Po pošti prejeman: za celo leto naprej 2C K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 60 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10„-„ četrt „ „ 5 „ - , mesec „ 1 „ 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. isfvg Političen list za slovenski narod. Naročnino in 'inserate sprejema upravmštvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 81. V Ljubljani, v ponedeljek 9. aprila 1900. Letnik XXVIII. Volitve za tržaško okolico. (Izvirno poročilo.) Končana je letošnja toli zanimiva volilna borba. Na cvetno nedeljo volila je slovenska okolica. Izid Vam je bil že brzojavno sporočen. Izmed 6 volilnih okrajev ohranili smo si Slovenci 5, dočim je Skedenj padel. Udeležba je bila velikanska, povprek 80—90% vseh volilcev je pristopilo k volitvi. Izvoljeni so: dr. O. Rybar v II. okraju s 142 glasovi, dočim jih je lahonski protikandidat slaboznani Mauroner dobil 99 ; v II. okraju I. M. Vatto vatz s 170 glasovi, (protikandidat Ferluga 45); v IV. okraju Franc Dollenz s 172 proti 120 glasov, kijih je dobil pl. Zakony ; v V. okraju Iv. G o -riup z 219 glasovi, (pl. Burgstaller 170) in v VI. okraju dr. Gregorin s 159 gla sovi, dočim je lahon Cumar imel 120 glasov. V I. okraju pa je dr. I. Abram propal z 247 glasovi proti Banelliju, ki je dobil 273 glasov. Vzlasti pomembna je slov. zmaga v^ II. okraju, ki je še le pri zadnjih volitvah Mauronerja postavil pred prag, in si je vsled tega ta močno prizadeval, da bi si svoj stari volilni okraj zopet priboril nazaj. Lahonska zmaga v Škednju je sicer britka, toda okraj zaradi tega ni izgubljen za Slovence, gotovo je, da ga Banelli ne bo zastopal dalje nego tri leta. To pot je zmagal njegov denar — trdi se, da je iz lastnega žepa žrtvoval nad 8000 kron samo za ta okraj — prihodnjič ga odslovi vedno bolj se vtrjujoča narodna zavest, bploh pa so se Lahi posluževali vseh aprobiranih volilnih receptov. Denarje igral seveda prvo ulogo. Kjer je dosti siromaštva, malo zaslužka, veliko korupcije, tam je ma-mon gospodar. Pa ker tudi cvenk in papir vsega ne stori, skušali so si Iahoni tudi na druge načine pomagati. Tako so g. Vattovatzu izvrgli 47 glasovnic, ker je bilo njegovo ime pisano samo z jednim »t«, in nad 20 tacih, ki so nosile samo njegovo ime brez rodbinskega pridevka. Narodne volilce VI. okraja pa so hoteli zmešati na ta način, da so jim pustili iz narodne Sežane dan pred volitvijo poslati v zaprtih pismih priporočilo, da naj prav gotovo volijo »dr. Avgusta Gregoriča«, z namenom, da bi vsled podobnosti tega imena z imenom pravega kandidata dr. Gustava Gregorina kakega volilca premotili, da bi mesto drugega zapisal prvo ime. — Pa vkljub vsemu terorizmu, vsemu denarju, vsem zvijačam so se okoličani v obče prav hrabro držali, kar je temveče hvale vredno, ker v nekaterih krajih z nasvetovanimi jim kandidati niso bili povsem zadovoljni. Disciplina pa, ki so jo danes okoličani dokumentirali, je dobro znamenje za slovensko stvar v Trstu. Deželni zbor kranjski. (6. seja.) (Konee.) Poslanec dr. Ž i t n i k je utemeljeval naslednji samostalni predlog: Člen VII. ces. naredbe z dne 21. septembra 1899. v carinski in trgovinski nagodbi z Ogersko glede živinskega prometa je vsled pomanjkljivih določeb jako škodljiv avstrijskim živinorejcem. Z dotičnimi določbami je nemogoče preprečiti razširjanje prašičje in drugih živinskih kug iz Ogerske, kar provzroča avstrijskim živinorejcem na milijone škode. Z ozirom na to naj dež. zbor sklene: 1. Vis. osrednja vlada se pozivlje, naj takoj stopi v dogovor z ogersko vlado, da glede določeb za živinski promet sklene novo, tostranskim živinorejcem ugodnejšo pogodbo. 2. deželnemu odboru Be naroča, da ta sklep čim preje prijavi visoki vladi. Govor objavimo v celoti. Predlog je bil izročen upravnemu odseku. O prošnji »Delavskega s t a v b i n -akega društva v Zagorju ob Savi je poročal poslanec Povše v imenu finančnega odseka. Podal je obširno poročilo o delavskih stanovanjih in pripoznal važno so-cijalno delovanje »delavskega stavbinskega društva« ter predlagal, da se da društvu 300 kron podpore. Pri glasovanju je dr. Tavčar klical svojim somišljenikom, da je podpora za »klerikalno društvo«. Komanda ni dosti izdala. Predlog je bil vsprejet tudi z glasovi nekaterih narodno.naprednih poslancev. Podpornemu društvu za slušatelje na visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju se je dovolilo 60 kron, pomožnemu uradniku Avgustu Jaku se je dala izredna podpora 60 K. Zbornica je nadalje vsprejela načrt zakona, s katerim se uvrsti med dež. ceste: 1. Okoli 24'5 km dolgi kos ceste Kočevje-Brod, ki se odcepi v Lienfeldu od deželne ceste Kočevje-Črnomelj, do Kolpe pri Brodu. 2. Okoli 9-45 km dolga Osilniška cesta od mosta čez Kolpo pri Gašparcih do mosta čez Cubranko pri Zamostu. Gori navedeni deželni cesti se prevzameta v oskrbo kranjskega deželnega odbora v jednem mesecu, ki se šteje od dneva, ko se razglasi ta zakon v deželnem zakoniku za vojvodino Kranjsko. Okrajni cestni odbor Kočevski je dolžan, izročiti s tem zakonom uvrščeni cesti kranjskemu dež. odboru v dobrem, za okrajne ceste predpisanem stanu, drugače je ta upravičen, da ju da popraviti temu zahtevanju primerno ob stroških skla-dovnega okraja. Pri prošnjah županstva občine Selce, Železniki in Sorica za napravo ceste od Podrošta do Petrovega brda, dalje pri prošnji županstva občine Sorica za cestno zvezo Podrošt-Petrovo brdo in pri prošnji županstva občine Št. Jur pri Kranju za uravnavo vode Kokre, katere prošnje so se oddale dež. odboru v poročanje, je govoril poslanec K a 1 a n Prošnja županstva St. Jur pri Kranju za uvrstitev občinske ceste Visoko - Pre-doslje med okrajne ceste in piošnja istega županstva za uvrstitev občinske ceste Ilote-maže-Olševk-Trata med okrajne ceste so se tudi oddale dež. odboru v poročanje. Prihodnja seja bode v sredo. Politični pregled. V Ljubljani, 9. aprila. Krieghanimer še ostane. Kriza v avstro - ogerskem skupnem ministerstvu je bila v soboto poravnana, ne da bilo prišlo do posvetovanja pod cesarjevim predsedstvom. Vendar pa je bil pred poravnavo krize zunanji minister grof Goluhovski ter objednem predsednik pri sedanjih skupnih razgovorih v soboto dvakrat pri cesarju v av-dijenci, in sicer opoludne in pa zvečer, sodi se toraj, da so se velike diference poravnale vsled direktnega vpliva cesarjevega. Ker se oficijelno