PROSVETA / DUMM fe mmmw» ■YEAR XXEL GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE s. Lawndtla Ave. Offin al PlbHsanasi ■lsfhoe? _ ..„ . — - AUWM» M. 1110, M UM »MtN^rtM 1 OH-—. UU—I». «a» ttiiHrf Co.fr«. «f M.rt* I. im. Chicago, IM., «obota, 29. junija (June 29), 1929. AtfpUmtm far »silim «t »yctol rate of pot« g« prarlSad gar la asaiUm llM, Act af Pal S, 1*1 T. aat*ar1i«d o« J um 14. ISIS. bri in slabi glasovi z indastrijske fronte Kmpsnjs za osvoboditev Moo-neyja in BiUingsn. Los Angeles, Cel. — Prijatelji Mooneyja in Billingsa ao se poslužili novega načina agitacije za njuno osvoboditev. Na snem izmed najbolj prometnih lo-ajev tega mesta, kjer se kri-Ujo trije bulevardi, so postavili m praznem zemljišču velik napis. Na napisu sta dve kontrast-u veliki etiki Tom Mooneyja; »na pokazuje njegovo vigorozno iliko, tak kot je bil predno je >il vržen v zapor, druga pa njegovo sedanjo sliko fizične pco-elosti. Pod slikama se nahajajo sle-leče Tom Mooneyjeve besede: Jaz sem nedolžen.. Jas ne prejmeta parole. Jas nočem Irugega kot oproatitev. Učitelji proti militarizmu. Chicago, III. — Ko se prihod-iji pondeljek snide konvencija trokovno organiziranih učite-jev v tem mestu, bo na programi tudi točka proti militarizmu n za pospeševanje svetovnega liru. V tem smislu je bilo po-lanih na konvenčni pripravljal-j odbor več reaolucij od raznih >kalnih unij. 'To stališče bo di-ektno proti stališču predsedni-a Ameriške delavske federaci-e William Greena, ki ga je zad-jič oznanil v svojem govoru red kadeti v West Pointu. Na konvenčnem banketu bo lavni govornik Rev. J. R. Ma-uire, predsednik St. Viator ko-igija. On je na zadnji konven-iji Ameriške delavake federate v New Orleansu vigorozno enunciral graftarstvo in po-ojniitvo v vrstah delavskega ibanja. Delavski voditelji ae jeze. Chicago, 111. — Unijske vodi-ilje menda *e dotgo ni nikdo )liko razjezil kot članek, ki ga ; priobčila revija "The Amer-an Mercury." Avtor tega član-a je neznan, kar voditelje zelo ni. Članek je aarkastična o-¿na ameriških delavskih vodičev in poaebno še zadnje kon-encije Ameriške delavske fede-»cije. Odmevi na ta članek pri-ajajo križem Amerike, seveda podobi jeze. Ometači dobili večjo plačo. Chicago, III. — Po prvem ju-ju dobe tukajšnji organizira-i ometači povišanje plače na I 70 na uro ali $13.60 na dan. ova pogodba je bila sklenjene i dobo dveh let. Po prvem okto-ru bodo prejeme» to plačo tu-i zidarji. ■naga rudarjev majhnega po- Denver, Celo. — Odlok držav-^ induatrijalne komisije v prid barjem mehkega premoga v r*avi Colorado, ki ga je izdala red kratkim, je brez pomena 1 neorganizirane rudarje. Od-K komiaije ae glasi da je pla-ki jo prejemsjo organizira-rudarji, sedem dolarjev na ln< tudi plača za rudarje v >toinem. Ker pa laatniki premogovni->v niso prisiljeni ravnati se po "okih te komisijs in so gs v m slučaju popolnoma prezrli, >r ni njim v prid, je ta odlok Prazna gesta. razmere rede radlkelisem. iVnver, Cela. — Med delav-Vf«n, ki dela na poljih alad-,rne Pese, vlada vsled slabih zmer velika nezadovoljnost, elavci so po večini Mehikanci med njimi ss širi "radikali- kot goba po dežju po zatrto predsednike pomožnega od-»rs Kolumbovih vitezov. s'a polju delajo otroci od starti šest let po dolge ure ne Zakon proti otroškemu d* * ne izvaja. Pleče je nizka, "¿tem pa sladkorni trust de- * » povišeaje carine, ki bi u i »n nesel 100 milijoaov do-;jev letno več dobička. "Zaslo-k" tega trusta ja bfl tekom dni«h let Štirideset odstotkov taktično vloženega kapitale. Poraz avtnlh delavcev. Oaldand, CaL — Stavka pri Fisher Body korporaciji je bila izgubljena za delavce. Razen dvajset delavcev ao se vrnili vai atavkarji na delo pod starimi pogoji. Dvajaet delavcev ae nahaja pod bondom. Bili ao aretirani radi razdajanja tiakovin. Poizkusi atavkarjev, da pridobe delavce, ki izdelujejo Chevrolet model, na simpatično stavko, ni-ao bili uspešni. Stavka avtnih delavcev v De-troitu. Detroit, Mich. — Tukaj ao šli na stavko oljni likarji (oil sand-ers) v Fisher Body tovarni. Vzrok ataVke je odpor proti znižanju plače za 35 odstotkov. Možnost je, da se stavkarjem pridružijo tudi kovinski delavci (metal finiahera). , Stavkarjem pomaga na stav-kovni straži in na zborovanjih lokalna organizacija avtnih delavcev. Kompanija misli zlomiti atavko z importiranjem svojih delavcev iz drugih tovaren. • Avtni delavci ae organizirajo. Grand Rapids, Mich__Delavci, kl so zaposleni pri Grand Rapids Auto Body korporaciji, ao organizirali lokalno unijo avtnih delavcev. Ta korak so pod-vzeli takoj, ko so zmagali v stavki proti znižanju plač za 33 odatotkov. Družba je. pristala skoro v vse zahteve, ki so jih delavci stavili. Med pridobitvami je tudi garancija minimalne pflače en dolar na uro in konec priganjaštva. Livarji zahtevajo svobodo sa Mooneyja. Saa Francisco, Cat — Deset tisoč livarjev, ki so se zbrsli na letnem pikniku, je poslalo na go-vernerja Younga peticijo za takojšnje pardonirsnje Tom Mooneyja in W. K. Billingsa. Livarjem je govoril časnikarski poročevalec John D. Barry, ki jim je razložil zgodovino Mooneyjeve afere. Mooney je član livarske unije. Perkins nomtnirsn za župana. Bnffelo, N. Y. — Frank C. Perkins, predsednik mestne vlade v Buffalu, je bil nominiran od soc. stranke kandidatom za mestnega župana. Za kandidate za mestni odbor so bili nominiran! : Elizabeth C. Roth, Rev. Herman C. Hahn in Harold R. Raitt, vsi večletni člani strsnke. Platforma zahtevr javno lastništvo vseh Javnih naprav, reformo v mestnem gospodarstvu in je naklonjena unljskemu delavstvu. SifuleiU izraviali miiu aosoglasja Železniške družba prietala na njihove zahteve. Waehington, D. C. — Petsto železniškim signalnikom na progah Southern Railway Co. se je zvišala mezda za pet centov na uro. Pogajanja med družbo in zastopniki železniške Bratovščine so se vršila v Waahlngtonu in sporszum je bil te dni dosežen. ^ D. W. Helt, predsednik Bratovščine, je načeljeval odboru •»ignalnikov pri pogajanjih. Železniško družbo je zastopal H. W. Miller, glavni podpredaed-nlk. Mezdni spor med signalniki in železniško družbo je trajal skoro dva meseca. Sedaj Je mezda slgnalnikov pri tej družbi Izenačena z drugimi železniškimi sistemi v Združenih državah. Sprejeta pogodbe je veljavna za eno leto. v Mehiki. Mežico City, 28. jan. — Au-fuatino Kandino. bivši vodja vstaje v Nlkaragvl, je prišel v Mehiko s štabom petih častnikov. Sandino se naseli v Meri-di. država Yucatan. ZloiisaU val pofflks- Jo filmski industriji % Ekonom Babson jo obtožuje, da je gnojišče, na katerem ae razvija kriminalstvo. Zastopnik filmskih interesov ugovarja. Waahlngton, D. C. — Med Roger W. Babaonom, ki je telo ugleden ekonomaki svetovalec ameriških kapitslistov ia Carl E. Milliksnom se je razvila zelo zanimiva debata o ameriški filmski industriji. Babaon očita filmakim interesom, ds je filmska industrija največ odgovorna za razvoj zločinstva, ker s svojimi banditskimi slikam! vzgaja kriminalce. V svojem poročilu o razmerah v deželi, ki ga je poslal svojim bogatim kli-jentom, pravi: "Večina današnjih filmaklh slik vzgaja v človeku nagon do kriminalstva, aleparatva in ala-bosti. Zakaj naj ameriško ljudstvo še nadalje troši tisoče milijonov dolarjev za šole in učitelje, da vzgajajo naše otroke, ako pa dopuatimo, da sna Skupina neodgovornih ljudi kaže vaak večer v senci šolakih poslo-pij kriminalno vzgajajoče alike z edinim namenom, da vlove nekoliko dolarjev, mi to nikakor ne gre v glavo." ^filliken odgovarja na to izjavo v interesu filmske industrije. On pravi, da so za val ameriškega zločinstva odgovorni drugi faktorji. Med te faktorje spsda ameriško aenzacional-no časopisje, ki v velikih nasladah in v širokih detajlih poroča o ubojih, ropih in razporokah. Nadalje je vzrok temu tudi naglo kuplčenje bogastva v deželi in pa, ker sodišča premilo postopajo s hudodelci. Kar se tiče tega vprašanja in jbete med Bebsonom in Mllll-kenom, se noben izmed