sr "Uff ■ ■ 'n m timi mm" wrmm'*vr*am' - v MHnln« platana v gotovini V Ljubljani, torek 25. oktobra 1938 III Madžarska zahteva plebiscit na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji Ultimativna spomenica češkoslovaški vladi — zahteve Madžarov Budimpešta. 25. okt. m. Snoči je madžarska vlada objavila vsebino spomenice, ki jo je dopoldne madžarski poslanik v Pragi izročil zunanjemu ministru Chvalknvskcmu. Madžarska je postavila sledeče zahteve: 1. Vsa tista področja, ki jih je ČSR ponudila Madžarski, je treba takoj izročiti madžarski vojski. 2. Za področje, ki ga je Madžarska zahtevala, a je ČSR odbila, zahteva madžarska vlada plebiscit najkasneje do 30. novembra. 3. Vprašanje Bratislave bosta rešila Madžarska in ČSR kasneje v neposrednih pogajanjih. 4. Madžarska sprejme samo v tem primeru jamstvo za nove meje CSR, če se izvede v vsej 18 mrtvih pri letalski nesreči v Avstraliji Melbourne, 25. okt. o. Včeraj je veliko avstralsko potniško letalo družbe Douglas, ki vzdržuje zvezo med mestoma Adelaido in Melbournom, zadelo v megli ob gorovje Dandeong, 25 km od mesta Melbourna. Letalo se je po zadetju vnelo in treščilo na tla. Pri tem je našlo smrt 14 potnikov in štirje člani posadke. V ostankih letala so našli 11 popolnoma zogljenelih trupel, sedem potnikov pa je pri padcu zletelo iz letala in se raztreščilo ob skalah. Nesreča je po vsej Avstraliji povzročila veliko žalost. Češki Sokol zapušča Tyrševa načela in začenja bo) proti Judom Praga. 25. oktobra, o. Upravni odbor Zveze češkega sokolstva je imel včeraj v Pragi sejo, na kateri so razpravljali o spremembi sokolskih pravil, kakor to zahteva novi politični položaj. Ker je Sokol — podobno kakor v drugih državah — postal tudi na Češkoslovaškem izrazito politična organizacija, je s tem krenil od prvotnih Tyrševih načel, ki oznanjajo versko in plemensko strpnost. Zato mora svoje načelno stališče uravnavati po trenutnih političnih razmerah. Zato je upravni odbor češkega sokolstva včeraj sprejel nekaj važnih sklepov. Češko sokolstvo bo odslej strogo narodna izrazito protilevičarska organizacija, v kateri bodo mogli sodelovati samo državljani češke narodnosti in čistega češkega pokolenja. Iz sokolske zveze bodo po sklepu odbora takoj izključeni vsi Judje. Upravni odbor je razen tega sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da oblasti izženejo iz države vse Jude, ki so se naselili na češkem oezmlju po letu 1914 in tudi Jude, ki so bili na Češkem že prej, pa imajo kako drugo državljanstvo. Te je treba takoj poslati v države, katerim po državljanstvu pripadajo. Ugotavljajo, da pomenijo ti sklepi osred-dnje češke telovadne in mladinske organizacije začetek hudega in neizprosnega boja proti Judom. Uredba o najmanjših mezdah in delovnem času v Ameriki Washington, 25, okt. o. Danes je v Združenih državah začel veljati nov delovni pravilnik, ki ga je izdelala osrednja vlada USA. Pravilnik ureja v načelu tri vprašanja in sicer: določa najmanjše mezde, delovni čas in vsebuje uredbo a zaposlovanju mladine. Po novem pravilniku bo najmanjša mezda od zdaj znašala 25 centov na uro (12 din). Ta mezda bo oktobra 1939 zvišana na 30 centov. Delovni teden znaša 44 ur, oktobra 1939 ga bo,do zmanjšali na 42 ur in oktobra leta 1940 na 34 ur. Prepovedano je odslej vsako zaposlovanje mladine pod 16 leti, v katerikoli panogi industrije. 17.000 metrov visoko z letalom Rim, 24. oktobra. Italijanski letalski polkovnik Mario Pecci je presegel mednarodni rekord * poletu na višino s tem, da se je dvignil 17.074 metrov visoko nad letališčem Ouidonio. Letalo je bilo znamke »Caproni«, ki je imelo motor »Bia-gioc. Doslej je imel rekord v višini angleški letalec Adam, ki je dosegel višino 16.440 m. Apa-lat, s katerim je letel polkovnik Pecci, je eno-motoren aparat, težak 1690 kg in je to prvi, ki ima nepredušno zaprto kabino, tako da omogoča pilotu, da ne čuti nobenih atmosferskih sprememb. Pecci je letel celo uro. Po poletu je bil utrujen, vendar zelo radosten nad uspehom. Veliko število častnikov in vojakov je prisrčno pozdravljalo njegov povratek. Pero Živkovrč brani JNS Belgrad, 25. oktobra, m. Razkroj v JNS, ki ga je izzval sklep glavnega odbora, da gre skupno z dr. Mačkom na volitve, se nadaljuje. Včeraj je vodstvo stranke dobilo iz notranjosti države več dopisov,,v katerih vidnejši člani JNS sporočajo svoj izstop iz stranke. Tako je včeraj izstopil podpredsednik stranke za zetsko banovino in član glavnega odbora JNS dr. Savo Radovič. Predsednik JNS Pera Zivkovič je včeraj časnikarjem izjavil, da so vsi člani ožjega glav. odbora JNS glasovali za skupni nastop JNS z dr. Mačkom pri volitvah. Dalje se je Pero Zivkovič branil pred očitki, da bi bila 6trank* izdala svoj program. Ne pove pa, kako misli JNS spraviti v sklad narodno edinstvo in centralizem ter federalistične zahteve dr. Mačka. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je včeraj prejel madžarskega in nemškega poslanika. SloTaški in Podkarpatski Rusiji plebiscit, v katerem se bo ljudstvo izjavilo, kateri državi želi pripadati. 5. Za primer, da hi Češkoslovaška odbila madžarske zahteve, ho Madžarska zahtevala sklicanje mednarodnega razsodišča, v katerem hi bile zastopane Nemčija, Italija in deloma Poljska. Praga, 25. okt. m. Takoj potem, ko je sprejel od madžarskega poslanika spomenico madžarske vlade, je zunanji minister Chval-kovski odšel k predsedniku vlade generalu Sjrovcmu. S.vrovi je takoj sklical sejo vlade, h kateri je povabil tudi člana slovaške in podkarpatsko-ruske vlade. Odločujoči češki krogi pravijo, da so mn- Angleški zunanji o vojni in miru London, 25. oktobra, o. Angleški zunanji minister Halifax je imel prvič po češkoslovaški, krizi včeraj govor v Edinburghu na Škotskem. V tem govoru je dejal med drugim: »Treba je odkrito povedati, da stojimo pred tremi možnostmi glede reševanja sporov v današnji Evropi. Prva možnost je vojna, druga je oborožen mir, tretja pa mir po prijateljskem sporazumu. Vsi želimo, da bi se prvi možnosti izognili in dosegli tretji cilj. Toda, kakor je Dante privedel svoje duše v raj skozi ogenj vic, prav tako je verjetno, da bomo mi mogli zagotoviti svetu mir le z oborožitvijo. Če hoče Anglija pri zavarovanju miru imeti prav tako tehtno besedo kakor druge države, mora govoriti z vsem poudarkom. Zato morajo pri ureditvi angleške obrambe v večji meri sodelovati vsi posamezniki. Obrambo bo mogoče izpopolniti samo s pripravljenostjo vsega ljudstva, ki mora za skupnost žrtvovati v denarju ali drugače. — V vseh ljudeh postaja vedno močnejše čustvo, Tokio, 25. okt. o. Japonska uradna poročevalska agencija Domei poroča včeraj, da namerava japonska vlada končati sovražnosti proti Kitajski takoj, ko bo japonska vojaka zavzela sedanjo prestolnico Kitajske Hankov. Po zavzetju prestolnice bo japonska vlada izdala razglas, v katerem bo oznanila svoje namene glede Kitajske. V tem razglasu bo japonska vlada izjavila, da je mirno sodelovanje med Kitajsko ih Japonsko mogoče pod naslednjimi pogoji: 1. Japonska in Kitajska priznavata druga drugi nedotakljivost ozemlja, ki ga bosta imeli ob sklepu miru. 2. Kitajska vlada mora dati zagotovila, da ho preprečila vsa izzivanja, ki bi mogla privesti do sporov, kakršen je sedanji. 3. Japonska. Kitajska in Mandžurija morajo skleniti med seboj čim tesnejšo gospodarsko in politično zvezo, ki bo naperjena predvsem proti komunizmu. 4. Osnovati je treba novo osrednjo kitajsko vlado, ki bo vezala vlade v Pekingu, Nankingu, Mongoliji in notranji Kitajski. 5.. Treba je mobilizirati vse kitajske gospodarske in Človeške sile, da se Kitajska zbudi k novemu življenju. Hankov, 25. okt. V mestu še traja obsedno stanje. Hankov se pripravlja na obrambo pred japonskimi četami, ki se od štirih različnih 6trani približujejo mestu. Glavni del japonskih čet prodira s severovzhoda in jugovzhoda. Danes zjutraj Pariz, 25. okt. o. »Figaro« poroča iz Rima, da bo angleško-italijanska pogodba začela veljati v prvi polovici novembra. Tako mišljenje prevladuje v italijanskih odločujočih krogih. Anglija ne zahteva od Italije, da bi poklicala še več prostovoljcev iz Španije in jc zadovoljna, da je Italija umaknila 10.000 ljudi ter s tem pokazala svojo dobro voljo. Takoj potem, ko bi angleška zbornica odobrila sporazum z Italijo, bi predsednik vlade Chamberlain odpotoval v -Rim, da da temu važnemu dogodku še posebno slovesen poudarek in nekako osebno začne novo dobo prijateljstva med Italijo in Anglijo. Angleška poročevalska agencija Reuter je izdala včeraj uradno poročilo, v katerem pravi, da bo angleška vlada na jutrišnji seji odločila o ita-lijaneko-angleškem sporazumu. Če bodo angleški ministri smatrali za ugodno, da stopi pogodba med Anglijo in Italijo v veljavo, se bodo jutri sporazumeli o dnevu, kdaj se bo to zgodilo. Še pred tem dnem pa bo o tem vprašanju izrekla sodbo angleška poslanska zbornica. Dan za začetek izvajanja sporazuma bosta Anglija in Italija določili sporazumno. Francosko časopisje poroča, da bo uveljavlje- ŽSR odklanja požrešne džarske zahteve prevelike in zato nesprejemljive. Praga, 25. oktobra. A A. (DNR.) Slovaška vlada je na podlagi zakona o izrednih pooblastilih prepovedala prodajo in razširjanje »1’rager Tage-blattac na vsem ozemlju Slovaške. Med Nemčijo in Češkoslovaško je bil včeraj podpisan sporazum, ki ureja plačilni promet med sudetskimi nemškimi kraji in Češkoslovaško. Gospodarski politiki ocenjujejo število prebivalstva, katerega je Češkoslovaška izgubila z odstopom svojega ozcmljo na 4,336.000 ljudi. List dostavlja, da bi se morali dohodki Češkoslovaške, če se morajo zmanjšati sorazmerno po izgubljenem številu prebivalstva, zmanjšati na okoli 15 milijard 400.000.000, doeim sc skupni izdatki nove države cenijo na okoli 16 milijard. minister je govoril da je treba vojno in njene grozote preprečiti. So pa na delu moči, ki bi rade pognale svet v nevarnejšo smer. Misel o oboroženem miru in o potrebi čim popolnejše obrambe je utemeljena v starinskem izreku, da dežnik pogosto odganja dež, če ga nosimo s seboj. Sestanek v MOnchenu je pokazal, da je Anglija pripravljena začeli prijateljske odnošaje z vsemi, ki so voljni sodelovati z njo. Če bi angleški in nemški narod res dosegla popolen sporazum, bi to pomenilo najmočnejše jamstvo, da se bo Evropa izognila vojni.n grozotam. Češkoslovaško vprašanje je bilo stoletja staro vprašanje. Anglija je morala tedaj odločiti, kaj je za Evropo boljše: da se požene v vojno, ali da se evropske države sporazumejo za vsako ceno in vojno preprečijo. Uporabili smo vse svoje moči, da je Češkoslovaška sprejela nase žrtve, toda stali smo pred izbiro, da se spustimo v-vojno, ali pa da Češkoslovaško obvarujemo uničenja, ki bi bilo popolno in žrtve neskončno večje kakor pa so sedanje.