.L)
ana
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANCUACE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
4
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 284
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 5, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Vsem unijam preti pogin od komunistov, je izjavil predsednik unije avtnih delavcev
Washington, 4. decembra. Kongresni odsek, ki preiskuje proti-ameriške aktivnosti, je včeraj slišal pritožbo od strani delavskih voditeljev, da skušajo komunisti kontrolirati vse unij-sko gibanje v Zed. državah.
Homer Martin, predsednik unije avtnih delavcev, je pa končno omenil, da se komunistom posveča vse preveč pozornosti in da v resnici nimajo skoro nobenega vpliva pri ameriških delavcih.
"Res pa je," je nadaljeval Homer Martin, "da skušajo komunisti vsiliti svoje ljudi, na enak način kot fašisti in naciji, v vodilna mesta raznih delavskih unij. Komunisti so aktivni pri A. F. of L. kot tudi pri C. I. O."
Martin je nadalje povedal kon-
gresnemu odboru, da je še pred nedavnim se izjavil napram John Lewisu, da ima slednji preveč komunistov v svoji bližini. Lewis je na to odgovoril, da je odstranil komuniste iz raznih delavskih uradov.
Martin je tudi povedal kongresnemu preiskovalnemu odboru o prizadevanju laškega konzula v Detroitu, ki je priganjal Italijane, ki so ameriški državljani, da bi se izjavili za vlado Mussolinija.
Končno je Martin naglašal,'da so komunisti uničili že nešteto delavskih unij v Ameriki. Denar, ki so ga imele te unije je zginil v komunističnih žepih. Samo uniji v Tarrytown, N. Y., so odnesli $14,000.
Kdo je upravičen do brezposelne podpore. V City Hallu vam povedo
Po 1. januarju, 1939, bo zače- vičen, ta dobiva $15.00 zavaro-
Zanimive vesti iz življenja Slovencev po raznih ameriških naselbinah
v Oglesby, 111., je bil do smrti povožen rojak Frank Robek, star 68 let in doma iz Toplic pri Sv. Marjeti na Dolenjskem. Povozila ga je neka ženska iz Belit, Wis., ki je podila svoj avtomobil v Alton, 111., k pogrebu svoje tete. Njen avtomobil je siromaku razbil glavo in mu zlomil obe roki in nogi. Dve uri potem je telefonirala policiji v Blooming-ton, 60 milj od nesrečnega prostora, rekoč naj pogledajo na cesto št. 51, ker se ji zdi, da je nekoga povozila. Neki farmar ,ie pa že prej opazil truplo nesrečnika. Robek je bil v Ameriki 37 let in je bil dvakrat ože-njen in ločen od druge žene. Zapušča hčer, katere pa ne morejo najti. Pokopan je bil na javne stroške.
V naselbini Blaine, O., sta se poročila Louis Sušteršič in Ivanka Kozely, dobro poznana rojakom v Blaine in okolici.
Do smrti je bil povožen od tovoimega avtomobila rojak Matt Ferlic v farmarski naselbini v Burley, Idaho. Ponesrečenec je bil ob času nesreče 60 let star. Rojen je bil kot sin cerkovnika pri Sv. Urbanu nad Škof jo Loko in je prišel v Ameriko leta 1896. Naselil se je najprej v Federal, Pa., leta 1900 pa se je preselil v Rock Springs, Wyo., kjer je bival nad 30 let, nakar si je leta 1932 kupil farmo v Burley, Idaho, in se naselil tam. Na farmi zapušča soprogo Ivano, rojeno Božnar, sinove Matta, Stanleya in Jamesa, v Rock Springsu pa sina Franka in hčeri Jenny in Mary, hčer Ano Pa v Portland, Ore. Trije njegovi bratje, ki so bili tudi vsi v Ameriki, so že pred njim umrli. Pokojni je bil pokopan v Rock Springsu.
Slovensko radio uro v Milwaukee, katero vodi urednik "Obzora" so pred kratkim podaljšali od pol ure na eno uro vsako nedeljo.
Martin Fink, lastnik male gro-cerijskes trgovine v Turtle Creek, Pa., je bil nedavno tega ustreljen od trojice mladih roparjev. Bil je na mestu mrtev. Pink se je postavil roparjem v l>run in to je bil vzrok, da so ga ubili. Roparski morilci so zbežali brez plena, a so bili drugi dan prijeti. Dva sta stara po 19 H in tretji pa 21 let.
V Johnstownu, Pa., je umrl rojak Matija Novšak, star 60 let
in doma nekod na Dolenjskem. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. — Istotam je v bolnišnici umrl za pljučnico rojak Martin •Jager.
V	Racine, Wis., je umrl rojak Matt Stilin, star 51 let. Pokojnik ni imel tu sorodnikov, razven enega brata, katerega bivališče je pa neznano.
V	Rentonu, Wash., je umrl rojak Jack Vidmar, star 63 let in rojen v fari Hinje. V Ameriki je živel 40 let. Zapušča ženo, dva sinova in tri hčere,, v Montani pa brata, v stari domovini pa dva brata in sestro.
Na farmah v Willardu, Wis., je umrl rojak Jos. Trošt, star 63 et, doma iz Orehovca pri Št. Vidu pri Vipavi. V Ameriki je živel 27 let. Ranjki zapušča ženo in sedem odraslih otrok.
V	Ely, Minn., se bližajo mestne volitve in zopet je več Sloven-
ev na kandidatni listi. Rojaka Frank Schweiger in John Kapš nameravata kandidirati za župana. Jos. Virant, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral za okrajnega komisarja, bo zahte-/al ponovno štetje glasov.
V	bolnišnici v Milwaukee se nahajajo sledeči: Josephine Cokel, Andro Nebec, Rose Plesec, Cola Oscojnik, Mary Pajič, Anna Zaje in Terezija Poličnik.
Pri delu je bil ubit v Gana-noque, Ontario, Kanada Peter Markovič. Smrt ga je dobila pri razstrelbi dinamita. Druge podrobnosti niso znane.
V	Pueblo, Colo., je umrl rojak Joe Golob, star 27 let in rojen v Ameriki. — V istem mestu je pred kratkim dobilo 21 Jugoslovanov ameriško državljansko pravico. Videti je, da se rojaki povsod po Ameriki vedno bolj zanimajo za državljanstvo. Saj je pa tudi čas.
Nagle smrti je umrl v Warren, Ohio, šele 17 let stari John Korošec. Rojen je bil tu in.zapu šča starše.
V	Prince George, British Columbia, Kanada, se je pred nekaj dnevi smrtno ponesrečil Peter Rade, ko se je vozil z avtotru-kom iz Vancouverja. Truk se je prevrnil in Rade je bil na mestu ubit. V Kanadi zapušča brata, v starem kraju pa še živečo mater in sestre.
V	Chisholmu, Minn., je pred kratkim umrl rojak Gregor Ba-čič, star 67 let. V Ameriki je živel 30 let. Zapušča ženo, tri sinove in. dve hčeri.
la država Ohio izplačevati tako-zvano brezposelno zavarovalnino. Ker bo te vrste zavarovalnine deležnih tudi stotine naših rojakov, je potrdebno, da od časa do časa prinesemo v javnost nekaj pojasnil o tej zavarovalnini.
Predvsem pa bi rojakom naj-prvo povedali to-le: Nikar ne hodite po pojasnila za brezposelno zavarovalnino v naš urad. Mi priobčujemo v javnosti samo to, kar dobimo od države za priobčiti. Mi ne odločujemo o teh stvareh, niti nam niso zadeve tako znane, da bi mogli dati zanesljiv nasvet.
Glede načina delitve te podpore bo stotine izjem, stotine vsakovrstnih pravil in o tem morejo razsojati v to poklicani uradniki. Torej, nikar ne hodite v naš urad po nadaljna pojasnila glede brezposelne zavarovalnine.
Vsa pojasnila dobite pa točno in jasno povedana v uradu državne posredovalnice za delo, ki se nahaja v City Hall. Tja se obrnite za vsak slučaj. Ne vprašujte tudi drugih ljudi za pojasnila, ker sami ne vedo.
Edini in uradni prostor, kjer dobite pojasnila je urad državne posredovalnice za delo. Tam ste lahko brez skrbi, da dobite pojasnilo, ki bo pravilno in da ne boste na ta ali oni način osleparje-
m.
Pomnite pred vsem, da ni sleherni brezposelni upravičen do brezposelne zavarovalnine. Kdo je upravičen, boste zvedeli v državnem uradu. Kdor pa je upra-
valnine na teden za dobo 16 tednov v enem letu.
Z izplačili se začne takoj po 1. januarju, toda ker se pričakuje, da se bo priglasilo najmanj 300,000 oseb za to podporo, tedaj skoro gotovo ne bodo razposlani čeki za prvo podporo do februarja meseca.
Država Ohio ima danes v blagajni za brezposelno zavarovalnino $110,000,000. Vesta denar so plačali delodajalci. Delavci niso ničesar prispevali v tozadevno blagajno. Vsak delodajalec, ki ima uslužbene tri osebe ali več, mora plačevati asesment.
Tudi ne sme noben delodaja lec odtegniti nobenega centa od plače delavca za asesment, ki je namenjen za brezposelno zavarovalnino. Asesment znaša 2.7 odstotka od skupne plačilne liste delavcev.
V splošnem so sledeči delavci upravičeni do brezposelne podpore: delavci v tovarnah, delavnicah, v rudnikih, v trgovinah na drobno in še nekateri drugi kot to izrecno določuje postava.
* Do brezposelne podpore pa niso upravičeni poljedelski de-' lavci, uslužbenci pri privatnih družinah, vladni uslužbenci, ljudje, ki so zaposleni pri dobrodelnih in znanstvenih zavodih, vzgojnih ali verskih zavodih.
Tekom prvih štirih mesecev bodo brezposelhi v Ohio dobili
vse potrebe stavljene na urad za brezposelno zavarovalnino.
Oni delavci, ki so postali nezmožni za delo radi poškodbe ali radi bolezni, niso deležni brezposelne podpore. Slednja se deli samo onim, ki so pod gotovimi pogoji brez dela. Kakšni so ti pogoji, boste zvedeli v tozadevnem državnem uradu.
Brezposelno podporo pa dobijo oni delavci ,ki zapustijo delo iz dovolj umevnega razloga. Toda njih brezposelna zavarovalnina traja v tem slučaju samo 13 tednov in ne šestnajst tednov kot v drugih slučajih.
