Glasi k) S2X>L p*a|ritega okraja — Uprava uredništvo Ptuj, Lacko- va ul. 8. — Tetei«! 156, -VB Ptuj štev. 643-T-206 Stev, 9. — Letnik IX. Urejuje urectoiiki oaooi — Odgovorni urednik Jane7 Petrovič — Ro- kopisov nc vračamo — Tiska Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 (Kn. polletna 250 din Ptuj, 2. marca 1956 Poleg XX. kongresa KP ZSSR, o katerem smo na kratko obve- stili nušp bralce že v pretihi^ni številki našega lista, je največ pozornosti zadaje dni še vedno vrbujala neporavnana alžirska zadeva Rlede katere ji končno vendar- le nekaj jaaaosii prinesla de- klaracija predsedniiia Irancoske vlade Guy Mollcta. Stvari so sedaj tudi z uradne francoske sirt-i.i precej jasnejše, čeprav do diokončnih sklepov o nadalj- njem ukrepanju v tej zadevi v francoski vladi še meada "iso prišli. Moliet se je precej ča&a, skoraj tri tedne obotavljal za ta korak in še sedaj, kakor se zdi, je to storil le na pritisk iz vseh strani. Alžirsko stvarnost je pred vlado osvetlil novi ge- neralni rraident v Alžiru Laco- ste ter postavil prednjo jasno alternativo: ali takojšnja stvar- na pogajanja, ali pa »vojaška akcija, kakršne še ni bilo«. Ka- kor trenutno še ni jasno, kateri del te alternative bo obveljal, se vendar zdi^r posebno če upo- števamo, da se je Moliet, le ne- kaj ur za tem. ko je prečital svojo deklaracijo o Alžiru, lotil alžirskih upornikov s pozivom naj polože orožje, da stvari vsaj po drugem delu alternative ne bo moč rešiti. Vsekakor pa lah- ko trdimo, da je aižirska zadeva tudi v francoski vladi dazorela in da je moč pričakovati že v doglednen. času njenega raz- pleta. Francoski vladi bo končno moralo postati jasno, da tudi glede Alžira ni druge poti, kot je ni bilo v preteklosti glede Maroka in Tunisa, to je Poti političnih pogajanj, s katerimi ie edino moč pričakovati za obe strani zadovoljivega sporazuma. V sosedni državi Grčiji zad- dneve še niso prinesli po- miritve v situacijo, ki je na- stala po nedavnih voHtvah v grški parlament, celo določe- no zaostritev bi lahko zabele- žili, če bi se samo ozrli na urad- ne izjave opozicijskiii strank, ki a volilnimi izidi ne morejo biti zadovoljne. V Veliki Britaniji pričakujejo jca sredo letošnjega aprila obisk Biilganina in Hrusčeva s čemer v zvezi kakor v zvezi s kongre^iom kit* ZtiSii je priaio v državi do živahnih koineritar- jev bodoče sovjetske politike. O tej zadevi so razp;-3vljaii tudi v angleškem paiia«nentu ter menda prišli do zaključka, da J Sovjetska zveza ne želi vojne in da se bo treba končno začeti iskreneje sporazumevati, kakor pa nadaljevati s čeprav v zad- njem času milejšo obliko hladne vojne. Pred nekaj dnevi se je začela v Uashingtonu važna konferen- ca, ki utegne zelo ugodno vpli- vati na vzdušje v mednarodnih odnosih. Gre za konferenco, ki naj pripravi osnutek statuta mednarodne agencije za mirnodobno uporabo atomske energije za katero je svoječasno dal idejo predsednik ZDA na zasedanju Generalne skupščine OZN. Konfcrcnci prisostvujejo dele- gati 12 držav in optimizem-v zvezi z njenim delom nikakor ni brez podlage. Uspela konfe- renca bi namreč v veliki meri prinesla pobude za ponovno zbcljševanje mednarodnih od- nosov, zlasti pa naporom glede razorožitve in pomoči gospodar- skemu razrvoju nerazvitih pod- ročij. Ta nerazvita področja pred- stavljajo namreč v primeri z industrijsko zelo razvitimi pre- deli eno največjih protislovij našega časa. ki nosi v sebi naj- nevarnejšo grožnjo normalnemu svetovnemu gospodarskemu raz- voju in trajnemu miru. Uporaba atomske energije bi naj pripo- mogla k premostitvi tega pre- pada, zato pa bi naj' organiza- cija 7.a atomsko energijo bila člen univerzalne svetovne orga- nizacije, kakor je OZN. Uspešno opravljeno delo pri taksaciji prvih 1000 hektarov gozdov Prvo leto dela pri ureditvi gozdov v ptujskem okraju je za nami. Ob tem, kar je bilo v preteklem letu napravljenega, se malo zamislimo v posame- zne številke, preglejmo vse ne- uspehe in pomanjkljivosti pri izvršenem delu in iz teh ugo- tovitev črpajmo napotila za bo- doče delo. Ker ureditev gozdov ni samo v interesu državne uprave, temveč predvsem v in- teresu posameznih gozdnih po- sestnikov in pa zato, ker se ureditvena dela izvajajo v naj- tesnejši povezavi z lastniki gozda in z njihovo pomočjo, že- limo, da bi bili vsi seznanjeni s problemi in s potekom celot- nega dela. O samem delovnem postopku smo v tem časopisu že pisali. Zato bo v tem članku govora le o problemih, ki bi se dali s pomočjo gozdnih posestnikov odstraniti in s tem bi se celot- no delo zelo pospešilo in poce- nilo. Z istim denarjem bi se dalo napraviti mnogo več in bolje. V minulem letu je bila izvr- šena taksacija na površini nad 1000 ha kmečkih gozdov v nai- zapadnejšem delu Haloz na ob- močju štirih katastralnih občin Vsi podatki, ki so bili preko leta ob terenskem delu zbrani, so sedaj že v zaključni fazi pi- sarniške računske obdelave. Zanimivi in koristn: podatki, ki jih sedaj dobivamo, so plod temeljitega strokovnega dela, ki je zvezano z velikimi stroški. Vsa ta dela plačuje gozdni sklad, to se pravi gozdni po- sestniki sami. Zato mora biti tudi v njihovem Interesu, da se delo opravi čirn ceneje, zlasti še, ker njihovo sodelovanje sa- mo lahko zmc.njša stroške. Za boljše razunr^evanje naj navedem nekaj številčnih po- datkov o stroških terenskega dela v preteklem letu. Iz tabe- le je razvidno, kakšen odstotek celotnih stroškov bremeni po- samezno fazo dela: Polna premeritev sestojev 28% Omejevanje gozdov . 23% Geodetske meritve . . 12% Vsa ostala dela . . . 