181 itevmn.
v uiMini, t «a i man m
XUV. leto.
»Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta .......   . 12 —
četrt leta na mesce
6— o-_
velja:
v upravništvu prejeman:
celo leto. pol leta
• - • • • K 22 —-
• • • • •  • 11*—-
četrt leta    ....... 550
na mesec    ......   . 1*90
Dopisi naj se franki rajo.  Rokopisi se ne vrača jo. Uredništvo: Knaflora nllca it 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
Iskala vsak dam zvečer lzvzezait aeflell« trn
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- PoMUMaa številka velfa 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Naredna tlakama- telefon it S5.
.Slovenski Narod' velja po posti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta • 13*—
četrt leta......, 650
......2-30
na mesec
za Nemčijo
celo leto....... K 2S--
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto...... K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo: KnafJova nllca it 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. OS.
Kleriholci in mestno gospodarstvo.
n.
V koliko je stvarna »Slo ven če va« kritika o mestnem občinskem gospodarstvu, nam najbolj dokazuje dejstvo, da se Man kar ne bavi samo s pres<> je van jem računskega zaključka mestne občine ljubljanske, marveč da posega tudi na osebno polje ter prav radi tega računskega zaključka napada na prav neokusen način osebe, ki niso zakrivile ničesar drugega kakor to, da so vršile svojo uradno dolžnost ter napravile računski zaključek tako, kakor jim je to velevala vest, dosedanja izkušenost in mnogoletna praksa.
Ne smatramo za potrebno, da bi branili dotične osebe, ker se le-te lahko najuspešnejše branijo same; takisto pa smo tudi prepričani, da bo faktor, ki je sedaj edino merodajen na magistratu, smatral za svojo moralno dolžnost, da da ljudem, ki so bili pri izvrševanju svojih uradniških poslov po krivici napadeni in *»blateni, na primeren način primerno zadoščenje.
Da pa se ne 1h> mislilo, da se morda izogibljemo polemiki s »Slovencem«, hočemo vsaj nekatera njegova izvajanja pod lupo kritičnega raz-iskavanja, kolikor nam je to mogoče kot neinformovanim laikom, ki nismo žal niti v tem srečnem položaju, kakor »Slovenec«, da bi imeli v rokah občinski računski zaključek.
»Slovencev« člankar navaja kot prvo, in kakor se zdi, kot glavno točko, za kaj smatra občinsko gospodarstvo za »zavoženo«, to-le:
»Iz računskega zaključka se razvidi, da se je hranilo edino le pri nižjih uslužbencih. Pri redarstvu se je prihranilo 749 K 48 v, pri slugah celo 331 K 50 v. zato pa se je za -tavbni urad za 2021 K 25 v več izdalo kakor je bilo proraeunjeno, dasi je neokretnost mestnega stavbnega m rada splošno znana.«
Ne da bi se hoteli o kritizovanih stvareh natančneje informirati na magistratu, dajemo na te prigovore Sloveneevemu« strokovnjaku kot laiki ta-le kratek in točen odgovor:
Pri redarstvu in pri slugah se je prihranilo 749 K 48 v, oziroma 3314
kron 50 vin iz enostavnega vzroka, ker je bilo manj osobja.
Tako je nam na primer znano, da sta tekom lanskega leta umrla dve uradni slugi.
Ker pa tudi liberalci ne vedo vnaprej, kdaj bo kdo zapadel smrti, zato tudi niso mogli iz proračuna iztrgati one svote, ki bi jo morala dobiti pokojna uslužbenca, ako bi živela do konca leta.
Klerikalni   kritik piše nadalje:
»Zupanov dispozični fond znaša letnih 3000 kron. A kako je to mogoče, da se je porabila vsa vsota, da»si je župan Ivan Hribar županoval v let u 1910. le 8 mesecev; to je uganka, kajti i>orabiti bi smel le vsoto 2000 kron. Ali ne bi kazalo, da bi to Hribar povrnil mestni blagajni?«
Te stavke je narekovala zgolj zlobnost, ker težko je misliti, da bi bil klerikalni člankar takšen tepec, da bi ne vedel, da sme župan svoj dispo-zicijski fond svobodno ]>o svojem preudarku porabiti, kadarkoli hoče, ne da bi mu bilo za to treba položiti kakršnihkoli računov. Dispozicijski fond je pač na razpolago županu in župan lahko ta fond porabi, ako hoče, že v januarju.
In če katoliški kritikaster začudeno vprašuje: »Kako je to mogoče, da se je porabila vsa vsota, dasi je župan Ivan Hribar županoval v leta 1910. le osem mesecev?«, mu lahko tudi na to vprašanje, dasi bi pravzaprav iz gori navedenih razlogov ne bilo potrebno, damo točen in jasen odgovor.
Lansko leto smo imeli v Ljubljani v prvih osmih mesecih celo vrsto prireditev: Meseca maja je bil v Ljubljani mednarodni kongres stati-stikov. Ti so imeli, kakor bo morda »Slovence vi« gospodi znano, svoja posvetovanja celo v deželnem dvorcu. Dasi so bili statistiki pravzaprav gostje klerikalnega deželnega odbora, vendar jih je pogostila samo mestna občina.
In pogoščenje se je plačalo iz — županovega dispozicijskega fonda.
Sredi avgusta je bil v Ljubljani slovanski narodno-gospodarski kongres in shod slovanskih ognjogascev. Tudi udeležence teh shodov je pogo-stila mestna občina ljubljanska in stroške za to je poravnal župan Ivan Hribar — zopet iz svojega dispozi-eijskega fonda.
Župan je torej potrošil svoj dispozicijski fond že do konca meseea
avgusta, ker je mestna občina iz kurtoazije, da bi se tujci ne pritoževali radi pomanjkanja gostoljuhno-sti v Ljubljani, prevzela je pri mednarodnem statističnem shodu na svoje rame dolžnosti deželnega odbora.
Nad vse zanimiv in poučen je v klerikalni kritiki ta-le stavek:
»Med rednimi izdatki ni v proračunu za staro vojaško oskrhovališče niti vinar ustavljen, dasi se je potrošilo 12.728 K 87 vin.«
O tej stvari se sicer nismo informirali, menimo pa, da se ne motimo, ako trdimo, da reprezentuje znesek po 12.728 K 87 vin. obresti, ki jih mora mestna občina plačevati od posojila, ki ga je najela, da je mogla zgraditi novo vojaško oskrhovališče.
In da mora mestna občina teh 12.728 K 87 vin. plačevati, sta kriva klerikalna kverulanta Kregar in Štel'«', ki sta s svojo neumno in brezvestno pritožbo na deželni odbor preprečila prodajo stavbne parcele na prostoru bivšega vojaškega oskrbo-vališča »Ljubljanski kreditni banki«.
Ce bi Štefe in Kregar ne bila v svoji zlobnosti preprečila kupčije, bi bila »Ljubljanska kreditna banka« takoj izplačala kupnino za ono stavbi Šče in mestna občina bi bila lahko z ono kupnino poravnala svoj dolg, s čemer bi bilo odpadlo tudi plačevanje visokih obresti.
Kregar in Štete sta torej s svojo znano pritožbo oškodovala ljubljanske davkoplačevalce vsako leto za okroglih 13.000 kron, in da smo za to izvedeli, gre zasluga klerikalnemu kritiku »o mestnemu gospodarstvu v Ljubljani.«
Ljubljanski davkoplačevalci bodo gotovo katoliškemu kritiku hvaležni, da jim je črno na belem navedel znesek, za katerega sta Štefe in Kregar s svojo pritožbo oškodovala vsako leto mestno občino, da se bodo v bodoče vedeli ravnati, ako se l>odo klerikalci še h lin ili, da so prijatelji Ljubljane in njenega prebivalstva.
Pri tej stvari bi bilo bolj na mestu kakor pri dispozicijskera fondu vprašanje: »Ali ne bi kazalo, da bi to Kregar in Stefe povrnila mestni blagajni?«
Na trditev, da ljudska kopelj in mestna jubilejna ubožnica nista proti ognju zavarovani, se nam ne zdi vredno odgovarjati, ker je notorično znano, da nima mestna občina niti enega objekta, ki bi ne bil zavarovan proti    požaru, reagirati pa moramo
na pritožbo, da ni dobilo mestne podpore »Kilharmonieno društvo« (Phil-harraonische Gesellschaft).
Ne vemo sicer, zakaj je »Sloven-čevi« gosi>odi to nemško društvi) tako pri srcu, da proglaša mestno občinsko gospodarstvo zavoženo med drugim tudi za to, ker mestna občina temu društvu lani ni dala nobene podpore, vendar smatramo za potrebno, da povemo, da mestna občina »Slovenčevemu nemškemu varovancu — filharmouičnemu društvu za to ni izplačala podpore, ker je občiu-ski svet v proračunski debati to pod-poro črtal!
Na druge kritikastrove ugovore ne lw>ino reagirali, ker je dolžnost magistrata samega, da odgovori na zlobna podtikanja v »Slovencu« v celoti, samo nekaj se nam zdi še umestno, da zabeležimo.
»Slovenec« piše:
»Delnice ljubljanske plinarne pa nikdar niso pupilarno varne in Še en-krat zahtevamo, da se ta vsota vrne v pupilarnovarnih papirjih amorti-začnemu zakladu. Take kupčije, kakor je bil nakup delnic ljubljanske plinarne, se pa gotovo ne bodo več delale, ti časi liberalnega gospodarstva so minuli.«
Gut gebriillt, Lowe! V vsi svoji skromnosti in ponižnosti pa bi si dovolili k tej klerikalni ekspektoraciji pripomniti to-le:
Žalibog, da se takšnih »kupčij, kakor je bil nakup delnic ljubljanske plinarne morda v bodoče ne bo več delalo,« za to bodo že skrbeli klerikalci.
Da bo pa javnost vedela, kako je bila ta »kupčija« za ljubljansko mesto, beležimo zgolj kot kronisti to-le:
Ljubljanska plinarna mora vsled te, po klerikalnih nazorih seveda, »ponesrečene kupčije« dajati brezplačno občini ves plin za mestno poulično razsvetljavo, mora iz svojega žepa poravnati stroške za vsa popravila, ki so potrebna pri razsvetljavi ter mora vrhu tega še vsako leto plačevati mestni občini v gotovini deset tisoč kron.
Takšni časi liberaluega gospodarstva, ko so se delale takšne »kup-čuje«. so seveda minuli, zato pa bo morda v bodoče »osrečeval« ljubljanske davkoplačevalce »finančni eks-minister dr. Lampe z drugimi kupčijami — z nakupovanjem najrazno-vrstnejših in podrtih mlinov!
Občinske volitve v Novem mestu.
i.
Letos 1k> treba voliti v Novem mestu nov obč. odbor. Doslej je bila v Novem mestu navada, da se je volilo za obč. odbornike kar je bilo mo goče najti izkušen i li in marljivih mož. Ni se gledalo toliko na dotično politično barvo istih. Kaj bo tudi do sti izbirati v malem mestu, kakor je Novo mesto. In roči s»* mora, da obč. možje, ki so se drugače pokoravali vodstvu duhovenstva, niso dosti v obe. stvareh uveljavljati političnega na/i ran ja duhovnikov - vodnikov. V pretečenem letu se je pokazal neki vpliv, ki je zahteval odločnejše nastopanje klerikalnih obe. mož za težnje svoje stranke. O tem pozneje več, a ob novih volitvah se mislijo kleri kalci v Novem mestu že tako močne, da se pripravljajo na to, da dobijo večino v prihodnjem oIk*. odboru. — Pri državnozborski volitvi se liberalci niso brigali za volitev, ker meščani v njej nič ne štejejo, dokler je naš kmet v rokah farovža in tedaj so agitirali nekateri klerikalci in kan didat Jare je obljubljal g. kanceli-stom in g. davkarskim uradnikom, da bo spravil vse na mesta dvornih svetnikov in dobili so klerikalci precejšnje število glasov. Imamo zdaj polovico več volileev. kakor nekdaj. Soc. demokrati tudi naraščajo. Vplivalo je tudi na število kler. glasov, da je d are domačin in ne sme se prezreti, da je v Novem mestu jrimna-zijsko učiteljstvo ob volitvah jako važen činitelj. Dosti oseb ima koristi od dijaštva in dosti dijakov hodi ložje naprej v prijaznem spremstvu učiteljstva in ljudje mislijo, da pri dobijo to prijaznost učiteljstva, če se ravnajo pri volitvah tako, kakor rav natelj in večina učiteljstva. Včasih je merodajen veronauka učitelj, čc vlada s svojo duhovniško drznostjc ravnatelja in kolikor toliko kolecrov učiteljev. Ko se meščanu fant rodi in ga misli isti dati v nauke v gimnazijo, se z daleč odkriva g. profesor jem. V novomeško gimnazijo je pri imenovanju učiteljev merodajna oblast gledala v prvi vrsti na to, akv je prosilci*, kleri kaleč in dobili smo nekaj klerikalcev in med njimi tndi par   klerikalnih losgangerjev. To se
LISTEK.
Prijatelj Mm.
Spisal Mirko M u r š e c. (Konec.)
Pograbil in opasal sem sabljo in se opotekel proti durmi. Nisem se nikjer poslovil in ne da bi prosil za dopnst, drvel sem proti kolodvoru, navdajala me je le ena in edina misel: njo, svojo Nnšo še moram videti enkrat, in naj me stane tudi življenje. Pritekel sem na kolodvor, a prihodnji vlak je imel oditi šele čez eno uro. Stopil sem v čakalnico in tekal kakor blazen gor in dol, pulil si lase in proklinjal usodo, ki mi hoče ugrabiti najdražje na svetu, dekle, ki je bila ediui solnčni žarek mojega življenja. Z vsako minuto je rastla moja nepotrpežljivost, in komaj sem dočakal odhod vlaka.
Kraji so kar švigali mimo železnega velikana, tako je dirjal, a vendar sem mislil, da je trajalo pol večnosti, ko sem dospel drugo dopoldne v domače mesto. Vlak se še ni ostavil, ko sem že skočil na peron i n dirjal proti izhodu. Namignil sem izvoščku, sedel v voz in bil po par dolgih minutah pred Nusinim stanovanjem. Kar tekel sem po stopnicah v prvo nadstropje, in na moje nestrp-
no zvonenje mi je prišel odpirat, stari hišni sluga. Mož me je poznal in me spoštljivo pozdravil, a jaz se nisem zanj niti zmenil, drvel sem kar naprej v salon in proti Nušini sobi, ki sem jo poznal iz Nuškinega pripovedovanja.
Ko sem stopil, ležala je vznak v postelji, njeni svetli lasje so bili raz-pleteni in se vlili v pramenih po vzglavju, a njena bela lica so bila mrzlično rudeča in krog usten ji je igral lahen, truden usmev.
Lepa je bila ko boginja!
Njen obraz je zažarel veselja in oči so se ji zasvetile, ko me je zagledala. Nisem se mogel več obvladati in z vskliom: »Nuša, ljuba, ljuba moja Nuška,« sem bil z enim skokom ob njeni postelji, na kolenih in ji začel divje, strastno poljubljati roke, a ona me je gladila po čelu in laseh in se srečno smehljala. Njenemu očetu, ki je gledal strme in ves začuden ta, njemu docela nov in neznan izbruh najinih čuvstev, je razodela Nuška najino ljubezen in ga ganljivo prosila privoljenja k najini zaroki. Oče, ki je morda upal, rešiti s tem Nuški življenje, je takoj privolil in naju s solzami v očeh blagoslovil. Prej čil in energičen starec, se je postaral v teh par tednih za več let.
Nuša mi je začela nato pripovedovati, kako dolgo ji je bilo po meni teh par tednov, kar me ni videla, in kako je ves ta čas zmiraj mislila na mene. Začela je zidati zlate gradove bodočnosti, da, delala je že celo na-
črt najinega bodočega stanovanja, pri čemer je vprašala vsak čas zraven stoječega očeta za kak nasvet. Sploh se je vedla tako živo, kot bi bila popolnoma zdrava. Ko sem videl ljubljeno Nušo tako čilo in živahno, sem se že hudoval na tihem nad onim poročnikom, ki me je tako močno prestrašil. Zamaknjen sem poslušal njen zvonki glas, žarel blaženosti in pritiskal njene ročice vedno iznova k usti m in srcu, in niti opazil nisem, da je postajal njen glas vedno tišji in tišji — kar je Nuša naenkrat vskliknila, se v postelji dvignila, iz prsi ji je prišel nov kašelj, iz ust se ji je vi i l gorak in obilen tok krvi, njene roke so 6e oprijele krčevito mojih, padla je v znak — in neizprosna smrt je imela žrtev--
Nisem hotel in mogel verjeti, kar se je dogodilo tako trenutkoma pred mojimi očmi, klical sem Nuško z najslajšimi imeni, obsipal njena ustna, oči in čelo s poljubi, a življenje se Nuši ni vrnilo.
Šele ko sem čutil njene ledene roke v svojih in videl njene ostekle-nele oči, šele takrat sem poj mil, da je to vse kruta resnica, a ne sanja. Zdirjal sem brez slovesa iz hiše, hitel na plan in blodil ves dan in vso noč po gozdih in samoti brez jedi in pijače, ruvai si v divjem obnpu lase in preklinjal smrt.
