ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto VI 23. marca 1930 Stev. 12 foio Ir. M. Lepote slovenske zemlje: Vipava s Polic 90 Upravni odbor naše Narodne banke oh priliki ohčiKga /lioia (Iciničaijuv diic 9. t. ni. Od Slo\('iicc\ je \ iipiav nciii (i(li)(ini. ki štujo 22 liaiiov. samo L Jeiačiii. \ iiad/orstv u pa Drag. Ilribai. Najvažnojše dolo Nur. banko lansko leto je bila /.{riaditc\ lastnega /avoda /a tiskanje bankovcev, stal ]c 45 niilijonov. .Naša kraljica Marija s svujo svakinjo, romunsko princeziiijo Jeleno, materjo romunskega kralja .Mihaela, na sprehodu v Belgradu. (Foto .Slavia Press.) ¦spodaj: .Nova uspela slovenska komedija. Dne 8. t ni. se je vr.šila v našem Narodnem gledališčn jiremijera i/v ime slovenske novitete -CJlavni dobit(-k«. ki jo je napisal igralec Kr. Lipah. Komedija je vsestransko nsiela in prepričani smo. da bo .šla ns|)ešiio tudi če/ vse naše podeželske o( le. .Spodnja slika nam ka/e ])ri/or i/ III. dejanja. Milan .MarjanoviO. znani liivaški publicist, sedaj šef osrednjega presbiroja pii pri'dsednistvn vlade, v svojem delovnem kabiuetn. .Marjanovič je danes šef celokupne tiskovne službe v ou.ši državi. .Na levi: Fo|>rsje .Moj/esa. najnovejše dtdo velikega jugoslovanskega umetnika I. .Vlcštrovica. ki ga je i/ročila posebna dcputacija predsedniku Masaryku kot jidiilejni dar našega kralja. Poprsje je vlito v bron in visoko 130 cm. Sprulni: Po jnfranjein ribolovu v malem dalmatinskeni mestecu. 91 Nil levi: 25 letnica sLjiibIjnnskegn Zvona«. Danes slavi svojo 25 letnico eno luijhcilj-šili in najbolj piiljuliljoiiili slovenskih ])evskih (hiištev. ,I.juJ)ljaiiski Zvon« (ustanovil fra je (II-. J. Kv. Krek), ki si je ijriclo-l>ilo |>ofl vodstvom svojega vzornega pe-Novodje. skladatelja Z. Prelovca. trajnih /asliig za slovensko vokalno glasbo. Spodaj: Udeleženke go.spodinjskega tečaja na Čemšeniku, ki se je z velikim uspehom vršil leto.šujo zimo po zaslugi domačega g. župnika in učiteljstva. ^ Spodaj na desni \ krogu: Tipična slovenska korenina je Jakob Škarja iz Prevoj pri I.ukovici. .Nedavno je obhajal svojo SO letnico, pozna ga pa ves okoliš daleč naokrog zamrli Jijegove poštenosti in pri-kupljivega značaja. .Mož je polnih i() let (IH"()—l')J6) vodil gostilno, dokler je ni prepustil svojemu sinu. ,Na lev i : .Mali prijateljčki. (Koto Catar.i .Va desni: Častitljiva vnška lipa v Žiga nji vasi pri Krizah na Gorenjskem. — V obsegu meri 15 in. v višino pa 50 m, ti MJeno starost cenijo na 400 let. Baje jo je zasadil baron /igo, čigar graščina je ležala v bližini in je že davno v razvalinah. Va.ške lipe so bile središče in bistveni del stare slovenske vasi. zato skrbimo, da jih posajamo tudi v novili naselbinah. Versko /.ivljenje je med našim dijaštvom po nekatcrili mestili razvito jako le])o. Zgledna je v tem pogledu Murska Sobota, kjer prejemajo dijaki pogosto skupno sv. zakramente. Zgornja slika nam kaže višje gimnazijce pred ])ortalom tamošnje žiipne cerkve ob priliki skupnega sv. obhajila. 92 Jugoslovanski katoliški episkopat (I. del ) »Dajte cesarju, kar je cesarjcve-ftn, ili Bojfii. kar jo ho/jepa.