naglaša, da bo skupni vojni proračun v primeri z lanskim večji le za tri milijone kron in ker Krieghammer vkljub temu ne odstopi, je to dokaz, da se je udal skupni vojni minister, ki pa je bržkone dobil zagotovilo, da se bo oziralo na njegove želje čim preje mogoče. Volilna reforma za štajerski deželni zbor. Predlog nemških konservativcev v štajerskem deželnem zboru glede spremembe volilnega reda za deželni zbor je imel vsaj toliko vspeha, da je izbezal od deželnega odbora predlogo o volilni preosnovi, ki pa seveda ni taka, kakoršno so si želeli prvi predlagatelji. Deželni zbor naj bi štel deset članov več, in sicer jeden virilist, rektor tehnike, dva poslanca mestne skupine in sedem zastopnikov nove splošne kunje, v kateri voli vsak polnoletni državljan, ki je obiskoval ljudsko šolo in ki ne pripada nobeni drugi volilski skupini. Volitve se vrše z glasovnicami. Virilisti bi bili toraj po novem redu 4, veleposestnikov 12, zastopnikov mest in trgovinskih zbornic 27, kmetskih občin 23 (!) in 7 zastopnikov nove skupine. Ako prodre ta načrt, bo to koristilo samo Nemcem, ker si Slovenci v tem slučaju pribore k večjemu in v najboljšem slučaju le jeden nov mandat, Nemci pa devet. V prvi splošni skupini volijo namreč prebivalci mest in trgov štiri, ostali novi volilci na deželi pa tri poslance, od katerih pa prideta dva po ■ LISTEK. Fr. Coppee-jevo veroizpovedanje. (Vvod v knjigo „La bonne soufTrance". Poslov. A. K a lan.) V dobi zadnjega leta, po hudi bolezni, ki me je dvakrat pritirala ob rob groba, vrnil sem se ter zopet začel živeti po naukih katoliške vere, katerim sem se izneveril v svoji davni mladosti. Objavljal sem mej tem v nekem pariškem listu vsaki teden članek, kjer sem po svoji obraznosti pisal o najraznovrstnejših predmetih. Vkljub dolgi bolezni in vkljub silnemu trpljenju, nisem prenehal s svojim sodelovanjem pri časniku »Journal«, in večinoma vsi članki, naslovljeni z leta 1897, bili so pisani s tresočo roko, z glavo poči-vajočo na blazinah, bil sem dolgo časa v razne povoju zavit, kakor kaka mumija iz starega Egipta. Dobrohotnost občinstva za to članke ni imela svojih razlogov v tem, da bi bili spisi kedo ve koliko vredni, ceno jim je dajala le njih iskrenost. Objavil sem v njih, kar sem zadnjih pet let mislil in čutil, in to vso s tako odločno odkritostjo, da so mi prijatelji večkrat očitali, da sem drzen. Vpliv no- ki je je od tedaj popolno prevzelo, se je seveda moral pokazati v teh priprostih spisih. Nekateri prijatelji, katerih migljej mi je posebno drag, so mi rekli, naj sedaj zberem vse sestavke, v katerih sporočam svojim brav-cem o svoji povrnitvi k Bogu. Tako je nastala ta knjiga, v kateri zato ni iskati ne načrta, ne kompozicije, ker je le zbirka člankov iz časnika; upam pa, da knjiga vkljub temu vzbudi vsaj nekaj simpatije v krščanskih srcih in morda tudi ne bo brez koristi za one — in takih je mnogo — katerim se je tudi porazgubila vera mladostnih let, ki pa proti koncu življenja to obžaljujejo, nimajo pa toliko poguma, prositi Boga, da bi jim dal to notranjo moč, kakor meni. Vzlasti je to v prilog onih zmedenih duhov, za katere dvom ni prazna beseda, o kateri govori Montaigne, ki so tako rekoč na meji vere, da v vvodu te knjige pojasnim moralno revolucijo, ker se jo izvršila v moji duši. Dolgo časa sem bil i jaz tak, kakor oni, ter sem trpel na isti bolezni. Sedaj jim nudim sredstvo, ki je meno ozdravilo. Bil sem vzgojen krščanski in po svojem prvem sv. obhajilu izjjolnoval sem svoje verske dolžnosti več let z otroško gorečnostjo. Toda odkrito povem, bila je kriza vaj. Vsi oni, ki so isto skusili, kakor jaz, pritrdili mi bodo, ako so iskreni, da ono, kar jih je odvrnilo pred vsem od vere, so bile stroge zapovedi, katere vera naklada človekovim čutom, in da so šele potem iskali v razumu in v vednosti metafiziških razlogov, ki so jim dovoljevali, da se za vero več menili niso. Vsaj meni se je tako godilo. Opustil sem verske vaje vsled malo-vrednega napuha in vse hudo je izviralo iz te prve napake proti ponižnosti, ki se mi odločno zdi izmed vseh kreposti j najbolj potrebna. Po tem koraku seveda nisem opustil čilanja knjig, poslušal sem razne govore in gledal vzglede namenjene prepričati me, da ni nič bolj naravnega, kakor da človek sledi svojemu napuhu in svoji počutnosti; tako sem prav kmalu postal popolno brezbrižen za versko stvari. Moj slučaj je, kakor se vidi, čisto navaden. To je navaden pobeg vojaka, ki se umakne disciplini. Nisem sicer sovražil prapora, pod katerim sem služil, le izneveril tem se tej zastavi in nanjo pozabil. Sedaj, ko sem zopet našel vero, povpra šujem se, ali sem jo kedaj popolnoma izgubil. Najti je sicer v mojih spisih nekaj a redkih vrst — katere sedaj obsojam in ob-žaljujem — kjer sem govoril o verskih nostjo, toda v njih bi zaman iskali blasfemij. — Kadar sem slučajno vstopil v kako cerkev, prevzelo me jo neko spoštovanje takoj v lopi ter me spremljalo tje pred oltar. Vsikdar so me pretresali bogoslužbeni obredi po svojem častitem starodavnem značaju, njih primeren blesk, njih velečastno, pretresujoče cerkveno petje. Nikdar nisem pomočil svojega prsta v mrzlo blagoslovljeno vodo škropilnega kamna, ne da bi me bil prešinil nek skrivnosten mraz, morda je bilo to očitanje vesti. Da, koliker bolj premišljujem, toliko bolj sem prepričan, da je vsaj zrnce krščanske vere vedno počivalo na dnu moje duše. Brez dvoma so se tudi v tem kazale sledi v resignaciji, s katero sem prenašal brit-kosti življenja. Res je sicer, da me že precej dolgo časa vrsto med one, katerim pristoja naslov srečnih, toda mladost moja je bila dokaj britka, okušal sem revščino, celo bedo, da ne govorim o še hujših bolestih, vendar o tem nisem nikdar tožil. Blagor krotkim, dejal je naš Gospod v svojem govoru na gori. Jaz sem tako srečen, da me je na večer mojih dnij, ko so je prikazalo trpljenje — ker sem naklonjenost, katero sem poprej vžival v obilnosti, slabo porabil — Bog razveselil z žarkom načrtu na gorenje Štajersko, toraj bodo razpolagali južnoštajerski Slovenci le z jednim samim novim mandatom. Upamo, da vlada ne pritrdi eventuvalno sklenjenemu načrtu nemških neodrešencev. Blamaža »intelektuelnih« v Nemčiji. Boj, ki ga bijejo sedaj mej saboj liberalci in »ultramontancift v Nemčiji, je ostavil za seboj že marsikako blamažo prosvitljenih berolinskih intelektuelcev v zadevi znane lex Heinze, toda take pa menda še ne, kar jih pozna kot take človeška zgodovina. Nemški katoliški list »Koln. Volkszeitg.