173. štBPilHa. V llttllul, i sotioto. 31. Io!i|a 1515 XLV111. lelo. .Slovenski Narod* velja v LJnb!i«mi na dcm dostavljen: v upravništvu pre;cman: *e!o 'eto n£p:ej • • . • K 24-— ćelo !e'o naf rej . 9 . . K 22-— poi leta m • • • . , 12'— vol leta „ • • • • • U'— Žetrt leta m • . . * . f>* — Čctrt leta ,. • • . . . 5'">0 na resec . • • • • • 2'— na mesec „ • • • • » ltfc) Dopisi naj *e frankira-o. Rolo dogovoru. Upiavaištvu naj se poliijajo naiočnine, reklamacije, inserati i.t d, io je administrativne stvari —— Pcsaeicma sfevilka velja 13 viaarfev. ———— Na pismena narobila brez istodobne \pt-iiaUe rarocn.ae se ne or ~ „Narodna tulisrna* telefon £t 85. .Slovenski Narod* velja po peStt: za Avstro-O^rsko: " Neračljo: s ćelo lete skupaj naprej . K 2.V— ćelo Ieto naprej . . . K 30-— pol Ietđ w », • • • 1^*77 za Ameriko in vse drus;e dežele : četrt leta „ » • • • ^"oO na mesec .. . ... 2 30 celo Ieto naprej . . • . K 3o.— Vpra?.injem jjleđe Inserrsfov fc r.n; pri'■ .7A 7.x odgovor dopTsnica al; znnmka" Upravništvo (spodaj, dvori&će Icvo). Rnaliova n?ica šv. 5, leleion ŠLG5' !K H* Ve1 aL aL SS V 1 1 . Jaii i Izumili MiLJiutUiiU I&iiteSaiU |*ivl8 p&uUilk* H&SZ Z3I&S3V1TE ČETE SO ZA5E3LE LU3LIN. Dunej, 31. julija 1915. (Kor. urad.) Uradno poročajo 30. julija ob 8. uri flaša kavafenija je danes kmaSii po d«fanajst£h opoldne vkorakaia i Lua«in. VARŠAVA NEPOSREDNO PilED PADCEM. London. 30. jalija. (Kor. urad.) Fetrograjsk: dopisnik! londonskih ćasopisov potriiijeio. da sioji Rusna na precivečeru odiočitve, če ta že ni padla. Vsi đopisniki soslasaio v nine-r.]u, da ]e Varšava neposreUi:o pred padcem. _ * RUSI SO SKLENILI OPUSTIH VARšAVO. London, 30. julija. (Kor. urad.) Petrograjski poročevalec »Mor-ninjrpost« javlja, da je Rusija skienila omistiti varšavske trdniave na visel-ski Crti- Zgodilo se ie to, da Nemci ne prebT^io ruske frcate, Zavezr'k: so ta skiep odobnii. nas 17. arimandni zbor je preb:l rusko fronto pw chmielu. — rusi pož1ga.1o p2i SVOJEM UMIKANJU VSF NASEL-BINE IN ŽITO NA POLjIH. Duna], 30. juli ja. (Kor. urad.) Urailno se razglaša: Rusko bojišče. Po vcčdnevnem premoru sta se \ je; nj med Visio in Du^om zavezr.i-ka zopet n3 ceii fronti lotila napada. Zapadno Wjeprza do h\\iu Chtnieia je b!!a sovražna fronta v razćalii 25 kilonietrov rszbita. Avstro - Ogrskl 17. ker je zavzcl po petkratnera na--skoku severno Chtnlcla ruske pozicije. Nemške čete so zvečer zaveje-v?ie linijo Piaski - Ci?kupice In žc-leznico na vzhodn od tod. Tuđi pri KovaSu - Belrycnh ^everovzhodno Rrasnostava in Woislava sta zavez-nlka vdrla v sovražne linije. Danes zjutraj so začeli Rusi umik na ćeli fronti in so poznali vse naselbfne in celo žito na poljfh- Naše zasledova-nje je v te!:«!. Severozanadio Ivansioroda ie bil dne 28. ju!! a zjjtitraj na obeh stra-neh izliva Radcmke na več krajsh ir.cd hudini boji izsilien prehod čez V;sTo. NemJ'ii in avstriiski piior»rii so v najtežilh razrnerah dobili priliko, pokazati zepet cJIIčno sposobnost in požrtvo\ra!en dosžnosti čut. Na zgornji Bazu so branHci ir.ostne;:a pročslfa pri Soka!u na napad večUh sil un'aKniH svoio ju«o-vzhodno fronto za neka] sto roetrov jn taia odbili dalnje sovražne napade. Pologa! ie sicer v vzhodni Galiciji nepremeKjen. Nzne:in'k načelnika gcncralnerTa štaba pl. H o f e r, fini. * • * Cf.TE GENERALA VON WOYR-SCHA SO UDARILE CEZ VISLO. — MACKENSENOVE ARMADE SO OMAJALE RUSKO FRONTO MED VISLO IN BUGOM. Berolin, 30. juliia. (Kor. urad.) \Vclffov urad poroča: Velild glavni stan pcroCa dne (Vzhodno bojišče. Položaj je v spio^nem ne-. Izpremenjen. Ju gu vzhodno bojice. Ćete arraade gcneralobersta von \Yoyrscl:a so dne 2ls. iiiJija zarana izsililc prehinl čez Visio na vtč Kr^i:h mecJ ii'livom P;i:.-e hi K<>^"«^ni-cstrnu Na vzhodnem brcg'i se vršijo bo"»i. Dosedaji smo \ jeli S(>fJ Rusov ter ugrabili 5 strc»n^h pu^k. Včera? so zavezniške annado gtf-rera!a feld rarsala von iS"ac!-:onrona fričele zo: et z ofenzivo. Zapadno od NVieprza so prcdrSe nsinške četo rusko pozicijo. Zveier fo Jospcl?? i*o crte Piaski-Biskupice ter do ž£iez-nsce vzhodno od ta*n. Viele «o n?nogo tlsoč sovražnikov ter vplenile tri topove. Ta uspeh ter navali avsiro-ojrrskih in nernšk;h čet tik vzhodno od Vi!?!e, »>rusk»h ^ardfiih čat pri Kni-pah (severozapadno cd Grabncsia-wa) ter drugih acra^klb čat v okolici \Vo;5:a\vic, so cmajali rusko irrntn med \\9\q In B::goni. Danes zjiiuraj so opufet.-H Rjsi s\ojč pozsc:;2 na cv\: čr;i. Dr2:"»-o sa le &e severno od Gru-bisszowa. Vrhovno armadno vodstvo. * POLO2AJ NA SEVERNEM BOJlSCU. Izoliranje Ivangoroda. Iz vcjjnega poroče^alskejra stana: Pod avstrijskim viš^irn povelj-stvom stojeći armadi \Voyrsch in iViackenscn sta zopet dosegli močan riiipredek. Prehod armadc Woyrsch Cez Visio je uvod za operacije, ki bo-do dale boiem ir.ed Narcvom in Lu-biinom nov značaj. Zveza VarSave z Ivangorodom je na obeh siranuh Visle podvezana in trdn.hva Ivan-jrorod izolirana. Ce je utrjena linija oii Visli cei Varšave do Ivar.scoroda središče ruske fronte, se^ajoče od Lomze ob Narevu do Sokala ob Dugu, potem je to središče prebito. Prc-bitje se je zgodilo na obeh straneh Radomke in so znatne moči dosegle desni breg V'sle. Cerniranje severo-vzhodne fronte Ivangoroda je 1c se vprašanje nekaterih dni. ... Varšava. Lordon, 30. ju1!ja. (Kor. urad.) »Times- javlja iz Varsave dne 25. julija: Današnje ve-ti so nepovoljne. Kakor se čuje, so Nemci prekoračili Narev in se zakopali. Tuđi na jn/iii strani ni sovraznik posebno daleć. Vidi se svit rorečih vasi.Celo optimisti so mnenja, da je izpraznjcnje Varsave samo vprašanje nekaterih drri. Poudana se, da Rusi to raje sto-re, kakor da bi se lotili nove hitke, za kntero so nezadostno pripravljeni m bi mogli biti poraženi. Sodi se, da priđe v sosedstvu Varšavc do bnjev. Najbrž bodo med Varsavo in novo fronto samo umikalni boji. Posta je i>ila danes zaprta; uradniki so zapustili mesto. Nainevameiši nemskl manever preti Rusiji. London, 30. julija. (Kor. urad.) VojaŠki sotrudnik lista »Times« nazivlje nemsko vojno proti Rusiji izborno mojstrsko delo vojne strategije. Obkolilni nacrt so izvršili Ncmci po vzgledu Japoncev pri Mukdenu. Ce Rusi ne bodo krepko in hitro odbili armade, ki se bliža severno od Njemena v smeri proti odločitvi, bo ta marširala proti \Vilni ter skuša.a zastaviti pot, po kateri se bodo nmi-kali Rusi. To je najnevarnejši manever, ki SO ga od priCvtka vojne izvr-SU proti Ru^iiL RUSKD URADNO POROCI! O. Ruski generalni štab poroča: Med i »ino in Njemenom nobeue iz-rrcniciabc. Boji kavait-rijc in spred-njiii straž še trajajo. J u/:novzh«jd:io od Kovna smo v uoči na 27. ;ulij po-ga^li sovražnika čez rcko Jcšijo. Ob narevski fronti so postali boji v cd-seku med okolico vaši Durolenka in okolico trdiijave Novogeorgievsk 2-^. in 2b. julija trdovratnojši. Sovra/.ni-kovo ofenzivo na levem br-jgu Nare va bino s svojim krepkim proti-sunkom ustavili. Mnogo vaši in goz-dov gredo iz ene p^c-t. ^ dr-gozdu vzliodno od Roznna roslaja boj zelo !]«it. 26. julija je vi gel so-\ ražnik tam nad Sierad/cm moCiic rezerve v boj. Na o^eh bregovih Nare ve snio izvršili uspešne napade ter prisilili par oddelkov čet, da so se v neredu umsknili. V okolici vaši Cie-peiov/ smo vjeli 700 Ncmcev ter vplenili par strojnih pu.sk. Froti-napad sovražnikov iz vaši Konstan-tinov smo s nomočio oklopaega av-tnnoliila odbili. Na levem krilu Visle smo v jutranii zori dre 26. juliia odbili sovražnika, ki se je skušal pribli-žati fronti Nadarz.vn-Pjascjn^. z i'spešnim bajonetnini napadom. Med Visio in Viei^rcem je bolj mir. Vzhodno od Vienrca in Bui^a se bon* šc vrše. V okolici Kakolupvja, Moidana in Ostrovik so izvršni Nemci 26. julija zvecer napod s silnimi četami ter zavzcli del naših utrdb. vendar pa srno jih s protinapadom nrcpodili. Napadi Ncmcev severno od lirubie-zo\va se še vedno odlikujejo s popol-roina izvanrednim pritiskom, toda mi smo jih vedno odbili. V okolici vrt?i Anapol so naše čete izvršile ljut protinapad. Ob F3ugu ljuti boji v okolici Sokal-Poturcica, kjer je sovraž-nik en dcl svojih čet vrgcl na desni >»reg. Med Hnjcstrom in Prutom brezuspešni sovražni delni napadi. ^ • DOLGARSKI GLAS O RUSIJI. Z ozirom na sklicanje ruske du-me, k:ir je najvažnejši politični do-Rndek zadnjega časa na Ruskem. in z ozir-.m na uspešno av^triisko-nem-ško ofenzivo v ruski Poljski in v Kurlandiji, piše »Echo de Bulparie«: Med teina dejstvi je notranja zveza. Vojna se je začela, ko je bila Rusija ravno sredi popolne socijalne in politične reorganizacije. Mnosoletna notran'a kriza je bila poravnana, prpoinoma pa jo je poravnata vojna. Politična notrania vprašanja so stopila, v ozadje in liberalni krogi so car-]\\ navdušeno ponudili svojo podporo. Smatrali so, da prinese ta c^i^antski boj ne samo resitev naivečjega rrro-blema ruske zimanje politike, nam-več otvoritcv 1 »ardanel, ampak da nrovzroči tuđi notranje osvobojenjc, češ, vlada, ki zabteva tako ogromnih žrtev od prebivalstva, mora tuđi uzadovoljiti zahteve tega Drebival-stva. Glede Carigrada in Dardanel je bilo soglasje med vlado in napred-rimi krogi hitro dosezano, saj so ti napredni krogi najboJj vneti za to pridobitev. Mosk'ovski vseučiliščni profesor knez Evgenij Trubeckoi, eden dušc\nih vodit cijev ruskih, je na velikem predavanju o temi: »Rusko narodno vprašanje — Carigrad in Sv. Sofija«, prokJamiral, da mora Rusija to dobiti, da ji je to potrebno, kaJ\or vsakdanji knih, in da je od tega odvisna njena politična mač. Drugi veliki reprezentant ruske misli, profesor Miljukov, pr\M mož v ruski dumi, fc edinstvo v naziranju med vlado in libcralnimi krogi se dostt od-loCuejŽc pri r£2uib prilikab poudariaL Ruski narod je šel toliko raje za svojinu voditelji in za vlado, ker priča-kuje od vojne notranjo svobod) in gospodarsko emancipacijo. Začetkom vojne so Rusi prodrli v Vzbod-no Prusijo in v Galicijo in nekaj Časa je bila tuđi Ogrska ogrožena. Toda prvi ruski elan je bil ravno tako ustavljen, kakor prvi nemški elan na iTuiicoskem. Pokazalo se je. Ja modemu vojna ni več odvisna od hrabrosti vojakov in njih števila, ampak da je v prvi vrsti problem organizacije in metode. Rusija, na katero je v tcj gigantski vojni prišel največji dfk-z, ie imela gro/nc izgube. Njsta!nem napredovanju. Nekaj časa bo obeinstvo Še verjelo v ^stalne,« napredke, ali priti mora trenotek, ko bodo domovina in za-vezniki hoteli videti kak resničen rezultat. Cadorna ni hotel skozi 2 meseca imenovati krajev, sele 2o. julija, torej on nastopu tretie^ra meseca vojne, je začel vpoštevati splošno napetost. Kar so njegovi roiaki hoteli in želeli, zmage ob Soški fronti, ni mo^el sporočiti, niti ne zavzetje Gorice. Zato si je izmislii druge uspehe: zavzetje »Kapucinsket^a gozda«, nekih okopov pri Sv. Martinu in hriba »dei sei busi«. Iz tega hriba so že vrženi Italijani, »Kapucinskega gozda« pa ni na zemlievidu . . . Usoda pač hoče, da se morajo Italijani zado-voljevati le s »talnim napredovanjem«, ali vzeti ne morejo pozici] av-stro - ogrrske armade ob Soči. • * * KdaJ bo Cadorna na Dunaja? V Muanu so razširjali v nedeljo pamflet, ki razpravlja o Cadornovih uradnih poročilih in o uspehih italijanske armade. Pamflet vprašuje generalni štab, kedaj da namerava biti na Dunaiu. ako bo napredovnl z do-sedam'o polževo naglostio. Odgovora ne zahteva, kaiti avtor je že sam iz-račnnal, da italijansVa armada niti po štirih generacijah ne bo pred dunajskimi vrati . . . KAKO SE V ITAUH URAONO POROČA O DRUGI BITKI OB SOČI. Dima), 29. julija. Iz vojnoporo-čevalskega stana se poroča: >A$ren-zia Stefani« je razširila dne 28. julija sliko dogodkov ob soški fronti, ki ima služiti namenu. da odvrne jasno rnnenje v ItalHi od pravega ocenje-van;a ponesrečene bitke. Radi njegove vsebine moramo to pripovedova-nie razširiti po državi. Doslovcn prevod se glasi: Zopetno rmdvzetic energične in odlučne ofenzive po naših neprij.ier-iiivih čelah ob soški crti ir, zlasti iia kraški i»!nnoti mora domovino ivpci-niti s ronosnm. V krvav'h hojih, ki <>o prlnesli stalne napredujoče uspehe. se rotrjuje sijaino velika vrlost artiljerije in neprisiljena hrabrost in-mnterije. Stalno inteligentno m bratsko deiovanje obeh orožnih vrst ic skoro vedno premagalo trdovratni odpor sovražnika, kateremu je eno-letna