Vsaka oseba, ki želi dobiti brezposelno podporo, se mora naj prvo registrirati v uradu državne posredovalne komisije za delo. Ta komisija bo tri tedne skušala dobiti delo za takega delavca, in če ga ne dobi, tedaj se zavarovalnina začne.
Ko bo poslovanje urada za brezposelno zavarovalnino bolje urejeno, bodo ustanovili v mestu več uradov, kjer se boste lahko priglasili. Kadar se registrirate v uradu morate pokazati tudi ta-kozvano "social security karto" in še nekaj drugih listin, kot vam bodo to razložili v pristojnem uradu.
Od časa do časa bomo še več poročali, kakor hitro dobimo od države potrebna navodila. Vas pa prosimo, da ne prihajate v teh zadevah v naš urad, pač pa se za
Nemčija se pripralja za preganjanje katoličanov, ko bo gotova z židovskim prebivalstvom
Amsterdam, 3. decembra. Protesti od strani katoliških-krogov proti preganjanju židovskega prebivalstva v Nemčiji, so silno raztogotili nacijske voditelje v Nemčiji, ki so obljubili maščevanje katoličanom.
Vse nemško časopisje je napolnjeno tirad proti papežu Piju XI in proti katoliškim voditeljem. Zlasti jezi nacijske kroge, ker je veliki rabinec v Egiptu se zahvalil papežu Piju XI za izraze simpatije napram preganjanim Židom.
Nacijski voditelji so tako razjarjeni, da je videti, da ne bo dolgo, ko bodo z vso brutalnostjo planili proti katoličanom. Wag-
ner Max, vodja nacijev v Mona-kovem, je izjavil, da so postali katoličani eksponenti židovstva v Nemčiji.
V katoliških krogih izven Nemčije prevladuje mnenje, da kakor hitro bodo naciji gotovi z židovskim prebivalstvom v Nemčiji, da pride na vrsto katoliško prebivalstvo. Nacijski krogi so popolnoma pripravljeni.
En katoliški škof za drugim je že postal žrtev nacijskega barbarizma. Naj prvo je bil škof v Rottenburgu, potem kardinal In-nitzer na Dunaju, nadalje kardinal Faulhaber v Monakovem. Prihodnji na vrsti je nadškof Groaber v Augsburgu.
najmanj $20,000,000 izplačanih, i podrobnosti oglasite v uradu dr-
Računa se, da je asesment dovolj j velik, da bo za leta zadostoval za
Štrajki v Michiganu
Detroit, 3. decmebra. Do sestanka je prišlo med uradniki avtne unije in med zastopniki General Motor korporacije radi štrajka, ki je nastal v Fisher Body tovarni No. 1. v Flintu, Mich., kjer je brez dela 6,500 delavcev in je morala Buick tovarna nehati z delom. Kot trdijo unijski uradniki štrajk ni bil odobren od unije, pač pa je ne-postaven. Delavci so za "piece work" zahtevali osem centov in pol več na uro.
--o-
Družinski pogreb za žrtve šolskega busa
Salt Lake City, Utah, 3. decembra. Mormonske cerkvene oblasti so ponudile staršem otrok, ki so bili ubiti zadnji četrtek na že lezniškem križišču, ko so se ; busom peljali v šolo, da se pokoplje skupno vseh 23 otrok strašne katastrofe. Toda starši so zavrnili skupni pogreb in bo vsak otrok pokopan po svoji družini. Otroci so večinoma od mormonskih farmarjev v okolici mesta Salt Lake City.
--o-
Smrtna kosa Danes zjutraj je preminula Ana Spilar, 15712 Saranac Rd. Pogreb se vrši iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. ^ Podrobnosti priobčimo jutri.
Letna seja
Jutri večer se vrši letna seja ali občni zbor Euclid Rifle kluba. Pridite vsi člani, da se začrta smernica za leto 1939. — Pred sednik.
Protest proti Italijanom
Ajaccio, Korzika, 4. decembra. Tisoče ljudi je začelo danes na tem otoku, ki je francoska last in katerega zahtevajo Italijani za sebe, demonstrirati proti Italijanom. Ponavljali so zvestobo Franciji. V glavnem mestu Ajaccio se je zbralo kakih 30,000 Korzičanov, ki so kričali po mestu : "Naj živi Francija—ubij-te Mussolinija!" Kot znano je Korzika rojstni kraj Napoleona. Tudi v afriški provinci Tunis je prišlo do spopadov med Italijani in Francozi. V Tunizu, ki je glavno mesto province Tunis, so bile napadene laške trgovine in oplenjene. Prebivalstvo se je zbiralo po vsej provinci in oblju-bovalo zvestobo Franciji. K francoskemu prefektu so dospeli arabski glavarji, ki so znova prisegli zvestobo Franciji in obljubili vso svojo pomoč proti Italiji. Klici: "Doli z Italijo!" so odmevali po vsej provinci.
-o-
Velik praznik
V	četrtek 8. decembra se praznuje v katoliški Cerkvi velik' praznik Marije čistega Spočetja. Dan poprej, v sredo, ni zapovedan post.
50,000 redovnic
V	Zedinjenih državah se nahaja v raznih učnih zavodih in v raznih bolnišnicah nekaj nad 50,00 katoliških redovnic.
Pozdrav
Iz Beograda pošilja pozdrave Slovencem v Clevelandu gospa Vera Adlešič.
žavne posredovalnice za delo, ki se nahaja v City Hall.
Sin ubil očeta
Iz Bainbridge, Ohio, se poroča, da je tam 29-letni Robert Bready priznal, da je v pijanosti umoril svojega 62 let starega očeta, ki je poznan protestantov-ski pastor in bivši župan v Flint, Mi$h. Oče je prijel sina, ker je neprestano popival. Sin je kmalu potem prijel za revolver in oddal štiri strele na očeta. Pozneje je izjavil, da ga je pijača tako zmešala, da ni vedel, kaj je delal. Morilec se je nedavno tega vrnil iz Španije, kjer se je boril na strani komunistov kot član Abraham Lincolnove brigade. Obtožen je sedaj umora prve vrste.
Napetost med Francijo in Italijo se veča
London, 4. decembra. Napetost med Francijo in Italijo je postala tako velika, da namerava angleški ministerski predsednik Chamber lain odpovedati svoj obisk pri Musoliniju. Chamber-Iain je nameraval priti v Rim v sredini januarja. Da je položaj še bolj zapleten je laško časopisje začelo udrihati tudi po Angliji. Medtem pa narašča bojna raz-položenost v Italiji. Urednik Musolinijevega časopisa Gayda piše, da stoji laški narod zedi-njen za svojo vlado in bo šel tudi proti — Franciji, ako bo Musoli-ni tako zapovedal. Italijani na vsak način zahtevajo Tunizijo, ki je francoska naselbina v Afriki.
--o-
Nemci pripravljeni izpustiti Žide iz rajha Berlin, 3. decembra. Kot izjavlja nemško časopisje, ki je dobilo tozadevni namigljaj od vlade, je Nemčija pri volji dovoliti Židom izhod iz Nemčije, ako ostale države obljubijo, da bodo začele kupovati nemške izdelke, židje potrebujejo tuejzemski denar, ako želijo iz Nemčije, pravijo Nemci. V Nemčiji ni tujezem-skega denarja, torej je potrebno, da dobi Nemčija kredit v tuje-zemstvu s prodajo svojega blaga.
-o-
Roosevelt pripravlja delo za kongres
Washington, 4. decembra. Predsednik Roosevelt je zaenkrat opustil tujezemske zadeve, s katerimi se je zadnje čase mnogo pečal in je začel zopet posvečati pozornost domačim zadelam, ki so nujne važnosti. Roosevelt je že na delu, da pripravi program, katerega bo predložil kongresu, kakor hitro se slednji snide k zborovanju prvi teden v januarju. Predsednik ni imel danes nobenih obiskovalcev, tako da je lahko ves dan posvetil svoje misli svojim idejam. Od programa Roosevelta je mnogo odvisno ali bodo republikanci prišli na površje, ali ostane Roosevelt na krmilu.
Za španske otroke
Deset-tisoč otrok bo umrlo letošnjo zimo v Španiji radi lakote in pomanjkanja, se je izjavila Mrs. Henry Laisy, ki je načelni-ca Spanish Child Welfare Association. Ta organizacija skrbi enako za otroke v lojalistični kot nacionalistični Španiji. Zbirajo obleko, čevlje in živež ter ga pošiljajo na špansko.
Popravek
V zahvali odbora skupnih društev fare sv. Vida se je pomotoma izpustilo ime vinskega trgovca Mr. Jos. Jabjan, 6116 Glass Ave., ki je daroval 10 gal. vinskega mošta za skupna dru štva. Odbor to rad popravlja in se mu iskreno zahvaljuje.
Glavna seja
Danes ob 7:30 zvečer je glavna seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Asesment se začne pobirati že ob 5:30 pop.
Smrtna kosa
Umrla je Mary Ivane Trdan, rojena Mihelič. Ranjka je bila doma iz vasi Zamostec pri Sodra-žici, odkoder je prišla v Ameriko pred 33. leti. Tu zapušča dva sina Math in Leopolda in tri hčere : Mary Matjašič, Rose Novšak in Louise Snyder. Bila je stara mati štirim otrokom, članica društva sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ in ženskega Marijinega društva. Pogreb ranjke se vrši v sredo zjutraj ob 9. v cerkev sv. Vida iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda in na Calvary pokopališče. Preostali družini naše iskreno sožalje! Bodi ranjki mirna ameriška zemlja!
Sv Miklavž na seji
Članice podružnice št. 41 SžZ so prošene, da gotovo pridejo na sejo v torek 6. dec., ko je glavna letna seja in volitev odbora. Vsaka članica naj prinese na sejo malo darilo, katera bo potem sv. Miklavž razdelil. — Tajnica.
Nekaj izrednega
Članice St. Clair Grove, št. 98 W. C. se vabi, da se udeleže glavne letne seje v torek 6. decembra ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Po seji bo pa nekaj posebnega. Pridite, ne bo nobeni žal. Predsednica.
