PflfUUna plačana t gotovini. STE V. 63. 8 rfjT»K t J v* X*A- .JANI, sobota, 20. marca 1926. mm User* w LETO IM. Posamezna številka Din 1'—. **m ■&X3y*?.W biiaja vsak dan opo?dne, izvzemsi nedelj in pravnikov. Mssecna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. I« 15 8 UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi 3e ne vračajo. — Oglasi po ta?Sia. Pismenim vprašanjem naj se priloži znam^s za odgovor. Račan pri poštnem ček. uradu štev. 13.G3S* V>fckrfc'WWv^J^«rt«Jl«V »/»MVUnUilMAVV« UW» . *•-*.***-• Mi in Italija. CJjub demantiju g. Ninčiča, da ni žrtvovano naše Primorje v korist italijanske JUfce, je vendarle jasno, da je naša zu-c'**Ja politika čisto zaplavala v italijanska vode. In sicer tako globoko, da je ie(ko govoriti o neodvisnosti jugoslo venski zunanje politike. F očitnem nasprotju z našo zunanjo Politiko pa je italijanska notranja politik* še temeljitejše zaplavala v sloveno-fc4»ske vede, kakor da bi hotela s tem poudariti, kako je treba tolmačiti njega zatrjevanja o prijateljstvu do Jugoslavije. ®ne 13. marca se je namreč vršila v Irslu prizivna razprava zaradi krnskih dogodkov. Junija meseca leta 1922 je bil namreč poškodovan spomenik, postavljen na čast padlim italijanskim vojakom na vrhu Krna. Takoj so bili obsojeni Slovenci, da so spomenik nalašč poškodovali, da tako oskrunijo spomin padlih italijanskih vojakov. Val barbarskega preganjanja je tedaj udaril po slovenskem prebivalstvu. V nasmeh za prestano trpljenje in poteptamo pravico pa je zaključila preganjanje radostilna svečanost na Krnu, ki je bila nekaj tako sramotnega in ponižujočega z* naš nared, da bi se našel zgodovinski proier samo še v Gesslerovem klobuku. 18. novembra se je nato vršila proli »krivcem« razprava v Gorici in razven v t s|>omin na mnoge težke ure«, ki jih je društveni pravdnik iniel v svojem delu. Banket Po oficijelnem delu jubileja dr. Majarona in dr. Tekavčiča na univerzi je prijateljski sestanek zvečer v Kazini zbral lepo družbi stanovskih tovarišev. Ljubljanski odvetuiki in odvetniški kandidati so bili malodane |>oliioštevilno prišli, mnogi s soprogami, pa tudi udeležba z dežele je bila častna, zlasti iz Štajerske. Večer so kot gostje počastili veliki župan g. dr. Vilko Bal tič, prorektor univerze dr. H i n t e r 1 e c h n e r, delegat ministrstva financ dr. Savnik s soprogo, predsednik viš. dež. sodišča dr. Babni k s soprogo, dekan juridičue fakultete dr. Dolenc, gerent mestne občine ljubljanske Likozar, predsednik notarske zbornice Hudovernik, predsednik dež. sodišča Rekar, prvi drž. pravdnik Ogor e ut z, dvorni svetnik Be-žok i. dr. Na banketu so govorili lepe in pomenljive govore, tako da se lahko reče, da je bil večer kulturni dogodek prve vrste. Banket jo ravnal podpredsednik odvetniške zbornice dr. Z i r o v n i k. Jubilarja zbornični predsednik dr. Danilo Majaron, ki je prišel s soprogo in sinom, ter zbornični pravdnik dr. Tekavčič sta bila pri vstopu živahno aklamirana ter ves večer predmet občih simpatij. V reto govorov je otvoril odvetnik dr. Vladimir Ravnihar. Izvajal je prilično tako-le: Na današnjem izrednem občnem zboru odvetniške zbornice smo iz poklicanih ust čuli pravilno, točno in pravo ter pravično oceno 25letnega poslovanja dr. Danila Majarona kot predsednika te odvetniške b. rnice, še več, poročevalec nam je označil veliki pomen vstopa dr. Majarona v javno naše življenje. Bil bi torej samo odvišen pleonazem, ako bi še s tega mesta parafraziral brezprekorne poročevalčeve ugotovitve, njegove v lepo obliko odete in nam vsem iz srca vzete misli in občutke. Tudi bodo kompetentnejši činitelji govorili o slavljenčevih zaslugah, kjer povsod in vselej se je najuspešnejše udejstvoval. Oglasilo se bo društvo »Pravnik« in ž njim uredništvo »Slovenskega Pravnika«, ki je že pred tremi leti praznovalo 251etnico svojega chef-redakterja. Ne bo molčala Alma mater labacensis, ki ga upravičeno šteje med svoje stvaritelje in danes še med svoje aktivne sodelavce. Dvigniti mora svoj glas tudi mestna občina ljubljanska, katere koristim je dolgo dobo let poklanjal svoje delo, svoje znanje in svoje izkustvo. Hvaležno bi tudi bilo, če hočemo spo-polniti jubilarjevo življensko sliko, da bi govorili o Majaronu-politiku. Vsekakor tema za se, zakaj zgodaj že je bil posegel v naše javno življenje. Živo še ga imam pred očmi, ko sem bil študent na nekem shodu v Kranju. Za drugimi govorniki je nastopil dr. Majaron. Po duhovito humornih besedah se je predstavil za političnega učenca dr. Tavčarjevega, potem pa s svojimi elegantnimi, vsebine polnimi izvajanji prevzel duše zborovalcev. Kot deželni poslanec in kot glavni urednik »Slovenskega Naroda« je stal v prednjih vrstah naših narodnih voditeljev. Jasno je bila začrtana smer njegove politike: Vodil je pravdo za pravice svojega bornega naroda. Tankovestna pa mu je tudi bila izbira taktičnih sredstev,ki so mil kot visoko kulturnemu človeku bila vseskozi kulturnega značaja: poštenost, v najeminentnejšem pomenu besede, to, kar že značimo s pojmom: fair, dostojnost v občevanju in v boju s političnim jasprotnikom in ha globokem znanju sloneča temeljitost v obravnavanju javnih zadev. Spominjam le na njegov klasičen vseučiliški referat v dež. zboru kranjskem. Vestno in temeljito zasnovan ni puščal prav nobene vrzeli, prav nobene slabosti, ki bi se ž njo mogel okoristiti nasprotnik. Toda »politisch Lied ein garstig Lied< in skoro bi dejal, da s spominom na politiko skrunim lepoto današnjega dne. — Mnogi izmed vas in morda s slavljencem vred si mislijo hands off, roke proč od politike. Kakor bi bilo uvaževati argumente za tal:o stališče in prav še dandanes, pa jo je po drugi plati obžalovati. Kolji k« kdaj bi danes rabili Majaronov v našem javnem življenju, kakor si zaželi opal jena puščava kaplje vode. Trebalo bi nam jih v današnjih časih političnega diletantizma, tn-ke amoralnosti v našem političnem življenju ter velike, naravnost pogrešne površnosti in plitkosti v tretiranju javnih zadev. Pa kakor rečeno, ni moj namen govoriti o tem, saj bi ocenjevanje Majarona-politika tvorilo poglavje za se. Hočem 1» konstatirati, da j© tudi Majaron-politik visoko dvigal ugled našega stanu. Moj namen je bil in jo, govoriti o.o d -vetniku in zlasti o kolegi dr. Majaronu, ki je znal to lastnost, kar bi rodkokdo zadel, tako srečno, z dobrohotno objektivnostjo in znafajnostjo, kakor se je danes na občnem zboru sani igrani, družiti z dostojanstvom zborničnega predsednika. Dr. Majaron je odvetnik stroge obser- vance, kakršne bi moral biti