Leto LXVII
Polfnfna plačana t gotovfnL
V LTubljanT, v lefrtelč, 'dne 17. ivgusti 1939
Stev. 186 i
Naročnina mesečno 25 Din, za možem* stro 40 Din — nedeljska izdaja ce« lo letno 9to Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je r Kopitarjevi uLfe/Ul
Telefoni vredalitva ia oprave: 40-01, 404», 404», 40-04, 404)5 — Izhaja vaak dan zjntra) razen ponedeljka >■ dneva po praznika
Cena 2 din
Čekovni račun: Ljnbljana iteviika lO.bSO in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica iteviika b.
Burchhardtovo
posredovanje
V zvezi s salzburškim posvetom med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in nemškim zunanjim ministrom Joahimoin Ribbentropom, so se po tisku velesil pojavile številne pomirljive vesti o prizadevanjih, da bi se gdanski spor, ki je po zatrjevanju uradnih sporočil iz Rima in Berlina slej ko prej še vedno v osrčju sedanje evropske napetosti, rešil na miren način. Govorica, da je prevzel posredovalno vlogo zastopnik Zveze narodov v Gdansku profesor Burrkhardt je medtem postala v toliko resnična, da je bil gospod profesor sprejet pri nemškem kanclerju Hitlerju. Govorica, da je predsednik italijanske vlade izdelal neke vrste kompromisni predlog za rešitev gdanske stiske, še vedno kroži, a na uradnih mestih ni izrecno potrjena. Poročila, da je Vatikan podvzel velike napore v smislu mirne rešitve in mirne poravnave vseh poljsko-nernških sporov krožijo že dalje časa in v tej splošni obliki niso nikoli bile zanikane. Najnovejša vest, ki so jo omenili nekateri francoski in angleški listi, pa pravi, da tudi angleška vlada še ni opustila iskrenih prizadevanj za dosego mirne poravnave in da je bila ona soudeležena pri organizaciji obiska gdanskega komisarja Zveze narodov profesorja Burckhardta pri Hitlerju. Tako je salzburški sestanek, o katerem smo zadnjič zapisali, da je povdaril složnost naziranj obeh zaveznikov glede reševanja vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu evropske politike, sprožil celo vrsto optimistično zvenečih novic, ki nam spet dvigajo upanje, da misel na mir od nikogar ni bila zavržena, da se še ni nikdo odločil zgrabiti za orožje, marveč, da sredi vseh napetosti in stisk, ki delajo evropsko ozračje tako neprijetno, še vedno z veliko močjo živijo in delujejo sile, ki se trudijo, da bi odpravile vojno nevarnost, ki se je navezala na gdansko vprašanje.
Med vsemi naštetimi poročili o mirovnih posredovanjih stoji v ospredju seve potovanje profesorja Burckhardta v Berchtesgaden h Hitlerju, prvič že zaradi stvari same, drugič pa zaradi osebnosti, ki so udeležene. Saj je vendar zanimivo, da kar naenkrat stopa iz nevidnih ozadij, v katerih se je moral do sedaj držati, zastopnik tiste Zveze narodov, ki je Italija in Nemčija ne priznavata in sta jo obe že zdavnaj zapustili in da potuje uprav ta mož, o katerem se je v gdanskem sporu do sedaj najmanj govorilo, k nemškemu državnemu kanclerju, ki ga je, kakor poroča nemški tisk, zelo prijazno sprejel v dalje časa trajajočem razgovoru. Kdo je sprožil ta obisk? Kdo ga je nasvetoval? Kdo ga je omogočil? Kakšne narave so bili razgovori tega profesorja v Berchtesgadenu in v imenu koga jih je Burckhardt vodil? To so mnogovrstna vprašanja, ki se kar sama od sebe vsiljujejo in prosijo za pojasnitev, na katera pa tisk velikih držav do danes še ni mogel ali ni hotel dati zadovoljivega odgovora. Iz nekaterih golih dejstev samih pa je vendar le mogoče razbrati približno potek tega za razbremenitev evropske napetosti važnega dogodka. Katera so ta dejstva?
Angleška vlada je uradno priznala, da je bila o potovanju profesorja Burckhardta k nemškemu kanrlerju Hitlerju obveščena. Zastopnik Zveze narodov v Gdansku je po obisku pri Hitlerju, o katerem ni hotel dati nobenih pojasnil, izjavil, da ni bil v Ženevi pri tajništvu Zveze narodov, kar bi bil moral storiti, ako bi bilo njegovo potovanje v Nemčijo naročeno od njegovih predstojnikov pri Zvezi narodov. Po svojem povratku iz Berrhtesgadena je profesor Burckhardt v Gdansku takoj stopil v stik s predsednikom gdanskega se-nato Greiseerjem in s poljskim komisarjem v Gdansku Hodackjm, ki jima je oddal neko sporočilo. Profesor Burckhardt je takoj tudi poslal poročilo o svojem razgovoru z nemškim kanclerjem angleški vladi, ki je včeraj uradno priznala, da je to poročilo že sprejela in ga proučuje. Iz naštetih dogodkov smemo posneti, da gre za važno posredovalno delo, na katerem je interesirana Anglija, da gre nadalje za proučevanje nekega posredovalnega predloga, ki ga je ali profesor Burckhardt predložil nemškemu kanclerju po želji angleške vlade, ali ki ga je nemški kancler sporočil komisarju Zveze narodov z naročilom, da ga sporoči dalje, in končno, da ta posredovalni predlog tiče izključno odnošajev med svobodnim mestom Gdan-skoin in poljsko vlado. Lahko bi še dodali, da je morala biti tudi francoska vlada obveščena o tem dogodku, kajti ves franroski tisk se na široko razpisuje o pomembnosti tega sestanka v Berchtesgadenu in spet podčrtava možnost, da se bo gdanska napetost morda le polegla.
