Leto LXXV», št. 67
Spcdlalpne In abboaamento Poitnlna plačan* v gotovini.
UKHJJMinXVO LN UPRAVA: UJUBLJAHA. PUOCDIUSVA IZKLJUČNO &A8TOP8TVO sa ogl&M lx Kraljevine Italije UNION« PCTBBIJriTA PTALIANA a
UUCA • —
MILANO
Duri combattimenti nello schacchiere tunisino
Ccncentramenti di tnezzi
20 velivoli nemici abbattuti
n Quartiere Generale delle Forze Armate
eomunica in data di 23 maržo il segnente
boHptttno no. 1032.-
Nella griomata di ieri si sono svolti duri
combattimenti nello schacchiere tunisino in particolare sul fronte centrale e mcndionale.
Concentramenti di mezzi corazzati avver-sarl sono stati individuati e battuti dali' aviazione dcll'asse.
12 velivoli nemici sono stari distratti daj eacciatori tedeschi. altri tre sono precipi-tati in fiamme, colpiti dalle battcrie della dJfesa.
Tre dei nostri velivoli non sono tornati alla base.
Nella notte sul 22 apparecchi nemici hanno gettato bombe su N a p o 1 i e din-torni senza causare vittime.
Ieri nel pomeriggio una ventina di qua-
Srditi boji
dr i motori americani hanno effettnaio una incursione su   P a 1 e r m o.  Mol ti fabbri-
catt urbanj sono stati demoliti o danneg-
?iati.
Le vitime ffnora accertate trm la popo-
lazione civile salpono m 38 m o rt i e 184
f c» riti.
n eontegno della popolazione esemplare.
Ad opera delle artijrHerie eontrearee della eaceia italo-srermanica e»nque quadri-motori nemici precipftavano in mare.
I piloti che si sono m a srpi orm en te distinti nella azione dei aercosHuranti contro navi nel porto di ATgerj citata del bollettlno di ieri sono i segruenti: Tenente Lo Pusso Oronzo di Cistemino (Br?nd?si): Mare-srinllo de Risi Giovanni da Oamposano (Napoli); Sergente ma^giore Deodato Cor-rado da Pachino (Ragnsa).
na tuniškem bojišču
Bombardirala zbirališča sovražnih okl2|mih vodi — 20 nasprotnikovih letal sestreljenih
— Glavni  stan   Italijanskih Oboroženih
sĐ je objavil 23. marca naslednje vojno poročilo št. 1032:
Včeraj so »e razvijali hudi hoji na tti-niškem bojišču, zlasti v srednjem in južnem odseka.
Osbo letalstvo je ugotovilo in obstreljevalo zbirališča  sovražnih  oklopnih voz.
Nemški lovci so uničili 12 sovražnih letal. 3 druga so se z: leta od strelov >b_ rambn h baterij zrušil;*, v plamenih.
Tri naša letala se niso vrnila na svoja oporišča.
Ponoči na 22. t. m. so sovražna letali metala bombe na Neapelj in na okol>o; žrtev ni bilo.
Včeraj popoldne je kakih 20 ameriških Stirimotornikov priletelo nad Palermo. Porušenih in poškodovanih je *Mio mnogo mestnih poslopij. Med civilnim prebivalstvom so doslej ugotovili 38 smrtnih žrtev in 184 ranjenih. Zadržanje ljudstva je oilo vzgiedno.
Pod streli protiletalskega topništva ter Italijanskih in nemških lovcev je 5 sovražnih štlrimotornikov treščilo v morje.
Letalci, ki so se najbolj odlikovali v napadu torpednih letal proti ladjam v alžirski luki, omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, so: porčnik Lo Ilusso Oronzo iz Cisternina (Brindisi), narednik le Kisi Giovanni iz Caniposana (Neapelj) ter pod na-
rednik Deodad Corraro iz Pachina (Ra. guza).
Velika vloga italijanskih torpednih letal
Stockholm, 23. marca. s. ^Svenska Dagcbla-det« piše, da v ital janskih mornariških krogih menijo, da bo razvoj taktike torpednih letal v neposredni bodočnosti še bolj vplival na od* nose med letaist\om in mornarico v prid letalstva Potem ko je podčrtal izredne uspehe *ta lijansk h torpednih letal v tej vojni in predoči) izredno sposobnost italijanskih pilotov v ravnanju s tem orožjem, nadaljuje list. da bo treba v bodoče za kompenzacijo superiornosti letalstva kot napadalnega sredstva popolnoma revidirati konstrukcije novih vojnih ladij. On trenutka, ko se bodo torpedna letala v bod^č> nosti Ae bolj spopolnila in lahko nosila reč ko en sam torpedo, bo potrebno, da bodo ladjt večje tonaže postale hitrejše in lažje v manevriranju ter bolj zaščitene pred torpedi. Druge rešitve ni za obrambo pred torpednimi letali, zaključuje list.
Posrečen beg Italijanov iz angleškega ujetn štva
Lorenzo Marquez, 23. marca, s Krajevni tisk obavlja, da so princ Giovanni Corsmi France Tonelli. dr Amadeo Marsigl:a. inž. Mario Bo gnoli in Gerolamo Muzi pobegnili iz nekega koncentracijskega taborišča v Keniji in prišli na portugalsko ozemlje ter nadaljeval^ pot do Lorenza Marqucza.
it sovjstski napad na prostora pri Orlu
Ogrcrane sovražnikove izgube: 10.594 ujetnik sv, 150.000 mrtvih in ranjenih, 1^61 tankov, 485 topov in nešteto
drugega orožja
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. marca, a. Vrhovno novel jnLštvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Lastni napad zapadno od Kursk^ pridobiva kijub težkim terenskim razmeram in trdovratnemu sovjetskemu odporu dalje na terenu.
Južno od Ladoškega jezera so se zrušili v ogorčenih borbah ponovni sovražnikovi napadi.
Z vse ostale, trdno povezane vzhodne fronto poročajo samo o bojnem delovanju krajevnega pomena.
Velik sovražni napad, ki se je začel v Januarju letos s severa in juga zaradi ob-koiitve na prostoru pri Orlu, se je razbil ob odločnem odporu nemških ćet. V 8 tednih težkih borb v tej zimski bitki pri Orlu so sovjetske čete izgubile 10.594 ujetnikov in nad 150.000 padlih In ranjenih. Razen tega je bilo zaplenjenih ali uničenih 1.061 oklopnih voz 185 topov in nešteto drugega orožja vseh vrst.
V južnem Ln srednjem Tunisu se nadaljujejo siloviti boji. Protinapadi nemških čet so vrgli sovražnika na nekaterih mestih nazaj, v drugih odsekih fronte so nemško-itaiijanski oddelki podpirani od letalstva v hudih obrambnih bojih.
Nad Sr£ lozemlfeni :r MIo sestreljenih 15 sovražnih letal. Pogrešana so tri lastna letala.
Sovražni bombniki so včeraj iz velike višine napadli severno nemško obalno ozemlje. Prebivalstvo, predvsem v VVilhelms-havenu Je Imelo Izgube. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelil! 5 sovražnih bombnikov.
Nemška težka bojna letala so bom h ar- j dirala preteklo noč ladjedelnice in preskr-bovalno luko v Hullu na angleški vzhodn obali, >
Berlin, 23. marca. s. Iz v^j^skega vira poročajo, da so nemške ćete od 20. novem-Mm 1942 do 20. marca 1943 onesposobile
za borbo, uničile ali zajele 10.558 sovjetskih tankov.
Ruski umik na levi breg Donca pri Bjelgorodu
Bern, 23. marca. s. Po vesteh lz sovjetske zveze v Moskvi priznavajo, da so se Rusi po evakuaciji Bjelgoroda umaknili na levi breg Dcnca m da Je nemškim Četam uspelo prekoračiti reko.
Uspešne akcije nemških letal
Berlin, 23, marca, s. Skupine nemških bojnih letal so napadle sovjetske ćete, zbrane ob kubanskem mostišču in čete vznoHno od Bjelgoroda. Nemška letala so zadala z bombami in letalskim orožjem hude izgube sovražniku. Iz pooblaščenega vira se nadalje doznava, da so eskadre nemških letal v noči na 23. marec bombardirale žele črnsko progo v odseku proti Valujki in zadela učinkovito postaje, tračnice in vlake. Navziic neugodnemu vremenu so nemški bombniki in strmoglavci silovito in uspešno napadli mesto Rostov in letališče v okolici mesta. Bombe so zadele osrbovalna skladišča v mestu in povzročile razdejanje ter požare. Štirje veliki sovjetski večmotarni bombniki, ki so se nahajali na letališču, so bili zažgani.
Sovjetski porazi na finskem odseka
Helsinki, 23 marca s. Finsko vrhovno po-veljništvo sporoča: V zadnjih 24 urah je bilo silovito borbeno delovanje na obeh snaneh v zapadnem odseku fronte v Karelijsk ožini. V srednjem odseku te fronte je sovražn k po siloviti topniški pripravi ob podpori letalstva napadel finske postojanke Bil je odbit s koncentriranim ognjem vseh vrst orožia :n )e "a-aubil številne mrtve pred žičnimi ovirami.
Na fronti vzhodne Karel ne so bile pr Uhtui praske med patruljami Na vseh ostal h pod-
OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ta pubblicfta <9 provenienza Kanaan ad Cfltcem: UNION« PUBBLIdTA ITAL1ANA S. A-, MILANO
MOGOČNA PROSLAVA OBLETNICE USTANOVITVE BORBENIH FAŠIJEV
Resnoben značaj proslav — Navdušene man'festacije vere v zrnato,
borbenosti in neomajne volje vsega naroda
Rim, 23. marca, a 241etnaco ustanovitve borbenih Fašijev so svečano proslavili v vsej Italiji. Določene prireditve so potekle v resnobnosti vojnega ozračja. V vseh glavnih mestih so o zgodovinskem datumu govorili tovariš ki jih je določil tajnik Stranke. Kratke proslave so bile tudi v borbenih Fasijih, katere so opravili ol zveznih tajnikov določeni tovariši z govori o urah pred pohodom na Rim. Ves dan od 8. do 20. ure so stražili v svetiščih povratniki in mladci GILa. Prireditev so se udeležili na častnih mestih ranjenci in družine pad. lih ter bojevnikov. Na vseh prireditvah so nastale navdušene manifestacije faši=i:ične vere, ki so potr!ile neomajno voljo italijanskega naroda do skrajne borbe in dosege zmage.
V Riara
V Rimu so črne srajce proslavile zgodovinski datum z mogočne manifestacijo v gledališču Adrijano ob navzočnosti vlad-rih oblasti m hijerarhov stranke. Zastopstva vseh sil naroda so bila navzoča v gledal šču. Navzočn:st veleposlanika Španije pri KvirinaJu in številnega zastopstva narodnega socializma je povečala pomen velikega zborovanja. Pr:šli so ministri postajni ki. senatorji, nac oralni svetniki, akademiki Italije, poveljnik Armadnega zbora v zast pstvu šefa Glavnega stan. generalni poveljnik Ksrbinjerjev, šef glavnega stana Milice, podpoveljnik GILL-a, guverner, prefekt, zvezni tajnik, mnogi drug- zastopniki oblasti in funkcionarji 'z ministrstev.
Na galerij; so se postrojila mladi r a trie. GUF-a in vojaška zastopstva. Mučeni kem posvečeni prapori so krasili gledališče. Na odru je bila postavljena med vojnimi čeladami slika Duceja. V ozadau so bili postrojeni v Rimu navzoči sansepolkrist*. Navzoči s: s častmi sprejeli prapor federacije ln združenja pohabljencev in ranjencev za Revolucijo, nakar so zčpeii him~o ^Giovinezzo«
Uradni govornik sansepolkrist Dante Dini, ki je b 1 s podtajnikom3 Stranke Fa-rinesjem in Scorz , je po pozdravu Duceja gcvonl o ustanovitvi bojevniških FaJijev. Rekel je da je >G ovir«zza« prinesla v jarke r«c vo idejo. Očrtal je zgodov no pohoda na R m in po\*e liče vol junaške manjšine, ki jih je dvigni] Musolini n ki so z gerečnost. jo vere in italijanske sile prinesle prepored *n zm3go.
Nenašajoč se na značilne odstavke Duce-jeve doktrne. je nato Dante Dini obrazložil bistvo Revolucije in njeno zgod vinsko vrednost. Dctaknil se je filo-zosskih obzorij, socialne in politične et ke, ra katei-i je zganjena Mussolinije\^3. Revolucija. P dči-tnl je važnost H'tlerje^'e^a pokreta. Ob tej priliki je nastata izredno topla m:n festa-aija za Hitlerja in zastopstvo narodnih socialistov v gledališču. Govornk je nato predrčil ne^mrt^e Musclinijeve stvaritve na vseh področjih. N~ši vojaki, je rekel med drugim, se s svoj m s fsš zrnom prepojenim duhom borijo proti zlatu sveta in bodo zmagali.
Sansepolkrist Dini je zaključil svoj spo-minsk; g: vor s po\Tei čevanjem ml^iine, k4 ji pripada,  bodočnost domovine.    Bog naj položi v usta Italijanov pesem zore, je rekel govornik med rajbolj gorečimi cvacij-mi. o zopetnem pozdravu Duceja v najbolj gorečem navdušenju, sc Orne srajce Rima i zopet zapele himno »Giovinezza«. Ob 18 uri | so ob sodelovanju prebivalstva o**"**sIi insi gnije Stranke s praporom sdr Kristov zopet v L ttoro.
V M'lanu
V Milanu so zjutraj v sve L S p diih izobesili prapor prvega fašija, katerega so stražili izmenoma skvadristi. Orne srajce, zastopstva Vojske in GILa. Častna straža je bila postavljena tudi v zgodovnskem sOovu«. Ves dan so tu stražili gojenci fašistične mistične sole. Neprenehoma so ljudje romrrli v Dom faSija. Zastopniki oLIa-si in odlični ki so se poklonili sl3vnim padlim za Revolucijo in njim se je pridružil., podtajnik v pre Isedništvu ministrskega sveta, ki je nato obiskal tudi >Covo« ter se je pod vodstvom prefekta in zveznega tajn;ka podal v dveh podjetniških menzah med delavce, katere je toplo pozdravil
Kasno popoldne je bila v gledaTišču Ode-on ura ln; proslava 241etnice, V dvorani, katero je ljudstvo s črnimi srajcami napolnilo do zadnjega kotička, so bili postavljeni prapori. Navzoči so bili s perfektom in zveznim tajnikom povel.irki teritorialne obrambe, hi erar hi in zastopniki oblasti ter zastopstva Nencev in sansepolkristov.
Amilcare Rossi je po pozdravu Duceju j govortl o fašistični Revoluciji z zgodovin-
ročjih fronte lokalno delovanje topništva m
nehote
Na Laponskem je sovjetska edinica enega bataljona skušala napasti, pa ie bila odbtta s silovitim nemškim ognjem dc izhodiščn h postojank m je utrpela zelo hude izgube Finsko letalstvo je še naprei bombardiralo sovjetska letalska oporišča severno od Petrograda in za> dela v polno poslopja in odletišča
50. zmaga eskadre slovaških lovcev
Berlin, 23 marca a. Neka eskadra alova-akih lovcev je 6% se^la te dni svojo 50. letalsko zmago. Nemški težkj bombniki so včeraj ponoč' napadli objekte na angleški "bali. zlastj so bombardirali prstan5sče ilr.rt^pooi. v katerem Je med drugtm večja ladjedelnica.
ake^a, socialnega in človeškega. »tališča. N-sna revolucija, je rekel med drugim, nosi neizpodbiten znak globoke človečnosti Duceja, tiste Človečnosti, ki je živa razlika od hladne napadalne ln preračunljive volje Stalina in demo7" Hj. Govornik je nato omenil, da je faš. . na Revolucija nastala s spomenico v novembru 1915, ko je Benito Mussolinl v listu >PopoIo I" Italia« posLavil osnove zs italijansko socialno obnovo, obnovo, slonečo predvsem na delu in socialni pravičnosti. Govornik je očrtal smotre vojne ln spomnil na sovraštvo plutokracij do naše plodne mladosti in do naše bodočnosti. Potem je poveličeval granitno vzajemnost italijansko-nemškega prijateljstva, ki ima globoke korenine. Zaključil je, da bo v tej vojni zmagala volja in da bomo zmagali, če hočemo zmagati. Govor imetnika zlate kolajne Rossija je često prekinilo odobravanje. S pozdravom Duceja in s petjem *Giovinezzec je bila odlična proslava zaključena.
V vseh drugih mestih
V Firencah so proslavili 24-letnico ustanovitve borbenih Fašijev v občinskem gledališču. Od tajn ka Stranke določeni govornik Eksc. Pellegrini Giampietro, državni podtajnik v finančnem ministrstvu, je govoril o zgodovinskem datumu in očrta] programa ti čne izjave Duceja v zgodovinskem govoru na trgu Sarisepolcro, ustvaritve režima na politično ustavnem, gospodarsko socialnem in moralno vzgojnem področju. Po obrazložitvi političnih, gospodarskih in socialnih razlogov sedanje vojne je poudaril, da se. bo revolucionarni pohod, ki se je pričel 23. marca 1919 proti notranjim naisprotnikom, nadaljeval proti mednarodni koaliciji do dosege zmage. Po ?ovoru so navzoči navdušeno vzklikal! Duceju, Proslava se je zaključila s petjem h:men.
V Genovi se je podtajnik Stranke luo^otenente Ales?andro Tarabini udeležil v sedežu federacije svečane maše za padle fašiste. Nato ie proslavil s vzpodbudnimi besedami zgodovirrtdci dan v gledališču »Grartao:elo4r. katerega so napolnili zastopnik* oblasti, prvaki in Črne srajce.
V Ravenni   je dan proslavil generalni
direktor felSfanškega tiska Fernando Mez-zasoma v gledališču Aliffh/eri ob navzoč-nosti številnega obČ*n<rtva. Fašistov m ljudstva. Na odru so bHi z za:stor/nikJ oblasti :n hferarh'' na častnih mestih ranjenci 'n dmžine padlih.
V Padovi je govoril podtainik v nvni-strstvu za ljudsko kulturo Eksc. Rirraldi. Poklonil se je najprvo v svetišču padi h za Revolucijo v I/ktorskem domu, nakar ie obi.=ska! urade federacije in se nato podal na univerzo, kjer mu je rektor razkazal zgodovinske dokumente in spomine rradovanskp un verze. Proslava je bila nato v gledališču Verdi, katerega so napolnili
člani organizacij stranke, vojni ranjenci in družine padlih v vojni in za Revolucijo.
Spalato, 23. marca s. S slavitvijo svojih mučencev je Spalato proslavil 24-letnico ustanovitve borbenih fašijev. V domu L:t-torije je bilo davi odkrito svetišče padlih ob navzočnosti vseh hiemrhov stranke in vojaikih ter civilnih zastopnikov oblasti. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil vojaški kaplan, ki je tudi poveličeval žrtev spa-latskih junakov, so bili položeni venci na spominsko ploščo. Zvezni tajnik je izvedel poziv Crnih srajc, ki so na tel zemlji žrtvovale svoje življenje v protlboljševi-ški borbi. Nato so se zastopniki oblast1 in hierarhi poklonili na grobovih fašisličn h mučencev in v vojni padlih vojakov.
Ermaimo Amicucci v Ljubljani
Državni podtajnik v ministrstvu za korporacije Eksc. Ennanno Amicucci je prispel v Ljubljano, da po nalogu tajnika Stranke Eksc. Vidussonija Izvrši proslavo ob obletnici ustanovitve borbenih fašijev.
Visoki gost je bil sprejet v našem mestu in posebej Še od Crnih srajc z gorečo dobrodošlico. Njegova navzočnost je dala ljubljanskim proslavam obletnice še večji sijaj in globlji pomen.
Podrobno poročilo o bivanju odličnega hierarha v Ljubljani in njegov izklesani govor o delu in ciljih Fašizma priobčuje-mo na drugi strani.
^"ncesa Pleir&ntska obiskala ranjence barbarskih napadov v Neaplju
Neapelj, 23 marca. s. V nedeljo zjutraj je blagovolila princesa Marija Piemontska potolažiti prizadete ob barbarskom sovražnem napadu. Prispela ie v prizadete kraje in se ljubeznivo razgovarjala z družinami poškodovancev ter se zanimala za usodo vseh. Potem ko se je pomudlla v noki poškodovani kapelici, se je udeležila v poln: zbranosti maše v cerkvi Carmine. kjer je skupno z ljudstvom molila. Ko je stopila iz cerkve, se je neka ženska prerila skozi množico in se približala princesi ter ji z ganjenim glasom, opravičujoč se zaradi svoje drznosti, izročila bankovec za 50 lir za neko potrebno družino. Spontane plemenito dejanje skromne ženske iz ljudstva kaže, kako odmeva v srcih napolitanskega ljudstva velikodušna in svetla dobrota ljubljene Princese.
Nadaljujoč svojo pot je princesa Pie-montska obiskala boln'šnice z bolniki, ki so bili ranjeni ob zadnjih sovražnih napadih. Vzvišena Princesa se je pomudlla ob vsaki postelji ter vzpodbujala s svojo besedo in svojim materinskim nasmehom vse bolnike. Posebno se je zanimala za delovanje prostovoljnih bolničark Rdečega križa, ki so vsako uro podnevi in ponoči pripravljene za opravljanje svojih dolžnosti Ko je včeraj zvedela, da so neko šestletno deklico, ki je bla ranjena od drobcev sovražnih bomb. operirali in ji odrezali noge, je princesa Piemontska pršla v skromno hišo. kjer deklica stanuje in tolažila njeno mater, ki je bila tudi ranjena, ter prinesla za deklico nekaj darov. Oče te deklice opravlja daleč na morju svojo dolžnost do Domovine.
Tajnik Stranke v Palermu
Palermo. 23 marca. s. Tajnik Stranke se je, takoj ko ie zvedel o ponovnem bombardiranju Palerme, vrnil v mesto. V spremstvu prefekta in zveznega tajnika je minister Vidussoni obiskal bolnišnico, kjer ležijo ranjenci. Vsem je izrazil svoj ponos spričo tega. da je prebil obletnico ustanovitve borbenih fašijev v mestu, ki odgovarja na letalski angloameriški teror z moralno jekleno trdnostjo. Ranjenci in po-
škodovanci so spreieli hierarha z manifestacijami in izrazili svoje zadovoljstvo, videč, da je Stranka vedno v prvi črti s tistimi, ki prenašajo žrtve vojne.
Disce srffejel
pređseđaika federacije itJlif aus!'5*: založnikov
Rim, 23. marca. s. Duce je »prejel založnika Attilia Vallecchija, predsedrika fede-rac je <tal:j^nskih založnikov, ki je Duceju izročil nekaj novejših publikacij, ki pričalo o velikem razvoju sodobne literature. Sporočil je tudi, da je bilo mnogo del po-memhn h sodobnih piscev prevedenih v zadnjih dveh letjh v razne jez'ke, s čimer 9e te učinkovito uvoljavila "ital jamska lunet-n->st v svetu. Nadalje je založnik Vallecchi obrazložil Duceju založniški načrt, s po-mečio katerega se bo ljudstvr spoznalo z naib^ljš mi celi italijanske sodobne literature.
