38. štev.
V Kranju, dne 18. septembra 1909.
X, leto.
GORENJEC
Političen in gospodarska list.
Stane ca Kranj z dostavlja njem na dom 4 K, po poiti sa celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane D'60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne Tpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-^BkifftV.»~^je na pristavi gosp. K. Floriana v <Zvezdi».
Izhaja vsako soboto — zvečer =====
In.erati .a računajo ta cele stran 60 K, sa pol strani 80 K, ta Četrt strani 20 K. In.erati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje sa peUt-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, sa večkrat znaten
Eopusi — Upravniitvu naj se blagovolijo poiUjati naročnina, re-lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
t iv. Adamič-Rud. Lunder.
amkaj na divnem ljubljanskem polju stoji sredi bujnega življenja z nemimi zidovi ograjen tihi kraj, posvečen mrtvim. Je leto in dni tega, ko si se Ti, Ivan Adamič, Ti, Rudolf Lunder, še veselil cvetja svojega življenja, ko si zlasti Ti, Rudolf Lunder ob roki svoje neveste sanjal krasne sanje bodočnosti. Oba pa nista slutila, da bo na Vajini, komaj pričeti zemeljski poti še tistega večera zadnjič zatonilo krvavo solnce tja daleč v tiho morje večnosti. Nista slutila, da bodo še tisto noč zvezde, groze trepetajoče, zrle dol na tlak slovenske stolice, na krvavo dramo, katere junaka-mučenika sta imela biti Ti, Ivan Adamič, in Ti, Rudolf Lunder. Pa usoda je ravno Vaju izvolila kot dve nedolžni žrtvi, dva narodna mučenika ! In ti usodi sta se morata ukloniti...
Jutri in pojutrišnjem roma na Vajin grob, tjakaj na divno ljubljansko polje vse, kar je z dušo in srcem slovenskega in slovanskega. Osebno romajo tjakaj tisoči in tisoči, v mislih pa sto-tisoči za Vama žalujočih slovanskih bratov. Romajo na Vajin grob, da s krvavečim srcem, pa z dušo, bolestja prepojeno, praznujejo velik naroden praznik; da se tamkaj spominjajo, da sta Vidva tuje krivde nedolžni žrtvi, Vidva, naša n a-rodna mučenika.
Prevzvišeni se nam zde ti svečanostni tre-notki, vsaka beseda bi bila odveč spričo Vajinega groba. Pač nam vre iz globočine naših čuvstev vesoljno morje trpkih besed, grenke obsodbe. Ali izreči jih ne moremo, napisati jih ne smemo. Kolikor se jih ne bo izteklo v potoku bridkih solza, ko bomo stali pred grudo, ki Vaju zakriva
našim očem, zaprli jih bomo zopet nazaj v tesno ječo gorja prepolnega zrca. In tako bomo čakali onega dne, ko se stro verige, za katere je in bode še ostal vkovan Slovenec in Slovan. Ali pa bomo ?e mi dočakali tega veselega velikega dne. tega ne vemo. Eno pa vemo, to je naša edina tolažba: Ivan Adamič In Rudolf Lunder 1 Iz Vajine za narod prelite krvi se narodu novo življenje rodi.
Boj za Škofjo Loko.
Prihodnji teden, dne 23., 24 in 25. t. m, se j bodo vr$ le v Skofji Loki občinske volitve. Dosihdob j so so vrš le volitve v tem mestnem zastopu po vtem dostojno in mirno, ker so meščani imeli vsikdar pred očmi edinole gospodarski napredek mesta. Zato so volili v odbor mote, ki so bili delavni in vneti za blagor občine in občanov. V razmerju s politično močjo delili so si naprednjaki prvi in drugi razred, klerikalci pa tretji razred.
Toda sedanje volitve sa ne bodo vršile tako mirno, kakor doslej. Vsa znamenja kažejo, da se bo bil boj, hud boj, ki ga je napovedal škofjeloški župnik Šinkovec.
Škofjeloški molčanje so od narave mirni in potrpežljivi in zato ne morejo najti ukusa na tem boja. Veže jih medsebojno, v domači grudi uko-renjeno prijateljstvo, sorodstvo krvi in drugi živ-ljenski interesi. Župnik Šinkovec pa hoče imeti boj in ker ga on hoče, so se mu nekateri meščanje udali in st prisvojili od njega izdano parolo: «Na-prednjake iz odbora veni* Udali se mu pa niso iz ljubezni ali is spoštovanja, ne, iz strahu so se mu udali 1 S krvavimi črkami bo zapisano osemletno službovanje tega župnika v zgodovini našega mesta. Osem let vrli ta mož na prižnici, pri izpraševanjih, v svojem društvu, po »Slovencu*, »Domoljubu* in s pomočjo lakomnega kruhoborskega dejanja, ki kriče po maščevanju do neba I S temi sredstvi je preganjal, teptal, obrekoval in bojkotiral trgovine, gostilne, društva in vse one značajne
žene in može, ki mu niso klonili tilnika. Traeglav si ne sme prisvajati prvenstva o iznajdbi «novih krščanskih načel». V Skofji Loki gredo že v strupeno klasje. Izumil jih je Šinkovec in jih gojil s satansko ljubeznijo. Zato pa pravimo: LoSanje se niso vrgli temu možu v naročje kot žoge za prihodnje občinske volitve iz ljubezni in iz spoštovanja, temveč iz strahu, da ne otipajo beraške palice, da jim mož ne uniči s pomočjo naših pre-Ijudomilih Uršulink njihove obrtnije, trgovine, gostilne in rodbine, — zadnjo skorjo kruha! Čudno se slišijo besede, ki jih je dal Šinkovec ratnesti o sebi, češ: .Poboljšal se je.» Ta bajka gre od mt do ust in njegovi duhovni bratje jo oznanujejo: «Poboljšal se je, res, ja, poboljšal se je.» — Šinkovec — poboljšal? Stopil je sicer nekoliko v ozadje, prepustivši bojno koplje onim, ki jih je za to izobraževal Tem sedaj zapoveduje in ti se kažejo vredni svojega u cenika. Najboljši učenec Šn-kovca, neodvisnik, svetnik trgovske zbornice in kandidat za županski stolec zapoveduje: »Stražnik Kralj, aretirajte tega Sokola na mojo odgovornost, na mojo odgovornost rečem 1» Šinkovec bo z veseljem plesal, ko bodo njegovi učenci, ne iznemši Migata, Feškovca in Liha, metali v ječe napred-njake, jemali gostilnam koncesije, zapirali trgovine i. L d., samo za to, da bi se njim in Šinkovcu že na tem svetu godile boljše. In take elemente hoče Šinkovec potisniti v občinski odbor.
Šinkovec že dirja po mestu, obira stare ženice, vdove in posestnice za pooblastila, krošnjari in berači za glas: »Mamica, samo še za ta bart» Glasovi so postali zanj zlato tele, okrog katerega se suka od zore do mraka. Vrzite tega hinavca in obrekoralca čez pragi
Kdor ima kaj vesti, kdor ima kaj srca in iskrico samostojnosti, komur je pri srcu dobri gospodarski razvoj »ase mestne občine in čedno krščansko življenje, ta naj odda na dan volitve svoj glas možem, ki so si izbrali od Šinkovca neodvisne meščane kot kričeč odpor proti atentatu na poštenje, ljubezen, pravičnost in značajnost, kot
PODLISTEK.
Jurežev študent*
Ivan B. Olaevski. Dalje.
«Ko postaneš samostojen« ne pozabi Heleaice in mame, dokler mogoče živite skupaj; tudi Mino vzemite s seboj« Posveti vse svoje moči svojcem in rodu, iz katerega si izšel; vedi, da bom veliko lažje nosil črne zemlje odejo, ako bodo nauki, katere sem ti že od rane mladosti vcepljal v srce, rodili obilen sad. To je moja ustmena oporoka; pismeno pa najdeš v velikem, trikrat zapečatenem pismu moje pisalne mize. Ta je namenjena samo Tebi, a otvori jo šele tri leta po moji smrti. Notri boš našel marsikaj, ki Ti bo pomagalo na eni strani k razumevanju sedanj h naših razmer, a na drugi strani Te utegne obvarovati marsikaterega nepremišljenega koraka. Vedi, da Tvoj oče želi samo to, da bi Ti ne izkusil tega, kot je moral izkusiti oa sam I — To je moja poslednja velja.>
M rko je imel občutek, kot bi letele nanj gore, da ga zdrobe, mislil je, da se mu razleli glava ali poči srco v prsih. Morda pa je vse skupaj ie sanj P Toda niso ga zdrobile gore, niti so mu ni razletela
glava ali potilo srce in en sam pogled ga je prepričal, da to tudi sanje niso, ampak vse gola resnica: pred njim leži oče in se bori s smrtjo. In v tem trenutku je sklenil ta komaj sedemnajstletni mladenič prenesti vse to z voljnim duhom ter odslej svojcem po lastnih močeh nadomestovati očeta. Odločno je vstal raz stol, poljubil očetu velo, že mrzlo desnico in izpregovoril:
«Oče, vse svoje moči bom posvetil svojcem in svojemu rodu i*
V tem trenutku so se odprla vrata, a notri je priskakljala nedolžna, komaj desetletna Helénica, kratkokrila in z razpletenimi lasmi, podobna bolj angelčku kot človeku.
«Ia to, Oče,» je dejal odločno, kazaja na Helénico, «to bom varoval kot punčico svojega očesa!» Hvaležen pogled iz očetovih motnih oči mu je po-povedal več kot vsaka beseda.
V ozadju se je pokazala mati in nato Minka, a med obema zdravnik.
Ko pa je drugo jutro izšlo solnce, je že ležal njegov oče na mrtvaškem odru z nekako zadovoljno potezo krog ust, kot da jo hvaležen, da je vzvišen nad vsem nezemeljskim.
Po njegovi smrti so se preselili vsi v mesto, kjer je Mirko študiral, toda ravno ko je dovrševal svoje btndije, je odšla tudi mati sa očetom, čegar izgube ni mogla preboleti. Mirko je kmalu dobil službo in je s tistimi norimi vinarji, ki jih nese učiteljska služba, preživljal sebe, staro Minko in deloma tudi sestrico, v kolikor ni za njo skrbel stric, bogat posestnik na Dolenjskem, ki pa s svojim umrlim bratom ni živel nič kaj preveč v prijateljskih odnošajib. Vzrok je našel Mirko šele v tistem trikrat zapečatenem pismu, ki ga je odprl tri leta po očetovi smrti in dal je cčetn prav. Toda povedal pa tega ni nikomur.
O počitnicah pa so bili vsi trije skupaj in naslov njegove gospodinje si je tedaj že prisvajala mlada, sedaj sedemnajstletna Helena.
In našel je pripravna tla za svoje vzore in kakor smo videli, tudi pripravnega pomočnika Jureta ali Juretovega študenta, kakor so ga splošno imenovali. Vspehi njune zveze so se že kazali: mladi fantje in možje so si omislili dobrega čtiva in marljivo čitali ob nedeljah, namesto hodili po tganjarnah ali pa so se zbirali na učiteljevem vrta, kjer so uganili marsikatero pametno.   Dalje priti,
mogočea odgovor na lopovstva SinkovCeva ¡n njegovih učencev.
Na dan volitve vsi neodvisni volilci na plan!
»Cigani."
Kadar naši Kristusovi namestniki nimajo zoper kako neljubo jim osebo drugega orožja, P* J° proglase za liberalca. Več let so po prižnicah in spovednicab, na shodih in v časopisih udrihali po liberalcih, proglašali jih za izvor vsega hudega, očitali jim vse mogoče pregrehe in sedaj, ko mislijo, da so nerazsodnim ljudem že dovolj v tepli v glavo, kaj je liberalec, pa kličejo svojim backom: «Ta je liberalec, torej le po njem» I Ce si »liberalec*, te lahko vse preganja, ker tako hočejo kranjski mainiki, ki morajo vsako jutro s čistimi rokami priti pred mizo Gospodovo, katerih pa sicer nobena reč bolj ne veseli, kakor če morejo uničiti osebo nasprotnega mišljenja, ki je sicer tudi človek po božji podobi ustvarjen, pa ima že to napako, da pri kaki posvetni stvari drngače misli, nego njegov fajmošter ali kaplan.
V čem se vendar ločijo »liberalci* od naših klerikalcev, da jih tako sovražijo za sveto cerkev vneti mašniki? Razloček je samo ta, da »liberalec* pravi, da ima v političnih stvareh ravno toliko govoriti, kakor njegov fajmožter ali kaplan, da vera nima s politiko nič opraviti in da je zloraba vere, če se ž njeno pomočjo hoče doseči politično gospodarstvo. To naziraaje zadostuje, da te kolnejo tisti, katerim vera ukazuje ljubezen do bližnjega, da te preganjajo tisti, ki oznanjajo kraljestvo miru in ljubezni na zomlji.
Krek, Lampe in drogovi pravijo, da hočejo s svojo politiko moralno povzdigniti slovensko ljudstvo, v resnici pa še nihče ni tako demoralizujoče uplival na naše ljudstvo, kakor ti voditelji v ko-larju in talarju. Oni vzbujajo v ljudstvu najnižje instinkte, kličejo na poboj nasprotnikov, pridigu-jejo in priporočajo v časopisih in na shodih gospodarsko uničenje Slovencev, ki nočejo slepo hoditi za njimi. »Boj vseh zoper vse,* to je geslo naših klerikalnih voditeljev, kaj potem, to jim ni mar, saj oni ne bodo uživali posledic tega ostudnega »čuvanja in ruvanja.
Daleč je padla Kristusova vera pri nas na Slovenskem. Kako ljubijo resnico, to hčerko božjo, ravno oznanjava!ci resnice, vidimo lahko vsak dan. Vzemimo za vzgled le kako veselico vrlega »Sokola* ali shod narodno-napredue stranke. Kdor bere poročila o taki telovadbi, združeni z veselico, ali o shodu v duhovskih časopisih in se je bil udeležil shoda, se mora naravnost prijeti za glavo, ko bere laži, da mu štrle lasje po koncu. Sam ne ve, ali ga je zapustil spomin, ali se mu je zbledlo, ker v resnici se je ravno narobe vršilo, kakor pišejo mašniki v »Domoljubu* ali »Slovencu*. In ko tako preprost človek vidi, kako duhovniki dejansko izvršujejo resnice svete vere, si misli: Če sme du-
hovnik tako delati, potem je ume še stokrat manj greh, če lažem, opravljam, obrezujem, hujvkam k pobojem i. t d. Morale je vedno manj med našimi klerikalci, jemljo jo jim duhovniški voditelji, tako da bolj kakor kdaj prihaja v veljavo naš sicer robati, toda značilni pregovor: »Vera po farjih gor, vera po farjih dol.*
Zadnji »Domoljub*, katerega urednik je duhovnik, rimski doktor, nima za političnega nasprotnika, za Slovence-naprednjake, ki imajo v vseh stanovih svoje številne zastopnike, mogoče najboljše sinove slovenskega naroda, drugega izraz«, kakor »cigani*. Tako nizko je padlo naše duhovnistvo, da človek mora nehote na to le odgovoriti z znanim Greu-terjevim »fej*!
Pa prihaja čas, da ljudstvo izpregleda to ostudno kruhoborno vojsko. Kljub temu, da duhovni voditelji celo duhovnikom samim ne zaupajo toliko, da bi jim dovolili brati časopise nasprotnega političnega mišljenja, da z železno roko tišfie k tlom vse svoje ljudi, da bi ne mogli gledati v svetlo nebo, se je pričelo vendar svitati in trdno neemahljivo upanje imamo, da tudi naši klerikalci-voditelji dobe od zdolaj plačilo, kakršno že davno zaslužijo. Mogoče, da ni več daleč ta čas.
Poučni listek.
Kekollko o naši ustavi. Dalje.
Volitev.
Ko je izvoljen župan se preide k volitvi občinskih svetovalcev. Vsak volilec zapiše ali imenuje toliko imen, kolikor svetovalcev je voliti. Imena, kolikor jih je več povedanih ali zapisanih, ne pridejo v pošte v.
Ce bi ta ali oni odbornik no dobil na i polovico glasov, treba je glasovati še enkrat, kakor smo videli zgoraj pri volitvi župana. Če pa se tudi še tedaj ne dobi nadpolovična večina, treba je ožje volitve med tistimi, ki so pri drugem glasovanju dobili največ glasov za tistimi, kateri jih imajo nad polovico.
