ni dovolilo ter je moral dati drju. Rybaru besedo, da ne bode govoril nič druzrga, nego da poda kratko izjavo. »Edinost* govori tudi neresnico, trdeč, da so narodnjaški voditelji čuvali svobodo besede socialističnim govornikom. Saj sploh niso znali napraviti miru med zborovalci, in predsedništo, ki ni bilo svobodno izvoljeno, tudi ni imelo nobene avtoritete pri zborovalcih. — A še nekaj računov imamo z «Edinostjo^, ki s sedanjostjo ne more opraviti surovosti, pa posega v preteklost — z ravno tako nespretno roko. Laž je vendar že naravnost nesramna, če trdi narodnjaško glasilo, da so tukajšnji slovenski socialni demokratje nasprotovali ustanovitvi slovenskih šol v Trstu in človeku, ki pozna zgodovino zadnjih desetih let, se mora ustaviti pamet, kadar čita tako brez-obraznost. Podlo pa obrekuje »Edinost* tud* italijanske sodruge s pripovestjo, da je italijanska socialno-demokratična stranka pri ožj* volitvi za državni zbor združena glasovala za italijanskega nacionalnega kandidata. Za to-trditev zahtevamo dokazov in ne bodem«* trpeli takega vsako lojalnost zasramujočega obrekovanja sodrugov, ki so vedno, v najtežavnejših bojih solidarni s slovenskimi delav«a» do čim gospodje narodnjaki ne ganejo prsta zanje. — .Edinost* bi se bila lahko na shodu samem naučila, da ni dobro, preveč napenjati strun in da popularnost njene stranke-že nevarno plava po vodi. Aklamiranje ip aplavdiranje pri umestnih in neumestnih pri1" likah je bilo ravno pri narodnjakih vedno v navadi, tako da je včasih veljalo več neg«* govori. A poročevalec »Edinosti* se menda še spomni, da je pozdravni aplavz izostal na tem shodu, ko je stopil odbor »Edinosti* na oder. Ali kaj je našim narodnjakom mar al* se jim verjame, ali ne. Kaj jih briga, da ji® je delavstvo obrnilo hrbet, ker je izpoznalo, da so ga hoteli rabiti kot sredstvo, s kateri® bi se lahko bahali in zadovoljevali svoje v izkoriščanju ravno tako izurjene razredne prijatelje, kakor so v tej stroki izurjeni kapitalisti vsake druge narodnosti ? Kaj jim je mar vse to, ko so nezmožni, da bi se kaj naučihr nezmožni, da bi sledili napredujočemu času, razvoju razmer in izpremembam vsega življenja? Naučili so se eno formulo, ki je zadostovala, ko je v nezavednost potlačen«) ljudstvo verjelo vse, in ž njo hočejo izhajat* vse večne čase. Da se le ohrani frazo, pa naj živi narod propada in pogine! — Dovolj, g0" spoda! Vrgli ste nam rokavico in poberem«* jo. Ali to ne bode sabljanje za igro, temveč neizprosen boj, ki ne utihne, dokler ne izgin® s političnega pozorišča,vaša prazna fraza. ** ovirate razvoj slovenskega ljudstva v Trstu — torej proč z Vami! »Rdeči Prapor« &£ * Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petr*_ cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg ? Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg ? Kleinstein, Jurčičev trg. — Jeeenloei Mesar Jakob štev. 101. — Trn* ■ Lavrenčič, Piazza Caserma. — Gorloai Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. " Rekar Bicardo Gam era, Corso 16. zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah in gostilnah „Rde^ I Prapor« J Zaveden delavec in prijatelj delavstva ne pl}e Koslerjevega piva! Domača tvrdka Odlikovana v Parizu leta 1904, v Londonu in Luttiohu leta 1906. Pivovarna G. Auerjevih dedičev ir lijub^jani, Wol!ove ulice št. 12. Ustanovljeno leta priporoča svoje izvrstno marčno pivo. 12—9 lopenick — satira discipline. Tako postane neznatno mesto glasovito. Kdo je včeraj še poznal KSpenick? Kdo je Vedel zanj, kdo se zmenil zanj ? In danes govori cela Evropa o Kfipenicku in cela Evropa *e smeje, izvzemši deset ali dvajset ljudi. Kaj je Kdpenick ? Malo mesto blizu Berlina, ** Šteje 20.000 prebivalcev, živečih vsakdanje, Večinoma filistrsko življenje. Nič posebnega ni *a«n, da bi morala geografija ali zgodovina Posebno opozarjati na Kflpenick. A naenkrat •3® Kopenick debelo podčrtan in kdor hoče, da se ga smatra za kulturnega Človeka, ne *jne več debelo gledati, kadar se izgovori ime KSpenick. Malenkosten dogodek je pripravil malemu Mestecu tako slavo. Nekdo je ogoljufal ondotni Magistrat za blizu 4000 mark. Goljufija — nenavadnega; svota 4000 mark — malenkost v času, ko se čita dan na dan o sto-*isočih in milijonih, pridobljenih s tatvino in Pfevaro. Pa vendar je slučaj izreden; dogodek več zanimiv, pikanten, temveč naravnost senzacionalen. A kar je bolj važno: V dogodku *e zrcali absurdnost zistema. Zgodilo se je v kratkem sledeče: Na Vojaškem streljišču se izmenja straža. Nova straža prevzame službo, stara, 10 mož, se pripravi na odhod. Naenkrat se prikaže neznan gardni stotnik, zahtevajoč, da se postavi straža Pod njegovo komando, da izvrši po najvišjem Zalogu neko aretiranje. Straža sluša in mar-*,ra s stotnikom. Na potu sestane 10 mož druge straže, ki gredo tudi domov. Stotnik -Jim ukaže, da se pridružijo prvemu oddelku; tudi oni slušajo in odkorakajo za stotnikom kolodvor. Vodja straže javi stotniku pobrano, da moštvo še ni zavžilo ničesar; stotnik J*b pošlje v gostilno in da vsakemu po eno toarko. Potem se odpeljejo v Kflpenick. Tam *&arširajo naravnost na magistrat; stotnik jim Je ukazal ostro nabiti puške in nasaditi bajonete; na magistratu jih razpostavi pri vratih ,tl po hodnikih ter jim ukaže, da ne smejo Ustiti nikogar v hišo in nikogar ven. Pred poslopjem se nabere na stotine ljudstva; Žan-^fji napravijo kordon in prigovarjajo ljudem, **aj ne motijo službujočega častnika, sicer bi Rožniki porabili orodje. Senzacija je kolosalna; se godi tam notri? . ' Naenkrat se pripeke iz hiše kočija. V **jej sedi župan dr. Langerhaus s. svojo ženo, voznika vojak. Peljejo se na stražo v r^lin. Kmalu za njimi pride druga kočija, v *ateri sedi blagajničar. Stotnik je prišel pregledat knjige in blagajno, konflsciral je, kar je našel gotovega £enaija ter je poslal župana in blagajničaija *°t jetnika na stražo. Župan dr. Langerhaus J® prosil, naj se mu pokaže aretacijsko po-ge. »Moja uniforma je moja legitimacija,* W"avi stotnik, »aretacijsko povelje pa se Vam Predloži na straži. * Dr. Langerhaus je tudi *®*ervni častnik in pov6 to stotniku. »Torej r' dajte častno besedo, da ne poskusite polniti, pa Vas lahko spremi soproga in vojak le na kozlu.