Danes sem prišel brez sablje, z raztrgano obleko, a duševno popolnoma miren v svoje stanovanje. Enkrat sem še hotel iti pogledat svojo
mil jenko, videti njen rajskoinili obraz, enkrat sem še hotel poljubiti njena ustna, potem pa sem sklenil spremljati jo na njeni poti, slediti ji tja, kamor je šla ona, saj je najslajša smrt umreti z onim, ki ga ljubimo.
Bil sem že na potu k njej, kar sem zaslišal iz stolpa cerkve zamolklo zvoneuje — zvonilo je moji Nuši. »Kaj bi odlašal,« sem si mislil, takoj se odpravim na ono pot, od koder ni več povratka, na ono pot, ki jo je morala iti Nuška--
Tako se bode torej končalo vse, kar sem imenoval srečo! — -—
Miren sem, popolnoma miren, ko ti to pišem in z ravnostim mirom v duši si bom pritisnil na čelo smrtonosni samokres! — To ne more biti greh, ker ljubezen, samo ljubezen me vede v to, kar storim! Ljubezen pa je večna, zato je močnejša kakor smrt! To stoji pisano že v svetem pismu.
Tebe pa rotim in prosim pri spominu na najino dolgoletno prijateljstvo in brezskrbna leta solnčne mladosti, katero sva skupaj preživela, pri spominu na tisto veliko, idealno, sveto in neskončno ljubezen, ki je i sanja tvoje mladosti, temelj tvojega življenja in vzrok tega mojega koraka, in pri krasoti te neminljive, neobsežne ljubezni te rotim, izpolni mi slednjo prošnjo, izposluj pri Nuši nem očetu do vi jen je, da bom pokopan kraj nje, kraj svoje miljenke.
Kar je mojega, izročam tebi, razdeli med reveže!
Ostani zdrav in srečen, srečnejši kot sem bil jaz, to je poslednja želja
Tvojega
Dušana.«
Solze so mi zalile oči, ko sem pre-čital to pismo. Takoj drugi dan sent se odpravil izpolnit zadnje Dušanove želje, poiskati Nušinega očeta. Bil je to častitljiv, sivolas gospod, ves opa-del in potrt od bridkega udarca, ki ga je zadel. Ko sem mu razložil pri jateljevo prošnjo, prečita! pismo in zanj prosil, dal mi je ves gin jen takoj dovoljettje.
Tako je Dušanu želja, ki mu je ostala neizpolnjena v življenju, izpolnjena po smrti!
Tam na mestnem j>okopališču naše stolice sta drug tik drugega dva vzbocena kol en ca, angel j miru razprostira nad njima svoja krila io veje cipres ju senčijo. Notri globoko pod hladno grudo pa počiva prijatelj Dušan kraj ljubljenega bitja, — združen s svojo Nušo.«
Ko sem končal, sem imel ginje-nosti rosne oči, a vendar mi je bilo nekako lahko, da sem si olajšal srce — Mrak je že nastal v sobi. Oba * ženko sva molčala. Vsak je imel svoje misli. Kar mi ovije ženiea svoje mehko roko krog vratu, jaz sem je privil tesno k sebi, in vse najine misli in čustva je izrazil dolg, goreč poljub. _
pozna'tak oj v občinstvu malega mesteca.
Prej smo imeli prosta, ki je bival v vsakem oziru visoko nad nami; prost Urh se je mislil visokega prelata, ki reprezentuje cerkveno in državno vlado v našem mestu in na Dolenjskem in ki je potem občeval z ljudmi kakor bi milosti delil. Imamo sedaj prosta dr. Elberta, ki je v Ljubljani zrastel med meščani, ki je redki duhovnik na Slovenskem, ki razume meščansko življenje in ki ve meščanu priti tako blizo, da marsikateri liberalni in pameten meščan ne čuti, kako ga ta duhovnik hoče pridobiti za težnje svoje cerkve. Seveda je dr. Elbert veren člen hierarhije kat. cerkve in si je dobro v svesti, da še dosti velja kat. duhovnik v eislitvanskih vladah, da mu v višjih vladnih krogih še poljubu jejo roke. (Daj sem umazan pop roko, je dejal neki car popu in mu poljubil roko.) Dr. Ell>ert je ravno tako zaljubljen v svoje dostojanstvo, da ne rečem osebo, kakor je bil prost Urh, ali pametnejši je ta Nemec iz rajna, dobro deluje, nastopa, da se priljubi meščanom. Slovenci - duhovniki mu niso po večini prijazni, menda zaradi tega ne, ker noče tako robato postopati, kakor postopajo sami proti meščanstvu, ki ne more, ako svoje naloge v gospodarstvu in drugem življenju naroda in svojem življenju prav razumeva, biti prijatelj kat. duhovu i-štvu kot gospodarski, socijalni, politični stranki; meščanstvo je element napredka, kat. duhovenstvo element nazadovanja, stagniranja kulture. — Izreči se mora, da je bila Urhova vzvišenost ničla proti vljudnosti dr. Elberta, ničla o uspehih pridobivlja-nja meščanstva vsaj k prijaziu^t' proti duhovništvu. Dr. Elbert je vedel krotiti prideljene mu kaplane, da niso grizli drugomislečih meščanov in sam je bil pripravljen postreči s čim je le mogel in bil je na razpolago, ako ga je občinsko zastopstvo rabilo za kako moledovanje na Dunaju, ako se je mislilo, da rdeči kolar v dotičnem višjem uradu kaj velja. Dr. Defraneeschi je ustvaril našo žensko bolnišnico, ista ima <icor dosti dolga, ali bolnišnica stoji, se bo že plačal dolg. Pri tem delu je dr. \'\-bert, kolikor je mogel, pomagal, vsaj delal je korajžo dr. Defraneeschi ju s tem, da bo dala kranjska hranilnica, s katere voditelji živi dr. Elbert v najboljšem razmerju, dosti denarne pripomoči. Dr. Elbert kaže, da hoče pomagati in že to je dosti, ker marsikateri prednik njegov ni vedel drugega započeti, kakor kazati se na-pihneno v rdečem kolarju in zlati verižici. Dr. Elbert prihaja v družinsko življenje meščanov, je dober družabnik in Slovenec je podedoval re-špekt pred talarjem; nekako posebno se Čuti počaščenega, če tako visok gospod, kakor je kak prost, ž njim prijazno, prav človeško občuje. To razumeva ta Nemec iz nem. Deides-beima boljše, ko vsi naši duhovniki-Slovenei. Dr. Elbert ne zaničuje uradnikov, kakor kak Slovenec-du-hovnik, on leze okoli njih. In tak duhovnik je seveda dober agitator za težnje svoje hierarhije med meščani, ki se morajo drugače obdelovati, ko kmet. — Dr. Elbert se prijazno smehlja, ne rije v ospredje, je tudi zelo prijazen francoski abe in vlovil jih je nekaj, ki so že tako daleč pristopni njegovemu vplivu, da si ne upajo nastopati ob volitvah proti njemu. Ne rečem, da bi dr. Elbet hI in i 1 prijaznost, ljudomilje; on je agitrttorič-na nrav: lasst fette Leute um mich sein, ne velja o njem, — in bil je učenec dr. Missije, on pozna bolje, kakor škof dr. Jeglič smotre hierarhije svoje cerkve in on dela za nje in srotovo z večjim uspehom, kakor njegov škof. In zato je bil dober agitator za klerikalne težnje in je še. Vodilni slov. klerikalci bi že zdavna imeli dati dr. Elbert u mandat za dež. in drž. zbor, ko bi 5?an.i v sebe ne bi J i preveč zaljubljeni in se čutili manj bogove; ta Nemec bi jim koristil. — To je nekaj istih vzrokov, da ie v Novem mestu zdaj več klerika Istva, kakor prej. Nekaj klerikalcev je kler. vodstvo v Ljubljani nastanilo med nami, dobili smo kat. tiskarno, nje vodja je agilen, bi rad, kakor pravijo postal župan. Ljudska poso-jilnien je razposodila precej denarja nekaterim našim meščanom. - - Rokodelstvo, trgovina ne proevitn.la bogve kako dobro v našem mestu; je Ljubljana po železnici preblizu in ni industrijalnih podjetij. Gospodarstvu ne procvita in večkrat se dogaja: aus .^rger katliolisch werden; duhovniki imajo v rokah deželno upravo in v državnem zboru morejo kaj zbaviti, mi Slovenci pa smo berači, sami še malo premoremo v gospodarstvu in ne more nositi glave visoko kot spretni samostojni gospodarji. Pa vzlic vsemu temu v Novem mostu klerikalizem nima pravih tal in ne bo dobil nadvlade v našem občinskem odboru, ker preveč bi vagi 1 i crmotnih koriRti novomeščani, ako bi se le šalili in enkrat prepustili klerikalcem obč. odbor in ne zastavili poti klerikalcem do obč. odbora.
Spodnjo Sliko.
Cerkev.
V zadnjem času ee a vsemi močmi dela na to, da se sezida v Spodnji Šiški nova cerkev in ustanovi samo- ,
stojna župnija. Pred vsemi ee trudijo frančiškani, da bi se to zgodilo. Našli so v Siaki par mož, ki so ai nadeli nalogo zbrati kar največ prostovoljnih doneskov za zgradbo in če mogoče, pripraviti občino do tega, da bi prevzela kakšno garancijo za to. Že v razpuščenem obč. odboru je bil stavljen tak predlog, a je propadel. Stvar pač še ni bila godna. Ker so iz-prevideli možje, ki se za stvar tako zavzemajo, da ne bodo našli z lepa občinskega odbora, ki bi hotel storiti frančiškanom tako uslugo, so si izmislili nekaj novega. Občini sploh ni treba prevzeti nobene garancije, občine ne bo stalo zidanje niti vinarja, pravijo: Občina naj samo izjavi, da je zadovoljna izstopiti iz župnijske zveze Marijinega Oznanenja v Ljubljani. To je povsem nedolžna zahteva, v kateri ni nobenega govora o kakšni garanciji, nobenega govora o novi cerkvi, samostojni župniji, o kakšnih prispevkih. Ce si pa stvar ogledamo malo bližje, takoj izpoznamo, kaj tiči za tako nedolžnim predlogom. Kakor hitro občina izjavi, da izstopi iz zveze frančiškanske župnije, bo prišla vlada, ki bo diktirala ustanovitev samostojne župnijo. V neko župnijo mora spadati občina. Ako se je izjavila za izstop iz prejšnje župnije, se mora ustanoviti nova, in ker je bila občina tista, ki je storila tak sklep, je tudi občina primorana skrbeti za ustanovitev nove župnije, s katero on je v /vezi zidava nove cerkve in zupnišča. S kakšnimi stroški pa bi bilo to združeno, vsakdo lahko izračuna, ako pomisli, da bi samo svet za stavbo stal 100.000 do 150.000 K! Ce si izmisli kak župnik na deželi, da je treba novega zupnišča, novega gospodarskega poslopja, je že to hudo za občane, vendar pa se ti stroški niti z daleč ne morejo primerjati s stroški, ki bi zadeli občino Spodnjo Šiške*, ako bi prišlo tako daleč. Na deželi se vedno najdejo ljudje, ki darujejo del zemljišča, kamenje, opeko, pesek, apno in ki ves ta materijal tudi zastonj zvozijo skupaj. V Spodnji Šiški je pa stvar drugačna. Svet za stavbo je pri nas skoro tako drag kot v Ljubljani in nikomur niti na misel ne pride, da bi daroval le par kvadratnih metrov za cerkev, ali pa da bi prodal svet kaj ceneje, ee bi bil za cerkev. Drugič pa tudi v Šiški ni tistih kmetov, ki bi hoteli voziti zastonj pesek in druge potrebne stvari za stavbo, ko vsakdo, ki ima le eno živinče, lahko i njim vozi cel dan za plačilo, ker nam voznikov vedno le primanjkuje. Da bi kdo kaj storil zastonj, le v čast božjo, tega naj v Šiški nihče ne pričakuje. Sedaj si naj pa vsak izračuna, kakšno breme bi prevzela občina, ako bi se izpolnila želja frančiškanom in tistih mož, katerih »življenska naloga« je sezidati v Spodnji Šiški novo cerkev.
Vendar pa bi se morah) tudi to breme prenesti, ako bi bila cerkev v Spodnji Šiški potrebna. So ljudje, ki imajo pred očmi le ugodnosti, ki bi jih imeli od nove cerkve, no vidijo pa temne strani, ki jo ima cela stvar. So obrtniki, ki mislijo, da bi pri zidanju lahko veliko zaslužili Ti naj [>omislijo, da frančiškani, kar največ morejo, izvrše v lastni režiji, druga dela pa bodo oddali kaki veliki tuji tvrdki, s katero domači ljudj. ne morejo konkurirati. So ljudje, ki sanjajo, kako bi bilo prijetno, če bi bila vsak dan doma maša, če bi ne bilo treba otrok nositi h krstu v Ljubljano itd. So to ljudje, ki so v resnici pobožni, največ pa je takih, ki pobož-noat le hlinijo. Za prve pač ni treba nove cerkve, ker jih kratka pot do Ljubljane ne more ovirati v pobož-nosti, za druge se pa ne izplača, da bi občina prevzemala tako velike obveznosti.
Oglejmo si samo, kdo bi imel korist od nove cerkve, občani ali frančiškani. Odgovor na to je prav lahek. Ako bi bilo frančiškanom v resnici le za čast božjo, ako bi jim bilo na tem, da omogočijo občanom udeleževanje pri verskih vajah in ceremonijah, bi to prav lahko storili. V Šiški imamo že cerkev, ki je vedno zado-šeevala svojemu namenu. Frančiškanom ni i>otreba drugega storiti, kakor da nošljejo vsak dan enega go-poda v Šiško (na razpolago jih imajo dovolj) in ta bi bral mašo in opravil še druga potrebna cerkvena opravila. Ce pa se jim ne ljubi samim, naj bi pa dovolili kakšnemu upokojenemu svojemu duhovnemu »obratu, da se naseli v Šiški in ta bi z lahkoto opravil vse potrebno. Toda frančiškanom ni na tem, da bi vstregli občanom v verskem oziru. Bilo je že j par slučajev, da je hotel redno maše- j vati v Šiški star upokojen duhovnik, toda to so mu takoj prepovedali. Bil je eden, ki si je kupil hišo v Šiški.mi-slee, da bo pri nas lahko preživel zadnja leta svojega življenja. Toda frančiškani so mu prepovedali maše vat i v šišenski cerkvi in odšel je zopet iz
Slike. Jasno je torej, da frančiškanom ni na tem, da bi izgojevali Slikarje v feravem verskem dnhu, marveč da iščejo pri tam le lastnega dobička. Izaemanja ljudstva potem ne bo ne koaea ne kraja, trdo prialnieni krajcarji bodo brez sledu izginjali v nikdar polno bisago. Rekel bo marsikdo: Jaz ne bom dal vinarja, če stoji deset cerkva v Siaki. Če ga ne boi dal ti, dala ga bo tvoja žena, tvoji otroci, tvoja služkinja; na skrivaj bodo nosili denar v cerkvene puščice in za razne cerkvene namene. Primerov za to imamo dovolj, da žene najbolj zavednih naprednjakov skrivaj veliko izdajo za take namene. Razdor in sovraštvo se bo zase jal o v družine, v katerih je še danes mir, ko ne posluša žena dan za dnevom hujskajo-čih besed duhovnika.
Zakaj pišemo danes to t Saj stvar še ni tako nevarna, bo rekel marsikdo. Vendar pa je treba stvar premisliti ravno sedaj dobro, predno si občani v Spodnji Šiški izvolijo novi občinski odbor. Na čelu gibanja za zidavo nove cerkve in ustanovitve samostojne župnije stoje možje, ki so odločevali v prejšnjem občinskem odboru in ki se danes trudijo in pehajo, da bi bili zopet izvoljeni. Pod pretvezo, da so »gospodarska« stranka, ki jim je na srcu le blagor in gospodarski razvoj občine, hočejo nasuti občanom peska v oči, da bi jim zopet izkazali zaupanje in jih poslali v občinski odbor. Ali ravno tisti, ki snuje to »gospodarsko« stranko, ki se hvali z zaslugami, ki jih ima za ol>cino, ki pripoveduje o raznih načrtih, ki jih ima is napravljene in jih bo izvršil, če pride v novi odbor, ta mož je tudi oni, ki je izjavil, da je naloga njegovega življenja sezidati v Šiški novo cerkev in da ne bo odnehal popreje, dokler se to ne izvrši. Ko se mu ni posrečilo v prejšnjem občinskem odboru dobiti sklepa, kakoršnega si je želel za zidavo eerkvo, poskusil je sedaj v dobi gerentstva^ bi-li ne bilo mogoče izpolniti njegove »življenske naloge«. Le ugovoru naprednih svetovalcev in objektivnemu postopanju g. gerenta se imamo zahvaliti, da ni prišlo do takega sklepa. Ali si moremo misliti, da ne bo ta mož in njegova ^gospodarska« stranka gledala v prvi vrsti na to, da naloži občini tako občutno, a nepotrebno breme, kakor hitro bi se ji posrečilo dobiti krmilo v občini v roke t Pazite torej vi, posestniki, obrtniki, rokodelci, sploh davkoplačevalci, če se vam bliža kdo in vam govori o svojih gospodarskih načrtih, da je to samo pesek v oči, da bo prej ali slej enhteval, da prevzame občina zidanje nove cerkve in da vam bo s tem naložil že za prvi hip nad pol milijona kron novega dolga. In to boste zakrivili sami v tistem tre-notku, ko boste šli na limaniee sladkim besedam, ki vam bodo jrovorile samo o kanalizaciji in podobnih načrtih. V resnici pa je njih prvi in glavni namen, »osrečiti« šišensko občino z novo cerkvijo. Ako volite v občinski odbor pristaše takozvane gospodarske stranke, bo predlog za ustanovitev samostojne župnije gotovo sprejet in nobena pritožba ne bo več pomagala, kesanje bo prepozno, občina bo obremenjena za vse večne čase s težkim, dasi tako nepotrebnim bremenom.
