Štev. 35. V Ljubljani, ponedeljek, 14. februarja 1921. HBSBBSSSS?e»ftl Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: *a celo leto K 144 — za pol leta K 72 — v UPRAVI STANE MESEČNO K10"— Leto I. Uredništvo in upravniStvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Teiofon = upravništva štev. 328 = CENE PO POSTI: za četrt leta K 36'— za en mesec K 12'— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA €© VIN. Mkoizem a irlzi. , _ Boljševizem doživlja veliko notranjo ^zo. O tem nam pričajo poročila, ki pridajo zadnje čase iz Moskve. To pa nam Potrjujejo tudi razprave, ki so izšle l. 1921. ® so sestavljene na podlagi boljševiških fov. Preden se začnemo ž njimi pečati, i0ce®o v glavnem razjasniti vprašanje, za katero gre. _ Oktobra leta 1918., ko so boljševiki z asilnim prevratom prišli do vlade, raz-lvii ustavotvorno skupščino v Petro-Padu, so se delavci polastili vseh tovarn, )er so ustanovili takozvane delavske to-arniške komitete (odbore). Ponekod so podajalce takoj razlastiti, ponekod pa , ,e trpeli dalje, ker se niso čutili spo-e« da obrat vodijo. Delovanje teh ko-rtetov je vspričo nizkega stanja socialne k°°razbe ruskega delavstva bilo pod vsa-° ^tiko. Korupcija, ki je izvirni greh javnega življenja, je tudi tu do-. a svoje delo. Delavski komiteti so sku-sj ’ tehniki, ki so jih morali obdržati v Sq Z°J( porabili vse zaloge surovin, stroji odi/6 P°kvarili, člani komitetov pa so si ■ ",azavali plače, ki so skupno z visokimi j ac^mi delavstva oškodovale obrat. De-v ^vo Pa si vkljub visokim plačam ni tak °P°moŽlo< )e produkcija vsled j j.eSa gospodarstva začela bliskovito pa-ati. K temu pride še dejstvo, da so stro-ovne organizacije bile slabo razvite in so ,v°je sile izrabljale v divjem političnem f>0)U in v državljanski vojski, ker so bataljoni rdeče armade spričo nezanesljivosti •Jtoetskega prebivalstva zahtevali vse sile ^lavstva. , Isti proces se je vršil v prometu, zlasti železnicah. Odgovorno vodstvo je pre-sf*ft. zakonu prepovedani. Delavec ni-Ha^^e, izbirati si mesto svojega dela. so neomejeni gospodarji nad .^o - 001' P^ače niso več enake. Uve-Lstemi,e ^kordno del° P° kapitalističnem * l2u urni delavnik sc je umaknil 11 t, ^emu; dela se na povelje. njič se bomo na podlagi ome-flel s tem podrobno pečali. »novi £ns“ lisSsussi naCr! LinsSshs stranke predložen. Belgrad, 13. februarja. V soboto je zastopnik Jugosl. kluba predložil ustavnemu odboru svoj ustavni načrt, na podlagi katerega naj se uredi naša država. V naslednjem podajemo kratek in nepopoln izvleček tega načrta. Država naj se razdeli v več pokrajin, ki naj bi imele skupen denar, državljansko pravo. Dalje bi skupni parlament sklepal o okvirni zakonodaji o vseh stanovsko pravnih zadevah, o razmerju Cerkve do države, o šolstvu, socialni politiki in sodstvu, Skupne bi bile finance za kritje skupnih državnih stroškov. Država bi imela pravico vpeljati skupni in enotni progresivni dohodninski davek. POKRAJINSKA VLADA. Vse drugo naj bi spadalo v področje pokrajinskih oblasti. Slovenija s Prekmurjem naj bi tvorila pokrajino za se! Vsaka pokrajina, okraj in občina ima svoj zbor, oz. odbor, ki si volijo svoje predsedstvo. Pokrajina ima svojo vlado, ki jo sestavi predsednik. Pokrajinska vlada je najvišji izvršilni organ pokrajinske avtonomije ter šteje poleg predsednika še več članov,1 ki prevzamejo po enega izmed naslednjih poslov: Notranje zadeve, trgovina in obrt. javna dela, šume in rude, kmetijstvo, agrarna reforma, prehrana, zdravstvo, socialna politika, pravosodje in finance. PREDSEDNIK DEŽ. VLADE. Predsednika imenuje vladar izmed treh kandidatov, ki jih je določil iz svoje srede deželni zbor. Člani vlade so odgovorni v vseh zadevah deželnemu zboru. Proti njihovim rešitvam v avtonomnih zadevah je dopustna le pritožba na pokrajinsko upravno sodišče. Predsednik dež. vlade načeluje tudi vsej civilni državni