« so japonska letala tudi bombardirala mesto, ki se prazni. Skozi mesto sc vali reka beguncev, ki skušajo odnesti s seboj čim več svojega imetja. V mestu in predmestjih je ostala samo še četrtina prebivalstva. General Kvacuang, ki poveljuje obrambi mesta, je izjavil, da še ni ničesar ukazal o tem, kdaj naj poženejo v zrak važnejša pošlo,pja. General jc priznal, da se kitajske čete pri Hankovu premikajo, vendar pa to še ne pomeni, da bi se kitajska vojska umikala iz Hankova. Priznal pa je, da so sedaj japonske čete za streljaj topa oddaljene od mesta. Včeraj so kitajski možnarji potopili neko japonsko vojno ladjo. Ladja na dnu reke Jangce zelo ovira promet. Uradno poročajo, da so od polnoči dalje ustavili plovbo na Jangceju. Kitajska uradna agencija News poroča, da so japonska letala bombardirala tri kitajske parnike, ki eo vozili begunce iz Hankova. Na vseh teh parnikih je bilo vsega 8.000 beguncev. Rešilo se jih je samo nekaj sto. Japonska letala so napadla parnik »Siang«, na katerem je bilo 2.000 beguncev, 45 km nad Hankovom. Parnik sc je potopil. Ostala parnika sta bila bombardirana pri Cengvinciju. Na enem teh parnikov je bilo 5.000 beguncev. Parnik je utonil. Tretji parnik »Kiangsing« s tisoč begunci je bil tudi napaden, vendar pa njegova usoda ni znana. nje italijansko-angleškega sporazuma nov korak za uresničenje političnega načrta, katerega je za Evropo zamislil predsednik Chamberlain. Po tem načrtu naj bi Anglija uredila svoje razmerje z vsemi velikimi evropskimi državami in pripravila tla za trajno sodelovanje med njimi in vzpostavitev evropskega ravnovesja. Naslednja stopnja bi bila ureditev odnošajev med Francijo in Nemčijo ter Francijo in Italijo. Francija in Nemčija bi za začetek dali izjavo o tem, da ne marata spornih vprašanj med seboj več urejevati z vojno, kakor sta to storila Hitler in Chamberlain v Munchenu. Sporazum med Francijo in Italijo pa bi bil podoben sporazumu med Anglijo in Italijo. Končni cilj vseh teh angleških prizadevanjpa je v trajni zvtzi štirih evropskih velesil, ki bi potem sporazumno vodile usodo Evrope in 'udi ostalega sr ••ta. Romunsko potniško letalo je padlo zaradi viharja v neko močvirje blizu Constanze. Štirje potniki in pilot so z letalom vred utonili. Japonska letala so napadla neko angleško ladjo- topničarko, ki je bila pred Honanom, da bi rešila ob nevarnosti angleške državljane. Angleška vlada bo zaradi napada vložila ugovor pri Japoncih. Vesti 25. oktobra Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se vrnila iz Belgrada na Brdo. Nemci so odstopili Češkoslovaški nazaj 15 vasi po sporazumu, ki sta ga sklenila češka in nemška razmejitvena komisija. Pričakujejo, da bo ČSR dobila tudi še nekaj drugih krajev. Hudi snežni viharji divjajo že dva dni po bolgarskih gorah. Sneg je pokril vse hribe nad 700 metrov. Bolgarska poslanska zbornica je bila sklicana na izredno sejo, na kateri so poslanci počastili spomin umorjenega generala Pejeva, bivšega načelnika bolgarskega generalnega štaba. Kongres francosko radikalno-socialist. stranke se bo začel v soboto v Marseillu. Začetek francoskih proslav ob dvajsetletnici premirja ho v Mctzu. Organizirajo jih bivši bojevniki. Velike politične spremembe napovedujejo na Madžarskem. Vso oblast naj bi vzel v roke regent Horthy s pomočjo predsednika vlade lmredvja. ki bi postal madžarski diktator in preosnoval socialno razrvano državo po pravičnejših načelih. Slovaška bo krščanska država in bo svoj krščanski značaj znala braniti z vsemi 6ilami in sredstvi in ne bo dopustila, da bi kdorkoli zastrupljal slovaško ljudstvo, kakor so ga do zdaj. V tem smislu je govoril predsednik slovaške vlade dr. Tiso v nedeljo v Banski Bistrici. Ostre ukrepe proti Judom je izdala bolgarska vlada. Prepovedano je vsako priseljevanje tujih Judov, zelo bodo pa tudi omejili udejstvovanje bolgarskih Judov v gospodarstvu. Madžarski in nemški policisti so 6e pobratili na prijateljskem sestanku, ki so ga imeli v Enge-ranu na trojni meji med Nemčijo, ČSR in Madžarsko. Sklenili so, da bodo sodelovali v vseh policijskih vprašanjih 350 ton srebra in zlata v ploščah je barcelonska vlada poslala čez Francijo v Ameriko za orožje in letala. Zlato izvira povečini iz zaplenjenih cerkvenih dragocenosti. Amerika bi posredovala za premirje med Kitajsko in Japonsko samo tedaj, če bi obe vojskujoči se stranki prosili ameriško vlado, naj to stori. Tako je dejal časnikarjem zunanji minister Hull. Romunski državni tajnik za propagando Tice-anu je sprejel zastopnike manjšinskega tiska v Romuniji in dejal, Ramunija ne more nikomur odstopiti nič svojega ozemlja, marveč bi ga po narodnostnih pravicah morala kvečjemu e od koga dobiti. O velikem oboroževanju demokratičnih držt|v pišejo italijanski listi in pravijo, da ni moderno orožje vse, marveč da pomeni v vojni prav toliko tudi vojak in njegova hrabrost, kar je dokazalo vojaštvo v abesinski in španski vojni. Proti omejevanju judovskega naseljevanja v Palestini bo protestiral pri angleški vladi predsednik USA Roosevelt. Prve demonstracije proti Judom so bile v nedeljo v Pragi, ko so neki mladi češki ljudje metali judovske goste iz kavarn. Čehi Judom zamerijo, da so ob zadnji krizi na vse načine skušali tihotapiti denar iz države in da niso nič žrtvovali za državno brambo. Pri razpravi proti voditeljem septembrske vstaje v južnoameriški republiki Čile so dva generala obsodili na 20 let ječe. Slovaški poslanec dr. Sidor se je vrnil iz Varšave in dejal, da je storil vse, da bi pridobil poljske državnika za slovaške pravice in da se mu je to tudi posrečilo. Ne more pa biti govora o kaki poljski madžarski skupni meji, ne da bi to dovolili Slovaki. Silovita burja je divjala zadnja dva dneva po Črnem morju in povzročila veliko škodo. Zahtevala je tudi več smrtnih žrtev. Zaloge premoga v Belgiji so tako narasle, da nameravajo lastniki premogovnikov začeti z odpuščanjem rudarjev, ker ne morejo premoga nikamor prodati. Pri odpustih bo prizadetih tudi precej slovenskih rudarjev. Zakon o varstvu države ostane še nadalje v veljavi na Litvanskem, ker tako zahtevajo notranje razmere, predvsem pa sovražno razpoloženje nemške in poljske manjšine proti Litvi. Italija je naročila velike količine petroleja v Mehiki. Ves ostali mehikanski petrolej pa je pokupila Nemčija. Ladjedelnice v Tržiču pri Trstu so dokončale novo motorno ladjo za prevoz nafte. Ladjo je v tali-janski ladjedelnici naročila neka angleška družba. V novi italijanski korporacijski zbornici bodo zastopane tudi italijanske pokrajine iz Vzhodne Alrike, Tripolisa, Somalije in Abesinije. Načelnik francoskega general, štaba Gameljn in poveljnik francoskega vojnega brodovja admiral Dar-lan sta včeraj priletela v Metz in bosta nadzorovala obrambna dela ob nemški meji. Naše odposlanstvo pri angleškem kralju London, 25. oktobra, m. Jugoslovansko odposlanstvo, ki je prišlo v London na zasedanje upravnega odbora mednarodnega urada dela, je bilo včeraj sprejeto pri angleškem kralju Juriju XI. v Buckimgham-ski palači. Člani odposlanstva so stalni delegat Jugoslavije pri ZN dr. Ivan Bubotič, kot namestnik ministra Dragiša Cvetkoviča, dr. Miian Čurčin kot zastopnik delodajalcev ter Bogdan Krečič kot zastopnik delavstva. Številne žrtve snežnih zametov Belgrad, 25. oktobra, m. Iz Djevdjelije poročajo, da vlada že tri dni tamkaj silen mraz. Po vseh višinah, zlasti pa na pogorju Kožuh, neprestano pada sneg, a vihar povzroča snežne zamete. Zaradi tega je prišlo v teh planinah že do človeških žrtev. Na vrhu Kožuha so našli zmrznjenega poveljnika I. obmejnega odseka polkovnika Stevana Kojundžiča in vodnika obmejnega oddelka poročnika Dragoslava Nikitoviča, a zraven njiju vojaka Aziroviča. V bližini pa so našli vse premrzle in v globoki nezavesti kapitana Miloša Iliča in tri graničarje. Patrulje so vse prenesle v obmejno karavlo Mala Rupa, kjer so jih s težko muko spravili spet k življenju, vendar pa ni dosti upanja, da bi okrevali. Japonci bodo nehali z vojno, ko osvoje kitajsko prestolnico Hankov Pred Zadnjim napadom na mesto - Japonska letala potapljajo parnike s tisoči beguncev Angleško italijanski sporazum stopi v veljavo v začetku novembra Nadaljni angleški načrti za sodelovanje med velesilami Ljubljana prehaja v volilno mrzlico Do 2000 reklamacij — Vil mrtvi izreklamiranl Ljubljana, 25, oktobra, Ljubljana počasi res prehaja v volivno mrzlico. Danes so mnogi zamudniki hiteli na magistratu vlagat še zadnje reklamacije za vpis ali izbris kakega votivnega upravičenca. Od prejšnjega ponedeljka pa do danes je bil v so,bo št. 48 domovinskega oddelka, kjer so razpoloženi stalni imeniki volivcev Velike Ljubljane, ki prvič stopa kot taka v volitve, velikanski naval. Uradništvo domovinskega oddelka je bilo neprestano zaposleno samo z votivnimi zadevami. Moralo je uradovati vsak dan pozno v noč, da so bile rešene tudi druge tekoče zadeve. Volivni urad v sobi št. -48 je bil celo v nedelja dopoldne do 13 odprt, da so mogli mnogi volivci, ki nimajo med tednom primernega časa, pregledati imenike in se prepričati, če so kot taki vpisani na pravilnem mestu. Naval strank je bil nepričakovano velik Kdor pozna volivne prilike zadnjih let od leta 1931. naprej, lahko reče, da takega zanimanja za volitve že kmalu ni bilo, kajti pri zadnjih dveh valitvah se je malokdo zanimal za volivne imenike in za to, da je vpisan v nje. Letos pa je zanimanje za imenike zelo močno in je bil naval strank velikanski. Soba št. 48 je bila skoraj pretesna. V njej so -bile postavljene biljardom podobne mize, v katerih eo bile po abecedni vrsti razporejene vejivne kartoteke, ki so zelo olajšale kontrole volivcev in tudi olajšale uradništvu, da je hitro in točno dajalo strankam