V ožjo volitev se vzame dvakrat toliko mož, kolikor še manjka občinskih svetovalcev.
Volitev je neveljavna, če je za občinskega svetovalca izvoljen kak mož, ki je z novim županom v prvem ali drugem kolenu v sorodu ali svaštvu. Treba je vohu vnovič.
Če se za občinske svetovalce izvolita dva ali več takih mož, ki so si med seboj v sorodu ali svaštvu v prvem ali drugem kolenu, je izvoljen tisti, kateri je dobil največ glasov; če jih je pa dobilo več po enake število glasov, odločuje žreb za enega, drugi se volijo vnovič.
O volitvi starešinstva se mora napraviti zapisnik, katerega naj podpišejo voditelj volitve in vsi odborniki.
O pritožbah zoper volitev starešinstva odločuje okrajno glavarstvo. Zapor odlok okrajnega glavarstva je dopustna pritožba na deželno vlado, ki končno odločuje.
Okrajni zastopi obstoje  le  na Csškem, v Galiciji in na S t a-jerskem. Okrajni zastopi se volijo iz istih volilnih skupin, kakor občinski zastopi, le zastopnike
Grad In toplice Medija.
Črtica iz počitniškega dnevnika. Konec.
Ko je našel v tej kapeli moj pokojni gospod oče počitek po krščansko dokončanem življenju, je prišla ustanova na mojo pokojno gospo mater Ano Marijo, ovdovelo Valvazor, rojeno Rauber, po njeni smrti pa na mojega najstarejšega brata Karla barona Valvazorja. Ko se je pa moj najmlajši brat Wolf Jernej Valvazor poduhovnil (sedaj je namreč župnik in komisar v Žalcu na Štajerskem), se je moj imenovani starejši brat odpovedal ustanovi in mu jo odstopil; torej oskrbljuje to nadarbino (bene-ficij) mlajši brat po duhovniku.
Kar se tiče prejšnjih posestnikov gradu, ga je prodal 1. 1656. gospod Mdrt Gall gospodu Leopoldu Rambscbussel na Schdaecku; kmalu nato ga je dobil neki Herberstein; od tega ga je kmalu kupil okoli 1. 1662 gospod Janez Krstnik Valvazor, tedanji višji proviantni mojster za slovensko-hrvaško-morsko mejo. Po njegovi smrti ga je podedoval gospod Hieronim Valvasor; ko je Bog poklical tudi tega iz življenja, ga je dobil dednim potom moj oče Jernej Valvasor. Ko je umrl, ga je imela moja pokojna mati Ana Marija i. t. d. Ko se je ona vlegla k večnemu počitku, ga je podedoval naš starejši brat Karel in nam drugim izplačal deleže; pozneje pa ga je prodal, nekako pred 19 leti, mojemu drugemu bratu Herbartu. Ko je ta zaprl oči, ga je dobil naš bratranec gospod Adam Sey-fried, do čim je za to prepustil otrokoma drug grad,
namreč Neudoiff, in pri tem meni dal še nekaj nadplačila.
Ta gospod Adam Seyfried baron Valvazor je še sedaj gospodar gradu.*
Ko si ogledamo grad in njegove zanimivosti, zasedemo zopet voz, se prijazno poslovimo od gospoda Celestina ter oddrdramo proti toplicam, kamor dospemo v četrt ure.
Pod Šentjurjem naročimo v gostilni pri Sirku kosilo in gremo v toplice.
Medijske toplice so pri vasi Podlipovica nedaleč od V al v azor je vega gradu Medije (Gallenrgg) v zanimivih medijskih tesneh. Toplice se nahajajo v votlini, napolnjeni s toplim zrakom, in imajo 26° Celzija. Primerno torej nazivljejo medijske toplice kranjski »Monsummano* in jih primerjajo italijanskim toplicam Monsummano, ki so severno-zahodno od Florence na Laškem. Za Valvazor pravi, da so pomagale te toplice marsikomu v kontrak-turah in tudi v drugih boleznih.
Medijske toplice so urejene v skromnem obsegu. Na desno ceste, ki vodi izpod Šentjurja proti Trojanam, stojita dve majhni vili, v katerih bo prostora za kakih petdeset letoviščarjev. Vilama nasproti se nahaja ličen park, ob njem pa prijazno zidano restavracijsko poslopje in poslopje, v katerem se nahaja več kabin in večji in manjši basen. Zgovorna postrežnica nas pelje skozi obokan predor, da si ogledamo močan topliški izvir, kjer je tudi prirejen majhen bazen za tiste, ki se hočejo kopati tik ob izviru. Ko se ohladimo, gremo v
mest in trgov voli občinski odbor dotičnega mesta ali trga. Število okrajnih zastopnikov na Štajerskem se ravna po številu prebivalcev doti enega okraja In znaša najmanj 18 in kvečjemu 36. Okrajni zastopi se volijo na tri leta, člani okrajnega zastopa volijo izmed sebe načelnika in okrajni odbor.
Okrajni zastop je glede vseh notranjih, skupne koristi okraja zadevajočih stvareh, posvetujoči in odločujoči okrajni odbor, okrajni odbor pa upravljajoči in izvršujoči organ. Zlasti ima okrajni zastop skrbeti za deželno kulturo, zdravstvo, preskrbo ubogih in za javno dobrodelne namene. Okrajni zaetop sme skleniti tudi doklade na neposredne davke.
Nadzorovalno oblast nad okrajnimi zastopi ima deželni odbor, politična oblast (okrajno glavarstvo) ima le skrbeti, da okrajni zastop ne prekorači svojega delokroga in ne ravna proti obstoječim postavam.
Cesarsko namestništvo ame okrajni zastop eventualno tudi razpustiti; zoper to je mogoča pritožba na ministrstvo notranjih zadev.
Dalje prih.
Gospodarski del.
»Zveza gorenjskih sadjerejcev". Pod tem zaglavjem je objavil naš priljubljeni »Gorenjec* v pretekli številki notico, ki nakratko naznanja, da se je taka zveza ustanovila. Vsak napreden sadjerejec mora z veseljom pozdraviti to ustanovitev, saj smo dovolj dolgo čakali, da se v prospeh sadjereje na Gorenjskem sploh nekaj zgodi. Kajti ne glede na to, da ima Gorenjska tuintam zares nekaj lepega sadja, vendar je zaželjea razvoj sadjereje še vedno lepa želja vnetih sadjerejcev. Toda kar še n;, je še lahko. Zanašamo se, da bo »Zveza* kos nalogi, ki jo čaka, in da bode po pet do desetletnem svojem delovanju že gledala na lepe vspehe svojega plemenitega načrta. Le žal, da se je — za letos nekoliko prekasno ustanovila. Že sedaj bi mogla izvrševati marsikaj dobrega, namreč pri prodaji sadja. Kakor prejšnja leta, grešč posamezni sadjarji tudi letos mnogo v tem ozira, ker ni nikogar, ki bi jih poučil, kaj se sme in kaj se ne sme. Nasledki napačnega ravnanja s sadjem so dostikrat žalostni. Nedavno je moral njkdo odvrženo pošiljajev — cel voz jabolk! — prodati za — 3 K — reci: tri krone, ker ga ni hotel poljati nazaj domov!! Take reči se ne bodo dogajale, ko bodo sadjerejci v »Zvezi*. Velika napaka naših ljudi je, da hočejo pri sadju hiter denaren vspeh ter zbijejo z drevja na pol zeleno. Ravna se pa s sadjem prav po vandalsko! Na kolodvoru moreš videti, da je »obrano* sadje polno črnih lis in peg — podlaga hitremu gnjitju 1 Kolika škoda! Letos je sadja povsodi obilo — južni sadni trgi so že prenapolnjeni najlepšega sadja. Kdor torej hoče dobro prodati, mora ga hraniti ter postaviti par mesecev kasneje naprodaj. Obiraj udje previdno in ga pravilno shrani, gotovo dosežeš kasneje najboljše cene. Nikakor pa ne riskiraj prodaje zasebno, marveč obrni se k »Zvezi*. Kakor smo se poučili, ne stane pristop k »Zvezi* niti novci ca. Raditega je umestno, da pristopi vsak zaveden sadjerejec, da bo »Zveza* čimprej postala krepka in močna. Z združenimi močmi bodemo storili veliko, razcepljeni trpeli bodemo še dalje le škodo. Posameznik postane pri prodaji mnogokrat žrtev sleparskih prekupcav, v »Zvezi* se nam tega ne bode bati; — posameznik cesto ne ve, kako urejati udni
večji bazen in se ondi pošteno skopljemo. Kopel v vodi, ki ima pozimi in poleti 26* Celzija, nam je prav dobro dela. Po kopelji se malo okrepčamo v restavraciji in odidemo h kosilu.
V kopališkem parku stoji skromen Valvasorjev spomenik, na katerem beremo njegovo poročilo o toplicah: »Na vouzaku (Na Ovčjaku) med Medijo in trojanskim hribom v dolini ob potoku, Ore-hovica imenovanem. Pri tej vasi izvira zdrava topla voda (toplice).*
Lastnica toplic je rodovina Prašnikarjeva v Kamniku, ki jih misli prodati, ako se ponudi ugodna prilika. Podjeten in razumen človek bi utegnil nekaj narediti is tega lepega kraja. Za tistega, ki hoče nekaj tednov preživeti v popolnem miru, v dobrem zraku in kateremu ugaja srednja topla kopelj, bi bile medijske toplice res kakor nalašč. Tu bi m pošteno pomiril in okrepil.
Po kosilo, kjer u nam je pridružil prijazni gospod nadučitelj izpod Šentjurja, smo se odpeljali preko Trojan, skozi črni graben, pod Limbarsko goro in čres Negastrn aauj v Moravče.
Sklenili pa smo, da jo v prvi priliki sopet mahnemo v Medijo, pa ne samo za en dan, temveč najmanj u en teden ali dva.
Izlet k gradu Mediji in v toplice priporočamo vsem onim, ki ljubijo naš slovenski svet Pobite naj tja in seznanili u bodo ondi z novim biserom lepe naše slovenske zemlje, z biserom, ki pač zasluži, da bi bil bolj znan in upoštevan kakor je dandanes. ...
I. prlloj« ..Gorenjcu" if. 38 z 1.1909
vrt, da nau bode donatal koristi — «Zvera. pojde vsakomur, ki Je v njej, na roko. Razumno je torej stopiti v »Zvezo» in nič odlašati s pristopom, osobito ker ni pristop združen z nikakimi stroiki kakor sicer pri takozvamh »Zadrugah., koder je dosti stroškov in — upov, a cesto le malo vspehov. Upamo kmalu slišati kaj več o tej ustanovitvi Danes kličemo: Dobro dolla «Z*eza gorenjskih sadje-rejcev* 1 Živi, cveti, vspevajl Gorenjski sadjerejec.
Pogozdovanje Krasa. Iz poročila o delovanju komisije za pogozdovanje Krasa za leto 1908 je razvidno, da se je obsejalo v preteklem letu na novo 12082 hektarjev zemlje. Za to se je porabilo 892.600 sadik, in sicer 731.000 Črnih borov, 130.000 smrek, 5000 japonskih macesnov, 22.000 jeli in 4600 jesenov. Stroiki za te nasade znašajo '8236 K 37 v. — Za popravo nasadov se je porabilo 1,203.000 borov in 24.000 smrek, kar je stalo 9996 K 91 h. — Konec poročila slove: Spričo manjkajočih sklepov deželnega zbora se deželni prispevek od 1. 1904 dalje ni izplačal, in znaša še neizplačani prispevek že 26.000 K. Na račun tega je prejela komisija za pogozdovanje Krasa leta 1908 3000 K, ker ni mogla drugače izhajati Vsled neplačila deželnih prispevkov se je moralo tudi omejiti podozdovanje.
Podprite preobloženo sadno drevje! Po nekaterih krajih naše Gorenjske je sadno drevje letos tako obrodilo, da se kar lomi. Osobito jablane, pa tudi hruške so preobložene. Naši kmetovalci vidijo dostikrat, kakšna nevarnost preti sadnemu drevesu, pa ne da bi pomagali. Raje puste, da se drevo pokvari, nego da bi podložili preobložene veje s kako rogovilo ali s kolom. Priporočamo toraj, naj se to delo, kjer je potreba, prej kom ogoče opravi.
Ob gnojenju jesenske posetve. Vsak kmetovalec se mora zavedati, da glede na vedno večje potrebe ob manjšem pridelku ne more več obstajati. Ako hočemo zvišati pridelek ozimine in izboljšati nje kakovost, je neobhodno potrebno, obilno rabiti umetna gnojila. Ozimna pšenica, kakor tudi ozimna rž potrebujeta ob prvem raz-vitku precej mnogo fosforjeve kisline, kalija in dušika. Seveda je treba vsa ta živila pred setvijo podati rastlinam v obliki, topljivi v vodi, da jih rastline hitreje in lažje vsrkajo. Zaloga v vodi topljivih hranil je za rastline velike prednosti, ako je setev slabo prezimila. Iz premnogih poizkusov, ki jih je napravil c. kr. dvorni svetnik dr. Julij Stoklasa za ozimno rž in pšenico v različnih krajih Češke, izhaja, da se s porabo zgoščenih gnojil, pridelek da zvišati do 100%- Najbolje je rabiti za ozimno rž in pšenico na ha 300—400 kg superfosfata, 200 kg 40%nega kalijevega klorida (na lahkih tleh 400—500 kg kajnita) in 50—70 kg amonijevega sulfata. Vsak kmetovalec si tudi lahko prihrani mešanje, ako naroči mešanice, ki že obsegajo potrebna živila v primernem razmerju.
Mraikl sojem ? Kranja die 13. septembra
1909. Prignalo se je — koštrun, 86 glav domače goveje živine, 268 glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 148 domačih prašičev, — hrvaških prašičev 6 domačih ovac, 69 hrvaških ovac, 1 koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36—40 K. Pšenica K 13—, proso K 775, rž K 9—, oves K 8 — , ajda K 9-—, repno seme K — fižol ribničan K 24, man-dalon K 18, koks 26, krompir K 4 za 50 kg, seme dom. detelje
Užigalice.
(Monopol tali davek?)
Ministrski svet je v svoji seji dne 19. avgusta sklenil, opustiti nameravano zvišanje davka na pivo in je finančnemu ministru dr. Bilinskemu naročil, naj poišče novih virov, iz katerih bi se mogli povečati državni dohodki.
Ta sklep ministrskega sveta je porodil celo vrsto projektov in med drugimi tudi predlog, naj država napravi ali monopol užigalic, ali naj užigalice obdavči. Ta predlog je vzelo finančno ministrstvo v pretres in danes je takorekoč že zagotovljeno, da bodo morale užigalice pomagati k povečanju državnih dohodkov in samo oblika, to je način, kako se naj to zgodi, le ni določena.
Projekt« ki ga sedaj Hudim finančno ministrstvo, ima le svoje nasprotnike. Eni se protivijo tako monopoliziranju, kakor obdavčenju užigalic kar so užigalice konsumno blago: drugi se protivijo vladnemu projektu, ker sedanjemu finančnemu ministru nočejo dovoliti novih davkov, dovolili pa bi jih brez zadržka drugi vladi.
Slednji ravnajo zgolj iz političnih nagibov in ne prihajajo tu v poitev, s prvimi pa bi bilo vsako prerekanje popolnoma brezplodno. Dejanske razmere so take, da država iz direktnih davkov absolutno ne more pokriti svoj h potrebščin in da mora zato segati po indirektmh davkih in tudi po konsumnem blagu vsake vrste, naj so ti konsumni davki le tako malo simpatični.
Davek na užigalice ima med konsumnimi davki eno prednost: da plačujejo ta davek vsi sltji enako io da ne obremeni samo ubotnejlih
na žganje in deloma tudi na petrolej. Vsakako je bolje, drugo
kakor kako
slojev, kakor davek davek na pivo in da obdavči država užigalice, konsumno blago.
Znameniti nemški nacionalni ekonom Adolf Wagner je nekoč zapisal, da je davek na užigalice «immer ein Zeichen grosser Not des Staates». Država je v velikih stiskah in to je napotilo vlado, da izkuša celo iz užigalic dobiti aovih dohodkov. V takih razmerah ne bo preostalo nič drugega, kakor koncedirati vladi davek na ufgalice, a samo davek in nič več.