PolitKno kroniko.
O demisiji vojnega ministra Schonaicha krožijo še vedno nasprotujoča si poročila. Eno pa je skoro gotovo: Schbnaich gre pred jesenjo. Le nepričakovane izpremembe bi ga mogle še vzdržati. Schonaich zapušča mnogo nerešenih vprašanj, ki najbrže do jeseni še ne bodo stopila v drugo fazo, kakor so danes. Schbnaich je vojak in kot vojak vidi v oboroževanju in v izvežbanju armade najvišji cilj državne politike. Videl pa je tudi, na kakšen odpor so naletele vse vladne predloge, ki obremenjujejo davkoplačevalce. Mnogo je pripomoglo tudi spoznanje, da se je Schonaich začutil naenkrat trudnega. Težkoče na vseh straneh. Na eni strani ogromni izdatki brez pravega uspeha in smisla, na drugi strani nezadovoljnost davkoplačevalcev. Na eni strani je zahtevala vlada takoj za armado in mornarico nad 350 milijonov in vsakoletno zvišanje izdatkov za vojsko v znesku 120 milijonov. Tega niti Schbnaich, stari vojak, ni mogel zagovarjati in v delegacijah je prišlo po predidočih ministrskih konferencah, da je Schonaich izjavil, da potrebuje vojna uprava enkrat in sicer takoj sto milijonov in potem pet let zaporedoma po sto milijonov kron. Ce se je tudi zvišalo izdatek za vojsko za dobo prihodnjih pet let za 200 milijonov kron na leto, je bilo videti, da je hotel Schonaich vendar vsaj nekoliko upoštevati denarnice davkoplačevalcev. Da se je zadeva preokrenila pozneje zopet na slabše in da je zahtevala takozvana brambna reforma še nadalj-uih 75 milijonov enkratnih in 65 mi-lijnov tekočih izdatkov, ter zlasti, da so se našli v delegacijah taki ljudje, kakršen je vodja naših klerikalcev,
katerim so ee zdeli največji izdatki za vojsko še premajhni. Ce tedaj gre sedanji vojni minister, je zelo, zelo verjetno, da ne pride prav nič boljšega za njim, marveč da predlaga vlada človeka, ki bo vedel pritisniti in zahtevati še mnogo več. Vojni ministri so kot hidra, odsekaš jim eno glavo, deaet drugih jim zrase. Baron Schonaich ni bil idealen človek, ae ni oziral iz Človekoljubnih ozirov na sodržavljane, ni videl bede med prebivalstvom naše države in tndi ni skušal spraviti v sklad kulturnih zahtev z zahtevami vojaštva, ki naj bi ščitilo to kulturo, vendar pa je imel Schonaich vsaj nekoliko strahu pred posledicami nesmiselnega razmetavanja denarja. Kakšen bo njegov naslednik? Gotovo najmanj ne boljši.
V ogrskem državnem zboru je
položaj neizpremenjen. Peticije, poimenska glasovanja, predlogi za vpeljavo splošne, enake in tajne volilne pravice. Odkazanje peticij in predlogov odsekom, konec seje, ker je potekel čas. To je vse delo parlamenta.
Papež je bolan, celo tako hudo bolan, da že premišljujejo o njegovem nasledniku. Klub temu pa se mu je / ljubilo napisati pastirsko pismo na milansko škofijo, v katerem se pritožuje nad nekorektnim ravnanjem onih katoličanov, ki se ne brigajo za »svete pravice vere in Petrovega stola«. To posebno zadene gotove katoliške časopise (»Slovenca« seveda ni mislil), ki skušajo svoje bralce prepričati, da nima oškodovanje vere ničesar opraviti z namerami oropati cerkev premoženja, to zadene pa tudi one časopise, ki se ne brigajo za nevredni položaj papeževega sedeža. Denar, denar in zopet denar, to je jereinijada tega pastirskega lista, in tarnanje za izgubljenim posvetnim gospodstvom. Značilno pa je, da je istočasno brzojavil papežev državni tajnik Merrv del Val v imenu papeža podlemu in obrekovalnemu listu »Unita Cattolica« v Florenei papeževe blagoslove ter prosil boga, da naj da vsaj svoj blagoslov temu zakotnemu in zahrbtnemu listu.
a m
m
Albanskih vstašev se je vrnilo do predvčerajšnjem zvečer v svojo domovino 7000. Tudi v Selcih obkoljeni vstaši so obljubili, da se podvržejo in so izročili svoje orožje.
Turška vlada je začela pogajanja z velesilami glede odstranitve tnjih poštnih uradov v Turčiji. Angleški poslanik sir Gerard Lowther se je razgovarjal v tej zadevi s turškim poštnim ministrom Stambulianom ter je izjavil, da bo Angleška takoj opustila svoje postne urade v Turčiji, čim to st«ore ob enem tudi druge države. V poštev pride pri tem v prvi vrsti Avstro-Ogrska, ki ima največ postnih uradov v Levanti. Turška vlada zatrjuje, da ji je dala Avstro-Ogrska vlada povodom bosanske afere glede opustitve avstrijskih poštnih uradov striktne obljube. — Trvdka Beckers na Angleškem je I>odpisala pogodbo s turško vlado, glasom katere se zaveže zgraditi za Turčijo prvi dreadnought s prostornino 23.000 ton, ki bo stal okroglo 50 milijonov kron.
•     • •
Turško ministrsko krizo je pro-vzročil memorandum južnoalbanski h Mohamedaneev. Kriza je nastala vsled nesoglasja v kabinetu samem. Naučni minister se je zavzel baje za zahteve južnih Albancev, med tem ko so drugi ministri nasprotovali. Ker pride vrhu tega tudi še Rifaat paša, kakor smo že poročali, kot poslanik v Pariz ali v Rim, je neizogibno, da se mora turški kabinet rekonstruirati. Splošno sodijo, da bo Said paša prihodnji veliki vezir, ki bo prevzel tudi nalogo, da sestavi kabinet. Informirani krogi zatrjujejo, da bo ta kabinet le neki prehodni stadij, ki bo imel nalogo, razpustiti parlament in razpisati nove volitve ter bi se moral umakniti nato čisto mlado-turškemu kabinetu.
Glede maroškega vprašanja pravi »Dailv Graphic«, da nova algesi-raška konferenca Franciji gotovo ne prinese več uspehov, kakor jih more Francoska doseči brez konference potom dogovorne ureditve maroškega vprašanja med Nemčijo in Francosko, ker velesile očividno ne žele obnovitve maroške konference in se je tudi konstelacija od leta 1906 sem temeljito predrugačila. Pariški diplo-matični krogi so mnenja, da je predpogoj vseh nadaljnih pogajanj in dogovorov, da se urede maroške meje sporazumno z Nemčijo. V Parizu pa so mnenja, da morajo pri tej ureditvi sodelovati vse signatarne velesile. — Kakor smo ie poročali, so zahtevali radikalni namiki poslanci sklicanje državnega zbora, vendar sedaj še ne more priti do tega, ker bi državni kancelar ne mogel dati nikakršnih pojasnil v maroškem vprašanju. Vsaka njegova enuncijacija bi
mogla položaj le zametati, ker bi iz« dala naklepe, ki Še nikakor niso popolnoma dozoreli ter bi mogli izzvati le viharne polemike. Meritorna obravnava onih točk, ki so med Nemčijo in Francosko sedaj na dnevnem redn, ni mogoča, ker se bodo vse te točke še izpreminjale. Sklicanje državnega zbora bi bila tedaj v tem trenutku le brezplodna igrača.
•
Mesto Damgan v Peraiji, ki leži 6* dni hoda od Teherana, so zavzeli I>o hudem boju pristaši bivšega šaha. Ta zmaga bivšega šaha Mohamed Alija pomeni velik napredek, zlasti ker je veljal poveljnik mesta Damgan Massud TT1 Mulks za enega naj-zmožnejših vladnih poveljnikov.
Novi predsednik republike Haiti
je general Leconte, ki si je vedel priboriti predsedništvo brez pravega boja. Eksekutivni urad je njegovemu protikandidatu, generaln Finninu, ki se je bil pripeljal iz Portorica, kratkomalo prepovedal, stopiti na otok. Sin bivšega predsednika Simona je dospel v New York ter prinesel s Haitija s seboj več ročnih koveegov denarja.
Stoiersko.
Iz Trbovelj. Občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovljah je bil dne 5. t. m. jako dobro obiskan. Narodno ženstvo v Trbovljah se dobro zaveda svoje naloge in dolžnosti stati na braniku slovenskega doma. Podružnica šteje letos 90 članic, pomnožilo se je torej za 14 članic, kar je vsekakor lep napredek. Društvu na čelu stoji stara veteranka v boju zoper nemštvo, vrla gospa Ana D i m n i k o v a, ki je že 25 let članica podružnice, ki se je ustanovila 19. februarja 1901 in zelo plodonosno deluje ves čas svojega obstoja. Druge odbornice, ki so bile letos soglasno izvoljene v odbor, so še: ga. Ivanka dr. 2 i ž e k o v a, podpredsednica; gdčna. Ruska Pran-kovičeva, tajnica; g. Anton K u-h a r, namestnik; ga. Zlata Kuhar-j e v a. blagajničarka; gdčna. Rezika Postova, namestnica. Odbornice: gdčna. Mici A r z e n š k o v a, Lora Voduškova, Marija W i n d i -scherjeva, Ana We s n e r j e v a, Anica K ramerje va, ga. Josipina Šentjur čeva, Roza Lesova in Silva V e 1 k a v r h o v a. Tr. od-bor nam jamči za žilavo delavnost in za napredek povsod znane in vsemu trboveljskemu prebivalstvu zelo simpatične podružnice. Odbora čaka letos mnogo dela in truda s prireditvijo velike Ijndske veselice v proslavo 251etnice obstanka naše prekoristne glavne družbe, ki se bode priredila v njeno korist sredi septembra meseca. Občni zbor podružnice je sklenil poslati glavni družbi tudi nujno željo, da naj zboruje glavna skupnčina letos v Brežicah na Štajerskem. Kot delegatinje za skupščino so se izvolile: ga. prednica Ana Dimnikova, Jos. Šentjurčeva, Rozalija Plavšakova, Pavla V o 1 k a r -jeva in Mici A r z e n š k o v a. Kot namestnice pa: ga. Rezi Petkova in Ana Ranzingerjeva. Bog živi našo žensko podružnico in njene pridne in požrtvovalne članice predsedstva! — Tone.
»Sudmarkino« zborovanje v Celja. Nemško časopisje dela veliko reklamo za »Sudmarkin« občni zbor, ki se vrši v Celju od 8. do 10. septembra. Inu, september ima pri naših ih>uličnjakih gotovo privlačno silo. Zdi se nam, da so manjši pretepi in kravali, ki jih uprizarjajo sedaj gotovi fakini na celjskem kolodvoru, le predigra in vaja za večje dogodke, ki imajo najbrže priti meseca septembra. Za pijačo in dober »Sudmarkin« denar se že da dobiti v Celje četo nemških »bratov« iz Maribora, Ptuja itd., ki bodo »varovali« nemški značaj celjskega mesta na ta način, da bodo spravljali v nevarnost življenje in imetje slovenskih mirnih meščanov. Opozarjamo oblasti na vse to in odločno zahtevamo, da naj bodo aa vsak slučaj pripravljeni v dnevih od 8. do 10. septembra v Celju orožniki In vojaki, kajti Ambrožioevi policiji po dosedanjih žalostnih skušnjah ne moremo zaupati. Vodilne slovenske politične kroge prosimo, da v tem smislu pri vladi posredujejo. Celje je dvojezično mesto s popolnoma slovensko okolico — in torej ni ni kakega povoda in upravičenosti za kake izgrede in itenkarije gotovih nemški elementov. Proti mirnim in dostojnim ljudem nima nikdo ničesar in se pretepati z direktno ali indirektno pomočjo policije ne damo. Ako oblasti v Ljubljani naravnost izzivalno ščitijo Nemca, mora vlada tudi nam Slovencem, ki tvorimo v Celju več ko tretjino prebivalstva, dati popolno garancijo za našo imetje in življenje.
Z dežele se nam piše: Neznosna vročina je vendar dovedla šolske oblasti do odloga, šolski pouk v popoldanskem času opustiti, kakor doseže dopoldne vročina ob 11. ari 20° R ozir. 25° C. In ta odlog je baje
»še« pretekli teden šolskim vodstvom dostavljen, a od teh skrbno »spravljen«, da ne pride na svitlo. Vkljub temu, da je mestoma že ob 10. uri dopoldne dorasla vročina 26 do 28°, gospodje ne spustijo otrok. Za to skrbijo gg. uradni »šimelni« v osebah šolskih voditeljev menda najbolje tamkaj, kjer še pričakujejo za svojo »službene« požrtvovalnosti najobil-nejšega plačila. Ali naj znabiti po hrbtu teh nedolžnih žrtev splezajo naprej! Zato vprašamo merodajne činitelje, osobito okrajni šolski svet, ali se tako izpolnujejo višje odredbe, ali se tako »uradno« skrbi za nepre-eenjeno zdravje otrok in učiteljstva? Za sedaj samo to ponižno vprašanje, iscer pa bodemo zagrmeli. — Prizadeti starši.
Iz Prekope pri Vranskem. Dne 8. septembra t. 1. priredi prostovoljno gasilno društvo v Prekopi slavnost povodom blagoslovi jenja društvene zastave. Pri tej slavnosti bode sodelovala godba c. kr. petrovaradinskega pešpolka št. 70 iz Zagreba. — Priglasilo se je že vičina gasilnih društev iz cele Savinse doline in tudi iz Kranjske. Zanimanje za to prireditev je veliko. Nikdar še ni bila priložnost v celem okraju pri nobeni slavnosti poslnšati vojaško godbo. Zato prosimo vsa društva, naj se na ta dan ozirajo in naj ne prirejajo veselic.
Mestinjc. Ponovno opozarjamo slavno občinstvo, da se naj kot prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda v najmnogobrojnejšem številu u< le ležijo veselice, ki se vrši dne 13. t. m. na vrtu g. Smeha. Nudila se jim bode jako prijetna zabava. Posebno kar se tiče šaloigre: »Trije tički«, že lahko danes poudarjamo, da bode vsakdo popolnoma zadovoljen, ker so skoraj v*se vloge v rokah očiteljev-diletan-tov, ki se bodo gotovo potrudili, da rešijo častno svojo nalogo. Torej, v nedeljo na Mestinje!!
Klnb naprednih slov. akademikov v Celju priredi v torek 15. t. m. izlet v Šmarje pri Jelšah. Odhod ob 7. zjutraj z vlakom iz Celja.
Iz Ptuj«. Redni občni zbor akad. fer. društva »Bodočnost« se vrši v soboto dne 12. avgusta ob pol 4. popoldne v ptujskem Narodnem domu % običajnim sporedom. Ker se bo na tem občnem zboru razpravljalo o važnih društvenih zadevah, so vsi člani in napredni abiturijentje vljudno vabljeni, da se ga udeleže. Gostje dobrodošli.
Celjski odsek Savinske podružnice S. P. D. priredi v dnevih 13., 14. in 15. izlet v Savinske planine (Logarska dolina - Okrešelj - Kamniško sedlo itd.). Izlet vodi g. dr. F. Kovča, ki daje vsa tozadevna pojasnila. Planinski pozdrav!
Drobne novice. Imenovan je za sodnika v področju graškega nad-sodišča dr. Franc Kotnik. G. dr. Kotnik pride v Laški trg. — Začasno v p o k o j e n je poštni of icijal Klan-dij Haas v Mariboru ob Dravi. — V k o n k u r z je prišla trgovka Suzana Schreiber v Neufischingu pri Judenburgu. Začasni upravitelj konji urzne mase je dr. Konrad Godi, odvetnik v Judenburgu. — V K o k a r -j i h so pri občinskih volitvah zmagali vsled hnde agitacije dnbovništva, zlasti nazarskih frančiškanov, klerikalci. Sedaj je seveda znanega boja te občine za pravice slovenskega jezika pri občevanju z višjimi oblastmi konec. — Kuga slinavka in grintavka se je, kakor poročajo graški listi, močno razširila v političnih okrajih Grbbming, Liezen in Mura u na Zg. Štajerskom. Politične oblasti so storile potrebne korake, da -e razširjanje kuge omeji.
Koroiko.
Premem ha garnizije. Po letošnjih manevrih se preseli kakor po*o-Čajo dunajski listi iz Celovca v Mi-školc h užarski polk št. 6, v Celovec pa pride 11. hazarski polk iz Hrvaške.