upravi. Dež. vlade so v teh zadevah odgovoren osrednjim ministrom, predsednik vlade pa je kot šef državne uprave v pokrajini odgovoren le ministrskemu svetu. Pokrajinska vlada imenuje, premešča in odstavlja uradnike vseh resortov, ki jih uprav- lja avtonomno. Od 6. razreda dalje mora to potrditi pristojni minister. POKRAJINSKI ZBOR. Posli dež. zbora so: Volitev 3 kandidatov za predsednika, zakonodaja v vseh stvareh, ki niso izrečno pridržane osrednji zakonodaji, javne naprave, pokr. finance (dež. imetje in davki). To velja posebno za deželne doklade na državni dohodninski davek, za zemljiški in hišni davek, davek na špekulacijo in borzne kupčije, davek od prirastka vrednosti in tro-šorine (alkohol). Dež. zbor se snide navadno dvakrat na leto, da reši proračun in rač. zaključek. OSREDNJI PARLAMENT. Osrednji parlament sestoji iz dveh zbornic, iz politične in socialno gospodarske. Voli se za 4 leta. Politična zbornica obstoji iz 200 poslancev, ki so izvoljeni na podlagi splošne in enake, tajne in direktne volivne pravice. Socialno gospodarska zbornica obstoji iz ‘200 poslancev, ki jih 100 izvoli ljudstvo na podlagi tajnih in direktnih volitev, 100 pa jih izvolijo delegati deželnih stanovskih zastopov. Politična zbornica rešuje vse politične zadeve, druga pa gospodarske. Obe zbornici skupaj tvorita plenum parlamenta, ki sklepa o vojni in miru, o carinskih in trg. ter političnih dogovorih s tujimi dr-žaavmi ter o dež. proračunu. NEKATERE DRUGE DOLOČBE. Nadaljnje točke izpopolnjujejo stari vladni ustavni načrt. N. pr.: Osebna lastnina nalaga socialne dolžnosti in se ne sme uporabljati v nasprotju z občimi koristmi. Dolžnost dela velja za vse državljane, ki morejo delati. Vzgoja otrok. O verski vzgoji otrok odločajo stariši, ki jo poverijo osebam njihovega zaupanja. Skrb za splošno umsko izobrazbo otrok imej država. Vendar pa ne sme biti v nasprotju z načeli vere, ki ji pripadajo otroci. OiMrlie sisrišiimifi «9 Irb^eiSslii družil. ¥ škodo (iefavcu, konzumentu in državi* DLU Belgrad, 13. febr. (ZNU) Današnja »Politika« piše pod naslovom »Trboveljska afera«, kako je ministrska komisija odkrila v rudnikih Trboveljske premo-gokopne družbe, ki so bili dosedaj gnezdo rudarskih stavk in so v rokah dunajskega kapitala, velike nerednosti. Pri pregledovanju knjig se je ugotovilo, da so lastniki premogovnikov potvorili produkcijske cene premoga za več kot 100 odstotkov, da so mogli dobivati nedovoljene visoke dividende, Cene premoga so se radi tega dvigale, prebivalstvo se je pritoževalo radi vedno večje draginje, država pa, ki je rabila dve tretjini vsega trboveljskega pre- moga, je bila prizadeta še v večji meri. (Pa ne le država in konzument, tudi delavstvo samo je trpelo pod temi razmerami. Opozarjamo le na zadnje mezdno gibanje, ko se je družba branila delavstvo pošteno plačati, češ, da tega brez povišanja cen premoga ne zmore. Tedaj je vlada stala na strani družbe in je grozila delavstvu. Sedaj je jasno, kdo je kriv povišanju cen premogu, ali delavec ali kapitalist.) List vprašuje, kako je mogoče, da niso državni uradniki treh ministrstev, ki so imeli nadzorovati nad premogovniki, že prej odkrili teh mahinacij. izšd Ijndskega Štetja o Ljubljani. LDU Ljubljana, 14. februarja. Mestni magistrat objavlja nastopne začasne številke ljudskega štetja v mestni občini Ljubljani brez predmestij: Prebivalcev 53.072, moških 26.268, žensk 26.804. Državljanov kraljevine SHS je 48.246, tujih državljanov 1611, neodločenih 3215. Po veroizpovedi je pravoslavnih 2046, rimsko-katoliških 50.323, grško-katoliških 38, evangeljskih 264, muslimanov 236, izraelitov 91, drugih 15, brez konfesije 59. Po materinskem jeziku je Slovencev, oziroma Srbohrva-tov 50.275, drugih Slovanov 760, Romunov 13, Italijanov 175, Nemcev 1690, Madžarov 65, Ar-navtov 3, drugih narodnostij 91. Sedaj se vrši revizija ljudskega štetja, Id pa