zadevna pojasnila. Po stari šabloni je sestavljen najprej imenik vseh volivcev po abecednem redu in nato imenik volivcev po posameznih voliščih, ki jih i>o sedaj 39. Na zadnjem volišču bodo volili zunaj mesta na deželi stanujoči, toda v Ljubljani zaposleni državni uradniki. Takih volivcev je okoli 414. Od preteklega ponedeljka do davi je bilo v sobi št. 48 izvršenih 4.568 vpogledov v imenike od strani posameznikov in političnih skupin. Dnevno je prišlo do 400 strank v urad. Damovinski oddelek je vse zadeve hitro in ekspeditivno reševal. Mrtvi ne bodo mogli voliti Do včeraj je bilo vloženih na mestnem magistratu okoli 1.400 različnih reklamacij. Danes do 14 je zadnji rok za vlaganje reklamacij in računajo., da bodo posamezne skupine zlasti danes pritisnile z velikanskimi kupi reiklamacijskih predlogov. Mnogi skušajo na vse mogče trike osporiti volivno pravico kakemu v imenikih vpisanemu volivcu. Prvi se je zgadilo, da so bili iz stalnih voliv-nih imenikov, ki jih mora občina vsako leto do konca januarja pregledati, popraviti in nove volivce vpisati, uradoma izreklamirani in izbrisani mrtvi. Na podlagi mrliških listov so bili izbrisan iz imenikov vsi oni volivci, ki so umrli od 1. febr. naprej do zadnjh dni. V starih časih so bili prav zanimivi običaji pri volitvah, kako so lahko mrtvi volili. Za nje se poprej ni nikdo brigal, toda na dan volitev so ti »mrtvaiki« vstajali iz grobav in oddajali svoje glasove, Tam na Kongresnem trgu je bil etabliran volivnogarderobni salon Smola, ki je dirigiral razne ljudi, preoblečene in preskrbljene z legitimacijami, da so šli na razna volišča volit mrtve in odsotne. Ta gospod pa je imel 1. 1924. kljub pomoči mrtvih tako smolo, da je njegov kandidat propadel in je zmagal dr. A. Korošec, Kako so takrat robantili, se jezili, stiskali pesti in se celo jokali pristaši Smoline stranke? Letos ne bo.do mogli mrtvi voliti, ker bo prav stroga kontrola in so tudi mrtvi že izbrisani. Odvetnik dr. Reiiman bo moral sedeti 30 dni Maribor, 24. oktobra. Veliko pozornost je.vzbudila v Mariboru razprava, ki se je že pred daljšim Časom vršila v Dolnji Lendavi pred tamošnjim okrajnim sodiščem, v Mariboru pa se je za njo Sele zdaj izvedelo. Na zatožni klopi je bil znani mariborski odvetnik dr. Avguštin Reisman, ki jc bil obsojen na 20 dni zapora in sicer hepogojno. Ker pa je bil dr. Reisman že prej obsojen na 10 dni pogojnega zapora, bo moral sedaj vsega skupaj odsedeti 30 dni, že ne bo okrožno sodišče v Murski Soboti, kamor se je pritožil, drugače odredilo. Vzrok obsodbo je naslednji: Dr. Reisman je izgubil v Dol. Lendavi neko bagatelno razpravo ter je vložil potem proti sodbi priziv na okrožno sodišče v Murski Soboti. V teni prizivu pa je tako silovito napadel sodnika okrajnega sodišča v Dol. Lendavi dr. Umnika, da je okrožno sodišče v Murski Soboti odredilo proti odvetniku redovno kazen, obenem pa je dr. Umnik predlagal, naj se dr. Reisman kaznuje zaradi prestopka zoper čast. Sledila je kazenska razprava, na kateri je bil dr. Reisman obsojen na zgoraj navedeni zapor. Pozabljena slika Svetoiara Pribičeviča Kako je lepa pesem »Pobratimija«? Učili smo «c jo v ljudskih šolah na pamet in sma jo prepevali. G. senator dr. Albert Kramer je bil pobratim pok. voditelja samostojnih demokratov Svetozara Pribičeviča. Tam v veliki dvorani 'tajnitva JNS ali SDS so dali obesiti celo velik portret svojega voditelja in neustrašenega borca. Portret je bil umetniško delo akad. slikarja Vavpotiča. Dolga leta so pristaši JNS občudovali lepi portret. Ko se je leta 1929. spremenil v bistvu režim, jc Svetozar še doj-go kljuboval v dvorani, kakor da bi svoje somišljenike pozival na borbo za njegove ideje. Po letih pa so se razmere talko spremenile, da je g. senator dr. Kramer zapustil po.bratima Pribičeviča in krenil v režim. In kaj se je zgodilo s portretom? Portret je izginil iz glavne dvorane tajništva JNS! Kam? Hudomušneži pripovedujejo, da so portret lepo zavili in ga spravili tja na podstrešje kazinskega poslopja! Menda med stara šaro? Takale je bila usoda Pribičevičevega portreta! Izpred obrtnega sodišča Po okrevanju |e ostal še 5 dni doma Tone je bil razvaževalec sodavice. Na prsih so se mu prikazali izpuščaji; šel je k zdravniku, ki je Toneta spoznal za delanezmožnega, kar je Tone tudi javil gospodarju. Po .preteku 6 dni j© zdravnik ugotovil, da je Tone zdrav, da je dela-zmožen, tudi preživnina bolniške blagajne mu je bila s tem dnem ustavljena. Ka 6e je Tone šesti dan nato javil pri aluibenem gospodarju, ga je ta odslovil. Tone je tožil gospodarja za 14 dnevno mezdo in je trdil, da je bil odpust neopravičen; on je ostal še 5 dni sama zaradi toga doma, da bi bil popolnoma okreval. Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. Razlogi: Malo verjetno je, da bi bil kožni izpuščaj, ki je po zdravnikovi ugoto,vitvi izginil brez posledic v 6 dneh, taka bolezen, da bi bil bolnik potreben še 5 dni počitka za okrevanje. Pa tudi če bi bil tak odpočitek priporočljiv preko dneva, katerega je določil zdravnik, bi bil Tone magel le v sporazumu z gospodarjem ostati doma. Sodišče je tedaj smatralo, da je tožnik samovoljno in neopravičeno izostal od dela, zato ga je smel službodajalec brez predidoče 14 dnevne odpovedi odpustiti; § 239 št, 3 obrt, zak. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti Ničevo (Kino Union). Nekoliko monotoni se nam zadnje Sase dozdevajo sujeti, s katerimi filmski producenti obkladajo dva dohra francoska umetnika, Harryja Baura in Victorja Francena. Do zdaj je bil razočarani, nesrečni in k sumničenju nagnjeni zakonec redno sicer lo Francen, medtem ko se je Raur brez uspeha kakor neki Don Quixole v slednjem filmu boril za ljubezen. Zdaj pa so ludi Baura srečno zvlekli na Fran-cenov tir. Ta libreta so vsa na enak način zapletena, enako prihajajo do krize in so po istem vzorcu rešena po nekem podobnem zunanjem posegu. Psihološke mojstrovine so ta dela, vse vrline dobrih filmov imajo, dober režiser in dobri igralci dajejo v njih svoj maksimum — pa vendar ta na las podobna libreta, te vsebine, ki so prav za prav povsod enake, že začenjajo utrujati in dolgočasiti, saj že v začetku, še preden se dejanje zaplete, človek ve, kakšen bo konec. Med'filme te vrste spada tudi »Ničevo«, ki ima še drugi precej Očitni namen: da bi demonstriral silo francoske mornarice in heroizem, ki vlada v francoski vojski. Dejanje teče naglo, scene se menjavajo s pri-rodnostjo, ki razodeva spretnega, rutiniranega oblikovalca; — če bi bil to prvi film v svoji stroki, bi mu brez dvoma zapeli lahko hvalnico v vseh superlativih. Tako pa si želimo spremembe; še tako lepe pesmi se naveličamo, če jo kdo prepeva brez konca in kraja. V filmu »Ničevo« sodelujejo same kvalitetne moči. Glasbo je oskrbel znameniti komponist Honegger, režira .1. de Ba-roncelli, glavne vloge rešujejo Baur, Rigand, Tis-sier, Marcelle Chantal in ljubka Lisette Lanvin, nova zvezda francoske produkcije. Delo jc samo ob sebi odlično — moti le staroznana, preveč monotona motivika. Prijulelji dobre igre si ga bodo ogledali. Le še danes je čas za reklamacije! Kdor ne bo vpisan v volivni imenik, ne bo smel voliti! Reklamacije ureja mestno tajništvo JRZ na Gosposvetski c. 10-1. do 6 zvečer. Reklamacije se morejo vlagati na magistratu še danes do 8 zvečer. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 25. oktobra. Zanimivo predavanje v Pedagoškem druitvu Pedagoško društvo je snoči priredilo v mineraloškem institutu na ljubljanski univerzi zelo zanimivo in aktualno predavanje z naslovom: »Vzgojiteljevo carstvo«. Predaval je g. profesor Pavelič iz Zagreba. Predavatelj je takoj v začetku pojasnil, zakaj je dal svojemu predavanju tako romantičen naslov, nato pa je takoj začel razvijati svoje misli. Dejal je, d« je vzgojiteljevo carstvo v današnjih dneh vedno bolj ogroženo od političnega carstva. Politiku je za tem, da pride do svojega smotra z neko močjo, vzgojitelju pa za tem, da nad svojim gojencem ne dela nobenega nasilja, temveč skuša vzgojiti njegovo duhovnost, da je pripravljena za neki določen namen. V današnjih dneh p« skuša politik podvreči vzgojitelja svoji oblasti in svojim namenom, kakor vidimo po svetu. To je seveda popolnoma nezdružljivo, kajti do čim večjega sijaja prihaja politikovo carstvo, tem bolj škoduje drugim organizacijam, odgojiteljevo carstvo pa ni vidljivo carstvo politika, temveč carstvo v srcih, to je tisto, kar dela človeka res človeka in vzbuja v njem ono, kar je v človeku božanskega. Nocoj je bila v Lfublfanl tema Nocoj so v Ljubljani naredili prvi poskus, kako se mesto obvaruje v primeru vojne letalskega napada v noči. Po drugih državah so taki poskusi že kar nekaj vsakdanjega, pri nas pa smo nocoj prvič doživeli, kakšno je mesto brez luči. Po vsej Ljubljani je bila vso noč popolna tema. Po ulicah ni bilo nobene luči in okna vseh hiš so bilu popolnoma zagrnjena. Teman je bil tudi Grad, ki je štrlel kakor tajinstvena gmota v nebo, in vsa vozila so imela le toliko razsvetljave, kolikor je neobhodno potrebno. Res je sicer, da se nekatere stranke niso povsem držale predpisov in da je bilo tu in tam videti kakšno okno, ki ni bilo docela zatemnjeno in bi v primeru zračnega napada lahko izdalo sovražniku, kje leži mesto, a na splošno se je ta prvi poskus zatemnitve mesta prav dobro obnesel. , Človek bi pričakoval, da bo v tej temi zamrlo vse nočno mestno življenje, a ni bilo tako. Nekateri so se res podvizali, da so prišli domov še pred temo, drugih pa ni tema prav nič motila, da ne bi ostali v mestu prav tako kakor navadno. Ko so se oči privadile teme, so se ljudje kar spretno umikali drug drugemu in ni bilo prav nobenega zaletavanja ali razburjanja. Marsikdo se je bal, da bodo nocoj imeli tatovi in vlomilci kaj lepo priliko za svoje rokovnjaško delo, vendar ni bilo danes dopoldne na policiji nobene prijave o kakšnem vlomu. Da je bil v mestu tak mir, se je treba pred vsem zahvaliti policiji, ki je bila vso noč na nogah in so se njeni motorizirani oddelki pojavili zdaj v tej ulici, zdaj v oni. Nekje se jim je posrečilo, da so preprečili neki vlom, a vlomilec je pravočasno zbežal. Tud! na reševalni postaji niso imeli bog ve kakšnega dela. Vso noč sta se dogodili le dve nesreči ki jih