0 vsebini posredovalnega predloga, ki ga vsi slutimo v ozadju delovanja profesorja Burckhardta, do sedaj še ni nobene jasnosti. Ker pa je zadnje dni šla po evropskem tisku vest, da je baje ministrski predsednik Italije Mussolini sam osebno izdelal neki kompromisni načrt o Gdansku, načrt, katerega vsebino je časopisje tudi objavilo, nikakor ni neupravičeno sklepati, da je italijanski zunanji minister grof Ciano prinesel v Salzburg seboj Mussolinijeve misli o mirni ureditvi gdanskega spora in sicer tako, da bi se vse poravnalo z neposrednimi razgovori in pogajanji med Poljsko in gdanskim senatom, za osnovo pa bi vzeli njegov načrt, ki na eni strani skuša zadostiti vsem narodnostnim težnjam Gdančanov, na drugi Mrani pa tudi vsem gospodarskim in političnim težnjam Poljske, ki jih ima zapisane v versajski mirovni pogodbi. Mussolinijeve misli, o obstoju katerih e bila obveščena tudi angleška vlada - grof Ciano je pred odhodom v Solzburg dolgo sprejel angleškega poslanika —, je dobil profesor Burrkhardt, ki ima nalogo, da z osebnimi razgovori z gdanskim senatom in s poljskim komisarjem napravi poskus za neposredna pogajanja med (idan-gkom in Poljsko, ki bi bila uvod za kakšno bolj obsežno, vso Kvropo obsegajoče mirovno delo v obliki kakšne konfcrence velesil.
Iz vsega navedenega imamo vtis, da se ozračje okrog Gdanska le popravlja in da še niso izčrpana vsa sredstva za mirno poravnavo, ki bi jo vsa Evropa od srca pozdravila.
Zagrebška vremenska napovedi Hladneje, oblačno, krajevno poslabšanje vremena.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, ponekod dež, čez dan pa s« bo vreme zboiiial««
Obsežni poskusi za mirno rešitev gdanskega vprašanja
Francoski listi pišejo o Mussolinijevi pobudi za sklicanje konference petih velesil za rešitev vseh obstoječih sporov
Pariš, 16. avg. TG. V Parizu v političnih in časnikarskih krogih mnogo ugibljejo o vsebin; dolgega telefonskega pogovora, ki ga je imel italijanski zunanji minister grof Ciano ob priliki sestanka z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v Salzburgu, s svojim šefom Mussolinijem v Rimu. Med navedenimi ugibanji sta dve, ki jih je treba posebej navesti.
Kompromis
a
Intransigeant" piše:
? Posvet petih velesil brez Rusije o vseh sporih svetovne politike«
»Intransigeantc, ki mnogokrat črpa sVoje novice v francoskem zunanjem ministrstvu, pravi, da obstojata dve možnosti: 1. Ali je grof Ciano svojemu šefu Mussoliniju telefonično sporočil nove nemške predloge v zvezi t griansko krizo. 2. Ali pa je po Hitlerjevem nalogu od Mus-solinija zaprosil podrohnostna obvestila n neki mednarodni konferenci, ki da jo je baje Mnsso-lioi zamislil.
List prinaša naslednjo trditev:
>V vsakem primeru izgleda vsaj na zunaj kot gotovo, da želi Mussolini, ki je svoje dni sprožil zamisel četvornega pakta evropskih velesil, svojo prvotno zamisel razširiti na pakt peterih velesil med Nemčijo, Italijo, Anglijo, Francijo in Poljsko, torej — brez Sovjetske Rusije. Te velesile bi najprej povabil na skupno konferenco, in sicer čim prej, ali najbolje takoj. Ta konferenca pa se ne hi pečala samo z gdanskim vprašanjem, marveč bi se lotila vseh vprašanj, ki danes razdvajajo velesile na vsem svetovnem pozorišču. Sel italijanske vlade hi pri tej priložnosti želel, da se sproži kolonialno vprašanje, vprašanje pravične razdelitve surovin ter razne druge, se nedavno podčrtane težnje italijanske zunanje politike v Afriki.c
List pristavlja, da francoska in angleška vlada te zamisli za enkrat ne bi mogli sprejeti, dokler trajajo pogajanja s Sovjetsko Rusijo in ker prevladuje prepričanje, da bi bila konferenca velesil, na kateri bi Sovjetska Rusija ne bila udeležena, brezplodna.