vcina skušnja dala gotovo veliko taktiko in spretnost, če tuđi ne neprelomljive moralične moči. Vpo-raba težkih in poljskih topov za pred-pripravo in olajšanje napadov čet bi ne bila mogla doseči boljših uspehov po soglasnih izjavah sovražnih vjet-nikov. Avstrijci, ki so bili vgniezdeni v svojih okopih, ki so imeli ugodne ob-vladajoče ali gozdnate pozicije, katere so vezali odločni ukazi, da se ne smejo umakniti na noben način, so bili zadeti pred vsem po točnern in bogatem ognju naše artiljerije in v nered jih je spravilo napadanje, pogostoma in junaško, s strani naše infanterije. Vjetnild, ki smo jih zajeli vsak dan v velikem številu, so pričali, da je bil ogenj naših številnih topov strašen in jih je mnogo ubiL Neki qfgski oficir ie iziavil: Nisem veriel. da se more s poljskimi kanoni stre-ljati tako hitro, skoro kakor s stroj-nrmi puškami. Drugi vjeti oficir je rekel, da ni niogoče vzdržati ognja italijanske artiljerije. Pod tem dež-jem granat ostati, pomeni: umreti ali zblazniti. V resnici so mogli naši hrabri topničarji pokončati žične ovire in sovražne okope obsuti s streli tako, da smo dobili okope polne trupel. Varovali so jako uspešno infanterijo ob času pohoda in na vzetih sovražnih postojankah pred sovražnimi protinapadi. Te so poskusili v velikih masah. Sovražne čete so bile dobile Čisto določen ukaz, da morajo nas vreči čez Sočo na vsak način. Pa tuđi v teh slučajih je ustvarila naša artiljerija ognjena zono, ki je ovirala sovražnika toliko pri napadanju ko-likor pri umikanju. Infanterija je uni-čila s krasuimi bajonetnimi napadi ćele oddelke in vjela veliko število moštva. Resolutna ofenziva infanterije je r^dgovarjala popolnoma čudovitemu dei'jvanju artiljerije. Na poho<1u, ki se je izvršil največkrat brez kritja in v sovražnem ognju, je vzela intanteri-]a z naskokom za ceno krvavih žr-tev mnogo strelnih jarKov, boreč se z golim orožjem v jarkih, in je ostala na svojem mestu kljnb temu, da so se prikazale nove sovražne baterije, kakor tuđi je zavrnila bude sovražne napade in je prenašala mirno, od-ioCno in samozatajevalno nelahke iz-guue. Avstrijsk: vjctniki so pri; oznali iieukrotljivo hrabrost naših linijskih čet, zlasti njihov pogum, izkazan v hu-onetnem naskoku, in junaško držanje cfuijev, ki stoji s taktično metode- avs\"o-ogrsk;h oficirjev v ostr.m nasf-rcJiu. Zlasti vsied po-novir.ii predirnih akcij naše infante-r-je so se morali vdatl veliki sovraž-ni cddciki y rr»ncgimi oficirji in isko je odgovarjalo v splošnem vsakemu k( raku, ki Ka je storiia naš:j ofenziva sistcmatiTno, zrjetje obilih so-vražnikov. Pomembnost naših uspehov je razvidna že iz trdovrafnosri, s katLTo je skušcilo avstrijsko vrhovno poveljstvo ovirati naše prodiranje in sknšalo vzeti zopet na kruški planoti priborjene pozicije. Goste mase svežih čet so vrgli proti nam, upaioč, da predereio našo crto in nas vržejo nazaj čez Sočo. Ali ti posku-si so se skončavali z velikim? masakri, ki jih je napravila naša artiljerija, ali pa se je vdalo obilo vojakov. ki pripadajo vsem rasam pisane države. Na ta r.ačm so bili uničeni oddelki, ki so prišli najvec z vzhodne fronte, ali pa so bili decimirani in protiofenziva, ki jo je zahtevalo av-strijsko vrhovno poveljstvo za vsa-ko ceno žrtev, se je izjalovila žalost-no. Oficirji in moštvo so sli neustra-šeni skozi ogenj, so prodirali navzlic ranam in so hoteli nazaj v linijo, ko so bili komaj obvezani. Njihove zacrne misli in zadnje besede so veljale domovini. Ranienci v vrstah in v bclnicah nišo tožili in se srdili, ampak so kazali penosen stoicizem. Ginliiva ?.o sočustva solidarnosti med oficirji in vojaki. Oficirji so bili nr>vs^di ve o med vojaki, da jih podkrepijo v te-žavnih trenotkih s svoto nnvzočnost-jo in svojim svetom. Vojaki so tve-gali svoje življenje, da resijo svoje ranjene oficirje ali snravijo proč njihova slave polna trupla. Kakšna razlika med to bratov-skro solidarnostjo. ki ie eden nnjlep-ših znakov naše armade in strahova! nim režimom, ki drži skupaj so-vrazno armado. Preskrbovalna služba za čete, boreče se na višinah, ki se je morala vršiti čez reko in kraje, izpostavljc-ne so\Tažnemu ognju, se je vršila hitro in dobro. Tuđi pomoč ranjen-cem, ćelo še za one v bojni crti. je bila hkro pri rok i. Poizvcdovalna služba v zraku naših letat in vodljivih zrakoplov se je vršila pogiimno in vstrajno. Dokazi vojaske vrlosti in neutrudljivosti, ki jih je pokazala itaiijanska armada pri svojem sistematičnem in napreduiocem borenju proti jako močno utrjeni soški crti, se morejo prišteti med najboljše, kar jih morejo izkazati razne vojske v evropski vojni Zadovoljstvo, katero je izrekel kralj vojakom, in njegova stalna navzočnost ob bojni fronti, moreta v srcih Italijanov zadeti le na odobravanje. To italijansko uradno porocilo mora ćelo pri najbolj nai\rnem lajiku vzbuditi prepričanje, da te bombastične fraze uradnega poročila me-rijo samo na zakrivanje popolnega neuspeha italijanske ofenzive. Podrobneje se baviti s tem po-ročilom, je pod našo častjo. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Dunaj, 30. julija. Neki ranjenec piše listu >Neue freie Pre-sse«: »Smrad trupel ob soški fronti, kjer leŽijo mrtvi in ranjeni dneve in dne-ve, je bil tak, da nam ni Šel iz nosa. Ako smo dobili menažo, je nismo mogli £Qžiia& tak: gnjus smo obč.Ur tili, vedno smo mislili, da imamo v ustih gnjilo Človeško meso. SrraSen je vtis iz teh grozovitih bojev. Ženeva, 30. julija. »Suisse« poroča iz Lugana, da ie Cadorna od-slovil tri zborne poveljnike, med temi generala Brusatijn, ki je bil še pred kratkim kraljev aujutant. Isti list naznanja močno koncentriranje čet okoli Varese, kjer ie bilo že ro-prej 20.000 Italijanov. Berolin, 30. julija. Iz Lug^na: Kronski svet v Rimu, napovedan za petek, je ođnovedan. Pričakovana napoved vojne Turči;i je s tem odnesena na nedoločen čas. Lugano, 29. julija. Iz Turina. Ra-vene, Cesene, Faence in Palmi se poroča o nemirih, nastalih vsled dra-ženja, oziroma radi pomanjkanja kruha in moke. Papež za mir. ^Osservatore Ro-manoc prljavija oklic papeža na vse vojskujoče se narode in njihove po-glavarje, v katerem prosi, naj si vsi prijatelji miru podajo roko, da ro-speše konce vojne. NAPETOST MFJf) ?TALIJO IN TURCI.JO. Dunai, 30. julija. Iz Lugana: »Oiornale d' Italia« meni, da je dala turska vlada na protest ital;janskctra poslanika neugoden odgovor, ker iz vojaških ozirov ne more devoliti od-hoda T ta! i janov iz Mersine. — \ vJadnih kregih se sodi. da Jo prišei odloilicn trenotek. MirJstrski svei bo skllzan te dni. ZAPADNO BOJIŠČE. NAPADI IN PROT1NAPADI NA ZAPADNI FRONTI. BeroJin, 30. julija. (Ker. u rad.) WoiTfov u rad poroča: Veliki glavni stan ^o^oča cne 30. julija. Zapadno b o ] I š č e. Pri Pcrtiiesu v Ciiampagne so cd oheh stran« r??Mrei}2\a\\ mine; pri tem smo tmičili pobočni jarek severczr.padno od ki-eriovar.e^a kraja. V Preirskem gozdu se Je rszbi! franeosk« nap^td na oheh straneh Croiv des Carnes v o^n]u infanterijc in ari!!?er!ie pred mv'.hni ovirami, V Vogezih je napade! sovr?.žnik včeraj popcJdne znova crto Linsekopi-Barrenkoo!. Cližinski b&:i zn posest te pc^ici.ie še nišo Končani. Dva an-gleška letalca sta se morala ob obali spustiti na vodo ter sta bila vj£ia. Vrhovno armatfno voci"tvo. Nemško letalo nzd Calaisom. Pariz, 30. julija. (Kor. urad.) Kakor poroča . Teirips.;, je letelo v noči od srede na četrtek neko nemško letal nad Calais in vrglo na mesto več bomb. ki so napravile \e malo škode. Prii£o nemško letalo je šio čez okraj Gravelline in vrglo več bomb, ne da bi napravilo kako škoJo. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. Lndon, 30. julija. (Kor. urad.) Reuter javlja, da je bil belgijski par-nik »Prinzess iMaria Josć« torpediran in se je potopil, štirje možje s£iirnnim in izzivaiočim nastopom izsiliti knk uspeh, da bi ? tem svojo stranko ohranil na krmilu. Mehikansko - atnenškf incident. Iz NVashin^tona 'avljajo: Mehi-fcanci so ustavili pri Pneblu avtomo-bi', ki je vozil pod amerikansko zastavo diplomatične dokumente. Me-bikanci so zastavo raztrgali ter dvt Španca. ki sta se nabajala v vozu, ob-sodiii na smrt Tretjega potnika, ki i^M Ap^^b^ P4 so ispustili. Naši kranjski junafki. Deželni predsednik ekscelenca baron S c h \v a r z je prejel sledeče pismo: Va«a ekscelenca! Velespoštovani gospod deželni predsednik! Pred enim letom sem imel čast in srečo popeljati proti sovražniku slave bogati pešpolk vitez M i 1 d e š i e v. 17., ki se popolnjuje s hrabri-ini sino\i vaši ekscelenci kot dežcl-nemu šefu poverjene lepe kronovine kranjske in pri lastnem opazovauju sem videl, s kako občudovanja vred-no Miielostjo in vztrajnostjo so se borili njegovi otLirji in njegovi vrli vojak i. Naj mi bo kot takratnemu zapo-vedniku danes, povodom obletnice mobilizacije, dovoljeno zagotoviti \aso ekscelenco, da je vsa Avstriia, pred vsem pa vojvodina kranjska iahko ponosna na svoje sinove, ki so v smislu 240!etne tradicije po sijajnih vzgiedih svojih prednikov v dvanaist mesečnem bolevan'u s hrabrim so-vražnikom v podedovani z>estobi c* * ce>aria in države doprinesu brez-p interna junaštva in pripomogli k si-Ii!*nim zmagam, ki so osvobod'le na-šo domovino iz težkih težav. Čast spominu vstb \ ujakov, ki so za to vzvišeno nalogo padli na bojišta! Sprejmi \'aša ekscelenca izraz najoćličneišega spoštovanja, s kate-rim beleži Vaši ekscelenci najudaneiši ADOLF BARON STlLLFRHiD 1. r. polkovnik. J e d r z e j 6 \v , dne ?^ :"!:ja 1915. Deželni glavar dr. Iv. ^a^ci'šič je rreiel sledeče nismo: »Kot nekdan]cc;a pove^jrika ]u- \ naškega kranjskoga pehotnega polka, vitez MT!de št. 17., me žene srce, da ob obletnici izvršene mobilizacije izrazim svoje cćkritosrčno cbčudova-nje števi!r/ih junaskib iinov lir;ibrih sinov prelcpe vojvodine Kranjske v teh že lete dni traiajočih hudih in ve-likarskih roiih zorer er-nk^vrstneca nasprotnika in če?t:tam dcžr!5, k*i^e-re sirovi so se, zvesti rre?tofu in domovini, v necnia ?*?vi hra":.ro«t! bc?3-val% ^r^"av??!J «n ?odc?ovaM pri pre- V moderni vojni. V. M a z i. II. Kvartet ad hoc. j V istem JLmi'sVem večeru smo srkali 72l okenom nad^oročnika Z. sladko vince \&kor »v teh starodavnih časih-?. Zahoi nnm je slv/M 7a mize in s!ii£a ie dr.n?š:-.l pnv pr!di*o ; steklenico za staklenico. Mirna, jas-| na noč se ]e razjrledovala po rrez-; korcni ravnani z mirioni svojih ble- i i š-ječ'h oči. Prepali srno drmala v?e j znane narodne pesmi. Praporšč^k §. ' se ie sicer nekoliko prehreščeče za-dira! s svojim bpsom, ker se ?a ie že opnjemaio vino, kadet?. F5. in M. pa sta io prav dobro reznla in tuđi nad tenoriem nadroročn'ka Z. bi se ne mo^e! nihče spodtikati. Jaz sem pomasal, ko-i/'or sem znal in mojrel. V tem razpoložcniu bi bili skf»ro nozabili, da stojimo v nepr sredni blizini sovražnika. da ni priletcl nc-nadoma okoli polnoči neKdo z nnvi-co, da so pri moii in drugih stoinijah že vsi oprtani ter pripravljeni za napad. Stekel sem brz po visoki travi do nosili okopov. ali ko sem pršel +ia. sem videl. da so napravili iz muhe konja. Na^e predstrnže so nam-reč zajele rukico nntrnlio, ki je bila poslana nn poizvedovnnje. Prepričani smo bili, da Rusi ta večer re bodo prodirali, ?r»to sem se Iahko z mirno vestjo vrnil k stari družbi. Ah" nikoijnr nisem več nnšel. Kndet M„ ki je imel službo, mi je po-vedal, da so sli dru^i — na patruljo proti ruskim okoponi. Komai stopim iz njeco^eca zn-vetja, že me preseneti retje, ki je pri-hajalo tam daieč nekje izpred ruskih okotx>v. To venđnr ne morejo biti naši? Ali pojo Rusi? — Poslušam. Ne, to je naša pesem. Razločil sem ćelo be-sede, ki jih je zanesla do mene mhla nočna sapi??.: »... iuhe", juhć, ravno polić,..« Da, to so naši. Ćelo glasove poznam: moja večerna družba. K njim! Pri stražah sem izvedel za geslo, potem pa bite! med visoko travo v smer, od koder so prihajali glasovi. Poljske straže so me ustavile, ali ker sem se moscel legitimirati, so me pustile naprej. Prebresti je bilo treba rx>toček, [ potacn pa aopet dalje po travi, zakaj I krasnih zmagah v čast in slavo naše armade, ki nikdar ne pozabi teh sinov. Da sem ob začetku vojne stal na čelu temu krabnemu, od nekdaj preizkuseneinu pniku in ga vodil prati suvražniku, to mi je najlepši, naj-nepozabljiveji spomin, in niuje želje in molitve bodo spremljale polk do konca mojega življenja.