v glavnem ne bo mnogo vplivala na objavljeni izid. fflfd socialisti In faSlsti o Italiji. LDU Rim, 12. febr, (Stefani) Kakor javljajo listi, je prišlo v arzenalu v Tržiču (Monfalcone) med delavoljnimi in stavkajočimi delavci do spopada, pri čemer so na obeh straneh streljali. Pri tem je bilo nekaj oseb ranjenih. Kasneje so se spopadli socialisti in fašisti, ki so napadli delavsko zbornico. Pri tem je bila ena oseba ubita in 15 ranjeniht francoskega delaustoa. LDU Pariz, ;13. februarja. (DunKU.) Splošna zveza strokovnih organizacij je izdelala program, ki obsega nastopne točke: (1. Razširjenje sindikalnega prava tudi na uradnike. 2. Osemurni delavnik. 3. Delavsko varstvo potom ustanovitve statistične službe, kakor tudi kontrolo, pri kateri sodelujejo delavske organizacije. 4. Ustanovitev splošne delavske zavarovalnice, ki obsega vse nevarno-stij katerim so izpostavljeni delavci, kakor tu- di zvišanje pokojnin. 5. Razširjenje delavske zakonodaje in delavskega varstva tudi za kmetijske delavce. 6. Enakopravnost tujih delavcev s francoskimi glede vseh delavskih pogojev. 7. Izenačenje delavnih pogojev vsega sveta. Splošna zveza strokovnih organizacij zahteva dalje podržavljenje veleobratov in nadzorovanje podjetij, pri katerem so udeleženi delavci ter je sestavila program za vzpost&vo opustošenih ozemelj. »POSLEDNJI DNEVI V POMPEJIH« NA DRUGI STRANI. mililonarsise Mie. Lansko poletje se je započel oni srditi boj za stanovanja, ki ga je vodil dr. Gosar kot poverjenik za socialno skrbstvo. Ljudstvo je v celoti odobravalo namere tedanjega poverjenika. Le en' klic je šel iz barak in kleti, iz vagonov in iz podstrešij: Milijonarji naj si zidajo hiše! Vzlic skrajno besnemu odporu kapitalistov in liberalcev ter njihovih belgraj-skih ministrov je dr, Gosar tedaj vendarle prisilil milijonarje da so se udali. Enemu, ki se ni hotel udati, je bilo po poteku določenega roka stanovanje odvzeto. Drugi pa so podpisali pogodbo, glasoip katere bodo do 1. oktobra 1920 začeli z delom. Kdor ne bi v določenem roku začel z zgradbo hiše, zapade kavcijo, ki jo je moral plačati. To ga pa ne odveže še od dolž-nosti, da mora vseeno zidati hišo. Pač pa je tedanja vlada milijonarjem dovolila, da se zdrijžijo v posebno zadrugo, ki naj z združenim kapitalom, nekaj nad 3 milijone kron, zgradi več hiš s 24 stanovanji za prizadete milijonarje. Pod poverjeništvom dr. Gosarja je bil ves kapital za zgradbo 24 stanovanj zagotovljen. Šlo je še za 8 stanovanj. Tedaj je dr. Gosar odstopil s svojega mesta, ker je v Belgradu popolnoma zavladala demokratska stranka, zagovornica milijonskega kapitala v državi. Za dr. Go-sarem je prišel dr. Ravnihar, ki se za to zadevo ni brigal. Za dr. Ravniharjsm pa smo dobili g. Ribnikarja, ki se za to stanovanjsko akcijo še manj briga. Gospod poverjenik Ribnikar ne čuti v očigled strašni stanovanjski bedi prav nobene potrebe, pobrigati se, kaj dela ona zadruga milijonarjev, ki bi že s 1. oktobrom morala začeti graditi hiše, Tista ŽH-druga, ki ima s svojimi več kot 3 milijoni kapitala po pogodbi dolžnost, da zgtadi hiš za 24 stanovanj, tista zadruga se ne gane. In nikogar ni, da bi jo k temu prisilil. Niti tega ne vemo, kam je šlo tistih 100.000 kron iz stanovanjskega fonda, ki so kot kavcija zapadli, ker se do 1. oktobra ni začelo zidati. Tako se pri nas dela socialna politika, tako je pri nas socialno skrbstvo za brez-stanovanjce. Vprašamo: Zakaj zadruga milijonarjev še ni začela z delom? Zakaj se nihče ne pobriga, da bi trdovratne milijonarje prisilil, da izpolnijo obveze, do katerih so se zavezali s pogodbo pod dr. Gosarjem? Vprašamo: Kaj je z zapadlimi kavcijami 100.000 kron? V kake namene so porabljene? Vprašamo: Ali je več vredno 30—10 milijonarjev, ki poceni bivajo v tujih hišah, ali so več vredne številne proletarske družine, ki ginejo v mrazu po vagonih, barakah in kleteh? Vprašamo: Ali