Z vso odločnostjo in preciznostjo se moramo namreč izreči zoper projekt, naj bi se upeljal državni monopol na vžigalice tako, kakor je upeljan na tobak in na sol, da bi torej imela država vso produkcijo in vso kupčijo z užigalicami v rokah. Državi sami bi monopol ne prinesel nobene večje koristi, kakor je davek na užigalce, pač pa bi so z monopolom na škodo koasumentov, na škodo trgovine in na škodo industrijalnega in trgovinskega razvoja vseh dežela podprlo nekaj posamičnikov.
Za misel, naj se uvede monopol na užigalice, se najbolj zavzema dunajska «Lâaderbaok», ki ima v rokah 75% vse produkcije užigalic. Njej so se pridružili ostali fabrikantje užigalic, ki so imeli dne 6. t. m. na Dunaju shod, ter to se z vnemo zavzeli za monopol. Ta vnema «Làiderbanke» in drugih fabrikantov užigalic je umljiva. Ako bi država uvedla monopol in prevzela sama produkcijo in razpečevanje, bi morala sedanje tovarne odkupiti io njih lastnikom odšteti lepe milijone. Nagib prizadevanju za monopol ima torej svoj izvor v želji, napraviti sijajno kupčijo.
Z; uvedba monopola bi veljala ogromne milijone, dočim bi davek na už:galice ne provzročil državi skoro nobenih stroškov. A tudi sicer bi imela država z monopolom velike stroške. 7 državnih podjetjih je režija veliko dražja, kakor v privatnih podjetjih. Prenehanje konkurence pro-vzroči vedno znatno podraženje delavskih sil, posebno še v državnih podjetjih in etežkoči razprodajo. Avatrijika produkcija užigalic je dalje v veliki meri navezana rn eksport, a da državna podjetja v trgovinskem ozira nikdar tako ne funkcionirajo, kakor privatna, to je davno spoznana resnica.
Izmed vseh držav ima samo Francija popolni, to je produkcijski in trgovski monopol na ožiga-I c<\ A tudi Francija ga ni uvedla naenkrat, nego pola g ima in obnesel so ji je samo zato, ker ima ra&sežae kolonije, kamor lahko eksportira svoje izdelke, ne da bi se imela boriti s kako konkurenco. Takega monopola kakor Francija nima nobena druga država. Španska) in Portugalska imata pač monopol, a dali sta produkcijo in prodajo v sakup. Grška kupnje sama v državni režiji užigalice, in sicer v Avstriji, a je dala razprodajo v zakup. Nobena teh treh držav se ni upala sama prevzeti produkcije in razprodaje.
Ko je bila Italija v veliki finančni stiski in prisiljena napeti vijak konsumnih davkov do skrajnosti, je vzela v pretres tudi misel o monopolu na užigalice. Toda spoznala je, da monopol, naj se izvišuje v lastni režiji ali naj se da v zakup, ni za državo in za občinstvo nikdar tako koristen, kakor davek na užigalice in zato je s zakonom z dne 28 julija 1895 uvedla davek na užigalice in naložila tovarnam licmčai davek, ter izhaja pri tem kar najbolje.
Brez dvoma bi bilo tudi v Avstriji za državno blagajno najbolje, da uvede davek na užigaiiee, ki se pobira potom kolkov (banderolles) na posamične škatljice. Dohodek bi bil siguren, edini strošek, ki bi ga imela drživa, pa bi bili kontrolni organi.
Izrekli smo se zgoraj zoper monopol To velja za obe obliki monopola, tako zoper projekt, da bi država proglasila monopol, produkcijo in ra mečevanje pa dala v najem morda «Lftaderbanki» sli kaki drugi finančni velesili.
Kakor je posneti iz «N. Wr. Tagblatta» je finančni minister še najbolj naklonjen projektu cL&nderbaake», naj se proglasi monopol produkcije in razpečevanje pa naj se izroči v izvrševanje posebnemu podjetju. To je zakup, kakor je upeljan samo v najbolj bankerotnih evropskih državah, namreč v Španski in v Portugalski in ki ga Italija ni hotela upeljati, ker je bilo znano, kako škodo je imela Francija z zakupom, prodno je podržavila produkcijo in razpečevanje.
â» vedno so nekoliko v veljavi besede, ki jih
Ie zapisal Monte» qcuen: € Gorje, kadar bodo zaupniki davkov veljali za dostojne ljudi*. Podjetje, ki bi vzelo monopol na ož galice v sakup, bi seveda gledalo, da poveča kar najbolj mogoče svoj dobiček, kar se more zgoditi samo na škodo in na stroške konsumentov, na škodo trgovstva ia na škodo zaposlenega delavstva. V slučaju zakupa bi bUo občinstvo in trgovstvo izročeno na milost in nemilost privatnim špekulantom, podjetništvu, ki hoče kar največ profitirati in zasluti« in bi v tem slučaju trgovci in konsumentje trpeli le veliko več, kakor če bi država izvrševala monopol v lastni režiji.
V poštev je pa vzeti še nekaj drugega rasen interesov konsumentov in trgovčev. Monopol pomeni, da m v zakupu «Laaderbsnke» sli kakega drugega podjetje izroči produkcija in kupčija z užigalicami nemškim rokam sa vedno in da se spravi
tem potem južne Slovane pri tako vsakdanjem konsumnem blagu v gospodarsko odvisnost od nemškega kapitala. Vso naše gospodarsko prizadevanje meri na to, da se osamosvojimo in pridemo do tega, da bomo vsaj potrebščine vsakdanjega življenja sami produdrali. Le tako moremo Slovani pomnožiti svoje narodno blagostanje. Zdaj pa nas hoče država za vedno izročiti izkoriščanju nemškega kapitala in nam u vedno onemogočiti osa-mosvojenje celo ns polju tako priproste produkcije, kakor so užigalice, ki spadajo med najbolj vsakdanje potrebščine. Vse razmere so danes take, da si Jugoslovani prav lahko ustanovimo svojo industrijo užigalic ker je njih konsum med Jugoslovani v zadostni meri narasel in ker bi bili jugoslovanski užigaličoi industriji odprti trgi ns Balkanu v vse drugačni meri, kakor nemški, in ker imajo Jugoslovani po legi svojega teritorija dane vse pogoje, zagotoviti si izdaten eksport Z monopolom bi bilo vse to u vedno uničeno in onemogočeno, od tod odločno nasprotovanje, ▼ katerem bomo, kakor je razvidno is «Slovenca», popolnoma edini tudi s klerikalci. Finančni minister dr. Bi-linski naj si mirni na monopol izbija kar is glave, ker že sedaj mu prorokujemo, da bodo slovenski in hrvatski poslanci monopolnemu projektu s vso eneržHo nasprotovali.
Ce že drugače ne gre, naj bo davek na užigalice — monopola ps Jugoslovani ne morejo dopustiti v nobeni obliki in na noben način.
Dopisi.
Tržiške notice.
Lov na slovenske otroke zsiulferajnsko šolo je letos silovit Presega že vse meje in kaže, kaj vsega so zmožni tržiški Nemci. Še hujše od njih so pa peturice, na čelu njim seveda župan Mali in njegov učeni sinko.
Vsakega, ki je le kolika j in na katerikoli način odvisen od teh dobrih Nemcev, silijo v to nepotrebno šolo, v kateri se itak nič ne nauče. Neka mati je jokala in rekla: Lansko leto sem morala dati otroka v to šolo in se ni nič naučil, letos pa so me zopet primorali ga dati in tako bo ostal tepec svoje dni.
Pri lovljenju otrok se posebno odlikuje mlečozobni poba s priimkom čebuljca. Temu smrkavcu bo res treba enkrat naviti ušesa.
Kdor se brani dati otroka v to narodno klavnico, mu najprvo zagrozijo z odpovedjo stanovanja hi službe.
Letos je lov mnogo hujše od lanskega leta. K temu gotovo vpliva to, ker je čevljarska tovarna Papova prišla v konkurz in zdaj mislijo Nemci, da imajo tržiške delavce že popolnoms v svojih krempljih. Zato bi se moralo ustanoviti v Tržiču slovensko podjetje za čevljarske izdelke, oziroma trgovska družba, Id bi vnovčevala čevljarske izdelke.
Ako privandranega OOckna čevljarska tovarna dobro vspeva, zakaj bi ne domače podjetje. Le podjetnosti in vstrajnosti je treba.
Vi pa, slovenski starši, ne udajte se in ne dajte otrok Vaše krvi narodnemu rabeljnu. Mislite si, tovarnarji morajo imeti delavce, če bi pa hoteli dobiti delavcev od drugod, bodete pa vsaj vedeli, kako mora delavec za svoje delo biti plačan.
Tuji delavci, ki so povsod dobro organizirani, bi pa tržiške ošabne in nenasitne delodajalce tudi naučili dostojnosti in kako je treba z delavcem ravnati. Da je on tudi človek in ne suženj, kakor si oni mislijo, in da tudi za njega veljajo postave. _
Novice is selške doline.
Železniški župnik se strašno ponaša s svojimi .čuki". Saj se tudi lahko, kajti ravno v torek so enegs gnali žandarji v Loko, ker sta z načelnikom »čukov* do smrti pobila nekega fanta. Res, vi greste naprej, vi strelci!
Pretekli teden sta bila dva praznika, in so morali naši prečastiti biti dva dni doma. Zato so zopet prav Živo občutili, da morajo iz Loke dobivati meso, in zopet so zagnali v .Domoljubu" obupen krik! Popč, Popčl Da, da, verjamemo, da se vam kole po Popčevem mesu!
Prejšnjo nedeljo so ponoči neznani zli-kovd z blatom ometali župniiče v Selcih. Mi to odločno obsojamo, ker ne moremo odobravati nobene nedostojnosti. Pripomniti pa moramo, da je g. Župnik tega deloma sam kriv. On naj svoje župljane lepo uči in svari in naj jim daje izgled lepega in dostojnega vedenja in govorjenja, pa ga bodo tudi farani spoštovali. Ce jih pa zmerja z barabami, cigani in cunjarji, pa ne more pričakovati, da bi bili oni boljši in dostojnejši, kot njih dušni pastir.
O. župnik je dal baje z blatom ometano župniiče fotografirati Prav je imel, fotografijo pa naj obesi na vidnem kraju v župnišču, da ga bo spominjala, kam pripelje ljudstvo vedno hujskanje in zabavljanje. Mi ne bomo nikoli črhnili besede, če bo on ljudi lepo učil krščanskih resnic in poštenega življenja, ampak ga bomo v tem se podpirali. Mi imo le zoper to, da bi on in par
njegovih priliznjencev hotelo strahovati vso občino tudi v gospodarskih in političnih stvareh. Naj ne pozabi, da kdor seje veter, zanje vihar, in da ni varno vzbujati ljudskih strasti, ker se rade obrnejo proti onemu, ki jih je zbudil. Toliko v vednost in ravnanje našim prijateljem in nasprotnikom!
Dražgoškemu .golobčku" bo tudi menda treba enkrat posvetiti večje poglavje. Mož je vedno bolj sirov in oblasten in ga nobena reč ne izpametuje. _
Novice iz Škofje Loke.
Občinsko volitve, ki se prično v četrtek, 23. t m. in končajo v soboto 25. t. m., so nase klerikalce spravile popolnoma iz uma. Skoraj sleherni večer prirejajo shode v mestu in po okolici. Kdor jih gleda, kako se vlačijo od h i Se do hile, od vasi do vasi in kako strastno agitirajo za svoje k*ičače, mora dobiti vtis, da jim gre trda za kožo. Ubogi klerikalizem, koliko potrebuješ truda, da se ohraniš na površju.
2 vso silo bodo klerikalci napadli drugi razred in tudi že računajo z gotovostjo, da si ga priborijo. Pa tudi za tretji razred se pripravljajo in bodo na volišče prignali vse svojo pnstaSe. Saj vendar lahko vedo, da imajo v tretjem razredu vso svojo moč in da jih le-ta še drži po koncu. Zato se jim za ta razred pač ni treba toliko bati.
Tudi najnovejšemu klerikalnemu agitatorju, ki ima tako sladko italijansko ime Angelo Molinaro, da so ga lahko vsi angelsko nedolžni klerikalci veseli, se ni treba bati za tretji razred. Po nepotrebnem se pobožni mož trudi z agitacijo iu pobiranjem pooblastil. Seveda g. Angelo je poln dobrih nad, ko bode prihodnji klerikalni mestni odbor sprejel predlog župnika Šinkovca zaradi prezidavanja In povečanja mestne žunne cerkve. Takrat pričakuje, da bo on imel pri zi. nju lep in masten zaslužek in da ho zopet privlekel v Skofjo Loko gručo lačnih italijanskih polentarjev, ki bodo odnesli v svojo blaženo deželo slovenske groš?.
Sam »Domoljub* je v svoji 36. številki izbruhnil ves svoj gnev nad mestnimi naprednjaki in pa nad onimi klerikalci, ki se duhovniški stranki nočejo še popolnoma pokoriti. Klerikalci so se spravili tudi nad loške Sokole, katerim prorokuje skorajšnji pogin.
Kaj zmorejo naši Sokoli, to so dovolj očitno pokazali na dan Malega Srnama. Pokazali smo tudi svoje sokolsko vrste, ki so po besedi resnicoljubnega »Domoljuba* vedno bolj redke, pokazali smo, kaj se učimo v telovadnici in pokazali smo tudi, da poleg telesne vzgoje izobražujemo tudi duh. V naših vrstah ni gnilobe, temveč svetosti in čilosti in ob tem spoznanju izpreletava klerikalce groza in strah I
Sedaj so na vrsti loški Čuki. Ti naj pokažejo sadove svojega delovanja. Nekaj tednov pozneje, kakor mi Sokoli, so ustanovili Čuki svoje društvo in Sokoli smo imeli v Skofji Loki že dve javni telovadbi. In tudi po raznih krajih naše domovine smo pošiljali svoje člane k telovadbi, da, celo v daljni Luksemburg smo se upali poslati svojega telovadca, da je tekmoval s telovadci drugih kulturnih narodov. Tam se je pokazalo, kaj znajo slo?enski Sokoli 1
Kaj pa loški Čuki? Skrijejo naj se pred zarjo svobodnega dneva, ako ne znajo drugega, kakor potepati se po oglih in zaničevati Sokole. Sokoli ne lovimo člane na vseh koncih in krajih in tudi ne z obetanjem in praznimi obljubami, še manj pa z grožnjami. Kdo v istim tako dela, pa vemo. V Loki ga vsakdo poznal Le-ta lovi člane za svojo čukovsko družbo, obeta celo po 80 kron za enega Čuka, ki je izstopil samo za to, da bi se zopet vrnil v čukarijo, kupuje Čukom kroje in ako vse to še nič ne pomaga, pa žuga z uničevanjem rodbinskih očetov, s peklom in hudičem 1 Mi smo preponosni, da bi rabili tako nizkotna sredstva kakor klerikalci. Nas v tem oziru pozna vsak pošten človek. Zato tudi zavračamo ostudno laž, da se mestni, kakor se čedni «Domoljub* izraža: «fra-karski Sokoli*, prevzetno obnašajo in da ti smatrajo svoje preproste tovariše za manj vredne, za nižje vrste ljudi. Vsak, bodisi tudi najpreprosteji delavec, ki je pri Sokolih, vam lahko to potrdi. Zatorej ste v «Domoljubu* zapisali gorostasno laž, ker to trdite. Ta lat je pa še toliko bolj gnusna in toliko bolj obsojanja vredna, ako prihaja celo od posvečene osebe.
Občinske volitve in — kandidati S. L. S.1 «Domoljub» obeta, da bodo ti, ko se izvolijo v občinski odbor, uredili mestno gospodarstvo. Radovedni smo, kaj vedo klerikalci povedati o neurejenem mestnem gospodarstvu 1 Mi z mirno vestjo pričakujemo izida predstoječih občinskih volitev. Naj torej volilci izrečejo svojo besedo za nato ali za vašo stranko 1 To pa moramo pribiti, da ako se bodo ti vsedli na klerikalni lira in izvolili od S. L. S. postavljene (?) kandidate, naj se meščani le pripravijo na razočaranje, ko bo treba šteti svetle kronice za «razne» mestne potrebe. Ako, volilci mesta Škofje Loke, še nimate dovolj plačil, potem pa kar volite one može, ki Vam jih priporočajo sladkoustni klerikalni agitatorji.