« l »cželni i^dbtjr je vzel v seji dne •^0. julija 1915 to pohvalo kranjskih juiiukuv s patrijoTičnim zadoščenjein na znanje in p°oblastil deželnega gla-varja, da polkovnika v imenu dežele Kranjske spostljivo pozdravi in mu c Jkritosrčno časiita k sijajnim uspe-hoi'i polka, ki se je izvežhal in zado-bil zmagovalno silo pod nlegovim iz-vrstnim vodstvom in imel vrhutega srečo, da £a je peljai pred sovmžni-ka imenovani polkovnik. * Žu^a«i dr, Ivan Tavčar je prejel od prejšiijefca povelinika našega do-inačec^a pešpolka št. 17. polkovnika Adolfa barona Stillfrieda, ki je sedaj c. in kr. okrajni poveljnik v Jedrze-jo\vu v nekdanji ruski Poljski, slede-će pismo: »Minilo je leto dni, odkar ste bili nriča slovesne prisege, ki jo je položi! v ljuhljanskeni dopo!nil;:em (^krnju mobilizirani pešpolk vite/a pl. Mi Ideja št. 17. Naj mi bo dovoljeno danes — dasi žalibr-g ne stojim več na č.!u tega slave bogatega polka, a sern vendar z \u:em svrlim čustvo-vanlem in s svojimi najholi vročimi želj imi neprestano pri njem — da Vas, visoko spoStovoni gospod župan, za^oioviin, da si je in ostane vsnk mcž domačera nolka v vsa.ki uri v mncgostevilnih bitkah ir. spo-na-:iih neoinaino svest vc ?e svoje prisege. nex*> da izvrš ?:e no vzptedu svor'i rc^nnfnJh, hra!:r!h časlrikov hiraštva ier vz^Ieite po \rtvov&!j;o^li ! ^n vztrai-osii. ki so v z^rdovin? »eio!ka brez prr.nere. ?tevilo junakov, ki so krvaveli in izdihnili na polju s'nve za dom in cesarja ter stotera odiiko\aiija časinikov in moštva za hrabre* vedcu:e pred sovraznikom dokazu jelo to. Čo ie danes vo orete-kw !eta zn?s>ra na nrju! stran! ter te covn" *:k rTe%r'}~ h: or-'H" e. r^tesn :-"3 !?ravn? do*rr?;t !"■;" ?hfc?vi no;k št. 17. s\c] pošteni Ć2l<2 rrl rcSiivi dorj;3vis*e!a petje je 1 ;lo se vedno daleč pred mano. .-Mi srm mir-Iil t::krr-t na nrjveln nevarnost, ki mi je kliko pretila? Niti naimani ne! Tako brezskrb^o seni liodi!, kakor da bi se nr.nnti! k sosedn v vas. — In vendar bi se bilo Iahko zgodilo ob slehernem koraku, ^a bi se izprožil proii meni smrtonosni strci v travi prezeče predstra/.e ... Vsakdo bi potlej Iahko govor 11 o meni z očita-niem. da sem Inhkonrselno tvegal življenje. Nobenih tak^h razini^Trsnj i ni bilo trskrnt v meni. Samo da pri- I dem Jo svoje trojice. ' Doseeel sem jih. R^eče zarje so strtle žc na horizontu; pričelo se je daniti. Dobro se ie že rnziočilo ruske žične oj?raje in vrh rbnote se je dalo pptnrčno rnzlnčiti. kako so se rado-veclno vspenialc prck okopov glave z okrnjrlimi čcpicami. Mestnrm se ie prkrzal na o\rpu cei čl^vek. ki se je prav ra7ločno odrazil od zardelega uehr». Zdaj smo zapeli v kvartetu: 1 »Vcr^-ek na glavi se ...«, »Stoji, stoji I.iubl.Uinca .. .« in še v^r drugih. Vse mirno na ruski strani. Niti en strel ni rutdc! in vendar smo bili tako na muhi, d?. bi padli Iahko vsi od ene same ssivr. Ko je že risal dan pokrajini jas-rej.se poteze, smo se vrnili v svoje okope čisto nemoteni. Moderna vojna! Kina u? IM Wm\. C. kr. železniško ministrstvo je izdrJo odlok (št. 21.013 6b), ki dolo-ča med drujcfm: 1. Vsi prosilci za kako uradni-ško. podtiradn^ko ali za mesto i?s'ii?benca moralo še prči. ko so sprejeti, nadalje vsi tišti delavci, ki pridejo v poštev za svoiečasno stalno nameščrnie, kolikor je to le mo-^oče, vsekakor pa pred imenovanjem za poduradnika ali uslužbenca, dokazati znanje nemškega jezika kot službenoga jezika v besedi in pisavi v toliko, da odgovaria popolnoma službenim zahtevam. 2. Delavcem, ki obvladujejo nemsčino, naj se daje splošno pri sprejemu prednost pred takimi, ki tega znanja ne moreio dokazati. 3. Vse službene izkTisnje brez vsake izjeme, kakoF tuđi predpisani pouk od časa do časa. in izkušnje od časa do časa vsch uslužbencev se moTJuo uvesti le v službonem jeziku. 4. Vsi razglasi, odredbe, napove-di, obvestila, odloki itd., ki so dolo-čeni Ie osobju, se smejo izpolniti le v siužbenem jeziku. 5. Vsi \c,dilni činitelji ravnatelj-stev naj z vso strogostjo pazijo na to, da se i/vede službeno občevanje med predstojniki in podrejenci kakur tuđi med uslužbenei le v službeneni jeziku. Kdor bi drugače postopal, naj se najstrožje kaznuje. M\ i mcM ini Trst bo slovenski, tako pravi splitsko »Naše Jedinstvo , ki utemeljuje ta nazor s tem, c!a prestane biti Trst »oko Nemčije« (kakor je rekel Bisiiiarck), čim pridejo Nemci -* (jenao. Ci vilu em« prebivalstvu v ozein-Iju Primorskega je j:-rcpoveda.no lio-diti na vrhove gora in gričev po naredbi tržaškega natnestništva z dne 2$. t. ni. Izvzeti so le pastirji-vanilii živine na paši in posesiniki zeniljišč na takih krajih, ter delavci iia ta!;ih posestih, ki pa moraio imeti izkazni-co. Na zvonike hoditi je dovoljeno Suino, ako je treba tam kaj popraviti. Veliki požar v Trstu. V Madia-novi tovarni kvart in papirčkov za cigarete je izbruhnil ogenj, ki je na-pravil ogromno škodo 1,068.765 K; škoda je zavarovana. Begunci *z primors':ih dežel se nahajajo po raznih severnih dežclah in po Ogrskciu. Tako so zlasti na Moravskom, Ćeškeni, Nižje in Gornje - Avstriiskem. Na Moravskem je izkazanib. doslej Slovencev 8627, na Nižieavstriiskeni ^06D. na O^rskem v Tolni in Fejerju 11.000, skupno 20/S7. Italijisnov pa ju izkazanih po onienienih deželah 85.697 Torej ogrotv^o ste vilo napram Slovencem. 'Io na ireba umeti: Slovenci so po većini samostojni kmetje, ki nišo šli vsi v Lipnico in od tam v severne dežeic, rr.arveč jih je jako dosti po Kran^kem in Štajerskem, iz Furlani-je in Trsta pa je šla većina z evaku-acijskimi vlaki. iz Istre pa so večiro-ma morali oditi. Pokg tega treba vpo?revati na primer glede Goriške, da je po vojni prizadet ves furlanski će] de^e^, slovenski pa v delih ob Soči na levem bregu v glavnem. — Zlasti v ?t. Poltnu je mnogo be^un-ce^' z Onri^kpcra, tako so tam begun-ci iz orčine Podeora, potem iz raz-^h ^r:1?*!! krajev kakor iz Ločnika, Fare itd. V Gross - Gerungsu so: iz Gorice, Ločnika, Podgore. Pevme, iz P'avi, Ka^r:1«0., Jteverjan?.. Peskel, Marivnesra Celja, iz Doberdobr.: v ?t. Polten ie odšlo začetkom teea me-eca en^^at 1S7, drugič 25^ oseb, v Gross Oeruners pa 142. V Am-stetten Ih je odšlo enkrat 352, in sicer v glavnem iz Doberdoba. potem \? T očnika. Gorice, Sv. Mihela, iz Cerovee;a. ?:everiana, iz Idrskega, raheč iz Doberdoba in Dola. V Obci-hrllabrunn je cdš'o 225 oseb. naivec iz Poberdcba. notem iz PoTa, \ro}c in To!n-m?. — To posnemamo po doseclaniih izkazih. m& i fcr^? v i li%<* 7 v±j^^3a — Srebrna poroka v jce?arski rod^:ni. Pr-^cs pra/nujet?. .nadvojvoda Franc Salvator in njegova sopro-R"a nadvoivodin'a n*arija Valerija s\"o;o srehrno poroko. — Oc'sek 7i prcsbvo cos^rjeve S5!otn?ce in odsek za ^Ščit v žclez-\\\x sta imela vcerai pod prc.Iscd-stvom župat?a đrja. Tavčaria skupno sejo, na kateri se je sklenilo sledeče: Na prcu večer cesancveea rrj^t-netra dne 17. av^usta se ho na županov poziv okrasi'a LfuM'r.na z za^ti-vanii in lnesčanstvo bo razsvetlilo okna. Vršil se ho tuđi vojaški miro-zov. 1S. averustn. po eesarski ir.a*i, se vrsi pred rotov/em slovesno zabijanje žeblicv v mestni »$čit v že-lezju«. V ta namen bo postavljena posebno lepo okrašena lora. Cesaricv rojstni dan bo za Ljuhljano zajedno tuđi c v e 11 i č n i dan. Parne vsch treh mestnih strank bodo nro«!a=nle na nlicnh in trc.ih cvetlice v korist Rdecemu križu. Mcstn.i občina pa se bo na cesnrjev praznik spomnila tuđi cesarja vili največiih Ijubljencev, ranienih vojakov, ter jim hvaležna za junnsko ohrambo domovine, za katero krvavijo, nekoliko ohišalu praznik vrbovnega voinega gospoda. Odsek je sklcnil pogostiti vse v ljubljanskih bolnicah se nahajajoče ra-njence s cigaretami, smotknmi, pi* vom in dobrim pecivom. Tako bo Ljubljana praznovala 851ctnico našega častitljive^a vladarja, sicer skromno, toda s tem večjo prisrč-nostjo. — Proslava rojstnega dne Ni. Vel. cesarja. Peželni odbor je skle-nil, darovati v proslavo tega, letos še posebno pomembnega dne za da-rila vojakom na južni fronti potom voinooskrbovalnega urada na Du-naju 4000 K, društvu Rdečega križa 3000 K, društva 6cl$ga taifr 10QQ ¥» ' za spomenik na Ijubllanskem poko-pališču počivajočih junakov pa 10.000 K. — Odlikovanje. Praporsčak g. Ivan () 'e; o r e 1 e c 47. pešpolka ]e* odlikovan s srebrno svetinjo nai hrabrostm-iii traku. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hra-brostne svetinje so dol>ili: računski podčastnik 7. lovskc^a bataljona Ni-koiaj Miimič, ognjičar 23. topničar-skega poika Anton Cirkva, G?:r,jičar; 9. topničarske^a polka Ivan Modrič, podkcvski moister Jakob Dimec in < fražinojster Josip Sancin, oba 5. uragonskega polka, poštni podurad-nik vojne pošte št. 79. Karol Luka-vec in mojstra na vojaški železnici lianjaloka - Uoberlin Štcfan Plentaj ;i Miha Rogar. Srebrno hrabrostno s\ etinjo 2. razreda so dobili: pijonir-ii Ivan Perdevšek. Anton Serbec iu Matija Kanič, vsi 3. pijonirskega ba-taljona; pohvalno priznanje visjela anuadne^a poveljstva ie dobii iind-lovec 2. i-olka ces. lovcev Jos. Be-denk. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: čuvar štabnih strojev Luka Lipič in pred sovraznikom padla sprožilca torpedov Adolf Puš in Gustav PobovŠek; narednik 2^. domobranskega pešpolka Josip Klobara; naredni!; Andrcj Ružič ter infanterista Konrad Kralj in Martin Cvetek, 27. domobranskej^a pešpolka; narednik 1. domobran, pešpolka Leopold Grabarič; narednik 13. brzojavnega odelka Leopold Durko-vič; četcvcdii: Jos. Adaniič in Šte-;an Ma'neršič ter korporal Maks I^avl'c, vsi 5. domobranskega pešpolka; padli nareJnik Ivan Osterc, narednik Franc Gril. četovodja Miha Pogačnik, korporali Peter Cvirn, Anton Bohinc. Jakob Cerar, desetni-ki Josip Sems, Vikiur Režim in Fr. Icke, infanterista Anton Osolnik in Rudolf Gašparič, vsi 27. domobran-^ke^a pešpolka; četovodja 2C-. donio-branskega pešpolka Ivan Antolič. — [jronasto brabrostno svetinjo so dobili: četovodja 2f\ domobranskega pešpolka Anton PiniČ: četovodji Josip Smešnik in Ivan Kogovšelc, korporali Ivary Jamnik, Jos. Vaničck, Vladimir Rcivnikar in Jos. Jar.c. in-fanteristi Franc Gorer.c, Franc Dcr-crinc. Martin Vozeli, Leopold Batič, * Ivan Kome), Jakob Gerbcnec, Josip Peršič. Ivan Vertovcc. Franc Straj-na in Alojzu Srbčič, vsi 27. domobranske ga pešpolka; rezervni pra-porščak 22. topničarskega polka Josip Polcnc, kanorir 2. domobranske havbične divizije Karoi Stcrle in čr-novo-:nlk pri 47. pcšpolku Karol Vračko. — »Triester R3!;sre^?i??ent«. V različnih neinskih listih smo čitali pred kratkim priznanja velike hrabrosti »Triester Hnusregimenta«. Pribiti pa moramo, da ie to imenovanje naračno in prijamo to zlasti z ozirom na graško »Ta^espošto«. Ta polk, ki ga imenujcjo ucmski "listi ^Triester Ffausregiinent< se rekruti-ra iz političnih okra.iev LofT?tec, Po-stoira in Tohnin ter iz sodnili okr:i-iev Se?ana, Gorica. Ko!'ien. A'dov-šči^a, Pod^rad, Buzet in Motovun. Vsak politični abecedar mora vedeti, da so to sami slovenski in hrvatski okraji. kjer živi !e malo Tialiiar.ov, iit da i? mostvo 97. pe^pnlVra, ki so pa nemški listi krstili za »Triester Haus-rec:iment, , po svoji ogromni večini slovenske in hrvatske narodnosti. Jz Trsta 3n z obre'/Ja p\so do sedante vo^ne niko!! ie~n?'i reUnrtnv k tcnpt po'kii, nmp?k so iih sele se J: i s^o vojni vzeli tuđi ljudi z obrežia. V rnlku ie nrrmarn 70^r Slovencev in rTrva-to\T m le kakih 30^ r.ii še mani Tta1i-Tnnov. Ker je na Italilan po svoji naturi vc-dno Gr'asen. ker so Ttnlijnni povprecno v dobrih denamih razmt?-rah in se iih mnocro sliši po gostilnah, med tem ko so Slovenci ponizni in nhcv/^i ter več rioma, kakor na cesti in v javnih lokalih. se nič ne Činimo, da rienodučeni smatralo ta polk za italnansVi. Posebr^o, ker Italijan ne erovori rad tnlecra jezika, primorski Slovenci in Hrvati na rac-i odnehaio in lomiio italijanščino, kolikor ie 7nn.no. Imcnovanie »Triester Maus-regiment« ie tore! napačno. — Problem avstrsjskega šolstva. Omenili smo, da je tržaški vlndni ko-' misar izda! iaven poziv na ćelo dol<7o vrsto tržaških mestn:h uradnikov in učiteljev, da se moraio v srotovem' roku zcrlasiti. sicer da bodo iz svojih sluzb odpušceni. To je seveda le formalnost, kajti ti uradniki in učitelji so iz Trsta pobegnili na Laško in se prav gotovo ne bodo vrnili na poziv, vladnega komisarja. Verjamemo si-1 cer, da ti ubežniki tipaio, da prideio z italiiansko armado zonet v Trst, toda dvamesečni boji ob soški fronti kažeio. da to upanje nimn nodlncre in da pobejrh* iredentovci Trsta ne bodo več videli. Ta ubeg: mestnih funk-cijonarjev tržaških je seveda vzbudil občno pozornost. Pokler so na primorske razmere samo opozarjalt strn 4. ^SLOVENSKI NAKODV dne 31. julija 1^15. 