37% Iz podatkov se vidi velika postavka za omejevanje gozdov. Pri tem delu je všteto iskanje meje in .označevanje mejnih dreves, kar je vse skoraj po polnoma nepotreben strošel- Nastaja pa predvsem za rad malomarnosti gozdnih posestn: kov, ki sploh ne poznajo me.if svojega gozda in ki nimajo ni- kakih mejnih znakov po celi svoji posesti. Velika izguba ča- sa, ki ga strokovni uslužbenci izgubijo pri iskanju in določa- nju posestne meje po nepo- trebnem zelo zavira uspešno delo in ,ie tudi v škodo kvali- tetnemu strokovnemu delu Po leg tega pa samo omejevanje niti ne spada v samo področje ureditve gozdov To delo mora biti opravljeno, predno se te- renska ureditvena dela prič- nejo in jih morajo gozdni po- sestniki opraviti sami ali pa s sodelovanjem geometra. Stroški omejevanja in iskanja meje ne bi smeli bremeniti stroškov ce- lotne taksacije, temveč bi jih moral nositi vsak gozdni po- sestnik sam. Poznavanje svoje posestne meje je pač najosnov- nejše, kar mora vsak zemljiški posestnik vedeti. Toda to ni primer povsod. Nepoznavanje meje je često vzrok prepirov in tožba, ki se navadno »kri- vično« končajo. Kaj pri tem lahko storijo gozdni posestniki? Skupno s so- sedom naj obhodijo celotno mejo, poiščejo vse mejne zna- ke, ki že obstajajo (mejnike) in na vmesnih mestih postavijo nove mejne znake v obliki 1 m visokih kolov, katere naj obar- vajo pri vrhu -z neko daleč v\- dno barvo. Ce bi bilo to vsepovsod izve- deno, bi odpadlo tudi sodelova- nje gozdnega posestnika pn iskanju in določanju meje, ki traja dosti časa in je dostikrat posestniku neugodno zaradi ka- terega drugega nujnejšega de- la. Sploh pa je nelogično, da nekemu posestniku, ki ne po- zna svoje meje bodisi v gozdu ali izven njega, nekdo zastonj napravi to uslugo in mu poka- že mejo ter jo označi s trajni- mi znaki. Prav gotovo je dosti potrebne j ših stvari, katere naj plačuje gozdni sklad (gozdne poti, pogozdovanje, čiščenje itd.). To delo morajo opraviti vsi gozdni posestniki, ne glede na to, ali se bo vršila taksacija pri njem že letos ali ne Saj tudi logar ne more izvršiti odkazila drevja za posek če kmet ne ve za mejo med svojim in sosedo- vim gozdom. Toliko o nalogah gozdnih po- sestnikov pri tem delu. V po- jasnilo še to, da se za vsa na- vodila v zvezi z omejevanjem lahko obrneta na področnega logarja. Vsak zemljiški posestnik mo- ra posedovati tudi dejanskemu stanju odgovarjajoč zcncdjiški posestni list, katerega lahko dobi na Katastrskem uradu, 6e ga še nima. To je njegovo edi- no dokazilo o lastništvu zemlje. Samo nekaj dobre volje in vse zgoraj navedeno bo lahko napraviti. S tem boste največ koristili sebi, ker boste t(^no poznali svojo posest. Obenem pa boste prihranili denar za po- pravilo gozdnih potov, za po- gozdovanja, za čiščenja in za samo ureditev gozdov. Seveda pa zopet ne moremo trditi, da noben gozdni posest- nik nima urejene svoje meje napram vsem sosedom Na ža- lost pa so to le redke izjeme. To so v glavnem le umni do- bri gospodarji, ki vedo, s čim gospodarijo in se to takoj vidi bodisi v gozdu na njivi ali doma pred hišo Drugih večjih težav, pri ka- terih odstranjevanju bi lahko sodelovali gozdni posestniki, v preteklem letu ni bilo. Za ce- lotno delo lahko ugotovimo, da je velik napredek že samo v tem. da smo končno le začeli tudi v ptujskem okraju. Celot- no doslej izvršeno delo pa predstavlja le majhen del ce- lotnega področja. Vsa ta dela bo treba pospešiti in to polog drugih možnosti tudi s poveča- njem števila zaposlenih stro- kovnih uslužbencev. Dovolj naj bo teh problemov. Drugič pa še kaj o gozdovih na že obdelanem področju. LuB OKRAJNI ODBOR ZVEZE ŽENSKIH DRUŠTEV PTUJ OB LETOŠNJEM 8. MARCU VSEM DELOVNIM 2ENAM V OKRAJU ISKRENO ČESTITA IN .IIM 2ELI V NJIHOVEM PRIZADEVA- NJU ZA BOLJSi JUTRIŠNJI DAN MNOGO USPE- HOV. ---- ----------— - —^ -- -- -vrv^ ^S^V^ Zveza borcev občine Bori se bo oddolžila spominu intemlranceir iz taborišča Bori Pred kratkim so se zbrali de- legati krajevnih organizacij ZB iz Zavrča, Cirkulan, vasi Mure- tinci, Stojnci in Bukovci na občnem zboru. Območje te ob- čine je bilo v času NOB naj- tesneje povezano v borbi proti okupatorju. Iniciativni odbor je poročal o izvedbi volitev v krajevne odbore in o svojem dosedanjem delu. Večkrat borci domnevajo, da so svojo nalogo že opravili z zaključkom vojne, toda vsi, ki tako mislijo, po- zabljajo, da so s tem opravili le majhen del svoje naloge. Borba ni šla samo v smeri osvoboditve izpod okupatorja, temveč za gospodarsko in so- cialno sv^obodo, za socializem. Borba se sedaj nadaljuje na gospodarskem polju. V tej bit- ki so potrebni prav vsi borci, posebno še na vasi, ker se pre- obrazba vasi šele začenja. Posebej je bila poudarjena skrb organizacije za otroke padlih borcev Marsikdaj se dogaja, da so člani ZB nezainteresirani za družbeno upravljanje, zadruž- ništvo, delo množičnih organi- zacij posebno mladinske, v ka- tere bi morali vnašati duh borbenosti in socialistične zave- sti, jih seznanjati z delom in žrtvami, ki so jih njihovi pred- niki doprinesli v NOB Kot poseben sklep občnega zbora je vsekakor proslava dneva internirancev, ki naj bi bila 22. julija letos na gradu Bori — nekdanjem taborišču Štajerske. Na gradu bi se naj postavil spomenik, plošča ali na kak drug način urejen pro- stor, kjer bi se vpisala vsa imena internirancev z gradu Borla, ki so padli v partizanih ali umrli v taboriščih. Vse pre- živele intemirance bi povabili na proslavo tega dne. Ker bi b"l -a praznik širšega pomena in bi presegel okvire in možno- sti občinskega odbora ZB, bo treba z okrajnim odborom ZB doseči soglasje glede organiza- cije praznika. Pri tem so tudi obravnavali vprašanje spome- nika padlim žrtvam v Cirkula- nah, ki ga kazi gnojna jama, Id bi jo morali čimprej odstraniti. T. M. Hmellfska šsla Tyrnlš£e ^zgop tud' mliid® gospodfnfe Zadnje čase se mnogo raz- mišlja o novih metodah in na- činih dela v gospodinjstvu, ki bi ženo razbremenili ter omo- gočili boljše cenejše in uspeš- nejše delo na tem področju. Vendar si je težk^ zamisliti ne- ki napredek v gospodinjstvu, če žena ni vešča nalog in dolž- nosti, katerih