Vlom. 17letni pomožni delavec Tomaž Glančnik, ki je bil svoj čas zaposlen pri zgradbi električne cestne železnice v Celovcu^ je vlomil 6. t. m. v stanovjinje akordanta Adolfa Kraj-nerja v »Št. Rupertu pri Celovcu ter mu ukradel obleke v vrednosti 76 K, nakar je pobegnil.
Prepovedani živinski sejmi. Zaradi kuge na gobcih in parkljih je prepovedala koroška deželna vlada vse sejme parklarjov v okrožju okr. glavarstva Št. Vid ob Glini.
Ponesrečen lovec. Posestnik Plave v Kotmaravesi je ustrelil pred nekaj dnevi jastreba. Ko ga je iskal v pečinah je padel raz visoko steno in se smrtnonevarno poškodoval.
Primorsko.
Posrečena rešitev. Nadporoč-7iik Oskar pl. Tonkli iz Kanala je potegnil pred par dnevi iz Soče podčastnika domobrancev. Skočil je v zadnjem trenotku, ko se je podčastnik že
potopil v 4 m globoki vodi opetovano pod vodo in ga končno z največjo težavo in skrajnim naporom privlekel že nezavestnega iz globoeine m ga spravil na suho, kjer so ga oživili.
Proces proti »Banki popolare« v
Gorici. Prof. Kierthaler je končal svoje poročilo, predsednik mu je naznanil, da je tedaj prost in da se lahko odstrani. Začel je na to s svojim poročilom izvedenec Marsiglio in sicer poroča o*svojih raziskovanjih o zadevi opravila Conforti. Najprvo označi na splošno to zadevo, govor: o knjigah in o tistemu delanju bilanc, potem govori o nepravilnostih, katerim je prišel na sled v predloženih rou registrih in bilancah, na to preide na privatne conto-corrente Confortijeve in se ustavi dolgo pri znesku 11.137 lir, katerega je poslala filijalka iz Parone d*Adige in ki ni bil registriran v knjigah beljaske centrale. Nato govori o treh fakturah, ki so po njegovem mnenju fiktivne. Zagovornik Puecher zahteva, da se o tem takoj ik>praša Confortija. — Ta odgovarja v smislu, da se je izvedenec motil in pravi, da je pri lesni trgovini navada, da faktur ne piše prodajalce lesa, ampak kupec in sicer iz vzroka, ker so prodajalci lesa po večini neizobra-ženci in analfabeti. Nadalje pravi, da faktura Tsehuder ne spada k tej zadevi z banko. Pravi, da je tudi po končani predaji aktiv in pasiv banki, bil še vedno tvrdka in da je le slučajno prišla ta faktura v stare knjige, ker ni mogel vsak moment nabavljati si novih. Zagovornik Puecher zahteva, da se prinesejo vsi tozadevni dokumenti k razpravi, kateri prošnji predsednik ugodi. Puecher ugovarja na to na podlagi aktov vsem o izvedencu doprinešenim nepravilnostim in pravi, da SO bile vse Conforti jeve iulanee aktivne in tla se mu čudno zdi, da niso izvedenci med celo preiskavo Confortija ničesar vprašali in se pri njem informirali. Izvedenec replicira, da Confortija ni bilo v Gorici, torej ga ni bilo mogoče zaslišati. Pravi, da se sedaj delajo znova bilance in da bazira njegovo izvedeniško mnenje na starih in da se na te nove ne bo oziral. — Zagovornik pravi, da mora bilance prerešetati z ozirom na to, da niso izvedenci Confortija dose-daj zaslišali.
Kolera v Trstu. Do snoči oc ni pripetil v mestu samem noben nov slučaj kolere. Radi sumljivih znakov so odpeljali v bolnico krmarja Blažo-noviea in mornarja Bernetiča. ki sta obolela na parniku »Elis«. Na parni-ku »Petka« je obolel za gastroenteri-tis mornar Stamatis Kambizes. Tudi tega so odpeljali v bolnico. Oba par-nika pa v pomorski lazaret pri Sv. Jerneju. Stanje za kolero obolelih v Trstu je neizpremenjeno. V Kopru je obolela za sumljivimi znaki kolere 21etna hčerka finančnega uradnika Čabinčer. Odpeljali so jo tudi v pomorski lazaret pri Sv. Jerneju.
Podaljšani letalni teden v Trstu. Včeraj se je vršilo tekmovanje za darilo 2500 K, ki je je razpisala tržaška mestna občina in za darilo 1500 K zrakoplovnega kluba »Yeo Chavez«. Darili sta bili razpisani za dva najboljša višinska poleta. Te tekme .-ta se udeležila Fischer in Manissero. V višini kakih 300 do 400 m je vladala huda burja s hitrostjo kakih 60 km v uri. Burja je onemogočila letalcema, da se nista mogla dvigniti više. Fischer je doseirel višino f>50 m. Manissero pa samo 300 m vsled česa* je dobil prvo darilo Belgijec Fiseher
Premeteni goljnf. Zelo premetc-no je izvabil 271etni Ivan <:eslin, stanujoč v Trstu v ulici Farneto št. 16 od rodbine Svetina večjo vsoto Henarja. Pred kakimi tremi meseci s(» je seznanil z rodbino Svetina, ki stanuje v Gvadjeli ter začel takoj ljubavno razmerje z IBIetno Emo. Pravil je, da je slušatelj medicine na nekem i »grškem vseučilišču in je obljubil, da bo deklico poročil, čim napravi doktorat. Seveda so medicinski ri-gorozi zelo dragi in mu ni mogoče spraviti momentano takse v znesku 400 K skupaj, da bi mogel iti delat rigoroz. Mati njegove ljubice mu $e verjela in mu dala ta denar, nakar je goljuf izginil. Posrečilo pa se je, ga pozneje izslediti in aretirati. Seveda taji. da bi bil imel namen koga oškodovati.
Nezgode in poškodbe. 271etni voznik Maks Antonini v Trstu si je pri padcu zlomil desno ramo, 50!etni trgovec Anton Misler pa je padel in si zlomil členek na desni nogi. Oba so oddali v bolnišnico. — V bližini državnega kolodvora sta se zaradi dela sprla predvčerajšnjem 251etni Gvi-don Formsaro in neki delavec iz Padove. Padovanec je napadel Forma-sara i u ga j>etkrat z nožem rani! t<»r mu pre rezal tudi pljuča. Forma saro ne mara   povedati imena napadalca
S sublimatom. Mornar Juli Kun-drek s torpedne ladje XXVI., ki leži pred pomolom Sv. Jožefa v Trstu se je hotel zastrupiti s sublimat no pa-stiljo. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnišnico.
0» 35 MM vem meterskett sistema v Avstriji.
Spisal Sevniean.
Petintrideset let je poteklo, odkar je v Avstriji uvedena meterska mera in utež. Umestno je torej se spominjati moža, kateri je bil prvi propagator vpeljave meterske mere in uteži v Avstriji.
To ni bil nihče drug, kot naš slovenski rojak kmetijskega pokolenja Juri baron Vega. O njem se je pisalo zadnji čas toliko, da vsakdo lahko ve, kdo in kaj je bil Vega, torej tukaj le omenjam Vegovo delovanje, tičoče se uvedenja francoskega merila v Avstriji.
Vega jo prvi zastopnik ideje v našem cesarstvu uvesti metersko mero in utež. Neumorno je deloval za upeljavo tega praktičnega in preprostega sistema, toda tedajna vlada je bila gluha in se ni zmenila za nasvete in predloge našega bistroumnega učenjaka. Šele 74 let po Vegovi smrti izpolnila se je njegova srčna želja, leta 1867 je bil v Avstriji uveden meterski sistem. Dolgo časa je trajalo, preden da se je ljudstvo privadilo novega sistema. Posebno častiti in trebušni stari bokal (firkelj) se ni dal zlahka odpraviti; da, naši vinogradniki ti še današnji dan izračunajo svoj x»ridelek i>o vedrih.
V 1. odstavku 1. zvezka matematičnih predavanj 9L izdaje 1802 piše Vega sledeče: »Ko se je ta zvezek tiskal, dobil sem iz Pariza etalone (vzorce — Grundmuster) novega, iz obsega naše zemlje izpeljanega merilnega sistema. Pri najnatančnejšem primerjanju etalonov z dosedaj-njim merilom naše države sem se veselega srca prepričal, da so moja, v priročnem logaritmovniku (Lipsia 1800) in v O. L. Laehovej korespondenci (meseca maja 1800) navedene primerjave z dunajsko holondsko in norimberško utežo prav navedena, da si sem se dolgih 20 let zaman trudil dobiti iz Pariza etalone. Vegova druga skrb je bila seznaniti prebivalstvo z novo francosko mero in otežem. Učenemu svetu je namenil drugo izdajo logaritiniskih tabel in formul z pregledom novega in starega sistema, priprosteinu ljudstvu je pa spisal knjigo: Naturliches Mass- und Gewichtssy tem po Vegovi tragični mrt i, izdani po O. Kreilu in izišli pri I. pl. Degenu. Nekoliko dni pred svojo smrtjo izročil je Vega rokopis založniku Degenu.
V dodatku se izraža izdajatelj O. Kreil jako laskavo v Vegi in omenja, da iz same spoštljivosti do umrlega učenjaka v izdaji nič ne prena-reja in jo tako izda, kakor jo je Vega spisal. Tudi v tej Vegovi poslednji knjigi, s katero se naš učenjak od nehvaležnega sveta poslavlja, od samih številka kar mrgoli.
Dnevne vesti.
-j- Sokoli pa gredo svojo pot naprej. Moč in veljava sokolstva rase. Krepka organizacija je to ■ zdravo l»odlago in danes brez dvoma najsil-nejša na Slovenskem, ker jo združujejo vzvišene ideje. Kdor primerja sokolstvo pred 25. leti z današnjim, mora občudovati napredek. Naravno pa je, da rodi vsak napredek tudi zavist. Klerikalci objeda jo sokolstvo že dolga leta. Popadljivi Mahnič je v »Rimskem Katoliku« denunciral Sokole in ščuval proti njim kar je mogel, a Sokolstvo je raslo in se razvijalo. »Slovenec« je dolga leta hujskal proti Sokolstvu, mu očital, da nosi Garibaldijevo srajco — danes nosijo Čuki Garibaldijevo srajco in proslavljajo ž njo pri procesijah uničenje papeževe posvetne države! — in pan-slavistične embleme in je grdil Sokolstvo kolikor se je dalo. A Sokolstvo je raslo in se razvijalo. Duhovniki so s prižnic grmeli proti Sokolstvu in duhovuiki so aranžirali tolovajske napade na Sokole, a Sokolstvo je vendar raslo in se razvijalo. Konč-no so duhovniki ustanovili Čukarijo. Vse moči so napeli, da bi ustvarili Sokolu podobno protiorganizacijo, veliko denarja žrtvujejo, da kupijo Čukom Garibaldijeve srajce, vse store, kar se da storiti, a Cukarija ne more pognati korenin, Čuk je samo smešen in nič kot smešen in kmečki fant, če ima le žličico pameti v glavi, nese uniformo nazaj v farovž in zapusti Čuke, ker neče biti od vsega sveta zaničevan. Sokolstvu ta konkurenca s čuki ni nič škodovala, marveč mu je še koristila. Sokolstvo rase in se razvija! Zavist tare nasprotnike, da obrekujejo in grde Sokole, a kaj pomaga vse to, ko vendar vsa javnost vidi, kako Sokolstvo rase in se razvija, kako dela, kako prodirajo njegove ideje v čedalje širše kroge. Zavist krici — Sokoli pa gredo svojo pot naprej!
+ Cukarija ae širi n* j*g. Doslej je cukarija kužila<samo Cehe in
Slovence, sedaj je jela ta kuga groziti tudi Hrvatom. Pretekli četrtek se je namreč osnovalo prvo hrvaško ču-karsko društvo v Dobrinju na otoku Krku v Istri. Ustanovitelj Čuka je neki tamošnji slovenski uradnik pri posojilnici, kumoval pa mu je —• kdo drugi kakor neizogibni dr. Mahnič. »Riečki Novi List« piše o tem: »Na otoku Krku so Mahničevi popi osnovali proti Sokolu po slovenskem klerikalnem vzoru »Orle«, ki jih je ljudstvo takoj krstilo za popovske Čuke. Tako imamo evo tudi mi Hrvati prve Čuke, ki pod Mah ni če vi m vodstvom frfotajo na Krku kot prave nočne ptice črne reakcije. To je prvi naval klerikalizma na naše Sokolstvo. Ni dvomiti, da bodo sedaj naši popi furtimaši kakor na Kranjskem storili vse, da osnujejo proti Sokolu čim največ Čukov.
+ Prepovedani ples. V dnevih največje vročine se je dobil človek, ki je začel na Kranjskem, torej v deželi, ki vendar spada k Srednji Evropi, ljuto vojsko zoper ples. To početje je vzbudilo celo zunaj meja naše dežele veliko veselost in dunajska »Zeit« se je krvavo i>onorčevala iz ljubljanskega škofa in njegove vojske zoper ples in zoper gostilničarje. »Zeit« spominja ljubljanskega škofa na ranjkega kralja Davida, ki Bogu na čast ni samo igral na harfo, marveč je tudi pred skrinjo zaveze prav živahno plesal Bogu na čast in na slavo. No, pa kralj David je bil star Jud in škof morda ne bo mnogo dal na njegovo pričevanje. Zato spominja omenjeni dunajski list ljubljanskega škofa na prelepo krščansko legendo: Neki ubogi komedijant je šel na stara leta v samostan. Tam je videl, da so vsi menihi nebeški kraljici služili vsak s svojo in i h t t i ost jo, eden s slikanjem, drugi z godbo, tretji s kiparstvom itd. Ubogi stari komedijant pa ni znal nobene take umetnosti. Tedaj pa se je mož zaprl v kape-lico in je častil nebeško kraljico s tem, da je metal svoje krogi je v zrak in jih lovil. Z žonglersko umetnostjo je častil nebeško kraljico in tudi plesal je pred njenim altarjem. To je bilo edino, kar je znal in izvrševal in vse to iz čistega, preprostega srca. In bilo je prav tako, zakaj glavno je vendar cisto preprosto srce. »Zeit« bi bila ljubljanskemu škofu še marsikatero lahko zabelila, če bi poznala tega grdogledega, nikdar dobrohotnega, nikdar prijaznega škofa tako, kakor ga poznamo mi, nesrečni prebivalci nesrečne dežele Kranjske.
-f- »Katoliški sbod jugoslovanske mladine« se torej ne bo vršil, kakor smo že poročali. Ne vrši se radi kolere, češ, da je s pojavo kolere v jnžnih deželah onemogočena udeležba z južnih krajev, posebno iz Primorja, Bosne, Hercegovine, Dalmacije.« S tem je toliko rečeno, da si naši klerikalci sami tega shoda ne upajo prirediti, ker se boje blamaže, predvsem slabe udeležbe. Zato so odgodili shod na prihodnje leto. Do tu bi bilo vse v redu. Sedaj pa pride gmotno vprašanje. Mnogo oseb, ki so se nameravale shoda udeležiti, je že poslalo v Ljubljano predpisane pristojbine. Povsem naravno bi bilo, da se ta denar kratkim potom vrne dotični-kom, ker je vendarle precej dvomljivo, če se bodo le - ti mogli udeležiti shoda prihodnje leto. Toda naši klerikalci so dekretirali tako - le: »Zapisniki udeležencev ostanejo v veljavi za sestanek prihodnje leto, istota-ko so za udeležence vračunjene za prihodnje leto — poslane vsote.« To se pravi z drugimi besedami: Klerikalci so pobasali novce, ki so jih razni reveži že poslali ljubljanskemu odboru, da si zagotovijo vsaj raziue-roma udobno bivanje v Ljubljani, v svoje nenasitne malhe, a vračunali jih bodo seveda ob svetem — Nikoli. So pač mojstri, ti naši klerikalci v izžemanju nevednih ljudskih mas.
— Gostovanje srbske dramske družbe V. Vnkovie. Družba V. Vukovic iz Bel grade, ki ima na repertoarju najnovejše moderne igre najpopularnejših piscev, je prispela v LJubljano ter priredi tu tri predstave. Predstave se bodo vršile v Park-hotelu »Tivoli«, in sicer v soboto 12., v nedeljo 13. in v ponedeljek 14. avgusta. Začetek ob 7. zvečer. Rezervirani sedeži po 1 K 60 vin, ostali sedeži po l K. Program predstav na lepakih. Priporočamo slovenskemu občinstvu, naj se v čim največjem številu udeleži teh predstav.
— I. jugoslovanski sestanek za operativno medicino. Za ta sestanek, ki se vrši dne 18. in 19. septembra v Belgradu, prijavljenih je že 80 predavanj. Definitivni program izide v 10—14 dneh. Ako namerava kateri slovenskih kolegov prijaviti še kako predavanje, prosim, da to nemudoma stori. Istotako naj se mi blagovolijo javiti oni gospodje kolegi, ki se nameravajo sestanka udeležiti z damami. Kratko navodilo za sestanek objavi prihodnja številka »Liečničkega Viestnika«. — Za društvo zdravnikov na Kranjskem: dr. Deraeter Blei-weis - Trs teniški, t. č. predsednik.