Zgledno funaštvo mladega člana BaliUe
Milan. 23. mnrea. s. D znava me podrobnosti o junaštvu člana milarake Balille Ferdinanda G^ovanellija, kj je padel ob sovražnem letalskem napadu. Ko je prišel zpod ruševin, je umirajoči deček rekel: »Zadovoljeni sem. da umrem za Domovna. Tako grem za svojim c četom. Italijani naju bodo ma£čev2li!c
Mali Ferdinand Giovanelli je bil rojen v Mila" u v septembru 1930-VIII. Bil je vojna s rota, s n kapitana Giovanelljja. ki je padel v Albaniji ter nečak majorja Negrija Angela, ki je faSiju daroval 6 volnenih žim_ nic svoj'h družinskih članov, k« a? bJi ubiti ob sovražnem letalskem napadu.
Carigrad, 23. marca. s. Na dan junakov je govoril nemški veleposlanik von Papen nemški zajednici v Carigradu in poveličeval hrabrost junakov, ki se borijo, in žrtev padlih na raznih frontah v borbi proti demokracijam in boljševizmu. Veleposlanik je zaključil grovor, ki so jra navzoči burno odobravali z očrtom nemškega pojmovanja evropske vzajemnosti.
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«,   areda, 14. marca 1&43-XXT,
fttev. J7
USTANOVITVE BORBENIH F
iroval podtajnik kornoradjskega ministrstva Eksc. bil prirejen prisrčen sprejem
, ki mu je
Ljubljana, 23. marca. Danes se je po vsej Državi proslavljala obletnica važnega mejnika v zgodovini Italije. Pred 24 leti, 23. marca L 1919. se je pričela nova doba italijanskega naroda. Takrat so se na trgu San Sepolcro v Milanu zbral ustanovitelji faš stičnih organizacij in dali osnovo revolucijske obncve italijanske države. Kakor po vsej državi, so ta pomembn; praznik ital janskega naroda nad vse svečano proslavili tud; v LjubljanL
Proslava   ustanovitve  borbenih fašjev
je biia nad vse svečana V Ljubljano je prispel podtajnik korporacijskega min -strstva Eksc. Ermanno Amicucci, ki je s svojim obi kom posebno počastil prebivalstvo Ljubljanske pokraj ne. Danes je bilo v:e mesto v svečanem razpoloženju. Državno trobojnice so krasile poslopja, ki so žarela v sv'.tu Domladn h solnčnih žarkov, nad vse svečano pa sta bili okrajni s trobojnicami :n liktorsk mi znaki palača Visokega komisariata in operno gledališče.
Pcčastltev sprmina paćliii na pokcpali^ču in v Domu fašifa
Zjutraj ob pol 9 so se podali na pokopališče k Sv. Križu predstavnik; oblasti Ljubljanske pokrajine Tjakaj so prispeli Eksc. Eimanno Amicucci, nadalje Visoki komisar Eksc. Em lio Grazioli, poveljnik XI. Armijskega zbora Eksc general Gam-bara, Zvezni tajnik dr. Orlando Orlandini, ljubljanski župan general Leo Rupnik, poveljnik alpskih lovcev general Runae-ro, ljubljanski Kvestor corr.m Ravell: v spremstvu poveljnika skupine Kr. karabi-nerjev, Viceprefekt comm. dr. David :n drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Visoki gostje so odšli na vojaško pokopal sce, kjer so počastili spomin padiih italijanskih borcev Ob obelisku je bila postavljena častna četa alpskih lovcev 2 godbo in polkovno zastavo ter četa borbenih fai jev s praporom. Dva faiista sta položila venec Eksc, Amicuccija na vznožje obeliska. Med tem svečanim dejanjem je igrala voja-lka godba himno Piave pri-sot i odllčniki pa so s parminutnim molkom peč*" afli padle italijanske vojake. Zatem so si visoki g.stje ogledali vojaške pokopališče.
S pokopališča so odšli odličniki v poslopje faiija, kjer so jih sprejeli člani direktorija ljubljanskega faš ja. Njim na čelu so bili Zvezni podtajnik Capurso Eme-sto. Sellini Enzo in zaupnica ženskega fa-šija ga. De Vecchi. V poslopje ljubljanskega faš j a je vzidana plošča iz črnega marmorja, v katero so vklesana imena vseh onih fašistev, ki so dali življenje za obnovo Ljubljanske pokrajine. Pod to ploščo so položili fašisti vence Eks.c Ermanna Am'cucrija, Eksc Visokega komisarja, nadalje venec poveljnika XI Armad-»eca zbora in venec ljubljanskn fašistov. Tako so se spomnili visoki dostojanstveniki na današnji praznit tudi onih fašistov, ki so umrli na tleh nove italijanske pokrajine. Zatem so si n»*edali gostje prostore ljubljanskega fašija.
Ofcis&i Eksc. Amicuccija
Ob pol 10. je v vladni palač-, pozdravil Eksc. Visok komisar gosta Eksc Amicuccija. Zahvalil se je visokemu gostu za njegov obisk, s katerim ie počastil preb:val-stvo te pokrajine. Ekscelenea Visoki komisar je predstavu odličnemu gostu škofa župana, podžupana, civilnega komisarja srezn ljubi jr_nske okolice. pred.s>e<:"n:ka. pd-predsedoiika. ta;nika in strokovnjaki sveta korporaclj. nadzornika dela predsednike in strokoviake zvez delodajalcev, delov-cev. profet icnistov umetnik v ter zaJruž-nega zavoda. Zatem sc bili Fprejeti pri Visokem komisarju piedstavniki javnega življenj, katere 1<» Visoki komisar ->red-st-vil Eksc. Amicucci ju.
Nadaljnji obisk je bil v poveljništvu GILL.a. Pred palačo je bila postavljena četa avanguard stov s praporom ljubljanskega GILL-a. Gostje so pregledali častno četo, nakar so se podali v poslopje zveznega poveljništva. kjer so i:h sprejeli podpoveljnik GILL-a prof Cassani, šolski inspektor prof. De Poli ter funkcionarji zveznega poveljništva Eksc. Amicucci s: je podrobno ogledal vse prostore in se zanimal za delovanje GILL-a v Ljubljansk; pokrajin1. O delavnosti te orean;ztic ie se je posebno dobro prepr eni. ko si je ogledal vse organizatomo delo ki ga je :zvr-?::o poveljmštvo GILL-a v tem" obdobiu. Todpoveljnik GILL-a prof Cassani je Visokemu gostu izročil tudi letnik časopisa ljubljanske liktorske mladine in vezani ietnfk slasila GILLa »Dnevni red« V sobi mošk;h oddelkov je pozdravilo Eksc Amicuccija 16 mladih avanguardi^tov ki ~o se javili kot prostovollc- za Afriko. Tz klavnega poslopja so gostje odšl; oreko nrostranega dvoršča v sosedno manjšo stavbo, ki služi kot zbirališč« ženske mladine. V teh prostorih se zbralo m1r>de ;ta!ijpnke Po opravljenem Šolskem delu. V stavb-; so tud: lutkovno gledališče, kuhinja in prostorna jedilnica. V:soki gnst;e co bili veseli prikupnega sn^-eiema mlad h Italijank in nfhovih voditeljic
Ko so si ogledali gostje stavbo zveznega r*>veljnistvH GTLLa. So se odpravil* v Trnovo m obiskali moško vzgajal šče GTLLa Toč-o po pol 11. dopoldne je naznanil trobentač prihod viB klh gostov. Ob vhodu je bila razvrščena skupina gojencev tega vzsrajališča. ki so pozdravili visoke goste
Ekscelenca Amicucco je ukazal pozdrav Kralju. Cesarju in Duceju.
Gostje so se pedali na Simo dvcri*če n«i
icuterem so b'H zbran: gojenci Ob drogu 7,3 zastavo šo stali bobnarji na obeh straneh dvorišča pa balille z malimi puškami Ob zvoku trobente so dvignili zastavo. Zatem je duhovnik bi a gos! vil poslopje go-
enci so pa zapeli Gicvinezzo Po tem svečanem obredu so se podali gostje v velike poslopje kjer je d* bilo zatočišče 83 gojencev. V tej prostrani zgradbi so svetle spalnice, učilnice ter igralnice, z vsemi pripo-nočki je opremljena tudi ambulg^ca Posebno pozornost le vzbujala najmodernejo
premijera Kuhinja, kjer opravljajo -veje delo io7Bke sestre. Viffok, goste so *e dolgo časa zadržali v moškem vzgajaHSču ter si dodobra ogledali vse prostore, po katerih jih le vodi! poveljnik GTLLn pno" Cassani Medtem, ko so si gest je ogledovali poslopje moškega vzgaja Lisca, je bilo gojen-
cem  razbeljeno  kosilo   Prav   ob početku
beda 90 prispeli odličniki v jedilnico, kjer jih je mladina navdušeno pozdravila. Go-e'ci sd Se molili nato pa se je pričel obed
Eksc Amicucci se je dolgo časa zadržii v orijnznem razgovoru z mladimi gojenci rn se zanimal za njihove želje
Vls k: srost je izrazil svoje zadovoljstvo
ko je videl, s kolikšno skrbjo deluje poveij-ništvo GTLLa tudi na s~c:alnem polju.
Ob 11   dopoldne je prispel Eksc. Amicucci v spremstvu Vlsokeg-g komisarja M '-»strllh    dl-čnikov v poslopje Pckrajinske-sra korpornci ;?ke?.i sveta, kjer J:h ie sprejel predsednik   Pokrajinskega korporacij-ske<r-:  sveta comm. drr. Bisio.   Tu so ga sprejeli   dr.   B:sia.  dr.   Ar*>lr>nio podpredsednik Moh rič •r t ljnik dr. Pless Predsednik comm. dr. Bro je v imenu Pokrajinskega    koro-^racijekosra    sveti pozdravH gost<i ter se mu zahvalil za obfsk. Visoke mu gosta je obrazložil delo korpo raci; ske-ga pokra fin. sveta po preureditvi nekda-m> zb» rnice TOI   O^zoril je tudi na nedavno  sejo  pokraj'nskeg^ korporacijskoga r*veta. na kateri je podal Eksc. Visoki komisar smernice za čim uspešnejšo delo na tem področju   Za«rot~vil je. da bo pokra-finski  korporacijski  svet  delal čim inten z*'vn<>j?e  z-»   nrocvit   prosnodarskeea *-vlje rja v novi pokrajini  Ekse  Amicucci se )€ zahvalil nredse/'nfku k-rpcraoljskp'g'a sv*eta 7T>.  srt-eiem   N^rlasil  ie važnost in p men fašist4čnega korporacijslcegg sistema in želel   da bi se na osnovi dela. ki ga je kor-pcrori\sk' sistem ustvaril v KraHevinl za-gotovfl tu.ir č:m večn' uspeh v Ljubljanski pokrajini   Zatem so  mu bili predstavljeni člani   predsedn^Stva   Pokrajinskega korp--racijskega sveta   s katerimi se je zadrža.1 dolgo časa v prijaznem razgovoru.
Mogočna proslava v Operi
Proslava tega zgodovinskega dne te dosegla višek na mogočn priredrrvi v opetiitn' g!eda iišču Operno gledališče K bio svečano okra seno z Tiktorsk-'m mak rn državnimi troboj nicami. v »amrm gledaliSČo na so zasedi prostore predstavnik vojaških rr> csiln h oblasti (iied'I:če je bilo prtino zasedeno k proslav so prispeH tud lii'blmnski fai^ m pa vois
s1 vo,
Fanfara fe najavila prihod visokih gostom k- «0 je ob navdušenem pozdravljan?u mnnžxe nodali nn častna mesta na odru V ozadju *e b'ia ve'ikanska Duceieva slika obdana z liktor« sk'm zastavami Na svečano okrašenem odru 'iiihlinnslcega pledah^ča so bil* nav^oč^ Fksc Armano Amicucc Vrsok: komisar Eksc Emi-ho Hraz-oli povelin k XI Armadnega zbora Fksc genera' Gasrone Gambar«. Zvezn' taimk dr. O-iando Orlandini zastopnik ^kofa. župan Rupnik. podžupan dr Tranchida. navzoča sta bila tudi nemški in hrvatski konzul ter predstavniki vojaških in civilnih oblasti.
Zvezna tainilc je odredil pozdrav Kralju rn Cesar;u ter Duceju in za tem pozdravi visokega gosta Fk<«c Armcuccija Tem pozdravom so se z velik m navdušen'err odzval' navzoči.
Eksc Amicucc se je z dolgim globoko zasnovanim govorom spomn;! današmega zgodovinskega dneva ter opozonl na važen dogodek pred 24 leti. ko so bili na trgu San Sepolcrc v Milanu ustanovljeni borben- faš p. ter po« udarjal važnost borbe fašizma prot: komunizmu ki jo bojuje od ustano\it\e fašijev pa vse dc danes Niegov govor jt trajal eno uro n so ga spejeli navzoči z vel kim navdušenjem.
t Eksc. Amicuccija
V svojem govoru je Eksc. Amicucci izvajal:
Tovariši!
Posebna ča?t mi je spominjat; se ustanovitve Italijanskih borbenih fašijev in proslavit: začetni dan naše Revolucije v tem odličnem mestu Liubljan: ki je vstopila v sklop italiianrke fašistične države po sili dogodkov, ki so med naiboli omembe vrednimi teh let; po vojnih in poli-tičn;h dogodkih, k' imajo ravno v zborovanju 23. marca 1919. eno zmed osnovnih točk svoje zgodovinske povezanosti.
PJzdrav prebivalstvu Ljubljanske pokrajine
Ta absolutna gotovost konstruktivne vrednosti veličastn h stvari, pri katerih smo danes obenem igralci in gledalci, to globoko prepričanje, da bo iz tako ogromnega sunka omike in narodov ostala ona slika Evrope oprta, na načela moralnega reda in socialne pravičnosti, ki jih je Duce kot prvi na svetu potrdil na zgodovinskem zborovanju na trgu Sv. groba, mi daje možnost, da ob tej 24. obletnici prožim pozdrav ljubljanskemu ljudstvu, ki danes s svojo vrlino vere in delavno žila-vostjo tvori del italijanske državne skup-nostL
Mi smo dokazali, kako draga nam je ta
pokrajina, ki sta jo vojna sreča in usodni razpad iz onesa pestrega kupa, ki ga je predstavljala biv jugoslovanska država, poverila Rimu, s katerim jo vežejo od vedno poreklo in najvišje vezi katoliške vere. gospodarski razlogi potrebnega stika s triestsko luko in z našim morjem.
Dufezvne vezi Ljubljanske pekrajine z Italijo
Te duhovne zveze z Rimom in z njegovim morjem so osnova starodavne omike in kulture te slovenske zemlje, kulture in omike, ki jih ital i lanski narod v sili svojega velikega večtisočletnega duhovnega poslanstva z radostjo cen-, in priznava.
V vedri zavesti lastnega sijajnega imperialnega izročila je hotela italijanska država po spontani pobudi n po volji Duceja dati tej pokrajin1 posebno ureditev, ki zagotavlja nien:m državljanom spoštovanje ter izživljanje njihove jurdične. gospodarske in kulturne osebnosti, one osebnosti, ki je bila toliko let zatajevana m zatirana pod brutaln:m režimom Srbov, s katerimi ljubi lan skesa prebivalstva v nobenem oziru ni veza1 a niti zgodovina, niti vera. niti kri, niti jezik, niti interesi.
Najne dclžncsti d&ntačega prebivalstva
Italijanski narod, dedič velikih rimskih političnih izročil, zna zagotoviti zaščito narodnostno različnim individualnostim, ki jih oblega njegova lastna državna skupnost. Toda pravico do te zaščite veže z dolžnostjo absolutnega spoštovanja višje in nedotakljive suverenosti države s strani vseh. Država se ne more odpovedati, da nalaga z neomajno odločnostjo vsem to spoštovanje in, kadar je treba, tudi z najtršimi sredstvi, pokoreč se najvišjemu zakonu javne blaginje.
Prebivalstvo Ljubljane ve, da je njegova usoda zvezana z usodo Italije m z zmago Osi. Ono dobro ve, da mimo tega ni izhoda, dobro ve. da ako se da zavesti od propagande in uporniških pretenj proti vsakemu redu, od prevratnikov, ki delujejo za račun sovražnih plutokratskih, ž:-dovskh ali boljševiških sil. bi to zanj pomenilo zopetni padec pod peto srbskega zatiralca, ker ne more pozabiti zatiranja, muk in trpljenja, ali pod grozote sovjetskega jarma, kjer bi niti vera, niti domovina, niti družina, niti imetje, nit: življenje ne mogli biti varni.
Ljubljansko prebivalstvo ve. da ako vojne potrebe danes državi nalagajo na mejah železne ukrepe varnosti, bo po Zmsgi v državi našlo red in rimsko pravico, kakor tudi reš tev vseh svojih duhovnih in pmotnih, kulturnih in gosper dar=k;h vprašani in da bodo ti problemi obravnavan1 na enak rračin ravno na temelju r*rij r^čel. ki tvorijo osnovo politične akcije Fašizme, ki je vstal ravno « božanske pobude Ducela na milanskem zborovnnnj 23. ma-oa 1919.
Ta načela. Vi se n*so sama proff^a^Ha za , »^esnrrtrra *kakor glasov Ha načela fr^nco"" | ske revolucije iz leta 1789., marveč ima- i
lo in bodo imela za Sfvl'enje naroda nedvomno višjo in snlošnejšo v rednost, so načela omike dvajsetega veka, so načela. k; bodo daTa evrop-kim narodom varnost njihovega življenja in njihove usode.
Zahvala fašistom in vojakom
Italijanski tovariši, fašisti, vojaki našh ^lavnih Oboroženih sil! Vam je podeljena čast, da širite ta načela med ljubljansko prebivalstvo, da z dejstvi izpričate v tej novi pokrajini Kraljevine, da prinaša fašist čna Italija red in pravičnost, da je stvariteljica dela. učiteljica omike ter trda čuvarica osnovnih in večnih vrednot človeškega obstoja.
V tem skrajnem kotu Domovine ste vi apostoli ideje in pristaši vere, ki kuje novi red. Bodite ponosni!
Vesel sem. da vam lahko izrečem najbolj ž vo poh\ralo za vaše goreče neutrudno delo, o katerem sijajno priča ves ponosni obseg zavodov in del, ki sem jih imel srečo ravnokar posetiti in otvorti
Služili ste in služite z vdanostjo in požrtvovalnostjo Duceju. Vladi in Domovini. Vi zaslužite hvaležnost Slovencev in občudovanje Italijanov, s svojim vsakdanjim delom ste znali, znate in boste znal: tudi za ceno življenja, kakor so to izpričali s krvjo vaši za stvar padli junaki, ki jim gre naš spomin in ponosno žalovanje, držati vero v kategorične imperative, ki izvirajo iz zgodovinskega zborovanja na trgu Božjega groba.
Pomen zberovanja na trgu Bsžjega groba
Kakšen je b.l v bisim ^ačaj onega sestanka predhodnikov, ki se jih danea spominjamo in j h slavimo?
Predvsem je biia zavest velike današnje krize, njene usodnosti sil, ki so se tam sprostile, problemov, ki čakajo od nje neizbežne reSitve ter nujnosti priprave za to. Zborovanje je bilo prorokovanje onega novega reda, ki ga uresničujejo nepremagljive s le Osi s smelimi podjetji, ki obsevajo zemljo, morje in nebo vsega sveta z bleščečo lučjo požitvovanja in slave.
V daljnjem marcu 1919. je Ital'ja kot prva na vsem svetu začutila globoko kri-vičnost ter predvsem nestalnost one oblike Evrope, ki so jo ustvar le vodilne sile, da si niso nep.sredno zmagale v vojni, pa jim je uspelo, da so v svojo korist monopoU-tizirale vse ugodnosti zmage.
Krivice mirovn'h pogodb po prva svetovni vojni
Trije osnovni činitelji so kakor znano izzvali postopne krize preteklih dveh desetletij med prvro in drugo svetovno vojno: režim suženjskega podaništva, ki ga Je Veisaiilea naložil nemškemu ljudstvu, absurdna izume-tničenost politične in teritorialne ureditve v srednji in južni Evropi od Gclanska do Soluna ter preziranje pravic, Id si jih je italijanski narod pridobil 3 krvjo svojih 600.000 mrtvih ter z enim milijonom pohabljencev in ianjence*. dasi je Izšel iz beja neposredno m popolnoma kot zmagovalec najstarejšega cesarstva na celini.
Ti trije činitelji so potrdili lijomersko topost vodilnih kapi tal is \ čudi sil, ki so si na t& način z Iascatmi roitamt izkopale jamo.
Začetek obračuna
Odrekanje upravičenosti posvečenim pravicam Italije je bila iznodna točka upora in ko je Duce 23. marca 1919. dvignil prapor Fašizma, je italijanski narod razumel, je Evropa začutila in je svet spoznal, da se je začel obračun, tako na narodnem kakor na mednarodnem polju.
Takrat nam je velika zveza masonov. demokratov, plutokratov, Židov in boljševi-kov napovedala vojno, ki se danea odločuje z orožjem in v kateri smo vsi železno odločeni, da Jo vzdržimo četrt ure dalje nego sovražnik, ker hočemo zmagati za ceno kakršne koli žrtve.
Sovražniki mlad:h In delavnih narodov
Kakšne 9o bile ln so še Bil«, ki Jih & Duce na zborovanju na trgu Sv. groba oz- |
~ačil k:t sovražnice socialnega reda mednarodne prav čnosti in m'ru narodov?
To so sile starokopltnosti in uničevanja, ki so bile do takrat združene, da so zapirale pot mladim, močnim, hrabrim ln pl"-Jovit m narodom, ki n5so stremel' po ničemer drugrim, kakor po delu ir. poštenem življenju v miru in V življenjskem prost;-ru. do katerega so imeli pravico zaradi svoje piodovite sHe, svoje delovne sposbonosti svoje sijajne omike, ki se je vekove m ti-■ člet*-» uveljavljala v srvetu z umetnostjo.
znanostjo in nesmrtnim deli.
To so b le sile »beatj posside-tes«, ki sc
si s ceno krvi in truda drug-h zagotovile gospodstvo nad svet m ter so v Versailesu bnovile verige, v katerih so držale mlade proleterske narode, bog-ate samo na delovnih rt kah. na iznajdljivosti in na veri.
To »o bile s;le uničevanja, k »o hrepenele po tem. da bi potopile v kaosu. kak;r » to že napravile v Rusij\ vsako idejo c domovini o družini tn o veri. ter dn bi pr -nesle v Evrope preko ogromne krvave kopeli divjaštvo sovjetskega režima.
Borba Faš?7tna proti silam uničevanja
S popolno odločitvijo in z žrtvami ne-I štetih življenj mlad:h junakov, katerih imena so z zlatimi črkami zapisana na ? žrtvenikih naših mučenikov, je Fašizem stopil nasproti uničevalnim silam, da reši Italijo in Evropo pred strahotami boljševizma.
Z neskončno potrpežljivostjo, ne opuščajoč nikakršnega poskusa za rešitev spopada s pogajanji ter za mirno dosego nove, enake in trajne Evrope ter njenih življenjskih prostorov je Mussolini stopil na pot vodilnim in plutokratskim silam reakcije in starokopitnosti.
Pohod na R:m je prvi med vsemi zmagovito otvoril borbo proti uničevalnim silam na notranji fronti ter odkazal pot vsem drugim pokretom odpora, revolucija narodnih socialistov pa ie dovolila Nemčiji pod Hitlerjevim vodstvom, da si je strgala s telesa oklepajočo srajco, v katero so jo bile posilile, ponižale in oblekle nesrečne mirovne pogodbe.