izvrševanje za- hteva od nje poklic gospodinje S tem, da postane dekle žena. še ni rečeno, da je že tudi go- spodinja. Dobra in prava go- spodinja je samo tista, ki tudi svoj poklic opravlja z odgovor- nostjo, ljubeznijo, s spoštova- njem, predvsem pa z znanjem, ki je tudi merilo in spričevalo za vsak poklic. Kje si lahko pridobijo naša dekleta in žene kvalifikacijo in znanje za gospodinjski poklic? Naša oblast je za to vrsto izobrazbe poskrbela s tem, da se prirejajo predavanja, semi- narji, tečaji, predvsem pa so za to namenjene enoletne kmetij- sko-gospodarske ali gospodinj- ske šole. V naši republiki jih je ze precej, tudi v ptujsKem okraju jih imamo. Največ med njimi pa stori v tem pogledu enoletna gospodmjska šola, ki trenutno gostuje v prostorih Kmetijske šole na Turnišču pri Ptuju. Ta šola je že na stopnji, da daje mladim dekletom si- stematično urejeno znanje ter načrtno prakso iz gospodinj- stva Vsako leto pride v to solo 16 gojenk. Z malimi stroški se lahko to število poveča na 24 Ker je to kombinirana šola s kmetijsko, dobijo mlada dekle- ta tudi precej znanja iz kme- tijstva. Absolventke so torei lahko vz-^rne gospodinje pred- vsem v kmečkih domovih. Gojenke obdelajo v enem le- tu ves program gospodinjskega pouka. Nauče se vseh drobnih gospodinjskih opravil Poleg teoretičnega pouka o kuhanju, kar je bistveno za razumevanje pripravljanja vsakdanje pre- hrane, si s praktičnim priprav- ljanjem jedil — kuhanjem, do- bijo še rutino in pridobijo ve- ščino v tej precej cenjeni živ- ljenjski umetnosti. V enaki me- ri jim posreduje tudi znanje iz ročnih del in šivanja, kjer vidijo in poizkušaj( različne načine Usposabljajo se isto- časno za umno vrtnarjenje Skratka, dekleta se tekom leta usposobijo za svoj gospodinjski poklic, kar dokazuje spričevalo z odgovarjajočo kvalifikacijo Kljub veliki potrebi po tej izobrazbi se dekleta v ptujskem okraju vse premalo zanimajo za to vrsto sol. lu je umestna skrb staršev in svojcev, da že zgodaj začno usmerjati svoje hčere in dekleta v te šole, če se odločijo za ta poklic, kajti s tem zagotovijo boljšo bodočnost njim samim, vsem ostalim pa večje blagostanje. Gojenke enoletne gospodinjske sole na Turnišču Z reui[e plEmenske goue.e živine KZ mošhnn.ci Pred kratkim je priredila KZ Moškanjci revijo plemenske goveje živine. Prignanih je bik 160 glav, Od tega 23 rodovni- ških. KZ Moškanjci je imela z re- vije namen prikazati kmeto- valcem pomen selekcije, ki bi se je naj oprijeli, da bi dvigni- li živinorejo na višjo stopnjo. Na reviji smo videli nekaj zelo lepe živine, vendar je to šele skromen začetek Vsa pri- gnana živina je bila ocenjena tri najboljše glave pa so dobile vence. Vsi sodelujoči živinorej- ci 50 bili nagrajeni. Potrebn-^ je poudariti, da so take revije živine potreone vsa- ko leto. Prignana bi naj bila vsa živina, da bi se lahko spro- ti ugotavljal napredek. Za nagrade živinorejcem ,ie prispevala OZZ Ptuj, Mlekarna Ptuj, KZ Moškanjci in občinski ljudski odbor Gorišnica, Na razstavi smo videli pred- sednika OLO Ptuj. tov Tram- ška. podpredsednico tov Strop- nikovo, direktorja Mlekarne Ptuj tov Brateca in predstav- nike OZZ Ptuj s predsednikom na čelu. P. Z občinske konference SZDL v Ormožu 26. februarja t. 1. je bila v jrmožu občinska koferenca So- cialistične zveze. Prisostvovalo i je 92 delegatov iz 35 osnov- lili organizacij, kolikor jih je ta področju občine, več pred- itavnikov drugih množičnih or- ganizacij, sekretar okrajnega )dbora SZDL Ptuj tov. Bračič or predstavniiki gamizona JLA ^rmož. Izvolitvi organov konfe- cnce je sledilo poročilo se- retarja občinskega odbora sZDL, iz katerega povzemamo lokaj problemov, s katerimi se e organizacija ukvarjala po astanovitvi obč. odbora. Prva n najvažnejša naloga je bila or- ganizacijska utrditev osmovnih )rganizacij. To ni bilo lahko, :er so se organizacije povezale T obč. organizacijo iz prejšnjih Iveh okrajnih ljudskih odbo- rov. Tudi način dela je bilo tre- >a prikrojiti posameznim osnov- lim organizacijam. Te so bile Drecej razgibane posebno v anskem letu, ko je šlo za teri- orialno zaokrožitev sedamje ob- line. Občni zbori osnovnih organi- acij niso bili opravljeni v Lo- ^eršicah. Frankovcih in Mihov- nh. Občinski odbor je večkrat 3osku6al sklicati te zbore, ven- Jar mu ni uspelo. Vsekakor gre kritika Za nedelavnost teh >snovnih organizacij na njihove odbore, pa tudi na obč. odbor, ki ni skušal naj preje sklicati sej teh odborov in se s člani pomeniti o delu. Odborniki so večji del delali le kam^^injsko ter se ob takšnih priložnostih shajali tudi na se.-e če pa te niso bile sklepčne alj se sploh niso vršile obč. odbor ni niko- gar klical k odgovoru. Na območju občine je 4441 članov SZDL ali 44 odstotkov vs'°--« vol'"-"- ' • -v Od tega je 1572 delavcev, 1718 kme- tov, 739 uslužbencev, 173 obrt- nikov in 239 ostalih. 18 odstot- kov uslužbencev ni včlanjenih v SZDL. V ra-n^-^^'^ m sogla- šali s kritiko glede teh usluž- bencev, ter sklenili, da naj od- bor napravi seznam njihovih imen, organizacijam pa, kjer so v služba pa priporoči, naj jih opozx>rijo na to. da zavestno ^hko pomagajo pri graditvi so- cializma le ljudje, ki so člani SZDL. V razpravi je govoril tudj se- kretar OO SZDL tov. Bračič, ki je razložil novo ekonomsko po- litiko v naši državi ter podal smernice za delo osnovnih or- ganizacij. Delegati so izvolili nov 23- članski upravni in 5-članski nadzorni občinski odbor SZDL za občino Ormož ter 30 delega- tov za okrajno konferenco. 2M VINOGRADNIKI! Ali ste že razmišljali, kako boste obnovili vaš vino- grad, ki je zaradi starosti dotrajal in ga bo potrebno obnoviti? Za obnovo vinogradov in sadovnjakov vam nudimo kredit po 6 odst. obrestmi meri. katerega vam bo posredoval vinogradniško-sadjarski odsek in hra- nilno-kreditni odsek vaše kmetijske zadruge. Obrnite se na vašo kmetijsko zadrugo in zahtevajte vsa po- jasnila. METOVALCi: Ali že veste, da lahko dobite za nabavo umetnih gno- jil in semen za pomladansko setev kredit po 6 odst. obrestni meri, ki ga boste vrnili v jeseni. Obrnite se na hranilno-kreditni odsek vaše kmetijske zadruge, ki vam bo ta kredit pri nas posredovala. 