— Za tujski promet. Pod tem naslovom so javili naši dnevniki, da je več občinskih svetov, med temi tu-
di oni mesta Ljubljane, ležečih na progi Ljubljana-Trbiž prosilo e. kr« železnica o upravo, da bi se zimski vozni red premenil v toliko, da bi odhajal osebni vlak iz Ljubljane ne oh 10. uri 10 minut, ampak šole ob 11-uri., s katero spremembo bi bilo prebivalcem na tej progi ležečih mest omogočen obisk gledaliških predstav; in koncertov v Ljubljani. Dramatično društvo v Ljubljani se je tudi pridružilo tem prosi tel jem z enako prošnjo. Ker so pa radi zveze Trst* Berolin (z Nemčijo sploh) premembe voznega reda jako težavne, prosilo je dramatično društvo c. kr. železniško ravnateljstvo v Trstu, naj bi se tovornemu vlaku št. 1772 v zimski gledališki sezoni priklopila po dva osebna vozova II. in III. razreda do Jesenic. Na to prošnjo je došla ta-le rešitev: »C. kr. drž. žel. ravnateljstvo v Trstu. — Slavno Dramatično društvo v Ljubljani. — C. kr. žel. ravnateljstvo žal ne more ugoditi prošnji, da bi at izrabilo tovorni vlak št. 1772 za prevažanje oseb. Tudi iv, ozirov na pozno lego? (čas) tega vlaka, odhod iz Ljubljane ob 12. uri 55 minut po noči, prihod v Kranj 2*34, Jesenice ob 5. uri zjutraj, bi bilo s tem interesom obiskovalcev gledališča pač komaj vstreženo«. Za c. kr, ravnatelja drž. železnic: Auredniček, m. p.« — Sedaj imajo naši gg. poslanci in pa oni gg. v železniškem svetu odločilno besedo, da se prošnjam radi osebnega vlaka ob 10'10 kolikor le mogoče ugodi.
— Kolesarica v »Zvezdi«. Včeraj IKipoldne ob 5. je vozila neka nemška dama na koieail srodi po Zvezdi. Če kak slovenski delavec po naključju zapelje na trotoar, ga takoj pri* mejo in plačati mora 5 K globe.
— Posebni vlak za izlet gostilni« carjev na Bled. Poročali smo že, <ia bo vozil ob priliki izleta gostilničarjev na Bled dne 17. avgusta posebni vlak. Natančni vozni red tega vlak« je: Odhod iz Ljubljane juž. kolodvor ob 7. uri 1 min. zjutraj, iz Ljubljane* drž. kol. ob 7. uri 8 min., iz Vižmarij ob 7. uri 10 min., iz Medvod ob 7. uri 25 min., iz Škofje Loke ob 7. uri 98 min., iz Kranja ob 7. uri 47 min. Na Jesenice pripelje vlak ob 0. uri 2 minuti ter odpelje po odmoru 15 minut na Dobravo, kamor pride ob 9. uri 24 minut. Posebni vlak ima torej jako ugoden vozni rod. Odpelje namreč približno že četrt ure za navadnim osebnim vlakom. Na Dobravo pa; pride za 27 minut pred njim. Vlak ima torej zvezo z vsemi jutranjimi vlaki, ki pridejo v Ljubljano, raz ven z Dolenjcem. Izletniki ob kamniški progi počakajo lahko na vlak na ljubljanskem državnem kolodvoru« Vlak pa je prikladen tudi za ono. katerim bi delal poset Vintgarja težave. Ti namreč na Dobravi lahko počakajo na normalni osebni vlak in se proti plačilu 20 vin. odpeljejo naravnost na Bled. Z Bleda (nihaja vlak ob1 10. uri 18 min. »večer ter pripelje v* Kranj ob 11. uri 39 min., v Škof jo Loko ob 11. uri 50 min., v Medvode ob 32. uri, v Vižmarje ob 12. uri 09 minut, v Ljubiiano drž. kol. ob 12. uri 17 min. in v Ljubljano juž. koL ob 12. uri 21 min. Vlak ima torej tudi zvezo z nočnimi vlaki južne železnice, ne glede na to, da vozi I Bleda" v Ljubljano samo dve uri.
— Tečaja za krojače in krojači* ce sta se otvorila danes dopoldne v Mestnem domu, oziroma v Slov. trgovski šoli v Ljubljani oh prisotnosti predsednika kuratorija zavoda za pospeševanje obrti g. Ivana Krega r j a, ravnatelja zavoda inženerja V. K e m e c a in načelnika zadrug« krojačev, krojačic itd. v Ljubljani g. Fran Jeločnika ter predmetnih' strokovnih učiteljev. Tečaja za krojače se udeležuje 24 krojačev iz Ljubljane in okolice. Tečaj za krojačiee se je vsled velikega števila prigla-šenk (45) moral deliti v dopoldanski in popoldanski oddelek. Učni načrt za krojače je sledeči: Od 8. do 9. knjigovodstvo, od 9. do 12. in od 2. do 6. strokovni pouk. Za krojačice je pouk
0 knjigovodstvu skupen od 10. do 11. doj>oJdne za oba oddelka. Strokovni pouk do)k>ldanskega oddleka od 8. do 10. in od 11. do 12., za pojk>1 danski oddelek pa od 3. do (>. Tečaj za če\ -
1 jar je, ki ga pripravlja, kakor že objavljeno, za vixl za pospeševanje obrti, pričel se bo v sredo 16. t. m. ob pol o. popoldne in se bo vršil vse delavne dni od pol :\. do pol 7. zvečer v Slovenski trgovski šoli na Kongresnem trgu št. 2. Vodil ga bo strokovni učitelj g. Ivan Lastovka z Dunaja, ki ga bo ministrstvo za javna dela dodelilo zavodu v ta namen. Pri tečaju mu bosta asistirala dva domača mojstra. Tečaj za čevljarje je popolnoma brezplačen in bo zavod dostavil vsa potrebna učila. Sprejme so lahko v ta tečaj še nekaj obrtnikov, ki naj se zglasijo čim najprej mogoče. Zunanjim udeležencem, ki bi se radi udeležili tečaja, pa jim gmotne razmere ne dopuščajo, dal bo zavod nekoliko podpor za udeležitev, če vložo tozadevne prošnje, opremljene * ubožnim izpričevalout, na zavodov: naslov, Dunajska cesta 22, nijksa meje do 12. avgusta t L
— Umrl Je, sadet od srčne kapi, gosp. Štefan Pogačnik, deželni oficijal. Pokojnik jo bil izredno blaga duša, tih, skromen, dober prijatelj, navdušen narodnjak in zvest pristaš narodno • napredne stranke. Pokojnik se je še udeležil nedeljskega zleta v Domžalah, zvečer se je vle-gel spat, a se ni več prebudil, srčna kap mu je pretrgala nit življenja. Mrtvega so našli še - le danes v njegovi sobi, ko so ga že drugi dan pogrešali v pisarni. Pogačnik je bil dober uradnik, spoštovan od svojih kolegov ter ljubljen od svojih prijateljev, ki so ga zlasti cenili radi njegovega čistega in blagega značaja. Vrlemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin! Pogreb bo jutri ob pol 5. popoldne.
Umrl je snoči ob 1/47. v Zgornji SiŠki gospod Jakob M a t j a n , posestnik in lastnik dobroznane gostilne »pri kamniti mizi«, po daljšem bo-lehanju v 75. letu starosti. — Pokojnik je bil radi kremenitega značaja dobro poznan širom domovine in je veljal za enega najboljših in naj-vzornejših gostilničarjev iz dobrih etarih časov. Zaradi njegove milosrčnosti ga bodo pogrešali zlasti občinski reveži, katere je vedno rad podpiral. Njegovo domovanje ima zgodovinsko vrednost, ker je bilo, kakor znano, tudi rojstna hiša prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Gospod Matjan je bil podporni član mnogih narodnih društev, soustanovitelj Šišenskega »Sokola« in častni član šišenske podružnice Ciril-Metodove družbe. Rodi značajnomu možu ohranjen časten spomin!
Dober človek je Oražem, po milosti deželnega odbora še vedno župan v Mostah. Tvo je umrl bivši občinski tajnik, ki radi bolezni že tedne ni mogel opravljati svojega posla in je vsled tega tudi resigniral na svojo službo, je jel župan Oražem govoriti, da pokojnik ni zapustil v redu občinske blagajne. Čudno, čudno, da se je na to spomnil gospod župan še-le po smrti bivšega tajnika, ko je le - ta že zdavnaj imel v uradu svojega namestnika. Nič ne rečemo, kdo je imel ves čas kij n če, tudi od občinske blagajne? Gospod Oražem, zakaj obrekujete sedaj mrtveca, ko se ne more braniti, dočim ste lepo molčali, ko je še živel?!
Dva potujoča pomočnika, požiga], ca. V četrtek zvečer sta prišla v Kan-čevo gostilno v Podsmreki dva potujoča pomočnika, V gostilni sta se začela z gosti prepirati. Kane jih je spodil iz gostilne. Jezna zaradi tega, sta se hotela nad gostilničarjem maščevati. Splazila sta se v njegov hlev, zažgala dve konjski odeji in bežala proti Vrhniki. Odeji sta pogoreli do polovici in izbruhnil bi bil gotovo požar, da niso domačini pravočasno gorečih odej zapazili in pogasili. Oba požigal ca so še tisto noč v jeli in izročili sodišču.
Pod voz prišel. Pred par dnevi se je peljal posestnikov sin Alojzij Ravnikar s Kresnic v sodnem okraju Litija, z vozom, ki je bil z moko težko obložen iz Kašlja proti Jevnici. Zunaj vasi Slapnice je prišel ua precej hud klanec, ni se mu pa zdelo potrebno voza zavreti. Konji voza niso mogli več vzdržati in so začeli dirjati na vso moč. Pri tem je izgubil njegov 91etni brat Josip Ravnihar ravno težje in je padel pod voz, ki mu je stri prsni koš. Deček je umrl par minut pozneje.
Nezgode. 7letnega posestnikove-ga sina Ivana Aliča iz Vinharjev v kranjskem okraju je sunil te dni med igro njegov mlajši brat z vilami v levo oko in mu je težko poškodoval. — Pri obsekavanjn nekega lesa se je usekal kiparski pomočnik Valentin Kos v Ljubljani v levo nogo in si jo hudo ranil. — V Seleah v kranjskem okraju je zgrabil mlatil ni stroj 19-letno dninarico Katarino Semen za desno roko in jo težko poškodoval.
Kuharski in servirni tečaj v Kamniku. Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Kamniku priredi letos tv mesecu novembru kuharski in ser-vvirni tečaj. V ta tečaj se sprejemajo učenke iz gostilničarskib krogov v starosti od 16. leta naprej. Sprejemajo se tudi take učenke, ki se nameravajo posvetiti gostilničarskemu stanu. Dotične gospodične in gospe, ki ee nameravajo udeležiti tega tečaja, naj se nemudoma prijavijo gosti In i-čarski zadrugi v Kamniku, najkasneje pa do 18. avgusta t. 1. Prvi pogoj za uspeh gostilničarske stroke je vsestranska strokovna izobrazba in zato je želeti, da se temu pozivu odzove takoj zadostno število udeleženk. Ker se zamore prepustiti na ta tečaj le do 20 učenk.naj se ne čaka s prijavo do zadnjega dne.
Na sestanku absolventov grmske šole, ki se je vršil 30. julija t. 1. v Kamniku, sklenilo se je o priliki proslave 251etnice ustanovitve kmetijske šole na Grmu poklicati v življenje stanovsko organizacijo, ki naj bi ob-segala vse slovenske absolvente kmetijskih in gozdarskih šol. Da bi pa naše zborovanje imelo zaželjeni uspeh vkljub temu, da mu je odmerjen kratek čas, se je na imenovanem
sestanku sklenilo, razdeliti vee delo v sledeče referate: 1. Pomen in obseg organizacije v splošnem. 2. Organizacija z ozirom na kmetski stan. 3. Organizacija in uslužbenski stan. 4. Organizacija in izobrazba kmeta. 5. Organizacija in strokovno glasilo. 6. Organizacija in zadruge. 7. Bazni predlogi in nasveti. Gg. tovariši, kateri se zanimajo za stvar ter bi hoteli prevzeti, katerega teh referatov oziroma staviti predloge tikajoče se društvenih zadev, so naprošeni, da prepis istih gotovo najpozneje do 14. avgusta t. 1. na naslov: Rado Medli, Ljubljana, Rimska cesta 2 pošljejo. Sestanek zaupnikov in referentov je v Ljubljani 15. avgusta ob 3. uri popoldne v hotelu »Štrukelj«. Na tem sestanku se končno priredi snov za glavno zborovanje na Grmu. Event. želje, nasvete itd. naj se sporočijo na gornji naslov. Natančni spored zborovanja se bo udeležencem pravočasno naznanil.
Potok Nikava, ki teče skozi sredo mesta Idrije, sedaj v poletnem času naravnost kriči po regulaciji. Ta bi bila že prišla v tek, da imata vlada in idrijski klerikalci le nekoliko smisla za razvoj in dobro zdravstveno stanje idrijskega mesta. Načrte je že izgotovil deželni stavbni urad I pred dvema letoma, županstvo je pa že pred delj časom prosilo deželno vlado, naj skliče komisijonalno obravnavo na licu mesta v Idriji vseh prizadetih faktorjev mestne občine idrijske, dežele, vlade ter rudniškega in gozdnega ravnateljstva, da se to pereče vprašanje vendar enkrat vsaj principijalno reši. Toda deželua vlada se, kakor je videti, ne briga za težnje idrijskega mesta, akoravno to mesto največ prispeva državi na Kranjskem. Milijone pač rada spravlja država iz idrijskega mesta, ima pa kosmata in gluha ušesa takrat, kadar je treba za to mesto tudi kaj storiti. Neznosen smrad, ki prihaja iz Nikave v poletnem času, ko je stanje vode nizko, znova in znova opozarja na rešitev tega tako nujnega vprašanja za idrijsko mesto. Kadar se bo vnela kaka epidemična bolezen prav vsled Nikave v Idriji, bodo pač vse oblasti pokonci in v svoji biro-kratičnosti predpisovale vse mogoče, da bi pa že sedaj skrbele za odstranjenje največjega zdravstvenega nedostatka v Idriji in s tem preprečile izbrnh epidemične bolezni, zato jim ni mar. AH jih ni že toliko in toliko slučajev naučilo, da po toči ne pomaga zvoniti. Pa tudi v drugem ožini je čimprejšnja regulacija Nikave na mestu. Stara obredna in podporna zidišča lezejo na vseh koncih in krajih skupaj, treba jih je popravljati, kar stane rudniško upravo mnogo denarja. Kako prav bi bilo, da bi se izvršila regulacija, ker bi se vseskozi napravila nova močna obržna zidišča in struga na nekaterih krajih izožila. Kaj torej pomaga krpucati zidišča, ki se bodo čez nekaj let morala itak nova napraviti, ker je regulacija neodložljiva. Ob sedanjih bregovih se tudi ne more ničesar graditi, ker se mora čakati na regulacijo Nikave in u{k)števati regulačno črto. Prav iz tega razloga ni misliti preje na nujno potrebna javna perišča v Idriji, dokler ni izvršena regulacija Nikave. Naj se deželna vlada vendar zgane in čimpreje reši prošnjo idrijskega županstva v nedogledn« korist idrijskega rudarskega mesta.
Velika poletna veselica v Postojnski jami se vrši dne 15. avgusta t. 1. V čarobno razsvetljenci u podzemeljskem svetu bode igralo \ eč godb, plesaželjni gostje se bodo veselo vrteli v prostranih dvoranah. Da bode imela prireditev značaj ljudske veselice, v to je preskrbljeno za najrazno-vrstnejše zabave. C. kr. jamska pošta bode uradovala in za telesni blagor p. n. udeležencev poskrbita jamska restavracija in kavarna. Posebni vlaki bodo vozili po znižanih cenah v Postojno, med drugimi tudi let06 prvič j)osebeii vlak iz Gorenjske in je na ta način dana prilika gostom od severne meje naše Kranjske dežele ogledati si brez posebne zamude časa in z malimi stroški ta daleč sloveči biser naše slovenske zemlje. Vstopnina v jamo je znižana za ta dan na 2 K za osebo, veselica se vrši pri vsakem vremenu.
V Kranjski gori prirede dne 13. avgusta 1011 popoldne, tamošnji pev-<-i svojo veselico na vrtn in v salonih hotela »Razor«, ob sodelovanju popolne Savske godbe, in zvečer s plesom. Ker smo tukaj že ob jezikovni meji, je važnost slovenskega petja in sploh narodnih prireditev jasna. Rabimo pa v ta namen, tudi z ozirom na to, da smo se pevci komaj nekoliko osamosvojili, stika in moralne podpore od strani že dobro vpeljanih, starejši h pevskih društev. Radi tega si usojamo opozarjati že sedaj na ta dan. V tem poletnem času je Kranjska gora hvaležna izletna točka: železniške zveze za dohod in povratek so ob nedeljah še ugodnejše; nahaja se že precej letoviščarjev; poleg go-stilu eksistirajo Še 3 hoteli, novo kopališče s prostim bazenom pod gorskimi orjaki, drevoredi in umetno
napravljena pota po bližnjih gozdovih. V neposredni bližini vasi — 15 minut i vlakom — sto sloviti klanski jeieri; na dolenji strani pa slap Pe-ričnik. Vsi interesentje se lahko obrnejo v teh zadevah na »Kranjskogorske pevce v Kranjski gori«. Podrobnosti se natančneje še določijo in pravočasno objavijo.