njih nI dotaknil dejetva, da je za kriminalnost največ odgovorna dolar-aka morala ameriške socialne družbe, ki vzgaja otroke in ljudi, da Je lov za dolarje najple-menitejšl cilj posameznika. Drugo važno vprašanje s tem v zvezi je tudi velik kontrast med življenjem revnih in bogatih slojev ameriškega ljudstva. Bolj zdrava vzgoja in pa pravičnejša razdelitev bogastva je edino, kar bo odpravilo kriminalnoat. Nastop proti fašizmu mP wi Delavska zastopnika protestiram k preti sprejeme zaetopnlkov fašističnih unij na delavski konferenci v ženevi. ženeva, Švica—Ns dvanajsti mednarodni konferenci delav-akih unij, ki je zborovala tukaj pod avspicijo Lige narodov, Je prišlo zopet do protesta proti itslijsnskemu fašizmu, fllo js rsdi priznanja delegatskih pravic zastopnikom fašističnih unij, kstere je Mussolini poslsl na to konferenco kot zaatopnlke itali-Jsnskegs delavstva. Opozicijo sta vodila Jouhauz iz Francije in Mertens iz Belgije. Obe sta podpredsednika ¿n-ternacionale delavskih unij. • V pismu, ki ste ga poalale na predsednika konference, ste štela na stališču, da je priznanje deleget-skih pravic zastopnikom fašističnih unij kršenje pogodbe v protokolu Uge narodov s ozi-rom na vprašanje združevalne svobode. Ker ao Imeli zastopniki vlad In zastopniki podjet. nikov veliko večino, je bile de-lavska opozicije poražena. Dva I Sofija, M. Jun. — Macedon-ske revolucionarna frakcije ao obnovile medsebojni terorisem. Dve vodilna kpmlUša, »tanko Dimitrijev In Illjan Htojkov, «ta bila včeraj ustreljena ne trgu v Sofiji od neznanih oseb, Id ao pobegnile. STAMKOPITNI V0SITELJI SO JEZNI Delavake voditelje ton« jezi gajanje a Rtadjo. Washing- vo po- Washington, D. C. — Mac-Donaldovo naznanilo, da ae njegova vlada pogaja.z zaatopnlki Rusije za obnovitev diplomatič-nih in gospodarskih stikov med Anglijo in Rusijo, je naredilo Jako neugoden vtis na voditelje Ameriške delavsks federacije. Izmed teh voditeljev je ta veat najbolj razjeziš Matthew Wolla, prvega podpredsednika federacije in velikega aovraž-nika delavske vlade v Rusiji. Tukajinji časopis The Washington Newrje celo priobčil govorico, v kateri se Je Woll izrazil, da bo MaeDonald s tem korakom užalil Ameriko delavsko feedracijo in ga radi tega ameriško delavstvo ne bo moglo prijazno sprejeti, kadar obiiče Združene držam . Ker je pa fedarteija poslala MacDonaldu povabilo, da bo njen goat na banketu, ki mu ga priredi v počeat, in ker bo do priznanje Rusije od »strani brit-sks vlado prišlo ne glede, kaj o tem mislijo gotovi delavski voditelji, se bo MaeDenald v svojem govoru najbrlt izognil temu vprašanju, Matthew Woll bo pa taogfri skriti svojo nezadovoljnost. Kar najbolj akrbi vodilne kroge federacije, je možnoat, da bo MacDonald preje govoril na velikem shodu newyorških socialistov kot pe na njih Olja bo io toklo v Vlada opusti boj proti oljnim kompanljam. Vladna konoe-alja as ne raaveljavl. Washington. D. C. —Senator Nye, ki je predaednik senatnega odbora za ljudaka zemljiAČa, je naznanil, da odbor opuati vsako n a d a 1 j n o inveatigacljo Salt Creek oljne koncesije. Leta 1920-21 je radodarna Hard in go-va vlada izročila poleg drugih oljnih polja tudi bogato oljno polje v Salt.Creeku, Wyoming, privatnih intereaom v izkoriščanje. To koncesijo je dobila Midwest Oil kompanija, podružnica Standard Oil is Indlsne, ns zslo zvit način, način, o katerem mnoge avtoritete trdijo, da je bil nelegalen. Koncezija je bila oddana sa dobo dvajset let; v moči ostane še dvanajst let. V teku zsdnjih osem let se je dobilo oljs Iz te konosslje v vrednosti 120 milijon dolarjev. «Na nji ss nahaja 2,400 oljnih vrelcev. , Vzrok, da se prenehs s na-daljnlm delom za razveljavljanje te koncesije, je dvojen. Prvič kljub temu, da je vladni ekspert Csmbell, ki je imel nslogo od justičnega departmenta pre-isksti načine, po katerih Js Mid-western kompanija prllla do koncesij» pronašel ln v poročilu dokasal, da js prišls kompanija do koncesijs potom slspsrlj ln goljufiji js takratni justlčnl tajnik Daugherty odredil, da to poročilo ni prišlo na dan in s tsm je stvar saspala u nekaj 1st. Za časa druge Coolldgsvs administracije je bil justlčnl ds-partmsnt ponovno prlsiljsn to koncssljo preiskati. Rezultat druge prelakave od strani Ju ntvanam bankstu^, T^krogl že- itMtoiga departmenta je bil po- program na njihovem banketu in ne na shodu eocislistov. Možnost sa razočaranje teh krogov Ameriške delavske federscije je vsseno velika, ker snano je, da je MacDonald v oljih stikih z nekaterimi ameriškimi vodilnimi socialisti. V zadnji kampanji v Angliji so ameriški socialisti poslal! vsč tisoč dolar-jev v pomoč angleški delavski stranki. BaUMIŠI__i.izi.1 |LJ DOjtvm RWIIKI Hin prNM Iz skHvaHiia Jimenez se je tri leta eltrlval v Gnadalajeri. Censare ns eer- ... k Mežico Oly, 28, Jun. — Vls-da je danes zjutraj odredila cenzuro ril vse vesti o spravi med cerkvijo In državo v Mehiki. Odredbe šs ni pojasnjena. Franclseo Orozco Jimenez, katoliški nadškof v Ouedalaja-rl, država Jattsco, ki ae je tri lete skrival pred oblastmi, Je Šele včeraj prišel na dan iz svojega skrivališča. Nadškof ja bil vas čas v OuadMlajari in dobro skrit med svojimi pristaši, medtem ko so neprenehoma krožila govorita, ds *<> nahaja na fronti "krtStoveev' in vodi vsta-ike čete v bitkah » federalci. Klerikalci zdaj prisnavejo, da so sami širili govorim v svrho, de so ge potem fedsralcl iskali povsod — samo tsm ne, kjer Je bil v resnici. In ko- Oddejeejs sveseih služb repelja. Washington, D. C. — Senator Brookhart, predsednik odseks, ki preiskuje korupcijo pri oddajanju zveznih služb. Je U dni Izjavil, da bo priporočil v sprejetje predlogo, ki bo prepovedo-vala In onsasogočila prispevka v politične kempsnjske sklsde od oseb v zvezni službi. Strsnklns mašina, ki js blU ne sedlu via-de, ja v vsaki volilni kampanji pritiskale ne svetna uslutlH-n* «-za denarne prispevke in teko o-stvarjale korupcijo v uradih. drugačen od Gambelleve. ga poročila. To poročilo js bilo ugodno sa oljna Intersse, ker v njemu so bili vsi pertinentni fsktl popolnoma prezrti, Zadevo Je preiskoval tudi prej omenjeni ssnatni odbor, katsrs-ga pravni svetovalec Js bil ne kdanji asnstor Sterling it South Dskots in prijatelj oljnih ln dru glh velelntereaov. Pri Izdelova nju poročila tega odbora ste se pridružila Sterlingu tudi senatorja Walsh ln Kendriok, oba demokrata in člana odbora. To poročilo, ki Je bilo odobreno po večini odbora, je povas» ugodno oljnim Intsrssom Sedanji Justlčnl tejnIK, Mitchell Js obvestil ssnatorj* Nys-js, ds se njegovemu dspertmen tu ns vidi vredno to stvar le ns-prsj tirati. Midwestern Oil kompanija Js prišls do Sslt Oil koncesijs na U način, da js dobila kontrskt^ od vlade za Izkorilčanje Ufa j*» lja z "dummy" aH Izmišljenimi imeni. Odškodnina, ki Jo vlada dobi za nabavljeno olje, Je sslo nizka: ameriško ljudstvo Je na škodi najmanj 865 tisoč dolarjev letno radi tega kontrakte ali *a preko sedem milijonov dolarjev v skupni svotl. Nemčija želeja. . Berlin; 28. Jun. — Namčlj* dsnss žsiuje na dan desetletnica podpisa versejske mirov m* pogodbe. Vlada Je včeraj <> litve gl, odbora. Upravitelj pomladka (mladinskega oddelka). Nominlranl so bili in glaaov so dobili: Danica Rački od narodnega bloka 26, Spoljerac od progr, bloka 76, Lončar od nar. bloka »9 in Kovač, proavetaA 50; olje volitve: Lončar 160 (isvoljsn), Spoljarac 99. Tajnik glavna porote: J. Bas-darlč, nar., 188, M. Matonlčkln, progr., 117. Isvoljsn Basdarid. Pravni Svetovalec (vrhovni odvetnik): Anton Luoas 151 (iivoljen), Fr. Bogadsk 99. Glavna porota: narodni blok: Klarlč 128, Brkljačlč 90, Plav-janlč 76, Tumbrl 89, P. Badovl-nac 10*. Bonapollč 9, A. Muich 27r progrealvnl blok: Snslsr 108, Nlkolas 96, Hlnič 99, Pr-lenda 82, Clčlč 114 In Blašako-vlč 48t prosvetaškl blok: Klrin 58, Uaae 44, Kovač 44, Kralj 10 ln Baslč 14. — Ker nima nobeden vsčlns, so olje volitve: narodnjaki: Klarlč (isvoljsn) 188, Badovinao (Isvoljsn) 188, Tumbrl 119, Pavljanič 114; pro-grealvel: Clčlč (Isvoljsn) 182, Hlpič (Isvoljsn) 185, fineler 120, Nlkolas 118 In Perlends 108. Ožje volitvs: Tumbrl 180, dnsler 118. Isvoljsnl so tri-Js od narodnega ln dva od pro-grssivnsga bloka. . Kontrola Dečjega doma: na-aki: dalegatinja Jurkovac 98, Ivan M^Jdhk 186» Pušln 106,' Jandro 82 In Brklječlč 821 progreslvel: Lo-Jen 112, Kordovan 108, Cerin 104, Mikulič 118 In Ougič 99; prosvetni Grsetič 48. — Olje volitve: mrs. Jurkovac 186 (Is-voljena)« Pužin 122 (lsvoljen), Mi^Jdak 185 (isvoljen), Krlllč 122 (Isvoljsn), Lojen 114 (Is-voljsn), Kordovan 111, Cerin 107, Mikulič 80 In Ougič 59. I»-voljeni štirje narodnjaki in eden prograslvae. Vrhovni zdravnik: Kandidirali so dr. Rulič, dr. Bolič, dr. Arch In dr. Pavlinac. Kar po pravilih H. B. Z. mora imeti vrhovni sdrsvnlk tri leta prakss, odpadejo dr. Ružlč, dr. Božič In dr. Arch. Nomlnlrana sta dr. Pavlinac In dr. Ungermen In prvi dobi 226, sadnji pe 80 glasov. Izvoljen je dr. Pavlinac, S tem so volitvs gl. odbora končane. ' Mesto prlhodnjs konvencije Izid glasovanja: Gary, Ind. 186 in Milwaukss 112 glasov. Mesto Gary izvoljeno. 