ffJour - Echo de Pariš":
»Italija predlaga obsežne diplomatične poskuse za mirno rešitev gdanskega spora«
»J o u r - E r h o de Pariš« pa objavlja zanimiv članek, ki ga je sprejel iz Basela v Švici in v katerem dobesedno izvaja sledeče:
»Iz varnega vira smo izvedeli, da so imeli salzburški razgovori med Cianoin in Ribbentropom kot glavni predmet dnevnega reda proučevanje predloga italijanske vlade, kako spraviti v sklop diplomatično sodelovanje obeh zaveznikov za mirno rešitev g danskih težav. Mussolini namreč, ki je miroljuben in ki nikakor ne želi biti soudeležen pri požaru, ki bi nastal zaradi sadeve, ki Italijo bolj iz daljave zanima,
je prepričal svojega zaveznika, da hi hilo prav, ako hi italijanska in nemška diplomacija poskusili z obsežno diplomatično ofenzivo za ureditev gdanskega spora, proden bi postalo potrebno, da se ta rešitev izvede z drugimi sredstvi. Rim potem takem misli na sestanek velike konference velesil, neke vrste nove mirovne konference, ki se ne bi pečala samo z Gdanskom. marveč bi načela vsa velika vprašanja svetovne politike. ki dandanes razdvajajo posamezne tabore velesil.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je svojemu nemškemu tovarišu baje zagotovil, da bi na tej bodoči konferenci tudi Madžarska in Bolgarija prijavili svoje zahteve po spremembi meja ter se tako pridružili stališču Italije in Nemčije. Grof Ciano je nadalje predložil, naj se gdansko vprašanje reši na miren način, in sicer na podlagi kompromisnega načrta, kf predvideva prehodno dobo petih let, v katerih bi se Gdansk postopno priključil k Nemčiji. Nemški zunanji minister von Ribbontrop je predlog svojega italijanskega tovariša o bodočem delovanju italijanske diplomacije vzel na znanje, vendar pa sta se oba državnika zedinila, da je
treba določiti neki nepremakljivi datum, do katerega mora delo diplomatov rodili uspeh. Določeno je bilo nadalje: Ako bi nastal spor, ki bi postavil v nasprotstvo samo Poljsko in Nemčijo, bi Italija ostala nevtralna. Ako pa bi se spor razširil na zaveznike Poljske, ki Italija takoj izpolnila vse zavezniške dolžnosti.
Pobuda sv. Stolice
Sodeč po teh informacijah je treba v bodočih tednih pričakovati živahnega diploniatičnega delovanja po vseh prestolnicah evropskih velesil. Izražena je bila tudi misel, da hi bila zamisel konference velesil ali mirovne konference najlepše sprejeta od vseh, ako bi pobuda za njo prišla od sv. stolice.
Tajna okrog Burckhardta
V Londonu in v Parizu pripisujejo delovanju komisarja Zveze narodov v
Gdansku velik pomen za mir
Pariz. 16. avgusta. AA. Havas: V francoskih diplomatskih krogih potrjujejo, da je visoki komisar DN Burckhardt odšel v Berchtesgaden na vabilo nemških oblasti in na lastno pobudo. Po drugi strani pa poudarjajo, da je angleška vlada včeraj poslala sporočilo visokega komisarja franroski vladi. V diplomatskih krogih so zelo zapeli glede vsebine tega poročila, ki ga bodo pazljivo proučili. Po dosedanjih informacijah se zdi, da ne vsebuje Burekhardtovo poročilo nobenega nemškega predloga za ureditev gdanskega problema.
Ijondon, 16. avgusta. AA. Reuter: »Times« komentira glasove o sestanku med Burckhardtoin in Hitlerjem in pravi, da niso ti razgovori ustvarili nobenega preobrata v gdanskem vprašanju. List pravi, da so diplomatski krogi j>repričani, da sta obe stranki za miroljubno ureditev tega vprašanja. Toda nič še ni znano o istočasnem sestanku med Hitlerjem in italijanskim zunanjim ministrom Cianoin. Zdi se, pravi diplomatski urednik »Timesa«, da plele diplomacija mnogo niti za mirovne načrte, da pa ni doslej znan šc noben načrt, ki bi mogel roditi dobre uspehe. Prav tako ni znano, ali so pogajanja Londona in Pariza z Moskvo kaj napredovala.
Gdansk, 16. avgusta. AA. Havas: Po vrnitvi iz Berrhtesgadena je komisar ZN v Gdansku Burckhardt izročil včeraj (»opoldne poročevalcem tujih listov tole pisano izjavo:
Nisem bil v Ženevi in nisem se sestal z glavnim tajnikom ZN. Tudi nimam namena potovati v London. Prebil sem samo kraiši čas v Nemčiji in imel priložnost na kratko pogovoriti se o notranjih zadevah, ki se tičejo Gdanska.
Na nekatera vprašanja novinarjev o uspehu njegovega obiska v Nemčiji je Burckhardt odgovoril samo to, da še zmerom upa v miroljubno ureditev gdanskega vprašanja in da ni izključeno, da se bodo glavni komisar Poljske in Gdanska in predsednik gdanskega senata danes morda sestali na prvi razgovor o raznih vprašanjih, tičočih se svoliodnega mesta Gdanska.