3- 'fHujoia tednik Ptuj. 2. marca 1<>56 Nižje gimnaziie ob prvem polletju Vpliv staršev na učne uspehe (Nadaljevanje in konec) Zlasti boleča pa je ovira, ki prihaja od staršev samih. Res se moramo čuditi, kako nekate- ri starši, zlasti na kmetih, sku- šajo otrokom preprečiti, da bi dosegli višjo izobrazbo. Res je, otroke po veliki večini prav redno pošiljajo v šolo. To do- kazuje visok povprečni pro- cent šolskega obiska — 96%. Vendar pa se za mnoge starše s tem skrb za otrokovo napre- dovanje v šoli neha. Kako naj v gimnaziji uspeva dijak, ki prihaja v šolo utrujen, ki mora takoj po šoli opravljati težaška dela, zraven pa št- premagovati več kilometrov poti od doma v šolo in nazaj? Kako bi lahko bil dober dijak, če popoldne ni- ma časa, da bi se učil in napi- sal domačo nalogo, zvečer pa oče ne .pusti žgati luči, ker se mu zdi to predrago? Kakšen smisel ima otroka odgovarjati od učenja tujega jezika, ki ga predpisuje učni načrt z bese- dami; »Ali boš po angleško oral?« Cemu ne dovpljujejo starši svojim otrokom brati predpisanega čtiva. ki ga dijaki morajo prebrati ker je to nji- hovo šolsko delo in čemu jim pri branju obvezne literature očitajo, da lenarijo in zaprav- ljajo čas. K tem.u se še pridru- žuje negativno stališče nekate- rih staršev do naše ljudske oblasti, kar tudi sl^o vpliva na njihove otroke, ker zanje so starši avtoriteta, ki jo zelo upo- števajo in ji verjamejo. Verja- mejo pa tudi svojemu učitelju. Tak otrok nazadnje ne ve, ko- mu naj verjame, kdo ima prav: staršem, ki ga hranijo, oblačijo in ki jih ima rad, ali pa učite- lju, ki ga tudi spoštuje in če'sto tudi ima rad. Ta notranji boj se za otroka slabo konča, ker navadno sprejme stališče svo- jih staršev proti šoli in svojim učiteljem, s tem v zvezi pa se tudi upira učenju, izdelovanju domačih nalog, branju razred- nega čtiva, prihajanju na šol- ske proslave ob državnih pra- znikih itd. Resnici na ljubo je treba po- hvaliti nekatere starše, zlasti delavske pa tudi kmečke, da se zanimajo za napredek svojih otrok, da jim ni vseeno, ali so njihovi otroci napisali domačo nalogo, da dado otrokom dovolj časa za učenje in njihovo delo po svojih močeh tudi nadzoru- jejo, zlasti pa da se osebno za- nimajo za probleme svoje šole in sodelujejo v šolskih odborih, kjer šoli ne nasprotujejo, am- pak skušajo njeno delo izbolj- šati. Taki starši so šoli drago- cen pomočnik so njeni prijate- lji, ki bodo pravilno šolsko delo vedno in povsod podprli, kar bo seveda predvsem kori- stilo njihovemu lastnemu otro- ku. Želeli bi in prav »bi bilo, da bi se število teh uvidevnih pri- jateljev in pomočnikov naše šole neprestano večalo. Prav je, da starši kritizirajo, kar se jim pri naši šoli ne zdi prav. Toda kritizirati je.treba s pošteno željo, da se napake popravijo in kritizirati je treba tam, kjer šola napake hote ali nehote dela.. Iz Lešja Pred nedavnim je živinorej- ski odsek KZ Majšperk med drugim razpravljal o izsuševa nju zamočvirjenega sveta v ne- posredni bližini Majšperka. Te- ga močvirja ne povzroča razli- vanje Dravinje, temveč je to kotanja z neprepustnim dnom in brez odtoka, obsega pa okrog 30 ha Na tej površini zaostaja vo- da, ki se v deževnih letih spre- meni v pravo močvirje. Trav- niki so zaradi tega skrajno sla- bi, po večini raste tam le moč- virnata blatna trava, ki daje za krmljenje živine neprimerno ceno. Skoraj vsa živina, krm- Ijena iz teh travnikov, je me- tuljičasta. Ce pomislimo, s ka- ko malimi stroški in delom pri drenažiranju bi lahko pridelo- vali na tej površini mnogo pr- vovrstnega sena je že skrajni čas, da se zamisel živinorejske- ga odseka pri KZ Majšperk čimpreje uresniči. Prizadeti posestniki imajo trdno voljo pomagati pri delu, s katerim bodo zvišali donose svojih posestev; Menijo, da je izsušitev zamočvirjenega sveta hitro in poceni izvedljiva. Po- trebno bo izkopati le odtočni jarek od Dravinje to Topolije- ka ostala dela pa bo izvedel vsak posestnik na svojem zem- ljišču sam, seveda po predhodni nivelizaciji, ki je za pravilno izvršitev dela neogibno potreb- na. Z izkopom jarka in z drena- žo in izsušitvijo te majšperške dolinice bo nedvomno dosežen velik napredek pri prizadetih kmetijskih gospodarstvih. Kč. Zato bodo starši, ki žele svo- jemu otroku dobro, dovolili di- jakom, da se bodo učili in iz- delovali šolske naloge, ne bodo se protivili, če bo dijak prine- sel domov kako Jurčičevo, Ker- snikovo ali Tavčarjevo povest in jo prebral, ampak jo bodo prebrali skupno zvečer pri mi- zi in pozvali še sosede na ob- isk. Ponosni bodo na sinka ali hčerko, ki tako lepo in gladko bere. Seveda morajo otroci staršem doma pomagati, kar šola tudi podpira, saj v naših šolah nočemo vzgajati gospodi- čev in gospodičen, ampak de- lovne ljudi, ki bodo izobraženi, pa jih zato ne bo sram prijeti za poljsko ali tovarniško delo. Smo samo proti preobremeni- tvi otrok s fizičnim delom smo proti temu. da otrok doma ni- ma časa. da bi se pripravil na šolo. da nima dovolj spanja in da prihaja v šolo spat. Starši ki svoje otroke ljubijo pa to itak dobro vedo. Je še mnogo razlogov, ki po- vzroča.io, da naši dijaki prina- šajo domov »cveke« Kdo bi jih vse našteval. Tudi lahkomisel- nost naših dijakov ima svoj del pri tem, nekateri dijaki tudi umsko niso tako razviti, da bi lahko sledili pouku. Tudi naša osnovna šola ima svoj del krivde pri neuspehu naših di- jakov, Vsi skupaj se pač mo- ramo potruditi, da bomo naši mladini omogočili čimboljšo iz- obrazbo v šoli, ki bo koristila njej in vsej družbi. Hribernik Franc Obdaritev otrok padlih borcev iz področja Gorišnice Ob občinskem prazniku ob čine Gorišnica je partizanska patrulja obhodila vse spomin- ske plošče padlih borcev, kjer so jo pričakali svojci padlih. Ob tej priložnosti so bili otroci padlih borcev obdarjeni s skromnimi darili. Da je to bilo izve"dljivo. gre zahvala raznim kolektivom, ki so pri- spevali sredstva v ta namen. KZ Moškanjci je darovala 5000 din. Lovska družina Sp Polje 5000 din, KZ Podgorci 2000 din, KZ Gorišnica 2000 din KZ Ga- jevci 2000 din in obč. ljudski odbor GoriSnica 11.000 din. P. S „Partizanovih'' smučarskih tekem Nedeljsko smučarske prire- ditev Partizana je nekoliko motilo slabo vreme, saj je pre- cej snežilo in zaradi tega se ni zbralo tako število tekmoval- cev, kot se je pričakovalo. 