26, ssjs zaključena. Sedemindvajseta (zadnja) ssja 25. junije popoldnevi Sprejeto, da ss plača poveril-nemu odboru sa 24. In 26. ssjo po |10 vsskemu in sa 86. sa j o po $5. Prsdsednik zspriseže gl. odbor zs prlhodnjs tri leta. Ker pa so odborniki prissgall na častno liesedo nsmssto na Boga, neki delsgat protestira, sekaj ne prisegajo "tako ml Bog pomagaj" kot Je bilo sskl J učeno. V dvorani nastene burja. Začasni tajnik se brani, čel, de mu je tako naložil gl. tajnik, a gl. tajnik ss isgovsrjs, de to nI ras. Veliko zgražanje med ko* lašl-narodnjakl In ameh med progreeivcl. . Zmagala Je zahteva, da ae prisega ponovi. Progreslvel sapuste dvorano In gl. odbor zaprisorlen kot so hoteli kotali. Konvenčnf predssdnlk Izroči kledivo gl predsedniku In Isjsvi med drugim, da policijske de* monstrsrija, ki Ja bila v sobote Junija, ne dele nobene česti neselbini v St Louise niti Hrvatski Bratski Zajsdnlei. Pred-(Dalja ns t. strast.) »♦ PROSVETA fflifno ilotpíhl mabopkl poptospoi ipww lastnina SLOVEN su maioünb podporni jkdnotb oflaiof po Hl latai Ckiaage is Ck*ro |749 Í.TI as poi bu. Ib as Ra*f ■ "PR08VETA Uwaáalé Ahm ENLIGHTENMENT* OrsaaW tte * tka hu^npUon fniud ÜUUa («eapt ft AO, aart forets eesntrtaa f par mami OTTB»y^bsfa» mémk Datum t oklepaju, a. pr. (May 81-W) pola« »mmiiI. da vam je ■ Um dnevom potekla a* m vam a« ustavi Ikrt. _ Ponovita jo pr»vo¿»«no VREDNOST FARMSKIH ZEMUIâC PADA. GLASOVI Pešačilo ^ ukon. Pa. — V navado mi ji pri^kv da -poročam iz raznih naselbin, katere Abiičem. o mojih uspehih in o prijaznoeti na-ših gostoljubnih rojakov. Včasih, pravim, da včaalh se človeku na potovanju dobro godi in bi bilo treba po dvakrat obedovati, dvakrat večerjati in na več krajih prenočiti, .nekaterih krajih pa bi bilo tudi primerno, če bi ae človek apremenil v polža. da bi na hrbtu noeil hiško, da hI lahko v njej obesil avoje težava. Pred kratkim, ko aem prišel v veHki Pittsburgh iz Johns-towns pozno ponoči, nisem mogel dobiti prenočišča. Kljub temo pa nisem na prostem prenočil. Vstopil sem v poulično ka-ro, Id meje peljala na postajo, kjer sem vzel vlak do Bridgevil-la. Tam, blizu 8lovenskega db-ma. ima moj večletni prijatelj prijazno hišo ia on mi odpre vrata vsako uro noči. John Jereb, lastnik hiše, ima vedno pripravljeno postelj zame, kar dokazuje, da na deželi bolj rojaki skrba za popotnika kakor v velikih mestih. Ni dolgo tega. ko sem obiskal Moon Run Cliff rov in Imperial. V tej naselbini nisem bil kak-žnih osem let. Spremenila se js tako, da bi človek več ne poznal starih cest. Obiskal sem rojaka Eržena. trg6vca, katerega trgovina se je v moji dolgoletni odsotnosti precej povečala. V njegovi trgovini aem se sestal s par rojaki in rojak Kruhar me je peljal k več našim ljudem v bližini Slovenskega doma, v katerem as bo dne 4. julija vržila proslava 20 letnice št. 106 SNPJ (Imperial, Pa.). Vse je bilo že pripravljeno za to proalavo in tudi mene bo povabili, naj pri dem. Obiskal sem društvenega tajnika In še več drugih rojakov, ki so mi šli na roko pri nabiranju naročnikov na Prosveto. Iskrena hvala vsem skupaj za naklonjenost, postrežbo in sodelovanje. Moje prihodnje postajališče je bila naselbina Midway* Tam sem se ustavil pri družini Nagel in pri več drugih. Naglova družina je napredna, ki rada čita napredno časopisje. Tudi več drugih slovenskih družin tej naselbini je naprednih.—Na- glovi so mi nudili prosto vožnja ,g»preduje in izplačuje svoje ob- Naobratno pa vredMst delni« in obveznic Poročilo poljedelskega department* sa leto, Id j« končalo z dnem prvega marca 1020* pokazuje jasno kot beli dan, da vrpdnost farmskih zemlji« še pada in menda bo fie padala v prihodnosti Poročilo nam pove, da j« vrednost vseh farmskih zemljišč z izboljšanji vred podla za nekaj manj kot en odstotek v enem letu, da j« za 32 odstotkov nižja, kot je bila leta 1920 in samo «M šestnajst odstotkov višja kot pred vojno. Kaj ne to padanje vrednosti farmskih zemljišč je v velikem protislovju s povišanjem vrednosti delnic in obveznic. Od leta 1922 se je vrednost delnic, sploh vrednost vloženega llhpitala železnic, rudnikov, premogovnikov, tovaren (n trgovskih podjetij izredno pomnožila. V nekaterih slučajih je vrednost vloženega kapitala v ta podjetja splezala kviško do neverjetne višine. Se le nekaj dni nazaj je Simons, predsednik newyorške borze, naznanil, da je tržna vrednost vknjiženih vrednostnih in varnostnih papirjev dosegla $144,851,081,802. To pomeni, 'da je narasla za $28,240,013,398 nad vrednostjo prejšnjega leta. Podoba ki jo podaja poročilo poljedelskega depart-menta je pa ravno nasprotna. To poročilo govori tako razumljivo, da lahko vsak človek razum«, da je vrednost farmskih zemljišč v deset državah nižja, kot je bila pred vojno v letih 1912-1914. V teh državah pridelujejo vfe-činoma koruzo in pšenico. Navadno govore in pišejo o teh-dršavah kot o iitnici naroda. Dne prvega marca t L je bil en aker farmskega zemljišča za osem in dvajset odstotkov manj vreden kot pred začetkom svetovne vojne. V državi Colorado je vrednost farmskih zemljišč nižja za osemnajst odstotkov kot pred vojno; v državi, Indiana pa za sedemnajst odstotkov. Države, v katerih je aker farmskega zemljišča manj vreden kot pred vojno, so Ohio, Illinois, Missouri, Severna Dakota, Južna Dakota, Wyoming in Nevada. Naslednja tablica pokazuje vrednost farmskih zemljišč štirinajst držav, ki so v tesni zvezi z gibanjem za od-pomoč farmarjem. Tablica pokazuje vrednost teh zemljišč dne 1. marca 1920 in 1929 v odstotkih, ako se vrednost teh zemljišč let 1912-1914 vzame za 100-odstotno. Vrednost farmskih zemljišč. Ime države Dne 1. marca Dne 1. marca • 1920 1929 Indiana ........................................161% 88% Illinois............................................160 95 Wisconsin......................................171 119 Iowa...........................................213 188 Minn nota ......................................218 116 North Dakota..............................146 98 South Dakota.............................181 96 Nebraska ...................^................179 116 Kansas .........................................161 . 113 Montana ..............................._____,126 72 | »Vj^Otting ....................•...<........••».176 !H) ...........................»lTi 116 * Washington .............................„.„140 110 •«>»•»•• ...*....a....................»