« je dejal I cenik. /. diligimi besedami l)i danes lahko rekli: V posvetnem pogledu je vsak katoličan dolžan pokoravati se drža\i in njenim organom, v verskem in iiioraliiein ])ogle-dii cerkvi in pristojnemu škofu. V Jugoslaviji \prašanje škofij in njenih mej še ni definitivuo urejeno. Prevrat je |)ov/.ror'il namreč /lasti v Vojvodini tuko stanje, da bo treba tam urediti škofijske meje po-|H)lnoma nanovo, ustanoviti nove škofije^ in jih nanovo pregrupirati )o nadškofijali. Vse to bo urejeno s ¦ionkorcliitoin. ki ga pričakujemo že \eč let. I)au(-s ima v luiši državi svoj sedež 18 katoliških škofov. Postopno bomo objavili \ es jugoslovanski katoliški episkopat. Belgrojska nndškotijn je bila ustanovljena sicer že s koukordatoin med .Sibijo in Vatikanom 1. 19(-t., zasedena je bila pa šele po vojni in obsega .Srbijo ter del Vojvodine. Mariboiska ali lnvnntin.skn škofija (ust. 1225) obsega bivšo .Spodnjo .štajersko, po prevratu pa upravlja tudi dele Koroške in Prekmurja. Spada v scdnograško naciškofijo. Senjsko-inodriiška škofija s])ada v zagrebško naciškofijo. Obsega večino hrvaškega Priniorja, a za leto njene ustanovitve se sploh ne ve. Djakovsko škofijo je ustanovil baje sam sv. Peter, a je za časa preseljevanja narodov propadla. 1, 122'). je bila pa obnovljena. Obsega .Srem in je znana po svojem škofu velikem St rossma ve r j ii. /ačnsna nadškolijska stolna c-erke\ v Bel^radii; ])red vojno kapelica iivstrijskega poslaništva, ki so jo po vojni nekoliko povečali. Spodaj: Dvorec belgrajskega nadškofa: pred vojno sedež avstro-ogrske-ga posliiništva. .Notranjščina stolne cerkve v DJako-Mi, ki jo je zgradil Strossinaver. , O. Ivan Halael Hodič, lii'kia iski nadškof. Pogled na Slomškov trg v .Mariboru ~ škofijsko stolno cerkvi j, v sredini. Na levi: dr. Andrej Karlin, mariliorski knezoškof. Spidaj: Notranjščina senj-ske stolnice, posvečene Materi božji. 93 Pofiied na Senj v hrvaškem Priinor-jn. sedež senjsko-niodruške škofije ili najstarejše hrvaško mesto sploh. Spodaj: . ¦ Škofijska palača v Mariboru. Dr. Ant. .Akšamovic. diakovski škof. Pogled na djnkov.sko stolnico: na levi od njt: škofijski dvorec. Pogled na škofijski dvorec v Seiiju; liži ob morski obali lu ,je bil zgrajen 1. \H'i9. .Na desni: dr. Jos. Marušic, scnjsko-modruški .škof. 94 Z otočja Južnega morja Otočje Južnega morja ali Oceanijo naziv Ijeiuo ogromno površino med Avstralijo jji Južno Ameiiko. ki obsega ijribližno i>6.()(«).(H)() km^ morja in le dober milijon kvadr. kilometrov snlie zemlje, razdeljene na neštevilno otokov in otočkov. \ glavnem lazdelimo to otočje na Mcdane-zijo. Pcdinezijo. Mikionezijo in xN'ovo Xe-lamlijo. Večina otokov je vtilkauskega ali koralnega izvora. Pocinebje je povsod tropičuo. to je povsod vlatla večno poletje, ki ga prekinjajo le deževne dobe. Ciledc na to je seveda tudi rastlinstvo in živalstvo jako i)uJno. Razne vrste palm tvorijo cele pragozde. po iijili pa najdemo lajčice in druge pickrasue ptice Pogled na kočo otočanov in skupino domačinov. Hiša je dobro pokrita s palminimi listi. Na levi: »Stavba na koleh. Da so bolje zavarovani prec sovražniki, zverjadjo in kačami, si postavljajo mnogi otočani svoje koče tudi na kole. Na desni: Mostiček čez potok v pragozdu. .Slika imm dobn. kai^e neprodirno tropično vegetacijo otočja. Prebivalstva štejejo te stotine otokov kake 'i milijone, in sicer so to Papuanci. .Vlelanezijci. Mikronezijci in P()—Iustancivit\c' islandskega pailaineiita. imenovanega Altliingi. /nanike je izdelal dunajski umetnik Ludwig llessiiainier, deloma po svojiii načrtih, deloma po načrtiii cicnnačili umetnikov. Znamke piedstavljajo: parlament v