Poljska pravi, da nima z Burckhardtom nobene zveze
Varšava. 15. avgusta. A A. Havas: Pooblaščeni Tajski krogi kategorično zanikajo vest tujega izvora, da bi bil poljski zunanji minister poveril kakšno poslanstvo Burckhardtu, ko je šel le-ta na obisk k Hitlerju v Berchtesgaden. V teh krogih izjavljajo, da nima poljska vlada nobene zveze z Burckhardtovim obiskom v Nemčiji in da je ta obisk popolnoma zasebnega značaja in da ni ne od blizu ne od daleč v nobeni zvezi s poljskimi odgovornimi krogi.
n
Položaj se naglo popravlja
Različne presoje evropske napetosti po evropskih prestolnicah velesil V Londonu - optimisti
II
London, 16. avgusta. AA. Štefani: Berchtesgaden-ski razgovori med Burckhardtom in Hitlerjem 60 zhu-d li veliko pozornost v tukajšnjih političnih krogih in kažejo vsi britanski listi nekaj optimizma. Mnogo listov vidi tudi možnost italijanskega posredovanja glede Gdanska. Včeraj je prispelo v London tudi poročilo gdanskega visokega komisarja o razgovorih, ki jih jc imel s Hitlerjem To poročilo je baje zelo zaupno. V poučenih krogih potrjujejo, da ni britanska vlada dobila ne od visokega komisarja v Gdansku ne od katere druge strani nobenega predloga za ureditev gdanskega vprašanja. Lord Halifax je proučil v zunanjem uradi? dolgo poročilo prof. Burckhardta in poslal resume tega poročila Chamberlainu na Škotsko. Jutri se lord Haliiax vrne v Vorkshire na počitnice.
Anglijo jamči tudi za Madžarsko?
Švicarski list o vsebini angleško-poljske vojaške zveze
London, 16. avgiisrta. »Neue Zurcher Zeitung« ob)a\lja dopis svojega londonskega dopisnika, v katerem pravi, da izražajo angleški vladni krogi bojazen glede Madžarske. V lxjndonu priznavajo, da so bila poročila, ki so zadnje dni krožila o Madžarski in o nekem ultimatu, ki da ga je sprejela, več ali manj izraz prevelike nervoznosti,
da pa angleška vlada ni izgubila izpred oči dejstva, da bi Poljska vsako ogrožanje madžarske neodvisnosti morala smatrati kot ogri>ža-nje same sebe. Zato je angleška vlada dovolila. da se v zavesniško pogodbo med Anglijo in Poljsko vpiše tudi neodvisnost in nedotakljivost Madžarske kot nujna potreba, za katero bi Poljska in Anglija šli skupno r borim. Dopisnik pravi, da je to jamstvo izreeno vpisano v zavezniško pogodim, ki je bila te dni knnčnoveljavno izgotovljena med Anlijo in Poljsko.
Berlin, 16. avgusta. AA. Havas: Grof Csaki,
ki je idaj gost Fricka v njegovi letni hiši na Ba-
varskem, se bo danes udeležil v nekem gradiču pri Salziburgu velikega banketa, ki ga priredi Frick njemu na čast. V nemških in madžarskih političnih krogih mislijo, da se bo v. Ribbentrop imel priložnost ponovno sestati z grofom Csaki-jem. V berlinskih krogih zanikajo, da bi bila Nemčija poslala Madžarski kakšen predlog o utrditvi vojaških in drugih zvez med obema državama in da bi Nemčija zato podprla madžarske ro-vizionističn* zahteve. Toda v političnih krogih, ki so po navadi dobro poučeni, govore, da računajo s pristopom Madžarske k nemško-italijanski vojaški zvezi.
Glede nedavnega sestanka med grofom C«a-kijem in Ribbentropom je značilno, da Izjavlja« tole: Po tem razgovoru — kljub leniu da ni nobenega ultimata in nobene note — Madžarska ye kaj ima pričakovati. Mi vemo. kaj imamo izgubiti in kaj imamo dobiti. Ne dvomimo, da je njena odložitev te sklenjena.
V	tukajšnjih krogih sodijo, da se položaj glede Gdanska naglo popravlja. Ostro pisanje listov je včeraj na lepem ponehalo. Listi še ne omenjajo obiska visokega komisarja Burckhardta v Berchtesgadnu. V uradnih krogih o tem obisku molče in ne potrjujejo vesti o načrtu za miroljubno ureditev gdanskega vprašanja. Te/ko je presoditi ali želi Nemčija optimistično ali pesimistične razpoložeme v Evropi. Danes se bo predsednik senata Greiser sestal s poljskim visokim komisarjem Hodackim, da se pogovorita glede poljskih carinam.