...180 106 Te številke pokazujejo, kako se je skrčila vrednost teh zemljišč v državah, v katerih producirajo živel Na drugi atrani so se pa podražile življenake potrebščine pri-bližno za sedemdeset odstotkov. Zagovorniki in podporniki kapitalističnega gospodarskega sistema kriče, da hočejo socialisti vzeti farmarjem zemljišča in jih razdeliti med seboj. Te številke pa jas-no govore, da bodo kapitalisti pobrali zemljišča farmarjem in jih razdelili mad seboj, ša preden bo kapitalizem poginil in bo nadomeščen s socialističnim gospodarskim «internum. Farmarji, ki ne morejo nositi več bremena, zapuste farme in sa podajo v industrijska mesta, ako ne morejo prodati svojih farm. ' Tega niso krivi socialisti, ampak kapitalistični K<>-' učEmm^ Zu^i Hpndarnki Kiste», ki ne pozna blagovne produkcije ln dis» ; mojimi č*ka£i iaalafco sestavo tribudje zaradi ljudskih potreb, ampak le zaradi dobička. I besedila. Hm. da bi ss ksj ls in opilila — sedaj, ko sem Že, ksj bi rekla, nekam stara; ne, ne, nisem stara, le dolgo sem na svetu. Torej, sklenila sem. da bom le vsake kvatre-enkrat poslala dopis Prosveti, da ee jim tam preveč nt zamerim, ker upanja nimam, da bi na stara leta izboljšala moj "pisateljski" nagon, ki se mi je tako pozno obudil. (Mar bi bil ostal za vselej skrit.) Ta deifc jjošiljam v javnost z namenom, da zbudim naše stare dopisovalke, ne samo oni dve, ki sem jih omenila, pač pa vse ostale, ki so svoječssno dopiso-vale v Prosveto. Zavihajte si rokave, pa urno na delo, da ne bodo naši moški mislili, da smo me "ženske samo za kuhinjo." Pokažimo jjm, da tudi me znamo misliti in sukati pero. Izraža jmo naše želje in mnenja v listu Prosveti, ki je de-lavakl list pravtako za ženske-delavke, kot za moške-delavce. Da ae mi U dopis preveč ne zavleče» moram končati, ker bi itak a predolgim dopisom urednika morda ujezila, kajti rada prizmun, da slabo pišem, četudi se mi zdi, da imam dobre misli; raoja+pisava je namreč slaba. Vseeno aem se okorajžila in poslala to pisanje v javnost v upanju, da zagleda beli dan. H koncu tega dopisa še to: Napredne slovenske žene v A-merikl moramo stopiti v javnost, da bomo upoštevana. Izrazimo svoje svobodomiselne nazore, ki smo si jih pridobile potom naprednegs časopisja. Zato pa» dopisovalke, na delo, ne spimo, marveč pokažimo, da smo zavedne, da se zanimamo tudi za druge stvari, ne samo za kuhinjo in pa vzgojo otrok. Poročevalka. - Mnenje opSiovalca. VVaukegan. HI. — Nastopilo je toplo poletje in slovenska društva prav pridno prirejajo piknike ali izlete. Naša mladina je pridno na delu z žogo, najbolj pa so aktivni v baseballu mladi Člarii Slovenske narodne podporne jednote, ki imajo svoj športni klub SNPJ, ki je odsek društva "Little Fort" (angleško poslujoče društvo SNPJ). V Waukeganu je večinoma po starem. Slovenski /dom počasi v Burgettstown, zakar ae jim iakreno zahvaljujem. V Bur gettstownu se js moje veselje spremenilo v žalost. Niti enega naročnika nisem dobil, poleg tega pa zavozil par dolarjv. Odrinil sem na Yukon, kjer bo že bile v teku predpriprave za alavje 25 letnice Slovenske narodne podporne jednote, katero bodo tamkajšnja okoliška dru štva praznovala dne 4. julija. Ob tej priliki bo naaelblno obiskal naš stari delavec in bivši glavn urednik Prosvete, br. Jože Za-vsrtnik. <— Vsem naročnikom, ki so od mene naročili Prosveto, nasnanjam, da zadostuje moje potrdilo glede naročnine, in n treba pisati na gl. urad za ponovno potrdilo, kajti jaz sem od upravnika Prosvete pooblaščen pobirati naročnino na Prosveto in lzdajsti potrdila. To naj zadostuje. Omenim naj še to, da aem dobil iz gl. urada pohvalo, da sem dober zastopnik kljub moji visoki starosti. Ante* Zidanšek. tudi v unijakih rovih precej ude- fvaa Meisfc» mačena. Ta bolezen je baje prišla iz Jugoslavije, pravijo nekateri. No, o tem je pač lahko vsak svojega mnenja, saj vemo, da imajo tudi drugod tako navado, še celo v nebesa ne moreš, Če nimaš denarja. Tukaj se spomladansko in poletno vreme lepo razvija, četudi bolj počasi. Meseca maja in tudi junija smo še kurili v pečeh.— Na društvenem polju je zaznamovati nekoliko napredka, kajti pred kratkim so tukaj ustanovili novo angleško govoreče društvo, ki je dobilo številko 674 SNPJ. Želeti mu je veliko napredka in uapeha. S tem bodo podaji naši materi SNPJ najlepše darilo ob njenem srebrnem jubileju, ako bodo pridobili društvu več novih članov. Sicer so jih že nekaj pridobili, ki bi ne bili jednotini člani, da se ni u-stanovilo angleško govoreče društvo. Sedaj imamo tukaj tri napredna društva: dve društvi SNPJ in društvo SSPZ. Lahko smo ponosni, da imamo tukaj tri slovenska društva. — Gospa Štorklja je dne 28. junija obiskala družino sobrata Rudolfa Cesar in ji pustila krepkega sinčka. Moje čestitke! Iskren pozdrav vsem čitate-ljem I—Jacob Knalltz. OPAZOVANJA JUNIJA. Kaj je z dopisovalkami? Milwaukee, Wie. — Z zanimanjem prečitam vsak dopis in sploh vse vsak dan, kar je v Prosveti, zadnje čase pa pogrešam dopise naših znanih dopisovalk, ki so včasih dopisovale v Prosveto. Ksj ae je zgodilo s našo Manko doplaovalko Frances 8tn-kovičevo? In kaj s doplaovalko Supanovo iS Woodwarde. Iowa? lakaj sta utihnili? Vssta H, da vaju pogrešam, pogrešajo vaju pa tudi druge čitateljice Proave-te. v as j kar ss mojih znank ti Ss? Torej urno zgrabit« za pero, napišite dopi* In hajd s njim v Proavetine kolone. Kar ae mena tiče, bi pisale, pa nimam takih zmožno«t i in ae zada ima urednik preveč vcznosti. V Domu je čitalnica, ki v poletnem času ni preveč obiskana, kar ni čuda; ker vsakdo ostane rad na prostem. • O prijazni alovenski naselbini v Wsukeganu je že marsikdo pisal, in ni bilo pretiravano ali olepšano, kar so obiskovalci pisali, ko so se tu ustavili za par dni. Waukeganska naselbina je rea prijazna. Waukegan je malo meato, v katerem nI hrošča in trušča kot je v Chicagu, kjer človeka glava boli ko pride v loop. Tukaj gre vse bo(j počasi, poleg tega pa je zrak čist, ker ni nepriljubljenega dima, kot je v Chicagu, posebno v nekaterih krajih, pa tudi smradu ni, kot ga je najti v okoUci čikaških klavnic. Nič ne bom preveč hValil Waukegana, ker bi ml ne verjeli. Rekli bi, da vsak berač svojo malho hvali, kar pa hi rea. Saj sem živel Že v mnogih mestih, malih in velikih, pa zato vem kaj je kaj in kdo je kdo, ko se sam prepričam.—Opazovalec. Vesti ta Gary. In*. — Mislim, da je danes za nas člsne SNPJ In delavce sploh najvažnejše vprašanje. kako dsio dpbiti v indu atrijskih mestih. To vprašsnje js važno ša posebno za rudarje, ki ao zadnja leta zgubili delo i rovih vsled upostavljanja ved no več strojev. Sploh ee ne gre za plačo, ampak za naporno delo V Garyju bo velike železo! i-varne* v katerih dela več tisoč oseb, kjer topijo železno rudo ia — sami sebe. Kolikor je meni znano, je tukaj delo dobiti kot bi zadel na Marijo. Mogoče ga dobiš prvi dan po prihodu, mogoče pa š«ls Čez osem dni ali pa Čez tri trdne* Reaaica je» da prijateljstvo potnega mnefo, pa tudi deaar ni laki j učen prt tem. To nam je še znano, de ta grda navada obstali i» mnoga leta, U je bila Auburnske novice; Auburn, 111. — Le redkokdaj se čita kakšen dopis od tukaj Prosveti. Morda so vzrok temu slabe delavske razmere, in pa to. ker ni nobenih poaebnih novic, da bi jih dali v javnost. Sedaj se tukaj dela nekaj nad polovični čas, to je, po 3 in 4 dni v tednu. Odkar bo nam znižali plačo po zaslugi voditeljev United Mine Workers unije, se nam precej pozna na plačilni dan. Priporočali so nam, da naj gl* sujemo za nižjo plačo, češ, da bomo potem dobro delali. Kdor jim je verjel, je bil razočaran, kajti večina rovov ni nič bolj delala, nekatere so pa še celo popolnoma zaprli. Tukajšnji rov dela dan ali dva več kot prejšnja leta v poletnem času. Toda na plačilni dan se nič ne pozna, da letos boljše delamo, le na naših hrbtih se boj j pozna, da bolj delamo. Pa kaj bi to naprej prinašali, samo da se radi! Bliža se nam Četrti julij, ki ga vsakdo rad praznuje, bil rojen tu ali v domovini onkraj luže, kajti praznik Neodvisnosti ameriške jč res »namenit in pomenljiv dan. Tega dne se tukaj vrši veliki piknik pevskega društva "Prostost" iz Auburna. Piknik se vrši na znanem prostoru Dodge Timbers, v hladni senci. Prostor se nahaja miljo in pol jugovzhodno od Auburna. Uljudno vabimo vse rojake iz okolice, da pridejo na naš piknik. Zabave bo dovolj za vse. Odbor je na delu, da preskrbi vse najboljše, ln za srbeče podplate bo tudi pripravljeno zdravilo na gladkem podu. Pevski zbor bo ob tej priliki naatopil v par pe-smah. Vsi pod senco košatega drevja dne 4. julija. Začetek točno ob 2. popoldne.