Brezuspešna prizadevanja za mirno ureditev
Pogodba štirih. Stresa in Monakovo so utrudljive zaporedne stopnje, po katerih je fašistična Italija skušala do zadrega trenutka z minvmi sredstvi rešiti problem nove ureditve Evrope. Na te plemenite, lojalne in pogumne poizkuse za nekrvavo ureditev sveta so slepe in zaslepljene plutokracije odgovorile s činom, ki že snm po sebi točno obeležuje njihov značaj, njihovo miselnost, njih divjo sebičnor.t ter njihovo brezobzirno zanikanje vsakega človeškega spoznanja. Odgovorile so 7 Gospodarskim obleganjem, z onimi nepozabnimi in nepozabljenimi sankcijami, ki pa I so vendar dala svetu prvič sijajen dokaz granitne enotnosti italijanskegn naroda, zgmjenega popolnoma pod liktorsk; mi znaki.
Fašistični Italiji, ki  je zahtevala svoje mesto na  soncu,  katerega je osvojila s ; krvjo svojih sinov v daljnih deželah Afri-I ke, in svojo osnovno pravico do dela, so sile mednarodnega kapitalizma odgovorile z belo vojno izstradan j a.
Sveta pravica do Afrike
Toda zmotili so se takrat v svojih računih, kajti mi smo v sedmih mesecih s smelimi čudeži osvojili obširno afriško cesarstvo ter ga osvobodili tisočletnega barbarstva. Motijo se danes, ako mislijo, da so nas za vedno odstranili iz Afrike, kajti Duce je 1. februarja rekel legionarjem MVSN: »Neukrotljiv kakor zakon težnosti gmote je zakon politične težnosti narodov. Petdeset milijonov Italijanov Je težilo in bo težilo proti Afriki, kajti oni imajo enako ali morda še večjo pravico kakor kateri
koli drugi narod đo življenja.«
Na potu k Zmagi
Danes so aile starokopitnosti in uničevanja povezane s plutokrac jo in boljševizmom že tn leta jasno in ctvorjeno v vojni z nami.
Bojevali smo se z njimi s pohodom na Rim. Odbili smo njihov napad z železn m odporom našega čudovitega naroda proti nečloveškim sankcijam. Zdaj smo na potu k zmag; in iih bomo pobili dokončno na bojnem polju ne sa* mo zaradi naše rešitve, marveč zaradi rešitve vsega sveta.
Zastavo »protibcljsevizmi« ki so jo dvignili na trgu Sv. groba 23. marca 1919. so povzeli na bojnem polju junaški planinci »Julie«. »Tri-dentine«. »Cunea«. vrle Črne srajce, legionar ske skupine »Tagliamento« vse junaške divizije italijanske armade v Rusiji, k; so kot prve v veliki sovjetski zimski ofenzivi vzdržale sunek boljševi3cega plazu ter napisale vzvišene strani nadčloveškega poguma v slavni vojaški zgodovin: fašistične Italije Konec je 5e v daljni prihodnosti: treba je z ognjem ;n mečem streti boljševizem, če hočemo ohraniti večnt vrednote Domovine, družbe n družine
Pravi obraz uničujočega boljševizma
Ta kategorični imperativ nam je bil zastavljen na zborovanju na trgu Božjega groba. Danes je bolj živ in sodobnejši nego kdaj koli: isti sovražniki občutijo v svoji notranjosti njegovo tragično usodnost. Naj si nihče ne dela utvar niti za trenutek o pravem obrazu boljševizma!
Dovolj Je, ako opozorimo, da ne zapademo v zmoto, na strateška in taktična Leninova navodila sovjetom, navodila, ki naj jih ima zlasti pred očmi ljubljansko prebivalstvo, pri katerem se zalezovanje morda nadeja lažjega uspeha: »Ako hočemo pospešiti razpad meščanskih narodov,« je izjavil Lenin, »se moramo posluževati zvijače, se pretvarjati, sklepati sporazume in zveze z njimi, podpirati v raznih državah upore tuđ1 v nacionalnem smislu, toda vedno z naprej določenim ciljem, da dosežemo uničenje vseh režimov in vseh obstoječih narodnosti, ter tako do-spemo do enega samega režima, ene same vlade in ene same narodnosti, da dospemo povsod do sovjetov.«
Grozote bolfSeviškesa teror|a
To uničenje je boljševizem dosegel v Rus'ji s pokoli, v spominu na katere se zgrozimo. Evo nekaj številk o zločinih Čeke: od leta 191? do leta 1923 je Ceka usmrtila: 1240 duhovnikov, med njimi 25 škofov (in iz teh <trvllk jasno izhaja, kolikšno sova rt vo do vere preveva komunizem). 13.260 intelr'. tualcev (med njimi 6875 profesoriev ali učiteljev in R800 zdravnikov). 51.8") častnikov. 260 000 vojakov. 10.500 policijskih agentov. 48.000 orožnikov. 19 850 uradnikov, 192 000 delavcev, 815.000 kmetov  To so šttvilke, ki bi
.iih nihče ne smel pozahiti.
Kot primer in svarilo »a to nafto starodavno, veliko in slavno Evropo, ki jo hočejo Angleži celo zaupati sovjetski nadvladi, samo da bi zmagali z rusko krvjo, naj sluzvio pričevanja tistih, ki «jo v novejšem času spoznali strahote boljševiškr-ga jarma. Tkrajina Finska baltiškr drž?- , in Romunija so. žal, videle v tel vojn" pregažene svoje dežele po sovjetskih lo'-p?h Samo v Litvi Je bilo od 14 do 27 junija 1941. kakor nam izkazuje tragični obračun ne'zpodbitnih dokumentov Nansc-nove komisije, usmrčenih 1100 duhovnikov. 15 000 pa Jih je umrlo zaradi mučenja, 50.000 jih je bilo poklanih 80 000 odpe-Ijanih; 7000 katoliških duhovnikov v baltiških državah je bilo odpeljanih na sovjetske kazenske otoke v Celem morju.
Ko so Nemci pregnali Sov lete iz Ukrajine in baltiških držav, so Ukrajinci. Le-tonci, Estonci in Litovci skozi mesece in mesece objavljali v svojih listih dolc» strani objav starcev, ki so fOTCČe isk svoje sinove, ali sinov, ki so prosili za poročila o svojih starcih aH zakoncev, ki so izgubil] zakonskega druga.
Vsa ta obvestila so ostala mrtva Krka« na stotisoče družin je blo že unucn h. razbitih ali ra:"nršenih po kratkotrajni sovjetski nadvladi.
Vsi se še spominjamo, kakšne so bile grozote španske državljanske vojne zai di delovanja komun:stičnih celic in m -skovskih agentov. Cerkve in samostani • bili opustošeni in požgant. nune in duhovniki razmesarjeni, na tisoče in tisoče o » m'"~enih in umorjcn'h v kleteh ječ cd krvnikov rdeče strahovlade.
Ker se globoko znvedamo usode, ki Iv doletela vso Evropo, ako bi se Stal nove Churchillove sanie uresničile, se danes i vsemi svojimi silami, do meje tkra j r i žrtev, borimo v zavcMi, da b ;emo od -čilni boj za življenje ali smrt našega i bodočih pokolenj.
Čuilcvrta Bss2jQv~-p-oiitičsa intuicija
V tej gigantski borb!, mednarodna pt- -tokracija š>oiti boljSevi/oni, l<ar je totnel -na rcMica. Ta trditev se zdi, da je od d^-nes ln zares nrs preseneča, ko pomlallm da jo je Duce zarisal v kolonah lista »P -polo cVItalia* dne 4. aprila 1010., kom 1 trt mesece po ustanovitvi italijanskih boi-benih fašijev.
Že tedaj je Duce s svojo čud vito pol tično Intuicijo po n . jnezjiatn *j5ih znamenjih, ki so usla slchcrnen.u smrtnemu cč. -su, povsem jasno ■poznal itvamoH pc4o<
ja, ki danes v celoti obvlađuja DCtttlCO > in vo;'no pr'zorLsće vte^a vveta   Kr.kor t
daj. tak^ so te daljnovidne Duce jeva besede tudi danea zanesljivo vodilo, geslo na. Se vere.
Toda mednarodna an~lo-2dov.-ko.amer -51:a plutokracija se moti in si rama koj -lje grob, ako misli, da se bo rešla s Si. linovimi vojskami. Tud. zanjo veljajo, k * kor so cbveljala kot neizbrisen rlokumon Leninova navooTa: Stal'n'vi   ;>or/umi I zavezništva  z   bur?.njs!:Irrsi    nar tli Imr-vselej isti namen, t!n namreč doselejo m Črnjo vseh obstoječih režimov in sovjet . zacijo sveta.
Otrcčje je, ako Wallace razlikuje n^
doktrinami Trockorra in doktrinami Bti na. Stalin je Leninov dedič in rdcer ded ki mu h:če biti ne le enak. temvč hc svojega učitelja tudi prekositi. An^'eži Američan:  že  vidijo  pred    rvojimi oč1. prestrašeni od proze, rdeče rtraŠUo bol j 5 vlzma, ki pa noben eentanek naed Por.^ voltom in Edenom ln noben restanek v Ca. S3blanci ne mere odstraniti.
Tudi sovražnika lahf-o reSi s2X213 zmaga Osi
Samo zrnata osi bo lahko tudi lOVTJ nikom zagotovila socialni  red in medn redno pravičnost. Ohrar.itov civilizacije, sta jo Rim in Evn •    đa!a v Poletjih sv tu in brez katere ne morejo preživeti ttvlj n u n^rclov velike bo;".J? in člo.e' vrednote vere, domovns i"   ru?ine, Je K upana samo nam, o tovariši:
In zares ni par?doks,  ako trdimo, i boeta tudi američki in tngleSkl narod f segla samo po naši zmr.jji svoj pravi mir in se bosta morala samo zmajri i zahvaliti za motnost »n*m«ta obstojn urejenem in pomirjenem :vctu ter v mel ki jih pcstavljajo svete pravice vteh n redov.
Bilo je že bistroumno opaženo, da f nam ta vojna, ki nam morda Seio dar v celoti odpriva svoje dramatično bist-fcaže kot veliko trenje mod Amerčuni, A gleii in Rusi za razdelitev kože tote -1 nega italijansko-nemško-japenskega nn dveda.
Toda ne glede na to, da je t?>ko rva-»totalitarni medveda se zelo živ ln ird odločen, da zelo drago proda <r\ojr ko: ki je fcicer kot bogastvo kaj skromna, sr jo last treh preletarskih držav«, in ne g"» de na to, da hoče krepko zgrabiti z- vr. tri utvarjajoče si p!uto::o'jsovjSke botre, ) jasno, da so sile Osi doslej nalrtc     na o ' ro ne pri anglosaških, temveč pri ruski oboroženih silah. Ako torej le \i čiste, d nesmiselne domneve, dopustimo ia tren tek, da ne hi bilo mogoče ustanov ti v E rop! novi red Osi. hi nrjno prevladal 3t linov program in to s nosi dicaml, ki » jih je kaj lahko predstavljati.
CD al j £ na % strani)
»SLOVENSKI  NARODc,    s*^. m. m*™ wa xxi
Strm 3
Zsasagali ne bodo ne Anglosasi in ne SJvjeti
Povsem jasno nam je odslej tud-, deatvo. ki ga priznavajo sami sovražniki, da angiosačk* sile ne morejo zmagati, v kolikor ne* zmaga Rusija. Taka zmaga, pa na: gospod Eden rece kar koli (toda tega gotovo ne m s!i). bi bila za anglosaške sile nepr:memo bolj katastrofalne od kakršnega koli poraza.
Vendar je ta domneva popolnoma odveč in fantas ična Rusja ne bo zmaga a Zc jasna zmaga pn Harkovu p<imcni zaus'av,tev prodora proti evropski ravnini ki so o njem sanjale s tolikšno ponosno gotovostjo sovjet-ske tolpe Nekega die bo neizbežna n mogočna prr.-tiofenziva Osi dokončna zaustavila Stalinove voske na prostoru stoletne uvide Rusije, ki je rrK.raino n mareralno izven Hvope.
Nastopila je pomlad; general Zlnaa se ni izkaza! za oncaa rnc^včnega zavezn ka. kakor sr si pa Rus-., Angleži 'n Američani ustvarjali Besedna bahavost preteklih rae&cco je /c ugas-n la na ustnicah naših sovražnikov Tik! ta zima je m ni!a. ne da o: prinesla Stalinu, Churchillu -n Rooseveltu toliko zaželene in prč.ako* van? odločitve. Pač pa je okrepila nas in naše zavezn ke v Železnem odporu. Na pragu tt
nove vojne porr.]adi lahko s pomnom gledamo na pretekle mesece, ki so pomcmli za nas naj o*trej?e razdobje btke  v katerem smo se naučili ljubit; odpovedi, žrtve in naihtij&e preizkušnje.
Granitna strisfenost Scšisšlene gtalife
Junaška dejanja naših bojevnikov, goreča In lelovna discipliniranost našega naroda, resno In možato zadržanje ničih mest, 1U jib je tako preizkusil barbarski teror sovražnih bomb, Wr vedro zaupanje in str-njenost vsog-a naroda, nr^rproti vsem trdim udarcem, oholi m grožnjam in reklamnim pozivom sovražnika na predajo. s» nudili svetu nov čudovit in vzviSen dokaz granitne sLrr-.jenosti fašistične Italije. Domovini, ki ima. tak narol, se ni treba ničeear bati.
Tovariši, ako M nam Čas ln okoIIš^-Lne đopu&ćali. bi se Izplačalo pregledati, kakor
v očarljivi panorami, vse kar je Faiizem storil od 23. marca 1911) do dam*«: dotaknili bi se krvavih in zmagovitih let, predvečera, ponosne dvajsetletnice Itežima, čudovite, politične, pravne, gospodarske in moralno zgradbe, ki ji je Duce iz dneva v dan dajal svojega duha po svoji vztrajni volji. To delo je ogromno in je po vseni spremnilo nošo državo ter bo Se stoletja izpričevalo moć in slavo Fašizma.
Ono zajema »ljiidsko državo«, ustvarjena v okviru stroge hierarhične ustave, ki ureja, a ne mrtvači, temveč nasprotno bodri k delu, vzpodbuja vse žive sile naro'a in se razširja na korporacijsko ureditev, ki povečal je proizvodnjo in se bliža naredu s socialno politiko, ki je najnaprednejši na svetu in nasproti kateri je znameniti Be-veridgejev načrt, o katerem so v zadnjem čaau toliko trobili onkraj Rckavskega. pre_ livss samo bleda in grda kopija, ki je komaj načrt in ki ne bo nik I ar postal zakon, Skrbstvo in ustanova v državi, kjer so po priznanju samih voditeljev delavske razmere najbolj ž:flostne in bedne na svetu.
D slo Fašizma
Naše delo pa gre od moralnega in socialnega reda, ki je dosegel svoj višek v sporazumu med državo in cerkvijo- do temeljne borbe za avtarkijo, ki ie najprej jamstvo naJše gospodarske, potem pa še politične neodvisnosti, borbe za avtarkijo, brez katere bi Italija v vojnem času ni-kJir ne bila mogla dati vsakdanjega kruha svojim sinovom ter opreme, orožja in streliva svoi:m vojakom.
To našt» delo zajema ogromna meliora-eJjska dela, ki so spremenila Pontinsko močvirje, sicSslco veleposestvo in zemljo v pokrajini Puglie, pa nešteta javna dela, ki so vznikla v vseh kotičkih polotoka in na otokih, da bi svetu izpričevala nov. čudoviti obraz fašistične Italije.
To naše delo se razširja od okrepitve naše vojske, naše mornarice In našega letalstva, ki so od Indijskega do Atlantskega oceana, od vročega afriškega peska do zamrznjenih step Rusije, od Španije in Grčije zapisali večne strani junaštva in slave, do razširjenja fašistične ideje v svetu, ki je vtrsnila svoj pečat življenju in ureditvam bližnjih in daljnih držav ter sili danes celo naše sovražnike, da prevzamejo sisteme, skrbstvo in metode fašizma, kar najbolj zgovorno dokazuje svetovni pomen Mussolmijeve Revolucije.
Vsega tega pa se še predobro spominjamo, saj je globoko vkoreninjeno v naši zavesti in nam je dan na dan in vsako uro pred očmi. Tudi zato in da bi branili tako dragoceno in nenadomestljivo materialno in moralno premoženje naše Revolucije in na*e Domovine, se danes borimo.
In prav zaradi tega je italijanski narod, ko se je vsa teža sovražnih sil pognala proti Italiji, o kateri so si nevednost, nerazumevanje in predsodki Londona utvarjali, da jo bodo z lahkoto uklonili, dal on; čudoviti dokaz svoje vere, svoje moči in svoje odporne sdle, ki je tako razočaral sovražnike, ki so morali trpko ugotovit:. da niti krvave žrtve na bojiščih na kopnem, v zraku in na morju, niti barbarski napadi sovražnih bomb na naša prekrasna mesta, kjer so bili uničeni spomeniki in zakladi umetnosti, delo italijanskega genija in duhovno bogastvo vsega civiliziranega sveta, niti pobijanje našega prebivalstva, naših žena in naših otrok, ki je bilo premišljeno ukazano iz zgolj terorističnih nagibov, ni moglo niti za hip spraviti iz ravnotežja srca in vere italijanskega naroda.
Svete žrtve vseh slojev
Tovariši!
Vi veste, da je vojna od vseh zahtevala najtrše žrtve: od Kraljevskega doma do Ducejeve hiše. od palače do koče, povsod je smrt našla vrata. Od vzvišene dinastije slavnega Savojskega doma. ki mu je v ujetništvu umrla velik3 oseba abesinskega podkralja Amadea Savojskega, vojvode D'Aosta, čigar povelja o našem nujnem povratku na afriška tla, namočena z našo krvjo in poplemenitena z našim delom ne bomo nikdar pozabili, pa do Duceja. ki je dal domovini svojega ljubljenega sina Bruna, zglednega vojaka in nadvse drznega letalca, ki je padel v izvrševanju svoje težke naloge; od plemstva, ki je žrtvovalo celo četo borcev z bleščečimi imeni naj*
starejših in najslavnejših italijanskih rodov, do naj ponižne jšega naroda, ki je ponovno oplemenitil svoja ponosna izročila, ko je brez varčevanja dal domovini kri svojih številnih sinov: vsa Italija je prispevala in prispeva v čudovitem zaletu in ne zčrpni veri h krčeviti obrambi naše pravice do življenja.
Vojna za obratni civilizacije
Ni potrebno, da bi razpisali glasovanje ali da bi vzbudili polemike, da bi dali ?me tej vojni. Tudi bi bilo odveč, da bi se vpraševali, kakor se včasih sprašujejo naši sovražniki: »Zakaj se borimo?« Ime tej vojni in odgovor na to vprašanje smo že davno dali v svojem italijanskem in fašističnem srcu. Ta vojna Je vojna za obrambo nase civilizacije.
Dne 24. oktobra 1919 je GabHele d'Anun-zio opozori! prebivalstvo Fiume na zgodbo iz svojega vojnega življenja, kf Jo lahko dobesedno prenesemo na današnje dogajanje. »Zakaj se borimo?« je neki večer vprašal Gabriel« đ'Anunrfo na zboru novincev lesnika 1899. ob robu Piave: »Morda zato, da bi osvojiti kak alpski greben, kos zaliva, kos zemlje v morju aH biserno skalovje latinske oba'e? Da. gotovo tudi za to se borimo. Toda velika stvar ni stvar zemlje, je stvar duha, je stvar nesmrtnosti.«
Kakor tedaj, tako se tudi danes borfmo za tole: Naša velika stvar je stvar duha. stvar nesmrtnosti, stvar rimske in krščanske civilizacije.
Obenem z našim: zmagovitimi čet^nv koraka tudi nova Evropa m po končani zmagi bo
Belo Pekrajistsfi delavske zveze
Ljubljana 24. marca
Te dn' je bH na sedežu Zveze v.s. MutlOŠtČCVJ cesti št. 22 važen sefit.-*r»ek vseh zaupnikov premogovnih podjetij v Pokraj n. N?a sestanku je tovariš Jurij Stanko, organ zator in poročevalec
Zveze za industrijski odsek potem ko je predstavil ekspertu Zveze fašistu Onziju Da i Pra vse navzoče, poda! poročilo v katerem je na-glasil petrebo. da se č mpre; sklene pokrajinska kolektivna delovna pogodba za vse delavce že omenjenih premogovnikov, namesto sedaj vel:avnih delovnih pogodb \ posameznih podjetjih.
Organizator Stanko in predsedmk industrijskega odseka Alojzij Erjavec sta nato opisala posebni gospodarski in delovni poJoža' važne rudarske stroke, nato pa je tovariš Dal Pra
obsežno očrtal vidike m posebno važen značaj, k: ga ma za mezde zakon o blokiranju cen. Govorili so o tem tudi posamezni zaupnik: ter Sc popolnoma in absolutno disciplinirano pridružili sklepom važnega sestanka.
Seja upravnega eđbara sindikata zobarjev
Na sedežu sindikata zobarjev (bivša zbornica) je bila važna aeja odbora, kj so ji prisostvovali predsednik zveze profesijeni-tov in umetnikov <nž. Pirkmajer ter sindikalni strokovnjak comm. Nicotera. Obravnavana so bila pereča vprašanja v duhu sodelovanja in uvaževarja zakonitosti, v koliko zsdeva izvrševanje posla. Odbor je sprejel na znanje vestno delavnost sindikalnega tajništva in predsednika ter učinkovito pomoč zveze za dosego upravičen'h zahtev kategorije. Ugotovilo se je. da poklic zobarjev zahteva skrbne in strogo ureditev tudj zaradi zrahljarja dd cipline, do katerega je prišlo ob izprememb' državne cbiasti. Sprejete so bile razre določbe, ki bodo lahko v poln' meri obnovile red in disciplino nove sindikalne ureditve, ki se ustvarja v območju Zveze profe^ijoniatov in umetnikov.
Zaradi tega sc v?4 oni. ki na temelju koncesije izvršujejo zobarskj posel od maja 1. 1941., povabljen', da predlaže prošnjo za vpis v si'dikat (bivša zbornica), ako tega doslej še niso storili. Taka prošnja,
Iz
Trieste
— Vsak dan nezgode. 17 letni uradnik Vid Mosto, ki stanuje na cesti Istr.a 98.. je padel na tla, ko se je hotel izogniti bližajočemu se tramvaju in al je zb.l več zob. Po desnem kolenu se je pobil 30 letni elek-trišk. mehanik Orest Cilo iz ul.ee Corrtd >-ni 19. 63 letna gospodinja Antonija Bo\z*% iz ul ce Trenovia 19. je pri zbiranju zelišč tako nesrečno padla, da je dobila infeiu cijo tetana. S9 letno gospodinjo ~*runo Cer-n.vani je v ulici Gambni obgrizel popadljiv pes po levi nogi. Desno nogo si ■'e poškodoval piidelu 571etni Anton Steiner lz ulice Industria 16. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski boln šnlci Reglna Helena.
— Zaključek slikarske razstave Antonl-ete RitOgsa. rTe dni je bila zaključena v J varani Jerco v ulici S. Splridione slikarska razstava znane triestlnske slikarice Antonije Ritoasa, Več alik je bilo kupljenih.