je zakrivila tema. Na Gosposvetski cesti je neki avtomobil, ki je vozil prehitro, podrl neko Virant Cecilijo, ki je bila rojena leta 1909. in je uslužbena pri Drgancu Stanetu na Gosposvetski cesti. Delavka je pri padcu dobila precej hude poškodbe in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Avtomobilist, ki jo je podrl, je skušal sicer pobegniti, vendar pa so ga nekateri ljudje ustavili in ga izročili policiji. — Drugi ponesrečenec pa je neki Marenček Anton. Ta je svojo nesrečo zakrivil nemara sam. Na Bleiweisovi cesti se je po neprevidnosti tako zaletel s kolesom, da je obležal v nezavesti. Našla ga je policijska kontrola, ki ga je prenesla na stražnico, odkoder so poklicali reševalni avto. Osebni podatki doslej o ujem šo niso znani. Ker je bilo nocoj tako malo nesreč, je to dokaz, da so ljudje vzeli ta poskus zatemnitve resno in da so se temu primerno tudi obnašali na cesti, s čimer so pokazali svojo discipliniranost. SSeparji s tombolami v sodnih zaporih »Sreča je opbteču , zlasti sleparjem s tombolami. Kdo ve, kako dolgo bi še sleparila petčlanska družbica na raznih tombolah, da je niso razkrinkali nedavno na veliki gasilski tomboli v Kranju? Orožniki so polovili vse člane družbe, jih najprej zasliševali in nato izročili kranjskemu okrajnemu sodišču, ki je takoj proti njim uvedlo uvodno kazensko preiskavo zaradi ponarejanja številk na tombolah in zaradi sleparije. Morebiti bi ti »sleparčki« poskusili v nedeljo svojo srečo tudi v Ljubljani in bi mogoče marsikdo njih Odnesel lepe dobitke? Ko je bila v Kranju končana uvodna preiskava, je bilo odrejeno, da so bili vsi odpeljani v preiskovalne zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. V nedeljo je čedna sleparska družba v spremstvu kranjskih orožnikov prispela v Ljubljano, da ložira v hotelu »Čarni« na Miklošičevi cesti. Sprejeti so bili kot nezaželeni gostje: .fanko Rotman, poročen, zasebni uradnik, rojen 20.-. avgusta 1911 v Dobrenju pri Mariboru, stanujoč v Studencih; Edvard Tomažič, samski, piskrovez, rojen 8. oktobra 1911 v Bolzanu na Tirolskem, pristojen v Ptuj, stanujoč v Spodnjem Bregu pri Ptuju; Avgust Pal, samski delavec, rojen 20. junija 1020 v Tržišču pri Ptuju, tam stanujoč; Albin Širec, samski, mizarski pomočnik, rojen 25. februarja 1012 v Tržišču pri Ptuju, stanujoč v Spodnjem Bregu, in Fran Bobič, poročen, delavec, rojen 29. aprila 1902 v Beli cerkvi pri Novem mestu. Proti vsem je uvedena obširna kazenska preiskava zaradi sleparij na različnih tombolskih prireditvah. Zdravniška afera v Mariboru Mariborska policija preiskuje misteriozno, pa zelo zanimivo afero, v katero je zapleten nek znan mariborski zdravnik. Danes je prijavil policiji nek ključavničar, ki je bil prijatelj zdravnikove služkinje, da mu je ta povedala, kako se peča njen gospodar skoraj dnevno s sumljivim poslom. Pripovedovala mu je, da prihaja posebno zadnje čase vse polno žensk iz bivše Avstrije, da si dajo v Mariboru odpraviti plod. V Nemčiji je odprava plodu silno kazniva ter se zdravniki s tem sploh ne upajo baviti, ker bi izgubili takoj eksistenco ter bi riskirali dolgoletno ječo. Tudi ~ane,s.. ie kHa pri tem zdravniku neka dama iz Nemčije, ter se je odpeljala z brzovlakom popoldne domov. Prav tako pa leži sedaj v stanovanju tega zdravnika hčerka nekega uglednega mariborskega zdravnika. Policija je na podlagi te prijave odredila strogo preiskavo ter se pričakuje, da bo prišlo do velikih odkritij. Celje v skrivnostni temi Celje je bilo od snoči od 7 pa vso no« v skrivnostni temi. Že čez dan so gospodinje skrbno povpraševale, kako naj zagrnejo okna, mnogi so celo povpraševali, če sploh smejo pustiti goreti luči. Večerja je bila mnogokje snoči kuhana že ob 6, ob 7 pa so mnogi že^ legli k počitku. Dr. Gregorja Žerjava ulica pa je Se bolj oživela in vsi so pričakovali trenutka, ko se bo vse Celje zarilo v »babilonsko« terno. Ob 7 zvečer so ugasnili vse javne luči in po ulicah je postalo pravo :>zme£anoc vrvenje. Pred kolodvorom je bilo vso polno ljudi, ki so se veselili teme in mnogi so jo tudi »pošteno« izrabili. Celo dijaška »hora legalis« ni prišla vf poštev, da so snoči prišli tudi dijaki na svoj račun. Posebno važno nalogo je imela to noč celjska policija, kateri se je pridružilo okrog 100 »penzio-mranih žandarmov in policistov«, ki so »inšpici-rali« mesto. Celjani so se zares disciplinirano zadržali. Vsi javni lokali so po predpisih zastrli okna in vrata, po ulicah so skrivnostno vozili avtomobili z zaslonkami, celjske tovarne kakor Westen cinkarna in tekstilne pa so nabavile več tisoč metrov lepenke, s katero so pokrile steklene strehe. Koliko greha in »prekrškov« je bilo v »babilonski noči«, v Celju je težje ugotoviti. Neka ljudi si je razbilo nosove, mnogi so poljubljali mater zemljo, mnogi pa so se »dušalic, ko so v temi komaj našli vrata svojega doma. Na račun je prišel neki celjski trgovec, ki je prodal mnogo bombic, katere so fantje metali na promenado in vzbudili pravo nervoznost. Vlada usodila invalidom v celoti Belgrad, 25. okt m. Širit osrednji odbor glavnega združenja vojnih invalidov je vderaj na svoji seji ugotovil, da so se izpolnile vse zahteva vojnih invalidov. Udposlanstvo odbora je bilo sprejeto najprej pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, nato pa pri ministru za socialno politiko DragfSi Cvetkoviču, ki sta odpo-slanstvu obljubila, da bo vlad* v najkrajšem času Izdala invalidski zakon, v katerem bodo odobrene in sprejete do zadnjega vse zahteve, ki so jih invalidi postavili. Warren Dulf — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman s slikami 10 Chris je bil v zadreg), ker ga je nekdo presenetil v tako šibki in neumni uri. Opravičeval se je: »Vprnv sem nekaj premišljal.. .< Mac Kenzie je začel napletati pogovor: »Te dni vsi veliko premišljamo. Da, da.. .< Ferris je pripomnil: »No, ti imaš vsaj kaj prida žetev! Poglej, kako je letos pri meni!« Toda Mac Kenzie je pripombo o žetvi takoj zavrnil: »Kakšna žetev! Vseh mojiji šest sto oralov je bilo pod vodo in jih je povečini še.« Iz glasu mu je donel« ogorčena žalost. Chris je odgovarjal, da bi ga tolažil: »Nihče ne ve, kako se bo vse to končalo. Kaj praviš?* Sosed ni vedel, kaj bi dejal. Pokaš-Ijal je in molčal, zraven pa jezno zamahoval z bičem po redkem bilju, kur ga je ostalo ob ozarah. Chris je spet spregovoril: »Ampak nekaj bo treba storiti.« Mac Kenzie je stresel glavo, udaril konja z bičem, da je planil dalje in so brez besedi odpeljal po svojem opravilu. Pustil je Ferrisa, naj premišlja o tem. In Ferris je mislil naprej. Okoli nje- ga je žuborelo delovno vrvenje, ženici in mlatifi so se gibali kakor mravlje, gospodar pa je mislil in iskal rešitve zase tli za nje vse, ki so bili navezani z ženskami in otroki vred na sadove te zemlje, katero jim je zdaj jemal iz rok pustolovski pohlep. Zdaj ni čutil več take Žalosti za sinom, kj se je izgubil v svet. Še težje misli, kakor lastna nesreča, mu je zadajala stiska vseh ljudi v dolini... Pred tridesetimi leti so prišli sem in našli oh reki zaraslo puščo. Deset let so sekali in čistili, požigali in orali, namakali in sejali, preden so spremenili obličje tej dolini in ustvarili na njej vsak sebi skromno srečo. Delali so pošteno, hvaležno skrbeli za zemljo »n dolino spremenili v žitnico za milijone in milijone ljudstva v Ameriki. Zdaj pa so udarili sem kradeži, lenuhi, pustolovci, brezvestneži kakor jate kobilic in niso hoteli več priznavati razlike med mojim in tvojim, niso spoštovali ne zemlje, ne dela, ne znoja, saj so prihajali v imenu vsemogočnega zlata... Ferris se je pod težo bridkih misli sklonil, kakor da se je zazrl v zemljo, rednico očetov in bodočnost sinov, da bi videl, če ni v njej zapisana rešitev tudi za te težke dneve, ki so prihajali nad dolino... Peto poglavje. Nesreča. Po tistem mučnem in sovražnem razgovoru, ki ga je Lance imel na polju z očetom, je pognal konja in krenil naravnost proti rudniku fiolden Modlu. Ni vedel, kam naj bi se obrnil. Edina človeka, ki jima je zaupal, sta bila Serena in Whitney. Serena mu zdaj n‘ mogla nič pomagati. Bila je premlada in preveč navezana na dom in na zemljo, da bi sploh mogla razumeti, da njemu ni obstanka pod domačo streho, dn zanj ni prostora na teh poljih, da je poklican drugam in za večje naloge. Zalo je sklenil, da se ne pojde niti poslavljat od nje. Podil je konja proti bregu, odkoder je bilo slišati zamolkli hrum strojev, ki so vrtali zlato iz zemlje. Inženir Whitney je v rudniku delal z vso paro. Tudi v delavce je bila te dni, kar je on vodil delo, prišla nova volja, da so se gnali kakor inženir. Delali so, kakor da bo zlato, ki ga bodo naprali in navrtali, njihovo. Postavljali so nove stroje in motorje, iskali drugih, ugodnejših in obilnejših ležišč, razbijali s težkimi curki vode pečine, kakor da drobe peščene gore in dan na dan večali kup zlata, ki so ga vsak večer vozili v San Francisco v družbine blagajne. Siloviti prameni vode, podobni blatnim hudournikom, so preplavljali žitna polja, ki so se stegovala v bregove. — Vode je bilo vedno več in vedno dalje se je širil umazan madež po rumeni planjavi v dolini Sac"“ Kmetje so bili vsak dan bolj obupani in vsak dan siromašnejši. Vode je iz rudnika prihajalo toliko in tako naglo, da niso mogli rešiti niti tretjine žetve na tistih predelih, ki so ležali pod bregom, Prav te dni, ko so se druga leta veselili sadov svojega truda in spravljali težko zrnje v žitnice, ko so računali, koliko jim bo žetev vrgla in kako bi jo (Folo Wnrner Bros) VVhituev ie v rudniku delal z vso paro najugodneje prodali, prav te čase je bilo letos slišati škrtanje z zobmi, kletev in tarnanje žensk. Kajti prav te čase, kar |e prišel novi inženir, je rudnik delal, kakor ni delal še nikdar, odkar so se v breg zajedli zlatokopi. Cim več je bilo življenja in vrvenja v bregu, tem več je bilo nesreče na poljih Med mirnim ljudstvom, ki je že deset in desetletja živelo brez pretresov, je vrelo na globoko. Ljudje so se pripravljali na odpor. Treba bi bilo vreči mednje samo besedo, samo poklicati — in vsa dolina bi bila planila s sekirami in krampi in puškami v breg..