173. *?rv. fca te razmere nfhče zmeniL Zdaj pa so, kakor sklepamo iz »Armme-Zei-tung«, presenećeni tuđi vojaški kro-gi in imenovani list zahteva, naj se vzame že v roke problem avstrij-skega ljudskega šolstva. Ta list za-hteva. naj se vse ljudsko šolsko po-državi, učitelje dobro podpre in jim da pravico do enoletnega prostovolj-stva. — Izkaz prostov. piispevkov za darove našku junaškim vojakom na južni fronti. Darovali so sledeči zavodi in gospoda: »Mestna hranilnica ljubljanska« 2000 K; po 500 kron: Ljubljanska kreditna banka, Kmetska posojilnica v Ljubljani; po 200 K: Robert Kollmann, Ivan Knez in A. Šarabon; po 100 K Al. Vodnik, dr. Majaron, dr. Tavčar, Jadranska banka, podružnica ljubljanska; po 50 K: Leskovic & Meden, F. Urbane, dr. Fr. Novak, Fr. Ks. Souvan, dr. Karei iTriller, Maire - Suttner, Josip Lenče, F. Mencinger, Schrey Josip, restav-Tater; 40 K: dr. Oblak; po 30 kron: dr. Bretl, dr. Demeter Blei\veis; po 20 K: dr. Jenko, Janko Cesnik, J. Mallv, Lenassi & Gerkman. Pavel Magdič, VI. Fischer za »Feniks«, Cvančara, Prohazka, lekarnar, M. Milavec. podpolkovnik, nad-svetnik Pavlin. J. Perdan, Supančič Filip, Rihard Sušnik, dr. Vladimir Ravnihar, J. PoIIak. J. Mejač, J. Oro-belnik;- Jelka Bretl. A. Mencin^er, 'Jean Schrev, Micika Suštersič, Brata PoIIak, Janko Popovič, M. \Yess-ner; 12 K: Josipina Sumi; po 10 K: Gričar, S., notar Mudovernik, Avg. Berthold, dr. Šlajmer, A. Sušnik, Drag. Hribar, Hedviga Sare, Josipina Podkrajšek, dr. Tekavčič, dr. Zu-panc Fr., Belič J., brata Moskovič, dr. Vrtačnik, J. Pribil, Jak. Aušič, Fran Galob, dr. Kreč, Karei Planin-Šek, Tonejc (kavarnar), dr. Kersr'k, Peruzzi, Karei Zotmann. dr. Jakob Toplak, Neimenovana. Sedej - Str-nad, L. Schvventner, Vidic & Co., Fr. Čuden, dr. Sajovic. dr. Suver, L. Pe-čanka, Petričič, J. Korenčan. Ivana Supančič, Ivan Bonač, Karei Sevnig, J. Kette, hotel Tratnik, Ante in Ida Skof, Ivan Jelačin, Julija Štor, J. Wa-nek, dr. Ivo Tavčar, dr. Jvigelj, Anny Lavrenčič. lekarna A. Bohinc, A. Tomažič; 6 K: Štruktlj; po 5 K; J. Wider, A. Kune, A. Kane, Franc Lovše, Krejči, dr. Josip Tomšič, dr. O. Fettich, dr. Kobal, Evg. Franchet-ti, Krofta J., Ubald pl. Tmkoczv, O. Bernatovič, Ivana Seunig, Vida Foersterjeva, A. Gogolova, V. Lenassi, Maček ča Co., Marčan J., Pa vi a Murnikova; po 4 K: Ivan Kocmur, M. Drenik; 3 K: Oroslav Doienc; po 2 K: I. Milčinski, Ivan Slapničar, sluga dr. Bleiweisa,% Jerman J., Ba-hovec, A. Jer se, K Šturm po 1 K; 0u-lovec in Frank; skupai 5§4S»4C^i>zi-frorna prištevši darilo od ^iestne ob-čine 3000 kron, skupaj 864R kron. Za -ta denar se je nakupilo po n££*veUi in s pomocjo tukajšniega zastepst-a voinooskrbovalnega urada (c. kr. de-želna vlada), ki je blagovolilo pre-vzeti tuđi zanesljivo ekspedicijo rsn fronto: 200.000 cigaret, 5000 smotk, 2000 zavojev tobaka, 120 pin, "0"»n škatljic vžigalic, 500 kg čokolade in kislih bonbonov, več sto litrov vina, jesiha in citronove kisline, ?00 kg mila, 1200 žepnih robeev. 120 orgljic, nekaj žepnih beležnih knjižio itd. — Vsl izvirni računi se predlože v pregled in kontrolo tukajsnjemu vojno-oskrbovalnemu uradu in mestnemu magistratu. — Presrčna hvala vsim plemenitim darovalcem in zlastl tuđi p. il nabiralkara. — V Ljubljani, dne 31. julija 1915. — Prostovoljni pris:evki za zgradfao posebnega podmorskega U-čolna. Akcija Avstrijskega mornariškega društva za nabavo posebnih potap-Ijalnih čolnov vrlo uspeva v območju ljubljanske kraievne skupine. Razpo-slani oklic in po vseh vogalih namc-ščeni umetniški lepaki napotujejo dan za dnem večje število pripadnikov vseh slojev, da prijavljajo svoj pristop k društvu, ki mu je vrhovni smoter povećanje in ojacenje našega vojnega brodovja. Prijavljeno je pri krajevni skupščini ljubljanski že večje število znatnih prispevkov. V čistem denarju so neposredno pri vodstvu ljubljanske skupine Avstrijskega mornariškega društva (Ljubljana, glavna pošta, predstojnikov urad) za zgradbo posebnega U-čolna prispeli: C. in kr. etapna asistenčna stotnija štev. 9, vojna pošta 81, kot uspeh zbirke prostovoljnih daril znatni znesek 400 K; Hranilnica in posojilrrca Sv. Jošt pri Horjulu 10 kron, poštni nadupravitelj Josip Flere (Ljubljana) 10 K, poštni oficijal Franc Levart (Ljubljana) 10 K, župnik Josip Nagode (Sv. Jošt pri Horjulu) 10 K, neimenovanec 2 K. SpriČo priznane požrtvovalnosti naše javnosti se je nadejati, da bo za posebni U-čoln kmalu nabrana prav znatna svota. Prispevke sprejema in izkazuje tuđi upravništvo našega lista. — Naši metalci min. J. Schu-mach, doma iz Št. Ruperta pri Veli-fcovcu, piše s severnega bojišča: Gotovo ste že kaj slišali in Čitali o naših Tnajhnih poiiskjfa *{VffifiJK feflf^ m> i junija pa se oglasimo enkrat tuđi mi. nova baterija metalčev min, »Min^n-werfer«. Ta baterija je ustanovljena že od meseca januarja sem. 2e tedaj je imela lepe uspehe, samo da se o tem nismo mogli tako dobro prepričati kakor na 19. junija, ob 12. uri po-noči. Naši topovi so majhni. Mina, ki se položi v cev, ima pa silno moč, da je grozno pogledati, ko pade in se vžge. Nastavimo se po globokih izkopanih jamah. Marsikdo si priđe ogledat metača min. Tuđi smo v večji nevarnosti kakor drugi topni-čarji, ker naši topovi ne nesejo tako daJeč in moramo biti tore] bliže so-vražniku. 2e takrat je debelo in preplašeno gledal Rus iz svojih jarkov, ko smo mu prvič poslali svoje mine. Dne 19. junija, zvečer ob 12. uri, so nas hoteli Rusi napasti v naših oko-pih. Dve njihovi stotniji ste se pri-plazili po trebuhu do naše dobrosple-tene žićne ograje, da bi predrli, kar pa ni bilo tako hitro mogoče. Zakli-cali so enoglasno »hura!« Takoj se oglasi naš metalec min, pa tuđi streli iz pušk. Oddaii smo samo po devet strelov. Ko je bil dan, smo videli težko ranjene in mrtve Ruse, zdravih se je vrniio le maio število. Ra-njenci so imeli hude rane, mrtvi so ležali pri ograji kar brez glav in udov. Pri tem topu so stali vodja M. Seebacher, L. Kavcič, J. Klajnšek, J. Gačnik, J. Narat, J. Žorš, in z vozom A. Kosar. Nobenemu našemu v blizini se ni ka] hudega pripetilo, ker smo imeli globoke okope. Tako smo sedaj pri našem pešpolku na slav-nem giasu, ker vsakdo pravi: »To so fantje, metalci min!« Živimo tako, kakor je pač navada v vojski, vcasi srednje, vcasi pa seveda tuđi pre-sneto slabo. ToJa korajžno srce imamo zmiraj, tuđi kadar stradamo. Vec-krat si tuđi katero zapojemo, veselo ali pa žalostno, kakršni so ravno čaši. — Zasluženo priznanje. Ravnatelj deželnih uradov g. Matija Z a -m i d a je đopolnil že lansko leto pcl-no službeno dobo ter je nameraval stopiti v stalni pokoj. Vsled izbruha vojske pa je g. ravnatelj Zamida prostovoljno ostal na svojem važ-neni, odgovornem in napornem me-stu deželi na razpolago. Deželni odbor je sedai, pravilno vpoštevaje to veliko požrtvovalnost soglasno skle-nil, da izreče g. ravnatelju Zamidi v imenu dežele zahvalo in priznanje, ter ga je v znak tega priznanja po-maknil v višjo plačilno stopinjo. — Pobiranie otčins!dh dokiad v iznosu nad lOO^ć je dovolil deželni odbor ćeli vrsti kranjskih občin pod pegojem. da zadobi ta sklep Najvišje potrjenje. — Fcdpcre pogoreJcem. Deželni odbor je dovolil pogorelcem v Rib-nici 4000 K. onim v Drnovem (okraj Krško) pa 2000 K deželne podpore. — Če kdo kaj ve, kje se nahaja Antonija Simćič s petirni otroci, ki je bivala do vojne z Italijo v Gonjačih hišna št. 172. občina Kojsko pri Gorici in če kdo kaj ve, kjer je družina Josip Peterne! iz občine De.".kle št-139. pri Kanalu, naj tu blagohotno sporoči na naslov: Jos. S:mčlč, Re-koncalescenten - Abteilung des k. k. Lir. 27. in I3ad Aussee. — K^ko se navljajo cene. Zve-deli smo za nasle^nji slučaj: Pre::u-pec je kupil ra I>olenjskem vino; do-bil ga je po 64 v liter. Par dni ga proda drugemu prekupcu proti proviziji 8 v pri litru. Ta ga je snravil v denar po 88 v. Sedaj ga prodaa Ireji prekupec po 1 K 20 v. To je 1c ! arak-terističen primer. Pri marsikaterem potrebnejsem živilu se razvija stop-njevanje popolnoma po enakih »na-čelih«. — Pokvarjeno suho meso v velikih množinah ponuja reka tvrdka po Ljubljani. Posebno pred tobaćno tovarno vsiljiijejo to meso, ki so ga pripeljali baje z Danskega. Govori se tuđi, da je dotična tvrdka ponuja-la to meso za neznatno ceno nekeinu prekupcu, da bi ga potem prodal vojaški upravi. Ta tvrdka je haje dobila cei vagon, to je 10.000 kg, take-ga mesa z Danskega. — Umrla je v Ljubljani na Po-Ijanski cesti št. 20 hčerica gospoda Filipa Turka, Majda, v starosti 7 let, Težko prizadeti rodbini naše so-žalje! — Učn' tečaj v Ljubljani za poštne oficijsnte in ofeijantke, ki ga je obiskovalo letos vkupno 83 gospodov in gospodičen od 16. sušca pa do 16. junija, se je končal z jako povoljnim uspehom. Ražen treh obi-skovalcev so vsi drugi opravili izkušnjo z dobrim, oziroma s prav dobrim uspehom, in sicer izmed gospodov: Barbič Ivan, Eisenzopf Josip, Jančigaj Ivan, Junz Ludovik (z odliko) Kozak Ferdo, Lekan Josip, Rabič Pavel, Schrav Ivan, Šetinc Martin, Vene Martin (z odliko) ter Vončina Andrej; izmed gospodićen pa: Albina Rožica (z odliko), Abram Helena. Atnan Marija, Baraga Vekoslava, Burnik Olga, BreČon Marija, Binder Dragica (z odliko), Chiodi Helena, Cudernian Lu- cija, Čepon Bernardina, Cusnar Mira, Debelak Jožica (z odliko), Dekleva Helena (z odliko), Derganc Julija, Eisselt Angela (z odliko), Ferjan Rožica (z odliko), FerjančiČ Marija, Frank Marica, Gčderer Ema, Gostič Mira, Grobelnik Terezija, Huttmann Mimica, Jamnik Marija, Jan Vera, Kastelic Frančiška, Kenda Marica, Kenda Terezija (z odliko), Kernc Alojzija, Ker-žan Dora, Kleč Avgusta, Kobal Ana (z odliko), Kođančič Mira, Kokalj Kristina, Konšek Marija, Korče Antonija, Koželj Antonija, Krajc Hermina, Lesjak Terezija, Ločnik Magdalena, Meden Marija, Megušar Antonija, Modrijan Eliza (z odliko), Moser Olga (z odliko), Pečirer Ivanka, Petermann Marija, Petrič Ljudmila, Pevc Rogerta, Pfefferer Hildegarda, Podnar Stanislava, Primšar Gabrijela, Puppis Eliza (z odliko), Rihteršič Albina, Rus Jožica, Schiffrer Cirila, Schiffrer Štefanija, Škerle Antonija, Štirn Frančiška, Tril-ler Ema, Uršič Pavla, Vehovec Marija, Vidmar Amalija, Volkar Gizela, Wolf Anica (z odliko), Zagore Melanija (z odliko), Zelen Antonija, Zupančić Marija, Zwolf Ana (z odliko), Žejn Edvi-na (z odliko), Žlindra Klotilda (z odliko). — V imenovanem učnem tečaju so poučevali gg.: nadkontrolor Junz Ivan, kontrolorja Woli Anton in Vrho-vec Josip ter oficijala Velepič Makso in Levart Fran, vsi z ljubljanske glavne pošte. — Mestna zastavljalnica Ifub-Ifnnska naznanja siavnemu občin-stvu, da se vrsi redna mesečna dražba in sicer dne 12. in 13. avgusta \{)\5 za v mesecih juniju in Juliju 1914 zastavljcnih dragocenosti vršeći se vsak dan od 8. ure do li. dopoldne v uradnih prostorih, Preč-nn ulica št. 2. Posebno se se opozar-ja. da na dan dražbe ni mogoča reši-tcv. aii obnovitev zapadlih predme-tov# tcmveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo. — Uvoz kave je seveda vsled vojne popolnoma ponehal. Sicer so si importrji pravočasno preskrbeli mnogo blaga in se tekom celera voj-nega časa ni Čutilo pomanjkanje, ali ker nihče ne ve, kako dolgo bo vojna še trajala, se tuđi ne da izračunati, koliko časa se bo izhaialo z zalo-gran:i kave. Na vsak način je dobro, da Ijudje tuđi s kavo štedijo. S kavo se Ta2flje štedi, kakor z vsakim drugim živilom, ker se lahko v veliki meri nndoinesti s ko!!n?!co kavino primesjo, ki je priznano izborno blago in občonrilnibljcno. — V Fežni dolini je umrla gospa Marija Oblak-Kopačeva, posestnica in mesarica. Pogreb je jutri na poko-pališče n?. Viči1. V kostanjieviškem kloštru je umrla v starosti 80. let gospa Ana Candoiini, c. kr. okr. sodnika vdova in mati g^. Hinko Candoiini, predstojnika zavarovalnice v Trstu, in Vlad. Candoiini, c. kr. majorja v Tre-biiiju. Naše srčro sožalje! Iz Ljiuhečne pri Celju. V italijan-sko vjetni.