sleherni izmed nas. Nihče ni vezan tako sam na se, kakor odvetnik. To liko ugleda, spoštovanja, da rabim termina našega disciplinarnega reda, in časti boš užival, kolikor si moreš vsega tega pridobiti iz samega sebe. Self made man v pravem pomenu besede. Ne samo, da ti nihče ni v podporo, imaš mnogo nasprotstva in v ljudstvu, kakor sicer potrebuje tvoje pomoči, je — pustimo na stran, če po pravici ali po krivici, — udomačena celo neka averzija proti advokatu. Lahko bi se tolažili, da menda drugod ni nič boljše. Saj bi sicer ne megli umeti izjave, ki je nedavno temu padla v angleškem parlamentu, house of eommonsi Glasila se je izjava nekega častivrednega gospoda poslanca nekako tako-le: če strojevodja napravi napako, ga kaznujejo, če zdravnik, napako polože v grob, če pa odvetnik, si jo pusti plačati, če ima taka izjava le nekoliko podlage v Angliji, tej klasični deželi odvetništva, kjer odvetnik nima niti pravice, stroške tožnim potom izterjati od svojega klijenta, ker smatra zakonodaja skladno s starorimskim naziranjem, da prevzame odvetnik pravdo ali brambo obtoženca zaradi časti in ne zaradi pričakovanega dobička, v deželi, kjer se iz odvetništva rekrutirajo najvišji državni uradniki, če, pravim, je v tej deželi mogoča taka izjava, potem niti ne smemo biti dosti užaljeni, če srečavamo pri nas tu in tam mnenje, kakor da opravljamo svoj posel obrtoma. Da izpodbijemo vsa taka in slična napačna naziranja, treba nam je stroge sodbe in kritike o samem sebi in drugega o drugem. Mnogo hvale smo dolžni našemu predsedniku, da je v dolgi dobi 25 let, odkar nam načeluje s svojim lepim zgledom, te principe privedel do zmage, tako da se jim vsi brezpogojno klanjamo. Z njegovim odličnim sodelovanjem smo se stalno bližali oni visoki moralni stopnji, ki jo naš poklic zahteva, onemu našemu standardu, ki zabranjuje vsak odmik in sleherno oklevanje pred usodepolnim vprašanjem, kaj je prav in kaj ni prav. Neprecenljiva so postala ta neomajna načela v dobi, ko je javna morala zašla j na stranska pota in ko je bil sleherni po-j edinec v nevarnosti, da ji dela nedostoj-i no druščino. Naše odvetništvo je bilo te-j daj zavarovano kakor z bleščečim ščitom,' j ki nam je dal s suvereno gesto zavrniti j kakršnokoli izkušnjavo. Pravo ceno teh načel nam bo dala prilika spoznati, ko bomo morali braniti ; vzvišenost svojega poklica in bomo morali biti zagovorniki v lastni stvari pred ; — kakor se paradoksno čuje — odvetni-j škim zakonom, ki se nam obeta za vso | državo. Sijajni izgledi naše zakonodaje ; nam dajo bati se, da nam ono proslulo | izenačenje zakonov prinese neko niveli-| ranje nizdolu, reform at m in peius, da ! bodo okrnjene naše pravice, da pa bodo | bolj laksne tudi naše dolžnosti, da torej ! stopimo z visokega svojega piedestala,! j ki na njem stojimo kot čuvarji prava in j pravice, za stopnjo ali dve nižja doli. i Tu bo prav naša odvetniška zbornica I poklicana, da s svojimi utrjenimi in usta- I Ijenimi načeli in s svojimi usancami, ki j so postale nepisano naše pravo, Trže i svojo besedo na tehtnico. V uteho in sa-i doščenje nam je, če je bramba te naše pravde položena v preizkušene roke našega gospoda predsednika. Njegova osebnost nam je živo jamstvo, da nam more le kaka vis maior, ki moramo pred njo začasno kloniti, zmanjšati naše težnje in naše želje ter opravičiti našo bojazen. Je torej samo izraz našega neomejene-; ga zaupanja, spoštovanja in zvestobe do ; našega gospoda predsednika, ko mu ob | 251etnici njeovega poslovanja kot vzor : odvetniku in dragemu kolegi najiskre-i noje čestitamo, tem čestitkam dodamo najtoplejšo zahvalo in pa skromno željo, da bi nam še mnogo let bil to, kar nam je bil dosihdob. Govor prorektorja dr. Hinteriechne ja. Pri današnji proslavi dveh odličnih, mnogoletnih odbornikov ugledna odvetniške zbornice gre brezdvomno v prvi vrsti za stanovsko slavje. V vsej skromnosti si pa dovoljujem nekoliko dvoma, da bi tu šlo e d i n o le za stanovsko slavje. Če tolmačim položaj pravilno, smem reči, da gre tu tudi za slavje zaslug za naš aarodni in kulturni napredek. Posebej z ozirom na ta moment sem si dovolil zaprositi besede in da govorim kot človek ravne linije jasno, zaprosil sem besede posebej z ozirom na odlično osebnost Va-šaga 25 letnega predsednika g. dr. Danila Majarona. Kot poslevodečemu prorektorju in zastopniku po nujnih službenih opravkih žalibog odsotnega g. rektorja prof. Pitamica mi je predobro znano, da ostane ime g. dr. Majarona ža vedno zapisano z zlatimi črkami v zgodovinski knjigi tudi naše univerze. Njegovo ime samo je že nekako kos njene zgodovine. Bilo je proti koncu mojih univerzitetnih študij. Na Dunaju so se odigravali v zvezi z znanimi jezikovnimi naredbami turbulentni kravali na univerzi. Tolklo se je po slovanskem dijaštvu in posebej tudi po Slovencih. Na starem strelišču je tedaj zboroval v Ljubljani nekdanji deželni zbor. In tam »o odmevali udarci nemških bursakov. Prišlo je v tedanji zbornici do živahnih debat, v katerih je stal v prvi vrsti ravno g. dr. Majaron. Tempom mutantur... in obenem s časom se je spreminjalo tudi ljubljansko univerzitetno vprašanje. Bili s« v preteklosti možje slovenskega pokolenja, ki so nastopali javno sicer v prilog našemu univerzitetnemu vprašanju, kar so si želeli v srcu, je pa najbolje, da se ne vzame resno pod lupo objektivne kritike. Tempora mutantur... iz, Savlov so postali Pavli. Z globokim obžalovanjem se pa mora konstatirati, da je prišlo pozneje v iz-vestnih krogih zadevno istega univerzitetnega problema do historičuo-kultur-noga razvoja, ki se je gibal v ... obratni smeri. Iz nekaterih prvotnih Pavlov so postali pozneje ... Savli! j Marsikdo je bil poklican, da podpira ; naš univerzitetni problem, toda malo se jih je zadostno resno tudi odzvalo. Upra-: vičeno smem zato reči, da je trpela mar-! sikdaj naša mlado univerza pod vplivom politiškili konstelacij iu lo ... popolnoma neutemeljeno. Deviza najmerodajnejSih ! univerzitetnih krogov je bila namreč v ! preteklosti, je v sedanjosti in, kakor upam, bo tudi v bodočnosti, da nima politika na akademskih tleh nikakega f«-sla. Izven akademije pa bodi vsakateri to, kar smatra po svoji duševno-znanstve-ni evoluciji za pravo. Ako se ne gleda na bleščeče fnue, marveč če se vzame v pretres le goia dejanja — zlasti ker se nikomur ne vidi v srce, in ker so politiška pota včasili silno zamotana, se mora zato žalibog ugo-ttoviti, da je ostalo od prvotnih Pavlov do današnjega dne ... le razmeroma malo pravih Pavlov. Pri marsikaterem drugem narodu, da