80 smučarjev je sicer za nesmu- čarski Ptuj kar lepo število, a vendar zdaleka nezadovoljivo proti številu ptujske mladine, ki je vpisana v naših učnih za- vodih, od osnovne šole in gim- nazije do vajenske šole. Žen- ska mladina je tokrat popolno- ma odpovedala, verjetno so se dekleta ustrašila slabega vre- mena. Izredno pozitivno obe- ležje je dala tekmovanju veli- ka udeležba pionirjev, ki so z zanimanjem zasledovali tudi tekmovanja vseh ostalih disci- plin in vztrajali do konca. Med pionirji je bilo opaziti nekaj smučarskih talentov, ki bodo z vztrajno vadbo lahko v poznej- ših letih dosegali dobre rezul- tate tudi na drugih težjih smu- čiščih. Četudi ni bil namen pri- reditve doseganje rekordnih rezultatov, prireditelj je imel pred očmi množičnost in mu je to deloma tudi uspelo, so se vsi tekmovalci, zlasti še pionirji, krepko in vztrajno borili za čim boljša mesta. V prvi skupini pionirjev (9 do 12 let) je zanesljivo zmagal Sare Boris v obeh disciplinah in si ni dal, kot lansko leto, tudi letos odvzeti prvega mesta. Pri drugi skupini pionirjev (12 do 14 let) je prepričljivo zmagal v obeh disciplinah Jože Tramšek, katerega prištevamo med najbolj redne obiskovalce telovadnice. Pri pionirjih, ■ ki so, tekmova- li izven- konkurence, je potreb- no omeniti Lenartič Silvina, ki je pokazal dobro kondicijo in je tekmovalno progo pretekel v odličnem času. Kot pri pionir- jih, je tudi pri mladincih dose- gel izven konkurence odličen čas Rutar Janez kot vztrajen in dober tekač. Manj je uspelo tekmovanje v skokih, predvsem zaradi snež- nih padavin, ki so zelo motile izvedbo, nekaj pa tudi zaradi tega, ker se na skakalnici niso pojavili »stari asi« kot Arseno- vič in drugi. Nekaj skokov je bilo precej dolgih, tudi do 21 m, kvalitetno pa so bili slabi. Po dolžini skokov se je odlikoval Vidovič Alojz, največ sigurno- sti sta pa- pokazala, sicer s kratkimi skoki Korenjak An- ton in Cegnar Vladimir (oba pionirja). Lepo in naj sigurne je je izvedel skoke Kovač Ciril, le škoda da je tekmoval izven konkurence Španer se letos ni izkazal, držala se ga je smola, zelo so mu pr' srcu padci in ne more se jih rešiti. Vsem ska- kalcem se je poznal pomanj- kljiv trening, posebno je to po- trdil odriv iz mostu. Po konča- ni oceni je pri skokih dosegel prvo mesto Vidovič Adolf, dru- go pa Cegnar Vladimir. Ostali rezultati so- Pionirji (9—12 let). Tek 1,5 km: 1. Šare Boris 10,00; II. Šu- lek Drago 10,52; III. Cvetko Viktor 11,21. Smuk: I. Šare Boris 16,3; II. Cvetko Viktor 16,4; III. Šulek Drago 16,8. Pionirji (12—14 let). Tek 3 km: I. Tramšek Jože 17,37; II. Šare Ladislav 22,40. Smuk: 1. Tramšek Jože 15,0; II. Šare Ladislav 16,6. Mladinci, Tek na 5 km: I. Bo- rovšek Mai'jan 26,58; II. Cimer- man Milan 27 07, III. Siglar Edvard 27,28. Prvo mesto v smuku pri čla- nih je dosegel Vidovič Adolf s časom 14,00, izven konkurence pa se je odlično plasiral Pavli- čev Sergij, ki mnogo obeta, če bo vztrajno vadil Rezultate za mladince v smu- ku bomo objavili v prihodnji številki. Vse prijatelje zimskega špor- ta in pripadnike Partizana ob- veščamo, da bodo v nedeljo, 4. t. m., okrajne tekme društev Partizana, kjer bodo tekmovali najboljši smučarji iz okraja. S. L. v sredo, 29. februarja 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 45, česen 100, luščeni fižol 50, hren 100, krompir 15, peteršilj 50, rdeča pesa 30, red- kev 25, por 30, zelje v glavah 30, korenček 50, ohrovt 30, ko- 30, iDŠenica 35, oves 30, ko- ruzna moka 35, ajdova moka 60, koruzni zdrob 50, ajdova kaša 130, prosena kaša 80, su- rovo maslo 400, zaseka 300, mleko 28, smetana 130, sir 40 do 80, kokoši 400, piščanci 400, jabolka 25, jajca 14, kisla repa 30, kislo zelje 50. Mlmm 00 lioklfe aH iz voie cev Mnogi rejci perutnine jadi- kujejo, da imajo v valilnicah izvaljeni piščanci visoko ceno. Res, kmečke gospodinje, ki gojijo kokoši vseh mogočih kri- žancev, katerih posamezna pa ne znese več kakor '60 do 80 jajc na leto, za jajca svojih ko- koši ne dobijo toliko, da bi lahko iz tega izkupička kupile piščance. S takšnimi rejkami, ki govo- rijo, da »kokoš pač mora biti pri hiši« in ne skrbijo, da bi bila njihova kokošjereja renta- bilna, se o teh stvareh ne da razpravljati. Bolje je napraviti račun z gospodinjo, ki goji samo dobre jajcarice, kot so na primer šta- jerke, katerih posamezna znese letno po 180 ali tudi nad 250 jajc. Iz izkušenj vemo, da kokoš ki vali, navadno po tri mesece ne nese. Ce ne bi valila, bi v tem času znesla okrog 65 jajc. Prištejmo še jajca, ki jih podlo- žimo koklji, navadno 15 kom., da bi dobili 10 do 12 piščan- cev. Torej, za doma izvaljenih 10 do 12 piščancev smo prikraj- šani za 80 jajc. ki stanejo po današnjih cenah 800 din. Pri tem pa nismo vračunali dela s kokljo in hrane zanjo. Kako dragi so piščanci, če jih potrebujemo samo 60! Pri tem pa ima gospodinja celo leto še mnogo dela, ker vse koklje ne kvokajo ob enem. Koklja, ki ji kupljene piščan- ce samo podložimo, vodi pi- ščance en mesec, ostala dva meseca za razliko od one, ki, vali, pa že