štvo je prišel. kakor poro-čajo tovariši, sin tukaišnjega naduči-telja jurist Albert V i z j a k. Iz Ptuia nam poročajo: V Hudo-šah. občina Slovenja ves, je pricelo dne 20. julija goreti v gospodarskem poslopju posestnika Matevža Turn-škn. Zgorelo ie celo domovanje z \semi premičninami; resili so le živino in nekaj oblcke. Vnela so se tuđi poslopja posestnika Mihe Turnška in posestnice Marije Petelinšek. Zgorelo je tuđi nekaj poslopij posestnika Simona Skcrninška, Drobne novice s Štaierskega. Iz Hoč pri Mariboru. S hruške je padla kmetica Matilda Babič. Dobila je tako težke zunanje in notra-nje poskodbe, da je vsled njih umrla. Zapustila je pet majhnih otrok, mož je pa pri vojokih. — V Ptuju je vrgla Prava na prod utopljcnca v vojaški oblcki. Najbrže je to črnovoj-nik Anton Srok, ki je skočil v Mariboru v Pravo in utonil. — V G a -b c r j u pri Celju so orožniki pri-icli nekga Ivana Kusinana in Petra Rojana. Tička sta izvršila zadnji čas okrog Maribora, Ptuja in Celja več vloniov. — \l Maribora poročajo. da je povozil tovorni vlak pri laj-terškem predoru črnovojnika Franca Partljiča, doma pri Sv. Martinu pod Vurberkom, ki je stal tam na straži, Partl.iič je stal preblizu proge. Razpisana nadpoštarska mesta. V podrečju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu so razpisana naslednja nadpoštarska mesta in sicer: v Barkovljah (L/2.), v Sežani (I./2.), v Radovljici (I./2.), v Tolmi-nu (L/l.), v Litiji (I./2.), v Vodnjami (L/1.) in na Bledu 1 (L/1-). Prošnje je vložiti v teku enega tedna. V vojaško službovanje vpokli-cana družabnika tvrdke J. Ciuha, Pred trančo, vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začas-no zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Razne stvari. * Daimatinec na turski bojni ladji. Neinški cesar je odlikoval tr-govskega kapitana Gjura Radimirija iz Dobrote v Boki, ki služi sedaj na turski bojni ladji »Sultan Selim« (Goeben) z železnim križem. * Zaplenjeno orožje. V državi New York je guverner Whitman uka-zal, da je avstrijskemu društvu v Litt-lefallu vzeti puške, ki so jih imeli člani pri javnih nastopih in jih shra-njevali pri sebi doma. Po veljavni postavi smejo imeti puške le člani, ki spadajo k milici. * Afera a la Eulenburg na Du-naju. Na Dunaju se je vršila razprava proti 301etnemu kazenskemu zagovorniku dr. Valterju Heinkeju. Obdolžen je bil, da je v svojem luksuriozno opremljenem stanovanju na Opernrin-du št. 7 zlorabljal številne mlade dečke iz najboljših rodbin v starosti 17 do 20 let. Heinkeja je izsledila policija in je vse priznal. Mnogo teh mla-deničev ni prišlo k razpravi, ker so pri vojakih. Dr. Hcinke je bil obsojen na eno leto težke ječe. * Libija dela Italiji vedno veCje težave. iz Lugane pornCajo, da ita-lijanski listi smejo od 20. daJje priznavati, da je položaj v Libiji obu-pen. Vsa kolonija do obrežnih mest je izgubljena. »II Giornale« v Paler-mu poroča, da italijansko prebiva!-stvo iz Tripolisa se odpelje v Italijo in tamkajšnii konzul naznanja, da, kdor ostane taru, ostane na svojo ne-varnost. — Kakor se poroča iz Carigrada, so ubili bojevniki svete vojne že 3000 Italijanov. * Nagrade za ugonobitev »Zep-pelinov«. Lord Michelham je obljubil zrakoplovcu, ki bo uničil ene^a >Zep-peliiia«, 1000 funt - šterlingov. Ugo-nobiti ga mora v zraku. Lord je raz-pisal 10.000 funt - šterlingov za deset razrušenih »Zeppelinov«. Michel-ham, prejšnji sir Merbert Stern, šef londonske bančne tvrdke Stern Brothers, je bil 1. 1905. imenovan za neera. Njegova rodbina izvira iz Frankobroda ob M. in je imela sredi prcišnjega stoletja vinsko trgovino v Londonu. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. julija: Josip Drabek. štabni narednik pesbataljona 3/S. — 2ivo Petrov, pel^z 61. pešpoika, oba v rezervni vojaški bolrrišnici na obrtni soli. — Martin Blaskovič, pešec 97. pešpoika, umri med transportom v bolnišnico. — Feliks Bodura, re-Šec 57. pešpoika. v rezervni vojaški bolnišnici. Dne 2$. julija: Fran Zorman, de-lavec. 30 let. Dunaiska cesta 29. — Andrej Ko\valinski. pešec 30. pešpoika. v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. — Avgust Zaliradniczefc. pešee 3 49 bataljona, umri med transportom v bolnišnico. — Nikolaj Ternustvak. pešec 77. pešpoika. — Vencelj Hofta. pešec 47. pešpoika. — Sandor Nagr\\ pešec 1. honved-skega pešpoika. — Peter Iskra, pod-desetnik 97. pešpoika, vsi štirje v rezervni vojaški bolnišnici, Zaloška cesta 2. Današnji Hst obssga 10 sirani. Izdajalel.i in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastmna \n tisk »Narodne tiskarne«. 10030V2BJ8 li"- ' I ! Keteorologltno pcri?č!!o. Vlilna nad norjem 305*J SrcJn J iracni tlak 73s n. 3 opa/o- '*™a s-J Vetrovi Nebo " va«Ja vmm |i 30. 2. pop.' 735-5 ! 1G-8 ! si. jjvzh. ! dež .. 9. zv. ' 734 3 15 3 si. s;-.:.h.! oblačne 31. 7. zj. 734-7 133 brezvetr. de2 Srednja včeraišna ♦emperatur-i 15 8* norm. 19 8'. Padavina v 24 u rali m?n 24'- ic bil izgii^en« Bil je zlat, z Lr ljantom, graviran z ^I. G. 17./4 1914 Odda naj se proti nagradi r» c. br0 po!fc!!s!i! dšrekciif- 1S5 Sprejmeia se takoj s prak = o, zmožni slovenskega in neir Škega je ika. Prednost ima;o take, 1-so zrrožne tuđi hrraščine. P^nudbe n upr. »SIov. Nar« pod „K. iL 33I6/17931' w" ^" —————— > Za zdravje želodca? Čez w ^ ga ni I ?o uiem ti jeđ ?*im9 Žetađec ne opeša J Ih 5*!ava ss« boli I Zahtevajte izrečno „FLORIAN!" Zavračaite ponaredbe! v_______________s Pr»trt''Y. sr.:em javiamo vsem sorodnikom, prijrtUM""rn in znalcem, da je včcrai p.» soji ob 11. uri Bog vsegamogočni naio l.ul.-ij-^n-j hl^rko, sestrice, o^ir;.: a \r.u!;iii]O in nečakinjo v 7 Ict'.i i-tari'V-ti sprejel med svoje kri'atce. Pogreb bo dr.j 1. avgusta 1915 ob 4 pop. iz iiiše žalosti, Poljanska c. 20, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 31. julija 1915. Filip, Llna Turk, roditelji. Van da, Zora, sestrici. JL1»c^ni nrtfrr»hni fSk\T(\A \r T inh'iini Uelfko tielo m. nem$Ke^ plsftteljs? đ?. P IMm danes, jutri v nedeljo m w ponedeljek w „KINO CENTRJIL" v deželnem gledolišču. Velik« učinkovitost. —— Velika ucin oviissf. 1/3. štev. .SLOVENSKI NAROD* dne 31. julija 1915 Stran 5. Vikior OblaM naznanja v svojem in v imenu ostalih sorođnikov I vsem prijateljem in znancem pretulno vest, da je njega iskrenoljubljena, dobra soproga, oziroma sestra, sestrična, svakinja in teta, gospa Marija Oblak ni. Kopač ] potettnica In »*••>• »rle a danes dne 30. juHja ob 3. uri popolđne, po dolgi, mukepolni bolezni, poto-lažena s tolažili sv. vere, Bogu vdana preminula Zemski ostanki predrage nam nepozabljene se bodo dne 1. avgusta ob polu $csti uri popolđne v hisi žalosti, Rožna dolina štev 204 slovemo blagoslovili, nato prepcljali na farno pokopaltfče na Viču in um položili v rodbinsko grobnico k vcčnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale skozi mesec dni vsak dan v fami cerkvi sv. Antona Padovanskega na Viču. Bodi ji ohranjen blag spomin. V LJUBLJANI, dne 30. julija 1915. aW«fcxl pofrstad iavt* v I4*M|awi. j gt^ I Potrti /.a.osti naznanjamo vsem priiateljem in znancem pretužtio i vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna dobra mati, oziroma tašča, gospa Jliisi duidolini c fer. o!ira]nega aodnika vdova dne 29. julija ob 5. uri popolđne, po dolgi mučni bolezni, previđen-, ». sv. sakramenti za umirajoče v 80. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. 1848 Pogreb predrage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 1. avgusta ob 4. uri popoldne na pokopališče v Kostanjevici. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. V KostanjeviSkem kloštru, dne 30. julija 1915. UinUo CandoUni, oddelni predstojnik zavarovalnice proti nezgodom v Trstu, Vladimir CanđollnJ, c. in kr. major, ing. chem., seđaj v Trc- binju, sinova, Helena CandoUni roj. Tlapa, sinaba. Vsals eter* 10 kron in se več se lahko zasluži z zastopstvom času primernega predmeta. Invalidi imajo rrednost. — Vprašanja na The American Photo - Geseilsckaft m. b. H. Teplits-Sch6nac, 1923 Srao dank 2 do 4 cCbe In kuhinja se iŠ5e Za p.vgtist ali septeanber. — Ponudbe Helijeva eesla &tev. 10, I. nad- strop; e, soba 23. i&<9 Jtrojni^§ Lujjea pri parnih stroj ih, Diesel-mo- mgmm^9—TT torjtb, električni razsvetljar i. alr^mu- E^^Jj'k "1 latorjih in hladilnih strojih, 1ŠČ6 Službe €f J ^S .m ta^ci- PonucJbe pod „Izurjen stroj- ^Js-jgr *jfe ?nikM na uprav. »Slov. Naroda«. *?! - ■ JS Trgovec mešane stroke, sedaj brez posla, bi sprejel za časa vojne gotovo opravilo v kaki trgovini, gostilni ali v zasebni pisarni, proti ze!o ugodnim pogojem. Govori slovensko, nemško in itaUjansko. Vstopi tuđi kot so-trudnik. Naslov pove upravnifitvo »Sloven-skega Naroda«. 1820 Sprejme se spreten "26 rojasmine prost. Ponudhe pod „ptital predal štev. 100. LIuMfasa". HastliDska destilacija VVTLOUA1IM v Ljubljani kapi vsako mašila« praznih fcokalskili 1795 steklenlc &d kisle vode — RogaŠke slatine. Koncipijenta sprejme lakoj 1811 ^r. Flozilan Snkovec! %&wetaik v IlimiU BUtrtoL 3r Đeiteliica laščine točasno w LJabljasl, podažcfo ▼ itoJI MateriaičluL 1535 Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. ^^E ^^K b^S^^B ^^Hl^^^k ^^^B^^^^b ^^^^^^K IiIBIhBk I ri& sprejme ^PSS1- Ferdinand Spilar trgovec z meianim blagom v St. Petra na Kranjskem, 1631 Wm 500 Kron! Vam plačam, ako Vaša kmr]a oće»m, bradavice, obtisčancl v 3 dneh brez bolefin ne iz^inejo s korenino vred z Ma bal-KJUaoat« Lonček z ^3ranci]>kim pismom 1 K, 3 lončki S 1-50. 3«M#nj, SoMct (lam) I FostfaO 12 22, Ogrsk«. 1 42 ff^T Spreimeta se ^Hi 2 proda]alki mešaoe stroke, ena od teh z nekoliko kontorističnim manjem, in 1849 ■ačenec. Ekspresne ponudbe na tvrdko : 0. Bađtortt, B^Uafaka BUtrlca. Vabilo na občni zbor Snimke poaPhdce i tikn, ki bo ¥ Mboto, 7. argaste ISIS rt 2. pofUmm ¥ poaoJUaltal ptoaraL DNEVx\i RED: 1. Sprememba pravil. 2. Volitev naČelstva in nadznrstva 3. Potr jeo je letne^a računa 1914. 4. Razdelitev čistega dobička. 5 čitanje revizijskega zapisnika. 6. Slučajnosti. l\ SANATORIUM • EMONA\ i PORODNDSJsfiCA l |7LJUBLJANA KOMENSKEGA. ULICA-4 \ JI a^zp»MacH^^I3^FR.DERGANC] •Mi m tatoi delavnlca w aafem i^4i na Sv. Petra aasipu št.J5. licenca sprejme tvrdka Z. Krafne, Kranf, trgov. deli\ s špecerije in dež. pridelkov. Prednost ni.ajo oni, ki so dovršili me-ščansko solo. Vstop takoj. 1844 Sprefute se sa takojšni nastep lžurjena v špecerijski stroki. Predstaviti se je od 12 — 1. ure v pisarni Ivan Jplaon, Lita, tmonska 11 1547 Brogerijskl solrudnšk za barve, medic. droge, parfurr.erije in fotorjrafi -- —-— ilUilL ilU) Sodna ulica. ceno ^"piefajei.. Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za f stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent *Wiedermann« je edina in najuglednejša ..rilika za dober zasluZek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam breaE agentov, so cene veliko nlžje. Otvoritveno naznanilo. Vliudno n3znanjam cenj. občinstvu v Ljubljani in na deželij da sem otvortl aa Starem trgu št« 4 (prefe Oblakova trgovina v kiSi Petkosig) : zalogo novega poli!šf¥a. s Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam za J nadaljna naročila z odličnim spoštovanjem [ 1837 Vid Braiovi. Pozor! Pozor! Novo tr$ouma < Koles In motcrlev. Selenbur$^a ulica 6, < Zaloga svetovno znanih 5 H'^^BER" koles, ,,PUCH" motorjev novega sistema in i potameznih deiov po najnižjih cenah. y Priporočam se za cenjena naročila z vsem spoštovanjem Fran Florjančič. Prva osjeska tvornica kemičnih proizvodov in barv pomija voščilo za čevlje mazo za usnje mazo za orožje karbolno klsllno 1828 karboUne] karbolno apno iu vss drage predmete za mazanje in razkn-ievanfe v vseh kakovostita. Ljubljansko sftadišče obiefc O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5 — 6. Prvi in največji zavod za ttttiforttttranje štorjenih belth* ščuhovosivih in potjskozelemh uniform, platnenih in suknenih. Cez 500 komadov plaŠČev in pelerin vseh barv od K 15'— naprej do najfinejše lcakovosti. Posebne častniške in mostcene kape od K 2*90 naprej. 5000 storiemh moštvenih plaščec iz kouimncrju val;na Sčukovosivega. Tuđi najvičja izbera moske in damske ko-!r':c-]o ;>o i znanih čudovito mzkih cenah. 1343 Stran 6 .SLOVENSKI NAROD*, dne 31. julija 1915. 