navedem le Čehe, si take historično-kulturne cvolucije v količkaj širšem krogu niti misliti ne bi mogel. Kdaj se je še spotikal kak Čeh nad stroški za češko brnsko tehniko ali univereo? Da so se pa spotikali nekateri sicer ugledni rojaki nad stroški za univerzo n Ljubljani, to sem pa čul žalibog že na ... lastna ušesa. Srečen sem ‘zato, da smem konstali-rati, da je stal mladi naši univerzi kakor skala neomajno ob strani od tedaj, ko se je pričel boriti v politiški areni za realizacijo našega univerzitetnega problema zlasti en mož — to je bil eden izmed obeh današnjih gg. slavljencev, namreč ... g. predsednik dr. D. Majaron. Gospod predsednik ni namreč le govoril za najvišji naš kulturni zavod, marveč je zanj tudi delal. Boril se je za našo univerzo do tedaj, da je izročil svoje posle prvemu akademskemu senatu. De a je orez šča in brez postranskih namenov. Od onega historičnega momenta pa spremlja razvoj noše mlade univerze tudi še dalje x odkritimi simpatijami iu neoziraje se na politiške konjunkture. Delo za dosego upravičene kulturi!6 zahteve in zvestoba napram principu, ki ga je spoznal pravim gospod predsednik dr. Majaron, to sta ona dva momenta, katera se čutim dolžnega zahvaliti se g-dr. Majaronu z ozirom na almam matren» labacensem ob današnji priliki, v imenu celokupne univerze. Zato mi bodi dovoljeno- dvigniti čašo, da napijem g- predsedniku • • • a(* a i uit os annos. sedanji zvestobi! v do- BELEŽKA. Romana fides, nulla fides, piše »J«" Iro«, to je tisto »Jutro«, ki je zagovarjal0 in ki še danes zagovarja najgrše besedo-lomstvo, kakršno se je zgodilo v slovenski politiki. ... Res, če kdo, potem je naša SDS po cana, da govori o — besedolomstvu. BKariaTOi. Nov kurs v borbi za narodne manjšine. N. D.« je priobčeval zadaje leto cele serije člankov in dopisov o naši najbolj skeleči rani — o naših zasužnjenih bratili. Povsem pravilno je presojal položaj, ko vstopi Nemčija v Zvezo narodov. Dr. Stresemann je jasno govoril v Reichs-ratu, da Nemčija smatra za svojo prvo nalogo in dolžnost: da bo v Zvezi narodov zagovornica in zaščitnica nemških manjšin, s posebno vnemo pa je govoril o Nemcih v Poadižju. Mussolini je bil hudo zadet in prišel je znani besedni dvoboj med njim in Stresemannom, kateie-niu se je pridružil tudi a sirijski di. Ra-mek, da ne spominjam burnih scen v tirolskem deželnem zboru. — Ves svet je bil pod vtisom tega dvoboja, a ugotoviti smemo, da so bile vse simpatije na nemški strani. Še nikdar se ni toliko pisalo po vsem svetu o zatiranju južno-tirolskih Nemcev! Ze to je bil velik vspeh Nemčije, dasi Poadižje nikdar ni pripadalo njej, ma* več prej in poslej Avstriji. Tudi treba pomisliti, da južnotirolski Nemci niti ne mejijo na Nemčijo. — Ako je torej Nemčija že doslej, ko še ni bila član Zveze narodov ter je bila nekako še vedno v boju z zmagovalci v svetovni vojni, zbudila po vsem svetu zares živo zanimanje za usodo nemške manjšine v Italiji, je to njen velik vspeh in je znak njenega vpliva na nadaljni poli liski razvoj v Evropi. Da pa bo njen vpliv toliko voč-ji, ko bo enakopraven član Zveze narodov, je naravno, zlasti še, ko bo Nemčija jako važen laktor v novih grupacijah med evropskimi državami. Kamor se ona pridruži, prinese seboj toliko moči, da bo zveza držav mogočen laktor za ves daljni razvoj ne le v evropskem, marveč svetovnem položaju. Ali z vso gotovostjo smemo pričakovati, da Nemčija ne bo nikdar član skupine držav, v kateri bi bila tudi Italija, dokler ne bo mi popolnoma zadovo Ijiv način rešeno vprašanje nemške manjšine v Italiji. Da računati smemo na slučaj, da Nemčija ne bo zadovoljna z nikako rešitvijo tega spora, ki ne kon ča s polno — osvoboditvijo poadižkih .Nemcev izpod laškega trinoštva. Nekaka kriza v Zvezi narodov, ki je razburjala zadnji teden iz Ženeve ves svet, je jasen znak nemške sile in krepke volje, ki ve, kaj hoče, in ve tudi, da sme računati na mogočno zaslombo dr žav, ki si naravnost žele zveze z Nemčijo. — Ko bo ta dopis v : N. D.c, bo kri-zica v Zvezi narodov že prestami, volk bo sit in koza cela, ali eno je gotovo, da bo mogla Nemčija beležiti nov vspeh v svojem svetovnem računu. In zopet smemo reči, da bo Italija tista, ki bo najbolj čmerno gledala čez Brener, a na Snežniku bo vriskala: Qui siano e ci restiamo (Tu smo in tu ostanemo!) Paralela z našimi 'manjšinami v Italiji je naravnost — katastrofalna. Ves svet govori in piše samo o zatiranju Nemcev v Ppadižju, o enakem tiranstvu med trikrat večjo slovansko manjšino pa se ne zmeni živ krst. »Journal de Gerič ve« je napisal nalašč za zasedanje Zveze narodov dovolj jasen pregled o mučeništvu nemške manjšine, a naših 600.000 trpinov ni niti omenil. In vendar je Ju- V Ženevi, 16. marca 1926. goslavija na 1000 kilometrov prvi in največji sosed Italije, a naše manjšine tam preko so najožje vezane na sople-menjake na tej strani, enake njim po krvi in duši, po mišljenju in stremljenju, po jeziku in kulturi... Zakaj ni o teh zasužnjenih trpinih nikjer resnega govora, nikjer vplivne besede v njihovo zaščito? Zakaj ne?! Pa čemu bomo iskali zaščite okoli po svetu, ko je pa ni od tam, odkoder jo svet pričakuje! Ko je grmelo v nemškem Reichsratu, avstrijskem Nationairatu, bavarskem in tirolskem Landtagu, ko po vseh nemških mestih pridigujejo bojkot rsemu, kar je italijansko, kaj ste storili > Jugoslaviji za svoje brate? Manj kot nič! V taki odločilni borbi za narodne manjšine v Italiji je dr. Ninčič šel v Rim, kjer... ni odprl ust za boljšo usodo čez 600.000 svojih bratov. Beograjsko časopisje je polno hvale o diplomatskih vspehih dr. Ninčiča, katerih vrednost pa morajo šele potrditi dejanja, a niti besedice ni o usodi naših bratov onkraj meje. Niti besedice o tem, da je z Italijo sicer mogoče tako debelo prijateljstvo, toda šele potem, ko bedo Slovenci in Hrvatje v Italiji zadovoljni s svojo usodo'! — Kmalu bo v Skupštini prilika, da zastopniki naroda poprašajo dr. Ninčiča: ali in kaj je dogovoril z Mussolinijem o usodi naših bratov!? Na dan z jasno besedo!! Najhuje prizadeti smo, Slovenci. Ali kako se obnaša naše časopisje? Razun »N. D. nikjer jasne in odločne besede! V mladinskih listih je bilo parkrat nekako prisiljeno označeno stališče, da moremo govoriti o prijateljstvu z Italijo le ped enim pogojem: ako bodo našim bratom zagotovljene pravice narodnih manjšin! Ali to stališče je bilo oslabljeno z dolgočasnimi razpravami o temi: Kdo je naš večji sovražnik, Nemci ali Italijani? In modra razsodba je glasila, da se nam je Lahov manj bati nego Nemcev! Tako blizu ste Lahom, pa