Prijateljstvo med Rusijo in Ameriko ohlajeno
Washington, 4. decembra. Ker predsednik Roosevelt že dolge mesece odlaša in neče imenovati novega poslanika za Moskvo, se smatra, da vlada Zed. držav nikakor ni več prijateljska z Rusijo. Med Rusijo in Ameriko prevladuje danes približno enako di-plomatično razmerje kot med Nemčijo in Ameriko. Junija meseca je odpotoval ameriški poslanik iz Moskve, in od tedaj je urad prazen. Tudi ruski poslanik je odpotoval iz Washingtona in ni bil imenovan nov poslanik. Razmere med Rusijo in Zed. državami so bile deloma napete že od leta 1935, ko je predsednik Roosevelt posvaril vlado v Moskvi, naj nikar ne pospešuje komunistične propagande v Zedinjenih državah, ker sicer bo morala Rusija nositi posledice. -o-
žalostna vest
Mrs. Louis Spehek Jr., je dobila žalostno vest, da je 29. novembra v San Franciscu preminula njena teta Mrs. Frances Rif-fel, ki je bila sestra dobro poznane pokojne Louise Mandel, ki je umrla pred }etom dni. Ranjka Mrs. Riffel je bila doma iz Mirne na Dolenjskem. V Clevelandu zapušča številne sorodnike in prijatelje, v Californiji eno hčer, v domovini pa sestro. Naj počiva v miru!
Pogrei) Kluna
Pogreb ranjkega Lovrenca Kluna, 20750 Goller Ave. se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti ob 9. uri v cerkev sv. Kristine. Ranjki zapušča tu tudi sina Wil-liama.
Letna seja
V torek 6. dec. ob 7:30 zvečer se vrši letna seja podružnice št. 14 SžZ. članice naj se gotovo udeležijo.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio _ Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mail, »7.00 per year. U.S. and Canada, »3.00 for 6 months Cleveland, by mail, »3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 6 months.
European subscription, »7.00 per year.
Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
«^££^>83	No. 284, Mon., Dec. 5, 1938
Republikanska stranka pred narodom
Kongresman J. J. Martin, o katerem se smatra, da bo vodja republikanske manjšine v poslanski zbornici prihodnjega kongresa, je bil prvi, ki se je po volitvah vsaj deloma izjavil o republikanskih načrtih. Rekel je: Predvsem mora biti naša dolžnost, da ne bomo smatrali stranko kot našo najbolj važno zadevo, pač pa da se zavedamo dolžnosti, katere smo dobili od naroda. Gledati bodemo morali, da prive-demo deželo zopet v normalne razmere, kajti to smo tekom volitev tudi poudarjali.
Iz teh besed se lahko sklepa, da republikanska stranka ne bo ubrala svoje lastne poti v kongresu, pač pa bo skušala sodelovati vsaj s takozvanimi zmernimi demokrati. Za svoj lasten nastop se čutijo republikanci še preslabi, pač pa bodo skušali preko demokratskih hrbtov splezati višje. Sodelovanje z demokrati v vseh zadevah, kjer tako zahteva splošna korist naroda, je nujno potrebno za republikanci. Sliši se, da bodo tozadevno prišli v javnost tako zakrknjeni sedanji republikanci kot so Hoover, Landon, Vandenberg in Hamilton.
Resnica je, da je novi deal prvič bil poražen v kongresu, ker so republikanci molčali a skrivej delovali. Republikansko nasprotovanje reorganizaciji ameriške najvišje sodnije je krivo, da je načrt predsednika Roosevelta propadel, dasi se je Roosevelt za reorganizacijo sodnije bolj boril kot za katerikoli drugi načrt. Republikanci so molčali, dočim so de-mokratje kričali in se prepirali na vse grlo med seboj. Ko je pa prišlo do glasovanja, so republikanci potegnili z Roose-veltu nasprotnimi demokrati in zmagali so!
Resnica je, da ako bi republikanci tedaj začeli kričati in predbacivati, da je reorganizacija najvišje sodnije ena največjih demokratskih zmešnjav, da bi razprti demokratje potegnili skupaj in bi zmagali, toda nasedli so lokavi politiki molčečih republikancev in so bili na ta način poraženi. Na vrsto je v kongresu prišlo še več sličnih predlogov od strani predsednika, od katerih se je republikancem pozneje posrečilo še tri ali štiri druge poraziti. Zanimivo pa je, da so republikanci vedno glasovali z demokrati, kadar se je šlo za WPA dela, ker so bili zviti dovolj, da tozadevno ne morejo nasprotovati onim, ki so brez dela in zaslužka.,^
Narod po vsej Ameriki je verno sledil političnim mahi-nacijam v kongresu. Povprečen Amerikanec ni tak kot vi mislite, da je. On dobro ve ,da se mora obrniti do svojega governerja ali na postavodajo, ali pa na kongresmana ali predsednika, ako hoče kaj izvojevati. Zato pa povprečni Amerikanec neprestano sledi dogodkom v javnem življenju in jih ob pravem času prinese na dan kot prispevek narodni razsodbi.
Enako kot vodstvo republikanske stranke molči, kar se tiče večjih potez, tudi vndja demokratske stranke, predsednik Roosevelt, in za njim vsi voditelji stranke. Nad vse značilno je pa, da se namerava James Farley, najboljši strateg in vodja demokratske stranke, odpovedati svojemu mestu. Farley je bil več vreden za demokrate kot vsi drugi demokratični voditelji zadnjih štirideset let skupaj.
Nadalje, pred petimi meseci se je še neprestano poudarjalo v javnosti, da bo predsednik Roosevelt najbrž tretjič kandidiral za predsednika. Ugovora proti temu zatrjevanju ni bilo od nikogar, niti od poklicanih niti od nepoklicanih krogov. Toda po volitvah smo pa že začuli zaupne glasove: predsednik Roosevelt je utrujen in si želi počitka. Parkrat je že izjavil, da ne bo dolgo več v Washingtonu, pač pa bi se rad umaknil v zatišje . . . Vse to in slično prinaša republikansko stranko napram večji luči in odgovornosti.
Brez vprašanja je, da republikanci ne bodo mogli podirati, kar je Roosevelt konkretnega zgradil, to je, kar se tiče socialnih pravic, brezposelne zavarovalnine, starostne pokojnine, nadalje pravice delavcev za organizacijo in prizivi delavce na vlado, kadar se čutijo, da se jim je zgodila krivica.
Je pa stotero drugih problemov, katerih se republikanci Jahko več ali manj uspešne lotijo. Nekaj bodo morali pokazati pred narodom, za kaj so bili izvoljeni. Tekom volivnih kampanj so imeli polno nasvetov in načrtov. S tem bodo morali priti v javnost, pred katero danes stojijo in kateri so odgovorni.	*
Miklavževo
------ -»-m - ■ ♦ -	—-----—-- ---------—■
Letos so bile v državi Pennsylvaniji dovoljenje za odstrel samo srne. Ampak, če bi imel človek toliko dolarjev v žepu, kolikor je padlo poleg srn ludi srnjakov, bi bil že petičen mož. Izgovor je, da ni videti v prvem hipu rožičkov, da bi se človek prepričal, če je srna ali srnjak. Tako strel poči, lovec gre pogledat padlo žival in če vidi, da je ustrelil srnjaka, jo naglo pobere z dotičnega kraja, da ga ne zaloti lovski paznik. Kazen je namreč občutna, če se ustreli nekaj, kar ni dovoljeno.
w	#	*
Niso vsi, ki gredo na !ov, lovci iz prepričanja ali strasti. Nekateri gredo v gozd bolj za razvedrilo in odpočitek od vsakdanjih skrbi. Tako so se postavile pred nekega našega lovca tri ljubke srnice. Lovec jih pogleda in se divi luštkani živalici. Potem pa zamahne s kapo in spodi srne dalje v gozd. Pozneje je pripovedoval: :'Saj nLcm imel srca, da bi streljal na tako fletno živalco! Naj živi in se raduje življenja v prostranih gozdnih svetiščih.
V Clevelandu, v metropoli ameriških Slovencev nas ni dosti Ljubljančanov, ne mnogo preko 25 po številu. Za to malo grupo in za Vas, dragi čitatelji, bi rada obudila spomine naših dijaških dni, spomine kako smo po šoli popoldne ali pa zvečer obiskavali Miklavže^ semenj v Ljubljani, kako smo se šetali med stojnicami, nagajali prodajalcem in branjevkam, sami sebi pa delali skomine in cedili sline po vsem dobrem.
Teden dni pred sv. Miklavžem je v Ljubljani stara navada, da se odpre semenj na Kongresnem trgu v "Zvezdi." Miklavžev semenj!
Velikega pomena je ta semenj za otroke, dijake in starše, največji užitek ima seveda mladina od tega važnega in zapeljivega razstavljanja vsega dobrega in sladkega na svetu.
Kongresni trg je dolg nekako štiri ameriške "bloke" in meji na severu od Zvezde, na jugu od deželnega dvorca, sedaj kraljeva univerza, na vzhodu od Filharmonične dvorane, sedaj kino Matica, in na zahodu od nunske cerkve in obširnega samostana. Poleg teh že omenjenih stavb bi lahko omenila še celo vrsto lepih in velikih hiš, a mislim, da sedaj vsi vemo, kje se nahaja znameniti Miklavžev semenj.
Na ta znameniti trg se okrog prvega decembra preseli skoro vsaka trgovina iz mesta in okolice, trgovci in branjevci si postavijo štante in po teh štantih razstavijo svoje zapa-,ljivo blago. Tako ga razlože-da ga vsak mimoidoči z enim pogledom razvidi in če mu j« kaj na pogled všeč in isto tudi rabi, tedaj se ustavi in se začne pogajati s trgovcem za ceno. Prodajalec ali prodajalka mu na vse načine ponujata in zatrjujeta, da nikjer ne bo dobil boljšega in cenejšega blaga, kakor pri njem, naj izkoristi to priliko in naj kupi pri njem, itd.
Kupec pa se izmuzne govorečemu in prepričajočemu prodajalcu in hiti naprej in zopet pri drugim branjevcu sliši isto storijo. Po celem trgu hodi gor in dol, cele ure zamuja v gledanju in razmotri-vanju kaj bi kupil za deco, kajti darila se dobe v starem kraju samo ob sv. Miklavžu in ne toliko o božiču kakor pa tukaj v Ameriki.