« je namreč dne _ i. aprila objavil pogovor mej jednim njegovih sotrudnikov ter poslancem Roere-nom, »očetom lex Heinze«. Pogovor je bil strogo stvaren. Roeren je podal prav kratko a objednem uničevalno kritiko o nekaterih starejših in modernih nemških literatih. O modernem Arno Holzu pravi n. pr., da bo težko kaj iz njega, Sudermann in Hauptmann sta moža, katerima bi se z lex Heinze izkazalo še preveč časti, ko bi jima kdo hotel do živega, Pavla Heyse se kolosalno precenjuje, ker je obče najbolj nenraven in naj-škodljive|i pesnik nove dobe, Heine je dalje umazan harlekin in tudi Gothe mu konečno ni všeč. — To je bil vihar v taboru »intelektuelnih«, ko je zagledal beli dan omenjeni članek. Vse je padlo po poslancu Roerenu in »ultramontancih« sploh, ponovili so se vsi dcsedanji napadi na lex Heinze in vse je slavilo novoustanovljeno »Gothejevo zvezo« kot rešiteljico iz take »srednjeveške policijske estetike.« Vse so preštudirali ti možje, Roerenu so preiskali obisti in mozeg, le tega niso opazili, da je članek izšel — 1. aprila. »Koln. Volksztg « je morala potem sama povedati, da njen sotrudnik ni nikdar interviewiral posl. Roerena, marveč da je zbral v ta članek kritike samih znanih — liberalnih pisateljev, listov in kritikov ter jih položil na jezik posl. Roerenu. Zbrane so tu izjave priznano svobodomiselnih pisateljev G. M. Conrada, Bleibtreua, Wernerja, Al-bertija in dr. Lahko si je misliti, kako neprijetno je dirnula liberalne prvake ta izjava »K. V.« in kako nepopisno jih je jezila ta blamaža. Najtrezneji so bili v tem slučaju j oni krogi, ki so klicali na pomoč policijo proti takim »slabim« aprilskim dovtipom. Skupili so jo. TValdeck - Housseau o v cerkveni ukaz. Poročali smo mej brzojavkami, da je francoski kabinetni načelnik v posebni okrožnici vsem francoskim škofom prepovedal misijone in izredne govore, ki bi jih imeli in vodili duhovniki od države nepriznanih redov. Nepriznani so na Francoskem mej drugimi jezuiti, lazaristi in asupcionisti, toraj v prvi vrsti redovi misijonarjev. Toda v službi framasonov za boj proti katoliški cerkvi vneta vlada je šla še dalje. Ker vodijo misijone in vaje večinoma ti redovniki, so taki govori sploh prepovedani, in sicer zato, kakor trdi volk v ovčji obleki, ker se kratijo s tem pravice svetne duhovščine. Ta je res lepa in vredna članov radikalno-soci-jalistiškega kabineta. A bržkone s tem še ne bo vse opravljeno. Na podlagi tega ukaza bodo radikalci morda celo prepovedali govore v rodovniških cerkvah, da mogoča je še celo prepoved misijonov in izrednih govorov tudi tedaj, ako bi jih imela domača duhovščina, celo spovednico bodo morda prepovedali redovnikom v župnih, nesamo-stanskih cerkvah. — Pa naj kedo reče, da Francija ni dežela svobode ! Polkovnik Villebois - Mareuil je toraj res sledil generaloma Kock in Joubert na boljši svet. Padel je v boju, v katerem je kapituliral njegov, 70 mož broječi oddelek. Organizator Villebois se je udeležil še zadnjega burskega vojnega sveta, v katerem se je sklenil najnovejši ofenzivni načrt, ki provzroča Robertsu velike skrbi. Iz Kroon-stadta se je potem s svojim maloštevilnim oddelkom podal proti zahodu, da bi se prepričal, kaj namerava lord Methuen oziroma kam je namenjen. Bržkone je bil pri svojem prodiranju premalo previden in se ni zanesel, da že pri Boshofu, kakih 30 do 40 km. vzhodno od Kimberleya trči ob nasprotnika. Precejšnji premoči se seveda ni mogel dolgo ustavljati in je podlegel z vsem svojim oddelkom. Villebois je rodom Francoz. Rojen ie bil 1. 1847 in se je kot kapitan ude- zneje je dal slovo francoski vojaški službi in v prvem pričetku sedanje južno afriške vojske ga nahajamo že v Transvaalu. Koncem januvarija se je bojeval pred Kimber-Ieyem, pozneje so ga opazili pri Colesbergu in Ladysmithu. Največ zaslug si je stekel mož za organizacijo burske armade. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. aprila. Na koše laži je nabral sobotni »Na- rod«" W jih 1 prodajasvojim vernim čitate-ljem. Laži so tako debele, da jih mora kot take spoznati vsak razsoden človek. Najde-belejša je ta, da je neki frančiškan v Ljubljani v spovednici prodajal spovedne listke po goldinarji! — Na take izbruhe skrajne časnikarske propalosti dostojen list ne more odgovarjati. — Dr. Tavčar je srečno privedel »Narod« na Malovrhov nivo. — Le tako naprej — tempreje bo jasno! Tretji redni koncert »Glasbene Matice« je privabil v soboto zvečer navzlic skrajno slabemu in deževnemu vremenu primeroma dosti udeležnikov v veliko dvorano Narodnega doma. Na kratko moramo reči, da se je obdržal vspeh vseh točk na višini, katero smo se navadili občudovati, odkar vodi koncerte marljivi, oduševljeni, za glasbo in nje povzdigo mej našim narodom iskreno požrtvovalni vodja gospod Matej Hubad. Naj si se že oziramo na število sodelujočih močij, ali pa na način proizvajanja posam-nih točk, ali naposled na izbiro glasbenih proizvodov, ki jih nudi ob posamnih koncertih »Glasbena Matica« svojim članom in prijateljem, — od katerekoli strani premišljujemo koncertno delovanje našega glasbenega zavoda, povsodi opažamo, da je prevesni del truda in težav neločljivo sklenjen z osebo veledragega nam, vzornega in vsestransko izvežbanega nam koncertnega mojstra. Dokaz temu je bil zopet sobotni koncert. Raz-predeljen v dva dela, nam je pokazal takoj na začetku Fran Schubertovo li-moll-simfo-nijo, v kateri se je odlikoval veliki orkester zlasti v dinamiki: najfinejši piano godal in najkrepkejši lorte pihal se skladno družita v kompoziciji, ki je sicer vsa prepletena in čudovito lepo imituje v raznih legah in v raznih glasbilih začetni tema. Prva točka nas je uvedla v glasbeno čuvstvovanje. Nastopne točke prvega dela je sicer jako pohvalilo občinstvo, a novega niso donesle. Gdč. Amalija tj a r ne r i ima močan, visok in čist glas — a je gledališka pevka. Istotako se mora reči o g. Aleksandru N o s al e w i c z u, ki pa je nastopil vseskozi reservirano. Sicer pa moramo reči, da bi si bili sobotni koncert prav lahko mislili brez pevskih točk prvega dela. Menimo, da bi bilo s tem ustreženo večini izmed občinstva, zakaj poldrugo uro glasbenega užitka je za glasbenočutečega ude ležnika popolnoma dovolj, zlasti če nima podtriglavskih