še jih ne poznate! Kdo je večji šovinist, večji narodni nestrpnež, Nemec ali Lah? — Glavni mladinski organ je sklenil svoje modrosti s sklepom, da se nam ni treba družiti ne z Nemci ne z Lahi, ker smo močni dovolj da se ubranimo obojih. — To je domišljavost, ki more postati pogubonosna. Koliko je bilo domišljavosti na Koroškem, pa še tu ste pogoreli na zločinski način! In zdaj ne veste, da se je treiba odločiti, čeprav za hudiča ali belcebuba! — Nemci so ponujali povolj-no rešitev na Koroškem v času plebiscita, pa ste v svoji brezmejni oholosti raje pogoreli, — in Nemci so še enkrat ponudili spravo glede obojestranskih manjšin, pa se kisate in cmerite doma v zapečku in greste k Lahom v svate! Zdaj pa Nemci že pravijo: Uns ist recht! Wir | \verden trachten, mit — beiden fertig zu ■ werden! Zelo se bojim, da imajo Nemci j za take nade več podlage nego naši rnla-; dini, ki so sklenili, da ostanejo v zapeč-ku doma in se nočejo vezati ne z Nemci ! ne z Lahi, pa — puste dr. Ninčiča, da mešetari na naš račun. Vem, da so danes v neresni opoziciji, ali vsaj kričati, | ropotati, divjati bi bilo treba unisono cd I vseh strani, da bi končno mogel Ninčič reči Mussoliniju: »Vidiš, prijatelj, saj bi rad... ali ne smem, ker me v Skupštini pobijejo, ko jim bom moral povedati, kaj sva skuhala!« Ali nov kurs v borbi za pravice narodnih manjšin vendarle pride, kakor hitro bodo imeli Nemci v Zvezi narodov priložnost, da prično z neposrednim bojem.-Kako se bodo tedaj obnašali zastopniki Jugoslavije? Ali jim bo morda vezal jezike najnovejši Ninčičev pakt z Mussolinijem? Kaj res doživimo še tak škandal! Vse kaže, da se vresničijo najčrnejše slutnje! Ali pomnite si vsi, ki citate te vrstice: da takrat ne valite vse krivde na Beograd, ki je slep in gluh za naše najvažnejše težnje, marveč potrkajte se "na prsi in recite: glavni krivci sede v Ljubljani, kjer bi moralo biti vodstvo vsemu manjšinskemu boju, pa je iz prestolnice samozavestne Slovenije nastala donki-šotska — Abdera! Gi Nt Mariborski tisk. Maribor, 15. marca. Maribor je med vsemi našimi mesti prispeval najmanj k obogatitvi našega slovenskega tiska. Dasiravno je bil ves čas središče velikega slovenskega ozemlja ob Dravi in Muri, ni znal razviti niti časopisja uiti knjigarstva in brez dvorna je, da je ravno v tem tičal velik del vzroka nacijonalnih izgub, ki smo jih utrpeli v težki borbi z nemškim »Drangom nach Siiden« v predprevratnih časih. Na drugi strani pa je ravno ta tiskovna mize-rija predprevratnega slovenskega Maribora dajala Nemcem v roke močno orožje — kulturno superiornost. Kako drugače je na tem polju delovala n. pr. istotako periferična Gorica. Tam je izšel velik procent slovenskih knjig, tam je delovala »Sccijalna Matica« in tam je izhajala tudi naša najodličnejša revija kar smo jih kdaj imeli — »Veda«. Tudi Celovec je bil prevažen faktor v ravzoju našega tiska; budil se je zadnja leta pred vojno imš Trst, le Maribor je stal skoro docela ob strani in — stoji še dandanes. Edina tradicija je še onovanje Slovenskega Naroda«, ki je pa kmalu zapustil Maribor in se preselil v Ljubljano in pa »Slovenskega Gospodarja« in »Straže«. Ta dva poslednje navedena lista sta premagala vse težke čase in dočakala tudi osvebojenje, ki jima je pridružilo še celo vrsto novih slovenskih listov najrazličnejših strank. Nastal je v tej dobi dnevnik »Mariborski Delavec«, ki se je petem preimenoval v »Tabor«; nastale so »Male Novice« (Cirilova tiskarna), tedniki »Enakost« (JSS), .'■Narodni List (SDS), »Nova Pravda« (NSS), ki se je pozneje preselila v Ljubljano, »Naša Vas«, »Narodni Gospodar« (NRS) in »Severna Straža« (SKS). Vsi ti listi razen »Slovenskega Gospodarja«, »Straže« .in »Tabora«, so prenehali izhajati in s prvim aprilom t.'L preneha izhajati tudi še tretednik »Straža« (SLS). Tako ostaneta po tem datumu v Mariboru samo še dva slovenska lista: tednik »Slovenski Gospodar: in dnevnik »Tabor (SDS), ki pa slovenskemu Mariboru na svojih dveh straneh malega formata gotovo ni v čast in se pri sedanjih razmerah in pri sedanji smeri tudi ne bo megel več dolgo držati. Tako prihajamo zopet na stanje pred osvobojenjem; imeli bomo samo dva skromna slovenska lističa, kljub temu, da smo mesto z nad 30.000, s premestji pa z nad 40.000 prebivalci. Vodilno vlogo prevzame zopet — nemški tisk! Številčno tudi nemški tisk momentano ni večji, ker izhajala samo dnevnik »Mar-burger Zeitung> (Mariborska tiskarna) in dvotednik »Volksstimme« (Ljudska ti- 6e*>rges: Mrcvarstvo. Pred. seboj imam »Kratek lepetitorij fiatom i j o. Vademecum za kolegije in r^oroee. Po Breitensteinovih repetito-'■M poslovenil univ. pr. dr. Janez Pleč-,Qfct Knjigo je izdala Splošna knjižnica ^ Ljubljani v šestih zvezkih na skupno straneh. V javnosti je bilo sam o 'Cenjeno, da je izšla, kritike pa ni bilo 'j^Lene. Zakaj ne, ni težko uganiti: me-' ;*^hci niso filologi in filologi niso me-''c*hci. Saj vsebinsko menda ni treba ;rajati ne hvaliti ničesar, kajti to so pa<: /,f> Nemci opravili takrat, ko so Breiten- ■ teinovi repetitoriji izšli, pač pa bi bil o venski prevod že zastran izrazov, ki ■P 8- Prevajatelj popolnoma nanovo xxiV nekaterih pomenih) vpeljal v slovenščino, vreden kritike. .Prevajatelj« m1"* r? a 86m rekel napak, kajti dr. Plečnik sam pravi, da je repetitorije poslovenil. In res jih je po8{0ve- 11 j . ,v PTa\'em pomenu be- sede. Kajti v tej knjigi je neb roj izrazov, ki niti oddaleč ne spominjajo na nemili*, temveč so po veiiai napravljeni ^ko, da ustrezajo duhu našega jezika in da niso dobesedno prevedeni iz nemških izrazov, kakor se to, žal, po navadi pri nas dela. (So izjeme, a jih je tako malo, da se izgube.) Dr. Plečnik je v svoje poslovenjene repetitorije vzel jako dosti besed iz Pleteršnikovega slovarja. (Omenjamo to, ker se smatra pri nas za velik greh, ako kdo besede išče po Pleteršnikovem slovarju, in se je to že marsikomu očitalo. S čim naj se tak očitek utemeljuje, pa res ne vem. Upravičen hi bil le, ako bi kdo iz omenjenega slovarja pobiral take lokalne izraze, kakršnih1 je n. pr. silno dosti nabral prof. Erjavec in ki s0 znani samo po tistih vaseh, kjer jih je slišal in ki jim je popolnoma nemogoče uganiti pomen; nikakor pa ne, ako kdo pobere besedo, ki ji je etimologija, ozir. izpeljava takoj vidna in ki ni težko uganiti, kaj naj, ali kaj lahko pomeni.) To so po večini besede, ki ali še žive in jim je dal dr Plečnik poleg pomena (ali pomenov), ki’ga (ali ki jih) že imajo, še drug pomen za medicinski pojem, ali pa take, ki so ž# skoraj izumrl#, k#r imamo za