—Steve Prolec. Javna zahvala. Acosta, Pa. — Podpisani se Iskreno zahvaljujemo Slovenski narodni podporni jednoti za tako točno Izplačilo posmrtnine za mojim pokojnim možem Frankom Panian, ki je preminul dne 16. aprila 1.1. nagle smrti v pre-mogorovu Boswell, Pa. Obenem se zahvaljujem društvu "Slava" ftt. 382 SNPJ v Acosti, Pa., za poslovilni venec in za udeležitev pri pogrebu, ki ae je vršil dne 19. aprila v Boswellu, Pa. Tebi, dragi mož in oče, ki nam boš ostal trajno v spominu, želimo mirni pokoj v ameriški grudi. žalujoči ostali: Stephaaia Pa-niaa. soproga; Margaret in BU-lie. hčerki. Zaključna beseda. stare domovine od intelektual. S tem člaakom se mojs "Opa- cev in navadnih delavcev. Zani 1 zovfnja" zaključijo. Z dnem 1. mivo je pismo urednika neke julija, ko prevzamem odgovor- srbske revije v Sarajevu, v imenQ niso, ni moja krivda. Nerad pi- ligta se poročam še nadalje šem polemike ako niao obenem za ^ uglu*0 informativne in podučne koli- Moja ž^lja je> da bi kdo ^ kor je to v moj im^i. Osebnosti pM g]|č||e kraike članke £ se naj gredo solit i Z osebnostmi Wer ^ ukega 8otrudnika> ,, ^ se naj pečajo in igrajo oni ka- do moral, čitatelj. za(Jovoljit. terim je Časnikarsko mazaštvo ^^^ fcg^no ^ M te vrste poklic in business. razp0laif0. PrUšali bomo ni Niste pa nikjer opazili odme- tem mestu poljudne znanstvene vov priznanja. Danes lahko po- razprave in socialno-ekonomske vem, da sem v teku pisanja "O- ter politične preglede, pazovanj" prejel na stotine pi- Kot omenjeno v začetku, misli sem od čitateljev — tudi takih, izražane v "Opazovanjih" se bo-ki niso naročniki "Prosvete" — do od prihodnjega pondeljka n». ki so mi sporočili, da se strinjajo daljevale v člankih urednikovi z menoj; želeli so ml uspeha in kolone, mnogo sreče; nekateri so me Stari boj za novo in bolje živ-celo podžigali, "naj še bolj in ljenje vseh, ki delajo, se nad». Še bolj udarim." Pisma so prišla, ljuje. Kdor je z nami, naj zavi-iz vseh krajev Amerike in iz ha rokave! Naprej! štetje l^ondoa. Anglija. — Vse upe-nje, da as reši 46 rudarjev, ki jih je voda zalMa. ko je vdrla v premogovnik v Kauehia ns Js-poaskem. je minilo. Reševslni delavci so bili pri moreni opustiti svoje delo rsdi prevelike nevernosti, ki jim je pretila pri njih delu. Voda je zsjsia tudi eno skupino reševalnih delavcev. Kongres je odobril vse potreb- haničnih pripomočkov. Ime vsa-ne postavke in začenši od 1. a- kega poedinca je zapisano ni prila bodočega leta bo 100,000 karti. Na tej karti je za viak popisovalcev šlo od hiše do hiše, podatek označeno po^bno meato, da popišejo vae prebivalstvo Vsako tako mesto je preluknja Združenih držav. Najmodernej- no. Električni stroji preštevaj« ši stroji, ,izumljeni v to svrho, te karte z brzino 400 krat na mi-bodo prispevali h končnemu šte- nuto in istočasno nabirajo od-tju. Ljudsko štetje (censúa) od govore na kakih 60 vprašanj,« 1. 1930 bo petnajsto v zgodovini tem, da naštevajo luknje postav-Združenih držav, kajti ustava ljene na istem mestu v vsaki predpisuje, da se tak popia rao- karti. TI stroji so popojnoma rara izvršiti vsakih deset let Po- nesljivi. «y^I^ ^ Popis ljudstva v Zdruiezifc začetkom leta. ali radi praktik držaVah je povsem nekaj dru-nih vzrokov je kongres to pot gega kot nedavni ^ M Tttr. določil, naj popis začne 1; aprila. ¿kem, ko je vgak prebivalec n» Ljudsko štetje ima več name- ral ostati doma ves dan io ni nov, ne le seštevanje prebival- smel ven na ulico, dokler ni strd stva. Nabira popolne podatke o iz topa naznanil, da je bil popia poljedelstvu, tovarništvu, bogat- končan. V Združenih državah s stvu. Kongres želi, da se sedaj ni treba nikomur batí popisa -popisuje tudi način distribucije, razun kake gospe, ki se boji na-potom katere blago prihaja od vesti, koliko je stara. Pa tudi producenta na konsumenta. njej se ni treba nič bati, kajti Ljudsko štetje od 1. 1920 je zakon predpisuje «trogo kazei naštelo 106,710,620 prebivalcev » vsakogar, ki bi razodeval na-v Združenih državah. Ceni se, brane podatke o poedincih. da jih je sedaj okoli 120 milijo- Eden izmed najstarejših lju¿ nov. Radi v^poredbe naj nave- skih popisov se je obdržsl za ¿a-demo prebivalstvo nekaterih dr- sa Mojzesa. V svetopisemski žav: Nemčija čez 62 milijonov, "knjigi štedT; je natančno p» Italija čez 40 milijonov, Angle- vedano, fejio se je izvrlil. Ko j« ška 44, Švedska 6, Norveška Viljem Normandski osvojil An-2,700,000, Jugoalavija 12 mili- gieško 1. 1066, je hotel dognati jonov, Sovjetska Rusija 140 mi- stanje svoje nove zemlje. Tak« lijonov, Kanada 9 milijonov, KI- je 1. 1086 izdal ukaz, naj se za-tajaka 400 milijonov, Japonska pife vsak plemenitaš in kmet 60 milijonov itd. vsak aker zemlje, vaako goveda Censúa navaja tudi potrebne vaak mlin, vaako vlasteiinitvo. informacije o prebivalstvu. Ta- vsak plug, njihovo vrednost, pri-ko, na primer, ljudsko štetje od rodna bogastva, gozdove, polji 1. 1920 navaja, da je bilo y Ka- in reke — torej precej moder« liforniji 3.426,861 oseb, od ka- popis. terih je bilo 1,613^70 ženskega Dasi so Združene države i* spola. Izmed teh zadnjih je bilo med najmlajših narodov ns are 26,688 Japonkinj, od katerih tu, vendarle so bile prve, ki » 1960 jih je živelo v San Francia- ustanovile ljudsko štetje v red-cu. Izmed teh 1288 je imelo čez nih preslsdkih. To prvo redw> 21 let in od teh je 174 nepisme- ljudsko štetje se je vršilo L17* nih in 4 niso znale za svojo sta- Svedsks je prva aledila tem« rost. To le radi primera, do ka- primeru. Angleška. Francu* terih podrobnosti gre popis. Prusija so še le deset sli dv^ Raaun tega rednega ljudske- set let kasneje uvidele potrebo «a štetja vsakih deset let, Cen- takega rednega štetja. Rusijs J« sua Burea u v Waahingtonu vo- izvedla svoje prvo ljudsko štet-di natančen račun o porokah, je še le l 189T. Vsled tega t* rac porokah in mortalitetl, kakor nega začetka bo Združene drtsf» tudi o mnogih podatkih, ki bo v razvile največji statistični ur* zvesi a trgovino in induetrijo. na svetu. Bden oddelek tega zveznega u- Porast Združenih držav " «da vodi tedensko staUstiko o „j^j vidi iz teh številk: J; Sí ZEČLl ^ ^ Na 1800 je bilo v Združenih držsvj podlagi dobljenih podatkov in a . o^ ™ .....,i,i.„u«i- L \0 pomočjo jako kompliciranih šte- i?!¡¡iJÍL vnih strojev U urad vsskih 20 f8' 91 1 imDJr JZé sekund naznanja sveto, da mi- «» 1 za 44 lijoni Amerikancsv bo ss pove- Ta nagli porastek — sej*** čaii — recimo — t rojstvom zgodovini človsštva — j« deteta št. 11*972,381. izmed nalogov, zakaj je V«* Ogromno delo sUtističnegs u- do omejitve priseljevanja rada bi bilo nemogoča brez iz Jugoslavije (Irrtrao.) Dne 1,0. junija se je brea po-sebnih ceremonij zaključil letoš-nji ljubljanski velesejem. Zaprla su se njegova vrata, ki se odpro spet na jesenski «ustavi pod naslovom "Ljubljana v jeeeni." Letošnji velesejem je dosegel le-pe uspehe kakor jih ni doživel že par let. To j« najboljši dokaz, kako potrebna jfi ta ustanova. Je pa tudi ljubljanski velese-jero urejen kar najboljše. Razstavljeni so bili proizvodi vseh naših obrti in industrije, si našel na njem vse, karkoli si si zaželel. Največ uspehov je bilo t razstavo pohištva; poljedelskih itrojev in razstavljala tiviL Paviljon, čigar večino prostora je zavzemala razstava pohištva, je bjl neprestano obiskovan in često ves poln občinstva, ki je ogledovalo izdelke naših mizarjev in pohištvenih tvrdk, ki se trudijo, da stopajo s svojimi proizvodi s časom. Vse pohištvo, ki je bilo razstavljeno, je bilo izdelano v najmodernejših oblikah. Uvaiujoč vainopt stila v pohištvu, ki naj bo v skladu z modernimi teinjami, so mnogi naši mizarji izdelali pohištvo po načrtih arhitektov in profesorjev. Ti