živcev. Kar pa je nad dve uri, je odločno odveč in škodljivo. Pa brez zamere! Drugi del koncerta nam je prinesel »point d' honneur« vsega večera. Oratorij »Sveta Ljudmila« iz peresa stvarjajočega genija Dvorakovega pod vodstvom Ilubado-vim, ki načeluje kakim 170im pevkam in pevcem, — to je res užitek. Zbori, moški in ženski in mešani, soli in orkestralno spremljevanje, vse je provzročilo velikanski vtisek na občinstvo, ki se do konca ni zganilo, kar je pri nas kaj nenavadnega. To dejstvo omenjamo zato, ker nam priča, da je občinstvo v veliki večini oratorij umelo in se tako uglobilo vanj, da se do zadnjega iz te oduševljenosti ni probudilo. In to je največja hvala za vse sodelujoče kroge. Dvo rakova glasba! To vam je fotografija čutov čutečega srca: sedaj rahlo in krotko, sedaj zopet vehementno in strastveno, — prav kakor čut, kakor beseda zahteva. Na tem proizvodu smo in moramo biti »Glasbeni Matici« izredno hvaležni. Orkester in velikanski zbor, pa tudi solista — vse osobje je vztrajalo neomahljivo do konca in v zadnji točki pokazalo še vso svojo moč in silo. Izjava „ Slo ven društva" v Mariboru. Dne 5. aprila je »Slov. društvo« v Mariboru sklenilo naslednje resolucije : 1. Slovensko društvo v Mariboru, kot politično društvo za celi Spodnji Štajar, popolnoma odobrava abstinenco slovenskih de- t_l_:u___1______ I, S ft-orl /iit man lril-7orrn javlja, da bi bila nadaljna navzočnost naših poslancev v Gradcu ne samo brezuspešna, ampak tudi zoper čast slovenskega naroda. — 2. Slovensko društvo v Mariboru poživlja slovenske deželno poslance, da naj nastopijo sedaj kot voditelji slovenskega ljudstva v borbi za upravno samostalnost Spodnjega Štajarja, za razdelitev deželnega šolskega sveta, izločitev Spod. Štajarja izpod graškega nadsodišča ter ustanovitev nadsodisča v Ljubljani za slovenske pokrajine, za razdelitev kmetijske družbe in ustanovitev narodnih kurij v dež. zboru. — 3. Slovensko društvo v Mariboru odločno obsoja gonjo štajerskih Nemcev proti imenovanju slov. dež. šol. nadzornika za spodnještajarske ljudske šole ter zahteva, da se vlada ne da ustrašiti vsled te gonje, ampak da nemudoma imenuje za slovenske ljudsko šole posebnega deželnega nadzornika. — 4. Slov. društvo v Mariboru se izreka za splošno in neposredno volilno pravico, ker le na ta način pridejo slovenski narodi v Avstriji do moči, primerne njihovemu številu. — Vse to resolucije so se vsprejele enoglasno in nepopisnim navdušenjem. Deželni zbor štajerski je imel v soboto deveto sejo. Deželni odbor je predložil poročilo o osrednji zvezi kmečkih zadrug na Štajerskem, finančni odsek poročilo o uravnavi Mure. Šolski odsek je naznanil, da se poslanca Berger in dr. Dečko ne udeležujeta odsekovih sej in je torej potrebna dopolnilna volitev. Dr. Richter in tovariši predlagajo, naj se čimpreje prično priprave za zgradbo bolnice v Gradcu. Baron Rokitansky je utemeljeval predlog, da naj vlada odločno nadzoruje upravo južne železnice z ozirom na razne nedostatke in nesreče. Poslanec Wagner je utemeljeval predlog, da naj se po vsej deželi dovoli občinam, da uvedejo določene pristojbine za mrliške oglede. V finančni odsek so bili namesto Žičkarja, Bergerja in Ilaringa izvoljeni Feyrer, Mos-dorler in Buchweiller. V občinski odsek sta bila namesto dr. Rozine in Haringa izvoljena baron Kollersberg in Krenn. Osebna vest. Profesor mariborske gimnazije J. Majciger je dobil o priliki svojega naprošenega umirovljenja naslov šolskega svetnika. Vojaške vesti. Naj vojvoda Ev gen je imenovan poveljnikom 14. voja. Polkovnik Viktor pl. Nitsche, poveljnik 27. peš-polka, je imenovan poveljnikom 39. infante rijske brigade, na njegovo mesto je imenovan polkovnik istega polka Frid. Z i m b u r g pl. Reinerz, polkovnik Kari Kri sten je premeščen k polku št. 4. Shod zaupnikov narodne stranke za prihodnje ljubljanske občinske volitve se je vršil. Navzočnih je bilo okoli 60 volilcev. Ker izvrševalni odbor narodne stranke nima navade sklicati javnega shoda volilcev, preskrbi si »javno mnenje« tako, da povabi nekaj obč. odbornikov, povrh pa še nekaj drugih volilcev. Navzoč je bil tudi župan in ob njegovi strani zvesta druga Jožef Turk in Predovič Elija. Shod je otvoril dr. Blei-weis. Od šentjakobskega okraja je prišlo na shod 20 volilcev, ki so zahtevali tri zastopnike v obč. svetu, namreč gg. trgovca Ter-dino, Šebra in Bahovca. Dr. Bleiweis je zmajeva! z glavo in župan je dejal, da se je itak na šentjakobski okraj pri regulaciji znatno oziralo (!). Shod je čutil potrebo, da občinska očeta Škrjanec in Žitnik zopet kan didujeta. Kandidata sta govorila velik govor molčečnosti. Tema kandidatoma se je v III. razredu privzel trgovec Trdina. Godrnjalo se je sicer, da trgovec no spada v III. raz red in da naj v III. razredu odločujejo vo-lilci III. razreda, pa je vstal novi mestni »eksekutor« Šturm in govoril za magistrat ki mu je naklonil tako lepo službo, da baš v III. razredu potrebujejo v obč. svetu svetnika trgovske zbornice Trdino. S Šturmovo /»glorijo« so potegnili vsi obč. svetniki. Župan Hribar je na vsak način hotel v I. razredu kandidata g. D e j a k a , naslednika Aurovih dedičev. Tako se je čast narodne stranke že naprej za obč. volitve rešila, ker so gospodje prepričani, da bode le še v žep poseči, pa bodo njihovi kandidati sedeli na rotovžu. Koncert v protestantski cerkvi. Čeh Chraska ni dosegel v Ljubljani vspeha z vodeno svojo pridigo, zato so protestantje nrisli ni rlnio-n misel, nridobiti iiudi za »čisti protestantske diakonise, strežnice za bolnike, katerim jih nameravajo pošiljati na dom. Za začetek pride v Ljubljano samo jedna protestantska diakonisa in protestantje so včeraj zatrjevali, da se bode tako gotovo pridobilo mnogo za čisti evangelij zgubljenih duš. Denarje si nameravajo ljubljanski protestantje pridobiti z »dobrodelnimi koncerti«. Včeraj ob polu 5. uri popoludne so tak koncert z brezplačnim sodelovanjem filharmo-ničnega društva priredili v ljubljanski protestantski cerkvi, katero so primerno spremenili v koncertno dvorano in sedeli baje s hrbti proti oltarju. Pocukat so prišli za mile darove tudi nekatere slovence in Slovenke, da so protestantom šli na roko s prodajanjem vstopnic. Cvilenje nemških heilovk na koru se je sicer protestantom dobro izplačalo, a posebnega vspeha nemška protestantska agitacija mej Slovenci ne bode dosegla, naj tudi