nese. Iz tega je razvidno, da so doma izvaljeni piščanci še ve- dno dražji. Dobiček od kuplje- nih piščancev ima gospodinja še s tem, da dobi jarČice z vi- soko nesnostjo. Pri vsaki valil- nici je namreč selekcijska po- staja, kjer slabe kokoši izloča- jo, razmnožujejo in razpečava- jo pa le potomce dobrih nesnic. A. L. Nekaj o racah, ki so boljše nesnice kakor kokoši Race, pasme Khaki-CampbeU, so pri nas še malo poznane. Nekaj jih ima Selekcijska po- staja Loče, v ptujskem okraju pa jih ima podružnica malih živali v Trničah. Ta pasma rac je bila vzgoje- na v Angliji Letna nesnost te vrste perutnine je nad 200 ko- madov, nekatere med njimi pa znesejo tudi od 270 do 300 jajc na leto. Nesti začne, ko je sta- ra pet mesecev in nese tudi pozimi. Njena jajca so bele bar- ve in po 70 gr težka. Zelo hi- tro raste in je z 10 tedni že godna za zakol. Odrasla tehta, dva in pol do tri kilograme^ Nadaljnja prednost te race je v tem, da lahko shaja brez vode za plavanje. Seveda rabi vodo za pitje in za čiščenje. Nekaj enodnevnih račk bo na razpolago tudi v valilnici v Kidričevem A. L. IColiG-sl looni^cfcipio če nimamo naravne niti umetne koklje Vsak, ki se bavi s perutnino, stremi za tem, da bi imel od svojega dela čim več koristi. Zato o svoji reji misli in raču- na ves čas od nabave piščancev pa do zakola ali prodaje jajc in kokoši. Vendar naleti včasih pri tem na na videz nepremost- ljive ovire. Med rejci perutnine so se že v precejšnji med razširile tudi umetne električne koklje, ki so se v primeri z naravnimi izka- zale kot bolj praktične in ce- nejše. S pomočjo knjige »Pe- rutninarstvo« in brošure »Vzgo- ja piščancev«, ki ju je izdala Kmečka knjiga se bo uporaba teh še povečala Vsi rejci pa teh umetnih ko- kelj iz teh ali drugih razlogov še nimajo, ter si morajo poma- gati z naravnimi Tako se vča- sih dogodi, da rejec nima v ča- su nabave piščancev niti umet- ne niti naravne koklje. Iz te zadrege si je lahko pomagati. če se posluži enega spodaj na- vedenih načinov. V jati kokoši izbere takšno, ki v tem času ne nese, kar pa spozna po bledi roži in ozki kloaki. To kokoš zapre v zaboj velikosti 35x35 cm vendar tako, da kokoš ne more stati. Podloži ji nekaj nerabnih jajc, po ne- kaj dneh pa ji podtakne pi- ščance. Lahko pa se posluži tudi dru- gega načina, če prvi ne bi uspel. Kokoš prav tako zapre kakor pri opisanem prvem na- činu, predhodno pa vlije koko- ši, vendar ne lačni, žličko ne prehudega žganja ali pol ko- zarca vina Opiti kokoši nato previdno, ne da bi jo vznemir- jal, podloži enodnevne piščan- ce. Ce kokoš v prvih dveh urah piščancev ne sprejme, je treba upijanjenje in vse ostalo pono- viti še dvakrat Cesto se posre- či na ta način kokoš pripraviti do tega, da vodi piščance. A. L. Koncert zagrebške pianistke £I!e Kovačič J. marca t. 1. bo koncertirala v dvorani Glasbene šole v Ptu- ju zagrebška pianistka Ella Ko- vačič. Njen program obsega na- slednja dela: Scarlatti — Tri sonate. Bach — Capriccio, Brahms — Intermezzo in dva Capriccia, Kune — Sest baga- tel, Ravel ~ Sonatina, Chopin — Scherzo. Ella Kovačič je diplomirala na Glasbeni akademiji v Za- grebu v razredu prof. Evgena Vaulina. Po diplomi se je po- svetila predvsem pedagoškemu delu in koncertnim nastopom. Vsa'ko leto nastopi v Zagrebu na solističnem koncertu, prav tako koncertira z orkestrom za- grebške filharmonije. Doslej je koncertirala z orkestrom tudi v nekaterih jugoslovansikih več- jih mestih (Sj^lit. Rijeka itd.), nastopila pa je tudi inozemstvu v Nemčiji (Weimar) in Švici (Ženeva). — Ella Kovačič. ki tokrat pnič prihaja v Sloveni- .jo. je danes asistent klavirskega razreda na Glasbc-ni akademi- ji v Zgrebu. Predprodaja vstopnic bo 3. in 5. marca od 9. do 11 ure in od 15. do 17. ure v Glasbeni šoli. V decembru preteklega leta je vložila Tovarna olj"a v Slov. Bistrici pri občinskem ljud- skem odboru v Ormožu proš- njo za otvoritev odkupne po- staje v Ormožu, kjer bi odku- povala, zamenjevala in proda- jala svoje proizvode Gospo- darski svet je prošnji ugodil, pred izdajo dovoljenja pa po- klical na posvetovanje pred- stavnike KZ Ormož, ki se s tem ni strinjala, češ da je KZ Ormož sposobna sama za svo- je področje opravljati zame- njavo in odkup vseh vrst olja- ric. Vendar je gosp. svet moral prezrc^ti navedene pomisleke KZ ter izdati dovoljenje zs otvoritev odkupne postaje z utemeljitvijo, da bo gospodar- ski račun pokazal, ali se To- varni izplača držati odkupno postajo ali ne. Ta pa je v času enomesečnega obstoja izkazala rentabilnost. Proizvajalci olja- ric so se tudi sami prepričali, da nudi odkupna postaja bolj- še olje za zamenjavo pod isti- mi pogoji kakor KZ V nave- denem času je odkupila nad 7500 kg raznih oljaric ter pro- dala živinorejcem nad 4500 kg oljnih pogač in otrobov. Od- kupna postaja vzdržuje konku- renčne cene svojim izdelkom ter nudi živinorejcem za 8 din cenejše oljne tropine ter za 15 do 30 din cenejše olje po kg kakor KZ ali druge trgovine. Živinorejci kakor potrošniki pozdravljajo konkurenco med odkupno pistajo in KZ ter dru- gimi trgovinami, ki bi jo naj uveljavili tudi v pogledu dru- gih življenjsko važnih artiklov in ne samo pri olju. MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 4.. marca 1956 ob 15. uri; Peppino de Filippo: »NI RES, PA LE VERJAMEM«, ko- medija v treh dejanjih. Tret- jič. IZVEN! Torek. 6. marca 1956 ob 16. uri; Peppino de Filippo: »Ni RES, PA LE VERJAMEM«. Četr- tič. Abonma red LMS-1. Četrtek, 8. marca 1956 ob 16. uri; Peppino de Filippo: »Ni RES, PA LE VERJAMEM«. Pe- tič. Abonma red LMS-2. Četrtek, 8. marca 1956 ob 20. uri; Peppino de Filippo: »Ni RES. PA LE VERJAMEM«, ko- medija v treh dejanjih. Šestič, Abonma red »B« in IZVEN. Nedelja, 11 marca 1956 ob 15. uri; Peppino de Filippo; »Ni RES, PA LE VERJAMEM«, ko- medija v treh dejanjih. Sed- mič. IZVEN! POSLOVALNICA PTUJ obvešča, da bo priredil spo- mladi naslednjp izlete: 1 Štiridnevni avtobusni izlet v Milano, na ogled spomladan- skega velesejma; ki bo od 23. do 26. aprila 1956. Prijave dc 31. III. 1956. 