pojme, ki jih izražajo, ž# drug# izraze, a so vendar po svoji izpeljavi i* priroč- skarna, JSS), močnejši je pa kvantitativno in kvalitativno. Prav enaka mize-rija je tudi v založništvu. Cirilova tiskalna izda le prav poredko kako poljudnej-šo knjigo, Mariborska tiskarna ne izdaja ničesar več, prav tako pa tudi ne »Sokolsko društvo«, ki je pred vojno tudi nekaj izdalo. Edini »Klub dobrovoljcev« izdaja Pivkove memoare. Tako stojimo poleg dveh slovenskih knjigaren (Nemci imajo tudi dve) in štirih tiskaren, katerim se pridruži sedaj baje še peta (Sa-xova), ki so vse slovenske, nima pa razen Mariborske« nobena rotacije in še format te je za razvoj večjega dnevnika neprikladen. Maribor in njegova oblast prepuščata zastopanje svojih interesov potom tiska — Ljubljani in mariborski novinarji postajajo iz urednikov — dopisniki, poročevalci. Kako bo Ljubljana zastopala naše interese, kolikor jih bo sploh mogla in hotela, je seveda veliko in posebno poglavje, kakor je tudi veliko in posebno poglavje vprašanje zakaj so vsi ti mariborski listi propadli. Teh dveh poglavij se zaenkrat nočem dotakniti, omenim samo mimogrede, da leži velik del krivde na izdajateljih in lastnikih listov samih in le najmanjši del na urednikih. Slovenski Maribor s svojim, ozemljem bi lahko vzdrževal vsaj pošten slovenski dnevnik in bi ga tudi v resnici potreboval. Bodočnost bo brez dvoma pokazala, da se je z vbitjem mariborskega slovenskega časopisja storila velika napaka, ki se bo še hudo maščevala, pokazala pa bo tudi, da je našel naš Čas v Mariboru ljudi brez podjetnosti in širših vidikov. — v. — b. — Kratke vesti. Na angleškega ministrskega predsednika je bil izvršen atentat, ki se ni posrečil. Isti dan je bil poskušen tudi atentat na angleškega prestolonaslednika. Tudi ta atentat se je ponesreČiL 9 milijonov lir je dovolila italijanska vlada za razne investicije na Reki. Baron Rotschild je bil obsojen .v Na-polju vsled izvoza neke Venerine sohe na 360.000 lir globe in na 150.000 lir odškodnine italijanski državi. Rusija za Kitajsko. Ob priliki spominske slavnosti za Sunjatzena je imel Trocki govor, v katerem je svaril Anglijo, da pod-vzame kaj proti Kitajski. Roke proč od Kitajske! To ni prazna fraza, temveč osnovna misel ruske politike. Rusija se bo ramo ob vami borila s Kitajsko za njene pravice. Rockefellerjeva palača zgorela. Ogromna palača znanega ameriškega milijonarja Rockefellerja je te dni do temelja pogorela. Zgrajena je bila iz mramorja. Uničenih je več dragocenosti. Škoda znaša več milijonov dolarjev. " - nosti še zmeraj pripravne, da nam pred-očujejo kak drug pojem, za katerega bi bil po nemškem narejen izraz neroden in neblagoglasen. Da te, tako poiskane besede izražajo in še celo prav natanko izražajo, kar imajo izraziti, sem se sam prepričal ad oculos in mislim, da sem upravičen to reči in trditi, kajti mene nemški tehnični izraz ni nvogel motiti, ker ga nisem poznal. Kar se tiče drugih izrazov, ki jih je bil dr. Plpčnik primoran sam napraviti, se vidi, da se je z njimi jako trudil. So nekateri, ki bi jih jaz drugače napravil. N. pr. bi tu pa tam namesto zavoj ali zavoj ka (ali poleg teh dveh izrazov) rabil zavinek (kakor ovinek). Namesto »opore k- bi jaz vzel »pečica«, ki je lepši izraz in bolj v navadi. Tudi bi ne rekel nosno hrbtišče (Nasenrueken), temveč nosni greben ali sleme. Tudi bi n. pr. v stavku: Tako zgrajena noga se brez težave odmotava od tal, kar je za bežnost hoje pomembno« (str. 52) zamenjal besedi »odmotava« in »bežnost« z.drugima tako, da bi s# čitalo: »Tako zgraj#na noga se bm težav# pobira od tal, kar j# za speinost hoj* pomembno«. Tudi razti# »odgovar- ja« bi bilo treba nadomestiti z »se ujema«, »ustreza« ali podobno, toda to ni stvar terminologije. Kakor sem že omenil, bi bili ti poslovenjeni repetitoriji prav vredni kritike, in sicer take kritike, ki bi izzvala polemiko, ki bi marsikaj razčistila in tako ugotovila marsikak pojem in ustanovila za trdno marsikak izraz. Kritika pa bi morala biti resna. Ne bi bilo dovolj, da bi omenila pravopisje, ki je res že zastarelo, pomanjkljivo korekturo in razne tiskovne napake. Zakaj sem se toliko pomudil pri teli repetitorijih? Baš radi Pleteršnika. Tu j# toliko zakladov, ki jih je treba še ogrč-niti, da jih v vseh glavah, ki se mučijo s kovanjem terminov, ni toliko. Kdor prebira ta slovar, se mu novi izrazi kar sami iz glave usipljejo. Kdor ne verjame, naj poskusi. Seveda ni vsak za to, kajti te to je treba precej temeljitega poznanja In tako lahko gr#m po tem inter-merzu, ki sem ga že zdavnaj mislil ka» vriniti, k Levstiku in njegovim časom nazaj. (Omenjam, da bi jaz pisal L#vst# , Štev. 62. MnngaaftMnaranooMearaMrMMMR Dnevne vest). IZ SAVLA JE POSTAL PAVEL gospod Milivoj Savič, inšpektor v trgovskem ministrstvu. V .Ju tar njem listu« je namreč priobčil članek, v katerem pravi, da je treba Slovenijo industrializirati, ker bi se samo tako moglo najti dela za naše izseljence. G. Milivoj Savič, dosedaj glavni propa-gator demantiranja slovenske industrije* je torej svoje nazore izpremenil. Jako lepo cd njega in mi ga kot Pavla le pozdravljamo. Samo bi želeli, da je g. Savič tudi v resnici postal Pavel in da bo tudi dejansko to dokazal. Mnenja smo, da mu to tudi ne bo težko storiti in da mu ni treba storiti nič drugega, kakor da po vrsti prekliče vse svoje dosedanje delo za demontiranje slovenske industrije. Šele ko to stori, mu more Slovenija zaupati. Drugače pa Slovenija ne bo pozabila, da je šel g. Saviča g. Krajač, ki je bil vedno za industrializacijo Slovenije. Zato na dan z dejanji, g. Savič, ker s članki se ne popravi to, kar se je z odloki in ukrepi škodovalo. ZAJEDNIČKA KONFERENCA DELEGATOV VSEH ZDRAVNIŠKIH ZBORNIC V DRŽAVI se je vršila dne 14. in 15. marca v prostorih beogradske zdravniške zbornice. — Namen te konference je bil razčistiti položaj, v ko jem se nahajajo vse zdravniške zbornice vsled neuvaženja njih poslovanja od strani ministrstva za narodno zdravje. — Ako bi se ta položaj ugodno ne razčistil, bi morale vse zdravniške zbornice izvajati skrajne posledice. — Zbrane delegate je pozdravil predsednik beogradske zdravniške zbornice dr. Konstantinovič z željo, da bi imelo to posvetovanje zaželjeni uspeh in predlaga za predsednika te konference predsednika zdravniške zbornice za Slovenijo, dr. V. Gregoriča. — Ta predlog se soglasno sprejme. — Na dnevnem redu je stilizacija skupne spomenice na g. ministra narodnega zdravja, ki naj pojasni g. ministru težaven položaj vseh zbornic nasproti svojim članom in