priroma mej nas sto mastno plačanih protestantskih dijakonis. Občinske volitve v Celju obetajo vedno novih zanimivostij. »Deutscher Ver-ein« je sklenil, celo vrsto nadležnih in predrznih občinskih svetnikov eliminirati. Oditi jo moral seveda gospod Altziebler, nadalje, cakor se govori, dr. Stepischnegg in še več druzih. Za pohlevne namestnike je tudi že skrbljeno. Mravlagov bič že poje. Mi imamo e pomisleke, če se bo dal ves Mravlagov program izvesti, kaj porečejo pri gospodu Altzieblerju neodvisni obrtniki? Bi pač bila sramota za vse obrtnike, če si pustijo edinega odločnega stanovskega zastopnika iz-Dacniti, kajti vsi drugi obrtniki v mestnem zastopu z izjemo Kolariča so le rnarijonete. A Kolarič bo baje tudi moral iti iz mestne zbornice. — Se večje vprašanje je pa pri dr. Stepisehneggu. Ali bo WoIf, katerega je svoj čas nemško občinstvo kakor premova-nega junca ovenčanega po mestu proslav- . ljalo, zadovoljen, da njegovega tasta odstranijo? To bi bila grozna nehvaležnost! Sploh se pa v Celju vse krha in kuja in le s terorizmom in s pomočjo pooblastil se bo vodilna klika mogla obdržati na krmilu, a neprijetnih sršenov bo vendar še nekaj Mravlag-Jabornegovi stranki preglavice delalo. Zmaga socijalnih demokratov. Na Štajarskem imajo socijalni demokrati zabeležiti drugo zmago pri obč. volitvah. V Knittelfeldu so prodrli s svojimi kandidati v tretjem razredu ter podrli poleg drugih kandidatov tudi župana — O ti ljuba »aller-deutscheste Steiermark« ! Štiridesetletnico je praznovalo katoliško žensko društvo v Mariboru. Pri cerkveni slovesnosti je vzneseno govoril č. g. Jakob Bohinc. Goriški deželni zbor. Na dnevnem redu sobotne seje je bil v prvi vrsti načrt zakona za uvedenje raznih občinskih davščin v mestu Gorici, dalje predlog o zgradbi deželne blaznice in potem posojilo 100.000 gld za nakup delnic Vipavske železnice in takoj za tem so premeteni Lahoni postavili drugo posojilo za nakup delnic parnega tramvaja iz Gorice do — Ogleja. Lahi pač razumejo svoj »kšelt«. Sreča slovenskega župnika v Ameriki. Angleški časopisi iz Minnesote poročajo, da je č. g. F. S. Ivošmcrl, župnik v Du-luthu, postal lastnik nekega zemljišča, ki krije v sebi veliko bogate železne rude. Zemljišče meri menda 160 angleških oralov in strokovnjaki cenijo njega vrednost na več sto tisoč dolarjev. Prejšnji lastnik neki John Miller, ne vedoč za bogastvo, ki je bilo skrito v njegovem zemljišču, izposodil si je od č. g. 350 dolarjev na hipoteko. Po njegovi smrti je omenjeni č. g. poplačal vse prejšnje vknjižene dolgove umrlega in potem postal postavno lastnik Millerjcvega zemljišča. Svetovno znana rudniška zadruga Carnegie ponudila je dvesto tisoč dolarjev za polovico tega zemljišča, in druga polovica jc menda vredna še veliko več. Vse-kako bo prihodnjost pokazala, koliko je na tem resnice. Star denar. Posestnik Lebar iz Volčje vasi pri Ljutomeru jo na nekem travniku pol metra globoko našel pisker starega sre-bernega denarja iz 13. stoletja. Velik del tega denarja je kustos Budinsky dobil za graški muzej Joanneum. Hipnotične predstave, katere je hip-notizer Aibert Krause izNevvvorka v soboto so bile dobro obiskane. Vspored je bil za naše razmere popolnoma nov in je bila zaradi tega radovednost in zanimanje za čudovite hipnotične poskuse splošno. V mnogo-brojnih poskusih na osebah izmed občinstva je predstavljatelj pokazal veliko moč hipnotične sugestije, katera je provzročila najne-verjetnejše stvari. Jutri se bodo predstave ponavljale v Sokolovi dvorani »Narodnega doma« s spopolnjenim programom. Začetek uprav senzacijonelne predstave hode ob osmi uri zvečer. Koroški Nemci. V petek je zboroval v Celovcu »Deutscher Volksverein fiir Kanalen«. Predsedoval je Dobernig. Tajnik dr. Lemisch je seve moral v svojem poročilu najprej spomniti se zatiranega celjskega nemštva ter je povedal, da je društvo v preteklem letu priredilo devet shodov. Sosebno gleda z zadoščenjem na celovško »Bismarck -strasse«. Storili se bodo primerni koraki, da se bodo pri ljudskem štetju koroški Nemci pokazali v večjem številu in da se že store koraki na korist nemštva tudi glede celovških poslov in obrtnih učencev. Okolu tega društva, ki je ognjišče nemškega nacionalizma, je zbranih 1050 članov. Vodstvo imajo v rokah: Dobernig, dr. Plochl, dr. Lemisch, Narath, dr. Krainz, Megerle, Grolsch, Koll-mayer, Gorton, Pinteritsch. Dobernig je v zaključnem govoru pozival koroške Nemce, naj bodo čuječi, ter prorokoval, da bodo jeseni državni zbor razpuščen. Pozival je tudi, naj vse, kar nemški čuti, hiti na pomoč Ve-likovcu, ki je v nevarnosti, in zborovalci so navzočnemu velikovškemu županu strahovito tulili »Heil!« V Celju bodo letos dopolnilne obč. volitve 26., 27. in 28. t. m. Utopljeno je našel v Celju mesar Franc Selak svojo ženo, znano pod imenom Gorjupovka. Vodovod bodo dobili na Jesenicah in je dovoljenje oblastev že pridobljeno. Potres so čutili včeraj ob 9. uri 10 m. . . vr, dopoludne v "Novem Mestu. Sunek je bil od juga proti severu in je trajal jedno sekundo. Prešernova slavnost v Petrogradu. 17. (5.) marca se je v Petrogradu praznoval v dvoranah »Slavjanskega blagotvoriteljnega Občestva« stoletni rojstni dan slavnega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Slavnost je priredilo društvo srbskih akademikov iz simpatije k svojemu bratskemu narodu. Pri slovesnosti so bili navzoči v mnogobroj-nem številu tudi drugi Slovani, kakor Rusi in tukaj živeče slovanske kolonije Cehov, Hrvatov itd. Slavnosti se jc tudi udeležilo mnogo odličnih oseb in udov »Slavj. blag. Občestva«. Večer je pretekel kaj veselo in slovtsno. Govorilo se je mnogo na čast Prešernu. Predsednik srbskega akad. društva g. Momčelo Julkovič je pozdravil goste ter imel dolg in laskav govor v ruskem jeziku o značaju slovesnosti. Za njim je govoril iuski polkovnik g. V. V. Komarov, urednik časopisa »Svjet«, kojega besede so segale globoko v srce in nas navdušile za slovansko vzajemnost. G. Ilinski, predsednik ruskega društva »Slavjanska Beseda« je prebral v ruskem jeziku životopis Prešerna in tudi nekaj poezij, med njimi »Nezakonska mati«. Ta pesem se nahaja v ruskem prevodu med drugimi v »Knjigi vseh slovanskih pesnikov«. Potem je sledil češki govor g. Ponta, tajnika češkega podpornega društva, in srbski govor pravnika g. Pištalioa. Igralka češkega narodnega gledališča v Pragi gosp. Bjelagorskaja