2. Petdnevni izlet z vlakorr V Rim v času od 7. do 12 apri- la 1956. Prijave se sprejemajo do 15. III. 1956. 3. Tridnevni izlet na medna- rodni velesejem preko Trsta in Benetk v Padovo, od 5. do 7, junija 1956 Prijave do 10. IV 1956. 4. Enodnevne izlete z udob- nimi turističnimi avtobusi na spomladanski velesejem v Graz ki bo od 3. do 6. maja 1956 Prijave do 10. IV. 1956 5. Šestdnevni izlet v Pariz s ogledom Benetk, Milana, Tori- na in Lvona. Predvidoma v me- secu maju. Prijave se že spre- jemajo. 6. Od maja do- oktobra več dvodnevnih izletov v Celovec, Vrbsko jezero in Beljak. Pripo- ročamo tudi kolektivna potova- nja. Prijave 1 mesec pred zaže- lenim odhodom. 7. Avtobusni izlet na nogo- metno tekmo Jugoslavija : Ma- džarska z ogledom Blatnega je- zera in Szekesfehervara dne 28. aprila 1956. Istočasno bo krožni dnevni in nočni ogled mesta. Prijave se sprejemajo zaključno do 25. marca 1956. 8. Avtobusne izlete na med- narodni spomladanski velese- jem v Zagreb, ki bo od 30. mar- ca do 8 aprila 1956. Priporoča- mo kolektivne izlete. Prijave se sprejemajo do 25. marca 1956. 9. Tridnevni krožni avtobus- ni izlet za 1. maj na Plitvička jezera, Crikvenico, Bakar, Su- šak, Reko, Opatijo in Ljublja- no. Prijave se sprejemajo do 15. aprila 1956 OBRTNIKI POZOR! 10. Tridnevni avtobusni izlet na veliko mednarodno Obrtni- ško razstavo v Miinchen, od 7. do 10. maja 1956. Prijave sc sprejemajo do 10. IV 1956 PUTNIK-SLOVENIJA, poslo- valnica v Ptuju, naproša ptuj- sko občinstvo za prijave, v ko- likor razpolaga kdo s primerno sobo, ki bi jo bil pripravljen odstopiti v času turistične se- zone oziroma ob priliki gospo- darske razstave za goste iz na- še domovine in inozemstva. Prijave za vse izlete spreje- ma Poslovalnica PUTNIK-SLO- VENIJA, Ptuj, Kvedrov trg 1, kjer so na razpolago vse toza- devne informacije. Ptuj, 2. ntarca fiu^izdrJut 3 POMEMBEN KULTURNI DOGODEK Slovenski likovni umetniki razstavljajo v Plu t« od 4. do 18. marca v Mestnem muzeju Umetniška zadruga iz Ljub- ljane priredi v Ptuju pomemo- no razstavo umetniških del slo- venskih likovnih umetnikov. Brez večjega hrupa in reklame bo v nedeljo, 4 marca, ob 11. uri v Mestnem muzeju otvori- tev razstave, ki nedvomno predstavlja največjo likovno prireditev v Ptuju po vojni, saj razstavlja svoja dela 54 prizna- nih likovnih umetnikov iz vseh krajev Slovenije. Med razstav- Ijalci so tudi imena Miha Ma- leša, Iva Subica, Toneta Kralja, Dora Klemenčiča in drugih zna- nih imen slovenskih slikarjev in kiparjev. Na razstavi bodo zastopana olja, grafike in pla- stike. Ljubitelji likovne umet- nosti bodo imeli priložnost vi- deti dela večine živečih likov- nih ustvarjalcev v Sloveniji in zato ima ta razstava poseben pomen. Ko so se prireditelji odločili pred meseci za to razstavo, so izbrali Ptuj kot prvo mesto v Sloveniji, kjer bo razstava otvorjena. V mislih so imeli veliko zanimanjae ki ga kažejo Ptujčani za likovno umetnost, z druge plati pa kulturno zgodo- vinsko preteklost mesta same- ga. Brez dvoma bodo ljudje iz Ptuja in okolice, katerim je li- kovna umetnost pri srcu, ob- iskali to razstavo Verjetno bo- do tudi šole in sindikalne or- ganizacije v podjetjih organizi- rale skupne obiske te pomemb- ne kulturne prireditve. Z druge strani pa imamo ob tej priložnosti še eno misel. V naših uradih, lokalih in podjet- jih često vise na stenah slike; ki nam ne delajo časti. Nava- dno so to poceni zmazki, kateri nimajo nič skupnega z umet- nostjo. Ali ne bi bilo prav, da bi ustanove m podjetja malo mislila na to stvar, si ogledala razstavo in kupila kakšno do- bro sliko? Pomislimo samo, ko- liko denarja dajo podjetja za reklamo, ki ]im navadno ni mnogo v prid, dobra slika pa ima vedno ceno in je trajen okras na steni. Razen tega pa bi s tem pomagali tudi našim likovnim umetnikom in naši kulturni rasti. Posameznik da- nes kljub dobri volji to težko stori, zato je družba kot celota poklicana, da odkupi in ohrani umetniške stvaritve današnjega časa. Razstava akvarelov Vladislava Cegnarja Vladislav Cegnar nas je ob- vestil, da priredi v soboto, 3. marca, samostojno razstavo svojih akvarelov v dvorani ob- činskega ljudskega odbora v Ptuju. Prireditelj ni poklicen slikar, temveč so njegove sli- ke, kakor sam trdi, bolj spo- minskega značaja. Želel si je spominov in slikal. In te spo- mine bo potom te razstave po- sredoval tudi drugim. Iz Muret nc Q riška muhavost in tri^a V našem kraju smo letos z /elikim veseljem zakopaU pust, l litra juhe, sol, po- per, limonin sok ali domač kis, 1 kisla kumarica. Meso denemo v vrelo vodo in ga skuhamo. Kuhano zrežemo na kocke. Iz masti, sesekljane čebule in moke naredimo oma- ko. Vanjo vložimo meso, potem, ko smo jo odišavili s poprom in limoninim sokom. Vse skupaj naj vre 15 minut. Preden damo ragu na mizo, mu primešamo še sesekljano kislo kumarico. SIROVI TRIKOTI Pripravimo 25 dkg moke, 25 dkg margarine, 25 dkg sirčka, 1 jajce, ščepec soli in malo mar- melade. V presejani moki razdrobi- mo margarino, obojemu dodamo pretlačen sirček in sol ter vse skupaj hitro pregnetemo v gladko testo, ki naj počiva na hladnem tri ure. Potem to te- sto zvaljamo za nožev rob na debelo, ga zrežemo na kvadra- te (6 cm), nadenemo z marme- lado, testo preganemo v trikot, ki ga ob robeh stisnemo in ob- režemo s kolescem. Trikote na- možemo z raztepenirn jajcem in spečemo. Zdravstveni svetovalec Vzroki slabokrvnosti in malokrvnosti V vsaki kaplji naše krvi je na milijone rdečih krvnih te- lesc. Kadar se njihovo število znatno zmanjša, govorimo o slabokrvnosti. Ugotovitev nje- nega pravega vzroka zahteva poleg analize krvi tudi teme- ljit pregled