Tako torej obiskovalec trga hodi okrog stojnic gori proti Nunski cerkvi in tam so razstavljene vsakovrstne šibe, palice in korobači, saj šibe Miklavž nikdar ne pozabi, kjer je deca. Kako so te šibe lepo pisane, ovite so s svilenim papirjem drobno narezanim in čez nožič osmukanim, in tako se papir lepo kravžla, nato se ga ovije v raznih barvah oko-lu palice in na koncu zalepi. Srečni smo bili, ako nam ja sv. Miklavž prinesel samo šibo s svilo ovito, hujša je predla, ako nam bi pustil korobač, pleten v 6 ali 8 plemenih. Ce je tak padel po zadnjem delu telesa je gotovo pustil za seboj pisane klobase, na katere se neradi spominjamo.
Mi otroci se nismo dolgo zamujali pri šibah, rajs smo stali okrog Šumitovega štan-ta obloženega z bonboni in slaščicami, s svežimi napoli-tankami in mandeljnovimi ki-flčki. Postajali smo pri Tur-činu, ki je prodajal sladki in nepozabni "turški med." Radi smo stali pri branjevki, ki je imela svojo stojnico lepo obloženo s pomarančami, jabolki, mandelni, datelji in orehi; pri njej so bili lešniki dvakrat
večji od tistih, ki smo jih natrgali na Rožniku, in suhe hruške in krhlji so bili slajši kakor pa tisti, katere nam je vsako leto poslala teta iz dežele. Nikdar mi ne bodo šli iz spomina krancelni fig, ki so viseli na palicah vse križem po štantu. Spominjam se dolgih in debelih rožičev, cele vreče jih je bilo, in če smo ga prelomili je zadišal tako lepo, ja, nekaj posebnega je rožičev duh v stari domovini.
Naprej smo se šetali po trgu in gledali po stojnicah, katere so imele polno gorečih karbidnih svetiljk in petrolejk, ene so bile celo moderno razsvetljene z električnimi žarnicami. Hodili smo ob stojnicah in vsakovrstne igrače so nas skoro okamenele obdržale na mestu, da nismo mogli naprej, dokler niso naše oči videle vsega, dokler niso prsti otipali lepih punčk, dokler nismo potolkli na mal klavirček, dokler nismo zatrobili na trobento ali piščalko, in nismo šli proč, dokler nas ni kdo napodil. Naprej smo šli pred Bo-načev štant, obložen z zvezki in notezi, svinčniki in peresni-ki, radirkami in puščicami in šolskimi torbicami'za manjšo deco, in jermeni za večje. Stara Bonačevka je kričala nad nami, če smo le preveč otipavali in prijemali v roke, nikdar se ni nasmejala ali z lepa ogovorila nas otrok, — a vendar je bila dobra žena, marsi-kak reven otrok je . dobival od nje šolske potrebščine, ako je bil priporočen od učiteljev ip profesorjev. Na trgu je bila samo Bonačevka z; ruto na glavi,, a po Miklavževem sam-nju, ko smo jo videli v njeni veliki moderni trgovini, je bila častitljiva gospa Bonač, ek-sentrična in sitna, ali blaga kakor je bila razpoložena.
Od Bonačevke naprej je bil leto za letom Žibertov štant, obložen z razno gorko spodnjo obleko, rokavicami, nogavicami, čevlji in copatami. Tukaj ni bilo nič za nas mladino, ker vse take potrebščine nam je kupovala mama; mi smo samo gledali in gledali, da se je kar mešalo pred očmi.
Pri piškotarjih ali lectarjih je bilo pa bolj za nas. Medeni piškoti, parkelčki, rudeče in zeleno pobarvani, in lepi beli Miklavžki s škofovo palico in visoko kapo na glavi. Tukaj smo gledali angelčke in srčke z raznimi narodnimi napisi, prav tako kakor na deželi kadar so imeli žegnanje pri fari, in so prodajali odpustke. Pri teh lectarjih smo vedno radi kaj kupili, seveda, če smo imeli kaj okroglega v žepu. Meden piškot, al' je bil dober! Še danes mi diši in dela slast, akoravno smo v deželi izobilja.
Tako smo mi otroci hodil in gledali vsak večer pred sv. Miklavžem, doma pa pripovedovali ali pa pisali kaj bi radi da bi nam sv. Miklavž prine sel, in nismo pred starši priz nali, da vemo kdo je Miklav ker potem bi bilo vsega konei in ne bi najbrže nič več nt prinesel ta naš najpriljubnej-ši svetnik sv. Miklavž.
Vsako leto na 5. decembri predno smo šli spat smo na stavili peharček, krožnik al skledo, in vanj smo dali pismi popisano z našimi srčnimi že ljami.
Kdo je mogel spat tisto noč! Že ob najzgodnejši ur smo vstajali, da vidimo kaj nam je prinesel Miklavž.
Pri naši hiši je bilo skoro vedno enako darilo, malo orehov, lešnikov, suhih češpelj malo krhljev, par jabolk, pest trdih, pisanih bonbonov, puščica napolnjena s svinčniki držalom in peresi, radirko za
tinto in svinčnik, mal ravnil-ček, par zvezkov, en notes, en par nogavic, par robčkov, lepega Miklavža, parklčka in Čez vse to je krasila lepa in velika šiba. Zadnja pri naši hiši ni ostajala skrita samo za velikim zrcalom v sobi, temveč je tudi služila svojim svrham.
Tako smo praznovali v Ljubljani Miklavžev teden in večer, na 6. decembra smo pa šli v šolo z novimi darili, jedli smo dobrine in zopet pričeli ustvarjati želje, ko bo zopet hodil Miklavž.
Anica Franks. -o-
V lepi dobi lova
Cleveland, O. — Prosim vas, pazite na mačke, posebno zdaj ko so zajci v seziji. To pa za-.to, ker lovci streljajo vse, kar je kostmatega. Zadnjič sem se peljal 65 milj daleč s puško, da bi povabil kakega zajca, da bi večerjal z menoj. Pa se je branil, čeprav sem mu odbil eno nogo. No, saj mu ne zamerim, ker me ni poznal.
Aprabolt, tega sicer ne bi smel povedati, pa bom vseeno. Pred petnajstimi leti smo bili na lovu štirje dobri lovci. Da smo bili dobri, kaže dejstvo, da smo ustrelili velikega mačka, tako velikega kot bolj malo tele. Ko je bežal po gozdu, smo mislili, da je lisica. Dobil je štiri strele pod kožo in je pametno obležal na tleh. Ponosno smo ga ogledovali in smo rekli tako, da je to divji maček. Se reče, saj je bil res divji, če smo ga pa štirje preganjali. Hajd v torbo ž njim. Ko smo prišli v Cleveland, smo go nesli kazat v uredništvo Ameriške Domovine, da bodo napisali, da so ti in ti lovci ustrelili divjega mačka blizu Geneve.
Pa je bilo uredništvo precej v dvomu glede prave pasme te zverine. Urednik je vzel v roke veliko ..knjigo, kjer so napisane in naslikane vse zverine tega sveta in je urednik tako sklenil, da če bi bil to res divji maček, bi moral imeti na sebi neke vrste pik, po repu in po glavi. Naš plen pa tega ni imel, zato je spoštovani urednik naravnost in brez ovinkov povedal in izjavil, da je to čisto navaden hišni maček. Urednik nas je potem vprašal, kje smo ga dobili. Povedali smo, da v gozdu. Dalje nas je vprašal, če je kaj bežal. Vsi štirje smo hkrati rekli, da je, pa še kako. Dalje je hotel urednik vedeti, zakaj smo ga ustrelili. Povedali smo odkritosrčno, da zato, ker je bežal. Hotel je še vedeti, zakaj da je bežal, pa nismo vedeli odgovora, ker odgovor na to bi mogel dati edino maček.
Malo smo šli poparjeni iz uredništva in zapili tisti večer $15.00 na njegovo kožo (mačkovo ne urednikovo). Drugi dan smo ga nesli nagačit. Mojster je zahateval za delo 515.00 in ker se nam je to zde-jo preveč, smo mu prepustili mačka.' Ne vem, če ga ima še ili ne.
Zdaj pa pokličem za pričo tudyta Božeglava, če ni bilo ,-es vse tako,-kot sem povedal! 5koda, da ni imel takrat Mr. Jrdina še svojega aparata, da ji bil naš divji plen slikal.
Zdaj pa še nekaj važnega! Dve dekleti dobita delo, da bi sprejemali božična darila za-ne. Če bodo ljudje dovolj hitro nosili, se reče. Pogodbo imam za ves mesec pri Joe Glaviču, brivnica na 6506 St. Clair Ave. in pri Martinu Šor« nu, restavracija na 6034 St. Clair Ave. Na slednji naslov naslovite pošiljke klobas, kokoši, puranov, potic in krompirja, na Glaviča pa pijačo in drugo na drobno in debelo. Gotovo bi Jaka rad videl, da bi tudi zanj pobiral, pa ne bom, ker bom imela dela čez glavo zase.
Joe Pograjc 1091 E. 67th St.
Topla zahvala
Cleveland (Collinwood), O. — Malo pozno je, pa je bolje ko nikoli. Najprvo se zahvalim vsem udeležencem naše prireditve 28. oktobra. Posebna zahvala gre Mr. John Pez-dirtzu kot režiserju in vsem igralcem: Josip Godecu, Matt Tekavcu, Lovrenc Leskovcu, Ludvik Krnelu, John Habatu, Adolph Rebolu, Mary Jane Frances Dolinar, Betty Habat, Mrs. Ani Vadnal, Valeriji Vad-nal. Dalje zahvala dekletom, ki so pele: Margaret Line in sestram Laznik. Leonard Za-larju za petje in ples. Iskrena zahvala vsem delavkam, ki so na en ali drug način poma-kale.
Zdaj smo v mesecu decembru in kot vsa druga društva vabijo na glavno sejo, vabim tudi jaz članice podružnice št. 41 SŽZ da se udeleže letne seje 6. decembra in si izvolijo odbor za prihodnje leto. Vsaka naj prinese s seboj kako darilce za 10c, ker bo po seji razdeljeval Miklavž darila. Pa tudi nekaj prigrizka bo po seji-
Prosim članice, katera nima plačanega asesmenta, da poravna, ker je to zadnji mesec v letu in je treba knjige zaključiti.
Pridite vse članice na sejo tudi za to, da boste odločile za prihodnje leto glede naših prireditev in drugih aktivnosti, da ne boste potem kritizirale. Torej bomo kar sedaj sklenile za vse prihodnje leto. Pridite in dajte svoje nasvete. Sato so pa glavne seje, da se sklepa vse potrebno in korist-io za podružnico za prihodnje leto. Seja se prične točno ob sedmih zvečer v navadnih prostorih. Pozdravljene vse članice naše podružnice.