je deklamovala izvrstno v češkem jeziku »Na Kosovo«, »Marko« in »Nevjerte«, kar se je z navdušenim ploskanjem sprejelo. Dalje so govorili g. Al. V. Vasiljevič, g. Svjencicki, g. Svjatkovski, dopisovalec časopisa »Novoje Vremja« in Srb g. Spasevič. Vrsto govorov je zaključil Slovenec g. Šmi-tek, ki so je zahvalil v materinščini srbskemu društvu, katero je priredilo slavnost, in vsem, ki so sodelovali in ter častili s svojim prihodom sobrata Slovana Prešerna. Prebral je tudi malo Prešernovo pesmico. Po končani slavnosti se je predložila v podpis vsem navzočim diploma, ki je bila sestavljena in umetniško dovršena od Slovenca g. P. Šmiteka, učenca g. I. E. Repina, znamenitega umetnika in profesorja tukajšnje akademije umetnostij; to diplomo podari srbsko društvo v snomin slavlia »hiovenski novic jo pel arije iz češke opere »Libuša« ter nas povzdignil s svojim krasnim tenorom v višje sfere. Zbor srbskega društva je pel tukaj že znano slovensko pesem »Zvonovi«, pri kateri nas je naslajal prijetnim tenorom naš neumorni sotrudnik g. Šmitek. Iz hrvatske opere se je pel »U boj« in srbska »Kolovdžija« itd. Slednjič se je skupno zapela vzajemna pesem »Hej Slovani«. Zanimivo in prijetno je bilo slišati govore v vseh slovanskih jezikih, in vendar smo se vsi razumeli, kar je provzročilo krasno harmonijo. Malo se najde takih prekrasnih večerov, a želeti bi bilo, da bi jih bilo še mnogo v pospeševanje slovanske vzajemnosti. K.....i. Iz delavske pisarne. Stalne službe išče pošten mož, ki prevzame rad vsako mesto. Istotako išče službo več žensk za razna ženska dela. Več pove del. tajništvo v »Katol. Domu«. Prošnje za olajšavo pri potresnem posojilu. Vsem onim, ki žele vložiti prošnje zaradi potresnega brezobrestnega posojila se pri poroča, da poprej preskrbo izpis iz zemljiške knjige, kateri jim po zakonu napravi dotični urad brezplačno. Ljubljanske novice. V ljubljanskem Pratru je včeraj na ondotnem strelišču vsled nerodnosti nekdoobstrelil uslužbenko posestnika strelišča Marijo Mtiller. — Blaž Ravnik se je zopet oglasil. Pisal je svoji ženi, da ji hišo v Kolodvorskih ulicah »šenka«, to pa zato, da bode delala zanj »Gesuche« za pomiloščenje in da bode imel kam glavo položiti, ko pride iz Gradiške. Na pismu se je podpisal: »Blaž Ravnik — ne pozabite me«. — Ljubljančana aretirali so v Celju. Neki S. je bil komi pri Ferjanu v Celju. Istega dne so aretovali nekega Skale, uradnika v Storjanski tovarni, ki je rodom Ceh. Defravdacije obeh rene-gatov gredo na tisoče. Š. je svoje prihranke pošiljal kranjski hranilnici. V jeseni se je S. hotel oženiti in odpreti svojo prodajalno. Sodišče mu je načrt prekrižalo. — Cesto za Gradom v Gruberjevih ulicah bodo v kratkem znižali. — Velikonočne počitnice na tukajšnjih srednjih in ljudskih šolah trajajo od 11. do 17. t. m. — V okolici sramotne hiše se je nocoj po noči zopet kalil mir. Tudi v hiši je prišlo do prepira, ker je bil nekomu dežnik premenjen. Kje je županova obljuba? — Umrla je gospa Pavlina Mauser, bivša prodajalka jed-stvin. Zadela jo je kap. — Kje je denar za »Pevski Dom«, katerega seje bilo že nabralo? To vprašanje nam je došlo danes. Za odgovor prosimo informacij. — Pri Lahu v Vegovih ulicah so se včeraj zopet zlasali vojaki. — Pred pošto je danes neka mati tako nabijala svojega otroka, da jo je stražnik vzel »na protokol«. Ustrelil se je finančni konceptni prakt. Benno Bilgeri, ki je pred meseci prišel v Maribor iskat zdravja. Iz raznih krajev. Na P rim s ko-vem se potegujejo za lastno laro in so vložili zanjo prošnjo. — Utonila je na Do lenjskein poštna upraviteljica 21-letna A. T. iz Železnikov. Pravijo, da se je zagledala v nekega koncipista, ki je popihal v Ameriko. Bol si je šla hladit v vodo. — P o š k o d o-val so je v tukajšnji tovarni za lep Franc Jakelj iz Tomačevega. — Umrl je v Trstu c. kr. poštni asistent Alojzij Danov, star 26 let. — Županom v Ž m i n j u je bil izvoljen Fran Pačič, značajen hrvatski rodo-jub. — V konkurz je prišlo kleparsko podjetje Mine Verstovšek v Kozjem in I. Markovič, trgovec v Zgornji Radgoni. — Nemški turnarji iz južnih naših dežel bodo se o Binkoštih v Gradcu sestali. Gradec mora imeti vsak teden kak nacijonalen »šunder«, da tuli potem ljudstvo za nemškimi hujskači. — V Maribor 11. t. m. tudi pride dr. Saalfeld iz Berolina. Govoril bode v »Deutscher Sprachvercinu«. Mož je že pretekli teden agitoval po Štajerskem in je 6. t. m. govoril v Ljubnem. * * * Samomor radi Joubertove smrti. Na Dunaju se je dne 2. t. m. obesil vnet prijatelj Burov, 171etni pekovski vajenec Karol Moravic. Do tega koraka ga je do-vedla žalost nad Joubcrtovo smrtjo. „Te žalosti ne prenesem", je zaklical večkrat, ko lfi ZVP.Hol nnrne.iln C\ Tnill-ir>rtrwi emrti in spalnici. Zblaznel je že pred nekaj dnevi, ker se mu ni izpolnila želja, da bi se de-janjski udeležil boja proti Angležem. Društva. (Društvo zdravnikov na Kranjskem.) V sredo dne 11. aprila, ob polu 6. uri zvečer, vrši se društven shod v ki-rurgični operacijski dvorani z nastopnim dnevnim redom: Naznanila predsedništva v stanovskih zadevah. Dr. Defranceschi: Kako ocenjevati kile v sodnijski in nezgodo-zdrav-niški praksi. Demonstracije. — Po seji prijateljski sestanek v restavraciji Fantini. — P. n. člani blagovole naj predpisani prispevek k vdovski in sirotinski ustanovi polu-letno pošiljati. Dosedaj je pristopilo 43 dru-štvenikov. (Dijaški kuhinji v Kranju) so od dne 16. septembra leta 1899 do 31. marca t. 1. izročili, oziroma doposlali p. n. go spodje, dame in uradi naslednje darove: Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič 100 K, okrajna posojilnica v Kamniku 50 K, Neimenovan iz Kranja 20 K, »kazenska obravnava S. c.W.