nasproti javnosti vsled nerazumljivega preziranja od strani ministrstva in to že za ves čas njihovega obstanka. — Po vsestranski temeljiti debati, se je sprejela spomenica, da se ministrstvo opozori na to dejstvo in stavi obenem predlog, da se v ministrstvu poveri referat v zadevah zdravniških zbornic posebnemu referentu, ki naj bi bil višji strokovni zdravnik-činovnik. — Ta naj bo odgovoren za točno poslovanje in vez med ministrstvom in zbornicami. — Dokler ni tako strokovno in odgovorno mesto kreirano, nima zopetno naštevanje posameznih pritožb nobenega pomena, ker bi to vlogo zadela ista usoda, kot je zadela vse prejšnje vloge, t. j. ostale bi nerešene. — Temu referentu bi se predložile še enkrat vse še nerešene vloge. — To spomenico so podpisali vsi delegati in se je sklenilo naprositi g. ministra za avdijenco, da mu delegati osebno izroče spomenico in ustmeno pojasnijo položaj njih zbornic. Drugi dan 15. marca je sprejel g. minister delegate pod vodstvom predsednika te zajedničke konference dr. Gregoriča, ki mu je osebno izročil navede- no spomenico. — V svojem nagovoru je povdarjal dr. Gregorič težavno stališče odborov zbornic, ker vsled konstantnih neuspehov zbornic pri ministrstvu za narodno zdravje pri zdravnikih pada ugled te institucije. — Prišlo je celo tako daleč, da je glavna skupščina sarajevske zdravniške zbornice sprejela predlog, da naj vsi funkcijonarji zbornice odlože svoje mandate, ako se v najkrajšem času ti nedostatki pri ministrstvu za narodno zdravje ne odpravijo. — Preverjen je, da ne pride do tega in bo g. minister vzel zdravniške zbornice, ki so njegovo delo in katere je on poklical v življenje, pod svojo osebno zaščito. — Zdravniške zbornice so ustanovljeue v prid in korist države, v prid in korist celokupnega zdravniškega stanu. — V svojem odgovoru je g. minister obljubil uvaževati vse v spomenici navedene pritožbe zbornic in se popolnoma strinja s predlogom, da se imenuje za zbornične posle poseben referent, ki bo za te posle tudi odgovoren. — V nadaljnem razgovoru s posameznimi delegati se je g. minister informiral o podrobnostih delovanja poedinih zbornic. — Avdijenca, ki je trajala nad pol ure je napravila na vse delegate vtis, da bo poslovanje zdravniških zbornic krenilo na bolje. — Ako pa še sedaj ne bo uspeha, je vsem zbornicam nadaljna pot začrtana. — Draginjske doklade za duhovnike. Ministrski svet je podpisal odlok o izpre-membi ureditvo duhovniških doklad. Z odlokom se poblašča minister ver za izjemno priznanje draginjskih doklad tudi onim duhovnikom, ki služijo v krajih z manj kot 200 hišami. — Zakon o osnovnih šolah bo v kratkem gotov. Redigira ga načelnik odele-lenja za osnovnošolski pouk, Čajkovac, ki se bavi trenutno izključno s tem delom, dočim ga zastopa v ostalih poslih eden od najstarejših inšpektorjev. — Iz sodne službe. Abs. jur. Leopold Šmalc je imenovan za pravnega praktikanta v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Pisarniški oficiant pri deželnem sodišču v Ljubljani Konrad Tičar je podal ostavko na državno službo. — Profesorski izpiti. Te dni so se vršili v ministrstvu prosvete pred posebno komisijo dopolnilni profesorski izpiti iz nacionalne skupine učnih predmetov. Večina kandidatov je bilo iz Slovenije. — Esperantisti pri prosvetnem ministru? Ko se je mudil prosvetni minister v Zagrebu, je prišla k njemu deputacija esperantistov pod vodstvom predsednika udruženja za vso državo. Esperantisti so prosili prosvetnega ministra, da se zavzame za njihov pokret; pri tej priliki so mu potožili, da branijo v dalmatinskih šolah profesorji učencem, da bi se učili esperantskega jezika ter da razganjajo sestanke esperantistov celo upravne oblasti in orožniki. Povedali so ministru, da priporoča esperanto kot svetovni jezik celo Liga narodov. Minister je delegatom odgovoril, da mu je vse to znano ter jim je obljubil svojo podporo, rekoč: »Danes je barbarstvo, če se ne poučuje esperanto, še letos ga uvedem na vseh trgovskih šolah, kmalu, pa najbrže tudi na osnovnih in ostalih. vedno v navadi, jo tudi jaz rabim, dasi mi gre prav težko izpod peresa.) V tistih Časih so delali nove besede tako, da so jih iz dveh ali več besedi po nemškem vzgledu (zlasti n. pr. samostalnik s samostalnikom, kakor kolodvor) napak sestavljali. To početje je Levstik prav drastično osmešil s tvorbo: sirovo-rnaslenoposodoobroč, a tudi uspešno, kajti še takrat, ko sem bil jaz v srednji šoli, nam jo je marsikak profesor po večkrat povedal. Pa tudi zaleglo je, kajti take tvorbe so se bile res nehale. No, kaka podobna osmešim bi bila tudi danes potrebna. Kajti danes se namesto »s i r o v om as 1 en oposod oob r oče v c šopirijo krasne sestavljenke, takorekoč »višek pravilnosti in blagoglasja, in to so: kino-podjetje, kinopredstava, avtovožnja, omnibuslinija, tenispartija, Zlatorog-milo i. t. d. — pa nihče nič ne reče in je vsem prav. Zakaj pa tudi ne! Saj se govori, deloma tudi piše: lerfant in šlofsrajca. Ali pa: kšajtbutelj (v Ljubljani jako razširjena beseda), rak-rana, remek-delo in !*e n*kaj drugih. Ali w> p« tak« s#*t«vlj*ekf polrebi* (kajti dopustne za enkrat, kakor je meni znano, še niso; vsaj na glas ne)? Mislim, da ne. Res je sicer, da se besedi »kino« in »avto«, spregata, res je pa tudi, da se iz teh dveh besedi ne da napraviti pošten pridevnik. Toda zato še ni treba obupati in delati napačne sesta\-ljenke. »Kino« in »avto< sla prva dela besed »kinematograf« in »avtomobil«. Iz teh dveh besed pa vendar ni prav nič težko narediti pravilnega kinematografskega podjetja in kinematografske predstave ter avtomobilnih voženj. »Omnibus« in »tenis« pa pač ne moreta delati preglavice. »Omnibuška Unija« in »teniška partija« ni težko napraviti in tudi ne »partija tenisa«, kakor se tudi pravi: šahovska partija« in »partija šaha . Malo drugače je •/. »Zlatorog-milom . To je milo, ki miu je ime, oziroma se p:še Zlatorog-; ali pa, recimo, ima znamko .Zlatorog«, to je toliko kakor bi rekli, da ima tak čin ali rang, kakor se pravi po novem. No, če je 'tako, je jasno, da mora reči milo »Zlatorog«, kakor se pra- vi razcesar Viljem in ne Viljerrt-rar.cesai. (D*lj# t\*d\.) —- Poštna pristojbina za pošiljanje časnikov in časopisov je znižana za upravništva na polovico pristojbine za navadne tiskovine, torej na 25 par za vsakih 50 g ali del te teže odslej tudi za pošiljke v Turčijo. Isto velja za časnike in časopise, ki prihajajo iz Turčije. — Povračilo osebnega in invalidskega davka delavcem. Vsi oni delavci, ki so bili cd 1. januarja 1924 naprej usiužbe-ni