* In župan mu da častno ®®?edo. Ko je vse opravljeno, pošlje stotnik *°jake domov, sam pa odide. Kam?... Ej, J5® bi to vedela policija I Če bi to vedele vojake oblasti! Ali gospod »stotnik* je vse točno •feračunil. Preden prideta župan in blagaj-pfcr na stražo, kjer se mora pojasniti stvar, *®»a on dovolj časa, da se preobleče in od-reye. Da, celo toliko časa je imel, da je lahko j*Qienjal močno zatrgan tisočak, po katerem % ga bilo pozneje zelo lahko izpoznalo. V°8Pod »gardni stotnik* je bil namreč navado, —■ ne, bil je ženialen goljuf, ki je bil Pfepričan, da se mu mora posrečiti njegova .Pekulacija, ako zna le količkaj igrati pruskega »trdnega stotnika. Vse skupaj je bila prav-Prav zelo enostavna stvar. Seveda je to groteska. Ako bi kak bu-r^rist napisal tako burko, bi se ljudje sicer ®ejali, ge bi cenzura sploh dovolila uprizo-tev> ali rekli bi tudi, da je kaj takega nemogoče v praksi. In vendar je tako mogoče, bi bilo pravzaprav čudno, ako se »gospodu stotniku* ne bi bila posrečila njegova ekspedicija. Nehote se spomni človek na nekatere podobne slučaje: kako so n. pr. na Češkem »žandarji* oropali premožnega posestnika; kako je v Trstu »policijski uradnik* konfisciral neki ženi denar ter jo poslal na policijo itd. Ali vendar je razlika še ogromna. Berlinski uniformirani goljuf rekvirira regularne vojake, ki se mu postavijo brez pomisleka na razpolago, tako da so po lastnem priznanju pri* pravljeni streljati na človeka, ki bi se uprl njih »stotniku*. S to eskorto napade oblast, uradne osebe in oni priznajo njegovo avtoriteto. Pravi žandaiji skrbe, da ga ne moti nihče pri »uradovanju* in mu salutirajo, ko odide s svojim plenom. Ali je to res verjetno? Ali se ne bi človek prijel za glavo? Ne, ne. Tako se je zgodilo in kar je, je verjetno. In kako naj bi se bilo drugače zgodilo? Stotnik pride, zapoveduje; kaj naj stor6 vojaki druzega, nego da slušajo? Morda je to, kar zahteva od njih, blazno, morda hudodelsko. Ali vojaki nimajo razmišljati in presojati; samo slušati imajo. Tisti bip, ko prevzame stotnik komando, stori lahko s »svojimi* vojaki, kar hoče. Recimo, da se zbere na ulici več ljudi kakor po navadi. »Stotnik* ukaže, naj se razidejo in, ker ne store tega, komandira streljanje. Nedvomno bodo vojaki streljali, kajti ukaz je ukaz. Kdo je bil pri vojakih, pa se ni naučil toliko nemški, da bi poznal znano frazo: Befehl ist Befehl, und Befehl muB befolgt werden? Kdor bi se drznil, upreti se stotnikovemu povelju? . . . Toda župan 1 Uradna oseba, doktor, jurist, rezervni častnik. Moral bi vedeti, da se nima vojaštvo utikati v njegov delokrog. Ako ima kdo revidirati občinsko gospodarstvo, so za to posebni organi. Ako ga ima kdo aretirati, niso za to poklicani vojaki. Pa tudi on se uda, prizna stotnikovo avtoriteto in upa samo, da se kmalu izkaže njegova nedolžnost. Kako je vendar to mogoče? Nikar se ne čudimo. Saj se ne more pozitivno zatrditi, da se ne bi lahko kaj takega tudi zares zgodilo. Saj se je že zgodilo, da so vojaki opravljali funkcije, ki nimajo ničesar opraviti z njihovim poklicom, funkcije, s katerimi se je poseglo v delokrog absolutno civilnega značaja. Spomniti se je treba le na pr. na Ogrsko. Ubogi dr. Langerhaus ni več župan v Kčpenicku. Demisioniral je — precej nedolžna žrtev. Res je pač, da so bile na stotnikovi uniformi neke pomanjkljivosti. A kdo še ni nikoli videl častnika, ki je imel plašč odpet ali ki je pripel sabljo nad bluzo? Kako naj se izpodtika civilist nad tem, da manjka stotniku druga kokarda na kapi, ali pa da ima službeni