•Domoljub* je podrezal tudi može-značaje. Pravi pristni klerikalci so to, ki so poslušni na vsak migljaj klerikalnih kolovodij, pa samo
za to so figam ožje in hinavci, ki se jim zdi umestno podpirati Sokola in prebirajo «Slovenski Narod*. Menimo, da jo takih mož-značajev tudi po vseh kranjskih farovžih. Ne trdimo sicer, da ti podpirajo Sokola, vendar prebirajo 'Slovenski Narod* in druge napredne liste, zato jim priporočamo tudi mi, da se naj zvesto drže svoje besede in store konec svoji hinavščini.
Novice iz Železnikov.
V nedeljo, dne 12. t. m. si je dovolil naš župnik Marčič na shodu Marijinih devic nagovarjati dekleta, naj se vpišejo v društvo „OreP, ter da jim bode on naroČil znake, seveda ne brezplačno. Nekaj plesnjivih devic se je res vpisalo v to zloglasno društvo, čegar načelnik je dne 13. t. m. v družbi svojega tovariša pobil na tla revnega gozdnega delavca Ivana Šmida iz Smoljeve, katerega sta potem še ležečega divje pobijala s kamenjem. Ivan Šmid leži sedaj brezvesten in je vsak hip pričakovati smrti. Kakšna so tista dekleta, ki bi vstopila še sedaj po storjenem zločinu načelnika v to društvo, si vsak pošten človek lahko sklepa. Poznamo dekleta v Železnikih, ki so večinoma bolj pametna kakor župn k in njegov štab, ter lahko rečemo, da ne bode nobeno pošteno dekle pristopilo k društvu .Orel", kojega načelnik se bode vsak hip, ako se že ne nahaja v škofjeloških zaporih radi uboja in ne radi kakega nedolžnega očitanja, kar je „Domoljub" že vedel pisati o drugih. Župniku Marčiču svetujemo, naj kmalu odrine, ker zanj ni tukaj teren. S Štrajnarjevo taktiko se nič ne bode doseglo, ker on na čevljarsko obrt prav malo razume in še manj na politiko. Politika, kakršna je Tomažova, Čočova, Štrajnarjeva in Vaša, se je v naših krajih že preživela, praznih besedi in sovraštva so se razumni ljudje že naveličali in tiste nespametne babnice, katere Vam še verjamejo, tudi ne bodo odločevale v napredni selški dolini. Kolo časa je prišlo na vrhunec.
Iz Železnikov. Na »Domoljubov" dopis z dne 9. septembra 1909 pod naslovom .Cesarski očka Košmelj" imam sledeče za odgovoriti: Ker se me baš nazivlja cesarskega očka, si usojam javnosti predočiti, v kaki zvezi stoji .Domoljubov" članek z mojimi vojaškimi leti. Na kaki podlagi sem dobil zaslužne svetinje, se lahko vsakdo prepriča iz knjige .Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878", izdane od družbe sv. Mohorja v Celovcu leta 1904, na strani 62, I. snopič. Toraj nimam nobene skrbi, da se mi bodo sedaj te zaslužne svetinje potrgale iz prs, kakor se mi grozi posebno od ljudi, ki nimajo niti pojma, koliko trpljenja in resnosti zahteva vojaški stan, osobito v vojskinem slučaju. V istini sem še celo ponosen na kolajno, kajti z lastno krvjo sem jih pridobil, čeprav moji nasprotniki črez to neslane do v tipe zbijajo. Raditega sem se tudi faktično z istim navdušenjem udeležil, skupno z g. orožniki dne 18. avgusta v proslavo cesarjevega rojstnega dne maše, ki pa se ni slovesno darovala. Seveda naš .imenitni" občinski odbor z g. županom na čelu nima toliko energije, da bi opomnil župnika na običaj, potom katerega se je proslavljal cesarjev rojstni dan ob polni udeležbi redno 18., ne pa 22. avgusta. Kadar je pa treba prirediti kak klerikalen shod, takrat pa ni nobene ovire in zadržka, ker za take reči ima pa župnik dovolj časa. Na očitanje, da kritiziram nedeljske pridige, izjavljam samo toliko, da so propovedi kakor poslušalci različni ter se nekaterim zde umestne, drugim zopet ne. Neprestanemu izzivanju po klerikalnih listih, češ, kako odiram kmete, ki mi prodajajo živino, izjavljam pred javnostjo, da sem pripravljen takoj plačati dotičnemu nagrado 100 K, ki mi dokaže, da nisem vsekdar natančno po kupni pogodbi prodajalcu vse izplačal. Imate pač, gosp. dopisniki, popolnoma klerikalno taktiko, da za hrbtom zabavljate, a poštenjaku niti v oči pogledati ne upate. Železniki, dne 15. septembra 1909. Franc Košmelj, bivši častniški namestnik in župan.
Iz Martin vrha. Neki dopisnik vprašuje v .Domoljubu" št. 34, kdaj da bode v Železnikih meso ceneje. Jaz mislim, da sedaj, ko so začeli gospodje .čuki" pobijati. Največji mesar je menda načelnik naših za čast božjo tako vnetih orlov, katerih velika večina se v pobijanju odlikuje, ker je pobil Janeza Smida iz Smoljeve. Kajne, gospod dopisnik, sedaj bomo pa jedli meso boljši kup, čeprav še nista sinova g. Košmelja — doktorja. Štrajnar vem, da se že veseli, da se bo vendar enkrat nekaj zredil. To bo zanj jako dobro, da bo mogel še dolgo časa živeti, ker drugače se bojim, da ga enkrat ponoči, ko hodi iz parlamenta, veter ne odnese. Meni kot naročniku .Domoljuba", .Slovenca", .Dom in Sveta", .Našega Doma" i. t. d., meni, ki se ne brigam za nobeno politiko, se zdi tako dejanje tako podlo, umazano in nesramo, da ne morem molčati, ampak pokazati svetu, kakšne orle da ima železniški župnik. Kot poštenjak, ne pa podrepnik, kateri izza kulis meče kamenje na svoje sovražnike, pokazati se pa ne upa, se upam tudi podpisati. To je naša taktika; vaša pa je in bo — udrihaj po sovražniku, kolikor moreš, toda varuj se, da te kdo ne vidi. Bodi volk v ovčji obleki 1
Ivan Tušek, veleposestnik.
Novice is Kamnika.
O j ti presneta «puta»! Prebivalci predmestja Graben v Kamniku praznujejo običajno vsako leto na nedeljo po «Malem Šmarnu* takozvano • Strukljevo nedeljo*, kar imenujejo hudomušni Kamničanje «Puta», pa tudi «Krempeljc», katera psovka je služila v posebno hudo razdražen je za svoječasno tu živeče žebljarje. Samoobsebi umevno se ta dan še tudi v današnjih dneh skoro izključno po vseh gostilnah mnogo .pleše. To staro našo navado je našel tudi naš bistroumni dekan Lav-renčič, ko je prišel v Kamnik — leta 1902 — torej pred sedmimi leti. a ni mu prišlo na um — dasi je dokaj »furjast* — prepovedovati take in enake plese, nasprotno pa smo že večkrat culi izza kulis «Kamniškega doma* (rekte Katoliški dom), da bi gospod dekan prav radi privoščili njim služeči in dokaj veseli mladini — ples, a so se temu protivile druge «brumne duše*, zlasti pa abstinent P ? ? «Š». — Prilikom gori imenovanega praznovanja se bere v žalski cerkvi tudi sv. maša, in takrat seveda tudi nikdar ne izostane najstarejši ples — «ofer>. Pri tej priliki pa je — čujtel — naš g. dekan pričel svariti poslušoo občinstvo, naj vendar ta dan nikar ne poseti nobenega plesa, ker drugače na Žaljah ne bode tri leta na to nedeljo maše, vtemeljujoč svojo, z grožnjo opremljeno prošnjo, da prevzvišeni g. knez in škof ples naravnost prepovedujejo. Maše je bilo konec, na Grabnu pa, kjer je prav dobro dišala «Puta», se je tudi prav pridno plesalo in jedlo € kurje* kakor svinjsko meso in dovtipni Grabničanje pravijo, da jim ne leži ne ples in ne «Puta» tako v želodcu, kakor g. dekanu ia našemu Tonetu. — Vidi se, da je pričela tudi pri nas verska fanatika izgubljati svojo včasi toliko vpoštevano veljavo. Radovedni smo, čo bode g. dekan Lavrenčič svojo grožnjo, ki mu je bila sigurno diktirana od škofa Jegliča, tudi vgotovil in odpovedal mašo, ki je — bodi pribito
— v zvezi z blagodejnim «ofrom». X.
Samostanski očetje tudi sekundirajo dekanu Lavrenčiču. Pretočeno nodeljo je pri sedmi maši v frančiškanski cerkvi pridig j val neki pater, rekoč: «Ja, zjutraj še pridete k maši, popoldne pa greste na društveno veselice*. — Od maše idoči ljudje so se radovedno povpraševali, če ni bila tudi v Kamniku vršeča se čukovska slavnost veselica, ker ste svirali tam kar dve godbi P Tem radovednežem povemo v njihovo zadovoljstvo, da še je bil to pot v Kamniku zopet pojavil 'Cirkus Fumagalli*. Y.
Kakor znano in zabeleženo tudi v Vašem cenjenem listu, so pravili «Čuki» v Kamniku, da mora do konca leta 1914 izginiti zadnji »Sokol*.
— No, če ne bo drugače, se pa zna ta poguba pripetiti »Čukom«, vsaj v Kamniku se kaže tako, ker tako ponosni <Čuki», sestoječi iz «Palovčanov* in 'Podgorcev*, ne spravijo skupaj niti ene telovadne vrste in ne bo dolgo, ko bomo <Čukom* zaklicali kljub vsem podporam Lavrenčičeve-Rajf-ajznovke — «Sivc, oha*! 11 in ustavil bode poveljujoči svojo ponižno čredo, ki bi sicer prav iz-borno konkurirala z ministranti. Z.
Kmečka ofcet v Kranjski gori
pretečeno nedeljo je nad vse pričakovanje krasno uspela. Lahko se trdi, da je bila nekaj izven-rednega, kajti prireditve v tej obliki, v tej slikovitosti in tej preprosti znamenitosti, vsaj kolikoi je nam znano, še ni bilo na Slovenskem, vsaj pa na Gorenjskem ne. Narodna gorenjska noša, stari svatovski in svatbeni običaji so se pokazali v vsem svojem sijaju in spominjali nas vse, koliko poezije in pristnega narodnega in ljudskega življenja smo pozabili, smo pustili plesniti in razpadati. In to ni prav, da se je stara noša rabila samo še na predpustnih maskaradah, ker se je nehote s tem pri ljudstvu izgubljala pijeteta, spoštovanje do narodne noše, do narodnih običajev, in gotovo deloma tudi do lastne narodnosti. Dobro bi bilo, da bi naši narodni psihologi posvetili tudi vzgoji naroda večjo pozornosti Vsekako pa mora biti narodna noša tudi pri resnih prireditvah na deželi, kjer naj sodelu-eta kmet in gospod, večkrat kot dosedaj na dan iz zaprašenih skrinj in pajčevinastih podstrešij. Mora v sobe, mora v omare, mora na dan! To velja posebno za Gorenjsko dolino, saj .spodaj" je nemara res že nekaj bolje v tem oziru.
Pa k veselici sami I Dolga vrsta voz z bogato okinčanim vozom za balo na čelu je prišla iz Mojstrane in Dovjega in zadela v Gozdu pri Kranjski gori na prvo zapreko. Med Blenkuševo in Omanovo gostilno je bila napravljena čez cesto z zelenjem ovita .šranga", kjer so Goz-danje zahtevali odkupnino za nevesto. Tu smo si šele mogli ogledati balo s pestrobarvno skrinjo, kolovratom, zibko in z ogromno pogačo, ki je bila vsa v zastavicah in v cvetju. Tudi voz v slovenskih zastavah ves v zelenjn in raznobarvnih trakovih. Na skrinji seveda godci. Zadaj nevesta, družica, starešina, teta, svatje, vsi v pečah, za-)enjačah, širokokrajnih klobukih, kastorjih i. t. d. Za primerno odkupnino spuste konečno na posredovanje ženinovega starešine zapreko kvišku in po kranjskogorskih svatih pomnožen izprevod ;re na vozen in na kolesij i h med veselim vriskom in poskočno godbo v Kranjsko goro, kjer ne*
11. priloga ,,Goren)cu" iftv. 38 z I.
vesta in njeni avatje izstopijo pri Slavcu, kamor jo pride ženin s kranjskogorskimi in rateškimi svati iskat od hotela Razor. Pa vrata so zaprta in odpreti jih more le običajen dokaz, da so polteni, krščanski ljudje, ki prihajajo v hišo. Neveste pa ne dobi ženin takoj pred oči, ampak najprej staro brezzobo babo, zatem družice in teto in konečno šele pride sama. Posebno ganljivo je bilo slovo od očeta. V dolgem izprevodu, kjer se je videla vsa raznoiičnost, slikovitost, lepota narodnih gorenjskih noš, in kjer smo našteli nad 60 najrazličneje oblečenih parov, se je pomikala iz Mojstrancev in Dovžanov ter Ra-tečanov in Kranjskogorcev obstoječa svatovska družba proti hotelu Razor, kjer je domača gospodinja v narodni noši sprejela po staroobičajnem načinu svate in jih pri dolgih pogrnjenih in h cvetjem ozaljšanih mizah pogostila. Velike dvorane pa so bile komaj za svate dovolj velike in mnogo zaplečnikov je moralo v stranske prostore. Zabava pa se je neprisiljeno vedno bolj razvijala med ubranim petjem kranjskogorskega moškega zbora in veselim sviranjem plesne godbe. Veselice se je udeležilo veliko občinstva, med temi člani radovljiške, kranjske, soške, tržaške in cerkljanske podružnice ter osrednjega odbora. Nekateri so bili tudi v narodnih nošah. Kranjskogorski podružnici pa gre vse priznanje in čestitke za to lepo prireditev, domačinom pa vsa hvala za vrlo in delavno pomoč.
Vprašuje o železnici Polzela—Motnik -Kamnik.