izdelki so bUi najbolj deležni občudovanja in zanimanja. Tako pohištvo izdelano po načr tih arhitekta Oma^a (ki je pre jel že mnoga priznanja za svojo opremo raznih knjig, ki jih tiska Delniška tiskarna), ki ima nekak značaj slovenskega pohištva in je preprosto in močno, ter pohištvo izdelajo po načrtu slikarja prof. Gtojmira K Kosa. Razstavljene sobe s tem pohištvom so bile okrašene tudi z originalnimi slikami naših domačih slikar jev-umetniko v in s sohami naših kiparjev. Ta del razstave je bil eden najbolj obiskovanih. Poljedelske stroje so razstavile razne domače in inozemske tvrdke ter so bile pravtalco predmet živahnega zanimanja s strani naših deželanov in posestnikov. Cesto so ti stroji morali obratovati po ves dan neprenehoma radi Številne publike. Tako posebpo v nedeljah* ko Je obisk občinstva dosegel svoj rekord s Številko do 20,000 gledalcev. Zadnjo nedeljo je bilo občinstva nad 20,000} kar trlo se je po sejmišču, vsi prostori so bili nagneteni z občinstvom, posamezni paviljoni naravnost nabito polni. Včerajšnja nedelja je bila pravtakjo uspešna. Krog 18—20,000 ljudi je pohitelo še zadnji dan na velesejem, da si ogleda naše gospodarsko življenje, ki se najbolj očituje na ve-lesejmu. Niso bili to radovedni ljubljančani, marveč povečini deželam in kmetje, ki so prihiteli gledat poljedelske stroje. Cele procesije njih so romale s kolodvora in iz okolice proti sejmišču, ki je že v zgodnjih jutranjih urah vrvelo in odpiralo vrata na stežaj vsem, ki so hiteli vanj. Radi večine kmetskih Imetnikov je bila tudi včerajšnja nedelja najbolj uspešna za razstavljalce strojev. Prav tako so se ustavljali pred razstavo kuncev (domačih zajcev), ki so jih razstavili kuncerejci. Gledalci so si ogledovali lepe ek-«em piar je kuncev ter si beležili naslove njihovih rednikov. 2en-«ki «vet pa se je ustavljal in nabavljal v paviljonu a pohištvom naših mizárjev in prad razstavo — avtomobilov. Nekatere z že-da bi rad« imele avto ter se vozarile i ob nedeljah po belih Ce*tah (to željo jim je razstava "pih avtomobilov povečala do klosti), druge spet s povsem r"nim namenom, da bodo tekom tedna lastnice avta. Ko ae je ob ^dmih zaključil velesejem in •o razataviifce zaprli, so se ljudje umaknili na voeeUčni prostor, "jer vrvenje še pozno v noč kar ni hotelo ponehati. bilanca letošnjega velesejma n«d vse zadovoljiva. Po izja-VAh> ki so jih podali sejmski '»»tavljald upravi, je bilo le 12% manj zadovoljnih razstavlja ncev, 36% jt bejavilo, da so z u"l«-ho® zadovoljni. 58% pa jih * f'javflo, da so aelo zadovolj-J1 Velesejem j« bil torej nepoln. to dokazujejo najbolj te "«vilke. Najvčje kupčijske u- spehe so priznali razstavljalci kmetijskih strojev in orodja (90% žejo zadovoljnih), razstavljalci živil (80% zek) zadovoljnih), razstavljalci pohištva (75% zelo zadovoljnih) in razstavljalci tekstilnih izdelkov. Uspeh in življensko upravičenost velesejma v Ljubljani pa dokazujejo tudi številke razstav-ljalcev, ki iz leta v leto naraščajo. Gibanje razstavljalcev od l 1925 naprej je bilo sledeče: Skupno Od tega število inozemskih: 1925 ... ...........628 143 192ft ... ..........610 141 1927 ... ..........623 123 19(28 ... ......••..796 172 1929 ..........734 215 Zanimiv je porast zlasti inozemskih razstavljalce v, ki je dosegel letos svoj višek. Poleg domačih 519 razstavljalcev jih je bilo inozemskih nič manj kot 215, in sicer iy 14 raznih drŽav. Največ iz Nemčije (71), Avstrije (59), Italije (16) in Amerike (15). Tudi število posetnikov se je od zadnjih let povečalo. Po statistiki velesejmskega urada je letošnji velesejem posetUo 105,-000 ljudi. Od tga števila je kakih 10,000 bilo šolarjev. Na podlagi velesejmskih legitimacij je iz oddaljenejših krajev naše države in iz inozemstva dopotova-lo preko 13,000 oseb, od tega preko 70% iz krajey izven Slovenije, največ iz Srbije in Hrvaške. Tudi inozemstvo je poslalo mnogo posetnikov na naš velesejem. Vsi ti podatki dovolj močno dokazujejo «življensko moč velesejma in vzp1 JlJlOtll 1007 glavni stani aesT-se so. lawndalx avb» cmgaoo» IsvrŠevalni odbori _ _ upbatoi o DUR« * It*. Jshiutawa. Pa.t «L Uj^rB^^aAaiaik iZteOkt^Mbl UtMM Grain as aa| poéU)a|p Praak Bajea, pradssdalka aaéaaraafa a4bera, Mear aaalav |e Tal prtslvi as gl. porotal sdssk sa nal poiujaja aa aaalav i 414 W. Hay SL, SprlagflaM. UL Val dopiaf la Sragl splsl, aasasalla, selssl, aaralalaa IB sflfk ms, i |s 7 svssl i gloalloai Jadaota, aaj sa iiMl|i aa liÉfl "PRUBVRTi MI749 So. Lswadals Ave« CMssva. III. fA.- Polarne znamke. Polarne eks-pvdiclje zadnjih desetletij so pustile svoje sledove tudi v albumih nablrateljev znamk. 2e ko je Stackletom 1. 1008 zapustil Novo Zelandijo, da se poda na Juini teCaj» Je moral polotiti prisego k^t poštni mojster in je nesel s sebftj cele pole starih novozelandskih tnamk "Panny U-nlverzal," ki ao Imele zeleni napis "King Rdward VII Und". Dve letj pozneje Jo vzel a aeboj Hllčne znamke s črnim napisom "Victorla Und" in Isto tako sir Douglas Nawson 1, 1911., čigar pisma so imela vrhu tega okrogel purpurnat lig, kl jo predstavljal pingvina sredi napisa "Posted in Antarctica". L. 1025 je i/dalu Norveška serijo pisemskih znamk 7 vrednosti ob priliki Amundsenovefs poleta na Bevernl tečaj. Te znamke kalejo severnega medveda na ledeni plošči, ki gleda ss mimo letečim letalom. Nekatere teh znamk kašejo medveda bres zadnje levo noge. Tudi komandant Byrd Je ponesel na svoj polet na Bevernl tečaj omejeno število majhnih plsemakib kuvert ft njegovim laatnorošnlm podpisom, ki jih ljubitelji dones glašujejo z slatom, s podobni »-vitki i njegove sedanje okop*» diclje, kl so opremljeni s pur-purnim tlgom, ao dosegli v A-moriki ceno, kakršno smore le malekateri evropski filatelia^. Seveda tvorijo navedeno snom-ko In kuverte le del vseh dopedo-njlh polarnih fliatoHatienlh spo-cijalltet. POJASNILO IZ GLAYNRGA URADA R,Ff.P.J. 1 Po sklepu 9. redno konvencije, slove takih ¿lanov is drutJne. zborujoče meseoa maja 1029 v Vselej kakor hitro ksteri teh Chlcagu, III., se, lahko od 1. Ju- članov preneha biti član 8NPJ, lija 1029 naprej prišteje TRI ali če se preseli proč od drullne i lane la ene drašliie In Iz enega In bo zahteval sam svoj list to-naabva k eni NAROČNINI na dnlk, bodo morali drufi člani Is dnevnik Proevete. List Pros ve- dotična družine, ki jo tako skup-U (dnevnik) stane sa vso enako, no naročena na dnevnik Pvosro-za člane ali nečlane, sa enoletno ta, to takoj nasnanitl upravni-naročnino IS.00. štvu lista, ^obenem doplačati Vsak člsn plača pri asesmon- dotično svoto listu ProoroU. tu vsoto 91.20 letno ali 10 cen- Ako tega ne štor* tedaj flMi» ju>v mesečno sa svoj list glasilo upravništvo snišstl dstum sb to (tednik) ProsveU in je upravi 0VOto naročniku, čen istega prejemati. Sme po DoMnoat članov vselej j* ubij ros to vol j no svoj list odstopiti znaniti tajniku društva in taj-komur hoče, dokler plačuje zanj, nlk upravništvu vso spremembe l)o aodaj ae je prištelo samo v Članskih »Oslovih, novoprl-KN tednik k naročnini na tfnev- «tople člane, črUne, izobčene ln aik, od eedaj naprej ee bo pa umrle, ter njih naslove, do m Ishko prištelo eaega. dva ali trt urMf| i,,,«^ naalovnik zs pošl člane la ena, dr uit* Is enega na- |jAnjc ||«u ProsveU. alova, k naročnini na dnevnik , Proaveta In ne ve# M tri. _ ^ . m__- Torej, kjer bo . prištet en ORRi Mi ffWfm sam član, bo doplačal kot , , ... (Mft Uf sedaj $4 80, kjer iosta pri- 90 1' }W)U im J#! šU tm dva «ana is ene družine, 'U SSdruš. drSovo Ib bodo doplaiall še S».60, In kjer bodo prišteti trije člani Iz ene drullne, bodo doplačali še *L40 _ In bodo zato lahko Pojemali---------------- dnevnik ProeveU eno leto. To , ^......'J*!! nklep ni veljaven za samce, J Ui^.---------Ml temveč samo sa drutlne Is an* J J^JJJ ^................