* Mac. Kenzieva hiša je stala blizu mostiča, čez katerega je držala rudniška proga. Most je bil speljan čez globoko zajedo, koder jc spomladi tekla voda iz hudournikov, katere je rodilo spomladansko deževje v gorah. Pri zajedi se jc nehavala zadnja vzpetina brega, v katerem je daleč gori nad hišo ležal rud-nik. Voda, ki je drla iz njega vsak dan močneje, je doslej hiši prizanašala. Mac, Kenzie in njegovi so imeli te case polne roke dela, da so postavljali okoli hise jezove in kopali struge, da jim m spodkopalo in odneslo doma. Pošiljali so prošnje v rudnik, naj bi speljali vodo kako drugače, toda tam gori so se njihovim prošnjam smejali. Niti toliko se jim ni zdelo, da bi bili vsaj za videz kaj obljubili. Mac Kenzia je včasih prijemala silna jeza in tak bes, da je že nekajkrat držal puško in sc pripravljal, da pojde do rudnika in da bo tam postrelil vse, kar mu bo prišlo pod puško. Bil je Človek dobrega srca, toda silovite in nagle jeze. Od tu in tam V 7(1 okrajih bo postavil« svoji* kandidate h. SHS, ki jo vodi Večeslav Vilder. Stranka bo kandidirala v tistih okrajih, kjer živi srbsko prebivalstvo pomešano s hrvatskim življem. Včeraj je imel glavni odbor stranke sejo, na kateri je odobril kandidate, a po seji je Vilder izjavil, da je stranka zadovoljna z razvojem političnih dogodkov. Po vesteh zagrebškega časopisja bo stranka imela v 85 okrajih monopol, to se pravi, da njeni kandidati ne bodo imeli nobenih protikandidatov iz liste združene opozicije. Predsednik JNS Peter Živkovič pa bo postavil svojo kandidaturo kar v treh okrajih in sicer v Sarajevu, Negolinu in Mrko-njičgradu, kjer so nazadnje le pomirili razburjene pristaše in jih pridobili za Zivkovičevo kandidaturo. Po vsej državi je toplota t zadnjih dneh občutno padla. Iz južnih krajev v Srbiji prihajajo poročila, da v višjih krajih pada sneg že nekaj dni. Tudi v okolici Zagreba se je močno ohladilo ter je sneg zapadel na Sljemenu. Sicer ga je veter kmalu razpihal, vendar pa je bil ta sneg prvi znanilec .bližajoče se zime in opomin za zamudnike, da so si začeli hitro nabavljati kurivo. Zagrebška univerza bo volila v kratkem novega rektorja na mesto dr. Eda Lovriča, ki je odšel v jiokoj. Dr. Lovrič ima največ zaslug, da je zagrebška univerza dobila potrebne denarne podpore od države in zgradila novi poslopji za veterinarsko in tehnično fakulteto. Za novega rektorja bo najbrž izvoljen kak redni profesor bogoslovne fakultete. Kongres jugoslovausko-bolgarskih lig se je začel v nedeljo zvečer v Splitu. Zastopane so lige iz Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Novega Sada, Sarajeva in drugih večjih krajev ter delegati iz Bolgarije, ki jih je precej. Kongres lig se je včeraj zaključil, a danes se začne novi v obliki glavne skupščine. Strašna železniška nesreča se je dogodila v bližini Borova. S svojim malim avtomobilom se je vračal od obiska pri ravnatelju Batovih tovarn Maksimoviča borovski podžupan trgovec Vučeno-vič. Ker ob tamkajšnji železniSki progi ni varnostnih zapornic, Vučenovič ni pazil na prihajajoči brzovlak. Z veliko brzino je vlak pridrvel in udaril v avtomobil. Ker strojevodja lokomotive ni mogel ustaviti, je vlak rinil pred seboj avtomobil 5e 300 m. Avtomobil je bil zdrobljen, a izpod ruševin so potegnili Vučeaovičevo truplo popolnoma zmrcvarjeno. V»e kot stokrat je bil že kaznovan zaradi tatvine subotiški slaščičar Mihajlo Krnjenski. Nedavno je na ulici »snek otroški voziček in ga odpeljal v bližnjo gostilno, da bi ga vnovčil. Seveda so ga prijeli in vtaknili v zapor. Krnjenski je bil svoj čas najboljši subotiški slaščičar, a se je po smrti svoje žene zapil. Krasti pa je začel, da je prišel do denarja in z njim do pijače. Zadnja tatvina je bila po številu že 101. V času, ko ga je šla tena naznanit sodišču, se je obesil kmet Ivan Gregorek iz Jalževca pri Posavskih Bregih. Gregorek je bil sicer priden kmetovalec, vendar pa nekoliko preveč vdan pijani. Zaradi tega v hiši ni bilo več zastopnosti, dokler ni Gregorek sklenil svoje imetje razdelili na svojo in ženino polovico. Svojo polovico je v kratkem zapil, nato pa hodil okrog žene in moledoval.za denar. Ko sta se pred dnevi spet sprla, i* Gregorek razbil okna na njeni hiši, nato pa jo se pretepel. Žena se je odpravila, da bo šla na sodišče prijavit nasilnega moža. Nekaj ur kasneje pa sta dva krnela našla Gregoreka obešenega. 60.000 din občinskega denarja in 50.000 din ii občinske hranilnice je poneveril Zupan v Pučin-. v.5rckmurju, Štefan Kuhar. Pred nekaj dnevi je prišel pregledovat občinsko poslovanje revizor iz Ljubljane in tako ugotovil primanjkljaj fiOOOO dinarjev. Zatem pa še primanjkljaj 50 jurjev v občinski hranilnici. Zaradi tega so oblasti Kuharja prijele. Aretacija je izzvala v kraju veliko presenečenje, ker je bil Kuhar ugleden posestnik, ki je bil tudi zelo premožen. i t,D»a m,fl4,enifia J« »Ml 15 letni Milan Velički iz Bačkega Petrovega sela v Vojvodini. Med družinama Velički in Bugarski je vladalo stalno napeto razmerje. V soboto je šel Tomo Velički s sinom zivkom in 151elnim Milanom na njivo in sejal. Ko je prišla na njivo sosedova kokoš in začela zobati zrnje, je mali Milan stekel in jo pregnal. Čini sta to opazila dva sinova iz hiše Bu-garskih, sta pograbila motiki in načela mlatiti starega Velička in njegovega sina ter ju pobila na tla. Ko pa je Milan videl, da se oče nahaja v smrtni nevarnosti, je skočil izza hrbta na napadalca, potegnil žepni nož in zaklal prvega v srce, drugemu pa prerezal trebuh. Ko je zločin izvršil, ie jokaje pobegnil v vas, a v rokah je še vedno krčevito držal krvavi nož. Vaščani so potem ranjence pobrali, vendar pa sla bila Bugarskijeva že mrtva, Veličkova pa so prepeljali v bolnišnico. Sinova sta kradla — a oče je kupoval zemljo. belgraiska policija je te dni kar po vrsti prijela dva vlomilca Jovana in Lazarji Četra, ki sta že dobro leto bolj pomalem kradla v Zagrebu in Belgradu Jovan se je bolj držal Zagreba, Lazar pa Belgrada. Se bol) pa je bilo zanimivo odkritje policije, da sta brata nakradeno blago prodajala, a izkupiček pošiljala svojemu ■ očetu v Belini pri Benkovcu, ki si je nedavno kujiil posestvo za 40.000 din. Svojim sosedom je stari Četra pripovedoval, da njegov sir v Belgradu lepo »zasluži«. Vlomilca pa sta živela silno skromno. Uganko, zakaj je izginil uradnik belgrajske izvoz-niške družbe Savič & Nikolič, Svetozar Filipovič, s 100 jurfi, je policija že razvozljala. Uradnik jo je z denarjem potegnil v domačo vas in zakopal 99 jurjev na dvorišču svoje rojstne hiše. Uradnik je dolgo časa zagotavljal pblicijo, da mu je denar izginil na poti od Belgrada proti Novemu Sadu. Šef tvrdke je bil siko prejMiečen nad tem odkritjem, ker je bil mislil, da je Filipovič njegov najbolj pošteni uradnik. Značaja bolezni v zagrebškem mikrobiološkem zavodu še vedno niso ugotovili. Stvar se je spet za-okrenila v negativno smer, kajti ponovno so zboleli nekateri uslužbenci zavoda, ki so bili enkrat bolezen že prebbleli. Nekateri zdravniki so mnenja, da gre za bolezen tularemija, ki jo imenujejo tudi zajčjo bolezen. 13.000 nepismenih ljudi se nahaja v središču Hrvaške v belem Zagrebu. To porazno dejstvo so ugotovili po statistikah mestnega popisovalnega urada. Da bi vse te nepismene naučili brati in pisati, bo treba potrojenega truda in napora vseh tistih organizacij, ki so si nadele nalogo pregnati nepismenost iz vrst hrvaškega naroda. Kakor znano, so v tem delu najbolj agilna društva »Napredak«, »ABC«, in »Se-Ijačka sloga«. Tudi letos pobirajo imenovane organizacije prostovoljne prispevke v korist te akcije, da morejo potem za male denarje prodajati med nepismenimi abecednike. Aldo de Benedetti: Trideset sekund ljubezni II II Ljubljana, 25. oktobra. V letošnjem repertoarju ljubljanske drame sicer ni pravega reda in razporeditve, zato pa je sestavljen po načelu, da sprememba veseli. »Car Fjodor«, »Veriga«, »Žene na Niskavuoriju«, »Moliere«, »Potopljeni svet«, zdaj pa Benedettijevih »Trideset sekund ljubezni«, Malo tega, malo onega — tako si je mislil sestavljalec — in ustregli bomo lahko vsakemu okusu. Benedetti je že z »Rdečimi rožami« dobil v Ljubljani precej velik kredit. To dejstvo se je pokazalo v soboto zvečer, ko so prijatelji vedre šale in neprisiljenega, ne preveč jedkega humorja do zadnjega kotička zasedi' dvorano ljubljanske drame, Tako lepega obiska letos v našem gledališču še nismo nikdar doživeli. Benedetti se s »Tridesetimi sekundami« ni razodel kot velik, pač pa kot zelo spreten komediograf, ki pozna do podrobnosti sredstva, s katerimi se da dejanje prožiti, prehajati iz situacije v situacijo s presenetljivostjo, ki se zdi prirodna, ostro očrtavati like nastopajočih oseb ter z dobrimi domislicami, ki v gledalcih morajo vzbujati smeh, skrbeti za razpoloženje in označevati ter dvigati k ponazpritvi smešne plati glavnih oseb. Pri vsem tem pa je Benedetti v svoje delo vtaknil tudi nekoliko doktrine — v zmerno zbadljivi obliki; malo je pomoraliziral, ko je s prisrčno, ljubko navidezno brezbrižnostjo in nevednostjo dregnil v rebra z očitkom o vsemogočnem mamonu kroge, o katerih visoko moralni neoporečnosti svet ponavadi ne dvomi. Prevejana, prav detektivsko spretna jc iznajdljivost, s katero zapleta, razporeja in do krSja odlaga izhode iz situacij in njihove dejanske obraze. Norčav je kakor njegov Piero Guarandi, prijeten in človeka ne dolgočasi. Prav zadovoljen z veselim večerom človek odhaja iz gledališča. »Trideset sekund ljubezni« je preprosta avantura z ljubavno spletko, ki pa šele na koncu postane aktualnejša in pokaže pravo barvo. Sicer pa je delo le neke vrste vodnik po galeriji važnih ljudi in po meščanski družini, ki jo. brez jeze razkriva v njenih smešnih človeško-prečloveških straneh. Nezadovoljno spletkarico spoznamo, gospo, ki je brezpomembna, soprogo, ki življenja ne jemlje preveč resno, njenega oklevajočega, šibkega moža, zastavnega gospoda generala, ki ga ob kraju skoraj že pomilujemo, saj iz mogočnega družinskega oblastnika, ki je prepričan o svoji veliki pomembnosti in načelni čvrstosti ob koncu komedije ostane ie še žalostna »plahta« — kakor krilo šatora, ki se je bit sesedel. Premetenega in obrzdanega hladnokrvneža spoznamo, ki na duhovit način pride do tridesetsekundnega poljuba, star zakonski par srečamo, kjer žena vdano prenaša morilsko radovednost moža, ki bi si rad ogledal