je socialno skrbstvo ustanovljeno za zaščito milijonarjev ali za zaščito revnega ljudstva? Od zastopnikov kapitalizma je priča« kovati, da ščitijo interes milijonarjev. Kdo naj pa brani reveža? Kapitalistična buržuazija je grobokop državne misli v srcih delovnega ljudstva! minister in dninar kot daobopla£enaIca. Belgrajska »Republika« navaja iz uradnih davčnih poročil v »Službenih Novi-nah«, da je leta 1919. plačal minister na razpoloženju Ž. M. Jovanovič, ki dobiva za svoje »razpoloženje« po 6000 dinarjev ali 24.000 K plače na leto, 5 dinarjev davka, dninar Nikola Kravljanac pa 114 20 D, voznik M. Jovanovič istotoliko davka. Iz tega malega primera, ki je le eden izmed neštetih enakih, se dobro vidi, kateri sloji v državi plačujejo davke, a kateri jih použivajo. ✓ PROTI ZASUŽNJENJU NEMČIJE. LDU Saarbruecken, 13. febr. (Wolff) Strokovno društvo krščanskih rudarjev je priredilo včeraj zborovanje, kjer je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva, da ustvari Francija možnost za prodajo premoga iz saarskih premogovnikov, ki jih ima Francija. Resolucija zahteva od urada mednarodne rudarske zveze, naj doseže, da ostane del ruhrskega premoga, ki bi se moral izročiti, v Nemčiji, da se bo na ttf način lahko spravil v promtt saarski premog. Enak sklep je izdala nemška rudarska zveza. politični dogodki. 4- Socialna demokracija v boja za kvanio. Avstrijska zavezrsa vlada je prepovedala nadaljnje predstave Schnitzler-jevega umaeanrjja dela »Rcigen« (Kola), o katerem je rekel svobodcrmisleni nemški kritik, da bi pljunil vsaki igralki, ki bi hotela v njem na;lopati, v obraz. Vsled te prepovedi je vsa dunajska socialistična buržuazija na nogah. »Arbeiter-Zeitung« trobi na juriš, a dunajski župan Reumann je sklical konferenco, na kateri je naenkrat postal najhujši avtonomist in izjavil, da ima na Dunaju le on odločati, kaj se sme vprizarjatj in kaj ne in da si te pravice ne bo dal od nikogar vzeti. Marksisti hočejo za svobodo pornografije nastopiti celo v parlamentu. To so isti ljudje, ki ob vsaki priliki zasmehujejo katoliške cerkvene prireditve, ki se nesramno obregajo ob katoliške praznike in zatirajo verske vaje v šoli. Za vdejstvovanje verskega prepričanja ne priznavajo svobode, pač pa gredo na reko siti pohoti, da se sme javno naslajati ob svinjskem koritu. Ali bo socialistično delavstvo res trpelo to sramotno početje? -j- Cerkveno vprašanje na češkoslovaškem in Rim. Kakor poročajo iz Rima, je češkoslov, zunanji minister dr, Beneš ob svojem obisku v Vatikanu predložil načrt o ločitvi cerkve od države v češkoslov. republiki. Državni podtajnik Ceretti je dr. Benešu pojasnil, v katerih točkah cerkev ne bi mogla popustiti tudi tedaj, ako naj bi se ločitev izvršila temeljem konkordata, kakor to želi praška vlada. ^Dnevni dogodki. — Umrl je včeraj zjutraj v deželni bolnici v Ljubljani g. Franc Končan, ključavničarski mojster v Domžalah. Že dalj časa je bolehal na apnenju žil, Ranjki je bil globoko veren, odličen politični pristaš SLS, ki je svoja krščansko socialna načela vedno neustrašeno udejstvoval tudi v javnem življenju. Spoštovali in cenili ga niso le lastni občani, ampak je bil znan daleč okrog po svoji možati odločnosti in poštenosti. Ko je med vojno z vso požrtvovalnostjo vodil županske posle, je bil zlasti ubogim in potrebnim vedno na razpoko s svetom in dejanjem, Kat. izobr. društvo in vse krajevne organizacije so jjgcbile v njem najdelavnejšega člana. — VeM pokoj plemeniti duši! Truplo prepeljejo na domače pokopališče. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožaljel ■— Proti veseljačenju in pijančevanja. Deželna vlada je izdala naslednjo pametno naredbo: Veseljačenje in pijančevanje sta prekoračila meje dopustnosti. Medtem ko nekateri sloji trpe lakoto in pomanjkanje, zapravljajo drugi denar čez vse mere in zapeljujejo ljudstvo sploh k zapravljivosti. Vsled tega odrejam glede društvenih veselic, plesov na povabljene goste in drugih prireditev, ki se vrše izven gostiln in kavarn, sledeče: 1. Alkoholne pijače se pri teh prireditvah smejo točiti in uživati le do 23. (triindvajsete) ure; 2. godba sme igrati le do 24. (štiriindvajsete) ure; 3, kaka taka prireditev se mora končati v takem času, da se dotični prostori najpoz- E. Bulwer; Poslednji dneui d 16 Fosnpeiiti. ' »Želim samo,« je rekla Žez nekoliko Jasa, »da bi se ne bil prenaglil. Znabiti je prekmalu nezadovoljen, kakor vsi, ki preveč pričakujejo.« »Potemtakem ni srečen v svojem stanu — pa tisti Egipčan, ali je bil tudi svečenik? Ali je imel kako korist pri nabiranju novincev za sveto družbo?« »Ne. Glavna njegova skrb je bila najina ireča. Mislil je, da je pospeševal s tem bratovo srečo. Siroti sva.« »Kakor jaz,« je rekel Giavk z globokim pomenom v svojem glasu. Jona je povesila oči, ko je zopet povzela besedo. »In Arbak nama je skušal nadomestiti stariše. Moraš ga poznati. On ljubi du&a.k »Arbak t Sem že znan ž njim, vsaj govoriva, kadar se srečava. Da ne bi imel tvoje hvale, ne bi hotel nič več izvedeli o njem. Moje srce se rado nagiblje ljudem mojega naroda. Ampak ta temni Egipčan se mi s svojim mračnim čelom in ledenim nasmehljajem vidi, kakor da bi mogel celo samo solnce zatemniti. Tak je videti, da bi človek mislil, da je, kakor Krečan Epimenid, preživel štirideset let v jami in da mu je potem dnevna svetloba vedno, bila nekaj nenaravnega.« »A je liki Epimenid dober, moder la prijazen,« je odgovorila Jona. »Oj, srečen je, da ga hvaliž! Ni treba, da bi imel še druge vrline, da ga vzljubim.« »Njegova mirnost, njegova hladnost,« je neje ob 1. uri popolnoma izpraznijo; 4. srednješolska mladina in osebe, ki niso izpolnile 18. leta svoje starosti, se takih plesov ne sme udeleževati. Društva, ki bi se pri svojih prireditvah ne držala teh predpisov, se bodo razpustila. S tem odlokom se nikakor ne izpreminjajo predpisi glede policijske ure za gostilne in kavarne. Izjeme teh predpisov se nikomur in pod nobenim pogojem ne smejo dovoljevati, —- Ukinjenje sprejemanja 20 dinarskih bankovcev pri poštnih aradih. Poštno ravnateljstvo poroča: Po razpisu kr. ministrstva za pošto in brzojav od 11, t, m. štev, 6709 smo sprejemanje 20 dinarskih bankovcev pri podrejenih uradih danes ukinili. Uradi imajo nalog, da napotijo občinstvo podružnicam »Narodne banke« v Ljubljani in Mariboru v zamenjavo takih bankovcev, — Davek na razkošna stanovanja je vpeljala berlinska mestna občina. — Železniška nezgoda v Zid. mostu. V soboto popoldne se je v Zidanem mostu pripetila železniška nezgoda, ki — hvala Bogu — ni zahtevala žrtev. Na postaji je stal mariborski vlak št. 45, ki pripelje v Ljubljano okrog 3. ure popoldne. Za njim je privozila lokomotiva od zagrebškega vlaka, ki se je zaletela v zadnje vagone in tri razbila. V vagonih so se nahajali rekruti, ki so se vozili k vojakom, a se ni nobenemu nič hujšega primerilo. — Omejitev priseljevanja v Ameriko. Senatni odbor v Washingtonu pripravlja nov zakonski načrt o omejitvi priseljevanja. Po tem načrtu bi se smelo v bodoče v vsakem letu priseliti le 5 odstotkov vsake tamkaj naseljene narodnosti, in od teh petih odstotkov zopet le največ ena petina na mesec. Po tem računu bi odpadlo na ozemlje stare Avstro-Ogrske 83.500 novih izseljencev na leto. «— Proti latinici na železnici, LDU Belgrad, 13. februarja. (ZNU) Danes je poslanec Leakovič iz Srema posetil ministra za promet Joco Jovanoviča ter se mu pritožil, da so v zadnjem času odstranili na nekaterih železniških postajah napise v latinici. Posl. Leakovič je zaprosil ministra, naj na podrejene organe izda naredbo, de se strogo drže ministrske odredbe, da morajo biti na prekosavskih že-lezniškip postajah izdelani napisi najprej v latinici in potem v cirilici, v Srbiji pa najprej v cirilici in na drugem mestu v