Pasja vročina vpliva na Jezici najhuje na možgane penzijoniranega nadučitelja Ziberta. Kadar ne kuje dopisov za »Jutro«, v katerih napada učiteljico, pa pisari anonimna plama. Če učiteljica za šalo in za kratek čas pet minnt mrvo grabi, jo Zibert že v »Jutru« trga; če pa doktor 2i-bert pri mežnarju mrvo grabi, je pa to popolnoma v redu. Res, stari Zi-bert je mož, ki zasluži tisto »spoštovanje, ki si ga je pridobil na Jezici in ki je tako veliko, da se ga vsak človek ogiblje in se vsa ibčina iz njega norca dela. Pasja vročina je menda provzročila, da je stari vinski bratec dobil kolero v možganih.
Elektroradiograf »Ideal«, Prane Jožefova cesta št. 1, hotel pri »Malico«. Zraven glavne pošte. Spored za torek 8., sredo 9. in četrtek 10. avgusta: Riva - Gardska jezera. (Krasen naravni posnetek.) To ta hoče shujšati. (Komično.) Hčerka padcev Nia-gare. (Drama v barvah.) Potovanje po Holandski. (Naravni posnetek.) Asti. (Varietetna slika izborne akrobatske družbe štirih umetnic, ki izvajajo različne dovršene telovadne točke.) Trdno spanje Rozalije. (Jako komično.) — Dodatek k večernemu sporedu od 7. do pol 9. in od pol 9. do 10., ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. Vlomilec ubije izsiljevalca. (Zanimiva drama.) — V petek, dne 11. avgusta velik večer smeha z najlepšimi komičnimi slikami s sodelovanjem »Slovenske Filharmonije«. — Vsak ponedeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek »Slovenske Filharmonije« od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani.
Tatvina. Pred nekaj dnevi j»* bilo v Kolodvorski ulici posestniku Ivanu Malinšku iz Tacna ukradenih izpod blazine 1100 K v bankovcih. Koj po tatvini sta od tam odšla hotelski sluga Franc Zakotnik, roj. 1892. v Ljubljani, pristojen v Moste in brezposelni delavec Anton Štrukelj. Policija je takoj obvestila o tem razna oblastva. V nedeljo pa je dosla brzojavka iz Reke, da sta tam obadva aretirana. Od ukradenega denarja sta imela samo še 206 K.
Med   zakonskimi.   V trnovskem
predmestju živi neki pekovski pomočnik, kateremn ne gre v glavo, da mora svojo ženo preživljati. Navadno pride vsaki večer domov pijan ter ženo pretepava tako, da mora večkrat bežati. Te dni pa je žena našla v postelji pod blazino velik nož, s katerim pravi, da jo je nameraval usmrtiti. Zadevo je policija naznanila sodišču.
Kolo zastavljeno. Dne 3. t m. je
prišel na Bled 181et.ni Jožef Jelene v družbi Edvarda Maherja in Pavla Kartheisena in tam pod pretvezo, da jim je zmanjkalo denarja zastavil kolo »Torpedo« tvrdke Puch za 10 K. Ker drugi dan ni prišel po kolo se je isto oddalo orožnikom. Kolo je črno barvano in je vredno 150 K.
V kandelaber zadel.  Ko je
včeraj popoldne pripeljal s tovornim vozom opeko na Franc Jožefa cesto posestnikov sin Fr. Pleško iz Viča, se je konju snela brzda, v*ded česar ga ni mogel ustaviti. Konj je zadel z vozom v kandelaber, razbil plinovo svetilko in napravil s tem 17 kron škode.
Ogenj v dimniku. Ko je včeraj popoldne na Karolinški zemlji št. 8 delavka Rozalija Kumer topila masi, je švignil plamen v ponev, na kar se je mast vžgala in plamen prišel v dimnik. V dimniku so začele goreti saje, ki so v teku četrt ure pogorele. Ker gospodar že delj časa ni bil pustil dimnika omesti, se bode radi tega moral zagovarjati pred oblastvom.
S ceste. Ko je včeraj pripeljal mehanik Josip Pleško po Poljanski cesti, je zadel z motor vozom v neko perico in jo podrl na tla. Plosko je padel tudi sam in se pri paden nonko-doval na levem kolenu in komolcu.
Delavsko gibanje. Včeraj se je iz južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 11 Slovencev, 22 Hrvatov in 15 Macedoneev. Iz Amerike je prišlo 18 Maeedoneev, 9 Slovencev in 17 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Generalni vikar Ivan Flies je izgubil prost bankovec za 20 K. — Inženir Ivan Miiller je izgubil 50 K v bankovcih. — Kuharica Alojzija Dermelj je izgubila zlato broio. — Kontoristinja Hermina Černe je izgubila zlato žensko uro z enim krovom. — Na juž. kolodvoru je bilo izgubljeno, oziroma najdeno zavitek obleke, dežnik, sprehajalna palica s srebrnim držalom in prazna ročna taška.
Našla se jo denarnica z manjšo vsoto denarja v ljubljanski okolici. Lastnik naj se blagovoli zglasiti pri g. Ivanu Bajžljn v Kolfieju.
Slovenske Filharmonije popoln orkester koncertira danes in v naprej vsaki dan od 7. do 11. zvečer v park-hotelu »Tivolic. Vstopnina 60 v. Vožnja i avtomobilom tja in nazaj z vstopnino 1 K.
Iskas posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodji, 2 korespondenta, 1 kontorist, 3 poslovodje, 3 potniki, 7 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 1 kontoristinja, 1 blagajn i-čarka, 5 prodajalk, 7 učencev in ena učenka. — Službe išče: 3 knjigovodje, 2 korespondenta, 4 kontoristi, 6 poslovodij, 4 potniki, 5 skladiščnikov, 23 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 14 blagajni-čark, 16 prodajalk, 6 nčencev in tri učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za drage pa proti mali odškodnini.
Društveno naznanila.
Dolenjska podružnica »Prosve-te« priredi dne 14. t. m. (t. j. v ponedeljek) ob pol 9. zvečer svoj letošnji občni zbor v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Žužemberk priredi ljudsko veselice v nedeljo, dne 13. t. m. ob 4. popoldne na »Velikem vrtu«, v slučaju slabega vremena pa v notranjih prostorih gostilne g. Fr. Pehani. Dobiček je namenjen društvu.
Veselica boroveljskega Sokola. Zadnjo nedeljo je priredil edini Sokol na Koroškem veselico v prid svojega lastnega doma v Narodnem domu na Trati pri Borovljah. Vreme je bilo lepo, le prevroče; v sosedni vasi pa je napravil nemškutarski »fajer-ber« konkurenčno slavnost. Navzlic temu se je zbralo dosti lepo število domačinov ter gostov iz bližnjih in daljnih krajev, tako da je bil uspeh prireditve — moralni in gmotni — popolnoma zadovoljiv. Kot govorniki so nastopili dr. Ravnik in Ante Beg, ki sta se na veselico pripeljala iz Bele Ljubljane, ter pravnik Josip Čemer, ki je z vsem ogorčenjem ožigosal nesramnost »Sudmarke«, katera je poslala »Bet-telbrief« na slovensko občino. Globok vtisk na poslušalce je napravil posebno govor domačina dr j a. Ravnika. Z zanimanjem je sledil vsakdo njegovim krepkim besedam in z zadovoljstvom opazil, da je ostal isti ognjeviti govornik, kakoršnega se je izkazal za časa študij v boju za domačo občino in slovensko stvar. Spretno je porabil pridobljeno si širše znanje, posebno od bivanja med Čehi, ter dal svojim besedam globo-kejši pomen posebno s tem, da je iz poznanja domačih razmer dokazal, da potegovanje za slovensko stvar ni samo boj za ideale, ampak predvsem boj za kulturni in gmotni blagor vsakega posameznika. Njegove izpodbu-jevalne in iskrene besede Sokolom so našle odmev pri vseh poslnšalcih, kar se je pokazalo kar nato pri zbirki za Sokolski dom v Borovljah. Vsak navzoči si je iskreno želel, da bi govornik mogel posvetiti čim prej svoje zmožnosti ožji domovini. —- Med veselico je razvil mladi svet svojo nagajivost s koriandoli, šaljivo pošto itd.Sokoli-pevci so dali duška svojim čustvom z ubranim petjem, tamburaši pa so neutrudljivo svirali še bolj neutrudljivim plesalcem. Veselice se je udeležil tudi vrli narodnjak Mat. Prosekar in sivolasi Lovro Z a b 1 a č a n, ki je z očitno radostjo gledal sadove svojega dolgotrajnega, nesebičnega delovanja. Tudi on je s ponosom gledal na mlade Sokole, ki so poklicani, da dovršijo njegov trud. Dala sreča junaška in podpora domovine, da si bo ta mladi in čili Sokolić kmalu postavil v sovražnem taboru nepremagljivo trdnjavo — lastno streho! Na sdar!
.Zveze jugoslovanskih železničarjev" podružnica v Kranju v nedeljo dne 13. avgusta 1911, na vrtu gostilne ge. Šmid na Gašteju vrtno veselico. Na sporedu je srečolov, šaljiva pošta itd. Svira godba gasilnega druStva v Kranju. Začetek ob 4 uri popoludne. Preplačila se v prid društva hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo pozneje z istim sporedom.
Slovensko društvo .Upa" v Zagrebu je sklenilo pri svoji redni seji, da bode v času vsesokolskega zleta imelo neobvezno shajališče v Zagrebški izložbi na sejmišču, gostilna .Baki", vse tri dni vsaki večer od 6 ure naprej, v svrho, da se moremo medsebojno spoznati ter se tudi sniti s starimi znanci. Savea Hrvatskoga Sokola nas je naprosil, da bi se žrtvovali slovenskim sokolom kot voditelji, kar smo jim radevolje obljubili. Nosili bo-demo narodni znak. Natančnejša pojasnila bo dajal na mestu gostilničar.
Obrekovanje dr. Kukovea,
Zanesljivo izvemo, da se je uprizorila zoper dež. poslanca in odvetnika g. dr. V. Knkovea v Celju neka spletka, s katero se je bavilo že okr. sodišče v Celju. Podlago tvori neka ovadba celjske mestne policije, ki očita dr. Kukovcu nek nenraven čin v privatnem življenju. Dr. V. Kukovec su m ničen je zavrača z vso odločnostjo kot neutemeljeno in v resnih krogih nikdo ne veruje v resničnost navedb dotičnih prič, ki so iz nemškega tabora. Dr. Kukovec je vložil tožbe zaradi obrekovanja in bode iste na vsak način vzdržal. Naj bode pa vspeh kakršenkoli, toliko je gotovo, da je značaj g. dr. Kukovea tako plemenit in splošno poznan, da bode obrekovanje vzbudilo senzacijo le med škodoželjnimi njegovimi sovražniki. G. dr. Kukovec je izrekel tudi odločno le« 1 jo, naj o celi zadevi v njegova obrambo nič ne pišemo, ker hoče izbojevati to zadevo le izven časopisja. Posledice bode izvajal po treznem premisleku tudi v političnem življenju.
Vojaštvo in kolera v Trstu.
Sedaj ko divja ta morilka v Trstu, treba je, da se ukrenejo vsi koraki, da se bolezen ne razširi in ne zanese v druge kraje. Vojaška oblast je tu upoštevala in izdala ukaz, da se v Trstu bivajoči reservisti letos nc kličejo na orožne vaje. Treba pa je sedaj, da vojaška oblast ukrene potrebno, da se tudi v Trst ne kličejo reservisti na vaje izven Trsta. V tem pogledu naj merodajni faktorji ukrenejo potrebno, da se prekliče jo vaje v Trstu, ker ravno za mesec avgust poklicanih je več ljubljanskih reservi-stov k orožnim vajam tja. Na vojašro oblast pa apeliramo, da za čas ko se širi kolera po Trstu, opusti klicanje reservistov na vaje v Trst in okoliro.
Umetnost.
F. Tratnik: Mesečna revija ►Rude Kvetv« v Pragi prinaša reprodukcijo Tratnikove slike »Hrepenenje« in skice k znanim »Slepcem ter jako lepo oceno o njegovih delih. Med drugim piše: »Silo svoje umetnosti, ki mogočno vpliva na na-*, podaja Tratnik v veliko lepih skupinah, psihologično prloboko čuteče bede in bolesti delavnih ljudi« — Tako spoznavajo tudi v tujini našo slovensko umetnost. Ž.
Razne stvari
* Požar pri Franzcnsfeste. Poročila, da je dež pogasil gozdni požar pri Franzensfeste so se izkazala kot neresnična. Dež, ki je padal predvčerajšnjem je moprel poprasit! le manjše oddelke, zlasti pa je pocra^il oirenj, ki je tlel še na pogorišču. Ofircn ? divja sedaj že nad 150 ur in če tudi se lahko trdi, da je največja nevarnost že odstranjena, vendar le n". misliti na to, da bi mogli vojaštvo zopet poslati ■ pogorišča. Najmanj 2 do 3 dni bo še trajalo, prodno bodo mogli ogenj popolnoma zadušiti. Do-sedaj je uničil ogenj že 4o0 do 500 hektarjev gozda in napravil nad m milijon kron škode. Vm nadaljne akcije so odvisne od tega, če ne potegne zopet neugoden veter.
* Ladja se potopila v NHu. Kakor poročajo iz Aleksandri je se je potopila f>. t. m. v Nilu ladja, ki je bila
I polna domačinov, ki so se peljali na trg v Desuk. 36 utopljencev so potegnili iz Nila, sodijo pa, da je vtonilo skoro 100 oseb.
* Ostri streli pri vojaSkfh vajah. Pri vojaških vajah se dogaja po celem svetu, da padajo večkrat med vajami ostri streli. Največkrat se zgodi to iz pozabljivosti p remen i ti ostri naboj, ki ga je vojak rabil preje v službi, 6 slepim nabojem, ali vsled neprevidnosti. Velikokrat pa se to zgodi namenoma. Storilca je med splošnim streljanjem jako težko dobiti, ker treba mu je le izstreliti po ostrem strelu še en slep strel in na puški se ne more več konstatirati ostrega strela. Slično poročajo iz Italije, da je bil ustreljen med divizij-skimi vajami v okolici Rima vodju ▼aj generalnemu poročniku Scottisu konj, na katerem je sedel. Kroglja, ki je bila namenjena, kakor sumijo, Scottisu, je zadela konja v vrat tako, da je obležal na mestu mrtev.
* Spomini gospe Toselli. Gospa Toselli se je odločila preprečiti objavo svojih spomiuov. Do tega koraka jo je privedla uničevalna obsodba časopisja, prepoved teh spominov v Avstriji in resni nasveti njenih prijateljev. Začela se je pogajati radi tega i svojim založnikom v Londonu. Ta zahteva za svojo odškodnino toliko, da mu gospa Toselli sama ne more ustreči in more doseči to le s pomočjo saškega dvora. — Na saškem dvoru pa so sklenili, da ne žrtvujejo aa preprečitev objave teh spominov niti vinarja, in vs traja jo na stališču, da naj bivša kronprincezinja trpi sama posledice svojega ravnanja.
d
* Vodovod ta Jeruzalem. Z velikim pompom so otvorili i a blagoslovili kanalizacijo in vodovod v Jeruzalemu. Bes je lahko kanalizacija blagoslov za kako mesto, da pa blagoslavljajo kanale, se je gotovo prvič zgodilo v Jeruzalemu in so s tem obrede brez dvoma hudo kompromitirali. Jeruzalem je imel sedaj že stoletja samo vodo iz cistern in kapnico ter so morali, če je zmanjkalo tudi te vode, do vaza t i vodo v sodih iz Jaffe. Za novi vodovod so uporabili inženirji na mnogih krajih stari salomon-ski vodovod, zlasti tudi neki nad 3000 let stari akvedukt.
* Tarnovska je nevarna ženska. V Benetkah se je Tarnovski godilo v ječi tako dobro, da so jo morali poslati v ječo v Milan. Sedaj pa se ji tam ne godi prav nič slabše. Umorila je sicer svojega ženina, kljub temn pa si ve osvojiti najtrdnejša srca, celo srca ječarjev in ravnateljev jet-nišnie, ki sicer niso znani kot posebno rahločutni ljudje. V Milanu ima v jetnišniei baje svojo posebno Inksurijozno sobo ter se redno sprehaja po privatnem vrtu jetniškega ravnatelja. Tudi obiske sprejema in zabava se, kakor se ji ljubi ter dobiva hrano za sebe in za svoje goste iz nekega hotela. Nevarna ženska mora biti res.
* Podmorski čoln v skrajni nevarnosti.   V vojnem   pristanišču v
Cherbourgu je manevriral podmorski čoln Rubis. Naenkrat se je začel čoln potapljati, ker se je odprla nenadoma neka vodna odprtina. Kapitan, ki je bil na krovu, jo to opazil in ukazal svojemu poročniku Carbonieru, da naj poskusi čoln rešiti. Ta je udri v notranje prostore, ki so bili že vee ko do polovice napolnjeni 7 vodo. Vojaki so bili popolnoma zmedeni in le s pomočjo nekega Bretauea se mu je posrečilo, da jih je umiril. Z njihovo pomočjo je odprl v zadnjem trenotku veliko turbino, nakar se je začel Solo zopet poeasi dvigati in prišel na po> ršje. Poročnika Carboniera so predlagali za vsprejeni v Častno legijo, odlikovan pa bo tudi odločen Breta-nec, ki je tudi veliko pripomogel k rešitvi.