— Madžarska razstava v Italiji. Dne 27.
marca bo otvor jena v Trieatu v prostorih umetnostne galerije na Corsu velika doku-mentarična razstava, ki bo prikazovala delovno Ogrska Ta razstavna prireditev bo pod okriljem malžarske vlade najprej v Triestu, nakar bo prenesena v Bologno, Rim in druga večja italijanska središča. Na razstavi bo zbrano razno gradivo plastik, modelov, fotografskih posnetkov ter slikovitih prikazov, nanašajočih se na madžarsko povojno delavnost na Industrijskem, trgovskem, poljedelskem ter živinorejskem področju.
— Madžarski komorni nmetnlki, ki tvorijo odlični kvartet >Wegh«, so prispeli na glasbeno turnejo v Itslijo. Dne 28. t. m. bodo koncertirali v družabni dvorani Verdijevega gledališča v Triestu. Izvajali bodo izbrane ogrske komorne skladbe. Izvrstno komorno združenje lo koncertiralo tudi v drugih večjih italijanskih mestih,
Iz Spodnje štajerske
Spominski gaji. Na "^ominskl dan nem-čkih junakov so bil Izročeni 3v >„emu ramenu posvečeni kraji Spodnje itajc.sse dežele. Po vseh krajih kjer delu?e štajerski He matbund, to oili urejeni posebni ga. jI, posvečeni padlim junake m. Za ta namen je bil določen v vsaki naselbini najleps. prostor, ki je bil po svoji preureditvi prt-lagoden okolici. Skoraj vsi ti spominski
po trdni volji Italije in Nemčije nastal, kako* ugotavlja svečana izjava z dne 1. marca po Du-
cejevern sestanku s Hitlerjevim za&tcpnlcom. »novi red, ki naj vsem evropskim narodom za jamči varen obstoj, ozračje pravice in sodelo* vanja, prosto sleherne odvisnosti od pluto-kratsko-židovskega sveta in podpirana v razvoju svojega de'a in čuvanju medsebojnih :n-tCTcsov v varnih mejah velikega evropskega prostora*.
Z zmagoit mi četami sil trojnega pakta pa je na pohodu tudi novi red sveta: In ponosni japonski vojaki, ob strani katerih je za vsakogar čast biti, že uresničujejo pogoje tega novega reda v obrambnih prostorih velike Vzhodne Azje. Olj je obsežen in ogromen, toda to ne plaši 300 milijonov mož s\\ trojnega pokta.
Zmagali bomo!
Tovariši! V dosego tegr* c'lja je pid^ na t soče in tisoče naš h bratov. Davi smo se poki nili na vasem vojaškem pokopališču grobovom onih, ki so na tem skrajnem kotu Kraljevine žrtvovali svojo cvetočo mladost za zmag:. Sedaj se jih hočemo spomnit' in jih počet:ti še tu ra način, ki je ed ni vreden njih samih in krvi, ki so jo pretili z.a mšo stvar. P^čTist'mo jfh torej z voljo do zrnate in g trm. da v svojih src h obnovi-m.- prisego, da za vako ceno. Za ceno kakršnekoli žrtve premagamo vse težave in vztrajamo >do zmsge in še preko nje«.
Tovariši!
V Imenu Kralja in Cesarja, vedno na razpolago Dueejovim ukazom, z našo vero, z našo g tovostjo, z ?mšo nepremenlji-vo in ncomfihljivo odločivijo, še enkrat, navzl'c vsemu fn proti vsem: Zmajali borno!
Visoki komisar v vojaški bolnici
Ljubljana, 24. marca Včeraj popoldne se je Eksc. Visoki komisar po zaključeni spominski monitesua-ciji ob obletnici usianovitve borbenih f-Sijev podal v vojaško bolnico kjer je obl3kal ob spremstvu direktorja in zdravnikov ranjence s katerimi se je prisrčno rzgo-varjal in jim tovariško želel skorrjšnjo okrevJir'e ter jim razdeli! darove. Ranjenci
ln bolniki sn sprejeli Visokega komisarja z živo hvaJežnostjo m gorečimi manifestacijami za Duceja izrazajočim prepričanje
v zmago.
Darovi so bili raz'eljeni tudi vsem ostalim bolnikom v tej bolnici.
Visoki komisar je po obisku izrazil svoje zadovoljstvo voditelju in njegovim sodelavcem.
Barba prsti židovskemu bolfševiztitt1!
Napisi j raj! etfcnevi H tlericve^a £&vora
M<mak v«. 23. marca. s. >Abendzetunsr< piše o Hitlerjevem govoru v Berlina in ugotavlja, da je boljševizem, duh stepe bre<5-življensk! izraz fanat:č*":h ž dov^kih možganov. Borba sil redn v Evropi torej nI naperjena samo proti tam smešnim pr;izvodom židovskih možganov, temveč tud p?3-ti njen m prednikom in ustvarjalcem, prc. ti židovstvu samemu. S tem židovskim boij-še\nzmom. ki sistemat čno zanika vse. k^r je na svetu dobrega, plemen'tega in resničnega, so se z-padr.e plutokraciie zvezale in so posne-le njegovega satanskega duha uničevanja, katerega s: čle-vek n- ti predstavljati ne more. Če bi se zmaga nasmejala tej monstruozni koaliciji, b: bil končni rezultat samo ta, da bi boljševizem d slov. no pogVtn 1 plutokracije. Nemčija in njeni saveznik* so v zvestem bratstvu v orožju pričeli to borbo proti boljševizmu in plut -krncijam ne samo v obrambo mest Evrope m spomenikov njene kulture, temveč tudi
v obrambo prebivalstva pred lakoto m be-to ter zi preprečenje kaos.n *n razdejanja in za ohranitev tistih večnih vrednot, ki tvorijo kulturo človeštva ne samo v Evropi in v Amerik, temveč tudi na vsem ostalem svetu.
Haag, 23 marca s. Ob spomin ckem dnevu junakov je vodja nizozemskih narodnh socialistov Mussert v svojem govoru podčrtal edinstvo vseh evropskih narodov v borbi proti boljševizmu. Velika naloga organ ziranja nove Evrope je dedSčina, ki jo padli junaki izročalo živim. Mi vsi si želimo Evrope, ki je ne b: mogel n'hče več v bodočnosti ogrožati z Vzhoda, juga ali zapnda in ki bi bila skupna domovna ponosnih in svobodnih narodov, živeč h v spoštovaniu in medsebojnem cenieniu. V tej novi Evreni bodo narodi lahko razvili
svoje najboljše sile in svoje značilnosti ter prispevali k blagostanju VSCpl kontinenta.
Otvoritev ciivili piiđpCOTiih središč
Lubljana. 24. marca Ob oMcitnici ustanovitve borbertih Fažl-
jev so bila včeraj popoldne otvorjena nOVJ podporna središča v Mostah, rta- Viču in v
ŠišJci.
V IfOStaB sc je otvoritve udeleži! Vis-ki Komisar, katerega ie spremljal zvezni taj-
nik. V sedežu p> Ipcmega srečUača SO ga sprejeli temu središču iodeJjeni hi erar hI.
Zvezni tajnik je nato otvoril še oba ostala podporna središča.
opremljena z v em i listinami, ki jih predpisuje zakon, mora biti predložena po sta-dkatu Visokemu komisarijitu in m ra biti v njej omenjen člen 10. naredbe št. 2?3i; z dne 14. 2. 1942 XX-, tor bo Eksc. Visoki komisar šele na temelju teh vlog lahko dovolil nove vpise v članstvo rirdikata
Kjer take prošnje ne bo alj pa b: pomanjkljivo, ost-nc v veljavi prepoved za izvrševanje pcala in bodo uporabljene vse zakonite odredbe proti kršiteljem.
Pcnovn: se je tudi naglašalo navodilo, da morajo biti vsi spi i. nr.slovljeni na oblasti, predlože-i po sindikatu in Zvezi.
Vi prisotni o bih* sporazumni s tem, da je potrebno ojačiti ugled sindikata, čig?.r naloge so jasno ors->ne v statutu, ki bo v kratkem fzšsl. S tem se b; uredilo pravilno nadzorstvo nad izvrševanjem obrata ter profesionalne di cll>i.:ne.
Po tem ravodilu so bili postavljeni na dnevni red vsi bistveni problem" sedanjega časa in s'nđćkalni ivet je. zaključil sejo v trdni veri in s trdno vrl jo, da sledi vsem sklepom, sprejetim na seji zveze.
Ensten kruh
P:krajinski Prehranjevalni zavod Visokega komisanjata obvešča:
Da bo peka in prodaja kruha tudi v tu kaj&njj pokrajin; izenačena z ono, ki je Z** uvedena  v  ostalih   pokrajinah Kraljevine je od 1. aprila t. L. dovoijeno pečt kruh le v k sih po 450 gr, pri čemer je dovoljena najnižja napeka 125%   (kolikor kruha napeče iz moke)  z odgovarjajočo stopnjo vlajre 33%.
Za peke je navedena napeka obvezna.
Potrošniki lahko kupi j. namestu n-uh.* moko in sicer znaša drevni obrok kru&ue moke 124 gr, koruzne moke pa 225 gr.
gaji so izven zaključanih naselb n zuraj v prosti prirodi, na kakšnem giiču ali pa na kakšni jasi, v skupini dreves ali pa v okolju skal. Preproste napone taljic-, k: so bile postavljene za vsakega padlega aoma-čina, vsebujejo ime padlega, njeg<.-"o rojstne in druge podatlie fer lu-aj, .-tie- je žrtvoval svoje življenje. 2elczr..i Kiiž ln kljUKasti kr-i sta edini ekras spomlmke *afcie Maribor ima svoj spominski gaj na Kaivarijj, kjer je tudi spomenik v Nast padlim svoje-časnega mar.b. pehotnega polka, fukaj je bil urejen spominski prostor v čast ^aJlun iz obdravske presto lice Na dan padlih junakov je bil tudi ta g* j izročen s%roj-»mu namenu. Ob tej priliki je imel primeren spominski nagovor mar borski nadžupan Pritz Knaus. Predsta-zniki vojske in »štajerskega Heimatbunda so položfh na ta spoiriinrki prostor svoje \-ence.
— Uspešne dobrodelne akcije v ljutomer-afcem okrožju. Pomožni in posvetovalni uradi štajerskega Heimatbunda v ljutomerskem okrožju so imeli v februarju 670 obiskov. Materinskih posvetovanj je bilo 15 ln na njih je bilo preiskanih 288 dojenčkov, otrok in mater. Voditeljice pomožnih ura- j dov in njihove pomočnice so opravile 18. ljudske negovalke in strežnice c jenčkov pa 648 obiskov na domu, kjer so pomagale bodočim materam z nasveti. V gospodarskem pogledu je vživalo podporo 303 oseb. V okrožju je 18 otroških vrtcev, kjer je prostora za 680 otrok. V otroških vrtcih so iobivali hrano 3104 otroci, večinoma talci, ki bi sicer opoldne ne imeli toplega obevia.
— proslava nemške miadme. Kakor v prejšnjem letu, tako je organizirala nciu« ška mladina štajerskega He matb J2da tudi letos poseben teden nemške mladce, ki je bil otvorjen v sob:to. Zvezni mlaiiaski vo dja Rudolf Schilcher je ob tej pr liki proslavi jal naloge in dolžnosti štajerske mladinske organizacije, pooabne jutranje p**c-slave, h katerim so prihiteli poleg mladine tudi starši ter zastopniki držav« n štajerskega Heimatbunda. v* Aiar-boru je eno to jutranje slavje na zgodovinska m Sot.ji-nem trgu.
— Novo bračno pravo, z naredbo z dne
25. marca 1942 je bilo uvedeno nemško bračno pravo tudi na Spod. Štajerskem. Uredba šefa. civilne uprave s dne 22. januarja 1943 prineia prehodne določbe. Naj važnejši je i 4, ki prinaa pojasnilo v dvomljivih vprašanjih, ko gre za takozv:jr pravoslavna In starekatohake zakone Bračno pravo bivše   Jugoslavija je dopu-
ŠOSJo ločitev zakonov, kje rje bil en zakonec rimckatoliške varaj samo ol mize in postelje, popolne loč ive pa ne. Ločeni zakonci se torej niso mogli znova pcroCiti.
Zato so si v mn ^ih primerih poma^ndi tako, da se prestopili v drugo vero. Potoni &o
r.a po cerkveni ločitvi sklejiili novo zakonsko zvezo. Po nemškem bračnem pravu s? pa priznavajo zakoni med p.avo-
slavnlr:-a in s:ajx>katoližkivoi zakonci načeloma kot veljavni, će pa. zakonca 14. aprila 1941 (£ 11 pa v času prerane smrti enega zakonca na dan smrti) nista več živela skupaj kot zakonca, se na zahtevo, ki jo je treba vložiti do 1. julija 1943 tsk zakon razveljavi. ć*e se zakon ne razveljavi, se smatra prej3nji zskon, po sklenitvi novega, razveljavljen.
— Zatiranje jelike tudi na Spod. Štajerskem. Po odloku Sefa civilne uprave se razširi naredba o zatiranju tuberkuloze z dne 6. septembra 1942 z vsemi pravilniki tudi VSeučiliški profesor dr. Alojz Tavčar.
Prihodnja številka »Slovenskega naroda« ba Izšla v petek c poldne
K uprizoritvi „ Jasfea ln Metkeu
Ljubljana, 2*. marca
Iz včerajšnjega poročila o uprizoritvi »Janka in Metke« je po neljubi pomoti izostalo nekaj odsta\kov. ki obravnavajo nastope posameznih I igrjlcev. Dotični del poročila se mora glasiti:
Predstava je bila prav dobra, ali po raznih boleznih povzročene izpremembe v zasedbi nekaterih partij se morajo še docela utrditi.
V. Janko je podal z očetom metlarjem novo prikupno, vedro osebnost iz ljudstva m bil med \semi zgledne umljiv. Bogdana Stritarjeva je b la v igri ugodno razgibana in je ustvarila 12 skibi prestrogo mater dovolj naravno. Le prehodov ;z položaja v položaj še ne označuje: človek ne zaspi hipoma in se ne zbudi mahoma. Pevski pa je zopet prav ustrezna.
F. Golcbova kot deček Janko je bila pevski kajpak odl'čna in igralski pravilno živahna. M mično bi si želel več izraznosti in zlasti več smehljajev, več porednosti v očeh in objestnosti otroškega junaštva.
M Miejnikcva je srčkana Metka, živahna, poskočna, pogumna v igri, pevski prav dobra ;n jasna D3 ji je glas mestoma zavibnral. pripisujem le utrujenosti po dopoldanski zkusnji. Saj tremoliranja ne pozna. Vrlina te mlade pevke je da vzdržuje v 6voji 'gr vedno pravo mero. Ne daje niti preveč niti premalo.
Št. Poličeva se je vse hvale vredno zavzela za čarovnico; izvrstno jo je 'grala, uč nkovito jezdarila metlo in z gestami 'n nvmiko ustvarila novo vlogo, ki ji je prinesla spontan aplavz. Z »služila si ga je.
E Barb čeva je dala Trosi-mcžka zunanje, nevski n igralski prav prijetno medtem ko ,'e b'!a E. Urbamčeva z Rosi-možkom prvič št pluha in glasovno zato nekam ostra. Pokazala na je dober glasovni mater al in lepo muzikalnost.
Ženski zbor nastopa v vlog; angelov in raz-čaranih dečkov in deklic ter je pevski in plesno docela ustrezal.
eznica
KOLEDAR
Etane*: Sreda, 24. marca; Gabrijel, Simon.
UANASNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Rcbeka — Prva  žena to
Baja^zo,
Kino Slofra: Omama — (Adescatrice). Kino Union: Birbablu. Retrospektivna   razstava »kad. Mikirja prof, Sa&e Santla v Jakopičevem paviljonu.
DEŽURNE LEKARN S
Danes: Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Klanj-Šček Dia, Cesta Ariele Rea 4 in B hineo ded., Cesta 29. oktebra 31.
Ljubljana, 24. marca
Danes se je razširila po Ljubljani žalostna vest, da je umrl dr. Fran T o ra i n š e k, znani organizator našega planinstva.
Dr. Fran Tomfniek ie je rodil 25 novembra 1S68 na Griču pri Gornjem gradu in leta 193&. je nasa javnost praznovala njegovo 701etnicc*. Šolal se je na g mnazdji v Celju in že kot d jak je kazal veliko ljubezen do narave. Leta 1888. se je posveti! pravrvm študijam v Gradcu. Poleti 1897 se je naselil v Ljubljani m čtz dve leti je odprl »vojo odvetniško pisarno V te> dobi s« začne njegovo pomembno delovanje v številnih drustv h. predvsem pa v Slovenskem plan nskem društvu. Dr Frana Tomin^ka ime-nujemo po pravici organizatorja naiega planinstva, in navečja njegova zasluga »e, kar je to društva doseglo v svojih !>0 letih dek,vanja Dr Fran Tomin^ek je tud: ustanov telj biv:o Zveze pLanmsk h društev in sodeloval je v Asociacji slovansk h tunst^čnih organizacij. Dr. Tom n?ek je de'j časa boleha :n zdai ca je smrt redila hudega trpljenja S nojim delom za n»?e planinstvo si je ustvaril najlepši spomenik
Planincem naznanjamo prežalostno vest, da je preminul gospod
r. Fran TominM
naš velezaslužni večdesetletni voditelj in prvi častni predsednik.
Slovensko Planinsko Društvo
Stran 4 »SLOVENSKI   NARO Dc,     grcr,a  24  mrtrca 1943-XXI g':v 87
KokešI    začele kokcti
in valiti
Povrrasevanfe pi> valiteih jajcih je znatno — O ravnanja s kopijo mer! valjenjem
Ljuhljr.r.a. Ji mar.ti Kokoš: ere j a se je v sedanjih časih zelo razširila po Ljubljeni. Rekli b: skoro lahko, da redi vsaj po eno kokoš vsaka Ljubljanska družina. Celo stranke ki n.majo niti nedi vrta ali dvorišča. i;h imajo. Poneko, so zaprte v kurnikih v drvarnicah ali na podstrešju, drusi Jih zopet redijo na strehah, po shrambnh. kopalnicah, v kuhinjah da celo v spalnicah Kokoš je postala poleg prašiča zelo upoštevana šival in jajca so meščanom danes toliko vredna, da rad: prenec-cio zanie tudi nekaj smradu, ki se jim je zdel včasih neznosen.
Pon n^žilo pa se je število knkoš: tudi na periferiji Ne redijo jih samo hišni lastniki. temveč tudi stranke k; vodiio svojo kokoši dan za dnem na pašo na ceste ali dnine primerne prostore Privezana kokoš, ki se pa?e na travi ob cesti, ni že nobena izredna prikazen v bližnii me^tm okolici. V takih primerh ere za rejce, ki imaio največ dve. *ri kokosi, da jim nancr-o zn vsakdanjo rabo potrebna jnjen. V Linblian; na ie več reirev. Id rede tudi več kokoši. Polec inic pride pri n:hovi reji v poštev seveda tudi prireja me^a.
V splnšnem je reja večiih reicev že na precej visoki stopnii Le malo kie vidimo pri večjem številu kokoši enega so-sr>od:>vM popolno bre^jmiost do oasem-ske čl tosti.    Sk ro vsak rejec goji lr po
eno pasmo. V zaprtih prostorih vidimo še največ rodajlenk. na odnrtih pa ie mnoso šta-erk. ki se kot dobre ne-niee vedno bolj uveljavljajo. Za topine pa so tudi dni^G pasme
Februarja in še prei ie večina kokoši po zim-kem odmoru zač2la zopet nesti. Tiste, ki so začele najbolj zgodaj, sedaj ?e kokajo. Zadnje dni so ljubljanski rejci zelo povpraševali pri re:'-'b čistin pasom no valilnih iricih Večinoma so se kupč:;e sklepale tako, da ie kupec dal v znme^o nek; i več ia^r svoi I ''"koši Ce pa inic ni imel. ie dobi] va'^na iajca tudi za i ven. koruzo in dni«o k^kofjo pičo Za denar je hV.o zelo težko dnbiti valilna jaiea.
Pravilno ravnanje z valečo koklio ie velikega porrena ne samo za žival, ki ie mod valjenjem v posebnem staniu. temveč tudi za v iairih raz\dir>ioči se zarod O^t^mo si r-i v>žneiS.n pravila, ki i:h podala re-^o strikovj"°k za ravnanje s ko-"k-^^o med valenjem, in pravjla o pr:pr*:vi nabada.
Velika kokošjerejska središča se ne morejo odpovedati umetnemu valjenju. Mali rejci, posebno kmečke gospodinje pa se poslužujejo izključno naravnega valjenja. Ziasti kmečke gospodinje so prave strokovnirkin ie za vse potrebe narav1-nega valjenja. katerega glavna napaka je, da z njimi ni mogoče imeti izredno zgodnjih p:.<čnncev.
Rekli smo že. da začno kokoši kokati. potem ko so znesle 15 do 20 jajc. Koklio je lahko spoznati po tem, da drži peruti r^š^.iene in povešene. da tišči vedno v gnezdo in je malo aLi pa nič. Ce jo hoče-
mo nasaditi, denemo 13 do 15 jajc v košaro napolnjeno s slamo ali senom Pred-no posadimo kckajoeo k koš na jaj^a. jo moramo    skrbno    očistiti  vsega mrčesa Izvrstno   desinfekcijsko   sredstvo   ie 20Tč Ivsoform.
KrOaro s kokljo zanesemo v prestor. ki je po možnosti v pritličju m ki ni Dre-več suh, :e dobro zračen, oddaljen od ro-P3ta. je stalne, src inje toplote in v katerem je skoro popolna tema Košara mora biti pcpo:noma čista. Ce se je že uporabljala, jo je treba pot^mti z* nekaj minul
v vrelo vodo :n jo nato zažvepljati. Tako se pokonča vsa zalega mrčesa Tudi med valjenjem je treba skrbeti za snago v ko-Šari Ce bi se kakšno jajce razbilo le umestno :zmenjati takoi vso slamo ali seno in očistiti z mlačno vodo druga ^niča če so se umazala Jajca je treba oo-tem dobro obrisati Vse to izvršimo med lom ko koklia je. Tako se žival ne ore-straši in vznemir kar ji ie vedno Škodljivo Pr;pnrr;čn\n tudi da se med valilna jajca   položi   umetno   jaice    v kater^a
notranjost se denemo koščki gobe naporen: z evkalintusovo esenco ali z drugo noHnhno dišečo tekočino k: ne škoduje kokošim in jajcem, prežene pa ves mrčes
Valjenje traja 21 dni. Dvakrat na dan vedno ob isti uri «e vzame koklia z gnezda in se ji da je-ti in pitv Z gnezda sme biti odsotna največ 15 do 20 minut in morajo bit^ med tem časom jajca odkrita
T*Tno<?okje je navada, da se oodsad; 21 jajc. Je pa to velika napaka Število jaic ki jih pod!o*:mo. nai se vedno ravna po velikosti koklje, vendar naj nikoli ne ore-sera 15 dn 17 jajc Vedeti mnramo da knkoš m^tmVfrvno menia vsak dan položaj svojih jaic m da spravi v sredino on. ki so ob k^alu gnezda, in zvali iaica ki so bila dotlej v sredin' proti kraju Če ne more oolrrttl v^h iair ker lih ie preveč ne bo pokvarila ^**mo tistib ki so odvisna. fp^v<^ "Tr> ie vzrok   da se :7vn'i
17   21    r^^1 OZetl i Vi   iaV   OOVOPt^ >K1   le   r»n   1P
ali 11 r;čč^r»cev ^koro isto StevfTo oiScan-re\r se bo iTvalflo.   če so seveda i^icp
onlnipn^   ^e lih pod1or:rno 13 do  15 Vali1*-^ iair-a r»e sTPPio b?ti ^ta-*^ več* kaVo-«' 10 in mani ks»lcnr 3 dni   Voi;l"v:ti nai bodo Srednle. Odstraniti le treba vsa iaica ki nimajo običajne ob1 Tre
Če so nam bila Iaica poslana nai 24 ur prei počivajo, nredno iih denemo pod koklio. Po netih dnevih vaHenia Iaica pregledamo in izl-'č'mo neorVoiena. ki so še uporabna za človeško prebrano. Izločitev je mogoče izvTšiti na več načinov. Posebno ie princavna v ta namen "Roidli-erova in Amoultova luč ki je z rjo mogoče s popolno zariesli?vo*tlo ugotoviti katero jajce je plojeno katero nI.