« 10 K, nadučitelj Jos. Žirovnik v Gorjah nabral 32 K, katere so darovali gg.: Lan Av-senek, gostilničar v B-gunjah, dr. Jan. Be-nedik, trgovec Janez Pretnar, zidarski mojster Viktor Tolazzi, posestnik Jos. Vertlerber iu Neimenovan, vsi z Bleda, odvetnik dr. Janko Vilfan iz Radovljice, posestnik M. Za-lokar, nadučitelj Jos. Žirovnik in župan Jak. Žumer v Gorjah po 2 K, Vinko Čeme, gostilničar v Gorjah, župan Anton Kržišnik iz Breznice, učitelj Alojzij Novak, gostilničar Jak. Peternel, posestnik Ant. Pretnar in nadučitelj Franc Rus, vsi iz Bleda, Janez Po klukar, posestnik na Grabnu, Franc Stojan, posestnik, in Jos. Slibar, črevljar na Bledu, in gdč. Franja Vovk, učiteljica v Zasipu, po 1 K.; mestna občina Škof j a Loka 20 K, J. Krenner v Kranju 2 K, profesorski kolegij za mesec december 12, kanonik Mat. Leben v Ljubljani 6 K, župniki Jos. Zelnik v Um šeniku 8 K, Mat. Erzar v Selcih 10 K. Jan. Mikš v Trsteniku 4 K, Jurij Drnovšek v Žabnici 6 K, Franc Porenta v Križih 10 K, Janez Molj v Stranjah 10 K in Blaž Muho-vec v Kamniku 20 K, trgovec J. C Demšar v Železnikih 4 K, nadučitelj Anton Požar na Trati 6 K, mestni župnik Ivan Tomažič v Škof) i Loki 10 K, pater Vovk v Brežicah 8 K, župnika Anton Zorman v Kamniku 8 K in Jos. Kerčon v Predosljih 5 K, županstvo Preddvor 30 K, županstvo Špitalič 10 K, župan Jan. Demc, Depalja vas, 4 K, namesto venca na krsto ranjcega gosp. Pet. Mayr ja st. so darovali gg. : Kari Florian 10 K, Kari Šavnik 6 K. Franc Crobath, J. Hubad. Al. Lavrenčič, Fr. P. terlin, C; Pire, Ferd. Sajovic, Al. Seliškar, dr. Edv Šavnik in Andr. Zumer po 2 K, Franc Majcen. F. Polak, Jan. Režek. Edm. Rooss, Janko Verbič, dr. Jak. Žtnavc in Neimenovan po 1 K in nadučitelj Karol česnik 80 h, »za sardine v Mayrlingu« 6 K, Neimenovan iz Kranja 2 kroni, župan Mat. Barle iz Luž 8 kron, (Kouec prih.) Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 8. aprila. V okolici je za mestni oziroma deželni zbor izvoljenih pet slovenskih kandidatov, šesti v ske-denjskem okraju je podlegel nasproti Lahu. Dunaj, 9. aprila. (0. B.) „Pol. Oorr." poroča, da se poda cesar Franc Jožef v prvih dneh meseca maja na, obisk nemškega cesarja v Berolin, kjer ostane več dnij. Spremljal ga bo grof Groluhovski. Brno. 9. aprila. Tekom dnij pride sem vltv da se domeni glede na- daljevanja spravnih konferenc. Ako se konference razidejo brez vspeha, domnevajo, da Korberjevo ministerstvo odstopi. Newjork, 9. aprila. V srednjem delu države Texas je bil grozen naliv. Dežela je preplavljena. 17 milj severno od Austina je voda razdrla železniški most. Iz St. Louisa došli brzovlak je strmoglavil v prepad. Utonilo je več oseb. tyr4t>jNka v Južni Afriki. Prihodnjo sredo bo preteklo pol leta, odkar se bije v Južni Afriki krvavi boj mej Buri in Angleži, in vendar ohola angleška premoč še sedaj no more preračunati, kedaj dospe Roberts v Pretorijo. Akoravno je zadelo v zadnjem času Bure precej usodnih udarcev, je vendar položaj Robertsov tako neugoden, da niti ne more pričeti uspešno nadaljno akcijo, dokler mu ne dojde pomoč. Pred vsem potrebuje mož konj za artilerijo, Ir-iirolorim ♦/>»• 11 nratro^onio lilarra r\c\ oodopa. pomoč je še daleč. Prvi oddelek konj je došel sedaj še lo v Kapstadt. Predno bo živina sposobna za nadaljno vožnjo in predno dospe v Bloemfontein, bo minulo več nego teden dnij. London, 9. aprila. Roberts brzojavlja iz Bloemfontoina 6. t. mes.: Angleške izgube pri Reddersburgu so sledeče: Dva častnika in 8 mož je ubitih, 2 častnika in 33 mož ranjenih, 8 častnikov in ostalo moštvo so Buri ujeli. Burski oddelek je štel 3200 mož s petimi topovi. Zajeli so 167 Angležev na konjih in 424 pešcev. London, 9. aprila. Reuterjev urad poroča iz Bethanyja, ob železnici, ki vodi v Bethulijo, 5. t. 111.: Ujetih pet stotnij so Buri presenetili, ko so bile na potu iz Smithfielda v Dewetsdorp. — Reddersburg so Angleži zasedli. Pri tem niso zadeli ob nobene ovire. — Sovražnik preti angleškim zvezani z jugom. London, 9. aprila. Agitacija v pro-speh Burov je v Ameriki zopet zelo narasla vsled ugodnih poročil z bojišča in demokratje bodo imeli kot geslo za prihodnjo volitev predsednika združenih držav, da Amerika mora v tem boju posredovati za Bure. London, 9. aprila. Robertsova armada je v veliki zadregi, ker ji manjka konj; pri posameznih polkih imajo komaj po 100 koujikov oskrbljenih s konji. Dokler Roberts ne dobi dovolj konj in pa zimske obleke za vojake, ki sedaj silno bolehajo vsled neugodnega vremena, ne bo mogel nadaljevati svojega prodiranja proti Pretoriji. London, 9. aprila. Iz najnovejših došlih poročil je posneti, da pričakuje Roberts burskega napada na Bloemfontein (?). Nad 12.000 mož močna armada se bliža od jugovzhoda. London, 9. aprila. General Olivier s G000 vojaki in 10 topovi se je združil z glavno armado pri Kronstadtu. — Pri Kornspruitu so Buri dobili ne šest, ampak 11 topov. Oranjci okoli Redders-burga so zopet vsi prijeli za orožje, ter namestil angležke zopet razobesili or:tujsko zastavo. — Zadnji petek so se Angleži morali umakniti iz Rouivilla. Pet kotnpanij redne armade in dve kompa-nije prostovoljcev so zbežale. — V Ma-fekingu vlada lakota. ILapstadt, 9. aprila. 14 v Simens-townu ujetih Burov je ušlo. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Ales.sandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje). Deseto poglavje. V gotovih trenotkih je človeško, posebno mladostno srce tako razpoloženo, da zadošča že ponižna prošnja, ako hočemo doseči od njega vsakojake dobrote in žrtve. Podobno jc jedva razcveli se cvetlici zibajoči se na šibki bilki, ki razpusti svojo vonjavo precej pri prvi sapici pihljajočih vetrov. Baš te trenotke pa, katere bi morali drugi spoštljivo občudovati, zasledč zviti ljudje s paznim svojim očesom in v hipu izrabijo za-sc nepazljivost drugih. Prečitavši ono pismo, videl jc knez ~ * vrata za svoje stare, stanovitne naklepe od prta. Poklicati veli Gertrudo k sebi in se pripravi, kako bo koval železo, dokler je vroče. Gertruda pride in ne povzdignivši svojih očij k očetu, sc vrže pred njim na tla in s težavo zajeclja: „Odpustite!" On ji namigne, naj vstane, in ji pove z naglasom, ki jc ni posebno ohrabril, da nc zadošča, želeti in prositi odpuščanja, da jc to zelo lahko storiti in da jc to povsem naravno, ako sc kdo čuti krivega in se boji kazni, marveč odpuščanje da sc mora zaslužiti. Gertruda vpraša ponižno in tresoč sc, kaj naj stori? Knez (nc moremo ga v tem trenotku imenovati očeta) ne odgovori naravnost, temveč začne na dolgo in široko govoriti o njenem pregrešku. Tc besede so zbadale njeno ubogo dušo, kakor če bi kdo z raskavo roko vlekel po rani. Tudi če bi imel kedaj namen — nadaljuje potem — tudi 7a clniVii rta 1-ii hil enlnh Urini miclil nrlln- onemogočila z nepremagljivo zapreko. Poštenjak, kakor on, bi ne mogel imeti poguma, ponuditi kakemu vitezu deklico, ki si je dala tako spričevalo. Uboga Gertruda je bila uničena ... Tedaj knez polagoma ublaži svoj glas in svoje besede, ter pravi nadalje, da se pa vsak pregrešek da poravnati