S Štajerskega se nam piše: Na Gomil-skem so imeli interesentje nove železniške proge Polzela—Motnik—Kamnik veliko javno zborovanje, katero je sicer bilo na klerikalni podlagi sklicano. Zborovanja sta se udeležili obe stranki; narodna-napredna in klerikalna, še celo neki stari nemški vitez je prišel prodajat nemško progo čez Domžale. Reči se mora, da ga ai pod solncem bolj potrpežljivega ljudstva, kakor je Slovenec, naj ai že bode Kranjec ali Stajerc. Pustili so nemško govoriti dotičnemu vitezu, kateri je priporočal, naj bi se železnica izognila Tuhinjske doline in mesta Kamnika ter naj bi se zvezal Motnik čez moravško dolino z Domžalami. Govorilo se je, da bi bila na Domžale krajša pot za 18 km, potem so popustili že na 9 km, v resnici pa bi bilo diference komaj en kilometer. Za oni bori kilometer bi hoteli zavreči vso rodovitno in z gozdi zaraščeno Tuhinjsko dolino, katera Šteje devet fara, ima različne rude in ogromnega premoga v sebi. Dalje bi naš ponosni in res krasni Kamnik zaostal kot neko zakotno mesto. Obsojati se mora Eamniianoi da se sa tako važno stvar prav nič ne brigajo. Prav lahko se jim posreči tako, kakor se je posrečilo Mengšanom, da imajo sedaj oddaljeno postajo. Stvar je resna, zato je silno potrebno, ds sa Ksmničanje in Tuhinj« temeljito poprimejo dela, »kličejo shode, zborovanja i. t d. Poslance veže sveta dolžnost, da brez političnih prepirov delajo za javne koristi. _____
li Balckrsjlse. (Novi čudodelni »Lurd». Svetovnoslavni francoski Lnrd, z bogom I Kakor naš kmetski fsnt, če pusti punico, sli pa če se zgodi tudi narobe, zapoje sredi vasi: »Adijo, pa zdrava ostani1» tako sadsj tudi vsi Slovenci lahko zapojemo daljnemu frsneoskemu Lurdu: Adijo, pa da bol lažje ozdravljal druge, zdrav nam bodi li sam t Zdaj imamo tudi mi avoj lastni »Lurd*. Nam zapuščenim Belokranjcem se je že dolgo zdelo čudne, kako to, da Marija s takimi izrednimi milostmi obdaruje ravno Francoze, ki niso glede vere ravno na najboljšem glasu, mi pa, posebno Belo-krajnei, zdihujemo le kot <zapuščene reve v dolini sols>. Kateri narod med narodi, katero ljudstvo med slovenskim ljudstvom je bolj verno, kakor mi Belokranjd? Imenujete nas sebičaeže, ali karsibedi, mi trduno« da zunaj nas in naših sosedov Dolenjcev, ni nikjer tako vernega ljudstva. Vi Gorenjci imate sicer glasa vito božjo pot na Brezjah, ampak čudodelnega «Lurda» pa le le nimate. Mi ga na imamo 1 Ne le enega 1 Kajti če si hočemo prisvajati nase Gorjance popolnoma »ase, imamo to- in onostran Gorjancev po en čudodelni cLurd», Pa mi kot verni kristjani radi prepuščamo čast in mat, komur gre. Tako imajo sedaj naši sosedje Do laajci pod Gorjanci pri Pleterjih avoj »Lurd* in mi Balokrajnci tostran zopet svoj lastni čudodelni «Lurd». In, na kar smo le bolj ponosni, že danes lahko racamo, da je naš novi »Lurd* res »čudodelen*, dočim o onem naših sosedov ne vemo še ničesar »čudodelnega*. Vsaj prihajajo in se zatekajo pobožni romarji celo iz dolenjske »metropole* k našemu »Lurdu*, torej najboljši dokaz, da je naš «Lurd» s večjimi, močnejšimi čudeži obdarjen, kakor oni pri Pleterjih. — Gotovo se vprašujete, vraga, kako so prišli U od sveta zapuščeni Belo-kranjci zdaj naenkrat do take slave, do novega čudodelnega »Lorda* t Težko nam je stvarno odgovoriti, pa morsme. Torej poslušajte:
V Dragomeli vasi blizu rojstnega kraja nalaga gospoda deželnega glavarja pl. Šukljeja, sivi pre-l«osta, 17 let stara, bolehava deklice, ki je prav ■o vzoren započetka francoskega Lurda, čudežnim potom postavila temeljni kamen novemu čudodelnemu cLurdu» v Belokrajini,
190»
O začetku tega čudeža se pripoveduje takole: Deklica je bila bolna na smrt Pobožna, kakor je bila, je prosila sv. Marijo na pomoč. Nekoč, ko je bila bolnica sama doma, se v njeni sobi naenkrat pojavi čudovito lepa svetloba, a v sredi se prikaže sama Mati božja v prekrasni nebeški obleki. Svetloba je bila taka, da se je mali, kaka tri leta star otrok, ki je ležal poleg bolnice, tako prestrašil, da je zbežal iz sobe venkaj v vas. Bolnica je bila tedaj nadalje sama priča ti nebeški prikazni. Marija se približa deklici, pa jo nagovori: Izvoli, kar hočeš rajše. Ali da še danes umrješ, pa te popeljem s seboj v nebesa, ali pa, da ozdraviš in boš z vodo, ki ti jo preskrbim, zdravila ljudi in živino?* Tako počaščena deklica si je zbrala drugo milost. Komaj je izpregovorila svojo željo, je ukazala Marija, naj za vsakega, ki se bo k nji (deklici) zaupljivo zatekel ter jo v Marijinem imenu prosil zdravja zase ali za svojo Živino, položi steklenico v bližnji kapelici. Kadar bo devet steklenic postavljenih, tedaj bo ona (Marija) te steklenice napolnila s čudodelno vodo is devetih studencev. Steklenice se morajo polagati na večer, jih pustiti čez noč v kapelici ter jih šele zjutraj napolnjene odnesti. — Ko je vsa srečna deklica Mariji obljubila, da se bo po njenem božanskem ukazu vestno ravnala, je izginila nebeška prikazen in ž njo tudi Marija Deklica je takoj nato ozdravela in čez dva dni je bila tudi že tako zdrava in debela kakor pred boleznijo. Glas o tem čudežu je šel od ust do ust. Ko pa se je kmalu potem še izvedelo, da je »blažena* Pravzaprav blazna. Opomba pisca. Be-lokranjica po tem dogodku večkrat »zamaknjena* v nebeško prikazen, da se ji ob takem «zamak-nenju* iznova prikazuje sv. Marija sama, tedaj roma slava teh čudežev iz širne Belokrajine preko Kolpe in preko Gorjancev na vso strani. Brumne ženske Belokranjice, Hrvatice in Dolenjke romajo sedaj od prvega do drugega slovenskega »Lurda*. Vsak teh »Lurdov* ima svoje posebnosti. Ob »Lurdu* pri Pleterjih se nahaja kar cel studenec s čudodelno vodo, vsak si jo lahko kar sam natoči. Pri nas pa, to se pravi v Dragomeli vasi blizu Šuklje-jevega rojstnega kraja, pa oskrbi to vodo sv. Marija sama is devetih studencev. (Škoda le, da ne vemo kje so, Belokrajnci bi jih tako krvavo potrebovali.) Vozniki in krčmafji se obeh domačih •Lurdov* kar najbolj vesele. Kakor čujemo, delajo posebno Dolenjci dobre kupčije s svojim »Lordom* pri Pleterjih. Vsako nedeljo roma voz za vozom v šsntjernejski «Lurd>. 50 vinarjev stane vožnja semtertja. Cano, kaj?
Skoda, da se pri nas kupčija in romanje le nista tako razvila. Prvič Je iznajdba tega drugega »Lurda* še bolj nova, drugič pa se je zamaknjeni Belokranjici zadnjic pripetim mala nezgoda, ti jaso čudodelno učinkuje na naše ubogo zaslepljeno ljudstvo. To pa se je tako zgodilo. Tudi v Metliki so izvedeli, da se ob gotovih časih v Dragomeli vasi prikazuje sv. Marija. Z drugimi Ha je tudi hčerka nekega gostilničarja gledat ta čudež. Ko je prišla v sobo bodoče svetnice, si je z robcem obrisale roke, na kateri je bil prstan. Prstan se pri tem izmuzne iz prsta pa pade neslišno aa tla. česar pa dotična ni opazila. Šele, ko je prišla domov — ali je videla prikazen, ali ne, o tem še zgodovine molči — je zapazila, da ji manjka prstan na roki. Spomnila se je dogodka v sobi bodoče svetnice, pa se takoj napotile nazaj po izgubljeni prstan. Le tega pa so domači že našli, ko so pometali smeti po hili. Prilastila si ga je seveda bodoča svetnica, Ko je dotična gospodična zahtevala svoj prstan nazaj, je zamaknjenka dejala: O, prstan mi je sama sv. Marija prinesla, ko sem bila zamaknjena vanjo I — Pravijo, da je dotična gospo dična radi te izjave skrajno razjarjena v svoji sveti jezi rabila proti bodoči svetnici tako »debele* besede, da jih s suhimi rokami ni lahko napisati. Ta dogodek pa novemu »Lurdu* v Belokrajini kaj močno škoduje — praznoverstvu namreč. Za danes sklenemo, pa prihodnjič morda se kaj.
„V dali nam odmevajo „fej"-klicl.... ki imo lih te dni toliko čnll" ...
»Slovenec. 31. septembra 1908.
Se je bils ob škofovi palači prelita kri narodnih raučeoikov gorka in le se niso iztekle krvave noči, ko se je brezsrčni klerikalni žurnalist vsedel k mizi ter z mirno roko in treznim premislekom napisal svojo z najpodlejlim sovraštvom otrovano obsodbo, ne nad krivci groze pretresu-jočik dogodkov, ampak napisal je sodbo nad lastnimi sobrati nasprotne stranke. Is ta obsodba je lis že zgodaj zjutraj v tisk, kmalu nato pa je zagledala beli dan v obliki »posebne izdaje*: Se predno pa jo je ljudstvo čitalo, dovršil se je prvi čudež iz prelite mučeniške krvi. Med slovenskim ljudstvom so zginili klerikalci in liberalci... od jutranjega solnca poljubljena, v njegovih žarkih m kadeča kri narodnih Žrtev je ljudske msse spojila v eno samo misel, je združila v en sam čut: Slovenci in nič druzega kakor krvni bratje Slovenci smo vsi! V tem velikem, zgodovinskem momentu dosedanjega kriieveta pota slovenskega naroda je brezsrčni klerikalni žurnalist, ne zmeneč te za svetost krvne pobratile pisal svojo obsodbo nad svojimi brsti. Toda brezdomo vinskemu, brezsrčnemu grešniku je sledilo maščevanje takoj sa petami. Komaj namreč je izšla ona ebsodbs v po-
sebni izdaji, se je dalgravsl pred katoliško tiskarno in po Celem mestu in kmalu nato po celi slovenski zemlji drugi čudež is mučeniške krvi: množica, ki je bila le 12 ur poprej strastno klerikalna, kakor njeni zapeljive!, je glasno protestirala, je očitno as zgrsžals proti taki sramotni pisavi ob uri in času, ko je cela Slovenija ves slovenski živelj v svojem srcu krvavel nad izgubo dvoje človečkih življenj. Da, res, tudi mi danes lahko porečemo: »Se danes nam v duši odmevajo «Fej»-klici, ki smo jih tisto dopoldne toliko culi proti taki bresstidni pisavi. Da je prrfriganec svojo obsodbo ob zaključku izkušsl ublažiti z visoko doosčimi frazami, to ni splošnega utiša in oči vidnega namena v splošni ljudski obsodbi prsv nič premenilo. Značilno pa je za pisavo »Slovenca* od takrat in pa od danes, torej za nasprotja tekom enega leta, zato navajamo, kako je »Slovenec, takrat izkušal omamiti javno mnenje.
»Ob črni ustavi stoje užaloščeni vsi Slovenci*... Iz prelite slovenske krvi pa zraste slovenska neskaljene moč in kakor je bil slovenski grob ob turnsrskih predrznostih na Jančem mejnik prepo-r uitve Ljubljane v slovensko središče, tako budijo grobovi teh dni klic k združenju vseh nesebičnih Slovencev. Kri, ki se ja pretila včeraj, naj požlahtni slovenstvo in njegovo odporno moči...»
Kdor se more v teh dneh premagovati, naj le enkrat bere, kaj isti »Slovenec* skozi ves ta teden piše o »črnih zastavah*, o združenju vseh »nesebičnih* Slovencev, in kako prelita kri »požlaht-vuje* «Slovencevo* slovenstvo in njegovo »odporno moč* proti lastnim bratom v pr log Nemcem in baronu Schwann. Prečita naj, prosimo, vse njegove brezstidne napade in sramotenja izza zadnjih dni, pa naj jih primerja s citati, ki jih je »Slovenec* zagrešil pred letom dni. Kakšna nasprotja, kakšno hinavstvo. Nam se to delo v teh resnih dneh še preveč gajusi, odložimo gs sa mirnejše čase.
Nekaj pa moramo že danes obračunati s temi farizeji Kakor «Slovenec», napravimo tudi mi ta površni obračun kar po zaporednih številkah:
1. ) Videli smo že zgoraj, da malo ur pozneje, ko so padle narodne žrtve, »padel* je tudi «Slovenec» po napredni stranki. Ko pa je isprevidel, da je s tako nesramno pisavo skopal sam sebi in celi stranki jamo, ko je videl, da se spričo takega dejstva tudi najbolj zaslepljenim njegovim pristašem prične odpirati oči, se je kar naenkrat preoblekel v najradikalnejšegs narodnjaka. Ves slovenski svet se je ksr začudil ti velikanski ispremembi. On je bil med vsemi prvak, ki je najhuje napadal vojaštvo in čemur se je tudi vsa nemška javnost začudila, pričel je neizprosen boj proti baronu Schwarzu, Kraniski hranilnici v Ljubljani in ljublj. kasinotom. Tisti, ki so zjutraj s posebno indijo še obrekovali liberalce, so se le tisti večer bratili ž njimi, pri polnih čašah, »rajnega* seveda.
2. ) Pisali so proti vojaštvu, ga obsojali na vse pretege, a med seboj so ravno tisti odobravali postopanje poročnika Majorja ter metali vso krivdo na voditelje narodno - napredne stranke.
3. ) V »Slovencu* so napadali ljubljanske Nemce, s slovenski Ikof, takorekeč šef-žurnalist »Slovenca*, je v svojem stoaloveeem pismu na nemškega grofa Barbots zagovarjal Nemce, javno osramotil pa Slovence. Ljudje so po ulicah in gostilnah ugibali, ali je tisto pismo škofa tudi ksj neslo, sli so se Nemci iz njega delali samo norca.
41 Priporočali so, četudi le previdno, splošni bojkot p.oti kranjski hranilnici, Ikof pa je eficijelao in neoflcijelno prosil in rotil svoje duhovnike, naj podpirajo le nadalje ravno tisto kranjsko hranilnico. Po nekaterih farah so župniki to reklamo kar vprizarjali iz prižnic. Ia nato je «Slovenec» naenkrat utihnil o kranjski hranilnici. In zopet so radovedneži ogibali, če je bilo res treba kaj šteti sa prijaznost, da so se »Slovencu* zamašila usta, ali je «Slovenec» res le is zgolj «narodnosti* stisnil rep, pa — molčal.
6.) Ko so uvideli, da se jim je vsa ta kupčija dobro obnesla, — kupčija mislimo s slepim zaupanjem javnosti — so ps naenkrat izdali povelje: dovolj časa smo javnost far bdi s narodnjaltvom, kdor m na take limanice le doslej nI vjel, sa tega ni škoda. In «Slovenec» je začel zopet Izhajati po svoji stari navadi. Pozabil je na vse, kar je dan za dnem strupeno pobijal, in če je bil tupatam pri-moran zopet koga zgrabiti, se je sprotno zvijal, kakor kača, ni mn bilo priti do živega.
6.) Navsezadnje mn je obležal le le baron Schwan v želodcu. Tega, da je sprva oblastno zagotavljal, da pošlje Schwarza na večni dopust, nikakor ni mogel pred javnostjo prebaviti. Prišel je deželni zbor. In tedaj m je dr. Sušteršič lotil težke operacije. Pa na kako spreten načini Najprej je Schwarza glede septembrskih dogodkov ozmerjal na vse pretege in ko je končal, je bil dr. Sušteršič prvi, ki je Schwarzu — podal roko in ga roko ob roki spremil is dvorane. Pozneje pa je ravno tistega Schwarza koval s sUvospevi v deveta nebesa, Ia baron Schwarz mn je bil hvaležen za to in is same hvaležnosti do tistih klerikalcev, ki so mu prisegli, da ga pošljejo v pokoj, je Schwarz le daljo in do danes ostal predsednik kranjske dežele. S tem ps se nismo pri kraju 1
J(c zabite Ciril-Mctodove Artikel
V Kranju, dne 18. septembra 1909.
Ooremao tli?« M militarizem. Z Dunaja se poroča, da namerava skupna vlada od delegacij zahtevati 500 miljonov več knt lani. Od teh jih bodo nove vojne ladje požrle 200 miljonov.
Sknpon mlalltrikl gret. Dunaj, 17. septembra. Jutri se sestane ministrski svet, da nadaljuje svoja posvetovanja o skupnem proračunu za 1. 1910. «Zcit» poroča, da so se vojna uprava in obe vladi močno zblžaU in da te bržkone zedinljo.
Štajerski deželni zbor. Gradec, 17. septembra. Poslanec Kukovec je interpeliral glede razširjenja celjske okoliške šole, ki so jo podpirali tudi socialno-demokratični poslanci. Ko se je interpelacija prečitala, so slovenski klerikalni poslanci klicali Kukovcu: mednaroden, na kar jih je poslanec Rese! s fino ironijo zavrnil. Deželni zbor je izvolil svoje odseke in odkazal poročilo dež. odbora z računskim zaključkom finančnemu odseku.