173. štev. Radi vstavljenja obrata iMa ataifct vojaŠčine prost, izurjen, samostojen knji- gorodja in terssponđent pod zmernimi pogoji Nastop 16. arg. ali 1. scnt. t. 1. Fventueln** ponudbe pod 9«Zaneslti¥ 178711 na upr „SI. Nar4. I Sprejema zavarovanjt človeSkega živ-I ljenja po najraznovrstnejših kombina-I kocijah pod tako ugodnimi pogoji,ko I nobcna druga zavarovalnica. I Zlasti je ugodno zavarovanje na do-I živetje In smrt z manjSajočimi se I U vplačiti. ■■••••• Viajemno zawarovalm banka v Pragi. ••.-.-. Btssrrai ioarfl E 71,t4t.39t-2t. — Iitlaćine •dsfcoanlne In kapitalce K 145,150.178*29. Po velikosti druga vzajemoa zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ------------------------___ *sa »•Jaa»ila rfajai ------------------------------- femralBO zastBjistifl f muljali gg^vu.lasrni ^: t OosnosKi eliti to. \l Zavaruje poslopja in premičnine rtoti požarnim Skodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnim! pofcji. — Zahtevajte prospekte Stanje denarnih vlo^ na knj.in tek. račun 31.dec. 1914: ^^^ fi^Đj&f Stanje den. vlog na hran. knjižice 30. junija 1915: j » K 202,841.494-—. a *^' kr. ^0r priv. ss K 81,726.838---- :: j Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer | Centrala na Snnaji. — Ustaietljeu 1864. — 29 pofirežik. loga! larijil trg-SV. Petra CCSta (! iiiši JSMOraiiODi Geoerali"). Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron. [ Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje dsamralh vlofj na hranilne Najkulmtnejše izvrševanje »oranih naro Čil na vseh tuzemskih m inozemskih mestih.— Izplačevanje ku- knjižice brez rentneca davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ueodnim obre- ponov in izžrebanje vređnostnih papirjcv — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tuiib novcev. — štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brcz odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednosinlh Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranievanje vrednostnih paniriev, l:stin, paplrjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrcunoatnih dragotin itd pod lastni zaklepom stranke. - Opravlli&če C, kr. paip. loterije Brezrlačna revizija izžrii- napirjev in rosojila nanie. 15 banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa Zrebanja. Izplaćila in nakazlla v Am«rlko !n tz Amerike. Ustmena In pismena pojasnila In nasvetf o vseh w banĆno stroko sparfajočlh transakcijah vsekdai brczplačna« ■•"Bnoiavke: Prometna banka Llnbl'ana. ■■ TeieSon $tev. 41 Zsi^Trrr ticirh a" "■ -«nar "■*•!• i*r«*»i*iu i«ka» o ^vrst- fca|U&l^«lii ll^ptlt nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pišem na ogled. Biljne, lepe i>r«si dobite ob rabi med. 7ir JT 9iv9 W#tn* 99 «pf| oblastveno preiskano, ear. neškodljivo za . WI. /I. niAa Kl Čine *a pi^l Vsako starost, smaesltiv uspeh. Rabi JT se zunanje. Edina krema za prsi, ki ]o vsled čudoviteea učinka prodajajo leisarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 3, veliki pusica, za- d^stna za uspeh K 8'-- Razpošiljanje strofo diskretno. 1637 Sos. dr. A. Hix, Uboratorif, 9na«l IX., Berg§asse 17 K. Sal*9« ▼ Lf«kt)BBii Ukana pr! „lU'e:u l»l—**, inml|l Kmmm te *,A*rfteM. C. kr. priv. tovarna za cement Trbovaljske prtmogckopM drmtbe t TrbOTlfak I priporoča svoj priznano izvrsten Partland-oamant ▼ vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene nredpise glede tlakovne in pod orne trdote dale£ nadkril)n)oći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno aano. Priporočila in izpričevala 140$ raznih uradov in najslovitej ših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I.f Maximilianstrasse 9. 5000 feebto belega In rdečega tarvatskegs w^^^ŽB3avK^PC^J ^^^^^^^^H PCJsVaVav^a^Ba^Sr^^B^^Jv^^iv sa^^Baa^BaK' ^B^nBEaam MUuBfeamw£!aaW Bamamamafl IrasH^^«SB alsatmamaV aLaVE^ft ^b£SSPJ3^M ^^^H ^^BBB ^LaBjflEJaafe?^ a^a^^LaH ^Eđ ^PS3^^^EjS*£SX II^^^^^^B fc -> jBBaEl ^H^HB^Baflsav«1 ^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^B^^H ^đEJEE^SBv ^^a^Ba^BaV ■ ^^^a^B ^^J^^JPHjp1^ - ^B^aa^aBO^^^^^^^^SH^B^Ba^Bm 08 ictnikcv 1912,1913 in 19H ponuja po dnevnik cenih vclctrfnraa z vinoi Alex, Brensr & sinovi, Križeud, HreotsKa I Prlporočarao žipeciistlno ti lii^o in otrošlio Konfekcijo ■ ae«lo solidne tvrdke I Mm Ifristofič-Bučar ■ Ljubljana, Stari trg fttev. 9. — Lastna hiša. I Karnevali* W KOSTUME ~mm Majaovojša 1 § 1 m \r Zalne ~ d01"afc« obloke ■■ U ■ I n I i i§ aL.S F#rlIa» čcplc«, modrca IM n I I mM Bi lP mSStH& m modne predmtte. 11 IH ■ fl I Otroške oblekice m oike n mladenke. D Blgienitno perilo im drag« potreUćla« za ■ov*r*i«B£ke. I Bar Pošilja na izbiro tuđi na deželo. ~a« i Franc Furlan \ • naslefteth Fitthinsne ittnt i I kljcčavnićarstvo I '* - I i zaloga itedllnlkov - a. * senakaj«: 10 ' ^mbrožev trg štev. 9. * pa^HB^sa^SSa^i^i^i^Ba^BV^aa^ I § /^M^j\ g = 2 2 ^^i^ P S & «r^ J • .. £• c- :: :: o Najcenejse dežnike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešeraova ulica 4. ■■■aaaaaaalaaHBVBl Ivan Bizovičar nraetni in trgovski vrtnar Ljubljana 839 Kolezijska ulica šh 16 pnporoča svojo bogato ftpremljeno I vrtnarstvo ter okustio izdeiane I vence, šopke in trakove. :: iF.posf-^vnnir ob ntrtvafthih odrlh drevccne cvetlice, i I-akor tući naifi-nefle c2elioraci1»ke CTetlice za dvorane :: in balkone. :: Vsakovrstne sadike do naj21ahtnei§ih cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročHa se izvrSujeio točno in snlidno. Bnofavke: I. Blxovl6ar. r. Trtasr Livklfana. :: I ^^^^^■^aaaaaaaaaaaaaaaail Odili>-ar na raistavi v Radovljlci 1.190 u ć£.& no diplomo in kolajno I. vrsta. najfincjše vrste, posebne pnporočljiv proti kužnim bole?nim, se dobi pri GABRUELU EeŽEIIO Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Za pristaost se famčL 1277 Ccne zmerae. < Brez konkurence! F. L Popper čevlji ^ za gospode in gospe so nogam m najbolj priležai, ličfii tu najboljše q kakevosti. Naprodaj same pri " JULIJI STOR, Ljubljana t^ Prešeraova nttca st 5. ^A Goysserski če?lji za turiste, bigijenični A čevlji za otroke in Lawn-temus-£evljL Zaloga pohištva in tapetniskega blaga. —;^=:=e- Mi^arsivo. Popolna spaJna oprava ; 2 postelji, 2 omari, 2 noćili otnarici in 1 umivalnik z marm. phšco in ogledalom K 350—, Jamči se za solidno delo. Cene lcorikurenčne. Zahtevajte noj-novejši katalog, Jtateri obsega nad 300 modernih slik. —ša~i=:i— utrošci vosžčfc. — =-« —• J. Pogačnik. /Ljubljana, J^arije Jere^ije cesta št i3—i8. y ■1*r -^~~-M^^^^mw^^r^F?^r^ ■ ni m- > ***^^a1T^y2^ — — »- n^^y^^naaj^fc^.~»^."~ i -l ^ . "— — ^ ^- —- -« _,.-9 -■ v^n^^^^js^Sa^m Kmetske posolllnico ljubljanske okolice u Ljubljani 4 234 3/ 0/ brcz odbitka rentnega žavka. IH /0 Ustanovljena leta 1881. 173. Hev. w6LOVOM5Ka ISAKv/i-/ , anc đi. Jtttrjm rano. stran /. V pojasnilo! Remington Typewriter Co. tvornica pisalnih sfiojei Ilion, država Hew York € Bi i Urmo E. Remington & Sons tvornica orožja v Bridgeportu, Connecticut v prav nobenem stiksia Zatorej ne spada niti v koncern Remingtonovih tvornic orožja in municije, Uiti je njih podružnica pa tuđi nima z njimi nikakih materijalnih ali financi- jalnih zvez. Remington Typewriter Co. je nastala iz družabne firme Wyckoff, Sea-mans ĆC Benedict, ki si je leta 1886. pridobila patente Remingtonovega pisal-nega stroja. Leta 1893 se je iz tega ustanovila Union Type\vriter Co., ki je pa po treh let ih to ime spremenila v „Remington Typewriter Co." Remington Typewriter Co. je vsako ponudbo, da bi izdelovala vsaj vijake in male dele za vojni materijal, že kar naprej zavrnila kljub velikanskemu za-gotovljenemu dobičku in vkljub temu, da je v svojih tvornicah morala obrat skrčiti in je mnogo delavcev brez posla. Remington Tvpevvriter Co. stoji na stališcu popolne lieviralitcfc. ne da bi se brigala za juristična razkladanja zakonov o nevtrahiosti. Remington Typewriter Co. đ. đ0 W. T. Humes padpređrednik, sedaj na Ounrtu. Ta izjava ođgovarja đobeaedno od takajsnjega amcriskega generalnoga, konzulata potrjeni zaprišo/eui izpovedi« ^ Vge napaćne trditve, obdolžitve in obrekovanja se bodo z vseini ua razpolago stojecimi srcdstvi sodno zasledovala. Stran 8. .SLOVENSKI NAROD' dne 31. julija 1915. 173. ?tev TA srećke se kapljo. Ponuđač pod „TnrU" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1696 < Pritlično < 2 2 sobama, kuhinjo in p^paJki se odiia za j 1. avgust. Povpraša se Križevniškc ulice 8 v . U. nadstropju. 1818 I B. GČTZL | IyJUBL,JANA, Mestni ti-«: 19 I krasne novosti spomladnih in letnih oblek in površnikov domaćega izdelka W po izredno niskih cenah. "W Brez konkurence I Solidna postreiba! Najnižje cene ! U ftf i U i i kl i & u I z večlst. prakso saniostoina SS SpTCl j me v večji trgovini z mrs. blagom na deželi. — Kje povo unra^niŠtvo >S;r>-venskrga N.nodu«. 17"i papirne stroke, zmožna šiovenske^a in nemškejra jezika se takoj sareinte. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda". Ljubljanska kreditna banka ¥ LiiilslSa&il u Pe'nišfca qia%nica 8,000.000 fcron. u 253° StlHtai^JCSV3 tlElCcl ŠtC£Va 2« Rezervni fondi okrocjio 1,000.000 kron. j Poslovalnicr. c. kr avstrijske državne razredne loterije. j Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, 0©rici in Celju, | Priporcča naknD srečk za III. razred IV. c kr. austrijska razređar lotorije. # Hpieiema vloce na knliiice in na lekoči račua iu jih obrebtujc uo Cene za posestnike srečk prej*njeg» razreda: I JJ 1 / 0 / i ' srećka K 40- , srećka X 20-—, '< srećka K 10-, »8 srećke K 5 -. | eflk /n /a čistih. Cene za novo vstoaiv*« Igrale«: I m^ I * ' 1 i ;?«6ka K 120«—f ! 2 srećke K 60*—. 1 4 srećke K 30'—. ' s srećke K 15-—. I a . - - j 1 1 ••-• 1 x i. t___^ totiih •■ trt. uiw-------*"—«—^~<* xS£Z C. in kr. dvorni zaloiniki T^^ ; I tovarne barv, lakov in firnežev J f LJUBL-JANA, > I Centrala: Gradec. Centrala: Gradec. ^ I Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gfistingu, Trstu, i [ — Ljubljani, Ljubncm in w Leitendorfu. —^ ! I V3e vrste oMaate, suke, eamaflne Ia lasadae barre, tirnet, I pristni kranjski, mavec (Oyps)^ olle za pod in stroit, karbo-I linei, čopiče. steklarski Ia smizarskl kle| in druge v te ttroko L. spada]oče stvari. ^^ ^^ Cenlkl na razpolago I Cealkl ma razpolaejo I ^^^ Zahtevajite zastonj iu poštntne prosto inoj flavni katalog ? '000 p«d<;bami, ar. zlatnine in srrbruinc. plasbil, orožja i. t. d. i. t. 4. ^^^^^ ta Prva tvornica ur n M YMm t kr. dtsr. dobav teli. Most 384. (Češko). ; f\'ik)iasta ank^rica K 3S0, bolj>c kaKovusti ■ K 4 20, v starosrebrnem kovmskem rokoko I ^kroviu K 4"80, 5 'vicar kolesjem n:: sidro » K 5- Vojn* spomin-ke ure K 5*50, fr —, radijeve 5ern? ure K 8-5JO, rr.kli.is'a hudiika K 2^0. RazpvOBJtianje ro povzetju. 8rez rizika. Zamena dovnljena ali denar nazaj. POZOR! PC-ZOR! i Cvetličai salu Viktor Ba|t Selenbnrgsia dL i mm slame pette. Sopki, venci s trakovi rn napisi se i.-delujejo po na|aiijik cenak. Delo j okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Pnporoča se z odličnim spo5tovanjem Viktor BaJL Našlo? za brzojavi: Viktor Bajtf cvetlični salon, Ljnbijana. i^T Nad 50 let cbsioječa ~^g& parna birvarijamkmicno snažinjs oblck ^^^ ^pretura sukna ^^^ Llisbilana, Hn$n*f}*fi GMaee, Seienburgcva cl. 0. Hlllilli IlUli Eurska ulica 46. Postrežba vestna ia točna. Najnižje cene. za trpe* službo šport Hajvelja zaloga onevialikE i aiiiii jasii špedalua trgovina s kelesi Ssi dell Ijubljana, J/larije Tcrszije cesta šl. 14 | („Novi svet" nasproti Kolizcja). ! Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ^TsLJTreojsi isloTre3a.s3ssi la.rsL3a.ilaa.ioaI Denarnega prometa koncem leta 19i4......K 740,000.000-— Rezcrvnega zaklada............. w 1,330.000«— 41/ o/ / / brez odbitka. Hranilnilnica je pcpilarno varna in /2 /0 stoji pod kotrolo c. kr. deželne vlade. Hianilnica posoja na zemljiSča in poslopja proti 5'/«% obrestim in najmanj */*'/<, amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. 