in odpustiti, da je zdravilo za njen pregrešek pač dovolj jasno določeno, da je ob ti žalostni priliki lahko spoznala, kako je za njo posvetno življenje opasno--- „Oh da!" vsklikne Gertruda, prevzeta od strahu, osramočena in ganjena od hipne nežnosti. „Tako! Kaj ne tudi ti to izprevidiš?", povzame takoj knez. „Dobro torej, preteklost je pozabljena, vse je izbrisano. Sama si storila časten, spodoben sklep, jedini, ki je bil mogoč. Ker si se pa odločila radovoljno, je moja dolžnost, da se ta sklep izvrši za te povsem ugodno, je moja dolžnost, da se zgodi v tvojo korist in kot tvoja zasluga! Jaz bodem skrbel za to." Nato pozvoni z zvončkom, ki je stal na mizici, in reče slugi, ki vstopi: „Hitro pokliči kneginjo in kne-ževiča!" Potem pa nadaljuje proti hčerki: »Naj bodeta takoj deležna moje utehe; jaz hočem, da takoj pričn6 vsi ravnati s tabo, kakor se spodobi. Občutila si očetovo strogost, sedaj boš občutila njegovo ljubezen." Pri teh besedah je bila Gertruda vsa zmešana. Šine jej v glavo, kako osodepolna utegne postati besedica, ki ji je ušla, skuša jo preklicati ali vsaj utesniti njen pomen. Toda knez je bil svoje stvari tako gotov, njegova radost je bila tako sumljiva, njegova dobrohotnost tako nesigurna, da si ga Gertruda ne drzne niti z najmanjšo besedico motiti. Čez par trenotkov prideta poklicana dva, ter ogledujeta Gertrudo čudeč se in dvomeč. Toda veselo in ljubeznivo vedenje kneževo jim je velelo, da se morata tudi ona tako vesti. Knez veli: „Glejta zgubljeno ovco! To pa bodi zadnja beseda, ki nas spominjaj žalostnih dogodkov. Glejta tu tolažbo naši družini! Gertruda ne potrebuje več svčtov; kar smo jej v njeno korist vedno želeli, to želi zdaj sama radovoljno. Sklenila je, namignila mi je, da se je odločila ..." Pri teh besedah Gertruda pol plašno, pol proseče pogleda očeta, kakor bi ga hotela preprositi, naj neha; a on se ne zmeni za to in nadaljuje: „da se je odločila obleči redovno Obleko!" (Dalje prih.) llmrli ho: 6. aprila. Marija Zhuber pl Okrog, uradnikova vdova, 74 let, Rimska cesta 24, ostarelost — Jakob Sever, umir. c kr. pismonoša, 5t let, Tržaška cesta St. 28, v>led raka. 7. aprila. Kranja Berčič, delavca žena, 47 let, Dolenjska cesta 21, jetika. — Josip Bonadei, mestni ubožec, 80 let. Karlovska cesta 7, naduha. — Jera Poreber, sprevodnika žena, 60 let, Dunajska cesta 31, ostarelost. V vojaški bolnišnici: 5. aprila. Franc Moik, c. kr. pešec, 22 let, meningitis. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306 2 m. srednji zračni tlak 736-0 mra. g Cas opa-^ ! zoranja Stanje barometra r mm. Tarnpe-rutirH po Ceh.ijn Vetrorl Nebo se . ► o B f4 fc T3 -t cd ce 6- 341 3-1 Za občinski urad v Spodnji Šiški sprejme s < Prednost imajo upokojeni c. kr. uradniki, orožniki in vojaki. — Nastop službe takoj;; plača po dogovoru. Ponudbe sprejema do 20. aprila t. 1. in pojasnila daje županov namestnik Josip Vodnik v Spodnji Šiški. Ker so uradne ure omejene, smel bi dotičnik stanovati tudi v Ljubljani. Županstvo v Spodnji Šiški. mmm i mejac LJUBLJANA, PREŠERNOVE ULICE št. 9 196 6-6 naznanjata svojim cenj. odjemalcem, da so došle krasne novosti za spo-mladno in poletno sezono tako v oblekah za dame in deklice, kakor tudi za gospode in dečke, in prosita prav številnega obiska. * * » » llustrovani ceniki na zahtevo zastonj in franko. w S-^T) ;; ©""o) ;! ** I <5^č> I ©^ iittL Narejena sita in rešeta z lesenim obodom v vseh velikostih. 11 Ealsticne posteljne mreže (Spiral Drahtmatratzen) iz galvani- Ograja gozdov, pašnikov, vrtov itd zirane jeklene žice. 289 12-3 Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko, izdelovat dj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. Priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje heJL®«-, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golebnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v r.znih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. — Ceniki na zahtevanje brezplačno. s It a 6> o r ^ a. 35ST Dn6 9. aprila. Skupni oržavni dolg v notah......99 25 Skupni državni dolg v srebru......99-— Avstrijska zlata renta 4°/0 ..............98 50 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 90 Ogerska zlata renta 4°/0 ..............97 25 Ogerska kronska renta 4°/„, 200 .....93-70 Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gid. . , 126 75 Kreditne delnice, 160 gid................227-85 London vista............... 242 85 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž veti 118-45 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dn6 7. aprila. 3-2"/,, državne srečke 1. 1861, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4'7„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kvon Tišine srečko 4°/n, 10>} gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-69 19'26 90-45 11-33 164 — 160-— 201-— 96 — 139-50 256 75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » » južne železnice 3°/0 » » južne železnice 5°/0 > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ » 5 » liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. .... 1C8- -95 30 67--99-— 99-25 397-50 335-— 4-2-50 21-70 13-20 65"- ©V'G> (O-'G) i ** G) V/ S"1 "S Salmove srečke, 40 gld........172-50 St. Glenois srečke, 40 gld........182-— VValdsteinove srečke, 20 gld.......17H- — Ljubljanske srečke..........48 — Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. . , 122-60 Akcije Ferdinandove sev. žolez., 1000 gl. st. v , 294-— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....78 50 Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........25-10 Splošna avstrijska stavbiuska družba ... li7- —■ Montanska družba avstr. plan......266 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld 326 — Papirnih rubljev lOO . ..........255-50 Nakup ln prodaja TfeJS »sakovrstnih državnih paplrjov, iredk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri 'žrebanjih, pri mžrebanju naunanjt.ega dobitka. — Promoso z« \sako žrebanje. K u l a n i n a izvršitev naročil na borai. la^il UAl.l/O 1 Menjarnicna delniška družba „M JE iS C U it" I., Vfnllziili 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila TfeJOi. v vseb gospodarskih in finančnih atvarsH, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in ve3tnl sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti •fiJT »» n 1 o ■>. e ii i 1« ix I. rt -v ii i o.