Mary Lusin
stari domovini take prilike kot jo imajo vaši otroci tukaj, kjer se lahko uče dva jezika. Zato vas prosim pri spominu na rodno zemljo, katero, vem, da ste ljubili, dajte svoje otroke k zboru "Črički", Nobenega zadržka ni, samo dobre volje je treba, pa bo šlo. Povem vam, ponosni boste na te vaše male, ko jih boste slišali peti in govoriti v vašem lastnem maternem jeziku.
Sedaj je čas, da pristopijo vaši otroci z zboru, saj je me-sečnina tako majhna, da skoro izgovora ne morete imeti. Vsi, ki imate vzgojo otrok v svojih rokah, dajte jim poguma, da bodo nekoč v ponos vam in narodu. Vaje so vsako soboto od 10 do 11.
France iz Doline. -o-
Podružnica št. 32 SŽZ
Iz Maple Heights, O.
Najprej se lepo zahvalim cenjeno občinstvu, ki se je udeležilo koncerta naših malih "Kralj ičkov" 20. novembra. Zahvalim se v imenu staršev otrok g. Ivanu Zormanu, ki se je toliko trudil, da jih je tako lepo pripravil. Prav vesela sem bila, ko sem videla prijatelje in znance od vseh štirih strani, ki so se bili zbra-ii v Maple Iltsu. Je res prav prijetno, odkar imamo svoj narodni dom. Kadar bomo zopet kaj lepega in veselega pripravili, se pa zopet priporočamo, da nas obiščete. Več ko nas je skupaj, bolj prijetno je. Samo ena stvar nas žalosti sedaj v tem letnem času in co je, da je šel balinček k počitku. Kar dolg čas nam je po njem, pa nič ne pomaga. Ono nedeljo smo tako milo ogledovali tisti prostor, pa je bilo vse preveč mehko. Pričakovali smo, da se bo čez dan malo osušilo, zvečer bo pa zmrznilo, da bo dovolj trdo za balinat. Pa ni. bilo nič. Kot kaže, ne bo drugače, da kar pozabimo na to do prihodnje pomladi. Takrat se bo-.no pa zopet udarili z Gar-fieldhajčani in Jutrovci. Pa tudi od drugod vas že sedaj /abim. To pa samo zato, da ne boste rekli, da sem vas preka-sno povabila. Do tistega časa mi pa bodite ppzdravljeni vsi balinarji in čitatelj Ameriške Domovine.	M.II.
-o-
Vsem vzgojiteljem!
Cleveland (Newburg), O.— Če bi vam s temi skromnimi besedami oživel spomin tje daleč nazaj v mlada lepa leta, ko sta vas učila dobri oče in mati. Kaj ste se učili v rani mladosti, še mnogi veste in tudi veste, kako je bilo takrat, ko so si vaši dobri starši prizadevali, da. bi vas kaj naučili. Še danes, po dolgih letih, se jih hvaležno spominjate.
iii vendar nis^e imeli vi v
Euclid, O. — Da ne pozabimo, da se bliža 6. december. Oh, kako daleč je bil in mislila sem, da ga ne bom nikdar dočakala. Se reče, saj še zdty ne vem, če ga bom. Vendar pa vabim vse sestre od podružnice št. 32 SŽZ, da se udeležite glavne seje 6. decembra. Prosim vas, pridite vse na gl. sejo, ki se prične -točno ob sedmih zvečer. Pokažite sestrsko prijaznost ' vsaj enkrat v letu napram .svojim sestram. Pridite na gl. sejo, ker na tej seji si izvolite nov odbor za leto 1939. Prosim vse one, ki bodo predlagane, da vzamete en ali drugi urad, ako čutite količkaj sestrske ljubezni do podružnice. Uradnica mora imeti ljubezen do društva in do članstva. Pa kakor je poklicana učiteljica za vzgojo otrok,,,kakor mati skrbi za družino, tako je tajnica pri društvu največjega pomena. Izvolite si tudi predsednico po svoji volji, da ne bo potem kritike. Enako tudi ves ostali odbor. Pozdrav!
Terezija Zdešar, predsednica
-o-
WHITE EAGLE CLUB .
Za mesec november je izid streljanja sledeč:
Vine Salmič .....	142
Fr. Bozic......131
Edw. Kuhel . . . .	118
Alb. Zbacnik'.....107
Fr. Roje......106
James Ruckley . . >	105
Fr. Turk.......99
John Wolf.....91
Joe Hren......90
Joh^i Miller.....86
Fr. Rupar.....85
Fr. Znidaršič ....	84
Chas. Jenda ....	83
Edw. Kožar.....80
IZ DOMOVINE
—V Ljubljani je umrl Franc Dolničar, prokurist in rezervni poročnik. — V splošni bolnišnici je umrla Marija Božič, roj. Horvat, soproga uradnika OUZD. — Na Blokah je umrl gospod Franc Drobnič, posestnik, dolgoletni bloški župan in bivši poslanec. — Gospod Jože Rus, ravnatelj zemljiška knjige v pokoju v Ljubljani, je po kratki bolezni izdihnil svojo dušo. — G. Rudolf Porsche, dvorni svetnik v pokoju, je dne 1. novembra zjutraj mirno v Gospodu zaspal. — V Ljubljani je dne 1. novembra nenadno umrla, zadeta od kapi, gospa Marija Cesar. — Ga. Uršula Derganc, roj. Kapsch, mati g. primarija dr. Franca Derganca, je umrla v 84. letu svojega življenja. Zapušča sinove, 4 hčerke in številne
vnuke in vnukinje.
-o---

ZAPISNIK
redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(Nadaljevanje)
Oprostite, če nisem odgovoril samo kratko in uradno na vašo cenjeno ponudbo. Zdelo se mi je pa prav, da si vzamem pravico povedati nekaj svojih osebnih mislih in pomislekov, radi česar mi bo zbornica gotovo oprostila. Kot vidim jaz, česar pa gotovo ne vsiljujem cenjeni zbornici, irna pred seboj samo dve poti v zadevi glasila: da si ustanovi lastno glasilo, ali pa ostane pri načinu in obliki kot je zdaj.
Z bratskim pozdravom ostajam udani
za Ameriško Domovino:
Louis J. Pire, James Debevec.
Drugo pismo od Enakopravnosti, prečitano in priloženo.
21. septembra, 1938
Deveta redna konvencija, Slovenske Dobrodelne Zveze, Slovenski Narodni Dom, Cleveland, Ohio.
Cenjena zbornica:
Z ozirom na uraden poziv od odbora za pravila 9. redne konvencije SDZ, da naša tiskovna družba predloži ponudbo za tiskanje priloge, ki bi služila kot glasilo vaše cenjene organizacije v dobi prihodnjih štirih let, si usojamo predložiti vam na slednjo ponudbo.
Cena priloge, obsegajoče štiri strani navadnega časopisnega formata, sedem kolon, 10 pt. črke na 12 pt. body, bi bila $90.00 za tri tisoč iztisov: $98.00 za štiri tisoč iztisov, in $10-5.00 za pet tisoč iztisov.
Pri navedbi gornjih številk želimo opozoriti na dejstvo, da bi bili stroški take priloge nekoliko višji, kot pa če bi SDZ začela izdajati svoje lastno, samostojno glasilo, kajti glasom poštnih regulacij, mora biti vsak časopis poslan slehernemu naročniku kompleten, to je s prilogo, in bi prilogo štirih strani morali torej prejemati tudi redni naročniki našega dnevnika, ki niso člani SDZ.
z ozirom na to si usojamo predložiti tudi številke, iz katerih je razvidno, koliko bi stalo SDZ samostojno glasilo. Te cene so sledeče: za tri tisoč iztisov $90.00; za štiri tisoč iztisov $95.00; za pet tisoč iztisov $100.00.
V vseh cenah, ki so navedene zgoraj, so vključeni stroški tiska in delo v zvezi z razpošiljevanjem.
Priporočajoč se cenjeni zbornici za ugodno upoštevanje te ponudbe, ostajamo
Z odličnim spoštovanjem
Frank Sodnikar, tajnik, Ameriško-Jugoslovanske tiskovne družbe.
Mr. Sodnikar pojasni ,da je v resnici, kot je povedal Mr. Pire, da bi bili stroški večji, kot pa če bi imeli svoje lastno glasilo.
Br. F. Turek stavi vprašanje na Mr. Sodnikarja, kateri pojasni.
Br. Geo. Turek predlaga, da vse tozadevne predloge tikajoče se glasila, ki so bili do sedaj sprejeti, da se jih poruši. Br. Kushlan podpira.
Gl. tajnik priporoča, da bi o tem razpravljali na prihodnji seji, ker sedaj itak ne bo dovolj časa, da bi to vprašanje rešili.
Br. Branisel predlaga, da naj se odbor posvetuje z ponudniki, koliko bi znašali stroški za samostojno glasilo, potem bomo pa mi ukrepali.
Ses. Erbežnik predlaga, da OvStane glasilo, kot dosedaj. Podpirano.
Br. Kushlan pojasni, da tisti, ki smo glasovali proti lastnemu glasilu ne moremo sedaj glasovati zato, ker vidimo, da bi stalo se več, kot pa lastno glasilo. Stavim predlog, da ostane glasilo, kot dosedaj. Podpiran.	.
Br. Pucel poudarja,, da jc še vedno za samostojno glasilo in Prosi, da ni treba članstvu usiijevati nekaj kar ne mara.
Br. Dolenc podpira, da se debata o tem nadaljuje na prihodnji seji.	,
Br. Okoren poudarja, da to je važna stvar in naj nikar preveč nahitro ne zaključimo.
Br. Vehovsc apelira na zbornico, da ostanemo tu toliko časa, da to stvar rešimo.
Br. Dolenc opozarja, da se držimo dnevnega reda.
Ses. Zalokar se strinja / br. Dolencem in je za zaključek zborovanja. Pucel poudarja, da naj se naj prvo poda vzroke za porušitev predlogov.
Br. Kushlan poudarja, da on nikakor ni zato, da bi trpela ena ali druga skupina. Ker sem glasoval proti lastnemu glasilu radi koškov in sedaj vidim, da bi nas glasilo "Priloga" stalo še več Zato sem za to, da sc prejšnji sklep glede glasila poruši.