slednjo antično zanimivost Rima, Vse te osebe je Benedetti postavil solidno; njihovi značaji so jasni in prirodni, vse poteze zvesto in z velikim smislom za človeške slabosti vzete iz življenja. Duhoviti dialogi, ki so temeljito pre-kvašeni z originalno, svežo dovtipnostjo dosegajo, da se občinstvo neprestano smeji in zabava. Benedettijevih »Trideset sekund ljubezni« je pisanih prav dobro; morda za ljudi s posebno zbranim okusom to ali ono mesto v njih zazveni nekoliko frivolno — toda vse skupaj je rečeno s tako nedolžnostjo, brez slabega namena, da mora tudi največji sodnik odpustiti ter se veselo zasmejati. Sicer je pa takih mest prav malo — povrh pa niti niso huda, kaj šele pokvarjena. Igralski zbor, ki je delal ta večer, je komedijo rešil od prvega do zadnjega prav dobro. Mira Danilova je lahkomišljeno modeno soprogo potuhtala do kraja, izpustila ni v igri nobene poteze, trmasta je bila, odločna, zvita in spet naivna, pogumna'in plašna hkratu, ogorčena in vdana; ves sklopek mešanih lastnosti, ki jih kažejo takele mondene gospe je razvozljala pred našimi očmi z igro, ki je bila duhovita in impulzivna. Odličen je bil neizprosno mirni, sam sebe gotovi, preračunani Kraljev Guarandi. Prav imenitno se je postavil Cesar, ta res vsestransko uporabljivi interpret. Ogledovalca antikvitet je kreiral Gregorin neprekosljivo. Dober je bil Jermanov Tullio, prav dobra je bil? tudi Lipahova figura zgovornega advokata Ferinija. Presetnik je tistih nekaj besed in tisto merico igre, ki jo je bil pacientu namenil Benedetti, izpeljal prav srečno. Ženske vloge so odigrale poleg Danilove (Grazia Siriani), Gabrijelčičeva (Gel-truda Sirianijeva), M. Boltarieva (Eleonora Aguzzije-va), Nablocka (Giovanna Siriandijeva), Rakarjeva (Rosina), J. Boltarjeva (Marietta) in M. Slavčeva (tehničarka) s popolnim uspehom. Delo je solidno režiral Jože Šest, za zunanjo opremo pa je poskrbel v stilu naš scenograf inž. Franz. Komedija bo vselej dobro obiskana. Sadni sejem v Mariboru Lepše sadje je skoraj ie razprodano Maribor, 17. oktobra. Skupaj s perutninarsko razstavo se vrši 6edaj v Mariboru tudi tradicionalni sadni sejem. Sadjarji set morali letos Unionsko verando, na kateri se ta sejem sicer vedno vrši, prepustiti perutninarjem, sami pa so se umaknili v dvorano Zadružne gospodarske banke. Zaradi manjšega prostora so tudi letošnji sejem priredili v skrčeni obliki, vendar pa tudi tako zadovoljuje prireditelje in obiskovalce. Zanimanje za sadno razstavo in sejem jc prav veliko, bilo bi pa lahko še lepše, zlasti z ozirom na to, ker so zaloge sadja pri sadjerejcih sedaj že precej izčrpane, na 6ejmu pa dobe tako zasebniki, kakor tudi trgovci še dovolj sadja. Kakor na vseh dosedanjih, se tudi na letošnjem sadnem sejmu najbolj postavlja sadjerejska podružnica v St. Petru pri Mariboru, kateri so 6e letos pridružili tudi Limbušani. Ti sadjerejci iz neposredne mariborske okolice so razstavili svoja namizna jabolka v amerikanskih zabojih po 6redini dvorane. Po kvaliteti in o-premi je sadje na višku, kar priznavajo tudi mariborski meščani, ki zelo kupujejo te zaboje. O tem svedočijo že danes, drugi dan sejma, prazni prostari med seboj, Enotna cena tem namiznim jabolko,m je 7 din kg. Krasno kabinetno sadje je razstavila Banovinska vinarska in sadjarska šola. To so izbrani plodovi, vloženi v papirno raznobarvno volno in sicer 60 razstavljene vrste Ontario, rumeni belefleur, Baomanova reneta, Jonazan in Londonski peiping. Cena temu kabinetnemu sadju je 10 din kg. Razne sadjarske podružnice iz Štajerskega pa razstavljajo trgovsko blago v holandskih zabojih, kakor se po navadi izvaža v tujino. Tu so samo vzorci sadja, ki ga imajo podružnice, oziroma njihovi člani, doma na prodaj, Iz seznama, ki ga dobe interesenti na vpaglcd, jc razvidno, da predstavljajo ti vzorci okrog 100 tiso.č kg jabolk, ki jih imajo 6adjarji še v zalogi. Določili so ceno 3 det 5 din, kar sedaj, ko je sadje po večini že razprodano, nikakor ni pretirano ter je upati, da bodo zahtevano ceno tudi dobili. Zanimanja jc med kupci precej ter ba ta sejem gotovo pomagal našim sadjerejcem, da bodo svoj pridelek vnovčili po primerni ceni. Iz športne krošnje Odlikovanje slovenskega športnika. Vodja rajha Adolf Hitler je odlikoval dr. Vekoslava Miletiča, ministra na razpoloženju z redom velikega križa nemškega orla, a Draga Ulago, šefa strokovnega oddelka v ministrstvu zn telesno vzgojo pa z redom križa nemškega orla druge stopnje. Pri izročitvi teh odlikovanj, je nemški poslanik na našem dvoru v. Ilerren priredil v poslaništvu intimno kosilo. Dragu Ulagi k odlikovanju iskreno čestitamo. Na, listi najboljših strelcev v ligaškem prvenstvu še vedno vodi igralec Jugoslavije Aca Petro-vič z ?* goli. Sledijo Glišovič (BSK), Kacijan (Hašk) Matošič 11. (Hajduk) z po 7 goli. Po 6 golov imata W61l’l in Lešnik (oba Gradjanski), po 5 pa Pavletič (Slavija-Varaždin). 'Zanimive ugotovitve je postavil hrvatski tednik >Ne/.avisnost«. Po teh ugotovitvah vodijo ves hrvatski šport Židje. Tako našteva »Nezavisnost* naslednje ljudi, ki so v vodstvu športnih organizacij in ki so Židje: v zagrebški nogometni pod-zvezi: Željko (Dezidenij) Berger, dr. Spitzer (sedaj Milanovič), dr. Arpad Hahn, Steiner, Leitner, Klin-ger (sedaj K > ■- K J. C C C« r~ 3 J. O- Veter tsmer, jakost) Pada- vine , n “S ,.S 'Sp “1 a a ca u t> Ljubljana 765-.; 11-2 5-0 69 10 N, — Maribor 764-8 8-8 1-0 80 10 0 — — Zagreb 765-5 9-0 4-0 90 6 S, — — Belgrad 763-6 7-0 3-C 9j 10 WNW, — — Sarajevo 764-/ 7-0 3-C 90 10 0 — — Vis 763-7 8-0 4-0 90 5 NE, — — Split 762 6 15-0 7-1 50 5 NEt — — Kumboi 761 4 16-0 7-0 50 4 NNEs _ — Rab 764\ I3D 5-0 50 3 ENE, — _ Duhovnik 762-J 12-0 8-0 40 3 NE, — — Vremenska napoved: Deloma oblačno, precej hladno vreme. Splošne pripombe o ]>oteku vremena t Ljubljani^ od včeraj do danes: Iz noči ob 20 je bilo oblačno, do 8.40 se je oblačnost močno zmanjšala, do 9.80 pa se je skoraj popolnoma zjasnilo. Ves ostali čas dneva je bilo večinoma jasno, zvečer ob 19.10 je pričela oblačnost naraščati, a ob 20,30 je bilo popolnoma oblačno. Koledar Danes, 25. oktobra, torek: Kriz. in Dar. Sreda, 26. oktobra; Evarist. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmajer, Sv. Petra cesta 78. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek, 25. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani literarno skioptični večer pod naslovom »Legenda o svetogorski kraljici«. Ob 400 letnici božje poti na Sveti gori (1539), ki pomeni našim goriškim rojakom to, kar nam gorenjske Brezje, bo ob skioptičnih slikah predvajal dr. Joža Lovrenčič svojo umetno »Legendo o Mariji in pastirici Uršiki«. Vstopnice po tri dinarje v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Člani z legitimacijami popust. Pevke in pevci v Hubadovi župi včlanjenih zborov imajo prihodnjo vajo za skupni nastop v sredo, dne 26. t. m. ob 20 v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Mptice v Vegovi ulici. Župna uprava prosi ločne in polnoštevilne udeležbe. Med najplodovilejše skladatelje novejše dobe spade L. M. Škerjanc, profesor drž. konservatorija v Ljubljani. Že v začetku lanskega leta jo predložil Glasbeni Matici za izvedbo svoje naj-novejše delo za soli, zbor in orkester »Zedinjenje*. Matica je to delo sprejela in ga bo izvedla z vsem velikim aparatom, ki je za izvedbo potreben, v ponedeljek, dne 7. novembra ob 20 v veliki unionski dvorani pod vodstvom ravnatelja Poliča. Na koncertu bodo sodelovali 4 solisti, celotni orkester ljubljanske Filharmonije in pevski zbor Glasbene Matice. Ta dan bo krstna izvedba Škerjančevega dela, ki je napisano nalašč za proslavo 20 letnice našega osvobojenja in zedinjenja. Po-rr drobnosti slede. Od srede tega tedna dalje pa se bodo dobile vstopnice v knjigarni Glasb. Matice. Proslava Jadranskega dne 31. oktobra. Ljubljanski krajevni odbori Jadranske straže — mest6, železnica in univerza pripravljajo za 31. oktober svečano proslavo jadranskega dne v dvorani Trgovskega doma. Spored proslave bomo objavili. Naša pokopališča o Vseh svetih. ko bodo gro-.bovi okrašeni s preprostimi venci in svečami v mestnih barvah, bodo prvič izražala, kako dobro srce ima Ljubljana 7.a revne someščane. Svoje dobrote 6e pač ni treba nikomur sramovati, zato pa lahko vsakdo grobove okrasi tudi z večiml venci, da spomin svojih dragih čimbolj počasti z dobrimi deli. Za mestne reieve je mesto venca na krsto prof. Josipa Marna daroval 100 din major v p. g. M. J. Cesar, Gosposvetska cesta 10. Velikodušnemu darovalcu sc mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. Plenarna seja akcijskega odbora za vsesvelske odkupnine bo drevi ob 18.30 v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Zaradi važnih poročil in podrobne razdelitve dela pri veliki akciji je udeležba vseh članov akcijskega odbora, zlasti vseh zastopnic in zastopnikov sodelujočih organizacij nujno potrebna, poieg teh pa akcijski odbor vljudno prosi tudi vse okrajne načelnike, da 6e te važne seje zanesljivo udeleže. Akcijski odbor Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane. Za vsesvelske odkupnine so mestni uslužbenci pričeli raznašati prijavnice po vseh ljubljanskih hišah, da hišni gospodarji ali upravitelji vpišejo vse stranke, nato pa vsaka stranka zabeleži vsoto, ki se z njo odkupi prevelikega razkošja na grobovih. Za potrdilo odkupa dobi vsaka stranka toliko vencev ali sveč v mestnih barvah, kolikor znaša za mestne reveže darovana odkupnina. Kdor se odkupi s 5 din, dobi svečo z napisom *Za mestne revežec in za odkupnino 20 din majhen venček s trakovi, kjer je zelen napis »Rajnim v spomin — revnim v podporo«:, a veliki venci s svilenimi belozelenimi trakovi in zlatim napisom bodo obiskovalce pokopališč opozarjali na dobrotnike, ki so darovali po 100 din, da počaste spomin svojih dragih pokojnih z dobrimi deli. Akcijski odbor naproša vse prebivalstvo, da prijavnice čim prej izpolni s prijavami, ker že čez dva dni spel pošlje ponje, nato pa prijnvljenei dobe darovani vsoti ustrezajoče število vencev in sveč. Nekateri uradi, večja podjetja in zavodi $to naprošoni, naj sami zbero prijavo vsesvetskih odkupnin ter izpolnjene prijavnice takoj pošljejo akcijskemu odboru, da dobe darovani odkupnini ustrezajoče število vencev in sveč, po Vseh svetili pa šele pošljejo zbrane odkupnine, če bi še kako večje podjetje, zavod ali urad želel tako ureditev odkupa, naj to svojo ieljo jnvi akcijskemu odboru kar pod seznamom prijav s pripombo, potrjeno s podpisom predstojnika in uradnim pe Satom. Ljubljansko gledališč« Drama. — Začetek ob 20. Torek. 