pri Državni železnici hi so pozneje iz kateregakoli vzroka izstopili iz železniške službe, a so plačevali osebni in invalidski davek, naj se obrnejo (najbolje osebno) do onih edinic, ki so jim ta davek odtegovale ter zaprosijo za povračilo zneska, ki jim je bil odtegnjen. Finančna delegacija je odtegljaje že izplačala železniški direkciji v Ljubljani. Pokrajinski odbor UJNŽ. — Promocija. Cand. med. Boris Kristan, sin pokojnega okrožnega zdravnika dr. Oroslava Kristana v Ormožu je bil te dni na graški univerzi promoviran za doktorja vsega zdravilstva. — Nova kosturnica na Češkoslovaškem. Ministrstvo ver obravnava s češkoslovaško vlado vprašanje koncentriranja naših vojaških grobov na Češkoslova-kem V kratkem se sezida v Magymegy-eru na Slovaškem, kjer je bil ujetniški tabor in kjer je pokopanih 6780 srbskih vojakov, mavzolej. — Udeležencem VI. Ljubljanskega velesejma od 26. junija do o. julija je dovoljen 50% popust od normalnih voznih cen na vseh progah drž. železnic za vse brze, osebne in mešane vlake razven luksuznega vlaka S. O. E. Za potovanje v Ljubljano od 20. junija do 5. julija in za povratek od 26. junija do 10. julija t. 1. Tudi za prevoz razstavnega blaga velja 50% popust v smislu žel. tar. II. del. V. XIII. Te ugodnosti veljajo le na podlagi sejemske legitimacije, ki se bo prodajala v vseh večjih denarnih zavodih in trgovskih korporacijah po 30 dinarjev. — Na I. občnem zboru »Jugosloven-skoga kinološkega saveza« dne 11. t. in. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednikom: dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik; podpredsednikom: Franc Urbanc, veletrgovec; tajnikom: Peter Žmitek, profesor; v načelstvu so še nadalje: blagajnik: Ivan Zupan, ravnatelj dohod, urada; vodja rodovne knjige; K v«tm Križaj, višji poštni svetnik in gospodar: dr. Maks Pirc, odvetnik; kot pregledovalca računov pa: mg. ph. G. Bakarčič, lekarnar in inž. I. Premelč, profesor, vsi v Ljubljani. — Na Perovem pri Kamniku šo potegnili v dneh 13. in 14. marca t I. na jezu reke Bistrice dve trupli popolnoma razvitih novorojenčkov. Sodna obdukcija je ugotovila, da sta bila otroka živa rojena, po porodu zadušena ter vržena v vodo ter je en otrok ležal poprej že najmanj 14 dni v blatu. Da bi šlo za dvojčke, je izključeno. O storilcih ni sledu. Ker se je vršil dne 12. marca v Kamniku semenj, ni izključeno, da sta bila otroka j od drugod prinesena. Eventuelne podat-| ke o neznanih detomorilkah naj se spo- > roče okrajnemu sodišču v Kamniku, j — 1 leto zapora za usmrčenje iz nepre-! vidnosti. Te dni je bil obsojen pred voja-j škim sodiščem v Skoplju orožniški kaplar Nikola Simonič na 1 leto ječe, ker je po neprevidnosti ustrelil orožnika Sadikoviča. Tovariš mu je pokazal no\ revolver, Simonič ga je vzel v roke ter manipuliral z njim tako neprevidno, da se je sprožil. Krogla je zadela Sadikoviča v sence ter je čez 3 ure umrl. _ Trgovski nameščenci in nameščen ko, nastavljeni pri tvrdkah, ki so članice Gremija trgovcev v Ljubljani, opozarjamo, da so v smislu obrtnega reda člani Pomočniškega zbora gremija trgovcev v Ljubljani. Kot laki morajo po občnem zboru sklenjeno in od obrtne oblasti dovoljeno doklado 12 Din polletno brezpogojno plačati. Opozarjamo na to, ker bo gremijalni sluga doklado prihodnje dni začel pobirati. -- Odbor. — Zlatnike so našle v Zlatorog-terpen-tinovem milu: A. Barlič, Zavreč; Ivana Malovrh, Betajnovo pri Št. Joštu; I. Oro-vič, gostilničarka v Mariboru; Mici Banan, Zagreb, Gajevu ulica 53; Lenčka Hostnik, Suha pri Škofjildki; Marija Brezovnik, Vrh pri Slov. Gradcu; .Janko Lončarič, Ložnica, P- Makole. Ljubil* fin. >Py*malion«, katerega premiera bo v ljubljanski drami v soboto, dna 20. t. m. ob i. uri Kv»i*r, sp«d* wad otia *V»a- wbve komedije, ki so stalno na repertoarju svetskih odrov. Ravnokar igra to komedijo dunajski Burgtheater, beograd-ska drama, razna nemška in druga gledališča. \ naslovni vlogi, ki je izredno obsežna in stavi na igralca največje zahteve, nastopi pri nas g. Rogoz. Glavno žensko vlogo Elize igra ga. Nabiocka. Ta partija spada med njene najboljše komedijske kreacije. Dalje so zaposleni v vetjih vlogah gg. Marija Vera, Medvedova, Wintrova, Vida, Levar, Gregorin, Lipah in drugi. Režiser M. Pugelj. i— Umrla je včeraj v mestni ubožnici gospa Milica Hribarjeva, bivša ljubljanska županja. Svoje dni je storila mnogo dobrega za reveže. Celje. Dopisnik »Jutra« iz Ceija skuša opravičiti postopanje sam. demokratov glede vprašanja, ali sme g. Stermeeki zidati še eno nadstropje na svoji hiši ali ne. Pravi, da se neverjetno zdi vsem, kako je mogel občinski svet glasovati za skiro stavbno črto in ceniti višje interes posameznika, kakor pa celokupno korist mestne občine. Ta je pa res dobra. Kar nas je navadnih zemljanov smo mislili, da se g. Prekovšek kesa, da je šel v boj proti stavbenemu dovoljenju, sedaj se pa dopisnik »Jutra < upa trditi, da s zdi vsem neverjetno, ker se je izdalo stavbno dovoljenje. Kdo so tisti vsi? Ali pomeni tistih par sam. deni., ki so glasovali proii in pa še zraven dopisnik »Jutra vse Ce-ijane. To je pa inaio prehudo in mislim, da bodo to trditev tudi najbolj verni samostojni demokrati težko pre- s nesli. Sicer pa ne gre za prezidavo, ampak za. dozidavo enega nadstropja na že obstoječo enonadstropno hišo, tako da se ne bo nič drugega spremenilo, kakor da se bo hiša malo proti nebesom pomaknila in zavzela malo več božjega zraka. Sicer smo pa zelo radovedni, kako si predstavljajo gospodje, da bi rnogel g. Stermeeki še na drug način dozidati eno nadstropje. Da bi menda hišo do tal podrl in jo postavil v stavbeno linijo, to se pravi njen temelj skrčil na vseh koncih in krajih in nato zidal. Kako bi potem /.gledalo, ko bi vse druge hiše stale na svojem mestu. Potem bi pač upravičeno bilo ogoičeno vse mesto, da se je pokvarilo vse kolikor toliko sprejemljivo lice. In tista čedna šentflorjanska beseda, da protiglasovanija ni narekovalo strankarstvo, ampak stvarnost! O ti preljuba stvarnost, ti si res revica, kakor se le polaga na Pokrustovo postelj. Vse mesto je prepričano, da se pod to ubogo stvarnostjo skriva samo strankarstvo, le »Jutro misli, da bo njegova trditev kljubovala resnici. Menda zato, ker je natiskana. Kaj gospodje res mislijo, da Celjani ne znajo citati časopisja in da ne vedo, da ni kmalu na svetu tako potrpežljevega papirja, kakor je oni, ki se ga tiska n ljubljanski Knaflovi ulici? Polomili ste ga gospodje, polomili in ne pomagajo nobeni izgovori. Z njimi boste dosegli samo to, da bo polomija po znanem pregovoru tem večja, čim bolj jo boste mešali. _____________ Kongres najemnikov. Na pobudo in predlog mariborskega društva najemnikov, kateremu so se priključile skoro vse organizacije v državi, se vrši v nedeljo dne 21. t. m. v mestni posvetovalnici v Zagre u velik kongres najemnikov cele države. Dnevni ired je v glavnem sledeči. 