Istrski deželni sbor. Koper, 17. septembra. Pod vodstvom dtželnega glavarja se je vršila četrta seja deželnega zbora. Na dnevnem redu je bila volitev odseka, med njimi spravnega odseka, sestoječega iz 5 Slovanov in 5 Italijanov. Prihodnja seja se vrti v sredo.
Zgodovinski In slovstveni pregled za prih. teden:
19. septembra. — 480. pred Kristom. Pomorska bitka pri Salamini. — 1698. * Zgodovinar Janez Vsjkhart Valvszor v Krškem. — 1782. Schiller pobegne iz Karlove Sole. — 1796. Nadvojvoda Kari nnaga pri Aitcnkirchenu. — 1808. * Dr. Janez Hleiweis-Trstenilki v Kranju. — 1827. t Pisatelj Janez Pavel Jesenak v SI. Andražu. — 1847. f Pisatelj Janez Traven v Kibnici. — 1866. • Pisatelj Matej Brence v I (rasah pri Lescah. — 1870. Pariz obkoljen. — 1881. t Geifield, predsednik Združenih držav. — 1902. f Zgodovinar Janez Vr-hovec v Ljubljani.
SO. septembra. — 1778. * Pisatelj Matej Havnikar na Varuh. — 1794. Bitka pri Kaiserslauternu. — 17!)6. Napoleon ustanovi cispadansko republiko. — I860. • Skof dr. Mihael Napotnik na Tepanjskem vrhu. — 1859. f Nemški pisatelj Bauerle. — 1868. t Jakob Ludovik Grimm. — 1870. Vhod Italijanov v Rim skozi Porta Pia. — 1908. V Ljubljani ustreli soldateska štajerskega pespolka št. 27 po nedolžnem 14 K i nega dijaka Ivana Adamiča in tiskarskega strojnika Rudolfa Lundra ob priliki demonstracij proti pocenjanju nemške druhali v Ptuju ob priliki skupščine družbe sv. Cirila in Metoda.
21. septembra. — 1402. Italijanski reformator Girolano Savonarola. — 1658. f Cesar Karel V. — 1792. Otvoritev narodnega konventa; kraljestvo na Francoskem odpravljeno.
— 1882. f Pisatelj Sir Walter Scott. — 1860. t Modroslovec Artur Schoppenhauer. — 1878. * Skladatlej Franc Kimovec v Cerkljah pri Kranju. — 1879. Zveza med Avstrijo in Nem ¿¿10.
22. septembra. — 19. pred Kristom. t Pesnik Publij Vergilij Naso. — 1792. Na Francoskem uvedejo novo časovno štetje, inetrično mero in matrične uteži. — 1808. • Naravoslovec Mihael Petemel v Novi Oslici. — 182*>. f Ljudski pisatelj I. P. Hebel.
28. septembra.     :<63. pred Kristom. Gaj Oktavian Avgust.
— I960. Jožef. II. progluten kot Sovladar. — 1787. * Pisatelj Peter Danjko v St. Petru pri Radgoni. -Uc.1790. •■Pesnik Janez Strel v Mokronogu. (Zložil «Popotnika».) — 1791. * Pesnik Teodor Komer. — 1888. t Maršal Bazaine.
24. septembra. — 1689. Avstrijci premagajo pri Nišu Turke pod mejnim grofom Ludovikom Radenskim, ki so ga imenovali »Turški Louie*. — 1706. Mir v Altranstadtu. — 1835. * Skladatelj Bellini. — 1862. t Anton Martin Slomšek v Mariboru. — 1900. f Pisatelj in urednik dr. Franc Larape v Ljubljani.
16. septembra. — 1529. Turki pod Solimanom pred Dunajem. — 170». * Leopold Jožef grof Daun, avstrijski poveljnik, zmagalec pri Koli en (dne 18. junija 1757). — 1793. Druga delitev Poljske.  — 1849. f Skladatelj Janez Straus.
— 1878. t Geograf Avgust Petermann.
Godovi prihodnjega tedna:
19. Smiljka, Vitodrag; 20. Evstahij, Radobulj, Prija; 21. Blagoslav, Matej; 22. Mavricij, Cilimir, Miloslav; 28. Tekla, Slavna, Jelašin, Vladimira; 24. Marija, Sadivaj, Struj; 25. Klcofa, Taša, Uroš.
Novičar.
Stara ljubeien 6e ne gori, pa tU. Kolikokrat že se je sicer pobožni »Slovenec* pridu šal, da se niti ne ozre več na pritlikavca .Gorenjca". Komaj je dober mesec tega, ko je »Slovenec" slovesno izjavil, da nas niti ne pogleda, češ, »odsihdob se naj »Gorenjec" le še sam seboj krega". Toda, »Slovenec* je bil v »Gorenjca" že od nekdaj zatelebano zaljubljen, in stara ljubezen, pravijo, če ne gori, pa tli. Tako je I In le tako si tudi razlagamo, da »Slovencu" kljub svoji obljubi semtertja kaj rada katera uide in poleg tega naredi še velikansko reklamo za — »Gorenjca". Tako n. pr. je bilo ta teden. Dan za dnevom nam je posvetil kako »zaljubljeno" pismo. In vse to le radi miroljubnega poziva, naj se Gorenjci izogibajo morebitnim izgredom povodom obletnice septembrskih dogodkov in pa ker smo javnost malo poprej opozorili na nove spletke teroristov klerikalcev ob priliki se bližajočega zasedanja deželnega zbora. Iz .Slovenca" so potem posneli nemški, celo dunajski listi, da »Gorenjec" napoveduje demonstracije povodom otvoritve deželnega zbora. Resnica, ta hčerka božja, ni bila spočeta, ne rojena, še manj pa se jo goji v uredništvu krščanskega »Slovenca". Če bi gospodje okrog »Slovenca* morali plačati davek za vse laži in obrekovanja, ki prihajajo iz s škofovem blagoslovom posvečene Katoliške tiskarne, bi se temu katoliškemu podjetju že zdavno tako godilo, kakor se je s klerikalnimi konsumnimi društvi. Šli bi rakom žvižgat. Sreča njihova je, da jim država s takim davkom še prizanaša. Sicer pa radi verjamemo, da smo to pot »Slovenca* hudo zadeli. Vsaj smo bili med slovenskimi listi prvi, ki smo razkrinkali tajne klerikalne spletke. Zabeležili smo
javno tajnost, da klerikalci nameravajo nalašč izlorabiti 20. september za otvoritev deželnega zbora. Četudi hvalabogu še ne sklicujejo klerikalci deželnih zborov, vendar brez vpliva tudi niso pri odločitvi otvoritvenega dne. In to pot so hotel« imeti 20. september 1 ^Slovenec* nas dolži, da smo to vest posneli iz »Naroda*. Ne boš, Ivan, pihal kaše I Če bi jo že od kod posneli, lahko bi bili to storili iz najboljšega vira in to je glede klerikalcev v zadnjem času zagrebški »Agramer Tagblatt", ki je direktno iz klerikalnega tabora, da, bojda direktno iz glavnega uredništva »Slovenca" samega, priobčil podroben spored o zborovanju in usodi deželnega zbora. Toda še predno je to poročilo romalo iz Ljubljane v Zagreb, je bil tudi Že »Gorenjec* o njem poučen. Kako in odkod, to je pač njegova stvar. Ne vemo sicer, če in koliko plačajo kranjski klerikalci za svojo reklamo v hrvaški list. Vemo pa, da bi se pokojni lastnik in glavni urednik »Agramer Tagblatt" od jeze obrnil v svojem grobu, če bi vedel, da je kurs njegovega, doslej od vseh Slovanov čislanega lista sedaj zabrodil v blatno morje — ne rečemo katoliških lopovov, ampak le kranjskih klerikalcev. Kakor že rečeno, je »Slovenec" to pot povzročil velikansko reklamo za »Gorenjca". V Ljubljani so se kar trgali za naš list. In tako je pravi Vendar pa nas zelo skrbi, kaj bo škof porekel k taki reklami. On in njegovi pastirji-bratje so »Gorenjca" že tolikokrat prekleli in izrekli nad vsakomur, kdor ga čita, smrtno obsodbo. Zato že iz usmiljenja do »Slovenca*, da navsezadnje škof tudi njega ne bo preklel in izobčil, ker dela tako reklamo za »Gorenjca", kar najresneje svetujemo: »Slovenec", bodi dosleden I Drži, kar si obljubili Pusti .Gorenjca", naj se krega sam s seboj, a če ti zaslužiš, .Slovenec", pa tudi nad — Teboj 1
Kako is dolnjo f Skolji Loki sa občinske volitve? Neodvisni kandidat Pepe Hafner hodi od gostilne do gostilne in kriči, da velike Gaber ne dobi službe, ako ne voli v Šinkovcem, «da on dober stoji za to, da ne dobi službe*. To pa tako glasno kriči, da mora priti g. Gabru do ušes. Ali ni nobenega paragrafa zoper tako stre ho vanje? Mi zahtevamo od gosposke, županstva, sodnijr», državnega pravdoištva, da preišče to stvar. Priče in gostilne so tukaj na razpolago.
0 nel To al klerikalna korupcija! Izjavljamo že naprej, da je izključena vsaka osebnost proti v nastopni zadevi prizadetim gospodom. Naš boj velja le klerikalni stranki, ki je sličen boj sama izvala pri drugih prilikah. Prizadetima gg. dr. D. in dr. R. le častitamo, če je res, da razumejo klerikalci bolje skrbeti za svoje pristaše, kakor — žajt narp je — svoj, čas liberalci niso razumeli, ali pa niso — hoteli. V ostalem pa, dokler se zadeva ne pojasni od merodajne strani, bi le želeli vedeti, ali smo prav informirani ali ne. Poroča se nam, da bi moral dr. D. v deželni bolnišnici opravljati službo prima rija ali kaj tacega, da pa te službe ž e skoraj eno leto ne opravlja, čeravno je plačan in a dekretom nastavljen zato. Dr. D. bi bil sicer rad opravljal službo primarija, pa ao se mu od neke višje strani stavile zapreko tako, da bi se bil moral zadovoljiti tudi s podrejenim mestom. Tega pa da dr. D. ni hotel sprejeti. Stvar se je potem rešila na ta način, da je dobil dr. D. za pol leta dopust v študijske potovalne namene, za kar je poleg redne plače prejel še 3000 K posebne nagrade. Medtem se je posrečilo ustanoviti zanj drug primarijat, ki bi ga imol prevzeti po vrnitvi z dopusta. Dr. D. se je pač vrnil, dobil tudi drugi dekret za novoustanovljeni primarijat, službe pa dejansko ni dobil iz ravno tistega vzroka kakor prvič. Naposled pa se je zdela cela ta komedija s primarijati dr. D. nevzdržljiva. Kakor pravijo, je vrnil tudi drugi novi dekret nazaj na deželni odbor. Ta pa ni reagiral na to vrnitev, ampak še vedno izplačuje dr. D. po zmislu dekreta redno plačo, čeprav tako plačani zdravnik službe sploh ne opravlja. Potemtakem plačuje deželni odbor delo, ki ni storjeno, in je vrhutega še plačal 3000 K za potovanje štud. dopusta, glede katerega je še nejasno, kdo bo imel dobiček od vspehov tega potovanja. Pravijo, če bi kak liberalni uradnik vrnil deželnemu odboru dvakrat dekret nazaj, bi ga bil Lampe že trikrat pognal iz službe. Kakor rečeno, nam je cela ta zadeva nejasna, neverjetna, zato pa, še predno preidemo k drugemu slučaju, dr. R. prosimo pojasnila.
«Taris! Office» sli kaj pt tebe trebi bilo! Gorenjski turist nam piše: Vse, kar je prav I Da se mora deželna zveza za tujski promet pri svojem poslovanju ozirati tudi na druge narodnosti, to je pravica in dolžnost tega — mislimo vsaj, slovenskega društva. Ali da se Slovenci na čelu tega društva ravno v teh časih tako daleč spozabijo, to je — žalostno za Slovence v slovenski Ljubljani. «Tourist Office!» Ta naslov ae blesti na prvem mestu nad pisarno slo venske deželne zveze za tujski promet. Šele spodaj vrh okenj mu slede naslovi, na eni strani: slovensk', laški, na drugi strani nemški in šele zadnji naslov je češkij to pa menda zato, ker se ima Gorenjska in letos zlasti še Bled v prvi vrsti zahvaliti Cehom za isvenredni obisk letoviščarjev. Ti naslovi pa se videjo samo po dnevu. Ponoči pa, ko so zaprta okna, naznanja edino vrhovni nadpis: «Tur is t Office», da je v slovenski Ljubljani ne slovenska, ampak angleška «poisve*
Idovalnica za turiste*. «Tourist Office 1» ali te je treba bilo ali ne, vendar naj kmaln več ne vidim te! Narodna čitalnica v Kranju razobesi v nedeljo in ponedeljek (19. in 20. t. m.) črno zastavo v znak žalosti nad smrtjo mučenikov lanskih septembrskih dni Lundra in Adamiča. Meščanje, po-snemajto Čitalnico!
Narodno čitalnica ? Fraujn je v svoji zadnji seji sklenila, da pristopi z zneskom 200 K Ciril-Metodovem obrambnem skladu 1000X 200 ter je ves znesek že tudi odposlala.
No?i čudodelni Lurd v Bolokrajial. Pod tem naslovom pt.občim o na drugem mestu po skoro neverjetni vsebini zanimiv dogodek o iznajdbi novega čudodelnega <Lurda» v Belokrajini. Priob-čujemo ga sicer, vendar kar skoro ne moremo verjeti, da bi bilo praznoverje v sedanjem prosvitlje-nem času še vedno v tako bujnem klasju, zato odklanjamo za danes še in dokler se o stvari, sami še bolje ne poučimo, seveda moralno odgovornost. Ker pa je na drugi strani zopet gotovo, da se govorice o tem dogodku širijo med lahkovernim slovenskim ljudstvom, priporočamo to stvar pristojni oblasti v primerno preiskavo. In konečno : Ker se je na sličen način povzročeno romanje k čudodelnemu studencu na Gorjancih pri Pleterjih med ljudstvom dejansko že vkorenilo, apeliramo na svetno in cerkveno oblast, da tudi ta slučaj v Pleterjih natanko preišče. To je dolžnost cerkvene in posvetne oblasti, da se taki dogodki vestno preiščejo, in se javno konštatira, ali so resnični, ali le sleparsko babje- in praznoverje.
Umrla je po daljšem bolehanju dne 15. t, ra. v Kamni gorici v 26. letu svoje dobe gospa Milica Pleoičar, rojena Kappus pl. Piblstain, učiteljica v Kropi in soproga g. Jjžefa Pleničarja, nadučitelja v Kropi. Dne 17 t. m. ob l/tll. uri dopoldne se je vršil v Kamni gorici pogreb prersno umrle pokoj-nice, ki je bila obče priljubljena zaradi svojrga ljubeznivega značaja. Počivaj v miru blaga gospa, obiteljima Kappus pl. Pihlstain in Pleničar pa nate isk-eno sožalje!
Freieraofa koča na Stolu je dograjena in se je dne 8. t. m. začasno otvorila. Ob tej priliki je pohitelo na Stol lepo število planincev iz Kranja, Breznice in Sela, navzoči so bili budi gostje iz Tržiča. Koča je Jako solidna stavba in dela vso čast zgraditeljem. Sedaj se koplje ob koči vodnjak, ki bo v kratkem dovršen. Slavnostna otvoritev kočo bo prihodnje leto.