2">. oktobra: »VERICA«. Red B. Sreda. 26. oktobra: »TRIDESET SEKUND LJ1 BEŽNI«. Red Sreda. Četrtek. 27.oktobra: »POTOPLJENI SVET.. Red Četrtek. Opera. — Začetek ob 20. Torek, 25. oktobra: Zaprlo. Sred«."26. oktobra: »GORENJSKI SLAVČEK . Premierski abonma. Četrtek. 27. oktobra: jPOLJUB«.. PremiersK abonma. Pretep po volitvah Neposredno po objavi rezultata volitev pa se je salon, v katerem so bile valitve, izpremenil v pravo bojišče. Med dobro vzgojenimi Američankami sc jc razvila bitka, ki jo je začela razočarana mrs. Statsonova. Svoji tekmici je očitala, da je vplivala na volivce in jo obdolžila pred vso družbo, da je ona izvabila bivšo filmsko igralko v Boston zato, da bi se je iznebila. Mns. Statsonova jc zmagovalki tudi očitala, da je ona zakrivila bolezen druge kandidatinje. Navzoči gosti so sc vmešali v prepir in kmalu je nastal škandal, pri katerem je prišlo do pretepa in, ki se je končal šele čez nekaj ur. Toda šele sedaj je prišlo prava presenečenje: tri dni kasneje so mrs. Statsonovo zaprli. Izkazalo se je namreč, da filmske igralke ni poslala v Boston prvakinja, ampak mrs. Statsonova. Mrs. Stat-son je krivdo seveda zanikala. Toda v dokaz njene nasilnosti so navedli še en primer, ki se je zgodil pred nekaj leti Tedaj jc namreč mrs. Statsonova zaprla svojega moža, ker jc dvoril drugi dami. Mož je bil zaprt štiri tedne in ga je izpustila šele tedaj, ko je nek služabnik prijavil vso stvar oblastem. Zanikavanje mrs. Statsonove ni torej nič pomagalo in je končno pod pritiskom dokazov tudi priznala, da je v trenutku duševne zmedenosti povzročila odhod filmske igralke in, da je tudi svoji drugi tekmovalki dala neko nenavarno sredstvo, da je zbolela. Skrivnosti poslovnih uspehov V Newyorku je izredno mnogo hotelov, drug od drugega so oddaljeni «anio nekaj korakov. Vsi so enako opremljeni, na isti način zidani in skoraj vsi imajo enake cene. Toda vendar enemu hotelirju gre sijajno, drugemu manj dobro, tretji ima pa izgubo. Zakaj? Morda zato, ker jih je preveč? Nc! Skrivnost, zaradi katere dela eden uspešnejše, drugi slabše je povsem nekje drugje: v vodstvu. Kakšne čudeže doseže lahko dober hotelski ravnatelj nam pripoveduje gospod Ralph Hintz, ki je lastnik osmih velikih newyoTških hotelov. Gospod Hintz je začel 6vo.jo hotelsko kariero nekje v Evropi kot lift-boy, S petnajstimi leti je prišel z očetom v Ameriko, kjer je napredoval od pomivalca posode, kuharja, natakarja pa vse da lastnika osmih velikih hotelov. V čem je skrivnost gospoda Hintza, ki s svojimi osmimi hoteli zasluži več milijonov dalarjev letno? Njegove hotele vedno bolj obiskujejo kot pa druge. Skrivnost njegovega -uspeha je v dobri postrežbi. V dobri postrežbi vsem gostom prav do najmanjše podrobnosti. Z vsakim gostom ravna tako, da se gost počuti kakor doma. Pazljivosti mistra Hintza nc uide prav ničesar. Hotelski vajenci nc pozabijo nikdar priskočiti k gostu, ki si hoče prižgati cigareto, z gorečim vžigalnikom. Vratar, ki sprejema goste, mora znati čitati narobe in zna 6eveda gosta takoj nagovoriti z imenom, šc predno ga je vpisal v hatelsko knjigo. Čim pride gost v svoje sobe, dobi takoj pisemski papir s svojim imenom, časopis iz svojega kraja in igrače za otroke, če jih ima s sebaj. Natakarji znajo izgovoriti imena jedi tako, kot jih izgovarja gost, čeprav so napačna. Pa tudi gospod Hintz ni lesen možiček. Svojim gostom takoj da čutiti, da skrbi zanje. Za goste je prijetno presenečenje, ko najde v žepu 6voje. nanovo zlikane obleke droben zavitek vžigalec. Majhna vizitka, ki jo najde gost v svojem žepu mu pove, da je bila njego.va obleka očiščena z najboljšim čistilnim sredstvom. Vse to jc zastonj. Toda gost naj ve, kaj je napravil hotel zanj. Programi Radio Llubljana Torek, 25. oktobra: 11 Šolska ura: Kaj naj mladina ve o narodni obrambi (g. Kranc Ostanek) — 12 Šramel oštirje fantje« — 12.4.', PoroCila — 13 Napovedi — 13.20 naše deželane (plošče) — 14 Napovedi — 18 Pisan spored. I»ra Radijski orkester — 18.40 Gradovi na Gorenjskem I. (g. Leo Pettauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Dim. Krušič ob lOO-Iet-nict njegove smrti (Svet. feumarevič) — 10.50 Vesela kronika — 30 Koncert pevskega zbora Glasbeue Matice — 20.45 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba (Radijski orpester). Drugi programi Torek, 25. oktobra; Bclgrarl: 20 Vokalni koncert, 20.30 Simlon. koncert belgrajske filharmonije — Zn. greb: 20 Opera — Sofija: 20 Vok. konert 20.55 Ruske romance, 21.25 Lahka glasba — Varšava: 19 Zah koncert, 22.15 Vok. koncert _ Budimpešta: 19.30 Bizetova opera .Carmen«, 23.In Cig. orkester _ Trtt-Milan: 21 Pestra glasba. 22 Komor, koncert - Rim-Bari: 21 Mu-lejeva opera »Liola. _ Dunaj-Lipsko: 20.10 Pester ve-£er — ^ovifjsberrj; 19 Opera «Kavalir z rožo« — Ham. hura: 19 Blzetova opera *Carmen« — Bratislava: 30.10 Operna m operetna tflasba - Koln: 20.10 Filmske no-v osti« 20.30 Plesni večer * Deset let Radio Ljubljane Zgodovina ustanavljanja in organiziranja naše radiofonife Ljubljana, 25. oktobra. Čez tri dni poteče deset let, kar je ljubljanska radijska oddajna postaja uradno stopila v življenje ter začela pošiljati v svetovni prostor slovensko besedo, pesem, godbo in dogodke iz našega življenja. Deset let je že, kar se simbol našega radia — kukavica — dostojno in uspešna uveljavlja v eni najpomembnejših modernih kulturnih področij, kakršno je Tadio. Radio pomeni za slovensko ljudstvo še veliko večja narodno in kulturno dobrino, kakor pa za druge večje narode, ki imajo priliko in možnost uveljavljati se v svetu tudi drugače. Zato se desetletnice Radia Ljubljane spominja vse naše ljudstvo doma in v tujini, in daje priznanje požrtvovalnim prizadevanjem ljudi, ki so naš radia ustvarili in ga v teh desetih letih izoblikovali do samostojne in svojske oblike. Ljubljanska radijska postaja je bila postavljena 1. 1928. po navodilih univ. prof. inž. Marija Osane. Do.bavile so jo nemške tvrdke na račun reparacij. Ministrstvo pošte in telegrafa kot lastnik oddajne postaje jo jc po pogodbi izročilo ljubljanski Prosvetni zvezi za dobo 15 let. Prosvetna zveza je na lastne Straške postavila studio z vsemi potrebnimi napravami. Zato so spomladi 1928 pri Prosvetni zvezi osnovali posebni »Radio-od-sek«, katerega naloga je bila, da oskrbi sredstva za oddajni inventar ter obratno glavnico, da omogoči ljudem čim cenejšo nabavo in popravilo sprejemnih aparatov. Glavna naloga odseka pa je bila priprava za smotrno organizacija sporeda. Postaja je bila kmalu toliko dodelana, da je mogla 1. septembra 1928 že začeti s poskusnimi oddajami. Kot prvi je v slovenskem radiu govoril g. F. S. Finžgar. Slovesni začetek o.ddaj je bil določen za 28. oktober, na dan 10 letnicc osvobo-jenja Slovencev izpod avstrijske oblasti. Postajo je v imenu ministra za pošto in ob navzočnosti zastopnika oblasti odprl g. Žiika Pavkovič. V imenu slovenskega naroda se je zahvalil za novo ustanovo takratni predsednik ljubljanskega oblastnega odbora in sedanji ban dr. Natlačen. Nato je bil slavnostni koncert Pevske zveze, pri katerem je nastopilo 800 pevcev in pevk, ki so prihiteli od blizu in daleč, da sodelujejo, ko gre slovenska pesem v širni svet. Gospodarske zadeve postaje je vodil poseben odbor, katerega člani 60 bili: gg. dr. Jakob Mohorič, takratni predsednik Prosvetne zveze., ravnatelj B. Remec, ravnatelj Josip Gogala, B. Pleničar, univ. prof. inž. Marij Osana in tajnik Prosvetne zveze Vinko Zor. Širši programski odbor, ki je deloval v okviru radijskega odseka Prosvetne zveze, je dajal smernice za sestavo in nadziral izvedbo radijskega sporeda. Iz tega odbora so bili imenovani referenti, Oddajno poslopje s 120 m anteno pri Domžalah ki so vsak v svojem področju imeli nalogo pripraviti in voditi podroben program. Referent za predavanja je bil g. Zor, glasbeni referent dr. Dolinar in časnikarski referent Ivan Martelanc. Kot dramski in kulturni referent jc sodeloval še prof. France Koblar in kasneje leta 1932. prof. Niko Kuret kot referent za šolske ure in mladinske oddaje. Kot napovedovalci so se v začetku pri po,-skusnih oddajah udejstvovali razni gospodje. Ob začetku rednih oddaj pa jc bil nastavljen redni napovedovalec. Sedanji glavni napovedovalec inž. Pengov jc nastopil v novembru 1928 in jc dolgo opravljal službo sam. V seozni 1929/30, ko je bil pri vojakih, ga je zamcnil g. Miloš Stare, ki je potem obdržal mesto drugega napovedovalca do nastopa komisarjata (27. II. 1933), po razpustu Prosvetne zveze. Zaradi razpusta Prosvetne zveie je postaja dobila komisariat, ki je prevzel posle in inventar 27. II, 1933. Člani komisariata, imenovani od mi- Pogled v veliki oddajni studio radijske postaje v Ljubljani nlsftrrfva prometa, v čigar resor je tedaj spadal radio, so bili: dr. Tavzes, dr. Dular in Josip Ribičič, Kasneje jc ministrstvo zamenjalo dr. Dularja z inž. Stebijem. Za komisariata so prišli v postajo novi programni sodelavci. Od starih delavcev 60 ostali za časa komisariata še: gg. dr. Dolinar kot glasbeni referent, napovedovalec inž. Pengov in tehnični vodja postaje univ. prof. Marij Osana. 