™ ga naakwa. Vsak tak slučaj pa, \ s **....... kjer IkmiU dva ali 7>eS članov o1M prištetih k nsročnlnl sa dnov- nlk, se bo upoštevalo v .porazu- JtSSlTin^ M mu z uprovnlštvom Proavate la ^ tedaj, ako bodo naročili dnevnik ^^^ za eelo let/). SfTy! I>ru»t v,'»ii tajniki bodo morali * skrbeti sa točnoet vadi takih . ■ I slučajev in navesti Imena in na- V\ _ P, &-X nobenem slučaju mt več kol Ui tatfRfct. 1 tednik Ib ...............#...«•... • •■■■a* iw...................... SSO B tedniki In,...................... i mrnmmmmmmm—mm—mi Odkritje novih katafcearj v Rimo. Pred čuom «e je proti Tiburtinski ulici v Rimu. veni zemeljski plaz in skozi neko ras-polco so odkrili podtalno pokopališko ozemlje, ki je po mej priliki isviralo iz 8. at po Kr. Našli so tudi štiri krščanske grobnice. Na temelju teh najdb so začeli i izkopavanji in so odkrili celo omrežje katakomb. Strop teh katakomb leži kakšnega pol metra pod površino zemlje. mo. November ee jt prej Imenoval krzmpz, ker pa 0S je bik» težko izgovoriti, smo «s prekrstili v november, s december je dobil ime po stari ruski prislo-vici: v decembru je mraz. — Sijajno, je rekel neznanec in vzel klobuk. Hvala vam sa pojasnilo. Do svidenj« I • — Do svidenja/gospod. Prej bi pa še prosil za deset dolarjev. — Deset dolarjev da naj plačam za ts bedastoČe? je zakričal. Ali mislite, da sem ušel iz norišnice? —- Zbogom, sem zavpil za njim. In če se zgodi, da vsa v osmih dneh ne bo več nad šlvi-mi, bo dobila armada spssa od proftst. na postajah pa ne bi bilo Šive duše. -JJravo, je zavriskal poeet-nik/ In zdaj drimo vprašanje: Zakaj se zemlja imenuje "zemljami* ne "ómnibus"? — To je vendar čisto jssno, sem rekel, otri si znoj s čels in obesffirobsc ns stol, ds se posuši. ZSmljs se zato ne imenuje ómnibus, ker se neprestano vrti, otfnibus pa se včssi ustavi. — Prekrasno, je vzkliknil čudni gost, sds j ps še poslednje vprsšanje: po kom imajo meseci imana? Ozrl sem se po sobi, ds bi našel kak tomahavk, ki bi ž njim poščegetal klijenta po glavi. Nisem gs našel in sem vss obupan odgovoril: — Januarju js ime po arabski basedi janh-uari, kar pomeni pofcjnaše "zahrbten", zakaj komaj sntee ena in trideset dni, se lolsvo pretvori v februar, ki se zalo tako imenuje, ker mu js prectteal tako kotsdar. Msrsc i menaj emo zato tako, ker nosijo vjijera dame še msrčevsks planta; april js tisti mesec, ki se aslns s t aprilom, peti mašeč js dobil ime po Karlu Majru, junij; pa se zsto tako imenuje, ker jš v njem nsjveč junijskih dni. 'Julij ima ime po Romeu ln JulUn, avgust po Avgustu 8trMbsrgu, september po Sap-tembru Strindbergu, oktober po sipii Oktopusu, ker v oktobru, leska» veste, najmanj sip poje* dovat. Po dolgem iskanju sem naposled našel, kar asm iskal: gospodinjo, ki je bils voljna počakati na najemnino. Prvi moj klijent je bil mož. ki ss mi je videl, kakor da se je pomotoma rodil. — Cujte, gospod Daphne, je začel, čital sem danes vaš oglas in sem se takoj odločil, da vas posetim. Imam namreč tri važna vprašanja. Zato sem tudi prosil ravnatelje, da mi dovoli, da grem k vam, toda trdosrčnež se ni dsl preprositi Ko sem vztrsjsl pri svoji zshtevi, js hotel, ds obječem jopič. — Kakšen jopič? . — Prisilni jppič. Jsz pa sem ravnatelja blaznice sunil v rebra in zdaj sem tu. — Ako zakrfčim . . . — Kako prosim? — Nič, nič, sem odvrnil. Malo preglasno sem bil namreč pomislil, kako bi se mo«el iznebiti neljubega posetniks. — Prosim tedaj, je povzel so-besednik, da ml odgovorite na vprašanje, ki me muči noč in dan: šakal je prepdvsdsno skočiti msd vožnjo iz cestne železnice? Tisoč misli mi j« šinilo skozi možgane. "Naposled sem se opogumil: — Ker bi drugsče vsi ljudje poskakali iz vos, sem odgovoril, zaradi čssar bi ns cesti sastal del sem po cesti, ko me j^iz-nenada nekdo potrepljal pojsra-mentL Osupel sem se obrnft in zagledal prijatelja Kurta. t — Zdravo, je dejal, nekam v stiski se mi zdiš. Ksj delaš za prav? Ze deset minut te opazujem: strašno si zamišljen in venomer gledaš v tla. — Res, sem odgovoril. Gledam, ali bi nemara ne odkril kje polne denarnice. — Cuj, je rekel Kurt, evo ti denarja in oddaj čim prej tale oglas: "Daphne, čudežna deklica, odgovori na vsako vprašanje. Nikak humbug, klicaj. Strogo znanstveno, spet klicaj. Odlikovana na razstavi vedeše-valk v Oklahomi. Prošlost, sedanjost in bodočnost — nič ni Daphni prikritega. Uyerfta se še dsnes o njenih sposobnostih." Tsko. Ts oglas oddaj v upravi In sš M čudil, toliko bedakov se bo odzvalo, k) jim boš moral odgovarjati, v Tako nekako sem tudi jsz zsčer kari-jero. Samo nikake bojazni i Zahtevaj za vsako vprsšsnje |>et dolarjev, stori, kakor da b| globoko zamišljal, in odgovori natega ali ne. Na ta način si boš nabral kup densrjs. Zahvalil sem se mu in ss poslovil, oddsl oglas in šel pofcve- klijent je potrkal jBT Bjjt PKKft jC^ FRANCE, T. jiiijaT loTjolija («P.M.) (Ob polaoCi) lie di Franca, S. jviljl • 26, julija A* . h » (Ob p4M¿U C (ff.lp PARIS, 12. JuUjs - 2. svgusta Chicsgo. — John R. Palan-dech, predsedatelj publicijskega odbora v pripravah sa svetovho razstavo v Chicagu leta 1988, odpotuje 7. julija s parnikom "Aquitania" v Evropo z namenom, da seznani vodilno evropsko časopisje s svrhamt in cilji velike razstave ob stoletnici či-kaškoga mesta. Mr. Palandech naj prvo poseti Berlin, kjer «S udeleži zborovanja oglasnih klubov iz vseh dežel, potem pa o-bišče z ameriškimi žurnalisti vred in s skupino Jugoslovanov razna središča Evrope kakor tudi važne kraje v Jugoslaviji. Moj dn ni js prinesel Trin***! grenko vino U mesta in vm moje b»j lečine so proile. Celo moj vertif»] H proiel. Iskrena h val«! Mr*. jJ sephine Houfek." 81 11 noret« muH-j ti faoljfti dokaz o zanesljivosti A TRINERJEVEGA GRE NK EGA J VINA? ] Poskusite, dobite ga v #ald lek*J 40-letna poznanost tega oenadomertA ljivega želodčnega zdravila je n*J boljie priporočilo. ko l. — Ker ste ml žs povedali prvo vprašanja, namjaš: "Za Boga, kaj vam pa je?" Zdaj mo-ram prečrtati tudi številko 2, kar ste Sarakli drugp Vprašanje "Zakaj ste prečrtiU številko 1 r — Ali ste znoreli?" je zakričal Topa. — Ne, sem odgovoril po pravici ta napravil kljukico poleg številke 8. « £ ¿/r Tops se je ugrisnil v ustnico, da ne bi na gUs zatulil. Nekajkrat js pogoltnil silno, potlej pa jesačel: — Prsd štirinajstimi dnevi sem se seznanil s neko čudno dekHoo. Na sveti večer mi je rskla: "Ali me vzameš sa ženo, ali pa sa bo moj priiptelj igral s teboj lova ip jagnje." In zdaj vas vprašam: "Ali |e moram "Kaj ti je? Rodja!" j "Nič ni — pojdhrs — ti boš priča. .." Začela sU se vzpenjati po stopnicah ln Razumihlna je obšla misel, da ima Zosimov morebiti prav. "Eh? Zmedel sem ga s svojim blebetanjem!" je ssmrmrsl sam pri ssbi. Ko sta se približala vnstom, sto mahoma sasli-šala v sobi glasove. ^ "Kaj pa je tulca}?" je vzkliknil Razumihin. Razkolnikov je prvi prijel za vrata in Jih odprl na stežaj. Odprl jih je na stežsj in ob-stal na pragu kskofjobkopsn. SfatMn sestra sto sedali ns njegovem divsnu in ga čakali ie poldrugo uro. Le zakaj ju je tako malo pričakoval ln tako malo mislil ns njiju, dasi je šefe danes vnovič prejel sporočilo, da se odpra^Jata, da sta na poti v Pe-trograd in da bosta vsak trenutek pri njem? To poldrugo uro sla nfprenehoms prekinjali Nsstazijo s vprašanji ;*tola js namrsč prsd nšHas in jima js bfts t tem času žs vse na durfmo razložila. Sami ssbs se nista jmvedali od strahu, ko stailišali, da je danss *šeP\ ds je bolsn ln da se mu Mede, kakor ja videti! "O, Bog, kaj je s nJim!