Ljubljanski demonstracije pred sodiščem. V pondeljek se je vršila pred deželnim sodiščem predzadnja obravnava glede odstranjenja nemških napisov še iz lanskih septembrskih dogodkov. Obtoženi 19 letni učiteljiščnik Franc Kozinc je bil obsojen na šest tednov težko ječe. — Vsled pomanjkanja prostora' sieai podrobneje ^ofiid^SbbddjfC:1
Polom f Trtica. Narodna stvar v Tržiču se je v zadnjem času prav lepo razvijala in nadejati se je bilo, da pride ta nemčurska trdnjava že v najkrajšem času v slovenske roke. Toda po klerikalni krivdi smo v Tržiču zopet potisnjeni za desetletja nazaj. Klerikalci so osnovali med tržišk>mi obrtniki in delavci celo vrsto zadrug: konsumno društvo, čevljarsko zadrugo in posojilnico. Te zadruge bi bile labko, ako bi bile osnovane na zdravi in solidni podlagi in ako bi bile pod strogim nadzorstvom, pravi blagoslov za vse tržiško prebirrl-stvo. 2alibog, da temu ni tako. Klerikalci so osnovali vse te zadruge na strankarski podlagi in, kar je bil največji greh, prepustili so jih samim aebi, ne da bi jih nadzorovali, kakor je bilo potreba. V vseh teh zadrugah so pustili svobodno gospodariti eni sami osebi —■ nekemu Papovu, ki je bil načelnik tako konsumnega društva, kakor čevljarske zadruge in posojilnice. Ia vendar ta človek ni imel nobene sposobnosti za vodstvo teh zadrug — razen ako se ga smatra za ta posel usposobljenega te tato, ker je pristaš klerikalne stranke in načelnik <Cukov». Pod takimi pogoji se ni čuditi, ako je v imenovanih zadrugah nastopil polom, saj je jasno, da mora vsaka organizacija propasti, kjer ni pravega vodstva in ne pravega nadzorstva. Vse klerikalne zadruge v Tržiču: konsumno društvo, čevljarska zadruga in posojilnica so prišle v konkurs. Pasiv je več kakor 100.000 K, saj je samo konsumno društvo pasivno za več nego 30.000 K, Do zadnjega časa ni nihče vedel, da je vaa gospodarska organizacija v Tržiču na robu gmotnega propada. Kako tudi, ko je načelnik Papov, seveda v sporazumu z <Zadružno zvezo* znal tako imenitno prikrivati položaj v zadrugah! Saj je čevljarska zadruga te ob novem letu, dati je bila že takrat popolnoma nesolventaa, izplačevala 9 do 10% dividende. Sa* veda je bilo to samo pesek v oči. Ako bi bili člani zadrug količkaj previdni, bi se o pravem stanju zadrug kajpak lahko poučili že na zadnjih občnih zborih. Takrat so zahtevali, naj se jim predlože računi. Načelnik Popov jim je odgovoril, da so vsi računi v redu in člani so se zadovoljili s tem odgovorom, sicer bi se že takrat bili prepričali, da visi nad zadrugami Damoklejev meč — konkursa. Da zadružniki niso vztrajali pri svoji zahtevi, da jim načelnik predloži točne račune, končno ni zameriti preprostim neukim ljudem, umeriti pa jo •Zadružni zvezi*, ki ni storila svoje dolžnosti, da bi takoj izvršila v vseh zadrugah, čim je postal položaj sumljiv, najstrožjo revizijo ter o vspehute revizije takoj obvestila zadružnike. Tako bi se morda dale zadruge na kak način rešiti propada. Toda
«Zadružna zveza* ni niti izvršila revizije, karaoli, da bi kaj storila sa rešitev teh zadrug pred grozečim propadom. Nasprotno, mirne dule jih je tirala v konkurz, dasi je vedela, da s tem uniči na stotine slovenskih eksistenc v Tržiču. Taki so klerikalci! Prej zapeljejo ljudi, jim obljubljajo zlate gradove, ako so jih spravili v pogubo, jim sami zadajo zadnji smrtni udarec! Kakor so delali povsod drugod, tako so storili tudi v Tržiču. Tu je bila eminentno prizadeta slovenska narodna stvar, a kaj je klerikalcem mar narodnost in ugrožena narodna stvar P Slovenci v Tržiču naj gredo k vragu, so si mislili, kaj nam to mar, samo da mi redimo za svoje žepe Se to, kar se da rešiti. Takšni so klerikalni ljudski osrečevat« lji, katerim pa ljudstvo, tal, ie vedno slepo zsupa! — Pri tržaškem polomu je največ prizadeta klerikalna cZadružna zvezs* in trtiiki nemškutarski župan Mally. Razprodaja v konsumnem družtvu se je pričela minoli teden.
Ii Pcljaa pri Škof ji Loki nam pišejo: G. kr. deželna vlada v Ljubljani je dovolila z odlokom z dne 31. avgusta L I. št. 18.998 občmi Poljane nad Škofjo Loko, da se bodeta vršila tam vsako leto dne 4. maja in 28. oktobra, poleg še običajnh letnih, tudi živinska semnja. Prvi letni in živinski semenj se bode toraj vrš 1 dne 28. oktobra t. L t. j. aa sv. Simona in Juda dan.
Gad je pičil v petek popoldne v zelniku enajstletnega dečka Antona Kozjeka iz Most na desno roko. Poklicali so takoj zdravnika. Upanje je, da okreva.
V Teaetiiah in f f rtieniku je še nekaj bolnikov bolnih za logarjem. Večinoma so Lo otroci in ženske — sedaj jih je le še devet. Zanimivo je pa videti, kako ti rekonvalescentje režejo gobe in jih pokiadajo na deske z umazanimi rokami, katere gotovo noben ni umil že več dni.
Slavnoit desetletnice in blagoslavljenje društvene zastave priredi dne 26. t. m. gasilno društvo v Mošnjah.
Ljubljanski ftkof pod   sekveslrom ? Po
Ljubljani je razširjena vest, da je vlada sesvestri-rala škofijsko posestvo v Gornjem gradu na Štajerskem. Leta in leta je vlada mirno gledala zapravljivo gospodarstvo ljubljanskega škofa, ne da bi bila ganila z mazincen. Mirno je gledala, kako roparsko je škof «gospodaril* in uničeval posestvo, ki mu je od njega izročen edinole vžitek. Kasno, prekasno se je spomnil ljubljanski kapitelj svoje dolžnosti in odvzel Jegliču upravo, varujoč interese Jcgličevih naslednikov. Vlada pa je škofa v njegovem blaznem gospodarstvu celo podpirala in mu posodila državni denar v znesku 1,200.000kron za njegove klerikalne ustanove. — Dolžnost škofovega lista je, da razločno pojasni vso zadevo; za škofovo gospodarstvo bi se menili sicer prav toliko kot za latiki sneg na kamniških planinah, ampak protestirati moramo, da vlada vzdržuje z državnim delavskim denarjem klerikalne institucije. Protestirati proti malomarnemu nadzorstvu vlade, ker dobro vemo, da bo bodoči škof to, kar mu je Jeglič snedel, izkušal dobiti iz ljudskih žepov. Je-gličeve gospodarske talente bo kranjsko ljudstvo še drago plačevalo.
Radi slovanskega poveljevanja pri veteranskem društvu v Domžalah se piše: V našem veteranskem društvu se je nekako pred pol letom vpeljalo slovensko poveljevanje. To pa nekaterim društvenikom, oziroma tirolskim podrepnikom ter nekemu, pred leti imovitemu, danes pa Slovence s svojo lajno nadlegujočemu ' »Deutschbflhmu", ni bilo po volji, in pritožili so se pri načelniku, češ, da mora biti nemška »komanda". Načelnik g. M. Janežič je naznanil vso stvar okrajnemu glavarstvu v Kamniku, ki je zaukazalo, da se skliče občni zbor. Ta občni zbor se je vršil dne 7. februarja in oddana je bila velika večina glasov za slovensko poveljevanje. Preteklo je že šest mesecev in stvar še ni rešena — seveda, ko se gre za slovensko poveljevanje, gospodje v Kamniku lahko malo zavlečejo. Veteransko društvo bi moralo imeti prvo nedeljo v majniku svoj letni občni zbor, tega pa še do danes ni bilo; čudno, da slavna c. kr. oblast to dopušča. Da načelnik noče sklicati občnega zbora, se nihče ne čudi, kajti on dobro ve, da se bo preuredilo pri društvu marsikaj, kar mu ne bo po volji. Pripomniti mi je, da načelnik opravlja obenem kar tudi posle blagajnika in podnačelnik posle tajnika, dalje manjka enega prapornega častnika in enega vodje; krivo je temu to, da se ne skliče občni zbor. Na dan sv. Florjana se je društvo udeležilo mate in glavarstvo je poslalo orožnike poslušat, kako se poveljuje. Orožniki tudi poizvedujejo, koliko veterancev je v »Sokolu". Skoda dela, povemo jim sami, da 11.
Oklic. Mestno županstvo daje na znanje, da jo občinski odbor v seji dne 8. septembra L 1. določil, da mora vsak bitni posestnik upeljavo vode is novega vodovoda sa mesto Kranj, predno prične upeljavati, potom priznanila županstvu naznaniti. Tozadevna priznanila se dobijo v občinski pisarni.
Hote toliko poslopje ? Naklem je skoro popolnoma dograjeno. Pleskarji slikajo sobe in postavlja ae pohištvo. Poslopje je jako lična stavba. Slavnostna otvoritev se vrši začetkom decembra.
Ne oessrjs Pranes Jožeta gimnaziji f Kranju so je danes pričelo šolsko leto 1909/10. Vpisalo se je skupno 312 gojencev, med temi 11 privatistinj v prvi razred. Posamezni razred! štejejo učencev:
I. s in b 65 rednih učencev in 11 privatistinj;
II. a 29; II. b 24; III. 50; IV. 35; V. 32; VI. 17; VII. 32 in VIII. 17 učencev. — V učiteljskem zboru so se vršile tele izpremembe: prof. France Komatar ima celoleten dopust v svrho spisovanja zgodovinskih učnih knjig za višje gimnazijske razrede; prof. dr. Jože Debevec ima polleten dopust, da napravi izpit iz Isščine; na novo sta vstopila v učiteljski zbor Robert Kenda, izprašan učiteljski kandidat in mestni kapelan Ignacij Zaplotnik kot na-mestni katehet. Redni pouk bo s prihodojim pon-deljkom začenši.
Tujski promet in državni zbor. Pri proračunski razpravi v državnem zboru se je vnela jako živahna debata glede podpiranja tujskega prometa. Omeniti moramo namreč, da se je za letos postavilo v proračun 650.000 K za pospeševanje tujskega prometa in da se je razpravljalo deloma tudi o vporabi pretečeno leto dovoljene podpore po 600.000 K. Konštatirati moramo, da se je od tega zneska največ porabilo za Tirolsko in Nižje-avstrijsko, ki je sama dobila 120.000 K in sploh skoraj vsa svota za nemške avstrijske alpske kro-novine, da so pa vkljub temu napadli nemški poslanci ministrstvo, ker je dalo kranjski deželni zvezi za tujski promet 2000 K podpore za napravo sankališča v Bohinju in obljubilo »Slovenskemu planinskemu društvu" za kočo vrh Črne prsti znesek 5000 K- Na drugi strani so zopet češki poslanci grajali, ker se je češke dežele pri tem popolnoma prezrlo. Iz vseh izvajanj pa je sledilo, da v poslanskih krogih velika večina ne umeva tujskega prometa in da si tudi ministrstvo še ni popolnoma na jasnem glede podpiranja. Zanimiv je bil kolikor toliko govor dra. Svlvestra, ki je zastopal stališče, da se s sedanjo državno podporo sploh ne da mnogo doseči, ker je veliko premajhna in se sedanja na videz precej visoka svota, kar porazdrobi med posamezne korporacije. Minister javnih del dr. Ritt je s cer v odgovoru na interpelacije izjavil, da je v proračun vzeta svota namenjena v prvi vrsti za podporo hotelskih naprav, prometnih zvez in za razvoj športa, vendar pa je obenem tudi izjavil, da se mora ministrstvo še obširno baviti s proučevanjem organizacije tujskega prometa. Kako se je delila letos ta podpora, o tem hočemo pozneje govoriti. *
Novi goldinarji. V seji generalnega sveta avstro-ogrske banke je naznanil glavni tajnik Pranger, da bo treba nakovati novih goldinarjev, dasi je bilo določeno, da,te vrste denarja ne bo več v prometu. Vzrok, da vendarle dobimo nove goldinarje, je ta, da državni zbor še ni rešil predloge o kovanju novega kronskega in dvekron-skega denarja.
Strašna nesreča z avtomobilom. V mestu Indianopolis v Ameriki so se izkušala dva avtomobili, kateri bi mogel hitreje voziti. Neki mož, po imenu Bourge, se je peljal kot bi ga vrag nesel: Pa nesreča! Zavozil je v neko drevo in nesreča je bila grozna. Avtomobil se je razletel na drobne konce. Bourge in pa mož, ki je bil tudi v avtomobilu, bila sta pri tej priči mrtva.
Ogenj v gozdu. V deželi Kolumbija (v Ameriki) gorijo veliki gozdovi že dlje časa. Tudi velika vas se je od tega ognja vnela in je popolnoma pogorela.
Navdušen davkoplačevalec. V bližini Altone se je nedavno tega vršila patriotična slavnost; enega izmed udeležencev je tako navdušila, da piše dobesedno: »Ko sem gledal cesarju v resno dostojanstveno oko in videl prijazno obličje naše pobožne matere-cesarice, sem kar pozabil, da so razpisani novi davki... Ne tožimo več o davkih I Če so močnejša pleča, kot so naša, odvalila nove davke, tedaj pokažimo mi, da nove davke zmoremo!" — Ali ni to imeniten recept za našega finančnega ministra Bilinskega, ki bi ga prav gladko rešil iz davčne zadrege?
Izpred porotnega sodišča.