173. Stcv. •SLOVENSKI NARODa, dne 31. julija 1915. Stran 9. ItalHonsM vJetniM no Onih Uanskent srodu. Vojni poročevalci, ki so te dni obiskaii primorsko fronto, so se ustavili tuđi v Ljubljani, da si ogledajo j najnovejšo posebnost našega mesta j — taborišče italijanskih vojnih vjet- j nikov. Ljubljana je za naše vjete južne sosede le prva Štacija, tu se jim nudi takorekoč le prvi odđih, kar }e zdravega, odide po petdnevni karanteni naprej. Le ranjenci ostanejo, dokler nišo izlečeni. Zbirališče za italijanske vjetnike Je naš častitljivi Grad. Vojni poročevalci pravilo, da se jim zdi na Oradu vse jako primerno urejeno ter obču-dujejo lepoto razgleda, snažnost pro-storov, udobnost obširnega dvori-šča. Tuđi marsikateri Ljubljančan bi se začudil, ko bi si smel danes ogledati notranjost starodavne stavbe. To ni več naš stari Grad s svojimi temnimi hodniki, s svojimi od starosti oglodanimi kotički; vsi znaki propadanja so izginili. Vse Je prenovlje-no, čedno in snažno se belijo sobe in hodniki, marsikatera stvar je postavljena drugače — toda povsodi se ozira na tebe nepopačeno starinsko lice častitljivega znamenja naše bele Ljubljane. Povsodi je poznati sledo-ve skrbne roke in za umetnost vne-tega srca. Ne izdamo nikake tajnosti, ako povemo, da so obnavljalna dela na Gradu zasluga grajskega povelj-nika majorja Kerna, ki je skoraj brez vsakih sredstev (z malo podporo občine) izvršil prav na tihem vele-zaslužno delo. Za vojnega vjetnika, ki priđe iz strelskega jar- a, je ; b Ijansko taborišče pravcati hotel Snažnost, vojaškim razmeram pri-pranerna udobnost, in oskrba — vse mu dokazuje, da se naša vojna uprava čim najpazljivejše zaveda med-narodnih načel, ki ureiajo postopanje z vojnimi vjetniki, onih načel,, ki jih naši sovražniki tako radi teptajo... Castniki rn vojaci skoraj vseh italijanskih polkov so že gostovali na našem Gradu. Skoraj vsak dan se odprejo dobro zastražena grajska vrata novemu krdelu v enoličnih rjavozelenosivih uniformah. Mali Ijudje so to, med katerimi se telesno odlikujejo iz ćele Italije izbrani ber-saljeri s svojimi čudnimi. prav nevo-jaškimi perjanicami, in pa alpinci, ki se rekrutirajo iz planinskih krajev. Večina vjetnikov pripada seveda in-fanteriji, mnogo je bilo med njimi zlasti v prvem času tuđi financarjev in ćelo eden pilot, ki je moral pri Gorici zapustiti zračne višave, Je 2e bil med njimi. Tuđi Častnike vseh strok od podpolkovnika do rezerv-reea poročnika so naši vojaki že go-stili na Gradu. Vsako novo krdelo dobi novo pobeljeno, snažno sobo, ima priliko, da se očisti in v miru prebije pet-dnevno predpisano karanteno. Ranjenci (med njimi je tuđi dokaj tež-kih) pridejo seveda takoj v bolmške sobe, ki so higijenično urejene in kjer je poskrbljeno za izdatno po-moč. Našemu zdravniku sta pridelje-rn dva vieta italiianska lečnika, eden RrmJjan, polkovni zdravnik, drugi kirurg iz Napolja, rezervni primo-tenente. Strogo po vojaško je urejeno življenje na Gradu. Mostvo je nastanjeno v velikih sobah nekdanje kaznilnice, v katerih vsaki je »po-veljnik« marescealo (Štabni narednik), ki je odgovoren za mir in red. Castniki imajo po 3 do 4 skupaj svo- ■ je sobe. Precej zgodaj zjutrai morajo bi- ; ti vse postelje v redu in ko pregledalo naši Castniki sobe in dvorane, stoje na poziv »Attento-c italijanski vjetniki v strogi vojaški pozituri. ; Na krilu »posadke« neke sobe zapazimo začuđeni visokoga starca, I Izpod čepiće mu silijo redki beli las- i je, po prsih mu valovi dolga krasna siva brada, orlovski nos, živahne oči — kako priđe ta starček v uniformo laškega caporala? Njegovi tovariši so takoj pripravljeni obširno razložiti njegovo biografijo. 67 let je star, nosil Je kot mladenič rdečo Garibal-dijevo srajeo in ko so po Italiji na-znanjali, da čakajo neodrešena Gorica, Trst, Dalmacija nestrpno na svoje osvoboditelje, se je odloČil. da ponese tuđi on staro Garibaldijevo zastavo v provincio Gfulio. Širo-mak. Se le prepozno je uvidel. kako so ga varali oni, ki so prrpovedovali, da bo ofenziva italijanske armade tri-umfalen pohod v neodrešene kraje. Danes premisi juie o svoji u sodi, morda v ravno isti sobi, kjer je spoznal njegov brat, oče, prijatelj pred 50. leti bridkosti vojnega rob- \ stva, kajti tuđi 1866. leta smo imeli na Gradu laske goste. V neki drugi sobi se nahaja pros:ovo»icc, \\ 'e 54 I let star. Tuđi ta je mislil, da mu bo-do teden dni po izbmhu vojne zvonili zvonovi pri Sv. Justu ... Čudno se izjemata ta dva »caporala« med ostalimi vjetniki, ki so vsi v najbolj-It mafld dobi Sprva so prihajaii fc * mladi fantte do 26. let, sedaj pa se pojavijajo tuđi že starejši rezervisti — najboljši dokaz, kako je vojna že oglodala italijansko vojsko. Dan vjetnikom ne mineva baš neprijetno. Kdor hoče delati, lahko nasaja lopate in dobi zato priboljšek na hrani. Sicer pa sedijo Lahi kaj radi na dvo-rišču na solneu, dve uri dopoldne in dve uri popoldne smejo ćelo na vrt, ozin ma v drevored, kjer igrajo svoje priprosto narodne igre. Ob 6. je arel, profesor zbere svoje Duhe ter kontrolira, ali mu morda ne manjka kakšna »draga glava«. Ob 9. mora biti vse v posteljah. Luči ugasnejo in na Gradu zavlada nočni mir. Le v sobah, kjer leže ranjenci, je svetio. Tam vršijo samaritansko službo tuđi trije vjeti podčastniki, katerih skrbno obriti obrazi in ton-zure na glavi nam povedo, da so du-hovniki. Dva sta kapucina, eden je dominikanec-prostovoljec. Vsi trije imajo dovoljenje, da berejo v grajski kapelici maso in ljubljanski ordinarijat je vsakemu nakazal po 35 masnih štipendij — da bi ne bilo zastonj. V bolniški sobi leži tuđi siromak, ki se bo naših sanitejcev in zdravnikov pač do groba z vročo hvaležnostjo spominjal. Trinaj^t dni je ležal na Krnu v nekem gozdiču s prestretieno no£O in prestreljenimi pr^i, zamanj je klical na pomoč. Glad in žejo je preganjal z borovnicami. jedel Je ko-reninice, vsak večer je obupaval, vsako jutro je zatlela v njem zopet iskra nove nade. In res, oddelek nn-ših sanitejcev se je nekega dne pri-bližal skritL-mii gozdnatemu kotičku, čul slabotne klice ter hitel ranjene-mu sovražniku pomagat. Naši zdrav-niki so ga skrbno obvezali in na (jraću se mu polagema vrača zdrnv-je. Suh m bled je še kakor smrt, tada okreval bo. Piše se za Busicha, prvo slovensko ime. ki se je pojavilo v seznamih italijanskih vjetnikov. Slovensko ime, toda italiiansko ču-srv^vanie, ital:janska govorica: ubogi Buskn je trd Italijan in jezik njegovih pradedov mu je tuj... Med njegovimi to\rariši pa jih je npkaj, ki govoruj slovonsko: eden je honl v lepih mirnih casih po naših krajih. od sela do sela, od mesta do mesta ter brusil škirje. Morda je bil kc'daj tuđi 7e v Ljubljani, ter se o/iral v Oiad, 'j kateum ni slutil, da postane nje-g.-va rrva štaciia na notu v vrojno lubsrvo. Mnogi italijanski vri :si gf-vore tud! nemško — naučil: so se nc-mšč:ne kot delavci v a-i^kib in renskili deželah. Vjeti italijanski castniki po ve-činl nemško sploh ne razi'rn.j\ roč r);i govori vsak froneosko in m»irvii md: žn^ieško. Pravijo, da so se od izbruha svetovne vojne sem pripravljali It.'lijani na svoje verc'uiis'vo ludi s pridnim učenjem slnvenSčine in hrvaščine. da bi mogli občevati s prebivalstvom okupirane^a ozemlia. J)osedaj pa še te prilike nišo mnogo imeli. Hrano imajo vojni vietniki isto kakor nas£vojaki. Mnrsika+eri pač pogreša #oje ljube makarone ... Vsak dan se odpirajo in zapirajo vrata na Gradu. Krdelo za krdelom odhaja dalje proti severu (zdi se, da s prav otožnimi misii.Ti:) krdclr /a krcltli#m prihaja z bcjiŠia. Grad n: nikdar prazen. Pred par dnevi smo videli na kolodvoru značilen prizor. Oddelek ruskih vjetnikov je stal tam, da odide na neko delo. V tem hipu je pri-spel vlak z italijanskimi vietniki. Rusi so se spogledovali in škodožel'no muzali »Italljanci!«, Lahi pa so ra-dovedno in sramežljivo obenem zrli na svoje zaveznike. Morda je bilo to prvo srečanje ruskih in italiianskih zavezniških čet na avstrijskih tleh. Kako povsem drugačno, kakor so računali ententni hujskači, ki so videli v svojih sanjah, kako se srečujeta tam nekje pri Dunaju italijanska in ruska armada! Ironija usode. " - Raspoloženje in ngibania v gorici pred vojno z 3talijo. Iz Gorice se nam piše: Cenzura je dovolila, da se je smelo javnosti po-vedati, da so vojaški krogi glede Gorice sodili: dva ali tri dni se bo držala pa pade sovražniku v roke. V Gorici se je čitalo obilo liste iz Italije in kdor je verjel tem listom, zlasti listu „Corriere della Sera* iz Milana, je moral misliti, da je naša država že tako slaba da se bo mogla le malo braniti pred Italijani, ki so gotovi, da se njihov prihod v Furlanijo razvije v ponosen pohod po primorskih deželah in tje do Save. Kako so ti listi poniževali našo državo in našo arrmado in kako so kričali zmagonosno že naprej: Vojno hočemo! Zmaga nam je zagotovljena! Ob meji proti Avstriji je kar mrgolelo i vojaštva in naše obmejno ljudstvo je j pripovedovalo, kako da silijo čez mejo i in kako se laskajo našim Ijudem, če$, ! kmalu pridemo k Vam in Vas 9o o- j bodimo". V našem zvestem obrnejnem i ljudstvu je gorelo ogorčenja in hodilo ! je v Gonoo vpraicvit, kaj bo? Mirili Ž smo ljudi in v Časih, ko je kazal politični barometer ugodno, zagotavljali, da vojne s sosedom ne bo. Ali našim Ijudem to ni šio v glavo, rekali so: e, bo, bo, Lan je zvit in ne drži zve-stobe. Naše ljudstvo ni nikdar zaupalo sosedu-zavezniku, kakor je to tuđi po-polnoma prav povedal v „Reichspošti" pl. Livnograd v sestavku, kjer je pri-občen nemški prevod večnokrasne Gretiorčičeve wSoči"! V Gorici smo ugibali, kaj bo z nami, ako uderejo Italijani v mesto in zasedejo deželo? Kako bodo ravnali z nami? Italijanski vodilni politiki so na taka vprašanja najprvo odklonili vsako zvezo z onimi onstran meje, rekali pa so, da Italijani ne store nič hudega nobenemu, ako se jim ne postavi v bran, da bi se torej tuđi Slovencem ne bilo ničesar bati, ako le ostanejo mirni. Razlagali so, da t i bila Gorica in okolica po zavzetju gotovo veliko italijansko taborišče in bi se vojne operacije vršile bolj v notranjščini, proč od Gorice, tako, da bi življenje v mestu teklo mirno svojo pot dalje, precej oddaljeno od bojišča. S slovenske strani se je izražal strah, da ako bi tuđi italijanski vojaki mirovali, vzdivjali bi nad Slovenci irredentisti in tista sodrpra, katero predobro poznamo izza raznih demon-stracij. Italijanski vodilni možje so znali tuđi v tem pogledu tolažiti, da se ni bati, da bi se kaj zgodilo, ker bi bilo klan:,e v mestu, vzročeno po ltalijanih, neizbrisljiv madež za goriške Italijane; sploh da, ako seveda sploh priđe do te^ra, da Italijani zasedejo Gorico, po-tece vse mirno in dostojno, kakor je naravno na strani takega kulturnega naroda, kakor je italijanski. Ali Slovenci takim besedam nismo verjeli, maiveč smo bili prepričani, da bo rsm gor'e, ako pademo pod Italijane. Naj-hujši zaničevalci Slovencev, največji irredeniisti se nahajajo v Italiji in ti inlormirajo liste in govornike inter-vencijonistov. To je zvenelo iz listov v kraljestvu in iz govorov primorskih irredenti^tov in po njih navdahnjenih italijanskih ejovornikov. In koliko je bilo teh ljudi! Bcžali so iz Trsta, iz istrskih svojih gnezd, videli smo v Gorici, kako je izginil danes ta, jutri drugi. Vsi polni sirupa proti Slovencem in proti Avstriji so hujskali po Italiji in to hujskanje je odmevalo po listih glede Gorice izraženo v veliki laži: da Gonca neznansko trpi od strani Slovencev, da Slovence podpira vlada in jih groni v boj proti italiianski Gorici: treba torej rešitve in maščevanja. Slovence v Gorici se je polastilo pre-pričanje, da ako bi nanesel slučaj, da bi padla Gorica v italijanske roke hitro po napovedani vojni, ko je v njej polno slovenskega prebivalstva, bi bilo v Gorici strahovito klanje. Irredentisti bi kar čitali imena Slovencev in sodrga in istotako vojaštvo italijansko bi jih klalo, streljalo, obešalo. In pri-jetno bi se počutili pri tem mašče- ! valci ... j Italijane v Gorici bi delili mi v tri vrste: v prvi vrsti so oni, ki so zvesti Avstriji, v drugi taki, ki bi even-fuclen prehod pod drueega gospodarja prenesli molče in živeli dalje mirno svojemu pokliču, tretjo vrsto pa tvo-rijo nemirni, nevarni elementi, ki so kuhali svojo jezo proti Avstriji in se na skrivnem med seboj veselili prihoda italijanske armade v deželo. Slovenske služkinje so nam pripovedo-vale, kaj se govori v takih družinah; no, tišti so jo popihali pravočasno čez mejo. Presenetljiv za Italijane v Gorici je bil beg nadporočnika Seculina k italijanskim četam. Scculin, c. k. no-tarski substitut v Krminu, je veljal za zanesljivrga dobrega Avstrijca. Nihče ni dvomil