latinici. To je v interesu pomirjenja prebivalstva- Minister je obljubil, da bo izdal tako naredbo. — Črne koze v Duplici pri Kamniku. Iz Kamnika nam poročajo 13. t. m.: V Duplici so se pojavile črne koze. Doslej je obolela družina 4 glav, od katerih pa še ni noben umrl. V sredo je zdravnik ugotovil črne koze. Od jutri dalje se vrši cepljenje koz otrokom po šolah in delavcem na Perovem. Doslej se bolezen ni širila, —. Dohodki belgrajslce občine na trošarini. Meseca januarja 1921 je imela bel-grajska občina na trošarini dohodkov 960 tisoč 26227 dinarja proti 32.30215 din. leta 1919. — Bitka med Kašeljčani in Zadobrav- ci. Dne 6, t. m. ob 11. uri ponoči so se vračali fantje iz Kašlja in Zadobrave iz Petračeve gostilne pri Sv. Jakobu ob Savi domov. Pri mostu čez Savo so se fantje, kateri so bili razdeljeni v dve skupini, pričeli prepirati. Prepir se je razvil v pravo bitko, v kateri je bil ranjen Jakob Zajc iz Zg. Kašlja, ki je bil z nožem ranjen v rekla Jona izogibajoč se predmetu, »so nemara zgolj utrujenost od prejšnjega trpljenja, podobno kakor je ona-le gora« — m pokazala je proti Vezuvu — »ki jo vidimo tako mimo in temno v daljavi, nekoč netila zdaj za vedno ugašen ogenj.« Obadva sta se ozrla proti gori, ko je Jona govorila te besede; ostalo nebo se je že kopalo v rožastih, nežnih barvah, nad sivim vrhuncem pa, ki se je vzdigoval sredi gozdov in vinogradov, ki so se takrat razprostirali do polovice gore, je visel črn, usodepoln oblak, edina mračna stvar v celi pokrajini. Ko sta zrla tja, ju je iznenada obšla nerazumljiva žalost, in v oni simpatiji, koje jih je ljubezen že naučila in ki jima je velela pri najrahljejšem ganjenju, najmanjši slutnji zla zateči se drug k drugemu, so se njuni pogledi v istem trenutku obrnili od gore in se srečali polni nepojmljive nežnosti. Kaj jima je bilo treba besedi, da bi si povedala, da se ljubita! ŠESTO POGLAVJE. Ptičar iniova ujame ptico, ki mu je pravkar nšla, pa nastavi mreže novi žrtvi. V povesti, ki jo pripovedujem, se dogodki kopičijo in slede hitro drug za drugim kakor v žaloigri. Pišem o dobi, ki so v nji dnevi zadostovali, da so dozoreli sadovi celih let. Zadnje čase Arbak ni mnogo zahajal v .Tonino hišo, kadar pa jo je obiskal, ni nameril na Glavka, niti še ni dotle nič vedel o ljubezni, ki je tako iznenada stopila med njega in njegove načrte. Skrb za Joninega brata ga je tudi primorala, da je za nekaj časa prekinil b svojim zanimanjem za Jono samo. Nenadna izprememba, ki je prevzela mladeničevo dušo, je vzbudila in vznemirila njegov po- desno pleče. Po končani bitki so morali Zajca odpeljati v ljubljansko bolnišnico; dalje je bil ranjen z nožem Anton Višno-var iz Zg. Kašlja in v desno pleče Ivan Snoj iz Sp, Zadobrave, Po končanem boju sta prišla približno o polnoči Anton Mihelič in Ignacij Zajc iz Zg. Zadobrave k hiši Antona Snoja v Sp. Zadobravo, kjer sta pred hišo št. 27 izzivala Ivana Snoja. Čez nekoliko časa je priletel v hišo četrt kg težak kamen, ki na srečo ni nikogar zadel, dasi je bilo 6 oseb v hiši. Orožnika, narednik Franc Lemut in kaplar Vinko Vovk, sta dne 9, t. m. aretirala Antona Peternela, Ignacija Zajca, Antona Černeta in Antona Miheliča iz Zadobrave in jih izročila ljubljanskemu deželnemu sodišču, pri katerem bodo zmagovalce v bitki pri št, jakobskem mostu po postavi primerno nagradili, — Lisica s pastjo vred ukradena. Lovskemu zakupniku Francu Kuraltu v Šenčurju je bila v gozdu Vukovška brezovica ukradena v past ujeta lisica s pastjo vred. £jubljanski dogodki. lj Sestanek zaupnikov krsč, soc. organizacij, V torek dne 15. t. m. ob 6. uri zvečer se vrši zaupniški sestanek v prostorih konzumnega društva, Kongresni trg 2. Poročal bo dr. Kulovec o organizacijskem gibanju na Nemškem. Prosimo gotove in točne udeležbe, lj Jutri ima krajevni odbor SLS sa frančiškanski in kolizejski okraj sejo ob pol 20. uri v Jugoslovanski tiskarni