vsega organizma. Eden od številnih vzrokov sla- bokrvnosti je pomanjkanje ži- vil, ki vsebujejo železo. Važno sestavino v krvi tvori namreč železo, zato ga naš organizem ne sme pogrešati. Ce je slabo- krvnost povzročilo pomanjka- nje »železne- prehrane, potem so krvna telesca zelo majhna ter ne vsebujejo dovolj hemo- globina in obarvanih tvarin. So pa tudi nekatere motnje, ki te- lesu preprečujejo, da bi izko- riščalo železo. To so pogosto bolezni želodca. Šahovska sekcija DPD Svobo- da Trbovlje bo v soboto, 3. in v nedeljo, 4. t. m. v prijatelj- skem srečanju pomerila svoje moči s Šahovskim društvom Ptuj. V soboto ob 20,30 bo brzo- turnir po Ševeninškem načinu, a v nedeljo ob 8. uri dvoboj na 10 deskah. Igralo se bo v re- stavraciji »Beli križ«. SD Ptuj je v četrtfinalnem moštvenem tekmovanju zasedlo prvo mesto z 12 in pol točkami, pred SSS Aluminijem, ki je do- seglo 8 in pol točke in SŠS Že- lezničarjem ki je nabralo 3 točke, v tem tekmovanju je ŠD Ptuj premagalo SŠS - Aluminij« s 5 in pol -2 in pol ter SSS Železničar s 7:1 .Va brzoturnirju SD Ptuj za mesec februar je zmagal Per- nat Viktor, ki je dosegel 100% uspeh. Slede Pešl Šorli, Berden, Maurič itd. Malokrvnost pa največkrat povzroča izguba krvi Ena od oblik malokrvnosti nastopi tudi ob porodu. Malokrvnost pov- zroča lahko še pomanjkanje proteina v prehrani (protein je v mesu in jajcih). Lahko pa se razvije zaradi nezadostne se- krecije (notranje izločanje) ščitne žleze in drugih žlez. Sla- bokrvnost pa se nadalje razvija zaradi motenj ki jih povzroča uničevanje rdečih krvnih te- lesc. To so n. pr. malarija, za- strupitve, vzrok pa je lahko tudi jemanje sulfamitskih pre- paratov. Znaki malokrvnosti so sla- bost, hitro udarjanje srca, pri nekaterih primerih pride celo do vnetja jezika, pomanjkanje želodčne kisline in driske. V 'teh primerih je treba dajati bolnikom zdravila, ki vsebujejo železo. Najbolje je, če take preparate jemljemo po zavžitju hrane. V prehrano je treba vključiti posebno jetra (polpe- čena), meso in jajca, ker nam taka živila posredujejo zadost- no količino železa. Rojstva: Angela Zdešar, Ki- dričevo 27 je rodila' Antona; Fraintčiš.ka Cemezel, Rabeljčja vas 11 — Borisa; Danica Osterc, Križevci -33 — Melito; Matilda Kodrič, Naraplje 1 — Jožico; Martina Cestnik, Zg. Hajdina 21 — Janka; Marija Zemljarič, Nova vas 93 — Branka; Marija Kovačič. Skrbi je 13 — Roma- na; Ana Zur^o, Sp. Hajdina 113 — Ano; Marija Kranjc, Draženci 54 — Emo; Marija Pilinger, Stojnci 18 — Danico; Pavlina Brumec, Podlože 87 — Zofijo; Novak Alojzija, Mur- ščak 21 — Jožefo; Elizabeta Vauipotič, Stanošina 8 — Dani- c:'kmovanja udeležijo v čim večjem številu Ves prebitek tekmovania je na- menjen za nabavo novih rekvi- zitov. To tekmovanje- bo ob- enem zadnje srečanje na stij- rem kegljišču v ljudskem vrtu. Odbor krompir v pikantni omaki 75 krompir.]a. slan krop, 3 dkg masti, 2 dkg slanine, 4 dkg moke. čebula, zelen peter- žilj, česen, kumina. timian. ma- jaron, žlico gorčice, žlico pa- radiž.-nikove mezge, kostna juha ali voda. 2 kisli kumarici. H del kisle smetane. MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 2. do 5. marca t. 1. am.eriški barvni film •»Bagdadski revež«, in v dneh od 6. do 8. marca t. 1 italijan- ski film »Na konici meča". KINO ORMOZ Dne 10 in 11. marca 1956 ameriški film »Titanik« s tedni- kom. Predstave v soboto ob 19. in nedeljo ob 16 uri. Dne 14. marca 1956 mehiški film s-Vedno tvoja« s tednikom. Predstava ob 19. uri. DVE N.IIVI IN TRAVNIK v skupni izmeri 2 ha prodam. Vprašati v trgovini »Hrana , Ljutomerska cesta 1., Ptuj. Dobro ohranjene lahke DVO- SEDE2NE SANI poceni pro- dam. 2k>rčič Franjo, Trstenja- kova 1, Ptuj. PRODAM NOVO HiSO v Dor- navi. Napast Helena, Spod. Pleterje 6, p. Lovrenc na Dr polju, PRODAM TRAVNIK v Zabjaku pri Ptuju. — Janša Stanko, Mestni vrh 7, p. Ptuj. SOLIDNEGA SOSTANOVALCA sprejmem. Naslov v upravi. mestno gleidalisce ptitj razpisuje sledeča mesta: tajnika Pogoji: dovršena srednja šola. ustrezna praksa in znanje stenografije: računovodja (-kinje) pogoji: ekonomski tehmkum aii ^v-c. 3-!etna praksa; ekonoma pogojx: ustrezna praksa. Plača po uredbi; nastop službe takoj ali po dogovooru. Pismene ponudbe ali osebna zglasitev na na5 naslov do 15. marca 1956. Komisija za imenovai:ije direktorjev pri Obč. LO Ptuj razpisuje po 10. čL Zakona o pristojnosti občinskih in okraj- nih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ 34.'55 naslednja mesta: 1. Mesto POSLOVODJE Trgovine z mešanim blagom »Preskrba«, Kidričevo. Prosilec mora biti kvalificiran delavec trgx)vinske strdke s 5-letno prakso; 2. Mesto DIREKTORJA Trgovskega podjetja z alkoholnimi in brezalkohoinimi pija- čami »Vesna«, Ptuj. Prosilec mora imeti: a) srednjo strokovno izobrazbo, 6 let komercialne prakse s vstrokovnim izpitom, od tega 2 leti prakse v živilski stroki ah b) nižjo strokovno izobrazbo, 15 let komercialne prakse, od tega 2 leti prakse v živilski stroki; 3. Mesto POSLOVODJE Bri-vako-česalnega .salona Kidričevo. Prosilec mora biti obrt- ni mojster brivsko-česalne stroke z 15 let prakso; 4. Mesto POSLOVODJE Splošnega čevljarstva Ptuj. Prosilec mora biti obrtni moj- ster čevljarske stroke z 10 let prakse; 5. Mesto POSLOVODJE Splašn^a kleparstva Ptuj. Prosilec mora biU obrtni moieter klep>arske stroke z 10 let prakse. pošljejo pravilno kolkovanc prošnje na Obe. LO do 10. marca 1956. Prošnjam mo Žalujoča družina PLAVCAK ZAHVALA vsem, ki so na zadnji poti spremljali našo zlato nepozab- no mamico MARIJO KOSTANJEVEC Enako izrekamo zahvalo vsen onim, ki so ji poklonili vence. Lepo se zahvaljujenio tov. Pra- protniku E. in g(jf»;>. proštu Grajfu za ganljive poslovilne besede. Prosimo vse, ki ste po- znali to blago dušo. da jo (bra- nite v dobrem spom.nu. Žalujoči mož Alojz. Zvonko :n Zdenko sino-v-a ter ostalo sorodstvo.