G1- tajnik poroča in prečita zahvalo ses. Somrak.
Ker je čas zborovanja potekel, predsednik zaključi zborovanje ob 5 P. M.
Joseph Trebeč, konvenčni predsednik;
Frank A. Turek, konvenčni zapisnikar.
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
DECEMBER
4, 11. 18.—Svetovidski oder vprizori igro "Župnik v cvetočem vinogradu."
11.—Društvo Waterloo Camp št. 281 WOW priredi zabavo v S. D. Domu na Waterloo Rd.
11.—Društvo Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
18.	— Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Koncert pevskega zbora Slovan v S. D. Domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega leta v S. N. Domu v Maple Heights.
31.—Slovenski dom priredi na Silvestrov večer fino zabavo v Domu na Holmes Ave.
1939 JANUAR
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
7.—Pevsko društvo "Lira" ples v Twilight Ballroom.
7.—Frances	Rupert Cadets, plesna veselica v Društvenem domu na Recher Ave.
8.—Euclid	Rifle klub priredi srnjakovo večerjo in lovski ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo Ložka dolina priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
28.—Društvo	Modern Crusaders št. 45 SDZ priredi proslavo enajste obletnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
29.—Minstrel	Show priredi mladinski oddelek društva Najsvetejšega Imena v šoli sv. Vida.
29.—Slovenski mladinski pevski zbor iz Holmes Ave. priredi koncert z igro v Slovenskem domu na Holmes Ave.
29.—Koncert Mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
»M{:ti»iinum»>»!ii»»»inn»iiitMii.»i»ttumttiHn»»»n:»u»iMiiii»»BHiiiiiiiuw«
Ž U TI
Po nemškem izvirnika K. Maya i:t:i:»ii»:»»:»u»tiiiii»»»»»»itiit»»»n:»;t!!iii>n:i:»i»>»:t«»>m»i
FEBRUAR
4.—Društvo Collinwoodske Slvnk št. 22 SDZ, abavnieeoz Slovenke št. 22 SDZ, zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ,* plesna veselica v S. N. Domu.
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, plesna veselica v S. N. Domu.
11.—Društvo	Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češka Sin Sokol, 4314 Clark Ave.
12.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D.
Pustna "sobota. — Maškerad-na veselic a Gospodinjskega kluba na Jutrovem, SDD.
17.—Sunny	Ray's orkester, ples v S. N. Domu.
18.—Ženski	klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave.
25.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ, ples v S. N. Domu.
MAREC
12.—Marie Prisland Cadets, predstava v S. N. Domu.
APRIL
15.—Pevsko društvo Lira ples v Twilight Ballroom.
22.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Ženski odsek Slovenske zadružne zveze priredi plesno veselico ob proslavi 10-letnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
JUNIJ
4.—	Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
25.—Skupna društva fare tiv. Vida, piknik na Pintarjevi farmi.
JULIJ
25.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi.
AVGUST
5.—Fara	Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
Pastirjeve starosti vkljub vsej svoji duhovitosti- in izkušenosti nisem ugotovil. Pa mlad ni bil več. In slaboumen je> bil ali vsaj zelo otročji. In sila zaupljiv. Od takega človeka zveš več ko od razsodnega in nezaupljivega.
"Čigave ovce pa paseš?"
Samozavestno je dejal:
"Za vso vas pasem ovce."
"In za to dobiš deset pias-trov pa bič povrh?"
"Da. In vsak vaščan mi da po en dan jesti. Meni in sestri, ki sedi v koči pri ognju."
"Leto in dan paseš ovce?"
"Vse leto."
"Torej še pač vse življenje nisi prišel iz domače vasi?"
"O, pač! Daleč sem že bil, zelo daleč."
"Za ovcami?"
"Da. Ovce gonim, ki jih prodajo. Pred kratkim sem bil v Rugovi, celo v Gori ju sem že bil."
V Gori smo bili tudi sami namenjeni.
"V Rugovi si že bil, praviš?" "Da. Že večkrat." "Pri kom pa?" "V Karanirwan hanu." "Poznaš gospodarja?" "O, tistega vsi poznajo. Tudi danes sem ga že videl in sestra tudi, ki sedi v koči pri ognju." "Tako —? V Pahi je bil?" "Da."
"Pa ni ostal v vasi?" "Ne. Koj je jezdil dalje. Mudilo se mu je."
"Pri kom pa se je ustavil?" "Pri mojem gospodarju." "Čemu?"
Vsako besedo sem moral izvleči iz bebca.
"Orožje mu je moral dati gospodar, ker ga ni imel." "Odkod pa veš?" "Sam semK videl." "Pa nisi .čul, kaj je govoril z njim?"
"O pač! Vse sem čul, čisto vse."
"Si bil poleg, ko sta se pogovarjala?"
'Ne. Nagnala sta me. Pa prav zato, ker bi ne bil smel slišati, kaj se menita, sem prisluškoval. Jako prebrisan človek sem namreč, zelo prebrisan. In sestra tudi, ki sedi v koči pri ognju."
"Ali smem videti tisto tvojo sestro, ki sedi v koči pri
ležišče pastirja in sestre.
Pa kaka sta bila prebivalca razdrte koče —!
Pastir je bil res kreten, bebec. Njegova edina obleka so bile hlače. Ene hlačnice vob-če ni bilo več od druge pa je ostala le še samo polavica. Krog pasu je imel ovito cunjo nepopisne barve. Gornje telo je bilo golo, ako odračunam nesnago, ki ga je pokrivala kakor skorja hrastovo deblo. Njegova glava je bila ogromna, nosek je bil ličen in majhen, usta široka od ušesa do ušesa, lica zasinela, glavo pa je pokrivale kuštrav šop, ki vam ga ne morem popisati. Izpod šopa je gledalo dvoje majhnih očesic.
Sestra mu je bila čisto podobna, tudi njena obleka je bila zelo odkritosrčna. Edina razlika med bratom in sestro sta bili dve čisto ponesrečeni kiti, v kateri je skušala zmrcvariti redke splostene lase.
(Dalje prihodnjič)
"Mednarodni židovski bankirji," je dejal Kerensky, "niso imeli ničesar opraviti z bolj-ševiško revolucijo, pač pa jc Rusija že od nekdaj pričakovala, da dobi bolj demokratično vlado. Toda Nemci, ne Žid-je, so se bali, da bi Rusija postala premočna za Nemčijo, zato so pomagali Leninu in njegovi druhali, da se je uspelo z boljševizmom v Rusiji," je pravil Kerensky.
DNEVNE VESTI
ognju
f>
'Ne."
Ameriška demokracija sodi nemške vohune
New York, 4. decembra. Zvezni sodnik Knox je včeraj tu ob sodil štiri nemške vohune, ki so bili spoznani krivim, da so prodajali ameriške vojaške skrivnosti nemškim interesom. Vohuni so bili obsojeni od dveh do šestih let v zapor. Med obsojenimi je tudi ena ženska. Sodnik je napram obtožencem izjavil, da so lahko veseli, da jih sodi demokracija, ker v Nemčjii bi za enak zločin plačali s svojo glavo.
-o-
Nemški zunanji minister pride v Pariz
Paris, 3. decembra. V torek pride iz Berlina v Pariz Johann ven Ribbentrop, nemški zunanji minister. Podpisal bo nemško-francosko pogodbo glede trajnega miru med Nemčijo in Francijo. Dali mu bodo celo pravico, da bo potom radia govoril francoskemu narodu. Podpis nemško-francoske pogodbe pomeni seveda konec prijateljstva med Francijo in Rusijo. To je vzrok, da francoski socialisti in komunisti silovito nasprotujejo podpisu pogodbe.
-o---
Novi češki predsednik je prijatelj Hitlerja
Praga, 2. decembra. Zmanjšana čehoslovaška je začela delovati na novi ustavi in notranji uredbi republike, odkar je bil izvoljen novi predsednik dr. Hacha. Novi predsednik je najprvo imenoval poslanca Rudolfa Berana za ministerskega predsednika. Beran je poznan kot nasprotnik bivšega predsednika republike Beneša. Novi predsednik je tudi izjavil, da bo vlada češke republike lojalna napram svoji sosedi Nemčiji. V vseh ozirih bo potrebovala njeno pomoč in bo z Nemčijo tudi sodolevala. Dr. Hacha je ob nastopu vlade uradno pozdravil diktatorja Hitlerja. -o-
Otrok z dvema glavama in štirimi rokami umrl
Moskva, 2. decembra. Tu je preminula G^ena hi Irina, deklica, z 2 imeni, stara leto 22 dni. Otrok je prišel na svet z dvema glavama in štirimi rokami. Bil je povod občudovanja v vseh zdravniških krogih. Zdravniki trdijo, da je ena glava dostikrat spala, dočim je bila druga zbu-jena, dasi je imelo truplo en sam krvni tok. Zdravniki pravijo, da je Irina živela še 30 minut potem, ko je Galena umrla.
MALI OGLASI
Išče se žcwbka
za pomoč pri odraslih v družini. Opravljala bi hišna dela. Plača po dogovoru. Vpraša naj se na 856 E. 73rd St.
Pri nas dobite
vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase, po 6c vsaka. Domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporočam gospodinjam
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
Zapisnik osemnajste konvenčne seje dne 22. sept. 1938.
Predsednik pozove zbornico k redu ter točno ob deveti uri otvori zborovanje, čita se zapisnik šestnajste seje ter se sprejme k°t čitan s pripombo, da se predlog brata J. Lokarja črta.
Brat gl. tajnik poroča, da se nahajaj v gl. uradu državni pre-filedovalci knjig in kdor bi želel kakih informacij, sc lahko zglasi v uradu.
Brat Kushlan stavi predlog, da začnemo včerajšnjo razpravo. 1>l'edsednik vpraša zbornico, ako ima kdo kak načrt, da bi se za-deva kolikor mogoče hitro rešila. Besedo dobi brat Svetek, ki Poudarja, da upravni sklad nima dosti denarja in da bo brezpogojno prišla naklada. Iz tega razloga predlaga, da se včerajšnji predlog glede samostojne priloge poruši. Brat Penko zahteva, da se razpravlja o predlogu brata Turka. Govori o sigurni nakladi, ako mislimo na kako drugo obliko ali način glasila, kot pa ga ima-nio dosedaj. Roti zbornico, čc ji je Zveza in članstvo pri srcu, potem bo sigurno izvolila glasilo po starem načinu. Brat Pugelj stavi sedaj predlog za samostojno glasilo, ki se naj bi zdrževalo in upravnega, bolniškega in mladinskega sklada, ako je to potreba. Predlog podpiran.