I. nadstropje. Vsi odborniki naj se zanesljivo udeleže. lj Umor na Laverci. V soboto zjutraj so našli vaščani Dalnje vasi pri Laverci v hiši št. 15 na sobnem pragu v vrat zabodeno vdovo Ivano Možina. Sodna komisija obstoječa iz preiskovalnega sodnika Antona Avseca ter zdravnikov dr. Lesjaka in dr. Tičarja je ugotovila dejanski stan. Gre za roparski umor. Morilec je nabrže njen pastorek. lj Aretacija in trošarina. Ravnatelj tvrdke »Svetla« v Ljubljani dr. Markovič je bil od finančne uprave obsojen na tri milijone globe zaradi tega, ker je skril trošarini podvržene predmete, veliko množino žarnic. Dr. Markoviča so sedaj izročili v preventivni zapor deželnega sodišča, ker je begosumen. lj Korupcija v stanovanjskem uradu. Z ozirom na vest nekaterih listov, da ni povoda v zadevo še dalje preiskovati, ker je edino le suspendirani uradnik provzročal nerodnosti, se nam poroča, da je potrebno preiskavo z največjo odločnostjo nadaljevati v vseh smereh. Nam se zdi to prav. Po pritožbah, ki so se slišale skozi dolgo časa o poslovanju v tem uradu moramo soditi, ia nerednosti ni mogel zakriviti le en sam podrejen uradnik. lj Pomanjkanje govejega mesa v Ljubljani. Na Vodnikovem trgu se zadnje dni mnogo govori o »štrajku« mesarjev. Stojnice pri Mahrovi hiši, kjer prodajajo goveje meso, so zelo slabo založene z mesom. Mesarji zahtevajo povišanje cen mesa, kar so že zadnja poročila kratko omenjala. Tržno nadzorništvo doslej še ni ukrenilo nikakih korakov, da bi odstranilo krizo na ljubljanskem mesnem trgu, krizo, katero je povzročilo v zadnjem času zelo razvito izvozničarstvo. Veliki mesarji so začeli izvažati zaklano živino v Trst in na Dunaj. Tržaški in dunajski agentje pokupijo vse. Du-najčanje izvažajo na Dunaj ne samo prvovrstno fino meso, ampak tudi kosti, drob in pljuča, skratka cele zaklane vole. V klavnici koljejo celi dan lepe, debele vole, a tega mesa nos in njegovo sebičnost. Tresel se je strahu, da ne bi izgubil ulcaželjnega učenca, Izida pa navdušenega služabnika. Apecid ni zahajal več k njemu na obisk ah po svet. Redkokdaj ga je mogel dobiti; neprijazno se je obračal od njega, je celo bežal pred njim, ko ga je ugledal v daljavi. Arbak je bil eden onih visokih in mogočnih duhov, ki je bil vajen obvladovati druge, in se je razvnel ob misli, da bi se mu izmuznil iz roke človek, ki je bil nekoč njegov. In prisegel je v svojem srcu, da mu Apecid ne more uteči. In s tem sklepom se je napotil skozi gosto zaraščen gozdič v mestu, ki je ležal med njegovo in Jonino hišo, kamor je bil namenjen, in je spotoma nepričakovano nameril na mladega Izidinega svočenika, ki je slonel ob drevo ter zrl v tla. »Apecid,« je rekel ter prijazno položil roko mlademu možu na rame. Svečenik se je zganil in prvi njegov nagib je bil, da bi pobegnil. »Sin moj,« je rekel Egipčan, »kaj pa se je prigodilo, da se me želiš izogibati?« Apecid jo molčal in mrko zrl na tla, ustnice so mu vtripale in prsi so so mu dvigale od vznemirjenja. »Govori, prijatelj,« je nadaljeval Egipčan. »Govori. Nekaj ti teži dušo. Kaj mi imaš povedati?« »Tebi — nič.« »Kako to, da si tako nezaupljiv do mene?« »Ker si mi sovražnik.« »Pogovoriva se o tem,« je rekel Arbak s tihim glasom, prijel upornega svečenika za roko in ga peljal do ene od klopi, ki so bile raztresene po gozdiču. Tam sta sedla, in v njunih mračnih postavah je bilo nekaj sorodnega Ljubljančan ne okusi. Cene živi živini so t zadnjem času poskočile na 18 kron. Znan nam je slučaj, da je neki mesar-izvozničar plačal 60.000 K za par pitanih volov. ljGlede šolskih uspehov na liceju sme prejeli to-le pojasnilo: »Učni uspehi so dobri, kajti padlo je samo 12 odstotkov gojenk. Glede plesa so pa na liceju tako strogi predpisi, kakor na nobenem drugem zavodu v Ljubljani.