Knkljo izberemo po možnosti vedno med kokošmi, ki so stare že naimani 18 mesecev. Te kokoši so boli mirne in vztraineje valijo. Ko se na 21 dan valijo pvščanci iz jajc. poberemo izvaliene v posebno košarico, pokrito z volneno krpo Koklia bi lahko namreč po^^ečriioč preveč pažnie že izvalien'm piščancem prezgodaj zapustila gnezdo.
NEVNE VESTI
— 12 milijonov in pol za dobre namene.
Senator Atilij Odoro je. kakor smo kratko že poročali, poslal Duceju 12,500.000 lir. namenjenih za dobra dela ter plemenite izpodbude. Po darovateljevem namenu poj de 10 milijonov lir za ligurske ustanove. Milijon lir prejme cagliarijski prefekt za cagliarijske snromake, milijon lir za iste namene palermsk: prefekt, 250.000 lir messinski. 250.000 lir pa reggijski prefekt
— Pričetek italijanskega umetnostnega tedna v Hamburgu. V državni operi v Hamburgu je bil otvorjen italijanski umetnosti: teden, ki ga je organizira-a Itali-jansko-nem.^ka družba Družbi n predsednik senator Richter se je v svojih otvoritvenih izvajanjih spomnil vseh. ki so sodelovali pri pripravah za to pomembno kulturno prireditev. Podčrtal je pomen tega tedna za medsebojno kulturno spoznavanje Otvoritveni svečanosti so pri-sostvove.-j hamburšk-* nadžupan Krosmann. ki je zastopal tudi državnega namestnika Kaufmanna. ter številni predstavitelji stranke in oblastev Navzočni so bili tudi funkcionarji hambu^ške^a :tnl:ianskega ge-nera'neea konzulata člani fašiiskega direktorija v Hamburgu ter polnoč evilno zbrani člani tamošnje italianske kolonije. V okviru štev:ln;h nrireditev har.bur ške italiiansko-nemške kulturne manife-stacje je bila uprizorjena onera »Tiiran-dot«. V vseh vlorrp.h so nastopili nemški pevci :n pevke, katerih :me ie že proslavljeno v sredini nemškega opernega udej-stvovanja.
— Razprava o japonskem novinarstvu v Rimu. §te\ i'no občinstvo je napolnilo dvorano Krožka oboroženih sil v Rimu. da prisostvuje razpravi o japonskem novinarstvu O tej temi je govoril dr Si-kiro Ono. podnredsedn:k inozemskega tiska in rimsk: dopisnik tokijskega dnevnika »N č; Niči«, Poučno ter zan;mivo predavanje je organizirala Družba japonskih prijateljev Med poslus'a'ci so bili poles družbnega oredsedn;ka eksc barona Aloi-sija japonski odpravnik poslov v Rimu eksc Kose mini-ter Rncco nac svetnik Me77asnma Eksc Tucci grof P^ccinini ter Štev'lne druge osebnosti polit:čnega kulturnega in novinarskega življenja v Rimu Dr Ono ie očrtal na^nreje zgodovinski ra7r^-oj iapon^keea no\^narstva. nakar ie pr:kaza] sedanie stanje ianonsk*n dne\m?kov ki so dosegV nen?\*aden razmah. Tak" ie zaposlen m pri vodilnem tokijskem dner-rr'ku »N;či N:č « nad 2000 uredP'V^v in poročevalcev okoli ?o fotografov okoli ?0 finskih operaterjev na dalje rrad '^^o ur>rot-r^:Vj iiro^^'Vov V To kiu i7^ai.a pet velikih dnevnikov v ostalem d^u ,TaDon«ke pa okolJ ^on dnevn -kov Osredotočenje novino-ci-o o^eTn^o^t v Tokiu je om^tfocilo n^^^vaden pora«^ navado vod:1nih totcilsMli dnevn ffcov »Nič; Niči« ima po^err ianon^ke tnd! K'ta^-sko in anfTiečko ;7dnio ter i^uaiq v nakladi 6 "00 000 ;7\mdov Dopt-p-1: »Asai* ima naklado Stfrfll milijonov izvodov »Jozniuri« pa dveh milijonov. Poslušalci so
ob zaključku poučnega predavanja izrazili dr.  Onu  iskreno priznanje.
— P od polk ovni kova smrtna nesreča. Veterinarski podpolkovnik dr Ulderik Gori, star 67 let, je pri izstopu iz vlaka v bližini Vernia tako nesrečno padel, da je obležal pod kolesjem vlaka. Bil je pri priči mrtev Pokojnik je bil vzgleden častnik
— Zdravi trojčki, iz Palerma poročajo Te dn2 je rodila 34-letna Josipina V:talio trojčke Vsi trije so skupno s svojo materjo zdravi in čili   Prejeli so številna darila znancev in dobrih ljudi.
— Smrt slavne danske odrske umetnice V Kodanju je umrla slavna odrska umetnica Betty Nansen. ki je zaslovela zaradi svoje dovršene umetnosti pa vsem svetu NTazjvali so jo »dansko Eleonoro Druse« Doživela je starost 70 let in je v svoji umetnostni karijeri kreirala nešteto dovršenih ženskih likov v na jznamen;teiših klasičn'h delih Med drugim je interpretirala tudi vodiln; vlogi v D'Annunzievih odrskih umetninah »Frančiška iz Rimina« in »I>adia«.
— Smrt odličnega italijanskega novinar, ia. Iz Rima poročajo- Tukaj je umrl znanj novinar Cesare Alessandri Pokojnik je bil rojen leta 1869 v Florenci. Bil Je vpisan v PNF od iuniia 1924. Deloval je kot urednik pri agenciji Štefani ter bil ^ode'avec raznih dnevnikov in revij. Pokojnik si je stekel rud številne zasluge na torišču publicističnega delovanja, saj ie nap:sa1 številne monografije o sindikalnih strokovnih zadevah
— Poštena di.laka našia 280 tisočakov Tz Ver one poroča jo' Ne pripeti se vsak dan. da b: našel kdo na cesti tisočake Toda dijaka Josip Bonin iz Cologne Venete ter Viktor Girardi i Lozzana sta imela nenavadno srečo Ko sta se vračala iz šole, sta na^a na f^eh pri postaial:5ču Le-guago svežieni 2R0 tisočakov Takoi sta ^tek^a k službujočemu mareš;alu ter mu 'TTočila naidene fsočnke Poštena mlada najd;toi<a bo*-fa deležna na«mde
— Florepfin^ka nmetnn«tna ra?«tava Te dn; vzbuja p^^bno za";manje floren-4nskega umetoJško čutečo^a občinstva T"az^+aT"a. nnm^^na v M^^e^^n^elovi umetnostni gaieriii. Sl^ar de Salvo razstavil povečini kraiin-ke motive. Močan !?ričen poudnrek imaio razstavljene umetnine T\Tina Vagnett;a Ume+nine Gui-da Pevrona te*- Ivana Marrha kažejo pe-?at «^-oiske umetnosrne misli V^; štirje rra o^ikuieio svoie nmp+n'ne v duhu ve-koVTfib   ;ta1iJ3r>c-v-v»   umc+^io*:Hf^?b trpd*c<|
— 7vera m«»«l fT^novn ?n nJi^'mi d'ov-n,mi vodami  Neka rim^a a^o^ciia poroda   da se lahko srrvara kot deljivo nova ■Toza  ki bo ^»m^ctrit^ioria s pom°č^o po-**hne \-morii^če  k: bo vezala eertovsJce
-*r7cfnnf&p c -i1 rtvn;r"i T'odom^ \? r->^r^ct^ fj%
":pi    V"TT»«>nipč*3   br>   Holrr«q   oVoli   ^5 Vrn ter
bo lahko prevažala letno 5 nvlijonov ton Maca
_ V'*>»"r» ^Inl^cVe-s^ #»»Io*tc4v«. t>^r»<?t:e'l-"^;k kopfedorpr'jp indorfrijeVjb dnlovrpv 1p -bisTral pokra i1* o tV p Zveze V rT°s^irii Ca-tanii. Erni in Palermu. V vseh teb mestih
	IBL3ANS	
		
vtNO MATICA
rELEI-'J.N 2J-4 1
Radi ogromnega  zanimanja predva jamo samo par dni ob 15. tn IS. uri velefilm
Reheka — Prva žena
Pretresljiva drama ljubezn: z najboljšimi  igralci:   I^aurence  Oliver. Joan Fontaine
KINO SLOGA
TELEFON 27-30
Prckanjecost. hinavščine. intrige, simpatije,  ljubezen,  trpljenje, ljubosumnost — vse v enem filmu
Omasrsa
(ADESCATKICE
V glavnih vlogah Maria Mezev, Erzsi Simor, Las/.lo S*diassy
Prdestave ob:  14.30   16.30  in  IS.30 Vstopnice zabeležene s sedeži
MLINU   IMON TELEFON Odlična komedija — ženske se ne ubraniš
Barbatlta
V glavnih vlogah   Lilia Silvi. Nino Besozzi in Lmberto Melnati .. .
Predstave: ob delavnikih ob 16. in 18.30 uri; ob r ' 'jah in praznikih ob 10.30   14.30.  16.30 in 13.30 uri
KINO MOSTE
Dolgo pričakovani m zaZeljeni film je dospel. — V glavni vlogi TngHavani s svojim liričnim tenorjem
Hočem živeti take!
Film moderne glasbe m plesa
Narcsti stuletfa
V četrtek 25. III., to je na praznik oL 14. in 17., v sredo in petek ob 17. uri Preskrbite si vstopnice pravočasno! V nedeljo nov sporedi
je zbral dirigente sind kalnih organizacij ter je prisostvoval številnim sestankom in zborovanjem sicilskega deiavstva Na teb sestankih so razpravljali o poki enih pro-olemih delavskih kategorij ter je konfe-leracijski predsednik očrtal navodila za nadaljnje delovanje sindikalnih organizacij, poudarjajoč važnost nalog, ki jih morajo delavci opraviti v sedanjem času Na posebno temeljit način so bile proučene nove naloge ter nove pobude, k: jim morajo sindikati posvečati svojo pozornost Ob tej priliki si je ogledal nacionalni svetnik Land; številne obrate in delavnice, kjer je govoril delavskim množicam
— Verdijev teden na Dunaiu. Od 4. dc 11. aprila bo na Dunaju poseben teden, posvečen pro-Iavitvi spomina ter imena G. Verdija. Uprizorili bodo njegove najbolj znane opere.
— Nova tragedija G. Hauptmanna. Znani nemški pisatelj Gerhardt Hauptrnann ie nedavno končal novo tragedijo pod naslovom »Ifigenija na Aviidi«. Nova tragedija, Id vzbuja živahno zanimanje nemških knj ževnih krogov, bo prvič uprizorjena v novembru na odru dunajskega dvornega gledališča pod režijskim vodstvom Lothar-ja Huthella.
— Bratu je sledila v grob. Kakor poročajo iz Rima, je umrla te dni nenadoma v kraju Grotta Fer rata gospa Ines Solmi DaUan, soproga Eksc. Ariga Solmna in sestra generala Dallaria, ki je te dni umrl za posledicami težke bolezni. Sestra je tako čez nekaj dni sledila bratu v grob.
— Nad 100 let stara mamica je umrla, V kraju Broni pri Pavi j i je umrla vdova Rahela Saechi, ki je doživela častitljivo starost nad 100 let. Pokojnica je bila rojena dne 17. julija 1842 v naselbini Bor-gosesia Vse svoje življenje je bila delavna, zdrava in vedra žena. ki je opravljala do zadnjega vse gospodinjske posle. Knjige in časnike je čitala brez naočnikov še do zadnjega.
— Pol kunec, pol puisek. Iz Viarreggia poročajo o nenavadni igri prirode, ki se je primerila v frakciji Torre del Lago-Puccini Kolon Franc Pecchia ie vnet kuncerejec in je na svoj kunčji zarod zelo ponosen Te dni pa romajo k njemu sosedje in sovaščani ter si ogledujejo svojevrstno bitje, ki je prišlo na svet skupno z osmm; kunci. Gre za kunca, ki kaže na sebi le nekatere kunčje značilnost' do-čim spominjajo ostale na mladega oui-=ka Pol kunec in pol pujsek vzbuja z;vo Tar'mnnie  vsega  okoliškega prebivalstva
— Borba proti malariji v Bolcariii. Bolgarski notranji minster Dabrnvskv ie oredložrl sobranju zakonski osnutek ki se nanaša na intenzivno borbo proti malariji. V ta namen je zaenkrat določena vsota   100 m IMonov levov.
— Pišče s štirimi noeami Te dni ie zvalila kokos" kmetice P;erine Baldueri iz Va-'enze zanimivo p^šče k: ie ;melr št r- noge. Sosede so so za svojevrstno zraslo oi-"če zelo zanimale Toda pišče n: 'melo oredpogoiev za življenje in rast ter je Če? tri dn; polnilo.
• — Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolp;šnico pa^lednje ponecreoence: Triletno hčerko delavca iz Ljubljane. Frančško Hojanovo je sestrica med igro "anila na glavi. — Janez Ovčak iz Stopič <a je pri padcu zlomil le\dco. — Terezija Gorenc. 39-letna žena drž uslužbenca iz r.Jubliane. se je vsekala v levico.
!Z LJUBLJANE
—Ij XI. simfonični koncert,   ki   bo pod
sodstvom Sama Hubada in s sodelovanjem pii-nista Marijana Lipovška v ponedeljek, dne 29. t. m. ob pol 7 uri zvečer v veliki unionski dvorani, bo Imel naslednji spored: 1. Beethoven Egmont — predigra; 2 Beethoven: Koncert za klavir in orkester v G-duru st. 4. op 58. solist-pianist Marijan Lipov še k; 3. Premrl: Dva pastorala; 4. Mascagni- Intermezzo iz opere VVilU in Ratcliff ter Intermezzo sinfonico iz opere »Cavalleni rusticana«; 5 Smetana: Više-grai — simfonična pesnitev. Predprodaja za ta koncert se je začela danes dopoldne v knjigarni Glasbene Matice. Danes so v predprodaji sedeži v dvorani tn na balkonu od jutri dalje pa Se st jisča. Na koncer7 ?pozarjamo.
—lj Koncert Santlovih skladb Na pova-oilo Gla-sbene Matice bo izvajalo v petek dne 26. t m. več naSih umetnikov dela skladatelja SaSe Santla v proslavo njegove SOletnice. Nastopajoče umetnike omenjamo v vrstnem relu, kaKor je sestavljen k on
certni spored. Najprej bo zaigral violirust Albert Dermelj ivoncertino za viOiino ln klavir. Nato bo za.:g.a^a štui sklauoe z-kd&vir, in sicer Lnve^icijo, Spom_m, AiLg.o .n Nemir p.anlsLka i>:zjak Marta. Ti G L ji n-sLop uiia s^-p. ;tntsik.a. operna pevka Ma-aja Aiiejmkovti, ki bo zapela naciCvLnje samospeve: Galeb, O. p.^i.»a:n vas, Kam? in Po zatonu. Siedii bo nastop Ljubljanskega komoix.ega tria uMiui^i L po^š-k, Albert Dennelj in Cencia S;cLbaue. i, ki bo uvaja: i. m 3. st-a-vek iz klavirskega tria. VioUat zižmonvt ivan bo aaigral s spremijevanjem ivla\Ta-ia ArLaiui.to*ki moiiv m li stavek lz oonaie za vido in ceio. Končno bo nnsiopJ se soiski zoor Glasbene iNiauct p-^ v\v!-stvom ra-vnateija Polica, ki bo arfai uva Lng^asna žensiL^ zboi-a s spremijevanjem kia. uja. Maia pre .:.a m K;....e. To p. vi ua&Lop šolskega zbora Gl -^^^ii-1 Matice, ki je zav.ei ponovno s svojim ».c^oni l Metkom šolskega leta Ln u:^a naStuOi.anih že precejšnje število naiifl zborov, tp: emljje . ^a\je solistov iii zbora je v roJcsli pian{*?ta Mari-j-iia Lipovška. Na koncert SariliovJi skii^-b opozai-jamo, začetek bj ločno ob pol T. uri v veiiki tiihaimoničm uvoram. P.cd-prouaja vstopnic v icnj garm Glasbene Matice.
—lj Poroka. Poročil se je v cerkvi Marijinega Oznanjenja g. Mirko Kdehler, poštni uradnik z gač. Angelco Stergulčevo. Priča nevest: je bil 3 Franjo BhneJak, lesni industrijalec, ženinu pa g Dra^o Pc^aeiuk. Poročni obred je opravil g. župnik pater Krizostom. Uglednemu paru že-
I mo obilo sreče!
—lj živilski trg. Branjevci so se dobro zaicžili ziasU z uvoženo zelenjavo — največ "je saiate — m oranžami. Z .aj pjnuci^ pri oranžah presega povpraševanje Tudi po salati ni posebnega povpiašev. iija, bolj pa gospodinje posegajo po cvetačL ki je je prispela zopet večja pošiljka. Na kmečkem zelenjaanem trgu je bilo danes največ mo-toviica. Cedulje več je berivke. ki je zra-ai.. v toplih gredah. Razen tega letošnjega pridelka je tudi že nekaj raoeih redKvic. Na trg so zaceli prihajati tudi vrtnarji s svojim blagom, predvsem z lončnicami ter cvetjem, ki ni posebno občutljivo ia mraz 1 mačehe). Davi je bilo na tigu živahno že pred osmo.
—lj Jutra mrzlejSa, popoldne topleje. Včeraj se je burja malo unesia. Čeprav še ni povsem popusiila, zato je bilo tudi že precej topleje Maksimalna tempe^am.a je 2amšola 15.2" ter je bila po treh tednih malo višja. Zato snio pa pričakovali, da jutro ne bo več hladno, a davi je bilo še celo ruadneje kakor včeraj; minimalna temperaturi je znašala —3.6°. Zračni tLk je včeraj malo popustil, ponoči je pa zopet narasel, tako da je bil d;vi približno prav tako visok kakor včeraj zjutraj.
V zrcalu anskdcl
Bernard Shavv
Bernard Shavv se je nekega dne rzpre-hajai s svojim psičkom. V parku ga je opazila neka igralka, ki je silno pretiravala s svojo »vitko linijo« Ko jo je psiček opazil, kako maha z roo. se je iztrgal Shawu. stekel k nji in se jel zaganjat-vanjo.
— Oprostite, toda za mojega psička je bila prevelika zkuinjava. ko je videl naenkrat toliko kosti, — se je opravičil ShuW dami.
Ludvik XIV.
Ludvik XIV. je bil zelo praznoveren in neprestano je klical k sebi razne proroke, vedeževalce, astrologe in podobne izkoriščevalce človeške neujnnosti. Med tak mi njegovimi svetovalci je bil tudi nekoliko izkušenejši astrolog, ki so se njegove napovedi večkrat izpolnile. Kralj se ga je začel bati. ker je verjel, da ga bo začaral, če ne bo izponil njegovih želja ki so bile od dne do dne večje. Zato je naročil svojim služabnikom naj vržejo astrologa v vodnjak, toda šele potom, iko se vrne od njega, ker ga je hotel že prej vprašati, kdaj bo umrL
— Tn dni po moji smrti. — mu je odgovoril astrolog.
Kralj se je prestrašil, hitro je stopil iz svoje sobe in naročil služabnikom, da ne smejo astrologu skrivit; niti lasu na glavi, temveč da gn morajo čuvati, da bi se mu kaj ne zgodilo
M^rk Tvvain
Mark T^'ain je silno sovražil latinščino n nihče nui n! mogel z ničemer dokazati, in ni nr.-roinctno m nepotrebno učiti i-e mrt v.h jezikov. V šoli ie dobival vedno slabe rede in zarad: tc^a le mel sevoda mno^o sitnosti. Nekoč, ko ie hodil se v drugi razred gimnnzhe. ie prišla k njegovi materi nek:i eorpa k- jj je potožila svoje križe in težave. Mali Mark se je ta čas ;fnral v kotu S.išal je. kako je dejala materina rn^nkri. dn je do^ecla njena ne-■i v-šoIn in brž je vprašal' — Go?pa, kaj morate tudi vj vsak dan sprejmi latinske glagole. ?
Friderik Saš'ii
Saški kralj Friderik Avgust je nc^oč prisostvoval vajam svoje vojske Pogled se mu je ustavil na nekem vojaku, lzbor-nem strelcu, ki še ni imel nobenega odlikovanja.
— Kako da ta mož za svoje vrline še ni
odlikovan? — je vprašal kralj častnike iz svojega spremstva
— Ker je nepoboljšljiv pijanec. Vnše Veličanstvo in v p janosti zagreši mno^o prestopkov, zaradi katerih bi moral b ti kaznovan, pa mu zaradi vrlin vse spregledamo. — so odgovorili častniki
— No. to je res lahko razlog da ne dobi strelrkega križca. — je odsovoni km i j, znan sam kot velik prijatelj vinske kapljice. — toda v tem primeru bi mu b li mora" dati vsaj kolajno Friderika Avgusta...
Radio Ljubljana
ČETRThK. 25 MARCA 1<M3 XXI
7 30: Operetna nla.sba 8(M> Napoved ftnej poročila v talijan-eini 12 20 Pio»čc 12.30: Pcročila v  slovenščini   12 43   Operna chi>i>x
12 (H) S'apovcd časa, poročila v 'ta u i^č:n:. 13.10: Poročilo Vrhovnega povelm >tva O: žer:h sil v &Io%en>č:n. 13.23 Prenos za Nemčijo orkester vc/di dirigent Angelini 14 00: Po* ročila v italijanščini. 14 10' K< neert rad |akegl orkestra, vodi dirgent D M Siianec Pipana g!a»ba 15.00: Poročila v slovenjem: 17 00 Napoved easa: Poročilo v itali jan>č'm 17 10 FVt minut gospoda X. 17.15: No\t ploiče Cctra. 1(>30. Poročila v sloven-čini 19 45 Lahki flaa. bn 20.00 Napoved časa; poročila v »taliju ičl-n' 20.20 Komentar dnevnih dopedkov v slo-ven>čin: 20 30: Koncert orkestra Ćora 21 <K). Operetna q!asba. ■vodi d ngent G.dlmo 21 15; K'asični orkester, vodi dirigent M:inno 22.UO. Glasba otroške dobe 22.15: Komorna glasba. 22.45:  Poročila v italijanščini,
PETEK  26  MARCA 1943-XXI
7.30. Napeti n romance. 8 00" Napoved časa, poročila v italijanščini. 12.20  Plošče lJ Poročila v slovenščini   1245: Komorn.j glasba.