Brat Supan poživlja v daljšem govoru zbornico k redu in > ratski l jubezni in sporazumu. Sestra Perme se izrazi proti kaki drugi formi glasila in vsaki nakladi. Brat Terbižan poživlja zbornico, da so drži parlamentarnega reda. Brat predsednik pojasnjuje bratu Puglju, da njegov predlog sedaj še ni na mestu, ker moramo prej porušiti včerajšnji sklep. Brat Kushlan pojasnjuje, v kakšno zagato smo zašli, ko smo glasovali z& prilogo.
Njegov namen jc bil, zadovoljiti članstvo s prilogo, toda ker t-edaj priloga stane več kol lastno glasilo, priznava, da moramo porušiti sklep.
Brat gl. tajnik ima daljši govor, v katerem pojasnjuje svoje prejšnje stališče, ker je bil proti samostojnemu glasilu. Imel je druge načrte, katere mu jo pa zbornica porušila, ker je zavrgla njegovo idejo, da se nastavijo organizatorji. Izjavi, da ga oni, ki so glasovali za samostojno glasilo, dolže, da je on kriv, da je glasilo propadlo. Izjavi, da je videti, da članstvo hoče glasilo. Ker pa tudi po njegovem prepričanju privatno glasilo ne odgovarja interesom organizacije, ker ne moro zadovoljiti vseh članov. Edini izhod je sedaj lastno glasilo. Tudi sam se odloči za samostojno glasilo, ker drugega izhoda ni. Njegovo mnenje je, da poskusimo z glasilom za eno leto; ako bomo videli, da ne prinaša koristi, katere pričakujemo, in ako ne bi bilo sredstev, ga lahko ukinemo. Ako bodo pa sredstva na razpolago, bomo pa lahko nadaljevali. Poživlja pa dclegacijo, da bc treba iti na delo, da pridobimo novega članstva. Brat Kushlan omeni dolg govor brata gl. tajnika ter ponavlja, da moramo porušiti včerajšnji sklep. Brat predsednik je mnenja, da porušimo vse tri predloge glede glasila. Brat gl. predsednik ugovarja, da se naj nikar ne jemlje besede gl. odbornikom, ker itak malo govore. Predlaga konec dehate. Brat predsednik se sklicuje na svoje pravice glede vodstva seje. Priporoča, da se ognemo debate. Brat R. Lokar govori v prid glasila v stari obliki in poudarja stroške lastnega glasila in je prepričan, da bo naklada. Pripomni, da bo trpel športni sklad radi samostojnega glasila. Brat Pollock ugovarja bratu R. Lokarju in drugim, ki vedno kriče: stroški in naklada! Brat Zorič se strinja, da se mora sklep porušiti, potom šele bomo naprej sklepali. Zagovarja lastno glasilo. Sfcstra Zupan zagovarja sklep društva in je proti sam. glasilu. Brat Turek st. ponovno razlaga svoj predlog in se strinja, da se vsi trije sklepi poruši; j in da začnemo znova razpravljati o glasilu. Predlog za porušen je je sprejet enoglasno.
(Dalje prihodnjič.)
"Zakaj ne?"
"Ljudi se boji. Jaz pa se jih ne bojim. In če zagleda človeka, zbeži pred njim."	| Mene se ji ni treba bati! Ako jo smem videti, ti dam petnajst piastrov."
"Petnajst piastrov —?" se je čudil. "Koj ti jo pokažem in —."
"Ne, ni je treba poklicati. Sam poj dem in si jo pogledam."
Skočil sem s konja, porinil pastirja skozi "vrata," da mi ni mogel zabraniti vstopa, ter šel za njim.
Kako luknjo sem zagledal! Koča je bila "sezidana" iz slame in blata, slamnata je bila tudi polovica strehe. Druga polovica je bila — nebo. Radovedno so zrle redke zvezde na nepopisno revščino va škega pastirja. Slama v strehi je bila vsa preperela, plesniva in raztrgana."
V kotu je bilo ognjišče, dva kamena, ogenj je tlel med njima. Na kamenih je stal glinast lonec, prav za prav samo polovica lonca, druga polovica je manjkala. Voda je vrela v njem in dve goli nogi sta moleli iz vode, nogi s kremplji. Neko žival sta kuhala.
Pri ognjišču je stalo dekle in mešalo po loncu z bičevni-kom, od katerega pa je tudi polovica manjkala. V drugem kotu sta bila dva kupa slame,
Tudi Ford obsoja postopanje nacijev v Nemčiji
Detroit, 1. decembra. Henry Ford je imel včeraj pogovor z nekim vplivnim rabincem, tekom katerega je izjavil, da nastop sedanje nemške vlade nikakor ne odmeva iz naroda, pao pa je delo maloštevilnih vojnih hujska-čev. židovsko prebivalstvo v Nemčiji je v večini nedolžno. Mnogo tisoč Židov bi lahko dospelo v Zedinjene države, kjer bi postali dobri državljani.
Delo išče
ženska srednje starosti, vdova. Bi rada dobila delo pri hišnih opravilih pri dobri družini. Naslov pustite v uradu tega lista.
(296)
V najem se da
stanovanje 5 sob, zgorej, gorko-ta, garaža; rent .$30. Vprašajte na 16703 Waterloo Rd. (285)
V najem
se da trgovski lokal na vogalu Donald Ave. in 71. ceste. Zelo poceni. Jako pripraven za beauty parlor. Parna gorkota. Vprašajte na 7114 Donald Ave., suite 2.	(Dec. 5, 12, 19, 26)
Hull ogleduje ameriške utrdbe na Panami
Na krovu parnika Santa Clara, 2. dec. — Državni tajnik Hull in ameriška delegacija, ki se nahaja na potu k mirovnim dogovorom med zastopniki ameriških republik, so si včeraj ogledali ameriške utrdbe v Panami. Številne ameriške bojne ladje so pozdravile ameriško delegacijo na krovu parnika Santa Clara.
-o-
Rev. Coughlin se moti, zatrjuje Kerensky
Youngstown, O., 2. dec. — Aleksander Kerensky, ki je bil začasni predsednik prve ruske republike, potem ko je bila odstranjena vlada carjev, se je izjavil, da se Rev. Coughlin moti, ko trdi, da so nemški Židje pospeševali boljše-viško revolucijo v Rusiji.
T v v
Iscem
nekega Franka, ki ima pri meni nekaj denarja shranjenega. C. Lenardič, 1432 E. 33rd St.
(285)
Sam. pod. društvo žužemberk
Društvo ima svojo letno sejo dna 7. decembra, 1938, v navadnih prostorih v SND. Začetek seje točno ob 7:30 zvečer. To je zadnja in glavna seja v letu, torej člani in članice, udeležite se vsaj te seje in po možnosti poravnajte svoj asesment, tako da mi bo mogoče napraviti čisti celoletni T'ačun.
Na tej seji bodo tudi volitve novega odbora za leto 1939. Udeležite se torej in izvolite odbor, ki bo društvo pošteno vodil tekom leta. Pa ni treba misliti, a, brez mene bodo žo opravili. To ni res. Vsak član ve kaj svetovati v prid društva in si izbrati uradnike po svoji volji. — Z bratskim pozdravom—Tajnik.
(Dec.2.5.)
VLOGE v'tej posojilnic
so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washing-4 ton, D. C.
Mm.	'
Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
Lepa in hvalevredna je navada, da ob božičnih praznikih razveselimo svoje drage z darili. One, ki so v starem kraju se najlažje razveseli z denarjem . • • Cene jugoslovanskemu denarju že dolgo niso bile tako nizke kot so ravno sedaj . . . tfer nikakor m varno pošiljati denarja v pismih, se vsakomur svetuje, da se v ta namen posluži domače tvrdke:
Kmalu on ne bo mogel ve
služiti denarja. Zato- bom imel z vami usmiljenje.
—Naj ostane skrivnost, zakaj rabim neprave bankovce. To je zelo nedolžna stvar. Kolikor vam je znano, izdeluje vaš mož vedno samo eno polovico bankovca. Nikdar še ni dobil od mene nalogo, da izvrši tudi drugo. Ali je tako ali ni?
Gospa Ragun prikima.
—Torej vidite, draga moja! Te bankovce prodajam jaz trgovcem, ki tiskajo nato na nje svoje reklame.
Gospa Ragun je poslušala nezaupljivo se smehljajoč.
—Ne verjamem vam sicer, kar mi pravite, toda priznati moram, da ste res zelo premeten. Sicer pa, mene nič ne briga, zakaj rabite bankovce. V vašem interesu je, da o tem nihče ničesar ne izve.
—To je moja skrb! Ta mlada deklica nas na bo izdala.
—Prosila bi vas, da plačate v naprej za štirinajst dni delo mojega moža. Rabimo denarja, ker nam naši upniki grozijo, da nam bodo odvzeli naše revno pohištvo.
—Predujma ne dam, draga moja, to veste, — odvrne komedijant. — Toda z ozirom na stanje vašega moža vam bom dal petdeset rubljev. Upam, da se bo potrudil, da vas reši iz zadrege.
Ona sprejme denar, ne da bi se zahvalila.
— Včeraj sem govorila z zdravnikom o bolezni mojega moža. Vprašala sem ga, kako dolgo bo še trajalo, dokler ne oslepi popolnoma.
—Kaj vam je odgovoril? — vpraša komedijant z zanimanjem.
—Zmajal je z rameni, toda ko sem mu rekla, naj mi pove resnico, je rekel, da more trajati naj dalje še četrt leta.
—A kaj bo potem, to ve sr mo Bog! Moj mož ne bo mogel več delati, ,a jaz ne morem iti kot perica v hiše!
—Vem, vem, draga gospa, — odvrne komedijant, — da ste iz dobre rodbine. Toda ako vaš mož popolnoma oslepi, bo-dete vendar morali za.njega delati, kakor je tudi on skrbel za vas.
_Oh, ne, — odvrne žena surovo. — Nočem preživeti svojega življenja ob strani slepca. Moj načrt je že gotov.
__Vendar ne mislite oditi od
njega?
—To zavisi od tega, ali bo sprejel to, kar mu bom predlagala.