1. Današnji položaj najemnikov z ozirom na stanovanjski zakon ter njih nadaljna zaščita. (Ref. Zagreb.) 2. Ustavitev .izvršitve odpovedi, določenih po stanovskih sodiščih. (Ref. Ljubljana.) 3. Nujne spremembe k stanovanjskemu zakonu. (Ref. Maribor.) 4. Oprostitev novih gradb od davkov in doklad ter stavbenih^ zadrug od ka-keršnihkoli taks. (Ref. Split.) 5. Stavbeno vprašanje in ureditev delokroga oblastnih samouprav. lhei- Split.) 6. Mednarodni kongres najemni kov v Curihu. (Kef. Zagreb.) 7. Sprememba pravil Saver-a. (Ket. Brod.) g Sedež Savez« najemnikov. (Kei. Split) . po dovršenem kongresu odpotuje «<> ločena delegacija v pondeljek, dne t. m. v Beograd v svrho intervencij« nft merodajnih mestih v prilog iy.bolj j« položaj« najemnikov. Štev. 62. ».murna—\ g—tw m Politftins vesti — Višek propagande. Kakor znano, uživajo madžarski falzif(katarji še danes mnogo simpatij na Angleškem. Tako niso nekateri največji angleški listi priobčili do danes niti besedite o madžarski fal-zifikatorski aferi. Mnogo so k temu pripomogle cdlične /.veze madžarskih plemenitašev 7. angleškimi. Toda neprimerno več je storila čisto svojevrstna, zato po tem bi' 1 j učinki vita madžarska propaganda. Madžari, mojstri v poznavanju človeških slabosti, so namreč poslali glavnim urednikom velikih angleških listov par butilk pristnega tokajskega vina, ki ga sicer skoraj ni dobiti niti za drag denar. Del tokajskih vinogradov je sicer prišel pod Češkoslovaško, toda lastnik najboljših tokajskih vinogradov je princ Windiscligratz. In ped sladkim uplivom nebeškega tokajca so pozabili angleški novinarji na falzifikate in to zlato vince je storilo za madžarsko propagando več ko vse drugo. — Znati treba 1 — Boj okoli amandmanoT. Vsi naknadni krediti, ki jih zahtevajo posamezna ministrstva, znašajo že preko 1300 milijonov dinarjev. Da take vsote davkoplačevalci ne zmorejo, je izven vsake debate. Zato je le prenaravno, če finančni minister o takih kreditih noče nič slišati. Prvotno je pristal finančni minister na to, da smejo znašati ti krediti 100 milijonov, in sicer 50 milijonov za kmetijstvo in 50 za vojsko. Na pritisk nekaterih radikalnih in radičevskih poslancev je finančni minister vedno bolj popuščal in končno je izjavil, da pristane na 500 milijonov naknadnih kreditov. Tako je ves efekt štedenja v finančnem odboru dejansko padel v vodo. — Pašičeva avdienca. V četrtek je bil Nikola Pašič v avdienci, da poroča kralju o naši zunanji politiki. Njegova avdienca se je v političnih krogih mnogo komenti rala in govori se, da Pašič ni dobil pri- ne države Sev. Amerike osnovati novo ameriško Zvezo narodov, v kateri bi imele one glavno besedo. — Čeprav pa Nemci še niso bili sedaj sprejeti, vendar pa so dosegli popolno moralno zmago. Predlog Brianda, da se izreka Zveza za sprejem Nemčije na jesen, je bil soglasno sprejet. Osvojen pa je bil tudi predlog, da se imenuje posebna študijska komisija, ki naj preštudira reorganizacijo Zveze. Iniciativo za ta predlog so dali nemški delegati. Nadaljnji uspeh Nemčije je tudi ta, da se misli odpraviti soglasnost za nekatere sklepe. — Tudi govori delegatov so pričali, da se splošno obsoja korak Brazilije. — Južnoameriške države Paraguay, Chile in Uruguay so izjavile, da se ne strinjajo z zahtevo Brazilije. — Dobro je povedal tudi kitajski delegat, da smatra Zveza narodov za velesilo samo državo, ki je do zob oborožena. =: Madjarska falsilikatorska afera postaja vedno večji škandal. V budimpe-štanskem parlamentu je izjavil grof Szi-gray, da je grof Bethlen za vse vedel in da je madjarska vlada odobravala ponarejanje bankovcev. Če Windisch-griitz tega danes več ne trdi, potem je temu vzrok samo to, ker je v krempljih madjarske vlade. — Obtožnica proti fal-zifikatorjem je gotova. Proti celi vrsti fal-zifikatorjev je vsako postopanje ustavljeno, tako tudi proti škofu Zadrawetzu, pa čeprav je njegova krivda dokazana. — Je to čisto navaden justični škandal, ki je tem večji, če se upošteva, s kako drakonično strogostjo sicer kaznujejo madjarska sodišča. Tako je bil obsojen glavni urednik socialnodemokratične »Nepszave«, ker je očital Bethlenu, da govori neresnico, na 8 mesecev ječe in 20 milijonov madjarskih kron globe. Pripomniti je še, da se obsojenemu uredniku ni dopustilo nastopiti dokaza resnice. stanka krone na volivno vlado. Vsled te avdience, piše opozicionalm tisk tudi o predstoječi vladni krizi. Zlasti slovenski esdeesarski tisk je priden v izmišljotinah. Pa kakor vedno, tako se bo tudi sedaj izkazalo, da iz želje porojeni naprti ne drže. G-emurnik. Londonska konferenca delovni dobi je načelno sklenila, da ima znašati delovna doba tedensko 48 ur. Kjer je vpeljan nedeljski počitek, se čevljev se naleti na temperaturo 70 do 80° pod ničlo. Egalno je, če se dvigne letalec v zrak poleti ali pozimi. V teh višinah vlada večna zima, medlo solnce pa sije ves dan. Strašni mraz vpliva tudi na letalo, kovinasti deli se krčijo, vsled vibracije padajo od njih koščki, kot da so iz krede. Ker sije solnce na telo brez ščiteče atmosfere, se napravijo letalcu, ki se ne namaže z mastjo, na obrazu nemudoma mehurčki. Če jame letalcu primanjkovati kisika, ne more misliti več normalno, niti številk ne more pisati več pravilno, če mu kisika zmanjka, nemudoma omedli. Jack London: 40 MorsKi vrag. Kakršne so razmere na sprednjem delu ladje in v !. odi *++»##» VSAKDO si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših šivalnih strojev ^Gritscrierw in „4dler ter z nedosežnimi Tk 1 ¥ 11 ¥ ¥TJ pletilnimi stroji A* * JU a-* - Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki Da vpeljemo tudi tam, kjer se dosedaj še ni uporabljalo, vprešamo od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči komad tega mila pristen zlatnik po 10 frankov. Dosedaj se je že mnogo zlatnikov našlo. Kupite »Zlatorog terpentinovo milo« in prepričajte se o njegovi neprekos-Ijivi kakovosti. Mogoče, da najdete tudi Vi zlatnik! blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo PREMOG CfcBm «!efon 56 Telefon it. OSO. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. in mline. Za ti&am« »Merkur« v ItjiAlJani Aadrej Sevi Izdajatelj is edgovemi uredaik A LIMA NB H* 2HLHZN1KAK