Revkjaviku. ladja Wikingov v viharju, zimsko prehivaiišče imseljeneev, ladja Wikingov, prisega Wikingov pri zavzetju dežele, starešine jezdijo na Thing (skupščino), pomanjkanje lesa (sind)olično pokazano). naselbina Tliingvcllir in Thingvallum jezero, domačinka v narodni noši. narodna zastava. Thing na prostem za časa Wikingo\, zemljevid Islandije, naselbina pozimi, domačinka ob vretenu in prisega Wikiiiga bogu Thor-u. Razen teli znamk je izšla še znamka za zračilo pošto (trikotna) s sliko islandskega sokola. A.Derental: ' . • SingapUrska krasotica Povest Mimo so'korakoma jezdili jahači. Rikšc, dvoiiogi konji, .so jjrožno stopali z bo.simi nogami po kamenitem tlaku in peljali vozičke, v katerih so pod svojimi soliičniki jia|)ol ležale kitajske ženske ali i)a črni Singalozijci. ki jih mesto solnčnika varuje pred soliičarico edino visoka pričeska v obliki okoli tilnika ovitega konjskega repa. Velik promet se je razvijal brez vsakega ropota; nikjer ni bilo slišati Ztt Evro|)o zitačilnega konjskega peketanja ali drdranja vozil. Tukaj, ob ravniku, so jahali jezdeci korakoma, in urno drveči rikše so kakor sence neslišno leteli mimo. ker so bili vsi bosi. Le poredkoina se je zaslišalo l)tesekaiio zvoiu-nje, kakršnega se j)ri nas poslužujejo kolesarji. .Naznanjalo je, da se počasi bliža z jadrovino |)okrit voz. nekaj slicni'ga naši nekdanji pošti. \ njem sta .stali |)o dolgem dve klojii. na katerih so se ob vsakem kamnu in grapi stresali potniki. Voz je vlekel zebu, grbasti bik. ki pomeni posebno privlačnost za evropske zverinjake. .Singaleški voznik ga je bcKlril z brcanjem z golo peto v trebuh. Včasih je zasukal ročaj svojega zvonca, iie zatt). da bi se bal povoziti kakega pešca, ampak poprej v lastno zabavo. Tisti, ki se jim je ljubilo, so se izogibali. Ostalim se je izognil zebu sam. ki je jako krotka in ponižna žival... \ oz je dohitel Rahmanova. ki je v njem razločil več ženskih postav. Nenadoma je srečal njegov pogled znane oči. Na klopi pri kraju je sedela Harum L'andana. Obrnila je glavo stran, a Rahmanov je opazil, da se je nasmehnila. Ta smehljaj sicer morda sploh ni bil namenjen njemu, temveč se je nanašal nu poleg sedečo rumeno in strašno grdo malajsko starko.. . Vendar je korakal Rahmanov poleg voza dalje. Trenutek pozneje je zletel odondod na tlak že-pni robec. Rahmanov ga je pobral in izročil Marum Cundani. čeprav ni bil videl, kdo ga je pustil pasti. Criie. ob sencih malo poševne oči so se nasmehnile, a usta so ostala resna. 11 valu, sir!«, jc rekla z rieiuarno vljudnostjo v malce tuje naglašeni angleščini, in je takoj hitro nadaljevala z drugačnim glasom: i-Saj vi niste .Vnglež? Holandec tudi nei* .Ste Rus?« Rahmanov se je zavzel. Odkod veste to?«, je samo mogel vprašati. Harum Čandana se je zasnu-jala. 1'od živordečimi ustnicami so se za hip zalesketali beli zobje. .\ poleg sedeča rumena starka ji je nekaj osorno dejala po malajsko, in Harum (.'andana je napravila zopet resen obraz. Včeraj mi vas je v gledališču pokazal neki vaš rojak, ki tudi nastopu na našem odru... Rekel mi je, da vas dobro pozna: nekoč sta bila ž njim cido i)rijatelja!« Rahmanov se je spomnil včerajšnjega zamorca, ki ga je tako vztrajno z očmi zasledoval, kako pa se piše tu moj rojak? .Mi poznate njegovo ime?4 naicrotiaie Jugoalov. tlalcarne v Cfublfanl — Vonatta poaamesntO alllt aovoUen le s prtvol/en/em ureamstva