nad njegovim dobrim av-strijanstvom — radi tega je pač kot sin dežele in poznavalec razmer in ljudi opravljal važno službo ob meji proti Italiji, drus:ače bi bil v Karpatih — ali glejte! ob prvi priliki je izginil in zapustil zastavo, kateri je prisegel zvestobo. Italijanski mirni in dobri in-teligentje v Gorici so rekli: tak človek nam največ škoduje! Ako Seculin dezertira, katerega Italijana bodo potem še smatrali za avstrijskočutečega ? Potekali so dnevi in v Italiji je bil velik boj, ali zmaga Salandra ali Giolitti, ali bo vojna ali ne? Pošteni Italijani naši so obsojali Salandro in skupno smo vsklikali: ali nimajo dosti, ako jim odstopimo Furlanijo! Gorico naj pustijo v miru! Gorice se ne do-takniti! V onih časih se je tuintam med zmernimi Italijani razmišljalo, kako nespametno in škodljivo je bilo tisto narodno sovraŠtvo, po vojni mora biti drugače, saj hujskačev ni več, ti so šli, kamor jih je vleklo srce . . . Vedeli smo, da je vojna gotova stvar in prihajalo je naše vojaštvo. Kdor se je udajal utisom iz listov iz Italije, je klonil glavo in z žalostjo motril bodočnost: kaj bo, sedaj še nova vojna! Italijan je pripravljen in kako! Toda odleglo je takemu pesimistu, ko je videl prihajati naše čete: artiljerijo, pešce itd. Kamen se nam je odvalil od srca, lica so se nam zjasnila in soglasno smo vsklikali: kaj take Čete imamo na razpolago proti verolomnemu italijanskemu sovrainiku ? čete, tako sveže, tako vedre, tako na-vdušene in tako že izurjene v boje-vanju. Ponos je rastel v nas, čutili smo laž iz kraljestva tolikrat vrženo proti nam, da nimamo obrambe proti Italiji, veselje je zaplalo po naših srcih, kajti iz teh svežih čet, iz tega Čvrstega mlađega vojaštva in svetega navdušenja, ki preveva, je vstala svetla zarja zmage nad zavratnim novim so-vražnikom. Videli smo to zarjo, objela nas je in prevzela: Gorica ostane naša ! irf^fr^lk Šanaforif / JEDINSTVĐJ ŠWwk NAJBOLJE \ (f U SVOJOJ I|jg|||!.-3AVMANAJ£6i;ti V ialocr; so ananas. iaboi£- ik, jrrenaninec, tna'J-novec, muSrcatni hru&evec, poprovi *v*3 /netovec, pomaran^cvec prvenče- vc~. %l5nievcc N«tisp«h izid^uCTT) Ta domača piiača «e tahko pije polcri hladna, potimi f-:di vroća namesto ru-na in žgan.j. S~5tavine z nataa-čnim navodilom »taneio K 4-5" franko po povretju. Na pet takih porcij dam eno »stonj. Za ekonomije. tvornice, veJia ^osvod:irstvfl, delavnice i. t. d, nepre-cenljive vrednosti, ker to delavca sveii in ne oprani in njegova delai-: ožnost ne trp^ Jsn Groikk, Engel-Bregerle Brnu, l\. 639, lisravsko. na obrazu ali na rokah £m odstrani v 5 minutah WR [D**. A. Rixa 183:< ■ *^ osistras1 evzlec kodn. B Zz]. neškodljivo, gotov ^fl - uspeh. Pusica za 4 K |gj|| zadostuje. Razpošilianje strogo diskretno. Km Kos. dr. I). Rix, lahora!Grij, Ponaj IX.. Eergnasse 171 ^ Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem «|| ielemi", droa^riii A. Kfinc in ..Adrija". j^ J^azneniia. Slav občinstvu kakor nel:danjin: svojim cenj. naročnikom vljiidno naznanjam, da sem zopet oiSprS iastno rrpuljfinl!! ilpfiill UbiI|Ultillu UbiuiiiilU kier bom izdeloval vsa v mojo stroko spadajoča dela, za kar se najtopleje pripor čam. 1765 Fra sic Sajovic črevljarski ntojster Franca JožeJa cesta pri ,.AIa- ilčn" na dvorlščn na desno, y Lfabl^anl. Proti 9 iiiu in gioii i : izborno delnfe dobro znana -antiseptičnss Melusine ustna in zobna voda ki utrdl dlesno in odstranjuje nepr![etno sapo iz ust ; 1 steltlenlca i naTrcf'ilom 1 Urono. Deželna lekarna Milana Leusteka ; ▼ Lfublfani, Resiceva cesta šiev, i * poleg Franc Jožcfovega jubilejnei^a mostn. V te! Ickarn! doMvajo zdravila tuđi člani : boiniškihblagajn jaž.želemice, c.kr.tobačne tovarnc in okr. bol. blagajne v Ljnbljani. : Melasine-nstua in zobaa voda. ! Sun ja, Hrvaško. 22. februarja 1SOS. I Blae. ^ospod lekarnar! f Prosim vljudno, pošijite mi zopet ! tri steklenice Vaše Izborno deluioče I aattseptitoe melusine-usine zo'bne f ▼Ode, katera je neprekosljivo sredstvo ! zoper zobobol, utrja dlesno in od- i. stranja neprijetno sapo iz ust Za f ohranjenje zob in osveženje ust jo bom [ vsakomur kar najbolje priporočaL f Spoštovanjem f Mato Kaurinović, kr. pošte meštar L StareJii trgovskl 1829 galanterist event. manufakturist, k?.teri bi imel tuđi veselje za izloZbenecra aranžerja ae isće proti do^ri mesočai plaći. F onudbe na O. 23R3AT0VIĆ, Lfabl^na. Sprejmem s primerno šolsko izobrazbo, v svojo trgovino z mešanim blagom. Punudbe na I. Colnar, Kranj. 1S22 Suhe mhe9 fižol. finski kamen sploh vse deželne pridelke kakor tuđi pr&zsc ?fo!5res o!?ranlen8 wne6e kupi ANTGN KOLENC v Celju, Graška cesta 22. iob6 ki je dovršil vsaj 5 razredno ljudsko solo, je poštenih stari^ev, zdrav' in Č:l, ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino s Špeccrijskim in mešanim blagom tvrdke J. Kntin« Postojnc. Vstop takoj. Dečki z dežele imajo piednost. 1817 W W01 SS $k Sfl fMIB IJP| obstoječe iz 4 sob, s prltiklioami io lepim vrtom, sa Oe2i3L sa avtfUSt V Spcđ, S^.ški žt. 79. * 1756 VeČ v pisarai Ivana RnCZ2, ta. Spr*sjme se A • i! f i Oiididllid A 9 meŠLne stroke \n 1806 ^# ^B ^^> ^^i *i» %& 14 let star, s primerno Šolsko naobrazbo. i Slili, Mana. Zaloš&a l II 1 steklenica 1 krono o^0O^isr|a IQ Simanam. Mmm Trnhoczy, znaven ro*ouža v Ljubljani. v veliki zalomi, itaifise;£e fcaho-vosti po 7, 95 12 in 16 ?^ron — vse vrste ?^sne podloge in mrežice — barva za Ssse la brado f.Neril11 po 2 in 4 K — toaletne potreb&čine — lasulfe, brade in đrii^e potrcbščm^ za maskiranje, vse po znieraili cee ah priporoča Sfefa^ SfrmoSi Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (Kriiišć? ^esinega In Starega trga). : Fostrez>a :očna in vestna. :: ^"""■MTTr-ggirTIFliiJIii n I "I HUM |i" 1 \n I OTor hoče Ttfčeratt, I ^ obfne t!".f se :ra tmUro I $ »pri Solncn* za vfdo, I I tam se đoN i 1 w«e blago m i kakor rdlka talogt w Čevtlev # ----------- r radi nomtnjflkuja prostora / §9 vflđao 9o itiH oea« ■ / Stran 10, „SLOVENSKI NAROD*, dne 31. julija 1915, 173. štev. ^^i^My^^w^ M^p—j rdečln* na obrazu inrdeč nos, ogrci.pri-l mJm jHrfwT"J^y 8Ci» &1** in ohlapna koža vse napake V po I ti od pravi zajam. staropreiskuSena "dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo. PoizkuSnja K I—, veliki lonček K 3 —. Wr. A. %' J Blxa blMmo mlako« tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenica K 3-. Diskretno razpoSilja Dr. A. llz, aoaaL laboratorij »maa| UL9 ■•r§-gasse 17 E. Zaloge v Ljubljani : Lekarna »Zlati jelen«, drog. A. Kane, drog. »Adrija«. Hnosi tfenarlo prihranilo Holesarii! K •••— nuBMto K 14S'—t raipoilllsm za reklamo, .SCO novih „Torpedo*4 prostotečnih koles, modeli 1915; elegantno grajeni, lahkotekoČi, s la pnevmatikami, kompletno in ----------------------- s 31etno garancijo. Svezi močni plaSčl po K 6—, 7—, 8 — 7račne cevi po K 4*30, 5*—, 6—. Popravila, emajlir. in poniklanie in vse kolesarske potrebščine po cenah na debelo. AWp1QQhPrbogatej§a izbtra v vseh modernih slogfh in lesntti barvah. O^^ejte si klavirje z angleSko ponavtja|očo mehanika 10 totna postavno obvezna garancija. Mafmmtaa najnifja. laamma naj- ugodnejSa. Uglašoravio tor popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prre fabrikate lxkl|mćao la fn za Kranjsko v laiogi, svarim pred nakupom lalsi- OkatOT in navideznega naofalma^ pri kričačih, ki se drznejo govoriti o ,^lobr«m »Uf«44, dasi nimajo ni Jednega pom^mbnega fabrikata v zalogi. i Tovaraa poli« 11. Naglas ^ S Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 • f Haiveaa zaloga eshištva! sss ia ipaJn« ln {edOse sob«, salon« la gosoosk« nss SSj sobo. Preprogop zastorfl, modroel aa vxo»l 00 XXI UnMtl atodro«!, otrosU vosUU ltd. jjv xacxxxa8 ■*" »«»""—"«-J^T^i ixxxxxx i 1826 I Vojaški čevlji | za častnlke In mofitvo se tebe v »Jaki množili v zalogi tovarae: I Peter Kozina & Ko. LJUBLJANA, Breg štev. 20. A. KUMST Vlahifaaa Židovska ulioa itev. 4. Velika zaloga obu val laatnaga iidelka sa alaaia, goapoAa ln ofroke |e vedao na tibero. Vsikršna mročilt se izfršajejo točiio ia pa nizki ceni. Vse mere »e »hrtnjujejo in ztmamijejo. — Pri x a mojih »»roćilih n«j se blagovoli fzorce poslati 40 Hajvetja zaloga navadniti to naiflnejiih otroških vozičkov ^ oa?adne do nafHtie|Ae zime. M. Pakič v Llubljanl. Neinaflim Mrofnikom st ___„.. ja ia s Bfivzetien. v Ijuiilia Daoajska w\i 21. Velika zaloga stekleaino, porcela- na, sveifilk, zrcai, šip, kozarcev, vrčko v I. t d. Qosttlnišk2 in kavarnar-ska namizna posoda po nafniž'ih cenah. BaaaaaaaaaaaaaBS«aĐBBaaaaBBi IHHB99I OstanOTlIn« 1S41. |HHH| I parno barvarstvo I ter kemično čišćenje in snaženje oblek. - Apretura sukna. . Sjos.reich! ■ PoljansKi nasip - Ozka oiita it. i I Sprejemališče Sclcnbnrgova ulica št. 3. • | Postrežba točna. Solidne cene. ■ [y;x|x|xx| ! lave. TdečeliDie onoke i 72 hoćete imeti? 4 J Potcm jim dajte uživati izbotjSano, aro- 3 matično rlb|« olfa iz lekarne pri tlatem 3 orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerepa je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180. Zoper kaielj, zasUx«-nost la prehla|oaje je v tem času za otroke najboljŠe pre-izku^en in mnogostransko priporočen trp«tC«T aok. — X steklenica 1 krotio. Zaloga vseh tu- in inoicmskih specialitet ter preizkuženih do- mačib zdraviL Izborna toaletna sredstva „Ma91. Yt.ii mu miien UKdalitetc, Ofidalaf« m trn* ifcavUa u Uui vsek t>olalAklh bUf «1^- Razbili ja te 2krat aa iaa aa tic ttraai fNarm. M«i- | Vinko Pnh^kfl lekarna pri zlatem orlu LluUlua. 4wllftiv trg #t Z. ^■■■■■■■yiiniiiii ——m ■ • dobe deklice in 2ene vsake starosti, ako I DnD lim T^^° m°^ najnovelSe mazilo za LClly III dl P**U ^bi se samo na zuna), edino re$-" " nično uCinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in #. Zraven spadajoče milo 63 vin. m ■ • dobe lepe, polne teleane oblike z mojo redilno moko Mini »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih Julii Piscrn Cena kartonu K 2 20 po povzetju. Od 4 kar-tonov naprej post. prosto. — PoSiljatve poste re-stante samo če se polije denar naprej. — RazpoSilja ga Me ffeozel Dooaj VI., Stumpergasse 4911 Ml Velika prodajalna i komptoar]em9 prostornlml skladiič! ln veliko Uetjo, v ka-torl Mio 80 let nabaja ipecerljska trgovina, S9T se na Kongresnem trgu št- IO (Dvornem trgu St. 1) z 1. novembrom t. Ia odda v najem. i PofaaBlU v odvetnUkl plsarnl v Ooiposkl ulici itev. 3, I. saditrople.__________________________________________1709 5000 liclslollti'ov raznovrstnega starega in novega, belega in rdečega ponuja po zmernih cenah Središnja zadruga hrvatsk. vinogradara w Tanitohii. If (ilrnui^Pvst nlif«9 ^ts>v. 9. |S^B^B^B^B^B^B^BJB^B|B^B|B^B|B^B^B^gBJ^B^B^B|B^B^BgQpjBJB^B^B|S^B^B|B^g I Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I pripor ča svojo bogato zalogo ^ ■ voznih He!e$. Mi SlroH | vr w ^^ xa rodbino fin obrt. | Brozp atni korzt za vezenje ? hiSL Pisalni stroj i ,,ADLERW, plctilni stroji vseh velikostl Priktir - In cenć ograji? "JZ'^SZ I iz žićastih mret in kovanega talaca preprosto aT! tud! naikrasneje opremljene, ▼rtne ografa iz kovane.ea železa, stopnlške ograde, okenske mrete, ografe za grobove, grobnice, balkone in pročelja, večkrat snkane Sesterooglate, ▼ ognla poelokane ter itlrlofflate strojne ticaste pletenine za ograđltve gozdov, trajni kov in vrtov, za varstvo proti zajcem, pasjake, fazanerlfe, voliere, lgralisča za laurn-tennls, Rabltieve sten« in monirske građbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jcklena bodeča Žica za plotove, ves ograjevatni materijal in vse zadevne izdelke dobavl'ajo po naini2jin cenah U t Schrantz d. i Dnnai VI.. WinMia»e 20/42 tvornica sltarskega in klobučevinastega blaga. Vrorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. Dobiva •« pri vseh večjih trqovclh z železnino. LlBhliaja fr. ŠeVČlk MOBU ni. ?. puškar priporoča svojo TallkO SftlogO rasnovrstnih 280 pnšk ln samokresov iMtMfja Izdelka, kakor tuđi helgiisklh, sulsklh m čeikih strogo protstafoBlh pBftk, za katere jamčim ta dober strel. Posebno pripo- | ručam llhkO tnoO¥ko in pttške BOOk i Kruppovimi ccvmi za brez» I dimni smodnik. — Priporočam tuđi I veliko zalogo vseh lovskih potrebščin ■9* po najni±jih cenah. "VMI I PopravlU !■ aaroAbe se izTriafaJo točno ln zanesljlv*. I C«novnlkl ti* zahtevanje zasionj ln poitnin* prosto. I