V	Berlinu postavljajo hkrati vprašanje Gdanska in - koridorja
Berlin, 16. avgusta. AA. DNB: »12-U h r - B l a 11« piše danes o razgovorih v Salzburgu in Berchtesgadnu in o njihovih komentarjih v tujih listih in pravi med drugim: Poskus, da bi se Madžarska izneverila osi, sc ie izjalovil. Najnovejši trik sestoji v tem, da omenjajo neke nove konference, ki naj bi se sklicale v Berchtesgadenu ali v Salzburgu, Toda te konferenco, katerih sklicanjc bi radi nam podtaknili, obstoje samo v domišljiji londonskih in pariških basnoslov-cev. Nam niso potrebne konference, da ugotovimo nemške pravice do Gdanska. Zgodovina in gdanski narod sta edini priči te pravice. Nam ni do kompromisa. Ne glede Gdanska ne glede koridorja., ne poznamo političnega mešetarjenja. Misel, da bi se vsaj »koridorsko« vprašanje uredilo kompromisno, je prav tako smešna kakor nemogoča. »Koridor« je postal neznosno in nevzdržno dejstvo v Vzhodni Evropi, a neznosna in nevzdržna dejstva se ne odstranijo s kompromisom.
Madžari poročajo:
Na dnevnem redu je tudi položaj nemške manjšine na Poljskem
Budimpešta. 16. avgusta. TG. Berlinski poročevalec »Pester Lloyda' poroča svojemu listu, da v diplomatičnih krogih v Berlinu mnogo ugibljejo o salzburški konferenci. Dopisnik poudarja, da so ugiban ja brezplodna, ker jo italijansko - nemško razmerje določeno po besedilu zavezniškega pak--
(Nadaljevanje na 2. strani)
»Položaj se naglo popravlja«
(Nadaljevanje s 1. strani)
ta, ki je bil v Salzburgu potrjen in okrepljen. Zelo
zanimiva pa je pripomba madžarskega dopisnika, kjer pravi, da je nemško časopisje začelo spet mnogo več pisati o raznih sporih, ki so nastali na Poljskem v zvezi z nemško manjšino in da dobiva vedno bolj vtis,
da nemška javnost ne smatra kot perečega samo vprašanje priključitve (idanska, marveč tudi položaj nemške narodne manjšine na Poljskem sploh.
Iz Rima oster opomin Poljski
Rirt, 16. avgusta. AA. DNB: »Ce |e treba danes rešiti evropski mir, potem morajo svoje stališče spremeniti demokratie, nikakor pa ne Nemčija in Italija.« S temi betedaml odgovarja list »MessagerO« na londonske in pariške trditve, da utegne Italija v zadnjem trenutku prevzeti kako posredovalno akcijo, Nemčija in Italija, poudarja list, nimata kaj iprementi v stališču, katerega sta zavzeli, najmanj pa Italija, ki bo za primer splošne vojne kot vselej izpolnila svojo dolžnost. List opominja Poljake, za katere ne obstoji nobena druga možnost, kakor pogajanja z Nemčijo, ie ne žele propasti v »b o r b i Titanov«, kateri pa niso dorastU »Nihče n« misli na to,« pravi list dalje, »da bi oškodoval gospodarske koristi Poljske. Toda Polica mora biti na ja«nem, da tako velika sila, kakor je Nemčija, ne more večno trpeti žalitve suverenittte
kakor s« je to dogalelo do sedaj i Gdanskom ht pri
čemer je Hitler že dostikrat dal dokaz za svojo nenavadno potrpežljivost«.
Poljski poslanik pri Hallfaxn
London, 16. avgusta, b. Poljski poslanik v Londonu g. Raczinski je bil danes sprejet pri zunanjemu ministru lordu Halifaau. Diplomatski in politični krogi pripisujejo tem razgovorom velik pomen, ker poljska vlada zahteva, da se pri sestavi zavezniške pogodbe med Poljsko in Anglijo točno določi tudi pojem neposrednega napada. Poljski veleposlanik je verjetno predložil mnenje svoje vlade glede tega vprašanja.
Krvavi spopadi na gdanski meji
Varšava, 16. avgusta. AA. Havas: Pooblaščeni poljski krogi potrjujejo, da je nocoj prišlo do incidenta na meji med Poljsko in Gdanskom v bližini vasi lloling Pri tem incidentu je bil ubit poljski obmejni stražnik Rozwadowski. Preiskava dozdaj še ni mogla ugotoviti, ali je kraj. na katerem je padel Kozwadowski na ozemlju Gdanska. Ni pa izključeno, da je poljski vojak prekoračil po pomoli mejo ter da je zašel na tla svobodnega mesta. V tujih krogih v Varšavi prevladuje vtis, da ta incident ne bo imel nobenega posebnega vpliva na odnošaje med Poljsko in Gdanskom ter da bcela obe strani smatrali ta incident kot
Pogajanja v Moskvi so razširjena na vojaško zvezo
proti Japonski
Sovjetija zbira močne čete na Daljnem vzhodu
PoM&ai supiski
Mir na zunaj in sporazmi na znotraj!