« To popravljamo, da se ne bo zavodu in gojenkam godila krivica. lj Zaradi nepravilne vožnje se bodo morali zagovarjati pred okrajnim sodnikom Knezov hlapec Josip Kregel, dalje Ivan Wolf, mesarski pomočnik Anton Zajc, ker je podrl z vozom Antonijo Fla-sig, Franc Rezar, ker je pustil konja brez nadzorstva, sam pa odšel v gostilno, VB Martin Lenarčič iz Visokega. JCaša društva. d Šentjakobski Orel ima jutri dne 1& t, m, ob pol 8. uri zvečer redni fantovski večer v društvenih prostorih. Bratje člani se naprošajo, da se gotovo in zanesljivo udeleže, — Predsednik, kultura. k Demetrova nagrada podeljena av* torju »Zidanja Skadra«. Na seji razsodi* šča (dr. Turič, dr, Livadič, dr, Šenoa in dr. Stražnicky), ki ima odločevati o podelitvi Demetrove hrvatske nagrade za 1. 1920, je bilo sklenjeno, da se nagrada podeli pi* satelju dramskega poema »Zidanje Skadra« g. Mirku Koroliji. Nagrada znaša 20 tisoč kron. Ta sklep razsodišča je pred' lož en vladi, da ga potrdi, k Razmere na angleškem knjižnem trgu. Kakor priobčuje organ angleških založnikov »Publischers Circular and Book-sellers Record«, je bilo 1. 1920 na Angleškem izdanih 11.005 knjig, torej za 2383 knjig več, nego 1. 1919, Razmere so se zboljšale, ali še vedno te številke ne dosegajo višine števila izdanih* knjig pred vojno. Leta 1913. je bilo namreč izdanih 12.379 knjig. Največji prirastek kažejo v minolem letu romani; njih število je naraslo za 888, nato pridejo potopisi, narasli za 252, spisi za mladino za 206, znanstvena dela za 163, pravniški spisi za 102. Veliko manj interesa se kaže za dela, ki govor® o verskih problemih, njihovo Število s« je znižalo za 187. — Pri nas Slovencih 0** mamo nobenega takega lista, ki bi nam statistično prikazoval razmere nfi Jf&šeifi knjižnem trgu. Pred vojno je Slov, Matica redno vsako leto priobčevala slov, bibliografijo v »Zborniku« in je 1. 1913 i*' dala Šlebingerjevo bibliografijo za 1. 190? do 1912. Med vojno je priobčil Šlebinger v »Carnioli« in »Naši knjigi«, (prilogi Lj> Zvona 1. 1917) nekaj podatkov, sedaj p& ko se je naša knjižna produkcija nadvse pomnožila, je vse zaspalo. Trebalo bi, d® se Šlebinger zopet loti tega dela in g* izpopolni s statistiko, ali pa vsaj stopi stik z zagrebškim »Književnim vesnikons** ki o slovenskih knjižnih razmerah ne pO' roča povsem točno. Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Čut«, Tiska Jugoslovanska tiskarna y LjttMfaul s senco in samoto onega kraja. Apecid je bil v cvetu svojih let, venda* je bil videti celo bolj utrujen od življenja k»' kor Egipčan — njegove nežne, redovite poteze so bde izmučene in brez barve, oči so m*1 bile upadle in so mrzlično žarele, njego/ život je bil prezarana upognjen, in modre, n8' pete žile njegovih rok, ki so bile majhne k*' kor ženske, so pričale o slabosti obnemogli mišic; obraz mu je bil močno podoben Joni' nemu, vendar je bil njegov izraz docela d111' ličen od veličastnega, duševnega miru, ki i® preveval s tako božansko mirnostjo lepoto ni0' govo sestre. Pri njej je bilo opaziti navduši nje, ki pa je bilo vedno brzdano; to je tvoril0 čar in nežnost njenega obličja, in človeka je obšla želja, da vzbudi duha, ki je spaval, ki P* očividno ni spal. Pri Apecidu pa je vsa zun®' njost izražala vnetost in strastnost njegove#8 značaja, in soditi po divjem ognju njegov^ oči, veliki širini senc v primeri z višino čel*< trepetajoči nemirnosti ustnic, je bilo videti, kf kor da domišljija in misli obvladajo in zatiraj® duševni del njegove narave. Pri sestri s® ^ domišljija ustavila ob zlatem cilju pesniš^’ pri bratu pa je zabredla v bolj nedotakljive j* netelesne vizije, in zmožnosti, ki so navdaj**® enega z duhom, so pretile drugemu z blaz®0 stjo. »Praviš, da sem ti sovražnik,« je Arbak; »poznam vzrok to nepravične obdolži — postavil sem te sredi Izidinih svečenik0^ njihova zvijačnost in sleparstva se ti upi**^ ti misliš, da sem tudi tebe prevaril — čist®* tvojega duha je užaljena in ti si domišlj11^’ da som eden od sleparskih ,« (Dalje.)