* Upor na španski    vojni tadj*.
'*red nekaj dnevi se je povrnila iz Tiingerja na ukaz vojnega ministrstva španska vojna ladja - Numan-eia«. Ta nenaden povratek bojne laJ-je so povzročili uporni mornarji, ki so napadli v noči od 1. na 2. avgusta častnika "Dona de Luna. ki je imel službo v tej noči. Častniku se je posrečilo upornike, ki njega osebno niso sovražili, da je napadalce pomiril in jih razorožil. Kapitan je nazuanil relo zadevo brzojavno vojnemu ministrstvu, ki je odredilo, da se mora ladja takoj vrniti domov. Ob povratku je inspiciral ladjo vojni minister, ki je imel na mornarje dolg nagovor. V2 upornikov so izročili vojnemu sodi r*u. Vzroki tega upora še niso znani, vendar pa trdi vojni minister, d,* ^a niso povzročili politični, marveč v.golj osebni vplivi.
Telefonski! in Brzojavna
poroffio\
Izgled štajerskih  justičnib razmer.
Maribor, 0. avgusta. V ponedeljek se je obravnavala pred okrožnim sodiščem obtožba zoper rodbino Eh-man 11 Dolenje Vižinge pri Maren-bergu. Ta obravnava je sijajen iz-gled spodnještajerskrh justienih razmer. Drobnič, načelnik podružnice : Siidinarke« v Marenbergn, je oče treh nezakonskih otrok. V četrto mu i« porodila dekla deželnega poslanca Langerja dvojčke. To mu je bilo pre-e vč. Ko ga je tožila radi očetovstva, jo je ovadil Drobnič po nasvetu prijatelja sodnika Rotha zaradi goljufi je. Sodnik Granitz je začel preganjati deklo Kliman in celo njeno obitelj. Nekateri, preplašeni in zmešani vsled večmesečnega zapora so se v svojih zagovorih nekaj zapletli in državno pravdništvo je vse posadilo na obtožno klop. Kot priča zaslišani Drobnič je izpovedal pod prisego, da ni občeval z deklo Kbman. A .sodišče je ravno v tej točki deklo Ehnian oprostilo in je izjavilo, da je vendar možno in verjetno, da je Drobnič po krivem pričal in da je on vendarle oče tistih nezakonskih dvojčkov. Posebno vlogo je igral sodnik Granitz, ki je sam priznal, da je kot preiskovalni sodnik teroriziral obtožence. Zveder je potem prijateljsko popival 1 Drobničem, ki spada na obtožno klop zaradi hudodelstva goljufije, kakor spada Granitz najmanj v disciplinarno preiskavo.
Pastor se je zastrupil.
Corica, 9. avgusta. Tu se je zastrupil z lizolom protestantski pastor Streiterianer.
Zrakoplovstvo.
Dunajsko Novo mesto, 9. avgusta. Danes opolnoči se je dvignil inženir Zablatnik sedemkrat s svojim zrakoplovom in dovršil sedem pole-
tov s pasaiirji, ki ao ee mu vsi dobro
posrečili.
Procesija namesto sprevoda.
Olomoe, 9. avgusta. Nemški magistrat olomuški je prepovedal slavnostni sprevod povodom češkega katoliškega shoda v nedeljo, dne 13. avgusta. Češki duhovniki pa so sklenili namesto slavnostnega sprevoda prirediti procesijo z najsvetejšim, da na ta način nekako imunizirajo sprevod.
Atentat na drohobiAkega podžupana.
Drohobice, 9. avgusta. Tu je izvršil nekdo včeraj na drohobiškega podžupana Jakoba Feuersteina, pro-vzročitelja drohobiških grozodejstev atentat z revolverjem. Fenerstein ni bil ranjen. Atentator je pobegnil.
Vlomilca in morilca.
Lvov, 9. avgusta. Danes ponoči sta vlomila dva lopova v stanovanje neke rodbine, ki je na letovišču. Zalotili so ju in ljudje in stražniki so ju začeli zasledovati. Na begu pa je eden izmed vlomilcev potegnil revolver ter štirikrat ustrelil proti zasledovalcem. Ustrelil je dva, ki sta bila vlomilcema za petami. Nato sta oba lopova ušla in izginila brez sledu.
Gozdni požar pri Franzensfeste.
Franzensfestc, 9. avgusta. Škodo velikanskega gozdnega požara pri Franzensfeste cenijo na 2 milijona
kron.
Demisija vojnega ministra.
i »ud i m peš ta, 9. avgusta. »Buda-pesti hiriap«, ki stoji ogrski vladi zelo blizu, pravi, da pomeni demisija skupnega vojnega ministra Schon-
aieha tudi hud udarec 8S predlog brambne reforme v ogrskem državnem zboru.
Ukraden poštni voz.
Budimpešta, 9. avgusta. V Sator Alji so ukradli neznani tatovi iz poštnega voza poštnega vlaka 14 denarnih   pisem v skupni vrednosti
;>4.600 K.
Trgovska akademija v Sarajevu.
Sarajevo, 9. avgusta. Včeraj je predložila posebna deputacija iz Mo-starja ministru Burianu prošnjo za ustanovitev trgovske akademije v Mostaru.
Atentat na abiturijenski   sla vnesti.
Sarajevo, 9. avgusta. Židovski abiturijenti so slavili snoči svojo slavnost. Med plesom je neki mlad slikar naenkrat ustrelil iz revolverja na neko plešočo damo ter jo težko ranil na roki. Ko sta pristopila k njej dva židovska dijaka^ da ji pomoreta. je začel slikar zopet streljati in je ranil oba težko na roki in na glavi.
Požar v Sarajeva.
Sarajevo, 9. avgusta. Danes ponoči je izbruhnil v neki gostilni po-"iar, ki se je hitro razširil in uničil 3 hiše ter več hlevov. Tndi 16 konj je poginilo v ognju.
Črna gora in Malisori.
Cetinje, 9. avgusta. Črnogorska vlada uradno dementira vesti tujih listov ter pravi, da Crno gora od Turčije ni sprejela za pogoščenje, oziroma preskrbo Malisorov nikakršne odškodnine, marveč se je dala voditi pri vseh svojih korakih zgolj <k! gostoljubja drugih namenov.
Papeževo zdravstveno stanje.
Rim, 9. avgusta. Papežu *e je bolezen poslabšala. Včeraj j«- imel mrzlico. Telesna temperatura naš* 38°. K njegovi bolezni se je pridružil še bronhijalni katar.
Princ regent Luitpold.
Monakovo, 9. avgusta. Zdravstveno stanje princ regenta Luitpol
da je brezupno.
Rim, 9. avgusta. Danes se je vršila ob nenavzočnosti papeža slavnost obletnice njegovega kronanja.
Kolera.
R"m, 9. avgusta. Zaradi v Italiji razširjene kolere je bil svetovni dermatološki kongres v Rimu preložen na april.
Budimpešta, 9. avgusta. Danes je bila vložena v ogrskem državnem zboru na ministrskega predsednika interpelacija zaradi kolere v Trst 17. Interpelacija zahteva, da ukrene ministrski predsednik nemudoma vse, da prepreči razširjenje kolere na Ogrsko.
Veliki Varadin,   9. avgusta. V
Kiš Kerešu je zbolela neka deklina za kolero.
Demisija Bifaat paše.
Carigrad, 9. avgusta. Rifaat paša, ki pride kot poslanik v Pariz, je podal svojo demisijo.
Inventura cerkvenega premoženja na Portugalskem.
Lizbona, 9. avgusta. Vlada je odredila po celi deželi inventarizacijo cerkvenega premoženja na Portugalskem. Na raznih krajih je prišlo do hudih spopadov med uradniki in
kmečkim prebivalstvom, ki se inventuri upira. V mestecu San Climente je naišlo včeraj do ostrih spopadov. Posredovati je moralo vojaštvo z orožjem v roki. Več kmetov je bilo smrtno nevarno ranjenih.
Maroško vprašanje.
Pariz, 9. avgusta. Iz Berolina poročajo, da so se nemško-francoska pogajanja zopet precej zavlekla in da bo trajalo še dolgo, predno bodo pogajanja končana,
Pariz, 9. avgusta. Vojni minister je sklical vse vodje generalnih štabov francoske vojske na osemdnevne skupne konference v Pariz. Ta poziv vzbuja v vsi javnosti velikansko >ei-zacijo.
Berolin, 9. avgusta. Predsedstvo nemških socijalnih demokratov je sklicalo v vsa večja nemška mesta manifestacijska zborovanja, na katerih bodo sprejeli protestno resolucijo proti nemški maroški politiki.
Nezaupnica angleškemu ministrstvu.
London, 9. avgusta. Zbornica lordov je sprejela ■ 282 proti 08 glasovom nezaupnico angleškemu ministrstvu, kar pa ne bo imelo nikakršnih političnih posledic, ker je bila nezaupnica v dolnji zbornici odklonjena.
GosnoMvo.
— Žater, dne 4. avgusta 1911. Ker pomanjkuje lanskega hmelja, se kupčija ne more živahneje razviti — to pa tudi zaradi tejra, ker hmeljarji za svoje redko hlajro več zahtevajo in ker ne silijo s prodajo. Nominalna cena za lansko blago znese 200 K za f>0 kg. Povprašuje se tndi po stare j šeni hmelju, katerega plačujejo do 110 K za 50 kg. Kupeijsko razpoloženje je zelo čvrsto — navzlic nenavadno velikem konsumu piva in tudi z oziroui na novo letino. Ker od našega zadnjega )x>ročila ni deževalo, se je stanje hmeljnikov poslabšalo in sicer v toliko, da ni več upati na B/a ampak le na V2 lanske množine pridelanega hmelja. Vročo vreme po dnevu in hladne noči ne vplivajo nerodno na razvijajočo se hmeljsko rastlino. T)p-ževno vreme bi zamoglo stanje zbolj-šati, vroče pa še bolj oslabiti. Z obiranjem bodemo pričeli po 15. t. m Tndi iz drugih dežel prihajajo le neugodna poročila, zlasti pa iz Amerike, katera ne bode pridelala toliko, kolikor sama potrebuje — še mani pa bode mogla kaj eksporti rat i. — Saa-zer Brauer & Hopfenzeitung^.
Bratje!
Bratsko hrvatsko So-kolstvo nas na prisrčen način vabi na svoj vsesokolski zlet. Na tisoče hrvatskih Sokolov se bo zbralo tedaj v kraljevem Zagrebu, da skupno z neštetimi množicami svojega naroda manifestirajo za vzvišeno sokolsko idejo, ki obsega v sebi kulturo, delo, napredek in neupogljivo voljo, vztrajati do zadnjega v težkem boju za svete ideale hrvatskega naroda.
Gotovo je, da prihite te dni slovanski Sokoli iz vseh krajev v Zagreb, da izkažejo s svojo udeležbo "ljubezen hrvatskim Sokolom iu celemu hrvatskemu narodu i
Bratje slovenski Sokoli! V prvi vrsti poklicano je ravno slovensko Sokolstvo, da se udeleži v kolikor največjem številu tega hrvatskega zleta in s tem dokaže, da niso prazne besede o slovensko - hrvatskem bratstvu in vzajemni ljubezni.
Pohitimo, bratje, v Zagreb, da s svojo navzočnostjo podkrepimo hrvatski narod v njegovem težkem boju, ki ga vodi za svoj obstanek, in da se obenem nasrkamo sami novih moči, da pride sokolska ideja v kri in meso našega slovenskega naroda.
Slovenski Sokoli se odpeljemo Iz Ljubljane v soboto 12. t. m. ob 3*10 popoldne z osebnim vlakom v kraljevi Zagreb.
Na zdar!
Predsedstvo:
MSlovenske Sokolske Zveze".
Umrli so v Ljubljani:
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Družbo sv. Cirila in Metoda: G. Frida Bučarjeva v Kostanjevici, 36 K 72 vin., nabrala na odhodnici gosp. dr. Ceaarka in njegove gospe soproge z geslom: »V slovo nas hvaležnost družita nocoj — solze prijateljstva vzemite seboj!« in požrtvovalna telovadka »Verica« 11 K, nabrala ob priliki sokolskoga zleta v Domžalah dne 6. avgusta (in sicer so darovali: Vera, Jožica, Jože, Teo, Pene, Franci in Mirko). — Skupaj 47 K 72 vin.
Živeli nabiralci in darovalci! Izdajatelj in odgovorni urednik:
Dne 8. avgusta:   Edvard Poče-densek, železniški revizor v pok., 7 let, Radeckega cesta 11.
Dne 7. avgusta: Frančiška Jane 1 j, žena krojaškega pomočnika, *J5 let, Zabjak 4.
Dne 8. avgusta: Pavel Vajde delavec, 68 let,   Radeckega cesta 11
— Štefan Pogačnik, deželni računski oficijal, 31 let, Slovenski trg 8.
V deželni bolnici:
Dne 4. avgusta: Angela Pod jed, l>osestnikova žena, 29 let.
Dne 5. avgusta: Marenčič Neža, služkinja, 30 let. — Jernej Velkavrh, delavec v tobačni tovarni, 42 let. —
— Avgusta Niesner, žena godbenika, 25 let. — Neža Mivšek, tesarjeva hči, 21 let.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 8. avgusta 1911. Termin.
Pšenica za oktober 1911. . za 50 kg 1129
Rž za oktober 1911   .   . . za 50 kg   9 20
Koruza za avgust 1911 . . za 50 kg 767
Koruza za maj 1012 .   . . za 50 kg 765
Oves za oktober 1911   . . za 50 kg  8 23
Za prebivalce mest, uradnike Itd.
Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „affoll-ov Seidlltz prašek," ker vpliva
na prenavljanje trajno in uravnevalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja ? XL Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. 2VI0LL, c. iu kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov
prepar&t, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 18
jJMHUJg
las 1 pin-mm
podlagi
\z f resnici najboljši način za okrepitev kole na glavi in za ojatesje las.
Con za staklenici K 2*50.
lato staje za več neseciv.
2M12G&:
•DUNAJ*
• auoAPtiT-
.TRST. •Pftftt*
U KRISTUA NJA
TOVARN
PRAGA
•WMTt*tC
KlAT<
il^alkA*
m-4
KintA
* ■    K.C.L. ^
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprckosljiva so
EDfTA kolesa.
"ajeaJiroejis jinstfi. Hctrttam caili Braa'i;: .
K. čamepnik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
M. hpAi i tiltfli usti Mi.
Izposoje vanje koles.
Zlata svetinja
"Berolin, Pariz, Rim itd.
najboljše itm
^/   Stritarjttt nta7. I /
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: 8eydlin".
1
Kjer sta v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLOR1AN".
Želodčni liker
je pripravil tek In prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovost liter K 2-40. Kabinetna kakovost     „   „ 4 so.
Naslov za naročil«: „rLORU.V-, Ljabh>ra.
J
Postavno varovano.
Rodbini Pogačnik In Vodnik naznanjata vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih preljubi, svak in stric, gospod 2723
5tcf^e» pogaeni^
deželni računski oficijal
včeraj po noči v 31. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri v četrtek, dne 10. avgusta t I. ob pol 5. uri popoldne, iaf hiše žalosti Slovenski trg 8 na pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtne maše se bodo brale v farni cerkvi Mar. Oznanenja.
Bodi mu blag spomin!
V LJUBLJANI, dne 9. avgusta 1911.
ialajtti Mtatt.
Prvi stoveaaki požre tari tatoi Jot. Tiri.
S
„Domovina"
Ponudbe in pojasnila glede dijaških stanovanj se sprejemajo in odela jejo od 20. avgusta naprej.
prof. Jnjr, t. e. blagajnik.
JEVA
Proti prahajem, in izpadanju las
deluje najbolj že priznana
TanoG-cbiniD tinta
katera  okropduje  taslšče, odstranjuje
luske in preprečuje izpadanje las.
1 uteltlpnieti z n«vodom a Ki
Razpošilja sc z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgiSkih obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekarne Milana Leusteka
t Ljubljani Rasljeva casta it. L
poleg novozgrajenega Fran Jo zetovega
i ubii. mostu. 169
V tej lekarni dobivajo zdravila radi člani bolniških blagajn južne železnice, c kr. tobačne tovarne in okr. bolniške
blagajne v Ljubljani.
Meteorološično poročilo.
V Šina Rtd BOrjem 306*2.     Srciijl zntai tlak 7Mf aa
avgusta 1	Cas opazovanja	Stanje barometra rmm j	S« t— —	Vetrovi	Nebo
8. w	2. pop. 9. zv.	739*9 1 740 1	30*3 239	sr. jjvzh. brezvetr.	jasno pol oblač.
9. i	7. zj.	740-2	171	si. jvzh.	jasno
Srednja včerajšnja temperatura 23*1 norm. 194\ Padavina v 24 urah 00 mm.
"Društvo kranjskih deielnih raćonskib uradnikov v Ljubljani
javlja tužno vest, da je njen zvesti član, gospod
Štefan Pogačnik
deželni računski oficijal
nenadoma preminul.
Pogreb predragega tovariša bo v četrtek ob pol 5. popoldne, iz hiše žalosti Slovenski trg št. 8. 2722
Bodi mu blag spomin!