Glavno glasilo JRZ »Samouprava« objavlja sledeče: Velik greh je, če kdo » današnjem trenutku skuša ovirati s izmišljenimi ia razburjajo rimi vestmi človeka, ki dela na resnem ia sbče
koristnem narodnem delu. Bolj kot kdaj, moramo biti danes ustvarjajoči in se ne smemo dati voditi od osebnih čustev in razpoloženju. Moramo liltl kolikor mogoče nepristranski, potrpežljivi in mirni. Ne smemo niti širiti niti verjeti vestem, ki ne prinašajo državi in narodu nobene koristi, ampak nasprotno, lahko škodujejo tako v političnem kakor v gospodarskem oziru. Dve stvari navdihujejo sedanjo vlade in predstavljajo osliče wh njenih političnih prizadevanj, te se: mir na zunaj in sporazum na znotraj. To sta dve oeromiii in vekovni nalogi in mi moramo vlado v teh nalogah podpirati brez ozira na vero, pleme in stan ter na svoje zasebne ideologije. V našem narodnem in državnem življenju sta ti dve stvari središči, okoli katerih se vse vrti in od katerih je vse odvisno, tako srera države, kakor naši zasebni interesi.
0 sporazumu
Tudi dane« jugoslovanski tisk ne prinaša nobenih konkretnih ve.ti glede »|>orazuiiia, to je, na kateri točki se nahajajo razgovori oziroma pogajanja med g. Cvetkovičem in dr. Mačkom in kdaj utegnejo biti zaključeni. Pač pa čilaino v »O h -z o r u - brzojavko z Bleda od 11. t. m, ki se glasi : Po vrnitvi ministrskega predsednika na Bled pričakujejo, da se IkmIo (»ogajanja za sporazum še v teku tega tedna zopet začela. Trdijo, da se bodo te dni vnovič sestali strokovnjaki in razpravljali o onih vprašanjih glede pristojnosti države na eni strani in hrvatske oldasti na drugi strani, glede katerih se soglasje še ni doseglo. V blejskih političnih krogih menijo, da lx>do razgovori, ako se bodo nadaljevali ta teden, v najkrajšem času v toliko razbistrili politični položaj, da se bo jasno videlo, kakšne rezultate je mogoče pričakovati. Vladni krogi sami pa so optimistično razpoloženi in napovedujejo skorajšnji srečen konec pogajanj. Pravijo, da so glavne ovire premagane in da ni razlogov, da ne hi verovali, da se sporazum ne bi mogel zaključiti v najkrajšem Času. (Po naših zanesljivih informacijah <>o se strokovnjaki zopet se=tali v sredo 16. t. m. — Opomba ured.)
>Obzor< prinaša uvodnik, v katerem odgovarja na vprašanje javnosti, zakaj v vprašanju sporazuma položaj še ni poginoma razjasnjen. Ljudje so nekoliko vznemirjeni, ker so celo inozemski listi razglašali z vso gotovostjo, da bo sporazum že te dni gotov, pa so sedaj nekoliko razočarani, ker je nastal zopet premor. ,Obzor« nalo odgovarja, da so vsi ti glasovi, češ da so dosedanji razgovori pokazali, da do sporazuma sploh ne bo prišlo, ali pa da bo iiodpisan šele po dolgih razgovorih. neosnovani. Zakaj stališče obeh strank je popolnoma pojasnjeno, tako da bo do sporazuma moralo kmalu priti. Znano je, piše »Obzor«, da »o se pogajanja začela na kompromisni podlagi in pa v okviru sedanje ustave. Dr. Maček je veliko odnehal (pravi namreč »Obzor«) in sicer v nasprotju s sporazumom, ki ga je bil 1. 1937 skleni! s srbsko o[>ozieijo in pristal na to, da se ustava /.UMikrat ne spremeni. Dr. Maček pa je šel še dalje in je pristal na to. da se nekatera vprašanja razmejitve med Srbi in hrvatsko ohlastjo in )>a kompetenc hrvatske oblasti, v katerih se obe stranki nista mogli do sedaj sporazumeti, odložijo na poznejši čas, ko se bodo uredila vsa naša notranja vprašanja. Spričo tolike odjenljivosti, meni »Obzorc, je |»ot do sporazuma prosta. Drugo vprašanje je, kdaj bo sporazum dosežen. »Obzor« pravi, da notranje in zunanje razmere silijo k čim prejšnji rešitvi. Hrvatski politiki sami so prepričani, da moramo še pred koncem tega meseca priti do sporazuma. »V resnici« — zaključuje »Obzor« svoj članek — »je predvsem v interesu vrhovne državne oblasti, da premagamo sedanji položaj. Tisti hegenionisti pa. ki želijo ohraniti sedanje stanje, naravnost ogrožajo drža-\o, ko motijo hitro zaključitev sporazuma.«
Drugi članek, ki ga je vredno beležiti, pa objavlja dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski d n e v-n i k«. Ta se namreč obširno bavi z brošuro hel-grajskega univerzitetnega prof. dr. Arandjelovič«, ki smo .jo omenili v predzadnji številki našega lista. Arandjelovič se Izpoveduje za tcderalista, ki zagovarja srbski, hrvatski in slovenski del države, torej državno zvezo treh enakopravnih narodov, v kateri pa Srbom daje oltsežen teritorij, ki l>o njegovem mnenju Srbom pripada narodno in zgodovinsko. »Hrvatski dnevnik« zaradi tega prof. Arand|eloviča zelo astro prijema in mu odreka vsako zgodovinsko znanje. Trdi, da je Bosna bila docela hrvatska, ker je bila šele pozneje posrb-Ijena po vselitvi. Sicer pa lo danes ni merodajno, atnpak je merodajna narodna zavest in značaj krajev, ki so v Bosni brez vsakega dvoma hrvatski. V Bosni živijo ljudje, ki se čutijo kot pravi Hrvati in kateri imajo pravico samoodločit-ve, kam hočejo pripasti. Toliko o vprašanju razmejitve. Sploh je zamisel prof. Arandjeloviča, pravi »Hrvatski dnevnik«, bolj hegemonistična nego federalistična. On bi rad Imel malo Hrvatsko zraven velike Srbije: v tem grmu tiči zajec. Toda na tako zamisel niti pravi Srbi ne morejo pristati, ker b| potvarjal* dejanske razmere. Kakor Dubrovnik pripada Hrvatom, ker je vedno nesporno bil hrvatski, tako ji pripadajo tudi tisti prebivalci Bosne, ki se sami izpovedujejo k hrvatstvu in njegovi kulturi. Le na osnovi tega principa je mogoče urediti državo po pravici.