13 00: Napo\ed časa; poroč'la v rtalittinšč m 13.10: Porc-člo Vrhovnega povc'n >t\a Oboroženih sil v slovenščini 1325 Končati vodi Ciiuseppe Scala sodeluje pan'stk Mart« De Concllis 14 00: Poročila v tal;janščuu 14 10: Koncert radijskega orkestra vod ainpcnt D. M Šijanec Glasba za n^dalni orkesitr 14 4U: Pisana glasba: 15 00 Poroč la v t»io\er 'č 01. 17 00 Napoved časa; pornč''a v rtal Mftščifli. 17.15: Prenos 2 dvorane Hi.ramni Acan°elo Ccrelli n mehovi učenci 1°00 »O v< rmo italijansko«, poočuje po f dr S' -nk. Li h n 19 30: Poročila v slovciv'emi 10.45 Lahk ! tf. ba 20.00 Napoved Ča&e; pofoč.la v tu 1 1.• • Ji-m 20 20 Komentar dnevn h doo tlkov \ v o. venščini 20.50 Kia<sićm orkester, ^od dr«1 nt Marno 21 15 Vesela na^b t rod d noem Pe trla 2150 Predavanje v slovenšč n 2? ^0? Radio za družino. 22.45 Poročili v talijan* -č-ni.
InscrlraJ v nSZiv. Nar3đu"!
Novo četrtletje Do&re knjige
V treh kssj'gah bosta izšla dva sijajna rrmena
Naročnikom »Dobre knige« se pravkiT
kot šesti  roman zbirke dostavlja »Borba z bogovi«, delo znanega danskega pisatei,.; H. P. Jarcbsena v  prevodu Rudolfe Kre sala. S tem romanom je zaključeno dni go četrtletje »Dobre knj ge«.
V tretjem    četrtletju te zbirke odličnir. romanov bo izš'o najprej v dveh knjigah slovito delo Lousa Bromfielda »Delevje« roman Iz skrivnostne sodobne In d: je, sledi1 pa  bo    r man  »Nihče **e   ne  vme«,  /nai 1 italijanske    pisateljice    Albc  de Cespt«le« Oba izvrstna romana zaslužita v polni mer ime »dobra knjiga* tn bosta bre2 dvorna kakor drugod po svetu tudi pri nas aavdu šila vse. ki ju bodo čitali.
Alba de Ce*»pedes »NIHČE SE NE VRNE«
Roman je dosegel doslej 14 izdaj v lra Uji in je preveden že v 17 tujih jezikoar. J-to velik reman o mladih ljudeh Pred nam se razvija usod« ne samo glavnih iurmkin >sm:h deklet, marveč tud' cele vrste d.-ug: ljudi, ki so v zvezi z r.jihov m življenjem Različn- značaji in različne usode. dekliSk-^anje   majhne življenjske   drame izv^stn« zajeti dogodki  lr se vrste 9 filmsko rt troet ro. krasni opisi narave      vse to je mojst* sko podano v tej umetniSk- zrel! knj.gl
Louls Bromfield »DE2EVJE«
Roman uživa svetovni sloves m )t prt ^eden že skoraj na /se evropske jezike Pisatelj je d.igc živel v Indij- tn je št.r eta p sal svoj roman V njem zaživi preo nami ta čudovita za nas pravljična Ježei* o kateri pravi sam pisatelj rja je iežeia divjih pretiravanj, lepote in okrutnosti žgočega sonca m silovitih nalivov Oseb* v romanu, domačini tn Evropcl so takr mojstrsko opisani, vsebina dela ie tako zanimiva in napeta da bo spadalo * Deževje« med najboljfte romane DK.
»Deževje« bo izšle v dveh knjigah, sredi apr Is in v začetku maja. »Nihče se "W *r-ne« pa sredi junija Vsaka teh treh knj;g bo štela okrog 350 strani.
NAROČITE SE NA »DODHO KNJIGO«
»Dobra knjiga« izhaja v omejeni nakladi, ki je v skladu s Številom naročnikov Le s tem je omogočrna tako n:zka cena Prvi trt je romani so zarndi te omejene naklade že poSli četrtega tn petpga je na za!- rl le še malo izvodov Naročniki »Dobre knj:gp« imajo dvojno prednost zanesljivo prejmejo vse romane in dobe jih po znntno znižan« ceni Zato se prijavite za naročnike DK. če Se niste!
Ka^or dosi«^' oodo roman- DK t^dl v tr- t em četrtletju na razpengo v dveh izo.ii-h v br°siranl  in vezani   Slednja  b'   sto nem tiskana na b-l>cm pt?p:r'u   vezana   >j. ^o: alej v polplatno. Mesečna narom na d ^ovarja eenj  *a knv~o   bo zn *a«a as
•omane DK -►d F.prV-  da!je
a) «a naročnU-t   rJui-H* «n •sinvpr^k»ni mrorta«   10  |ir  ^   broširat,   ,n  ?(i  m »1 fazane bulajV.
O)   Jk o«*m|e n'i^n 1 .  DR I! »»  *> r»-.(
ran*, in 22 'ti  ra vpram 'rinit.
V* p^jdrebn:  ^roj j. b-  cena  k gai •rb'ižnr  90% vttja
Naročn l.e sprr ^mav   v   Lj^ib fcn lp'--, va naših listov     Nnroon   t rkarn- ir nkasant    v   N ven    m^stu   p«   p'*1r:,n <;© •JutrRt ia »Slove..«ikep>i nmr d i«   17 »jt ih  krajev  de nair>čn:k;    *ahkr   iavii -k polt]
Vse dosedant« larvirijike ki l»i ty <akr ^ne^a Koli ra/l"fra ■ajdalflijlft r mmm >% <1K ae Uicl- več prejemat prr^hno «1, m *rir» -oče ih pre\r^t.n. Knn- ra r.nni t| jp »vojjc: odpoved na:k:i*«n<i. .1. ki nen . n\ vpaiMff »iprav? na<»ih li«itn% Or» k e»r l< "11.    marn n»    r*-..Mr    r,.f ,,. ^
»orno smatr-Jh za nafčnika fudi t* wmn »^rtliti^ n:\fu' rbirke
Prosimo ^se naročn-ke d^ ohrani je »D ->ri kn.t:.^« svojo nakio'jencst ter op.'zar jajo nanjo tud<  svoje  prijate]je  \T  ^n,jp,>
fttev. ft 7
»SLOVENSKI   NAROD«,   *r*d* 1*  marca 1943-XXL
Strun 8
wCl©velS Js to, Iiar poje"
J*, s
Prebava d le zadeva želodca, temveč tudi Živcev — Tudi jesti je umetnost — Naj-
Voljča |&d je na}slabša, če človeku ne tekne
Ljubljana, 24. marca Cepnv človek re sme biti suženj želodca in misliti zgolj na hrano, je treba ver* dar reči. da bi morali razm, sijati prav o hranj mnogo več. Hrana bi n-m ne smela b-U le sreviatvo za utesitev gladu. Obrabljen je rek, da je čl vek le to. kar poje. toda v r J vsem nevi luči se nem pokale, ko spre vidimo, ko'.iko g režimo prav pri prehrani in jed" ter da so pasledice teh gre-hov Stevi bolezni, toda ne le b lezi po-s r.ieznjkov same na sebi. temveč tudi Skcdljlve posledice v splešnosti; ljudem r manjkuje prave življenjske vneme in duševne uravnoveSenosti, ker prav pri hra-□ .jbo'.j pogosto rjreše pr.t: naravi.
P: k varjen žcoijc — po^varjsno
življenje
Da pokvarjen želodec pomeni res po-kva.jeno življenje, bo rad P trdil vsakdo ki trpi k radi hude želodčne bolezni. Komur ne tekne nobena jed ter mu povzroča
. ve vse, kar poje hedi napol slep skoz življenje, oslabel ter omamljen, ne m re se oprijeti jane misli in se re predati vedremu razpoloženju; ne more se lot:ti z veseljem dela in neprestano je utrujen. Hočeš nočeš m:ra neprestana misliti na sv>-jo b lezen. Ne tekne mu nsjboljša jed medtem ko zi:av človek čuti prijetno ugodje  tudi,   ko   zaužije   preprosto brano
Zdravega Človeka hrara okrepi ter ga iz. podbuja k deli vnosU, bolnega čl:veka pa
ne veseli nobeno delo in življenje nima z nj nobene barvitosti. Povsem zdrav'h ljuoi. ki bi ne čutili nobenih prebavnih težav ter bj iim teknila s'eherna jed, me~da spl^h ni. Posebno malo zdravih ljudi je navadno
V mestih. Bolj zdrs vi so kmečki ljudje, ker ž've naravnpjše, k~kor pravimo. Znkaj obolevajo meščan: bolj na prebavilih ter sa-radj prebavnih m tenj kakor kmečki ljudje?
V navadnih razmer al velja meščanska hrana za boljša kakor kmečka, vendar ni tako zdrava.
Kaj tekne in kaj ne
Navadno mislimo, da pođameznjki obolevajo zaradi prebavnih motenj ker so se kakor koli pregrešil1 pri hrani proti splošna veljavnim pravilom, bodisi da so česa siuzil* preveč, da so jedli postane in pokvarjene jedi. ali tudi prevroče ali premrzle; morda tudi niso jedli jed4 v pravilnem zaporedju ter so mešali, česar bi ne smeli. V resnici vse to pogosto šk duje. toda nikakor ne vsem. Mnogih obolenj si pa ne moremo tako lahko razložiti.
Prav tak: si ne moremo tako lahko pojasnit', zakaj nam nekatere jedi teknejo druge ki se zde nekaterim zelo dobre, pa ne. Pcsameznikom se rekateri jedi studijo ter ne morejo niti gledatix da jih drugi jedo. Temu navadno ne posvečamo nobene pozom sti ter ne stikamo za vzroki, zakaj nam nekatere jedi teknejo bolj 'n druge manj. Ta primer kaže, da o hrani premalo »fjrezofiramo«. Toda -re gre zgolj za filozofiranje; ugot:vJti je treba vzroke, ki ni od njih odvisno le trenutno telesno ugodje, temveč tudi zdravje in duševna moč.
Otrok, ki se brani čokolade
Biclog R. France ».menja v svoji knjigi, ki v nji p-Se o izboljšanju življenjskih n~£irov sodobnega človeka., tudi primer otroka, ki se s studom odvrne od čok: lad-nega hrošča. Otroka ne morejo priprav ti.
da bi ugriznil v to čokolado. Nagcn mu pravi,  da hrešč ni hrana,   čeprav otroku
povedujejo, da je to le čokolada in ne hrošč se ctrok ne more iznebiti povsem predstave, da bi jedel hrošča, če bi se lotil te slaščice. Ce pa. otroku dajo čokolado v pod-ebi ovčice, petelnčka ali zajca, se ne boji tako in prej ugrizne v slaščico.
To n. nikakor le muhavost otroka. Zakaj ne otroku »hrošč« studi, »zajček« pa :e ? Vedeti moramo, da do otrokovi preGTVlkl stoletja in stoletja uživali zajčje maso ai-*p!i!i bm'čev. . Cesar cc ne tave-damo, ve organizem, ki je podedoval pri-
uj< ae izkušnje prednikov. Človek puntane to. kar poje .. . Ce jo naši ~redn:kl uživali divjačino, perutnino, meao ćrobmce itd., tekne to meso tudi nam. Ko jemo to meso, sprejema organizem enako plazmo, iz kakršno je nastal, kakršna mu pnjf*.
Pod znanstvenim imenom idleainkrazlja poznamo pojav, ki nastopa v raznih oblikah cdkr to in prlludto. Tako nekateri ne morejo jesti drugačnih rib kakor pečenih Zopet drugI ljudje Izgube ves tek Ce jim kdo postreže z veHldm kodom mem. M.n.*-gi ne merejo jest: živalskih ob^jtl ail jih jedo le, če so primerno pomešane z družini jedrni, tako da je spremenjena čim bolj njihova prvotna obl:ka. Nekaterim postane ciabo, če užijejo neznan sad ali n. pr. n *-lono, drugim je pa že slabo ob samem pogledu na živila, kl ^ih nico vaieni. ft e -vilni ne morejo n kdar premagati odpera proti konjskemu mesu, mnogim oe pa rudi s*1tio rtudiio žabji kraki.
Zveza med želodcem in očmi
Povsem jasno je. da pri jed. m dovolj dini pogoj, naj bo do^ra; kar se zoi men" dobro,  je  lahko  za   drugega  petera ne jžitno. Ni vseeno, v kakšnem or.oi-u Uf
' uvl v   ""^'k'-mu. čeprav bi bil lačen, tudi najboljša -*ed    n te^oa nesnažnem prostoru ali v nesu<:ni po-Prav take b. nam ne teknila led. ki i ne bila pripravljena dovolj  -kumo na ogled. Nhče ne more taiiti. .5a 1" med i <*"t:i zv3za, ne le med očmi In prebavil!, temveč tudi n ed noso.n in žlezami,  ki  izločajo prebavne soko/* Si.uv.o - k • se človeku včs -rh pocede •sline, ko zrviiši po pcč.mki ali tudi oo svežem kruhu!
Globlji pomen ima 'udi. 'a ima »Torek dandanes posebne zah*eve. *ca rt? a bo jedilnica. Civi"iriran; l."ek fe\i predvsem, da je v posebnem prostora a ne v fcAkr«
snem koli. Ta pr~stor se mora <Hl*:kovatl s posebnem s!ogom: m^ra biti urei?n p" nekih nenapisanih pravilih. V njem mera vladat1 tišina; zrak mora Vit čist in ne pre-nasičen z vonjavami: prostor in "s hiti priiazen, udoben, dovo'.j svetel. v°nd*nr ne tudi piemočno razsvetljen Clcvek mora počutiti v jedilnici udobno, rako !3 se leh ko č m bolj osredoteč na jed ter p-izaM na vspV^an *»e nenrlletnosti.
Pri preprostih ljudeh, ki -»e ,*do v jedilnici, je pa zahteva, da vsaj ->b aKrvesm priliki jono pri nvzi. pogrnjeni ; snyžn m prtom, da je pribor čist n vae snzr'. tako da človek je* s tekom. Povsoc ' *i Las *e navada, da jed: prihajajo na mizo v sr t«, fro določenem redu. t« pr juhR najprej. Tudi pr: pripravljanju jedi kn*e -t^\ t.o-ljcnje. naj bi oblika čim boli .izrezala glavnemu namenu: da bi spodbiia'a ^ek Kuharice uporabljajo v ta n°men že d^'.eo tudi barvne kontraste n *ako n .kra. se pečenko z zclr-m eeleajjavo r^^njl rumenkaste eitrone. košČk; rja v k i?e<ra r. rdečega BOčivja ln s svežo salato. Tud sU-č - r-5! kr-^re svoje Izdelke   vT<e to Hns
^loblj! pomen.
Prebava se ne začne šele v želodcu
Prebava se ne začne še'e. ko jed že »me Ijemo« in izox>čairio želodcu. Pavlov je že
1. 1907. opazoval, kako delujejo zleze, fc izločajo prebavne sokove, in s cer na psu.
periranem v ta namen. Tedaj niso le dokazali, da žleza slinavka začne delovati že ob pogledu na jed ali.   če jed zavohamo temveč so dograli, da je kakovost in kol-čina sok v. ki jih izločajo žleze za prebavo različna ter se ravna povisti jedi. Tako žleze :zlocajo drugačne snovi  jn drugačno količino    izločka,   ko se prebavni proces sproži zakadi klobase, kak r b . če bi jedu s aščice.   Drugačni so sokovi za kis'e jedi drugačni za sladke; drugačni za maščobo, drugačni Za ogljikove vodane. Prebavila s-že pripravljena na delo ko začnemo jesti seveda, če so bf.a opozorje-a ob pravem času Če b jedli v popolni temi, bi nam jed mn -go manj teknila Manj nam tekne tudi jed če nismo prej mislili na nje ter ni v predstavi ož velo vse. kaj nam bo nudila.
Zelo b, pa grešili. Če bi slepil organizem z obliko jedi. k; bi ne utrezala hrani. Rekli smo da se ž'eze, ki izločaj prebav-re sokove, ravnajo po vrsti jedj; če b: torej kuharica postavila na m zo jed, da bi nas hotela preslepiti, tako da bi mislili na kaj drugega, n. pr. na mesne jedi. a bi se za to nenaravno obliko skrivalo kaj drugea. o: nam jed ne mogia teknit' ter bi merda celo škodovala saj bi žleze nepravilno delevale Vel ka napnka bi bila. če bi se k sla vsebina skiivala za sladko ob'iko. Ko vidim, klobaso organizem že ve. kak&~e prebavne sokove bo potreboval za prehrano te jedi. ter jih pripravi. Organizem ve. kakšen užitek mu bo pr pravila ta jed. ve pa tudi. ka. kšni dodatki so potrebn: k takšni jedj ter nas na to opozarja, tako da začutimo kaj bi nam teknilo š?: zato tud, ni naključje, da navadno združujemo klobaso s kislim zeljem.
Menda srn: sprevideli že iz tega, kako velikega pomena je, da ram jed tekne in da je treba tud. izpolniti posebne pogoie. če hočemo, da nam bo jed teknila. O teh pogojih se bomo še nekoliko p menil1 ob prihodnji pri I ki. Zdaj naj samo ponovno naglasimo naj bo jed pr pravljena čim bo»i naravn ter naj bo ohranjena v jedi kolikor mogoče prv.tna oblka živda. To je mogoče oriT živ lih organične oblike. Pogoj je. naj bo jed pripravljena tako. da nam bo Čim bolj teknila, d bro nam pa lahko tekne tudi preprosta hrana.
f PORT:
Najdaljši kolesarski dirkači
Kolesarstvo je v tujim, zlasti v Italiji in Franciji, sport, ki je prekosil celo nogomet. To je sport, ki je zajel dejansko najširše ljudske plasti. Članki o kolesarskih dirkačih se čitaj o z enakim zan. manjem kakor pri nas o nogometu. Strokovnjaki in poznavalci najboljših kolesarskih dirkačev opisujejo najrazličnejše podrobnosti o svojih ijubljenc.h. Seveda jih tudi med seboj primerjajo in skušaio sestavitj vrednostne tabele, ki jih ni mogoče doseči na osnovi tekmovanj Tako se je že mnogokrat postavilo vprašanje, kateri so najboljši dirkači na svetu. Sestavljene so bile najrazličnejše lestvice. Zadnjo tako lestvico je priobčil leta 1938. znani pariški dnevnik »Auto«, ki je najboljše dirkače razvrstil takole'•
1. Kint (Belgija), 2. Bartali (Italija), S. Rossi (Italija), 4. Valetti (Italija), 5. Pir-mez (Belgija), 6. Disseaux (Belgija), 7. Storm (Belgija), 8. Neviille (Belgija), 9. Masson (Belgija) in  10   Maye (Francija).
Kakor vsem podobnim lestvicam, sestavljenim za zeleno mizo, so tudi tej očitali, da ni objektivna KoLiko so bili očitki upravičeni, mi v tem okviru ne moremo preiskovati, zanima nas predvsem drugo vprašanje. Namreč: kdo so bili najboljši kolesarski dirkači doslej? Katere bi morali uvrstiti med prvo dvanajstorico najboljših? Za sestavo take tabele je treba upoštevati predvsem rezultate največjih predvojnih kolesarskih tekmovanj, kakor na primer »Tour de Francea«. »Giro d'lta-L:a«. svetovnega prvenstva cestnih profesionalnih dirkačev, ki se je začelo 1 1927.. in še nekatere druge večje mednarodne prireditve, ki so leto za letom privabljale cvet  evropskih  kolesarskih dirkačev.
Svetovno prvenstvo profesionalnih cestnih dirkčev je bilo prvič v Kolnu. Naslednja leta so ga organizirale zmenoma države, katerih dirkači so nastopali Zadnje je bilo leta. 1938. na N zozemskem Zmagovalci na teh dirkah so bili leta 1927 v Kblnu (Nemčija) zmagal Italijan Binda. leta 1928. je v Budimpešti (Madžarska) zmagal Belgijec Ronsse. ki je ponovil svojo zmago tudi naslednje leto v Curihu (Švica). Leta 1930 v Liegu (Belgija) zmagal zopet Italijan Binda. 1 1931 pa v Kopenhagnu (Danska) Ttalijan Guer-
ra. Prvič je bilo prvenstvo v Italiji leta 1932, V Umu je zmagal Buda. Leta 1933 je v Parizu (Francija) zmaga Francoz Speicher, nasednje leto pa v Lip^kem (Nemčija) Belgjec Kaers. Leta 1935. je v Bruslju (Belgija) dosegel zrnago Belgijec Aerts, nato pa leta 1936. v Cunhu (Švica) Francoz Magne. Leta 1933. je bilo prvenstvo zopet v Kopenhagnu (Danska) in Je zmagal Meuienberg (Belgija). Na zadnjem prvenstvu v Amsterdamu leta 1938. je bil prvi  Belgijec Kint.
Kdo bi torej bili dirkači, ki bi spadali med dvajsetorico najboljših cestnih dirkačev na svetu? Upoštevaajoč vse omenjene podatke, bi tabela najboljše dvaj-setorce izgledala takole: L Binda (Italija). 2. Bartali (Italija). 3. Maes (Belgija), 4. Ronsse (Belgija), 5. Magne (Francija), 6. Frantz (Luksemburg), 7. Girardengo (Italija), 8, Leducq (Francija), 9. Kint (Belgija). 10. Guerra (Italija), 11. Speicher (Francija), 12. Pelissier (Francija), 13. De-waele (Belgija), 14. Aerts (Belgija), 15. La-pebie (Francija), 16. Maes (Belgija), 17. Vervvaecke (Belgija), 18 Bottecchia (Italija), 19. Valetti (Italija) in 20. Rossi (Italija). O priložnosti bomo o teh junakih kolesa in cest povedali še nekaj podrobnosti iz kronike njihovih sijajnih uspehov.
V nedeljo:
Mars — Tobačna to varna
V nedeljo ob 15^30 se bo začela na Marsovem igrišču za Kolinsko tovarno prijateljska tekma med Marsom in Tobačno tovarno V pred tekmi bodo igrali j umor j: Viča in 2abjaka
Za moštvo Tobačne tovarne bo to zadnja priložnost za resen trening pred važno kvalifikacijsko tekmo za vstop v prvi razred Preteklo nedeljo so pokazali, da zelo dobro obvladajo žogo in da bo morala Mladika zaigrati docela drugače, če Jih bo hotela premagati Sedal bodo zaigrali še proti Marsu in po iz:du te tekme bo mogoče Se sdgurneje reči, kakšni so njihovi
izgledi
Mars bo Tobačni tovarni mnogo težji nasprotnik, kakor je bila preteklo nedeljo Mladika. Marsovci se bodo gotovo še oosebno potrudili   da zabrišejo nekoliko
Malo jezikovne paše
»Dejstvo je, ld ga ne moremo prezreti. ..« Ce se stavek začne tako. nam ni treba dalje čitati, saj že vemo. da si je pisec izbral jezik, ki je menda edini primeren za razstavljanje učenosti, tako pri nas pišejo ljudje, ki hočejo veljati za šolane in znanstveno podkovane Učenjaški jezik — menda ga smemo imenovati tako — mora biti po vsej sili napihnjen, čim manj je preprost, tem bolj je imeniten. Pisci pa menda ne opazijo, da jim še tiste misli, kolikor jih zaide v njihove umotvore — zvodene Najprimernejša ocenitev takšnega vodenega (če hočete: vode-nlčnegaj jezika je po slovenskem reku: Prazno slamo mlati
Primerov najdemo povsod dovolj, preveč za tako skromno pašo Doslej smo izbirali le posamezne Jezikovne pleve ter opozarjali na nje Včas h pa bi bilo treba opozoriti tudi na ves stavek, vselei sicer tega n: mogoče, bodisi ker so posamezni stavki tako dolg:, da bi morali izhajati v nadaljevanjih, ali je pa v njin toliko plev. da »zarndi gozda ne vidiš dreves«. Danes se bomo lahko dovol] napasli na samem »dejstvu«.