—Ali smem vedeti, kaj bo-dete od njega zahtevali, ko bo popolnoma slep? _
Lepe obleke izdeluje Anica Rogelj Franks
in
Vernic Sneller Franks
1032 E. 76th St.
Tel. EN-4296. (x)
DOBER PREMOG IN DRVA Dobite pri
SEDMA K
MOVING
6506 St. Clair Ave. HEndcrson 1920
—Napravila ga bom za berača. To je vedno dobičkano-sen posel, ki nas bo preživljal.
—Oh, razumem! Obesili mu bodete ploščo okrog vratu z napisom: ^Slepec prosi majhne miloščine!
—Postavila ga bom na Njev-ski prospekt ali na Katarinin most in videli bodete, kako mu bodo kapale kopejke v kapo. Živeli bomo tedaj mogoče boljše kakor sedaj.
—Vidim, da ste odločna žena, — reče komedijant, — ki si zna pomagati. Sploh se mi zdi, — nadaljuje on in se ji zaupno približa, — da spadava midva izvrstno drug k dru-kemu. Mogla bi često skupno delati.
—	Ako me potrebujete za kakšno večjo stvar, ki bi mi mogla prinesti pest rubljev, pridite k meni, komedijant. Videli bodete, da ne boste našli spretnejše pomočnice, ki se ničesar ne boji.
—Premislil bom o tem, — odvrne Andrija Jagodkin. — Upam, da ste ravno tako molčeči, kakor ste razumni.
O tem ste lahko prepričani.
Komedijant ji da roko.
—Že vidim, da bomo mnogo denarja skupno zaslužila. A kar se tiče deklice, bodite ljubeznivi z njo. Rabili še bomo Natalije.
Vrneta se v sobo, kjer je sedela Natalija poleg Raguna in pozorno spremljala njegovo delo.
Komedijant jo pokliče k sebi.
—Jaz odhajam, dragi otrok, — reče Andrija' Jagodkin. — Vi boste ostali pri teh dobrih
ljudeh./
Natalija zgrabi njegovo roko.
—Meni je tako tesnobno, reče ona. — Vedno mislim, da gospe j ni prav, da ostanem tu. Iz njenih oči odseva sovraštvo in nezaupanje.
—	Ne bojte se, Natalija! Vam bo že uspelo pridobiti si njeno ljubezen.
—Tisočkrat hvala vam, da ste me pripeljali sem, — za-šepeče mlada deklica. — Morda vam bom nekoč pripovedovala, kaj sem morala doživeti, toda sedaj moram o tem
molčati.
—Zbogom, otrok moj, — reče Jagodkin. — Prišel bom črez nekaj dni, da se prepričan, kako se vam godi.
On odide in Natalija ostane sama z Ragunom in njegove ženo.
—Sedaj vam bom pokazala, kje bodete spali, — reče gospa Ragun. — Pojdite z menoj.
Ona prižge svečo in pelje Natalijo skozi kuhinjo po lesenih stopnicah v sobo na podstrešju. Ta ni imela niti okna, temveč samo majhno odprtino. Peči tudi ni bilo in razen postelje, stola in slabe mize ni bilo ničesar drugega v majhnem prostoru.
—	Tukaj bodete stanovali, Natalija. To je najboljša soba, ki vam jo lahko nudim. Prej je spala tukaj služkinja, ko se nam je boljše godilo.
—Hvala vam. Glavno je, da imam streho nad glavo — reče Natalija skromno.
—Prej smo boljše živeli. A sedaj, ko mi bo mož popolnoma oslepel —.
—Bog se ga bo usmilil, — odvrne Natalija. — Mogoče se bo posrečilo zdravnikom, da mu rešijo vid.
—	Neumnost! — zamrmra žena, —Ragun bo oslepel. Sam
*Bo£ič se bliža
AUGUST HOLLANDER
v S. N. Domu
6419 St. Clair Ave.
• Vsaka najmanjša pošiljatev bode točno dostavljena na dom naslovnika . . . Kollander ima vedno v zalogi jugoslovanske in italijanske znamke.
si je kriv!
—Gotovo je preveč delal!
—Haha, ni od tega! Klatil se je okrog z drugimi ženami, a to so posledice! To je kazen!
—Za Boga, — vzklikne Natalija, — ako je res zaslužil kazen, potem je grozno kaznovan, ako oslepi.
—Svetujem vam, deklica, da se ne mešate v naše rodbinske zadeve, ako nočete, da vam postanem sovražnica.
Po teh neprijaznih besedah se žena obrne in odide iz sobe. Kmalu je Natalija slišala, kako se prepira z možem.
—Ubožec, — pomisli Natalija, — morda me je poslalo nebo, da ti pomorem. Prisegam, da bom storila vse, da ti olajšam tvojo težko usodo.
Natalija se vleže in vsled utrujenja in razburjenja pade takoj v nemirno spanje. Mučile so jo v spanju prikazni in mora. Sanjala je o Vasloviču, Bojanovskemu, Ragunu, ko začuti naenkrat, kako se je je nekdo dotaknil in kako ji otipava obraz.
Natalija poskoči z groznim krikom.
Hvala Bogu, bile so samo sanje.
V sobici je bilo temno. Ležala je na postelji tujih ljudi.
Tedaj se ji pojavijo na čelu mrzle znojile kaplje.
Ni sanjala! Pred njeno posteljo se je nahajala postava ki je dvignila roko, da se dotakne njenega obraza. Prav tako, kakor v sanjah.
Vsemogočni Bog, to je bil Ragun!
Kaj je hotel? Kaj je nameraval ?	i
—Vstanite! — zašepeče on. — Govoriti moram z vami! Niste varni v tej hiši! — Moja žena je, — moja žena je — zastrupi jevalka!
Natalija se strese od groze.
—Zastrupljevarka! — vzklikne ona.
—Da, — odvrne Ragun, — ona me hoče umoriti, da se me iznebi, a vas sovraži, četudi ste šele dve uri pri nas. Bežite, bežite, dokler na bo prepozno!
Natalija je videla, da se ji
njega ni treba bati. On ni prišel, da bi ji storil kaj zlega, temveč da jo reši.
Toda v njeni duši se je porodil srčni sklep.
Sklenila je, da ne bo pobegnila, da ne bo prepustila ubogega Raguna njegovi usodi. Ostala bo in ga branila.
—Ne slutiš, deklica, koliko groze je v tej hiši, — nadaljuje Ragun. — Ko bi ti pripovedoval, kaj sem zadnja leta pretrpel, bi se ti naježili lasje in ti ne bi verjela, da je resnica. Toda ne smeš ostati tukaj. Minute so dragocene. Ho-tal sem te samo opozoriti na nevarnost, dokler še ni prepozno. — Sedaj veš, kaj te čaka tukaj!
—Sedaj vem, — odvrne ona, — toda vendar bom ostala!
— Kaj? Ostala boš vkljub nevarnosti ?
—Ostala bom, ker mislim,
da me je izbralo nebo, da vam pomagam in preprečim strašen zločin.
Polslepi nesrečnež otipa njeno roko in jo nese k svojim ustnicam.
—Bog te bo blagoslovil za to besedo! — reče on. — Hvala ti!
Oči se mu zasolzijo in ko se je previdno spuščal po stopnicah, je šepetal:
—Sedaj nisem več sam!
Natalija se je vso noč nemirno in brez spanja premetavala po postelji. Razmišljala je, kaj naj stori.
Bila je samo ena možnost.
Vrniti se k Vasloviču. Ta bi jo brez dvoma sprejel z odprtimi rokami in ji oprostil, da je pobegnila.
Toda s studom je Natalija stresla z glavo.
—Raje umrem tukaj! Boljše je, da me zastruplevalka
zastrupi, — zašepeče ona, — kakor pa da izgubim v njegovem naročju pravico pripadati onemu, ki ga ljubim!
Ona se spomni na Bojanov-skega in glava se ji vzdihujoč povesi na blazino.
Tallierijevo bogastvo Obupno ja Bakunjin ogledoval truplo starega duhovnika, ki ga je držal v naročju.
— Blagor tebi! — pomisli Bakunjin. — Sedaj si svobo-
den! Sedaj triumfiraš nad Pe-tropavlovsko trdnjavo. — A jaz — jaz sem popolnoma sam! Sedaj bom prenašal svojo usodo še težje, kot prej!
Bakunjin položi truplo na najvišje mesto celice, kamor še ni dosegla voda. Noseč mrtvega duhovnika, otiplje v suknji neki zavitek.
"(Dalje prihodnjič)
Eden izmed brezdomovinskih Židov, ki so bili izgnani od. nemške vlade iz sudstskih. krajev in ki so zdaj brez moje strehe'.
Trije osumljenci, katere je policija prijela v Neto Yorku, ki so baje v zvezi z umori, ki so se pripetili v kleti ukrajinske dvorane. Od leve proti desni so: Demetrius Gula, William Jacknis in John Virga.
Spomenik ameriškega humorista Will Rogersa, ki je bil odkrit nedavno v Claremore, Okla. Največ so prispevali za spomenik kravji pastirji, igralci in zrakoplovci.
paoaoi-
D
° *Re4?olucija
o
ki je bila odobrena po odboru direktorjev Slovenskega narodnega doma št. 2 na E. 80th St., in to po navodilih članov na letni seji, ki se je vršila v januarju leta 1938—
S tem se naznanja članom, ki so lastniki certifikatov, ki označujejo število delnic (stari certifikati), da morajo izročiti iste tajniku Slovenian National Home Co., in to le v S. N. Domu na 80. cesti, ne doma. V zameno bo korporacija izdala nove certifikate v enaki vsoti, kot je označeno na omenjenih delnicah.
Te certifikate	zamenjate v
torek 6. decembra, v četrtek 8. decembra, v petek 9. decembra in v soboto 10. decembra 1938, od 7. ure zvečer do 9. ure zvečer, in to samo v uradnih prostorih v S. N. Domu na 80. cesti.
L. I. SUPAN, tajnik
SLOVENIAN NATIONAL HOME
CO,
3563 E. 80th St.	|
OfiO
V kleti ukrajinske dvorane v New Yorku je policija odkrila kar celo tovarno, kjer se je morilo ljudi. Žrtve so sežigali ali v kleti zakopali. V neki sobici so našli strojno puško in stene vse preluknjane od krogel. V tej sobi so najbrže žrtve, morili, štiri osebe >so zaprli.