Slej ko prej gleda na položaj optimistično belgrajska revija »Nezavisna tribuna«, ki vnovič piše, da moramo pričakovati lega dogodka v najkrajšem času. Pristavlja pa, da se sporazum nikakor ne srne smatrati za konec akcije za normalizacijo političnega življenja v naši državi, ampak da mora biti samo začetek novega življenja, ker sporazum ne sme ostati samo mrtva črka na papirju. Obe stranki si bosta morali prizadevali, da se sporazum pametno, lojalno in korenito realizira in baš tisli politiki, oziroma državniki, ki imajo več izkušnje v vodstvu državnih poslov, bodo imeli največ dolžnosti, da pri tem delu založijo vse svoje sile,
»Samouprava« pa prlnaSa svoje misli tudi glede sporazuma ln pravi, ds je v državi nekaj politikov, ki želijo, da bi sporazum doživel brodolom. Vzrok je v tem. ker 30 ogrožene njihove za-ebne koristi in ker hj ti politiki postali prave ničle, če se narodni sporazum podpiše. TI politiki širijo vesti, češ da do sporazum« sploh ne more priti, pa tako vznemirjajo in begajo ljudi. Da se to škodljivo delovanje prepreči, je trebs. da predstavniki stranke JRZ imajo Čim več sestankov in ljudstvu naslikajo pravi položaj. Treba je na ta način olajšati delo na sporazumu, ki bo prinesel državi in narodu največjo koriM-
Riga, 16. avgusta. AA. Štefani: Po poročilih iz Moskve zahteva sovjetska vlada od britanskih in francoskih vojaških delegatov, da 6e jasno izrečejo, kaj bosta Velika Britanija in Francija storili in kako bosta pomagali Sovjetski Rusiji, če bi prišlo do japonsko-sovjetske vojne. Francoski in britanski delegati niso odgovorili na to vprašanje, ker ne marajo obvezati svojih držav. To so prve težkoče, ki so sc pojavile v moskovskih pogajanjih.
London, 16. avgusta. AA. (Reuter.) Sovjetska tihomorska letalska eskadra ima velike vaje v okolici Vladivostoka. Istočasno imata \aje tudi moskovska in pelrovgradska eskadra. V petek 18. t. ni. bo v vseh važnejših mestih v Rusiji prirejen »letalski dan«. Pri tej priliki bodo tudi velike parade vojnega letalstva in številne druge prireditve.
Japonske grožnje!
»Ako pojde Rusija proti Nemčiji -gredo Japonci proti Rusiji«
London, 16. avgusta. AA. Havas: Po Izjavah japonskih krogov v Londonu, bi se japonsko stališče glede morebitne evropske krize imelo določiti predvsem na podlagi stališča Rusije,
Če bi n. pr. nastala vojna zaradi Gdanska in bi Rusija stopila na stran zahodnih velesil, Japonska ne bi mogla ostati nevtralna in bi morala napovedati Rusiji vojno. Če bi pa Sovjeti ostali nevtralni, bi tudi Japonska ne stopila v vojno. V tem naj bi bil kompromis, ki ga je Arita dosegel med ekstremisti in zmernimi člani vlade kljub prizadevanju držav osi, zlasti Italije, ki je poudarjala strateško važnost Japonske, kajti japonsika udeležba v vojni bi vezala v Tihem occanu precejšen del britanekega brodovja, ki bi sicer moglo poseči v vojno v Sredozemlju. Naj bo že kakorkoli, nedvomno je, da ima negotovo«t, ki jo Japonska kaže glede svojega stališča za primer evropske vojne, v znatni meri služiti kot pritisk na Anglijo v sedanjih pogajanjih. V tem pogledu vlada kljub pol-uradnim izjavam raznih japonskih osebnosti v japonskih krogih vtis, da bi se mogel doseči modus vivendi v vprašanjih, ki so v zvezi s Tiencinoin, posebno glede denarstvenega problema.