* Obe sto,plnkali in trpeli kakor na križu v tej poldrugi uri ča- Z veselim, vfrsdoščenim krikom sta pozdravili vstop Rnskolnlkova in planili k njemu. On pa js stol kakor mrtev; neznosno in nenadno spoznanje je udarilo vanj liki grom. de rok nI mogel dvigniti, da bi ju objel. Mati In ssstrs sta ga stiskali v objemu, poljubljali ga, smejsll se in plakati ... Cn pa je stopil korsk naprej, opotekel sc in se sgrudil v nezavesti na tla. Nemir, kriki, groze, ječanje! . .. Razumihin, ki je stol na prsgu, je planil v sobo, prijsl bolnika v svojs močne roke In ga v trenutku prenesel na divan. * » "Nič hudapa!" je saklkal matsri in Ostri, "to js navarfna, brezpomembna omedlevica! Ravnokar ja rekel zdravnik, da mu je mnogo bolje in da je šs popolnoma zdrav. Vods! . . . Vidite, saj ša prihaja k zavesti, ssj mu še odlsgs!" Prijsl Js Dunjico tako močno ss roko» da bi jo bil skoro Isvll in jo sklonil k nJemu, ,ds Js videla, "da je še zopet pri savesti". Mati In ssstrs, obs sta srii na Razumlhlna kakor na previdnost haljo; NasUzija jima je bila «s povedala, kaj js bil njunemu Rodjt med boleznijo U "spretni mlsdenič", kakor ga js ime-novala še tati vsčer sama Pulhsrljs Aleksandrov na Razkolnlkova v intimnem razgovoru s Dunjo. potom našega potniškega imH*11^ ja salo Jn priljubljen. Skoraj vsaki dan dobivamo gB vprašanja iz vseh krajev Amerike, od ?• ljudi ki nameravajo tja iti. 8torite tudi \ vi tako» ako nameravate obiskati domo- x 1 vino, tedaj ss obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi zastopamo vsa parobrodne črte, ln vas lahko odpravimo, kamorkoli s! IsUte. Delamo prošnje sa povratno dovotfenje "Peri liste, vizume in vss ostalo kar je v sveži s pob Naši zastopniki bodo skrbeli za vas in vašo To se prairi, glasno Je nikakor niso upali Isrsslti, zato kar js raMka budaloet, in ko so prijeli celo še tistegs plsskarja, se je podrlo vss in pojssnllo ns veke. A zakaj so takšni bedaki? Takrat sem vzel Z*netova nekoliko v roke — to ostane med nama, dragi moj; prosim te, da niti ne pokažsš, ds ti je znano! Ko sva bila piri Uvizi, sem vldal, da je občutljiv človek —• s danss, danss ss js rssjssnilo vss. Nsjvsč js kriv to Illja Petrovič. Opiral se je takrat na tisto tvojo omedlevico v pisarni, pozneje pa je bilo njega samega sram; saj l>A|n - f^— ■ -o-ir ----TBj» ^ • -- * -J^-Jm^. ,t. vem .... > Razkoiaikov Je postrno poslušni RaZ-upU^^j^^v., v» parno In ja dišalo po oljnati barvi," je rekel Itazkolnikov. , <)* "To tudi priznaval A ne samo barva; vročica ss je pripravljala šs vss msssc, Zosimov js poznal to .po tvojem obrssu! Toda ns fhoreš si predstaviti, kako je Žametov zdaj pobit! "Niti mssinca tega človeka nlssm vreden!" — namreč tvojsga, tako govori. On Ima Časih dobro srce; a nauk, ki si mu ga dsl dsnes v Kristalnem dvorcu, to Js vrhunec moj-strstvs! Izpočetka se te je bal; grosno ss ts Je prestrašil! Saj si ga skoro zopet prepričsl o tisti neumni bqlarijl. potem ps mu naenkrat pokažeš jesik: "Na tu imaš!" Izborno! Zdaj je ves potrt In pobit! TI si mojster, bog-me, mojster, kakršnih Je treba! Skoda, da me ni bilo tam! Zdaj te je pričakoval s naj-vsCjo nestrpnostjo. Tudi Porfirlj se želi seznaniti s Uboj ..." "Tadi on? ... A zakaj so ms obsodili, da sem Masen?"; "Ne, d*3l blazen , . . Zdi ss ml. da ssm ss ti preveč zagovoril . . . Vidiš, prssenottlo ga Je prej to, da te edlnole ta stvsr zanima. Zdaj pa Js jssno, zakaj te zanima: zvedel si vse, kako je bilo, In to te je takrat razdrejo in se sdrušilo s tvojo boleznijo . . . Brste, Jas sem nekoliko pijan, a vrag si ga vedi, on ima neko poeebno misel . . . Pravim ti, da se Je od duševnih bolezni zmešalo še njemu. Ti pa se ne meni sa to . . ." "Poslušaj ma, Razumihin," je izpregovo-rll Razkolnikov, "povem ti naravnost ... Bil sem pravkar prl nekem mrliču — uradniku — In sem podaril tam ves svoj denar — ln rasen tega me Je poljubilo bitje, ki bi — ako bi bil koga umoril, tudi — z eno besedo, videl sem tam še neko drugo bitje — s ognjenordečlm pereeom — a misli se ml mešajo; tako slab sem, drži me — saj sva kmalu prl jtfopnl-cah . . ,H "Kaj ti Je? Kaj ti je?" ga Je vpraševal Razumihin vee vznemirjen. "V glavi se ml nekaj vrti. a sa to se ne menim; tako težko mi je. tako težko! — kakor, tisti ftenskl ... Na desno! Glej, kaj Js to? OlsJ! Olejr ' "Kaj ja taktnega?" "AU ns vidišf Luč je v moji sobi, ali vidiš? Skozi špranjo . . » . Stala sta ie prsd poslednjim! stopnicami, tik gospodinjinlh vrat; »r, res se Je videlo, da je v sobi Kackolnikova luč. ^ "Čudno! Morebiti je Nlsstozlja." Je me. ml Ka*umlMn/T^ * "01» tam času ja nikdar ni pri mani; ona Is davno qpi. sicer pa js vseeno! Z Bogom!" "Maj I Raj ts spremim, skupaj pojdeva geril" 'V # 0. "Vem, da pajdevs skupaj, a jas bi ae rad le tikaj poslovil od t^be In ti podal roko. No. dkl mi rokn • Uotmrrtf** >' d -----■-> ----- I aU (Jl^.i-U ja jo aii oonsjsjoi menil plaho in [ d; in ft. da ste nesramen 1900 BLUE ISLAND AVE. CBICAGO, D ■ 1 1 é» r i DENAR V JUGOSLAVIJO POfilUAMO PO NAJNIŽJIH CEN, ' I I ^MhawaJwiiB é" ' ■■"'■• 'r ; ic : r - ■ '-t' • • - r')i j - - prečrtal števl — Ali ved slepar? — Da, sen Tako, pol i bilo v kraju.' trenutek. Dj tančno odgd Časa mi nami nih melodija spomniti njd Zažvižgal i ja malo pod dejal: 2s vem gozd, naprm — Majka: vorfl in prsi vprašanj bi no, ssm povzel čez arja?; še nekaj ič brni po moftgs-ki ss ne morem ega besedila. im melodijo. Tops »lil. In potem je "Kdo te je, ti lepi 1 gor ns hribu?" riroda, sem odgo-tal svdto atevllko Ta zsKasa cesa knjig; Književne VELJA DO 1. JULUA 1929 i prilika, bratje ta sosti% ds si vsak do laHfco naroČi sna ali več s sšskl tmL Knjige So dobre, poočae ta zaeraU bi jDi taseU SLOVENa—to knjiga obs^n 682 strani in *no*> krasnih db sttk, js prijsana sa čltanja ln vum daje veliko pouka a sgo-isrika. ameriških Slovencev ln naše S. N. P. Jednote. Knjiga 4LM SLOVKNfeKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga sa nčsnjs angleščine In rasnimi dragimi pojasnili, vredna sedaj__60c ZAKON BIOGENKZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni rasflftj ln narvras zakona vssbujs veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna fUO— sedaj *------------------------------88e PATIH iALAVSNTDRA T KABARETU—povest ls fttvUsnjs ameriških frančiškanov ta doihrtjnjl rajnka, vssbujs precej slik. vredna fUO-•Sdaj --:-:_»0c ZAJEDALO porast In sHka skritega življenja slaransUk delavcev v Ameriki, vredna |L7B ssdaj________________________.,...., I.........................................I..IMHIIHHI »»I — Koliko vprašanj Imam še? Js besno vprašal Tops. x * — Zdaj safco še dve. — VI ste prav tak lopov, kakor WsUaceovi zločinci, se je sapenil sobesednik. Toda zdaj ne bom več naašdel vašim trikom. Pojdiva sedaj do Jadra najine zadeve. Prsi ste rekH, ds se mi ni treba poMiti 1 mojo sladko deklico. Zdaj pa pastte ia glejte, ds mi bosta točno odgovorili. AU ns bo prljatsU moje neveste hud. Če as izpolnim dana besede? — To vedo bogovi, sem odgovoril. Ali vas pusti pri miru, ali pa vam pasfttaje koeti. Gospod Tega js vstal — Ali sta pogoltnili kos mila? ssm ga vpraŠsl Odkod vam pene na ustA? Gospod Tops js vstal. Slekel si ja suknjič In na goitaneu sem Raskolnikov ss je vzravnal ln sedel na divanu. Slabotno Je nmhnil Kazumlhinu, naj prekine tisti potok brazzvernih In vnetih besed, ki Jih Je govoril materi in sestri v «uteho. Prijel ju Je obe sa roka In gledal par minut molče, osiraje se sdaj v to, sdai v drugo. Mati se js prestrašila njegovega pogleda, v katerem Je garala bolestnoailna ljiii>ezen, s v katerem Jo bilo obenem aekaj srepega in bresunrasga. RaaJokala se Jb Fttlherija Aleksandrovaa . . . Avdotlja Romanov na Je bila bleda; njena roka Ja trepetala v bratovi. — -"Pojdita dotar ,Ml nJim," je Isprago-vori ta a pretrgani m glasom ln pokasal na Bááamihina. "do jutri; Jutri as pomenimo vss-t . . AH je ša dolgo, odkar sta prišli?" ; "Zvečer, Rodja," je odgovorita Pulherija Aleksandrov na, "vlak r Imel silno veliko sa-mudo. Toda Rodja. sdaj ne grem ss nobsno osno od taks! Tukaj bom nofevala. poleg .. * "Ne mučita ase!" js rabi on In srdita zamahnil s roka. "Jas oetanem pri njem T je vzkliknil Razumihin, "niti aa trenutek ga ae oatovim; vrag vsemi stoje aoefc. četudi začnejo laziti po stenah! Sieer pa sdm pueUI doma strica sa Ali Imata Šs kakšno željo? ......... >ru*i dan je oddal mož z ob-lanim obraaom naslednji o-s: Čudežna dsklica Daphne odgovori na vimko vpra-šanje. Oni, ki li niso MU v blastfd, kakor tudi taki ki dh ns rasbeene sa vsako maleakoet. dobe