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, predobri soprog, oziroma oče, stari oče in tast, gospod
Jakob Matjan
posestnik in gostilničar „Pri kaniti mizi"
danes zvečer ob J,'47. uro po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega dragega pokojnika bo v četrtek dne 10. t. m. ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v»| Zgornji Šiški št. 17 na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. 2719
V Zgornji Šiški, a avgusta 1911.
Zalajati ostali.
Namesto vsakega dragega obvestila.
Smnktkatiznmi
ta aoaafo P*f 1
F# IIHi, 11—M
■a, aa P*
ravM !■ kraijc
II I SO v. »■i Ml OL M.
oN a a kf l
Hotel ,VEGA'
v Spodji Šiški se odda
s 1.  novembrom v najem.  Več pove
Antona Maver, Metelkova mL t«
I
to o*
za slovenski, aeaaikl in hrvatski jesik
z večletno pisarniško prakso tate amestau
Nastop takoj, event po dogovoru. Blagohotne ponudbe se prosijo pod „Kore-spondent" na upravništvo „Slov. Naroda".
taoaadstropna
za dve družini na lepem prostoru z lepim vrtom 80 pO Bilki OOkl proda.
Natančne   podatke,   da Tomat
Čeh, L ulica, Pot ▼ Rotno dolino
štev. 237. 2702
2692  wr #
Kupujem:
zelje, krompir,
zelenjavo,  sadje itd.
L. Josef, La/arethgasse 33, Gradec.
II restavraciji Mi Dolenjska testa I
3 nedelje zapored 2711
domač ple;
v vrtnem salonu.
it
Prešernove slike
prodaja in pošilja pi petnem povzetja Iv. Bonačv Ljubljani.
Cena sliki S kron.
273
Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da som svojo
j e 2713
trgovino
z bandaži in moderci
preselila
na Sv. Petra cesto 28
in se priporočam za nadaljnje zl panje.
Minka Kocjan.
Javna zahvala.
Ko sem prišel tu sem za nekoliko dni na obisk, sem nagloma in jako nevarno zbolel tako, da je bila vsaka nada na ozdravljenje izgubljena. Toda izvanredni spretnosti in vestnosti
ravnika dr. Zi
ki je moji bolezni posvetil vse sile, se je posrečilo, da sem popolnoma ozdravil. Zaradi tega se temu gospodu, ki mi je rešil življenje potom javnosti najsrčneje zahvaljujem. 2721
Kamnik, 8. avgusta 1911.
Josip Sor«
pristav tobačne režije v LjubuSkem.
Učenca
poštenih staršev, ki ime veselje do trgovine in ki je dober v računstvu zdrav in krepak oprojmo takoj trge-
Vama  špecerije   in   Železnine  Fran O
I sil aH, u mada rita ti jižii Zelenici
2626    se odda za november
dvoje stanovanj
ki obstoje iz dveh velikih sob, pred-sobe, balkona, kopalne sobe, pritiklin in porabe vrta. Lepa zračna lega. Več ise zve v upravništvu »Slov. Naroda«.
2689
liče se
potnik
za veletrgovino žganja in vina, dobro uveden po Koroškem in Štajerskem, samo prva moč. — Ponudbe naj pošlje na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Don učenca
iz   boljše   hiše   in   boljše izobrazbe
mr sprejme "K
trgovec Ivan  Ravnikar v Celju.
Vstop po dogovoru s starši takoj.
2712
z vrtom, gozdom in v hiši se nahajajoča
:-: kovaška in ključavničarska delavnica :•:
se pod zelo ugodnimi pogoji
IMF* proda takoj.
Več se izve pri Dragetinu Paš, obe. tajniku v Radečah pri Zidanem mOStn. 2715
SftZoSni salon.
Oaoiitim Sama-nt pzipozoča
ic naftincjocja cfiuoa
239        Sod Sza-nco.
foaini 64o6u&i večno pti-pzavljcni. čfafio 'tudi venci o faa&ovi in z&&nc cvetlice ••.   dotna i&aotovifcne,. ,\
n n
Ha debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloteno
240
trgovino
i
iskiin in vseh vrst fera in pletniiai
354
in vse
Devocionalije
ite blago za boija
pota.
Mla dnu MAH Krnil«.
•/foton
Erneat Jevnikarj«
Duajjii ruta, v hiti gostilne št. 6.
Jadnik
Izjava.
Izjavljam, da ali aa nikako dolgove ali nareoUa, U U so delala na moje ln naj bo te od kogar koli.
V Ljubljani, 7. avgusta 1911.
Jakob Zalaznik.
2699
po 3 velike sobe se z HO- 2648
vembrom oddasti. Pojasnila pri M. KrištofiC - Bučar.
Prodam za obrt in trgovino
pripravno 2675
hiso^
v sredini Ljubljane. V račun vzamem
vilo z vrtom. Ponudbe pod šitro „30 T" poste restante. glavna poŠta Ljubljana.
Hodni clevatorlf
(ćrepalo na vreteno)
za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zračne,  plinove,   naftove in
bencinove poslavlja najceneje
J. K. Rudolf
Cm kr. dvorni dobavite«; r       v Plznji.
Važno za vinske trgovce
: Kil
I
«1
g
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1
se dobivajo po prav nizki ceni
2545       pri tvrdki
J! Rosner i 6°.
v Ljubljani.
Važno za vinske trgovce
*    b>. *
IS!
1:1
\%\
i ° i
|?|
Išče se zanesljiv praktično izvežban
Teoretično izvežban ima prednost.
Ravnoiam se sprejme samostojna
vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja. Vešče laške korespondence imajo prednost.
Ponudbe z navedbo referenc ter zahtevo plače se naj vpoŠliejo pod »podjetje« na upravništvo »SI. Nar.«
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
jjronilne uloge
od K 2— do K 100.000-—
proti S°/0 obrestovanju, ter povrača zneske do K 5000'— brez odpovedi, zneske do K 20.000-— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 2249
Trgovski učenec
ao takoj sprejme 2693
v trgovino s specerijo in manufakturo pri Jas. Blemeneien v
ali solicitatona sprejme notar Bat v Celja.
Zaradi dopusta ponudbe na naslov: Dr. Oto-kar Srni, LJubljana, Sodna ulica *tev. t.
na Bledu št. 142,
v najlepši legi, z velikim vrtom, lepim razgledom na okolico, oddaljena 10 minut od jezera
u proda iz proste roke.
Cena po dogovoru.
2674
Pod ugodnimi pogoji se iz proste roke proda
OB     "W 2628
v kateri je dobro idoča gostilna.
Več  v upravništvu   »Slov. Naroda«
Dunaj
z lepo pisavo zmožna obeh dež. jezikov dobi trajno službo v večji trgovini. Priporočila pod „Schdne Schrilt" Graz Hauptpostlagernd. 2683
z mešanim blagom in z vsemi poljskimi pridelki na debelo obenem s tab. trafiko in
*f^Z£Š?°: takoj v najem
v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem. Vprašanja  pod „Trgovina   200" na
upravništvo ,,Slov. Naroda." 2701
Sprejme se takoj
začetnica za trgovino
s papirjem in galanterijo ter
blagajničarka
katera je ponolnoma zmožna knjigo« vodstva pri Fr. iglicu, Ljubljana, Mestni trg. 2697
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 245
V novozgrajeni hiši na Poljanski cesti 71
se oddajo za novembrov termin
stanovanja
s 3 sobami in pritiklinami, dalje
velika, n* novo urejen«
prodajalna.
Natančneje se izve istotam.
Janko Predovifc v Ljubljani.
2445
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
D.lniftka glavnica K 5,000.000- SlrHjirJAVa   ulioa itCV. 2. Rmrnl f.Ml 010.0OO kran.
PoOndfcnlce v Spljeta, Golovca, Trata, Sarajeva In fioricL
Sprejem vloge aa kajBke h aa ttkofi raba ter Jih
okesttjc el acvtoft ta
41   "j laptje ia prodaja tnSkt a vrtliostu papirje vseh vrst P |0 po lacvooi hana.
25
64
14
54
M2HD
5347
It.
KRANJSKA
Stavbno podjetništvo j plearrna za dote § opekarne e atrojnim
Leta 1M7. ■otaiitovljema delniška družb« 427
STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
TttofM /itev. «S.
I« atnvknotoknhlka iai ee Viftiij kamnolomi
I aaaareiae in mineralno e atrojnim obratom za stavbnu j v Podpeei in w Opatiji. — Priporoča ee za stavbna dela vanlt e
in fina
ODiii zavod M n GeldsteiB
Ljubljana. Pod tranco 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov Ičipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
2 hiši
na najlepšem prostoru glavnega trga v mestu Slovenjigradecu, z dobro idočo gostilno, lepo urejeno trgovino s skladišči, prostori za mesarijo, ledenico in lepim vrtom se proda pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
Pojasnila  daje Tomaž Šttbler, tlastan]. Koroško. 2631
Vino!
Razprodaja najfinejših vil
samo iz lastnih goric začela se je pri Ivana Melasa posestnika aorto na Blsolskom, postaja: Bretice,
Komur ni pri nakupu za en krajcar naj naj si naroči letnik 1908 1 ali več polov-n jako v bode vsaj vedel, kaj je žlahtna kapljcia posebne kakovosti v tem času.
Zaloge je zdaj še preko 1000 hektolitrov. Cene so od 60 v. do 80 v. po letniku (1908 in 1909) in po kakovosti. 2678
ANTON ŠARC, LJUBLJANA.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno
izdelano perilo po nizkih cenah.
,TETRA*
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. ::
Vzorci na razpolago.
1977
SSS Najboljša in najzdravejsa —
barva zo lase in brado
je dr. Drallea „!IERILM, ki daje sivim in pordečetim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMOLI
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
Hotel
Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljani 1913
Sv. Petra cesta štev. 27
•••   Lepe zračne sobe. .-.
Priznano fina kuhinja.
Izborao pijačo. Nizko cene. Lepi restavracijski prostori.
Ilaivečji restavracijski vrt v Linliljanl
3van Jax in sin
e UutUjaml
Dunajska centa 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznik koles.
353
Šivalni stroji
aa rodbino in obrt.
Brezplačni kuni za vezenje v hiši
Pisalni stroji „ADLER".
Prva največja eksportna fvrdka ur. zlatnine in srebratne
H. SUTTMER
Ljubljana, Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra ruta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „    „ H    „ „ „ 9*70 M
14 kar. zlata  „    ,....., „44-— M
Nikelnasta damska ,, z verižico „ „ 8-50 „
Prava srebrna f,     N „     „ „ „ 9*50 „
14 kar. zlata „     „     .   .   . „ „ 20*— M
Uhani zlato na srebro 1#S0 M
14 kar. zlati uhani..... m m 4*50 „
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „iko".
Teon št 273. Telefon st. 237.
.8
m
arodna
r •
srna
--'-v.. .
& w:i -4«
-   - r^.
■
Vaška kronika.
Spisal Ivan Lah. Cena broa. K 1-70, ve*. K 270 s pošto 20 v već.
Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih puntov.
Čez trnje do sreče.
Spisal SenČar.
Cena broi. K 2-20, vez. E 2 20, s pošto 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spiral Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. K 1-40, vez. E 2-40, s pošto 20 v več.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
a malo.
Spisa! V. Beneš-Sumavsky. Cena broi, K 1-50, ves. 2*50, s pošto 20 v v c.
Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška ženi uničevalno vpliva na slovanskeg moža.
Undina.
Spisal Andrč Theuriet.
Cena 00 v, m pošto 10 v več.
Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
V Student
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broa. K 1*50, vet. K 2*50, a pošto 20 v vee,
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti^ slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentevskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življeasko srečo.
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel.
Cene E 1*40, ves. K 2*20, s pošto 20 v vet.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo In vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji rodovine $enalja.
Spisal Fr. Remec. Cena 8 1-50, s pošto E 1*70.
V ci..'zanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Uitan in nnaštva
-■»0 vv ves. E 1-00, ■ peste 20 v vee.
Ta mična ljubezenska povest se je ob-činstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovala dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Cena broš. E 2*—, voz. E 4-—, s pošto 40 v već.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
D
Spisa! Ivan Cankar. Cena broa. K 1-50, ves. K 2-50, a pošto 20 v več.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broš. E 1*50, ves. E 2*50, s pošto 20 v vee.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite 2rtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
Mali lord.
Spisal F. H. Burnett.
Cene broš. E 1-60, ves. 2*60, s pošto 20 v već.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
i
Spisal Valentin»2un. Cena E 3-—, m posto E 3-20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. T.t knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti.
Ceaa broa. E 1*-, ves. E 1*80, s pošto 10 v vet.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana # Prešernova ulica 7 o Ljubljana
04
Priporočamo našim gospodinjam ::
I
S KOLINSKO CIKORIJO M
iz edine slovenske *
I tovarne v Ljubljani
r
3E
HE
Naznanilo.
Slavn. obč, ozir. cenj. gostom vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro
X
Točil bodem pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. — Mrzla jedila vedno na razpolago. — Velik vrt pripraven za balincanje. — Točna in solidna postrežba- Se priporoča
Franc Volčič, gostilničar
DODEEEE
JE
1C
•J
Bajec
umetni in trgovski vrtnar
•   naznanja si. p. o. občinstvu, ti se nihaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo.
Wn m -i ii mu.
Izletoiaije šoolov. mm. traKov itd
Okusno delo »n znjerne cene
Zunanja naročila točno.
Viari na Tržaški tesli it. 31
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr,
AlpinA
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: oa torej lahko po oripinalao treni&iii tnali :-:
garantirano zanesljive, v vseh legali in temperaturah po njegovem astronomičnem .*. regulatorju regulirane, svetovno znane .-.
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru,  nilcliu  in   jeklu :-:
prodaja.
Kedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti-
i
jiofiiS
Ljubljana. Stari trs štev. 28
Krasne
BLUZE,
KOSTiMC, SRHA,
plašče, pelerine, nočne halje, predpasnike, perilo, tudi po meri,
otroške oblekice, čepice,
potrebščine za novorojenčke,
moderce, pasove, nogavice, rokavice,
moške srajce, ovratnike in drugo modno blago.
Peš!lj[a se na ogled po pošti.
JKC. Rosner l C°
: fiiežgalDita udma iiaaia:
« Ljubljani
priporoča v lastni žganjarni kuhano
2544 siivovko Tropino, Brinjevec Hriašovec Vinsko žganje
zanesljivih kakovosti.
o
c
E
a
"3
£
'55 e
trn
o
ti
o
I
'r? c
n
Bi
o
N
9
4J
3 I
to '
cd
•
a* o s
a mm ^
cA S
iS
p
10
o ■ta
>1
m
-n o
■ m
je ■
E
■
■ e
C *•
Zrn
Dolžnost
nainga z3vsilE£§a Siovsnca in SiovEDke ie
da rabi izključno le
v«
i
(krema)
za čevlje In usnje
kntcro je priznano paiboljie. Skatijica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
se prodaja
v prid Hi sv. Orila in Metoda.
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
Jana. Poljanski cesta št. 15.
Tehnična pisarna in stavbno podjetje |
Ingenieur H. UHLIR
3801       Ljubljana, Rcsljeva cesta št. 26. .Striktna iniflki neb mt načrtov in pniatnov. strokovni znanstveni izvili, prmetja ziniti
Umno stavbnistvo.
Kdor hoče hitro in ceno zidati, uporablja le
1166
Skagliol plošče
3»  las   J-*  em   «1«~ amr~ x«i napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI:
Varno proti potresu, ne propušča I prostorioseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. J    ni treba nikaklh traverz.
Samonoseče in trpežne Kessler)eve stene Geieno armirana tfm n oteti
Preračun stroškov in proračun napravita   astonj arhitekta imetnika patenta
c. in kr. dvorna J^J>q]j,
Hdnigsbere; & Deutsra
stavbnika,
Prehlavske rudninske vode.
velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprenosljive čistosti in velike vsebine
Mm natronske kiselico
£rli:U-ove kislin«-
fJMM najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno lilu,   zdravilna   pri   motenjih   prebave   in menjavanja
-novi, kratariK kan cnu. boleznih v mehurju in na ledicah.
nrflhhvdfi lhndni urninr »anovo odprt, ogljikov* Utaae veiebogat,
riCOlOlilU llffdUlll lIcICl, naraven natronski kislec, vsled prijetno rezočecja okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 2279
Dobiva se v Ljubljani pri
A. SsralioaRj Mihaelu Kastaerjti, Peter Las-H   snžku, A. Siacuki in T. Mencingerja. :-:
ter po vseh lekarnicah in špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpo-
Šiljalnici
F* *• *& 1t» 1    ^.  K!oroško.
i|o]E
mu
Novak
r
državni izprašani kamenoseški mojster
v St. Vik pri tjubljani
se priporoča 2653
slavnemu občinstvu in preč. duhovščini za izvršitev
kakor
nagrobnik spomenikov iz granita, sijanita, Labradorja ter vseh vrst mramorja. stavbnih ter cerkvenih del, altarjev itd.
Pohištvene plošče!
Vsa dela se izvršujejo točno in po najnižjih cenah.  Z^J _ M
X EJ X
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
x n x
Ljubljana
X E X
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
Laatnina in tisk »Narodne tiskarne«.
47