— »Obsodite ga, ampak po Vaši vesti!* (Dr. Svigelj.) 43 letni delavec France Debel jak iz Dvorske vasi je bil v svojem kraju znan kot človek, ki je vedno iskal prepira in pretepa. Zato je bil sicer že večkrat kaznovan, toda vse to ga ni izpametovalo. Tako je tudi v nedeljo, 27. junija v Strojev! gostilni v Zapužah zanetil med fanti prepir. V družbi je bil tudi 19 letni Anton Apih iz Zapuž, znan kot pošten fant. Med prepirom se je Apih odstranil ter čakal zunaj na Debeljaka. To potrjuje priča Resman, ki pravi, da je dobil Apiba stati pri zidu gostilne, ki je na njegovo vprašanje, koga tam čaka, dejal: «Soka čakam*. (Debeljaka so klicali tudi s priimkom «Dimežev Sok*.) Apih in Resman sta si bila dobra prijatelja. Slučaj s ubitim Debeljakom pa je njuno prijateljstvo temeljito razdrlo in opozarjamo že danes, ds bomo imeli ž njima gotovo še kaj opraviti kdaj pozneje. Resman, pozvan kot priča, če je Apih res izrekel: »Soka čakam*, je to odločno potrdil; nakar je Apih takisto izrecno zanikal, da tega ni izustil. Na to se obrne Resman proti Apihu ter mu z vso odločnostjo v obrat zabrusi: «da, ti si rekel!» Apih in Debeljak sta res trčila kmalu skupaj. Debeljak je Apihu grozil z nožem, vzel klobuk ter gs dražeč, korakal čez polja proti Dvorski vasi. Apih, oborožen s lato za njim. Zahteval je svoj klobuk nazaj, a Debeljak so mu je lo rogal To je
Apiba končno tako raztogotilo, da je sklenil dobiti svoj klobuk na vsak način nazaj. Bila jo že tema, ko sta se bližala Dvorski vasi. Apih pravi, da je hotel rešiti svoj klobuk s tem, da ga Debeljaku z udarcem izbije, nikakor pa ni imel namena, Debeljaka poškodovati, aajmanje pa ga ubiti. Res zamahne z lato, toda ker je bila tema, je udarec priletel po desni strani lobanje (ob senci, blizu pod očesom), in prebil lobanjske kosti. Dabeljak se je takoj zgrudil na tis, kjer je še nekaj časa obsedel, potem pa je šel počasi proti Debeljakovemu podu. Ta pod ponavadi zapirajo. Tudi tisto noč je bil zaprt. Ko gre zjutraj Debeljakova žena odpirat pod, še ni bilo nikogar bliža. Ampak uro pozneje, ko gre drugič tja, najde pobitega Debeljaka, ki pa ni s to hita nič v sorodu, že na podu ležati okrvavljenega. Pobiti Debeljak jo izpovedal, da sta ga Bri novcev in Fajdigov, L j. Apih in Resman nabila pri «Stirni». Spravili so ga domov, kjer je drogi dan umrl. Na polju so našli Debeljakov klobuk, na njem odprt nož, poleg pa dva težka kamna. Kako je vse to prišlo tja, se ni moglo dognati. Nož ni bil ne Apihsv, ne Debeljakov. Apih je šel po storjenem dejanju domov in se drugi dan delal, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. Ker je Debeljak pred smrtjo poaovho omenjal, da sta ga Apih in Resman nabila, je Resman drugi dan poiskal Apiha ter ga stavil na odgovor. Apih mu je zatrjeval, da on (Apih) ni kriv ter dejal : c če bi bil, bi že radi tebe priznal, da ne boš po nedolžnem osumljen*. Resman je prišel kljnb temu v preiskavo, kjer pa se mu ni moglo ničesar dokazati. Zagovornik dr. Svigelj se proti vi zaprisegi Resmana. Senat ta predlog odkloni. Nato je Resman, pod prisego izpovedal proti svojemu bivšemu prijatelju. Zaslišalo se je mnogo prič, katere je pa presednik senata (Pajk) kmalu odpravil. O predsednikih porotnega senata, kakor o poroti sploh bo treba ob priliki še posebej izpregovoriti. Za današnji slučaj le še omenjamo, da se ima tudi Apih le spretnemu zagovornittvu odvetnika dr. Šviglja zahvaliti, da ni bil obsojen radi obtoženega uboja, ampak le radi progressa malomarnosti. Njegov apel na porotnike: «Obsodite ga, ampak po Vaši vesti!* je padel na rodovitna tla Senat je porotnikom stavil samo eno vprašanje, glaseče se na hudodelstvo uboja. Zsgovornik pa je predlagal te drugo dodatno vprašanje, ali se dejanje ni zgodilo zgolj le iz malomarnosti (§ 335 k. z.). Predsednik Pajk se je temu predlogu na vse kriplje upiral, toda pomagalo mu ni nič. Porotniki so med posvetovanjem zahtevali porotniiki senat Tako je morsl predsednik rszpravo prekiniti ter jo ob 4. popoldae nadaljevati. Na zahtevo porotnikov sta se jim morali prepustiti oba vprašanja, torej tudi predlog dr. Šriglja, v pretres. Po precej dolgem posvetovanju so se porotniki odločili za od dr. Sviglja predlagano drugo vprašanje. Na prvo vprašanje so odgovorili: 10 glasov ne, 2 da ; drugo vprašanje: 9 da, 3 ae. Po tem izreku je bil Apih hudodelstva uboja oprotčen in obsojen le radi pre-crreška po § 335 k. z v 4 mesečni strogi upor. Za to pot pripomnimo le še, da je bil namestnik državnega pravdaika, po demostracijskih obravnavah znani dr. Pajnič izvenredno mil... na vseobče začudenje 1
— Krvavi »krst* v Dravljah. S « krsto m » se začne »fantovščina*, z ubojem se navadno konča. Tako se je že v znanem slučaju Gram-Zdešar tudi v že itak razvpitih Dravljah zgodilo, ko bi imel biti mladi Jnžinov po fantovsko »krščen*, a naposled pa je bil njegov znanec Zdešar ubit Obtoženec, 21 letni Anton Gram, mesarski pomočnik v Dravljah, trdi, da se ne čuti krivega. Prepir se je vnel radi tistega «krsta», a prešel je potem v drugo fantov iko šego : fantje iz . ene vasi proti fantom is sosednje vasi. Slovenski fantje! Najlepša fantovska šega in dokaz kulturnega napredka tudi življenja na kmetih bo to, če pomečete nekdaj morda lepe, a dandanes islorabljene stare fantovske šega v staro šaro. Kako hočete, da nas bodo drugi narodi cenili ter čislali, če je med nami samimi že tako daleč prišlo, da slovenski fantje is ene vad sovražijo in pobijajo tovsrše Is sosednje vasi F
No, ali vrnimo se h krvavemu «krstu» v Dravljah. Prepir se je začel seveda v gostilni pri pijači. In potem, ko so jih vrgli is gostilne, so si zunaj grozili s pretepom. Oborožili so se Pod-utičanje in domači Dravljičanje. Ubiti Zlatar je bil pri prvih, a storilec Gram pri domačinih. Zasledovala je ena stranka drugo, nazadnje pa so ostali domačini napadalci. Sledili so PoduUčanom do samotno stoječe Jazi no ve hite. Le tja sta se akrila Zdešar in domači fant Južina, torej tisti, ki te ni bil »krščen*. Drugi so se napotili naprej. Grum kot kolovodja je stekel naprej in videl, da se je Zdešar skril. Kmalu ga zasledi Zdešar se braneč zamahne s kolom proti Gramu. A ta izpodbija napad in s močno lopato udari po glavi svojega nasprotnika. Zdešar ae je onesvatčen zvrnil na tla. Grum je seveda zbežal, a začela ga je vest peči, čez uro je prišel nssaj pogledat, kaj je s Zdetarjem. Le tega so bili med tem se spravili domov, kjer je tudi kmalu umrl. Zaslitanih je bilo več prič, ki so bistveno izpovedale kakor v preiskavi. Le priča Sirnik is Dravelj je prišel v protislovje, na kar je drž. pravdnik takoj pri obravnavi dvignil ovadbo radi krivega pričevanja. Grum je bil obsojen na 2 in pol leta težke ječe. Njegovo krivdo in uboj so porotniki soglasno potrdili.
Gwcíjci! Zahteiajt« „Gorwjc*" so trsih gostilnah il Kavarnah!
Stanovanja
lepa, snha In zračna
odelo j o se
v novi. moderno zgrajeni hiši v Kokriškea predmestju štev. 32 po domače
f,pri Fidru". Popraia se istotam.
226 «2-1
Glinaste peči
138 62-17
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vase In druge glinaste Izdelke v vseh barvali, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna padi in glinaatih izdelkov v LJubljani.
f> kg, novega oskubeiiega K !* 60, boljše K 12—, belo, mehko oskubljeno K 18- — do K 24"—, snežno-belo, oskubljeno K 30-— do K 36"— Pošilja franko po povzetju. Zamenja »e in vzame se nazaj če se povrnejo poštni stroški. 224 8—1
Benedikt Suistl Cobes 371 pri PIzoju, Ceiko.
G. Tönnies
v Ljubljani
52-24 89
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žag-© in vee •troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
C
l'uni hi' izreznti in »hraniti.
Tri leta pismenega jamstva 1
1
Nikdar več v življenja
s« Vam nudi priložnost da kupite za smešno ceno
K 8'- iuto K18'-
krasno pristno
01 orla - srebrno anker-remon-toir uro v
močnem, bogato graviraneni po-hišju z dvojnatim
pokrovom in natanko proučenem notranjem deln, ki teče natanko v 10 kamnjih. Z lepo verižico in obeskom K 10- 210 16-4
Edina razpoSiljatev po povzetju po
Ogrski industriji ur UJbanja (Ogrsko).
1'roni Bi' urezati in .hraniti.
Od c. kr. namestaistva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrit in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljite nam torej takoj franko vaše tovorne listi n« letošnjegi leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—46
/ft/sugyft 9ifa masi muSitaiahfä&umfataiah
■wfw W W WW Iffffffffl
Oklic.
Mestno županstvo daje na znanj«, da le občinski odbor v seji dne 3. septembra 1.1. določil, da mera vsak hišni posestelk npeljavo vode ls novega vodovoda aa mesto Kranj, predno prične npeljavatl, potom priznanila žnpanstvn naznaniti.
Tozadevna priznanila se dobijo v občinski pisarni. 235
Županstvo Kranj
dne 10. septembra 1909.
206
(5-5
nalbollll lak za tla Iz mehkega leza.
Keil-ova*bela fprevlaka (glazura) za umi-
valne mize '.»() vin. Keil-ova pasla za čevlje po SO vin.
Keil-ov lak za zlalenje okvirjev 40 vin.
Keil-ovo leščilo za pode 90 vin.
Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah.
ima vedno v talogi tvrdka
Črnomelj: Anton Zurc. Idrija : Val Lapa j ne. Kamnik: Ed. Hajek. Kočevje: Franc Loy.
Prano Dolenz v Iranís.
LJubljana :  Leskovic k
Meden. Nova meato : I. Picek.
Postojna: Anton Ditrich. Radovljloa: O. Homann. Škaf ja Loka: M Zigon.
Zagorje ; Rib. E. Mihelčič.
	FINGER Co., k iKfäJ®      delniška družna «äÖfiS^       šivalnih strojev — v Kranju — nasproti c. kr. pošte štev. 53. 207 10-4	essKosefissfis
Novica. Slngerjev „60" najnovejši ln najpopolnejši stroj :: 20. stoletja. ::		Novica. = Izvirni = Singerjevi šivalni stroji se kupujejo samo v naših :: prodajalnah. ::
		
m  Opozarja se, da se dobe pravi Singerjevi stroji Ml g  na Gorenjskem le v tej zalogi šivalnih strojev, g		
Modna manufakturna trgovina
Janko Češnik („pri Češnlkn")
Llngarjeve  ulice lw*JLJCL^*JAIVA Stritarjeve ulice
821 8-2
Opozarja slavno občinstvo pri nakupu jesenskega in zimskega — blaga na svojo veliko zalogo kakor: .
za ženske: najnovejše modno blago za obleke in bluze, modni perilni porhent za obleke in bluze, za moške: najnovejše modno blago za obleke, površnike, zimsko sukno črno za salonske obleke, garnitur: Zastorji, tekalniki, preproge, tapete, linoleum i. t. d. .*. .*. .*. .*. .*. .*. najnižje! Cene najnižje!
Zaloga Zaloga Zaloga
Cene
j
LjaMjana
Prešernove ulice ot. 9
Cricar $ JVtejač
LJnbUana
Pr&iePDOve uliee št. 9
uljudno naznanjata, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
214
Ö-2
::     Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo ciKorijo!
Za eno krono
dobita takoj
gosposko, damsko ali desko
I VI
Z
Da upeljemo^našo tvrdko, kakor tudi naše gosposke, Jamske in deške ure ter bisere vseh vrst v vseh krogih civiliziranega sveta, pošljemo na vsakega, ki pošlje K 1'— za stroške (tudi v znamkah), elegantno verižico, kakor tudi navodilo, kako dobiti zastonj uro.
204 10-4
Plftlta takoj na
Ogrsko Industrijo ar
Ujbanva št. 142 (Ogrsko).
Zlite svetinje: Bertis,Pariz, V«Itd.
Naboljše kosmetično
ZObOčIstllno ^ sredstvo
Jzdelovatelj
0. Seydl
Ljubljana, Spita/.-Sf rifar, u/. 7
Na debelo in drobno!
5ol$K< potrebščin«
vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina 187 18—li
Anton Adamič
KRANJ s Glavni trg.
Posebno ugodne oene za dijake!
Ijajn^j-^fiiirtij-iiii^irir li ' ij-i< ~ Vh * i H "* '>' <**i
Klobuke, (čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, iepne robce, glavnike, denarnice, mila ln drago toaletno blago, krtače, torbice 1.1, d.
Telofadni čevlji f Kliki izberi I
:: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna!
Ma debelo in drobno 1 ■■■■■■■■■■
uuuuuuuuDu
Električna gonilna all».
Tofaraa iljiatlb barv, lika is firneia
Brata SberlB
erkcalikarja, laJcirarja, stavbena in pohlitvena pleskarja
flfltfillfiMfi HikloiiAeve nliee 6, J»JBvljaHft nasprotihot^Union«
Ustanovljeno 1848.    ■    Telefon 154.
S2—8
DDDDDDDD09
Loterijska srečka dne 11. septembra 1.1.
Trst    85   16   10   19 84
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
Pozor I! 2ii 52-8
Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, Le> Lorraine in La Touraine iz
Katre v Newyork. = Najkrajša ftrta. ==
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska C. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'.
Šivalni stroji in kole
Tovarniška zaloga 10
Iv. Jax-a v lajublja
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
58 42-31
Najmilejše mUo za koio :: kakor tndl za pege. ::
Dobiva  aie pov.od.
Josip Pogačnl
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh v
oblek za gospode,  uradniških nnifor
salonskih, turistovskih in lovskih obl
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga anglelkega, francoski in bruskega gukna, — Naročila so lsvrloj po najnovejšem kroja točno in ceno ter sprejemajo popravila.
Specijalist i Izdelovanju (rakov li ulonkil sokeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela i tančno po meri in izbranem kroju ter po želji i ročnika. — Kdor si teli nabaviti elegantne, fn obenem trpežne in vsem zahtevan ustrezajoče oble! naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stal naročnik, 86 62—
209 62-4
lijKija trgoriaa n toujsni.
/a
Rudolf Rus
nrar v Kranju
aV*   poleg lekarna, m
w   Ustanovljene leti 1885.
Velika zaloga vsakovr nlh ur, zlatnine In srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. ==a»      Priznano izborno blago. < »
Martinova oesta 20       £atiff Martinova cesta 2(
Postajališče električne cestne      aS^S     amSSSS^P      železnice pri ftentpeterskl cerkvi. 126—
LJUBLJANA ::: Zalagatel) društva c. kr. avztr. dri. nradnlkoi
Bogati zaJoga pohištva ysaks vrata v vseh eanah. Ogle-dala, slike ¥ vseh
velikostih.
Popolna oprava la rile. Špeoljallteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo li železa, otroška postelja In vozički   po vsaki oanl.
I* spalno sobo od 780 ¿Id. naprej. Diván z okraakl.
Oprave ze Jedilna soba, salone, predsobe, oale garniture.
Za tobo; poaielja, nein* omarica, o-mlvalna mlin, obešalnik, miza, atensko ogledajo.
špeciJallteU v na-veotMh balah. ¥&• IM prostori, prh tllino In t I, nadstropju, čudovito poceni te hotele, vile In ze letovlš&a M Ud.
81
■ ■ 1 1		
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
■ Hi	Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manuffaklurna trgovina	■ ■ ■
■ ■		■ ■
■ ■ ■		■ ■ ■
Tranc Soûvan, sin - £jubljana v stari Soûvanovi hiši na JMestaem trsu it. 22.		
■    ■    ■    1180 48-29                                                                              II    ■    ■ ■		
Zobozdravniki affilia* obotehniškl :: «H«IJO
dUdtfardGloWnik
220  r>2—2
▼ Kranju
|e od 16. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
JOS. WEHL
J. Sproitzorjov naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove   ulloe   A»t. 4.
Stavbeio-ometio li kontrokcljsko klloCtnlSirstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vesna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 76 52-27
valjični zastori (Rollbalkon).
jo cc 5o
ti I-
a> laJ
<0 mam
»--3
S
Ol IA
Najboljši češki nakupni vir.
Cano poatcijno perja.
1 kg sivega puljcnega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; hslpga 4 K ; belega, pnhanega 5 K 10h; 1 kg velefinega, snožnobe-lega puljem-ga 6 K 40 b. H K; IjFjjTT} 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; bei lega, finega 10 K ; najfinejši prsn puh 11   KKdor vzame 5 kg dobi franko.
Ixtfotovljene postelje
z gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm doUa, 116 cm široka, z d vama {glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm 4irok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 8 K, 8 K 60h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko,   Za neugajajoče se povrne denar.
J. Itniscb, pfscbcnitz {t. 758, WW 1«
(Bohmenvald). — Ceniki zastonj in franko. 15—3
i AmerikansM
ao t-
ZObjC se izdelujejo vsako
od pol 9. do 1. ure pop. v KrSiBJIS
v hiši trgovca A. & E. ROOSS a v I. nadstropju v zobotehnlčnem atelljejn
Oton Seydl.
Zlato na obroke!
Vsakdo, kdor pošlje K 14.—, dobi takoj krasno, pristno «PI»<ju< »-zlato uro, dvojno krito, s petletno garancijo in 14 karatno zlato verižico moderne fasone, 56 gramov težko, uradno puncirano za K 150'— na obroke po mojih ugodnih pogojih. Samo K 5-— mesečno za gospode in dame. Prvi znesek se tudi lahko povzame.
Ogrska Industrija ur
Ujbanva (Ogrsko) it. 142. 20510 5
POSOJILNICA V RADOVLJICI
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Roaervna naklada lsnaia;
a 0
mi
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«V« ali z 1 Ve amortizacijo, na menice pa po 6* •Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet ▼ letu 1908t
ti
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in
v podružnici HT vsak dan ^ od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. nre pop. lzvzemšl nedelje In praznike.
Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
fed*)* leaser *j «9em<jea».
Oofffferai urednik LavosUv Miku«.
Uetaua la Usek Iv. Pr. Ltaiprtta ? Kranja,