Kaj prav za prav pomeni ta beseda ki jo tako pogosto srečujemo v »imenitnem« jeziku, čigar največj- eveh ie Drep-osto in jasno izražan;e7 Učenjask nisc bi nam sam; najbrž ne znalj poiasnit pomena »deistva«. morda bi se kdo lotil pisanja   ureiiaške   razorave   o   tei be*ed'
ter hi dokazoval, kako krvavo potrebna
in pomembna je. To jim res radi prepustimo Domnevamo le. da je »dejstvo« menda včasih pomenilo »učinek« ali »učinkovanje« Ta pomen pripuščajo nekateri »dejstvu« še dandanes — menda pod vplivom srbohrvaščine — ko n pr govore o »dejstvu topniškega ognja« ali »dejstvu letalskih bomb«. Najbolj pogosto pa dandanes rabijo »dejstvo« v pomenu: »resnica je« (»dejstvo je«), »resničnost«, »stvarnost« »kar se ne da tajiti«, »obsto-Jajoče«.   »ugotovitev«   »dejansko« itd.
Posezimo po primerih' »Z ugotovitvijo teh dejstev pridemo do zaključka da ..« Slovensko bi povedali tako. da b: nas vsakdo razumel- Po vsem tem sklepamo; ali: po teh dognanjih slepamo; presoja je pokazala, da — »V tem dejstvu je iskati vzrok ..« Slovensko V tem je (tiči) vzrok: ali: to ie vzrok, da . . . — »Dejstvo je. ki ga ne moremo prezreti . Vsaj tako dobro: Nihče ne more tajiti; nedvomno je: povsem jasno (zanesljivo) je: tega ne more nihče prezreti. — »Ze samo dejstvo, da ima njegov studii težišče. .« Slovensko 2e to. da je sredšče njegovega raziskovanja (proučevanja) ... — »Ce vsa ta darstvo so končal1 te dni načrt oosebne mo vse to pred očmi. če upoštevamo vse to. vse to pokaže: iz vsega tega je razvidno — »Posebno pa moramo upoštevati dejstvo « Slovensko Zlasti pa moramo upoštevati da . — »Računati je treba z deistv « Slovensko: Dejansko ie tako. 5 tem 1e treba računati: ne smemo Dnzabiti na stvirnnst  ne «memo Dre-
T^eti.   da   . ;    vfekakor    moramo upoštevati ... — »Ta dejstva nas silijo k raz- I
mišljanju« Slovensko: To nas sili k razmišljanju; nad tem se moramo zamisliti — »To dejstvo stilne harmonije, impresivna kristalizacija forme, okoliščina, da se elementi kombinirajo v centralni stični točki, in dejstvo, da kolorit mozaične konstrukcije .« Raje prenehajmo. sicer bomo pozabili slovenščino, preden bomo preč:tali stavek Ali je takšne stavke sploh še mogoče sloveniti in kaj ostane od kupa plev v njih? Poskusimo: Skladnost sloga, učinkovita izbruSenost (izklesanost jedrnatost) oblike, v tem. da se vse sestavine zlivajo ter da barvitost slikovite stvaritve... To bi biie vsa i slovenske besede, a njihov pomen najbrž ni bil povsem jasen niti piscu, zato ne b.mo stikali dalje Glavni namen podobnega pisanja je menda, da se pisci onajajo z moe-nikom tujk, ki baje edini tekne nekaterim čitateljem, vajenim »belega kruha« v leposlovju
Kaj prav za prav pomeni nekaterim piscem »dejstvo«, ne moreš vselej tako lahko uganiti. Največkrat ga uporabljajo ko bi bd dovoli sam kazalni zaimek »Dejstvo« je potrebno menda že zarad tega da daje zig jeziku izobraženca Preprosti človek pač ne misli nikdar tako zamotano, da bi iskali izraz v »dejstvih« Misliti je mogoče tudi neposredno kakor iahko poveš vse lepo ter jasno, ne da bi moral klicati na pomoč še »dejstva«. Tr velja seveda za slovenščino; za kleno slovenščino   k:   ni   vlita   po  stavkih drugih
iezikov V kakšnem drugem ieziku bre? »dejstev« morda ne ere 1 slovenščina m papagajščlna.
n° vtis bolečega poraza, ki jih je
. cjšnjo nedeljo v Šiški. Tako tekma
ne ji. samo trening, temveč si bosta obe moštvi skušali z zmago pridobit, važen moralni kap:tal za bodoče tekme. Za gle-ialce bo tekma zelo zanimiva in privlačna. Pr red i tei j i vabijo vse na polno-tevilen obisk
Švicarske nogometno prvenstvo
Nedeljsko kolo švicarskih ligaških tešem se je v glavnem rezultatu ponovno zšlo v korist vodečega Grasshnppersa. k e nastopil v Lusanu Tekma med nj m n Lugnnom je ostala neod'očena 0:0 2 ^nakim rezultatom sta se razšla tud Laus-^nne in Luzern na igrišču prvo imeno-:.r.eca kluba.
Edno zma^o na tujem igrišču Je dose-:el Sankt Grelen ki je premagal Youns ^ellou-s 3:1. Na ?voiih ier:ščih so zmagali-"antonal nad Bas'om 3:2, Grenehen nad Curinom 4:1. Nordstern nad Servetteom 1:0. in Young Boys nad B'ello 2:0.
Celjski tabtetenisti poraženi v Gradcu
Konec prejšnjega tedna so v Gradcu go-
-tovali celjski tabletenisti, ki so nastop 11 »roti graski reprezentanci Tekmovanje e bio ze'o zanimivo in nnneto Gradča-nom se je posreč lo revanŽirati se Celjanom za nednvn poraz v Colju Tekmovanje se je končajo 4:2 za Gradec
Višek  ie prireditev  dosenla  v dvoboju ^ed obema  vod!n:ma  prvakrma štajer-skeca tabietenisa Rnb čem in Vreč čem II Vrečic    n:    mogel    z!om ti nasprotnikove
Dbrambe in je podlegeL Od Celjanov :e bil poražen tudi Rebevsek L Za Celje so nastopili Vrečic II.. Con. Rebevšek 1., Rebevšek II. in Presinger Gradčane pa so zastopali Rabič. \Valter, Košer, Fa5£\va:d n Lobemvem.
— Švicarji proti Hrvatom. Švicarska nogometna zveza ie določila naslednje igralce za reprezentanco, ki bo igrala 4. aprila nroti predstavništvu Hrvatske: Ba]!ab:o (Grenehen) Mincll: in Springers (cba Grasshoppers) Aeby (Grenehen). Rcken-bach m Buckel (oba GrasshoDoers*. Fried-ander   in   Amndo   (oba GrasshoDners),
Monnard :n VVaiaček (oba Servette) in G. Aeby (Lausanne). Sodil bo nemški sodnik H^snel.
— Odbor Hrvatske nogometne rveze tvor jo: predsednik Vatro=dav Petek, pod-ored<-edn:ki dr Zdravko Santič. Ivica Vi-dović. Antun Mlinaric in dr. Vatrosiav Mnjcenič. tajn ka: Rudolf Sabljak in Božidar Zabčč Kot načelniki razmh odsekov sodelujejo: dr. Santrč. Bogdan Čuval (ki ^e obenem zvezni kapetan). Jo<?'d Suš č. Tosip Vitasek. Emest Prosen. dr Rudolf Hitrec. Ivo Bablć V nadzornem odboru so Tvan M:he!čič. Nikola Puhalo in Dragu t n Voj novic.
— Prva kolesarska dirka v okviru letošnje desetetanne »Vojne krožne kole^ar-•^ke dirke po ItaHf« je bla na praz^k v četrtek na nrogi MPan—San Remo. Tekmovalo le 55 dirkačev Zmasal ie Cino Cinelli. ki je prevozi 281.5 km dolgo nro-20 v 8 urah in 6 minutah s povprečno hitrostjo 34.753 km na uro. Dm?i fe bil Clauco Servadei. tretji Qu rino To^eac^'i. četrti Favalli, peti Bartali in šesti De Be-nedetti.
— Helena Jaeobs zapušča tenlSkl »port.
Ameriška Igralka Helena Jacobs, ki je b Ia več let najboljša teniška igralka na svetu in večkratna zmagovalka v W:mbledonu, je sklenila, da ne bo več nastopala.
ki je lam razdeljevala modro galico. Pa svojih izpostavah bo zbirala baker ln raa» pošiljala modro galico. Zamenjava bo p* vezana na   posebno   dovoljenje pristojnih
oblasti.
— Petletka  hrvatskega poljedelstva. V
hrvatskem ministrstvu za narodno Bospo" ->redv deva med drugim obsežne regulacile D9t!elke. kj se nanaša na posoeševanle n dvig hrvatskega poliedelstva Ta načrt predvideva med drugim obsežee regulacUe ek n potokov potem različne melioracile :cr ustanovitev poljedelskih intanov :n soL
— Nemška mladina na Hrvatskem V ?asu o«d 4. do 10. aprila bo poseben teden nemške m'adine. V okviru tega tedna bodo razne manifestacije, pevske ure ter posebni večeri vaške skupnost; na kate-rih se bo zbirala nemška mladina Na nredvečer Hit'erjeveca roistnega dne bo mlad na letnika 1933 uvrščena v sestav nemške organ'zirane mladine
— Zaerebško zdravstvo. Zdravstveni urad v Zagrebu ie obiavil zanimivo sta-tisfiko, ob kateri je razbrati da le v hrvatski prestolnici 7 bolnišne ter zdravstvenih ustanov, na katerih deluje 164 zdravnikov. V vseh navedenih zdravstvenih ustanovah ie 3015 bo^n^k^ pofttlt
rircn tega ie v Zagrebu 32 lekarn z 229 lekarnarji  ter lekarnnrskirni sodelavci
Iz pokr?!'ne Gsrizia
Na polju slave   so   padli msršlaJo-pilot
Friderik Menon. pešec Josip Ccpx Iz Plez-za ln pešec Rudolf Rosic iz Ber^ogme.
Gorszijske  gledaH&ke  novice-   Te  dni Je
nastopih na odru gorizijskega Verdjavrga gle.laliSča z lepim uspehom gledal Ska skupina Dina Galli, ki je uprizorila dve Komediji in sicer Gherardijevo komedijo »Oj, ta mladina* ter veseloigro Lea Laurlmonta »Moj3 zena«. Z uspehom je gostovala na omenjenem odru tudi umetniška skupina Roses Dezan, ki je uprizorila Lreharjevo »Veselo vdovo«. So'.eloval aje pri tej predstavi tudi nemška baletna skupina.
— Ustanavljanje dobrodelnih drutb, V dopolnilo svojega postnega pastirskega lita   prip.roča   g>o:;z!jskj nadškof monsgr.
Karel M ugotti, naj sc ustanovi v vaaki Za-pnij:  dobrodelna družba,    katere »krb bo
ms iti na pomoč sirom?.kom, bolnikom 41 drugim pomči potrcblm osebam.
— Duh vnjško imenovanje. Dosedanji idrijski kaplan J:ško Kragelj je bil imenovan za kurita v Luici.
— poročila sta ae v Caporetu trgovec Mirko Mošera ln gdč. Ivanka Masera u Luica.
Smrtna  nesreča. 801etnl Ivan Breacl-nl
je padel po stopnicah ln dobil usodne poškodbe. Ponesrečenega str.rčka so prepeljali v gorizijsko bolnišnico, kjer pa Je kmalu po prevozu podlegel za smilnimi poškodbami.
Iz Hrvatske
— Hrvatska v evropski poštni zvezi. Hrvatska je pristopila k evropski postni zvezi, ustanovljeni lani jeseni na Dunaju. Hrvatsko poštna uprava je prijavila tudi svoj pristanek na protokola o poštnem in brzojavnem prometu. Oba protokola stopita v veljavo 1. aprila.
— Čevlji in usnjena nakaznica. Zajednica za usnje v Z.grebu je zvedela, da vo. iilni trgovci z usnjem in čevljarji nočejo prodajati čevljev odnosno usnja na njene nakaznice. Zato je opozorila " trgovce in čevljarje, da bodo oblasti najstrožje postopale proti Ustirn, ki bi v bodoče fie kai takega zakrivili.
— Skrb za seme. V trgovinski register v Zagrebu je bila vpisana tvrdka »S.eme d. d. za pridelovanje, sortiranje in pomno-ževanje semen in industrij sliih rastlin*. Delniška glavnica znaSa 10 milijonov kun.
— Proslava četrte obletnice Ustanovuve SlOvaake republike. Včeraj t-den je Dila prirejena v Zagrebu svečana proslava četrte obletnice ustanovitve Slovaške repu-Dltke. V katearali je bila ob 10. svečnna služba božja, ki ji je prisostvoval Poslovnikov zastupn.k general Ivan Peičevie Pred katedralo je bila postrojena časlna četa Po službi boZji je sprejemal slova^k, poslanik dr. Josip Cieker cest tke domačih in Inozemskih dostojanstvenikov.
— Dve novi tovarni sladkorja. HrvatsKa državna sladkorna tcvarna d. d. je začeta grad ti v Majtoviti prvo tovarno, kj 00 lahko predelala letno 1000 vagonov siaJ korne pese. Sklenjeno je pa tudi že zgraditi še eno sladkorno tovarno v županji
— Tipizirano vino. Da bi se zboijšal pn delek hrvatsk h vtnogradrdk:v po kakovosti m količini, pripravljajo na mer^dajnero mestu načrt, po katerem bodo zamenjane po vinogradih vse stare 'n slabe trte z novimi boljših sort. Velika pozornost bo po svečena tudi strokovni zobrazbi vinogradnikov in kletarjev ter pomožnega -sepja Hrvatsko vinogradništvo naj bi se preusmerilo na pr delovanje tipiziranih vin ki gredo dobro v denar tudi na Inozemskem trgu.
— Stroga kontrola cen. Urad za določanje cen in mezd je odredil, da mora olu odslej na vsakem računu bodis za bl-^go ali storitev Izjava prodajalca ednosno dela dajalca, da so cene iste, kaker 20. novem, bra 1941 odnosno kakor dh je riclocll jrao
— H tra pomoč osvobojenim kra)«»m Hrvatske državne oblasti nudijo nitro pomoč prebivalstvu krajev, od koder so nil-pregnani komun stični teroristi Tja poši ijajo živila tam popravljajo mostove, cesie in železniške p'oge. prebivalstvu *e nud' zdravniška pomoč ustanavljajo se love oolnce, kmetova'cl dobivajo orezplačn«. kmetijsko orodje  n semenske žito
— 1.600 industrijskih'podjetij na Hrvat, skem. Hrvatska ima okrog 1600 nduatrr. ^kih podjetij z okroglo 2.200 obrati
— Raker za  m°dro  galleo. .Vlinistratv«. aarodnepa  gospodarstva, glavno tavnatelj -»tvo za kmetijstvo je objavila navodila -»
zamenjavi bakra rt modro irareo ^am.' . nasproti ho?*»«r> u ni njavo bo organizirala tvrdka Gimpex d. d., on).
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda. 24. marca, ob 17.30   Prava ljubezcau
Premiera  Ked Prem ie rs ki. Četrtek, 25. marca, ob 17.30: V Ljubljane
jo dajmo. Red Četrtek. Petek   26. marca: Zaprto. Sobota.  27. marca, ob 17.30:  Veliki mol. Izven Cene od 15 lir navzdol.
OPERA
Srela. 24. marca, ob 17.: Thaia. Izven. C*-
ne od 28 Ur navzdol. Četrtek. 25. marca, ob 17.: Evgenfj Onjo-gin. Izven Gostovanje Zlate G^ungjen-čeve.   članice   berem iske   opere Iz* ven. Cene od 35 lir navzdol
J. Massenet: »Tnais « Opera v 7. slikah.
Oebe Athanael — Primožič, N cias — Skadoljev Palemon — LupSa (prvič), suženj — Dolničar. Thais — Heybalova Kro-bila — Mlejnikova Mirtala — B Stritarjeva. Albna — Španova. Dirgent: N Stri-tof. režiser- C Debevec. zborovodja R. Simoniti korenjaf: inž P. Golovfn Opo-zariamo na nastop F Lupše v partij pu* ščavnika Palemon^ ki sta jo pela dos!ej Petrovčič in Dolničar.
Isiseriraj v „Slav. Narodu44!
1
ZAHVALA
Ob priliki izgube naše srčno ljubljene mame, in stare mame, gospe
SURNIK MARIJE
rej. ŽENICO
vdove po mitniškem nad pazniku
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem kj ste ji darovali krasno cvetje tn jc počastili z čemerkoli. Posebna zahvala gre g dr Misu za njegovo požrtvovalnost ve* čas njene bolezni, preč duhovščini. tU redu sv Frančiška na Viču, Olepševalnemu društvu Rožna dolina    Obsmrtnemu   društvu Vič-Ghnce in prav vsem ki ste jo v tak« obilnem Številu spremili na nj^ni zad nji poti. — 6e enkrat najiskronejši. hvala.
I.bjhljnna. dne 23. marca 1943.
2ALIJOC1 BLRMKOV! in ostalo sorodstvo
HALI 16LASI
&LOBIČAKNA • 1'A.JK«
vam strokovno osnaži preor.uka in preharvh va? Klonuk da izgieap «ot nov   - Uastna de • avniea haloga Klor»u »<ov   —   Se orvporcčfr titifloii 1'aik Liuhlia na Sv  r*etra Bftta W vi' kia«i(*eva cesta
ae. s k. vfc^TE^
ia vam ogia« v »Sio> venskem Narodu« oo> /zame vse Vaae skr* «1 Ce tSčete flurbo m stanovanj, če žrii-ca KarKoli Kupiti se >nrnite na oglasni od-leiek »Slovenskega iarcMfta* ki Vam 00 0 •enemm oglasom ta-loinii Želto
.Slov Narodu1
♦
Stran
e> L O V fe; N S K 1   NA SLOD**,
Ljubljanska meščanska garda
ustanovljena preS 159 leti — Iz zsaflne Ifiitllanskih strelcev ustan&vlf as*a prod 150 let! — Iz zgod&vi
ta
Ljubljana. 24. marra Meščan i so Imeli Seveda tudi v Ljubljani že mnogo prej svo;o brambo ali stražo kakor Sele pred 150 ieti T da po vseh pravilih organi z rana brani bovška enota — -na* poolacr'i posebn h pravil — je bLla ustanovljena šele 1. 1793. Takšne organizacije, ki so zapustile do najnovejšega, časa svoje -led:ve v nek3teri"H naših starejših mestih in trg*ih, imenujemo rnvadno ^meščanska. g8ffda< Meščanske garde ne smerno zamenjavat: z veterani. V prejšnjem desetletju ob pr;i k neke slovesnosti v Ljubljani smo v: leii v sprevodu kroje meščanskih gerd naših me tec. Ljubljanska meščanska garda ima sorazmerno krotko zgod vino. č"e se pa ozn razno tudi na oborožitev in na nastope mešda&ov pod orožjem 3pkh, je treba poseči v srednji vek.
Meščanska straža na obzidju
Zgodo vinar, ki je raziskoval zgodo vir o ljubljanske meščanske brambe (dr. J. Wa$kier), pravi, da ni mogoče tčro ago. toviti, kdaj so se meščani prvjč oborožili zarili Z2ščite mota. Nedvomno pa je, da so imeli svojo brambo že v srednjem veku. Cuječncst je bila vedn,: potrebna, zlasti v dob5 turskih vojn. Ljubljančani so morali imeti svojo stražot ki je stražila na mesenem obzidju p^nočj ln podnevi. To ni bila najtežja ddž'.i t. Mnogo več žrtev je zahtevalo od meščanov utrjevanje mesta. V 15. stoletju sta izdala vojvoda Ernest (1416) in Friderik IV. (1447) posebne ukrepe za utrditev Ljubljane. Turki so 1. 1472 pridrli do Ljubljane. V ?nni mesto. obz:dani del. Turkov ni bil; n k 'rr, čeprav so večkrat ga podarili v ljubljanski okolici. Zgodovinarji sklepajo po tem, da je bilo mesto dobro utrjeno, a tudi primern; zastraženo. Ljubljančani so pozneje še dolgo prazno-vali obletnico dneva, ko so pregnali Turke izpred Ljubljane.
Ljubljansko strelišče
Ljubljansko strelišče ima posebno znamenito zgodovino. Ljubljanski meščani so inicli že 1. 1505 strelišče, kjer so se vadili v streljanju, kar je bilo potrebno da je bilo dovolj izvežhanih strelcev za cbrambo mesta. L. 1570 je deželni knez začel deliti r.agrade dobrim »ttelcem. Med izvežbanimi strelcj i3e je utrdil čut skupnosti strelci so sestavH di mestno stražo. Skupino mestnih strelcev so že v 16. stoletju imenovali meščansko četo. Te« je bila pro tovoljua združba strelcev, ki so se udeleževali rednih vaj rta strelišču. V resnici jih ni bi'o nitj dovolj za če<o v današnjem pomenu; zrrano je, da jo* .skupina štela 1. 1587 30 mož. Razund]»Ive je. da je vlada podpirala s^romi^.--je meščanov, ki so se vežbali v streljanju, pač zaradi čedalje večje turške nova m st:, pa je delila strelcem podpora. O ljubljanskem strelišču je poročal že Valvasor. V tem strelišču je mesto zaposlovalo >strelnega moj tra*-, ki je učil meščane streljati. To je bil častnik. Nihče rti bil prisiljen, <ia se mora udeleževati strelnih vaj, kdor je pa bil sprejet med strelce, se je obvozi, da e bo dve leti stalno vsak teden vs<fl v streljanju na strelišču. Ob začetku 18. sUletja "je bila ta dPlžnost razširjena tako, da so se morali vsi mladi udeleževati vaj po Šestkrat na leto zaporedno v treh letih. Marsikdo tre je tedaj sloišal cdkirpiti, ker se mu ta dolžrost ni zdela pesebno prijetna, pa je bilo mngo zlorao, ker so meščani pc<ikupovali strelnega mojstra, da jim ni bilo treba hoditi na vaje.