pas zanikrno privezan? Pred seboj vidi stotnika. In to upliva nanj kakor čarolija. Stotnik, to je prikazen iz druzega sveta. Vojak, to je oseba, pred katero izginejo vse navade, vsi zakoni. Konštitucionalne postave branijo mojo svobodo; ali kaj je vojaku kon-štitucija, kaj so mu mar vsi civilistični zakoni. Civilist vidi, da se je poslalo vojake nadenj; ergo se mora sedaj pokoriti vojaški disciplini, o kateri vč, da je absolutistična. Gela stvar mu postane misteriozna. Gemu naj kliče na pomoč svoje pravice, svoje znanje, svojo lastno avtoriteto? Saj to vse skupaj ne velja nič, kjer se je pojavil vojak. In kako naj bi sploh sumil človek? Saj ne stoji pred njim samo stotnik, temveč cela četa vojakov, ki ga sluša brezpogojno. Vojaki, ki jih komandira, so vendar tudi nekakšna legitimacija. Kako naj pride civilistu na misel, da je te vojake s puškami in z bajoneti zbral goljuf na cesti P In vendar jih je. - In če ne bi bil goljuf, temveč pravi stotnik, pa bi jim zapovedal, naj gredo ž njim, a oni bi se uprli, tedaj bi bila vojaška sodba neprizanesljiva. Groteska. Ali grozno resno ozadje se razkriva za njo. Ravno zato, ker je bilo v načrtu uniformiranega lopova vse logično in se je posrečilo, kakor se je moralo posrečiti, je dogodek tako značilen in poučen. To je satira tiste discipline, ki zahteva poslušnost brez možgan; to je krvava ironija dualizma, ki loči človeštvo na vojake in civiliste z dvojnimi zakoni, z dvojnimi šegami, z dvojnimi pravicami, z dvojno častjo. To je parodija konšlitucionalizma, ki ga uniforma tahfrfj z eno ošabno besedo, z enim ostrim pogledom, s tem, da le prime za sabljo, popolnoma prekucne. In če se danes, razven nekaterih prizadetih oseb, ves svet še smeje, se prerije morda skozi smeh vendar resno izpoznanje, da živimo v groznih razmerah, ki se krvavo rogajo vsem našim «kuiturno-političnim» pridobitvam. Umetnost in književnost. Ferdo Plemič: Tilbo Is drogi. Pod tem naslovom je izšla v zalogi L. Schwent-n er j a zbirka humoresk in satir. Cena broširano 2 K, elegantno vezano 3 K. Kdor ne ■ zahteva mnogo, se ob teh šaljivkah lahko nekoliko kratkočasi, tuintam tudi neprisiljeno nasmeje. Na mestih pokazuje pisatelj nekq humorističnega daru, toda večje literarne vrednosti se ne more pripisati knjižici. Jezik bi bil tupatam lahko boljši, sploh oblika ni posebna. Kdor si hoče pa samo pregnati dolgi čas, bode že zadovoljen. V ▼ M M M y v M M M \f M M T M M \P M M Stanje hranil, vlog: 22 milijonov kron. Rezervni zaklad: 760.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska t lastni hiši t Prešernovih ulicah ŠL 3 poprej na Mestnem trgn zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestne po 4% tcr pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. • ..... ZA VARNOST VLOG JAMČI POLEG LASTNEGA REZERVNEGA ZAKLADA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO DAVČNO MOČJO. DA JE VARNOST VLOG PpPOLNA, SVEDOČI ZLASTI TO, DA VLAGAJO V TO HRANILNICO TUDI SODIŠČA DENAR MLADOLETNIH OTROK IN VAROVANCEV. 26-7 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice. Posoja •• n* iNnUiiit po 41/,%, na menioe in na vrednostne listine pa po 3% na leto. Najcenejša, največja eksportna tvrdka! Raspoftiljanje blaga na vse kraje sveta! Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo veliko, iaborno nalogo finih švicarskih ur, briljantov, zlatnine In srebrnine n-s v veliki izberi po najnlžjlli cenah. Vrinlia7 dajem°jebla8° UUItClfcj res fino in dobro, je to, da je razpošiljam po celem svetu, — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim zahtevajte veliki novi cenik, ki ae pošlje zastonj in poitnlne prosto. Zaloga In tovarna pohištva vsake vrste —37 Aleksandra Lovi Minsija Trst — Plazza Rosario 2 — Trst (dolsko poslopje). Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. Pisarna upravništva i,Rdečega Prapora11 je otvorjepa za najnujnejše stvari tudi ob nedeljah in prašnikih med 9. in 10. uro dopoldne. Ob delavnikih pa od 9. do 12. ure in od 3. do 6. ure. Naročniki ki ne dobe kake številke našega lista, naj takoj napišejo listek z naslovom: „Reklamaoij&, „Rdeči Prapor", Ljubljana" in navedo, katere številke niso prejeli. Take reklamacije so poštnine proste. Ugodna prilika sa nakup radi »tečaja neke velike tovarne samo 3 goldinarje rfaae poitni l.bojiek S kilogramov celotne te« (pribliipo ■0—80 komadov) pri (tukanjo m«Io pottodovmnegm, lepo m*M-nefa, rotno diMegt toaletnega mila mnia vijoličnega, vrtni Snega, oaojniinaga, eolntniineg*, tpajkinaga, lilijno-mletntga, tmamiinaga, braakvinega cveta 1.1. d. Raipotilja proti povzetja podjetje Manhattan Budimpešta Vin, Beser6dy-ntcia 3. Vsaka ponaredba in poaatisek jt kaznivo. 52—10r Edino pravi je Thierrjev balzam le z zeleno znamko nune. Zakonito zavarovan. Davno znamenito neprekosljiv proti motenju v prebavljanju, želodčnim krčem, koliki, nahodu, prsnim bolečinam, influenci i. t. d. — Cena 12 malim ali 6 velikim steklenicam ali eni Specialni steklenici ■ patentno zaponko 5 K franko. Tllemrevo ceotlfolllHo inizilo le obče znano kot non plus ultra sa vse #• tako stara rane, vnetja, poškodba izpahe in otekline *aah vrat. Cena S lončkoma K 8*60, pošilja franko la proti naprej poalanemu denarju aH povzetju klana A.Thlcrry 1 pregrad« p. Kog. Slatini Sraiuriea a tisoč iavirnimi zahvalami breaplaCno in franko. Dobiva se v vseh večjih lekarnah in medicinalnah drogerijah. Kavarna v £jubljani, Stari trg 30 je vsak torek, četrtek, soboto in nedelo V$o nož odprta. Z odlifinim spoštovanjem 16—10 Fani in Leon Pogačnik. HOTEIv „VBGA“ 18-9 99 v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni cesti nasproti ljudski šoli. se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojno marčno pivo. : Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. — Posebna soba za večje družbe ia za društva je na razpolago. Unlilr lini 8 teraso in krasnim razgledom na lolln Til kamniške planine in na Šmarno novo opremljene sobe: postelja 1 krono, soba z dvema posteljema 2 kroni. ...n...... — Jako ugodna prilika za letoviščarje, za katere se cena primerno zniža. Na razpolago so vsi domači listi. Cene naVadoe, postrežba Mnal Z odličnim spoštovanjem Anton Maver, lastnik. Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg Telefon It. 163. 52-11 v Ljubljani priporoča svoje Telefon it. 183. izborno pivo ir sodcih, in v Btoklcnioahi Telefon tt. 187. ZalOga V Spodnji Šiški. Telefon Udalatel) In odgovorni urednik Josip Berdajs. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.