22. avgusta 1935 jc ministrstvo pošte, telegrafa in telefona imenovalo nov komisariat, ki so ga tvorili: prof. Koblar, Miloš Stare in inž. Eržcn; Po razveljavljenju razpustitvenega odloka je P. Z. z odlokom ministra pošte, telegrafa in telefona in z odredbo direkcije pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani spet prevzela upravljanje- radiofonske oddajne postaje. Prosvetna zveza je istega dne imenovala na svoji seji novo upravo za radiofonsko oddajno postajo v Ljubljani. Uprava, ki jo tvorijo gg. prof. Koblar, univ. prof. inž. Osana in odvetnik Miloš Stare, je v svojem poslovanju povsem avtonomna. Pooblaščena je samostojno voditi tekoče posle, programski in upravni aparat. Člani uprave so si razdelili resore takole: vodstvo uprave in pro- gramskega odseka prof. France Koblar, tehnično vodstvo univ. prof. inž. Marij Osana, ekonomsko admanistrativno vodstvo pa je prevzel odvetnik Miloš Starč. Na predlog nove uprave je Prosvetna zveza imenovala g. Vinka Zora za referenta za prosvetna predavanja, dr. Dolinarja za glasbenega referenta in prof. Kureta za referenta šolskih, mladinskih in zabavnih oddaj. Pogled v notranjost antenskega stolpa Pes pismonoša Neka francoska planinska vojaška edinica je imela psa z imenom Flambeau, ki je v visokih predelih Alp opravljal službo pismonoše skozi 10 let. Bil je zelo razumna žival ter pri vojakih močno priljubljen in daleč na okrog poznan. Tc dni pa jim je poginil in njegova »pasja smrt« jc prizadejala vsem veliko žalost. Ta pes torej jc svoje posle odlično opravljal, zlasti pa pozimi in ob hudih nevihtah, ko jc bil vsak promet onemogočen in sc je mo.ral tudi človek ukloniti razbesnelim naravnim silam. Pes pa ni kloni! nikdar. Cele ure sc je boril z naravo, 6amo da bi izpolnil svojo nalogo. Bil je edina živa vez med dolino in trdnjavo. Nosil je dve usnjati torbi, prihajal in odhajal je, in' bil neobčuten napram vsemu, kar ni spadalo v njegov pasji poklic. Celo svojih pasjih tovariev, pastirskih psov ni hotel med službo poznati in se ni zmenil za njihovo, na boj izzivajoče lajanje, dočim se je z njimi izven uradnih ur prav do.bro razumel. V službi ni poznal nc prijaznih klicev niti slaščic. Službe žc ni več vršil eno leto, Po tako težavni in naporni službi jc užival zaslužen pokoj. Čeprav so zanj skrbeli in ga v njegovi onemoglosti na stara leta kar moč negovali, vendar mu niso mogli utešiti hrepenenja po utrdbi, po strminah in snegu, kar vse jc neštetokrat zmogel. Ko je čutil, da bo poginil, je premeril še poslednji pot Lonslebourg-fort de Solič-res, da bi končal ob barakah pred zbranim oddelkom. Jaka in Janez sta bila dvojčka, oba pa sta se zagledala v Žagarjevo Ivanko. Ob neki priliki jo je Janez nagovoril: »Ivanka, taka rad te imam. Vsako jutro si ti moja prva misel.« Ivanka: »Jaka trdi ravno isto.« Janez: »Ivanka, jaz vstanem eno uro prej kot on.« Sluga hotela »Pri ruskem carju« je v zgodnjih jutranjih urah pometal in snažil hodnik, ko zabrni telefonski zvonec. Sluga, prašen, zamazan, kakršen jc bil, je vzel slušalko v roko ter zaklical: »Halo, tu ruski car.« Hervey Allen: 110 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Jutri jo dobite,« je rekel škof in si natančno vse zapisal v svojo črno knjižico z zlatim križem. »Kot Anglež bo gospod Antonio težko razumel, škpfovska milost, kakšno veliko uslugo mi s teni storite.« »Gospod Antonio je dober katolik, kakor slišim,< je zasukal škof. »Pa vendar ne edini, škofovska milost,« je odvrnil Antonio. Priklonila sta se pred donno Mercedes ter se sprehajala po nekaj korakov gori in doli. »Zelo sem vesel, da sem vas tukaj našel,« je rekel škof. 2e nekaj časa sem imamo tukaj v Havani najrazličnejše izbruhe nenavadnega verskega zanesenjaštva. Tudi vi, gospod, ste bili prav gotovo nedavno očividec, da se je neki francoski menih, ki ga prav gotovo, kakor mislim, poznate, postavil proti kaznovanju nekega sužnja.« »Vidi s6, da je škofovska milost izredno informirana o vseh dogodkih v Havani.« »Odlično!« je rekel škof. »Tako sem n. pr.; vsaj kakor pod pečatom najstrožje molčečnosti, danes popoldne dobil vest, da nameravate vi potovati v Afriko pod zares ugodnimi pogoji.« Naredil je pomenljiv premor. »Takrat mi je padlo v glavo, če bi mogli morda vi na svoji ladji pustiti prostorček za brata Francoisa. S tem bi mu storili, kakor mislim, veliko uslugo. Jaz sem namreč, da vam na kratko povem, povzročil, da bo premeščen v afriško provinco svojega reda. Pravkar sem pa na kratko govoril z guvernerjem, ki se je s tem v celoti strinjal in me prosil, naj sam govorim z vami. Da ne pozabim: Njegova Ekscelenca bi vas za trenutek rad videl, preden odidete.« Naredil se je kakor bi se poslavljal. »Bilo mi je v veliko zadovoljstvo, gospod Antonio. Moje vroče molitve za srečno pot vas bodo spremljale.« V družbo ee je naselila precejšna živahnost. Zbirali so se na livadi ,in kdor ee je sprehajal pod drevesi, se je nemudoma vrnil. Donna Mercedes je začela močno kašljati, da bi obrnila pozornost nase, toda nihče se ni več obrnil k njej. Odrezano prasketajoče šumenje odpirajočih se pahljač je obrnilo poglede na skupino gospa, ki 60 se bližale po zaraščeni stezici skozi piaprotje in palme. Tako je bilo, kakor da bi stopile neposredno iz zelenega ozadja naprej na prostor poleg vodometa, kjer so tedaj mahale s pahljačami in obstale ter so začele s tistimi, ki so jim stopili nasproti, pogovarjati se in smejati. V sredini skupine je stala gospodična Dolores. Antonio se je nezadržno prerinil do nje ter se mu je zdelo, da je to posebna milostna kretnja guvernerja, ker ga je rešil pred ceremonialno nadlego dona Alonza in ga sam seznanil z Dolores. »Tukaj, gospodična,« je rekel, »je mladi gospod, ki ste ga, mislim, že enkrat videli.« Zdelo se je, da se kar pase na lahni zadregi, ki so jo njegove besede povzročile pri obeh mladih ljudeh. »Gospod Antonio nam je prinesel pisma od dragih prijateljev,« je nadaljeval očividno iz obzira do mladih Kubancev, ki so stali v neposredni bližini in so z neko nestrpnostjo čakali na to, da pridejo tudi oni na vrsto. Antonio pa je med tem slišal sladki, lepo izoblikovani glas, ki je kar očitno globoko zvenel, ter dejal nekaj kar tako: Kuba si šteje v čast, da ima v gosteh tako uglednega tujca. Dolores je nosila obleko iz svetlikaslega zelenega blaga. Čezenj je nosila ogrinjalo iz svetlo-škrlatne barve, ki je padalo v dolgih resah z njenih ramen. Antonio je nekoliko višje dvignil svoj pogled in videl, da se mu je njeno modra, oko smehljalo, medtem ko se je nalahno igračkala s pahljačo. »Ta velika, nepričakovana čast je na moji strani,« je mukoma odvrnil in kakor se je zdelo, ne preveč posrečeno. Nalo sta se morala obadva smejati nad neizmerno resnostjo njunega formalnega dvo govora, ter videl, kako se je Dolores okrog usten nabral smeh. »Kaj ste potem vi pripeljali s seboj mikavno damo, gospod Antonio, ki vas je danes dopoldne spremljala h krstu?« Gledala ga je napol porogljivo preko svoje pahljače. »Žal ne, gospodična.« »Oh, to me je pa zelo razočaralo! Odkrito priznano: moja radovednost je bila silna. Mi tukaj doslej nismo vedeli, da se puste mladi angleški vitezi spremljati od starih dam. Pridite, gospod, in pomagajte pregnati naše neznanje: kdo je bil dama? Saj si vendar ne upam misliti, da bi se vi upali semkaj k nam brez ženskega varstva.« Hčhetanje se je zaslišalo iz vrste mladih deklet. Antonio se je sedaj domislil, da je nekatere med njimi videl že v cerkvi. »Vi imate kaj slabe predstave o mojem značaju, gospodična,« je rekel, »— da bi si razložil zadevo: jaz sem razkazal ženi nekega ameriškega kapitana pokopališča in nagrobnp napise v Havani. Ona je velika avtoriteta za cerkve. Povsod po svetu obiskuje pokopališča.« Pojasnilo je izzvalo splošno zadovoljstvo in zanimanje in kmalu se je razvil običajen razgovor. Očividno so bile vrtne družbe gospodične Dolores stvar mlajšega rodu. Gostiteljica sama je hodila od gosta do gosta, a zmeraj ji je sledila tropa zvestih oboževalcev. Iz vedenja Dolores je govoril čisto svojevrsten čar, občutek dostojanstva in radostno preizkušanje last- nega položaja, s čimer pa je brzdala mlade ljudi in jih obenem spravila v razpoloženje. Sam don Alonzo je moral to priznati. Tiho se je pomaknil nazaj in spremljal gospodično Mercedes, ki se je odpeljala s svojim stolom na kolescih. Oba stara pa sta nekje pila sama svojo kavo in se pri tem zabavala dolge ure z dvorskimi brbljarijami iz davno preteklih vladarskih časov. Na vrtu so med tem postregli e kavo in drobnim pecivom. Antonio je vzel kos peciva, ki je predstavljalo lik juda na grmadi. Odložil je svoj pladenj s pecivom vred na kamenito klop in položil zraven prtiček. Dolores je prišla mimo in mu prikimala. Skočil je pokonci »Smem prositi za milost?« je rekel in pokazal na kamenito klop. Obrnjen k mlademu možu poleg Dolores je nadaljeval: »Gospod, kajne, da mi oproščate vsiljivost, /am je gotovo pogosto usojeno piti v Los Molinos kavo, toda jaz, jaz ostanem le malo dni tukaj.« »Če gospodična dovoli,« je odvrnil mladi konjeniški častnik z lahnim upanjem, da ga bo odklonila. »Jutri, don Esteban, obljubljam vam. Gospod Antonio nas mora tako kmalu zapustiti. Potem vendar ne boste nejevoljni.« Potrepljala je mladega moža s pahljačo. Ta se je priklonil bolj iz vljudnosti, kakor iz zanosa ter se oddaljil. Dolores in Antonio sta se vsedla. Nalil ji je kavo, toda njegova roka se je tresla. »Tako vznemirjeni ste, don Antonio?« Njena pahljača se je v naročju zgrnila skupaj. Vsedla sc mu je nasproti in ga pazljivo motrila. »To vendar vidiš!« ji je zvito rekel in jo naravnost, pogledal, toda kri mu je udarila v lice. Njeni rami sta se dvignili in se pola- goma znižali. Tedaj je odmaknila pogled od njega in izpila požirek iz skodelice. Vzel ji jo je iz roke in pil na istem mestu kot ona. »Ta mora goreti!« je rekla smeje ter vzela košček peciva z grmado. »Pa nimaš nobenega sočutja z ubogim vragom na ognju?« je vprašal. »Vse svoje življenje sem se oziral po Tebi in ko sem dvignil oči v stolnici ob stebru, mi je bilo končno tako, kakor da nisem več sum. Ker sem te našel, ker vem, da si ti...« »Previdno!« Je šepetala. »Intendant prihaja!« Obmolknila sta in srebala iz svojih skodelic, medtem ko je prišel tik mimo njiju neki plavolasi gospod srednje starosti z mečem za okras, ki je bil posut z biseri. Globoko se je poklonil pred Dolores in premeril Antonia s srepim pogledom. »Ve,« je rekla, »da ga tukaj nič radi ne vidijo. Pa kar nadaljujte, don Antonio, pravkar ste nekaj rekli.« »Zares?« nagloma se je priklonil in zgrabil za njeno roko pod okriljem visečega prta. »Ne tako krepko stiskati!« je rekla. Njene oči so se na široko odprle. »In sedaj moram, prosim, imeti svojo pahljačo, gospod — ne pozabite, kje 6va!« »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesefna naroJnina 12 din. za inozemstvo 25 din. TlredniSIvo: Kopitarjeva »lira «'111 Telefon 4001 d« 1005 Unrava- Konitarievu nli» H Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Čet. Izdajatelj: inž. Joie Sodja Urednik: Jože Košiček. *