Razvoj meščanske brambe
Iz skupine iz vež banih strelcev se je sča-som začela razvijati enota, ki je bila čedalje bolj podbna. vojaški organizaciji. L. 1620 se je meščanska strelska skupina že razdelila na tri desetine. Na čelu v^ake desetine je bil praporščak, vsem skupaj je pa poveljeval sto.ir.ik_ Oboroženi niso bih" nov em enotno, kakor je kdo mcgeL Puške so imeli prerrtožnejši, drugi so pa imeli vsaj meče ali kopja. Tedaj Se niso Imeli posebnega kroja, V tri desetine razdeljeni meščani so nastopali že v 17. stoletju, kakor poroča tudi Val vaj or. Večkrat je omenjen nastop cboroženih meščanov L 1660. ko je Ljubljano obiskal cesar Lecpold I~ Tedaj je bilo že precej strelcev, posebno če upoštevamo skromni obseg mesta ln da ( je bilo prebivalcev z meščanskimi pravicami l ora zmerno m al?. Po Valvasorju Je bilo tedaj okrog 700 oboroženih meščanov. Več zgodovinarjev pripoveduje, da je bil poveljnik eboroženih meščanov navadno eden najzaslužnejših ter najuglednejših meščrnov. In sicer bivši župan ali mestni sod. ik. To pa ni bila častni služba; poveljnik je prejemal po 100 gld. plače na leto. — Do leta 1711 je bil izdan novi strelni red in poslej je treba razrkovati med strelci kot člani društva -strelcev in med meščansko straž- ali gardo. Na magistratu so stremeli, da bi izvežbali čim več meščanov v orožju za primer   vojne. Ta
— i ii — — ■
* r 37
smoter bi naj bi dosežen, ne da bi oHj zaradi tega prizr-d^tj revnejši meščani. Neki načrt, ki so ga  izdelali v ta namen, nas
korpus« m btha je v bistvu vojaSka organi-
zacija. Meščanski stražarji so 1-B*cmi 10. januarja 1793. svojega poveljnika, ki je že
rxmč:. kakšna je bla m^ščenska garda v | dotlej vodil gardto  veletrgovea Ivana Ja-
gra. Zgodovina ljubljanske meščanske garde je najtesneje zvezana, z imenom Jagra, kak r pravi \Vallner. Poslej ni bilo reč obvezno vežbarje medčsnov v orožju, temveč je blk> prepuščeno poveljniku čete, da je sam izbiral člane. Predpisano je pa b"lo, da sme biti član le medčan aH meščanov sin — prebivalec a meščanskimi pravicami. Pravila s? predpisovala tudi kroj, ki so mu  pr-pisovaH   posebno velik pomen.
18. st letju. Po poseb-cm seznamu sc poklicali na magistrat pred komisijo strelce, mehčane, da o javno izjavili, ali se bodo raje ravnali po novem strelnem redu ali se pa bodo raje vadili tri leta v* rabi pušk. Po novih predpis'h je bilo d ločeno, da bodo meščani podrejeni vežbalnemu mejstru, k{ bo po desetkrat n i=leto prered-1 na meščanski bastiji na Gradu vaje. Vsak meščan  je   bil   do'žen  udeK-žiti   se rajmanj
šestkrat vnj na leto ali v vsej i lužbeni do- j Gardisti so dobili kučme, kakršne so nosili grenadirji, zato »z- jih pozneje imenovali tudi uradr:o >meščanska grenadirska divizija«. Vsak član si ni mogel preskrbeti sam dragega kroja, zato so ravnejšim kupovali opremo z denarjem iz blagajne ustanove. Ustanova je imela tudi svojo upravo. Za kritje raznih stroškov je bila uvedena pristopnina za člane, po veČini na 2 gld., a lahko so jo pr-'spevali po petrebi. Precej visoko pristopnino je moral plačati zlasti premožen meščan, ki je bil sprejet neposredno k četi kot čr.stnik. Pristopnine so na, bili oproščeni gardisti, ki so bili pri meščanski gardi že pred 1. 1792. Pozneje sr- b:l^ oproščeni tudi revnejši meščani, ki so bili sprejeti kot proetaki. Razen pristopnine so morali člani plačevati tudj stalne let-e prispevke, ki so pa bili zelo različni, glede na potrebe onr~n:zac;je. Ti prispevki pa niso bili dovolj, tak^ da je bila blagajna vedno prazna in so morali večkrat poseči v žep bogati meščani predvem poveljnik Jager. To je bilo potrebno še tem bij. ker je meščanska garda prireja.a pogosto pojedine ob sprejemih gostov, čas:-nikov, ki so potovali skozi Ljubljano, in drugih prilikah.
Meščanska garda se je Izkazala med francoskimi vejnami, ko so Francozi zasedli Ljubljano. Tedaj so mestni stražarii prevzemali pomembno službo, da so vzdrževali red, kolikor je pač bilo mogoče. Francoske čete s? bile proste vsake gar_ n'ziiske stražarske službe, ki je bila prepuščena meščanski garcld. Pri zadnji zasedbi Ljubljane 1. 1809. je meščanska garda zaspala. Po odhodu Francozov so skušali zopet obnoviti organizacijo in 1. 1816. je ob-n" vijena garda tudi prvič rastopila. Vendar organizacija ni imela pravne podlage; b'la je ustanovljena, da bi garda nastopila ob obisku cesarja, kakor pravi od-kk okrožnega urad iz 1. 1820. češ era »od 1S09 ne obstoji rebena meščanska garda zakonito ter je za t' tudi ni mogoče razou-stiti. zato je skupina, ki se je zbrala leta 1S16, da bi para Urala pred cesarjem, krat-sko malo proglašena, da ne deluje«.
bi IS krat. Neupravičene zamuae je b[lo treba nadomestit5. Nihče nI smel biti oproščen, dekler n| opravil vseh predpisanih vaj. V teh obveznih vajah je pravi začetek meščanske garde ali milice, organizacije, ki bo jo pozneje imenovali >meščanska četa«.
«Parade» meščanske garde
Meščjnska hramba se je razvila v dobi, ko je že minila turška revaincst. Oboroženi meščanj niso imeli prave prilike, da bi se izkazali v obrambi mesta, kot ;zvežbani strelci. Na to pa menda tudi niso mnogo mislili. Najraje so se pokazali ob slovesnih prilikah, ob sprejemih posebno -dličnih gostov, pa ob telovsk h procesijak. Od časa do časa je bil tudi spregled« meščanske Čete, jtivni nastop na Mestnem trgu, da so se prepričali, ali s. mešani dobro oboroženi in oblečeni. Ob priliki glovesnih nastopov so strelci preizkus li tudi puške. Streljanje je bilo višek siovesn sti. V io-žefinsklh časih, ko je vlada spreminjala razne zastarele ureditve, tudi ni bila naklonjena meščanski gardi. Zdela se ji je nepotrebna ustanova. Oblast je dvonvla, da je meščanska garda potrebna ter koristna, kajti meščani so tratili smodnik. Toda na magisrtatu so misUli drugače ter jo zagovarjal', češ da je potrebna v miru in med vojn:; njeno delo je velikega pomena ob požarih in ob kugi. Kmalu se je pa tudri izkazalo, da je meščanska straža res potrebna, kajti 1. 1788 je zaradi vojne nevarnosti zelo prima".jkovai- rednega vojaštva, tako da ni bilo vojakov nitj za najnujnejše straže v niestu. Tako so morali to službo prevzet; mestni stražarji po ukazu okrožnega urada.
Ustanovitev rrešč?nske garde po pravilih
Ljubljpnska meičnnska srarda je bila ustanovljena po pravilih, ki s:- bila potrjena 1. 1792. Pos'ej se je meščanska garda uradno  ime*~ievala  3>meščanski pehotni
roti
Božen pogled tsa živlfes^e v ruimmrki prest
Na griču ob južnorumunski rečici Dum-bovica v mestnem območju Bukarešte stoji pravoslavna cerkvica, ki se imenuje cerkev pastirja Bucur. O tem pastirju pripoveduje pravd j i ca. da je pred mnogimi stoletji pasel ovce tam. kjer stoli zdai ru-munska prestolica. pozneje pa sezidal cerkvico, okrog katere so se jeli naseljevati ljudje. V resnici je pa ta razlaga imena Bukarešta — kakor je to že običaj pri večini imen starih mest. samo lepa pravljica. Bukarešta sploh ni staro mesto v običajnem pomenu besede. To ime se pojavi šele v 15. stoletju in šele sredi 17. stolet-
ja je postala Bukarešta prestolica kneževine Valaike. Zdaj v Bukarešti komai najdemo spomenike iz poznega srednjega veka, to je posledica težke burne usode, ki jo ima za seboi to mesto. V vojnih časih je bilo mesto vedno znova oplenjeno in pomšeno. L. 1802. je zadel Bukarešto hud potres, ki je del mesta uničiL Druči del mesta je uničil leta 1804. velik požar. Dobro je se v spominu strašna potresna katastrofa, ki je zadela Bukarešto v novembru 1940, ko se je porušila med drugim 12 nadstropna hiša. kjer je našlo v ruševinah smrt nad 500 ljudi.
Bukarešta —- mesto protislovij
m.
S tuniškega bojišča: za oskrbo italijanskih operiraJočlb čet so ob sodelovanja domačinov organizirajo kolone z velblodl
Tujec, ki pride prvič v Bukarešto, je prvi hip razočaran nad tem mestom, ki ga je proglasila slaba propaganda za »mali Pariz« ali »Balkanski Pariz« V mestu vidi svojevrstno mešanico Balkana in Amerike. Tu so široki bulvarji. ob njih pa 12 nadstropne moderne hiše in enonadstrop-ne hišice ali celo vrtovi in prazne parcele, prav kakor v Ljubljani. Prchtro se je razvilo to mesto, prevelik je bil skok od navadnega do moderneaa velemesta, O Bukarešti bi prej lahko rekli, da ie mesto protislovij. Velikega kontrasta ne vidimo samo med velikim in mr.lim, temveč tudi med poletjem in z:mo. V poletnih mesecih pritiska v Bukarešti strašna vročina, tako da spati skoraj ni mogoče, zime so pa mrzle.
Tujec bi nazval Bukarešto tud: mesto hrušča. Zq zgodaj zjutraj ga zdramijo iz sna glasni klici, ki njihovega pomena ne razume. To .co krošnjarji, ki prodajajo sadje, jogurt in druga živila. Po mestu hodijo tudi steklarji, k' vstavljajo razbite šipe. Temu hrušču se je treba pač privaditi. Bukarešta starih č>?ov še n: povsem izginila. Na njo spominjajo še mnogi deli od severa preti jugu vodeče glavne prometne žile Calea Victoriei in vzhodno od njega ležečega mestnega okraja. Tu so ostale še mirne meščanske stranske ulice s svojim? nizkimi bojarskimj in me-ščansk'mi hišami, v kateri]] se življenje v radnj'h sto leti j ni sk^-T; nič izpreme-n:!o. V tem mo~tnem rkrrvu se razprostira tud: sloveči park C?smi«fHi, ki je nanra-vnl načrte 7-nj znani približno pred 100 leti mladinski vrtnarski arhitekt Maver.
Veslanje po umetnem jezeru v tem parku ob luninem svetu je največja pr.vlačno-st bukareške mladine. Tu je idealen kotiček za zaljubljene parčke. Prijatelji dobre kapljice in zakuske imajo pa na razpolago v parku celo vrsto restavracij, iz katerih se vedno širi prijeten duh do pečenki in raznih nrmtmskih narodnih jedilih. Navzlic vojni se dobi tu še vse. kar si človek zaželi, samo cene so primerno visoke.
Marsikaj starega je po že izginilo in nihče tega ne obžaluje. Take so skora, povsem odstranjene žalostne higijenske in sanitarne razmere is starih časov. Prej je bilo nn severni strani mesta močvirje, v katerem je bilo pravo leglo mušič in komat jev, ki so raznafoli tud. malarijo To močvirje je b:lo izsušeno in zdai se razprostira tam vcliic park z umetnimi jezeri. cvetTičnmj nasadi in drugim? napravami. Sploh dobi tujec, k-; pri^oe v mesto od severa z avtom ali pa z letalom o Buka-rc;'t: najooljši vtis.
Ljudje v Bukarešti so prav tako živa protislovja,  lražror  vse   stvari.    Tudi r>o
prebivalcih rumunaka prestolice tujec ne more sklepati v kakšno deželo ga je privedla pot. Bukarešta je namreč polna tulcev. Rumunov je samo okrog 70 odstotkov, pa še med rrmunskimi državljani v me^tu je mnogo židev in Levantincev. Od teh je dobila Rtvmuniia pečat poslovnega in zaslužkarakoga mr*;ta. Pravi Rumuni so pa dobrodušni lako v Bukarešti kakor v provinci. Za trgovino nimajo mnogo smisla. Poznajo samo tri ideale: prijetno domače ogr.iišve. državno službo al; pa kmetijo kje na deželi.
Bo^arlfa proti
K ukrepom bolgarskih oblasti proti zidom piše bolgarski vladni list »Dnes«. da so globoko utemeljeni. 2!die s svojim početjem niso samo škodovali javnosti, temveč tudi državi, ker je biio njihovo d 10 naperjeno proti njen'm interesom. M?d ljudstvom ?o širili lažne vesti, kar je m^d vojno posebno škodljivo, toda zid je n~o hotel' sp?zr«?t'i, da so se razmere v Bolgariji spremenile in da se bolgarski na*x)d ne da več begati po tokih vesteh. Negativno stališče Židov do države je napotilo Bolgarijo, da se je pridružila tistim državam, ki so nastopile z vso c^ločrio-tjo proti žicom. 2idje so povzročili mnogo škode tudi z veri ž niš tvom.
Toda prvi ukrep; Židov niso izu o:' i. da bi opustili narodu in državi škodijvo početje. Primerov verižništva je bilo zadnje čase vedno več ;n pr vseh velikih veriž-n'šk:h rferah so sodelovali ?''die. Nobene-ga znaka ni. da bi se b^li žid;e Doboljšali Zato so ponovm strogi ukrepi pr<^+i n;'m ne samo umestni, temveč tudi nujno potrebni.
Štetfe dcnzacila živali
Bolgarski kmetijski mhi.bter Petrov je o<lredil, da bo v bodoče vsako leto 31. marca v Bolgariji štetje domačih živali. Vsi kmetje dobe fonnularje, v katere Lo treba vpisati vse spremembe glede domačih živali, kar jih je nastalo med letom, štetje domaČih živili bo organizirano po občinah. Od 1. aprila delje b^do morali kmetovalci v 7 dneh prijaviti občinam vse izpremembe gle le živine. Vsake tri mesece in sicer 30. sertembra, 31. decembra t. 1. bo sestavljena statistika domačih živali. Za vsako kr&ltev te naredbe je določena po zakonu o civilni mobilizaciji najstrožja kazen. Z drugo naredbo kmetijskega ministrstva se odreja zaplemba vseh kož goveje živine in drob-
nice. V bodoče bo stmela; kupovati kože samo centrala za posebna naroČila. Kw^- &s bodo razdeljevale med in iustrijce in obrtnike te rza izvoz samo po posebnem nač; tu kmetijskega ministrstva. Določeni bodni p->sebni nakupov: Jci, ki t* do kupovali K ta od kmetovalcev o*-i:osno živinorejcev.
4*?co atro^ftiSi vrtcev na Madžarskctn
Dež. zveza madžarskih ženskh dmfltavja usto-naviia doslej na Madžarskem 1500 otroških vrtcev. Ker jo pa odšlo mnogo mož t« mest in s lanetov k vojakom, so morale stopiti na njihova mesta žene. Zato je nastala še večja potreba po otroških vrtcih, ker bi sicer ostali otroci brez nadzorstva. Zato je bilo sklenjeno ustanov.t. ša 3000 otroških vrtcev v podeželskih krajih. V njih bodo kmečki otroci nod nadzor-sivom čez poletje ko je največ dela na polju. Po mestih bo pa ustanovljenih |g 1000 otroških vrtcev, da bodo pod nadzor-stvOui tudi delavski in uradniški otroci. H so njihovi starši nujno zadržani z delom za skupnost.
Svsfevrststa podveza
Da bi sj preganjala dolgčas in mro«" - a misli je prišla kraljica Marija Antoinet • v ječ; na originalno misel. Iz robca je o -tecrnila nitke m s pomočjo slonokoščenega zobotreboa je ?p!ctla iz njih leno podvero. Po njenem ob^lavljenju je prišla ta podveza v roke vojvodini Angoulemski.
ŠKOTSKA,
ftkotu, ki je najel v hotelu najcenejšo sob co v tretjem nadstropju, n-^i sluga tri težke kovčege. K prisopiha v tretje nadstropje, mu stisne Škot nekaj v roko, rekoč:
— Evo vam za skodelico kave.
Sluga vzame Iz Žepa denanrco, da bi spravil rap;tnino, pa zagleda v roki — HO« šček sladkorja.
[
GEOIiGES OHNET
PRODAJALEC
STRUPOV
— Nikakor ne. Toda njegove navade so bile pogubne in te navade utegnejo imeti v bodoče neprijetne posledice.
— Kakšne pa so te navade? Povejte mi vse.
— Eh. želel bi, da bi bil nekoliko treznejši.
— Vode ne pije, to mi je dobro znano. Toda doktore, če bi vsi ljudje pili samo vodo, kaj bi pa bilo potem z našim vinogradništvom?
— To me prav nič ne zanima, dragi moj gospod, — je odgovoril doktor Augagne mirno. — Nisem vinogradnik, temveč zdravnik. In lahko rečem, da se bojim vse te nesreče, ki jo prinaša v naših časih pijančevanje in ...
— Dobro, — je vzkliknil Harnov, — smo že pri koniičku. Toda jaz nisem zdravnik, pač pa družinski oče in moja edina želja je. dobro omožiti hčerko. Kaj se bo pa zgodilo s človeštvm, mi je deveta briga, kajti razen Kristijanove me ne zanima usoda nobenega človeka. Vi torej mislite, da je njegovo zdravstveno stanje tako, da bi se ne smel oženiti?
— Tega ne trdim.
— Kaj torej trdite?
— Trdim, gospod, da je žive! Kristijan burno življenje, da je užival in zlorablja1 vse, in da je pri svojih šestindvajsetih letih mnogo bolj izčrpan kakor drugi moški pri petdesetih.
Harnov ga je strogo pogledal.
— Mislil sem, da ste prijatelj njegovega očeta.
— Kaj bi pa prav za prav radi od mene? Ali pričakujete od mene resnico ali pa želite, da vam naslikam vse v pestrih barvah?
— Resnico, seveda, samo čisto resnico! — je vzkliknil Harnov, ki ga je bilo proti njegovi volji razdražilo zdravnikovo oklevanje.
— Povejte mi torej točno, kaj bi radi vedeli, pa vam odgovorim na vaša vprašrnja.
Harnov je imel občutek, da se "ta hip odloča usoda njegove hčere. Na eni strani bogastvo, na drugi pa življenjska sreča. In zdaj je moral izbirati sam. Zdelo se mu je, da se je zdravnik odločil za popolno iskrenost. Vse je bilo torej odvisno od njegovega vprašanja. Seveda, ljubil je Genevievo, toda zakonska zveza, ki ji jo je pripravljal, je bila tako sijajna! Zato se je torej skoraj nehote odločil za enostavno vprašanje, kakšno je zdaj zdravstveno stanje njegovega bodočega zeta.
— Ali mi morete zanecljivo potrditi, da je sedanje zdravstveno stanje mladega Vermera zadovoljivo?
Augagne je odgovoril osorno:
— Eh, prejšnji mesec si je zlomi! nogo in to sem mu že spravil zopet v red. Ne kaš'ja, prebavo ima dobro in njegova jetra niso najslabša. Za vojaško službo je bil sposoben. Ali vam to zadostuje?
— Da, — je odgovoril Harnov. | trditi, da bo zapravila svojo srečo, ne da bi rešila
— Dobro torej. Zdaj sc pa moram posloviti, dragi: Kristijanovo? Mar ni bilo dovolj primerov, da je
gospod, ker sem že pri domu svojega bolnika.
— Na svidenje, doktore, in hvaia vam.
— Ni za kaj, — je za mrmral Augagne že na stopnicah, in čim je prestopil prag bJše, je pripomnil sam pri seb1' ie^no:
imela ljubljena in pametna žena blagodejen vpliv na mladega moža, ki ga je zadržal na poti, vodeči v pogubo? Čemu bi torej izjavljal, da je mogoč" samo en izhod: Kristijan bo spravil Genevievo v nesrečo? A zakaj Li ne razmišljal o drugi možnosti: Ge-
— Vrag vzemi take ljudi, ki silijo v človeka z ncvleva bo rešila Kristijana? Gledano iz tega vidika vprašanji, pri tem pa najbolj žele, da bi ničesar ne vprašanje njune zakonske zveze ni bilo načelnega zvedeli. Sicer pa, naj kar omoži svojo hčerko s tem pomena za ozdravljenje človeštva. Mar se sme dok-vihravim Kristijanom, če tako hrepeni po tem, mene tor Augagne upreti skrivnostnim naklepom usode, ki to ne bo nič bolelo. hoče morda Genevievo in Kristijana združiti prav
Odšel je v hišo k svojemu bolmku in prizadeval si je pozabiti na ta razgovor. Toda čut odgovornosti ga je težO in kar ni se mogel iznebiti misli, da je to mlado dekle vredno vsega pomilovanja. Njena zakonska zveza s Kristijanom bi bila neverna pustolovščina. Saj bi bil vendar lahko povedal vse, kar si misli o tem. Ali je torej ime! pravico zamolčati del svoi'h misli — in sicer najvažnejši de ? Odšel je na obalo in globoko zamišljen je krenil proti Deauville. Genevieva Harnov bi izpostavila svoj bodoč? mir nevarnosti, če bi se nm^ž!1a s Kristijanom Vernierom. In kakšna korist se ji obeta od tega zakona?
Sicer pa. saj mu je prinašal ta problem obenem svojo rešitev in doktor Augagne je bi! presenečen nad nreokreti v zvezi s tem vrraš^n^em.
Dobro je razumel vse težave, ki so čakale Genevievo po poroki, ni si pa bil še na jasnam gle^ koristi. Nedvomno je slo tu za zelo nevarno ;gro. ki bi
mogla uničiti njeno srečo. Toda kdo bi bil mogel i je sposobnosti
jana   /.'Ji u/.tu p]
zato, da bi po volji Previdnosti ona rešila njega?
Kaj je bil večji zločin — dopustiti ta zakon aH pa preprečiti ga?
Poceni zdravnik je okleval, čim je obstal pred temi dvomi, vzbujenimi po njegovi ve^ti. Domov se je vrnil povešene glave in mračnega čeTa. Vpraševal se je v duhu, kje je torej resnica, kajti za prvi in za drugi izhod je videl en" ko pametne razloge. Zaenkrat je sklenil ponovno temeljito razmisliti vaa, kar sta mu narekovala v korist tega ali onega izhoda razum n plemenitost, zlasti je pa hotel govoriti z Genevievo.
Tistega dne je bil povabljen na večerjo v Vernie-rovo vilo obenem s svoj:m nečakom, ki ie bil že iz otroških let prijntelj barona TempHera. Mladi zdravnik. nriV?š modernih nazorov, zatopljen v svojo vedo. se je nripravlja! na vseu^iliško profesuro in specijalizira] se je v biologiji, ker je t>tl prepričan, da bo moTO' pr"»- stroki naibolj uveljaviti svo-
Urep* T™*fr Zupančič     Z? V^rodn- ^<=!^rnr Fr*r Teran -   Za mspmtni del h>t*- Lmbontri Votctt
Vsi v f rnMfanJ