Amerika vedno huje proti Japonski
Tokio, 16. avgusta. A A. aII vas: Agencija Do-mej sporoča, da računajo v japonskih uradnih krogih s tem, da pripravljajo Združene države uredbo za prepoved izvoza vojnega materiala na Japonsko. Zato na Japonskem ne čakajo, da bi jH>lekla veljavnost pogodbe za trgovino in plovbo, katero so Združene države nedavno odpovedale. Predsednik Gaimusa se je bavil z izjavo, ki jo je dal s tenf v zvezi državni podtajnik Samuel NVells in pristavil, da še ni dobil nobenega potrdila za to izjavo. Ce je pravilen zaključek, ki smo ga potegnili iz te izjave, je dejal predsednik Gaimusa, in čo bi potemtakem nastopila prepoved izvoza vojnega materiala na Japonsko, potem bi to pomenilo prestopek proti duhu i>ogodbe za trgovino in plovbo, ki je še danes v veljavi, in prav tako bi pomenilo tudi kršenje nevtral-nostnega zakona. Toda ta ukrep bi pomenil podaljšanje vojnega stanja med Japonsko in Kitajsko. V finančnih krogih mislijo, pravi agencija Domej, da je prepoved izvoza orožja in streliva dvorezen nož, i<ajll s to prepovedjo bi bili težko prizadeti tudi interesi ameriških izvoznikov petroleja in železnih proizvodov.
Tiencln. 16. avgusta. AA. (Havas.) Generalni konzulat Združenih ameriških držav v Tiencinu je pismeno protestiral pri japonskem generalnem
Moskva, 16. avgusta. AA. Havas: Po poročilih, ki se med seboj ujemajo, sovjetska vlada znatno pomnoinje svoje čete na Daljnem
v z h o d n. To je v zvezi z boji v zunanji Mongoliji. Ojačenj« se pa nanaša samo na čete, ki »o zbrane vzhodno od Urala. Potniki, ki so prihajali z Daljnega vzhoda, so opazili vojaške transporte do Svedrovskcga. V Srednji Rusiji niso opazili vojaškega gibanja. Dalje se zdi, da igra general Stern,
konzulu zaradi incidenta, ki se je pripetil gospe Riccards, ko je hotela iti v angleško koncesijo s košaro zelenjave. Kakor je znano, je Japonski stražar izvedel preiskavo pri ge. Riccardo, nato pa ji je dal klofuto, ko je hotela spet vzeti svojo propustnico, ki jo ji je bil japonski voiak vzel. Ameriški konzul je zahteval, da mora biti ta stražar kaznovan in da se objavijo nova navodila vojakom, ki straži jo dohode v koncesije tako, da bodo ameriški državljani naleteli na tak postopek, kakršnega so upravičeni pričakovati od vojakov prijateljske države. Ameriška trgovska zbornica je imela ob tej priliki sejo in je po razpravi o incidentu sklenila počakati na posledice protesta, ki ga je vložil generalni konzuL
Honkong
odrezan od Kitajske
Sanghaj, 16. avgusta. AA. (DNBJ Japonci so izkrcali svoje čete na vzhodni obali Biserne reke, prav blizu ozemlja Kaldun Hankong, ki so ga Angleži vzeli v najem. Potem ko so japonska letala bombardirala postojanke kitajskih neregulaN nih čet, so japonske čete napredovale brez odpora. Že po nekaj urah so japonske čete zasedle naselje Sum-Hun, ki se nahaja na progi Kauldun-Kanton. S to operacijo je polotok, ki stoji pod angleško upravo, že na pol odsekan od Kitajske. Dve angleSki četi sta zasedli obmejni odsek angleškega ozemlja. Številni oboroženi kitajski begunci so pobegnili na angleško ozemlje. V angleških krogih se boje, da bi utegnila biti njihova kolonija popolnoma odrezana od zaledja, kajti Japonci že gospodarijo na morju.
Z Bleda
Bled, 16. avgusta.
Zadnji čas, ko prebiva na Bledu predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, je politično življenje na Bledu ponovno oživelo. Predsednik vlade stanuje sedaj v hotelu »Toplice«. Včeraj sta prišla na Bled finančni minister Djuričič in minister brez listnice Mlljuš.
Na Bledu prebiva tudi minister za vojsko tn mornarico armadni general Nedlč, ki je prispel semkaj v spremstvu svojega kabinetnega šefa polkovnika .fevremoviča.
Včeraj dopoldne je bila konferenca v hotelu »Toplice«, ki ji je predsedoval ministrski predsednik Cvetkovič. Proti večeru se je pripeljal iz Ljubljano tudi minister brez listnice Maštrovif. Minister Maštrovič odpotuje jutri nazaj v Belgrad. Danes pa smo opazili na Bledu tudi ministra dr. Miho Kreka, ministra g. Snoja in bivšega ministra in predsednika skupščinskega finančnega odbora Magarašeriča. Vsi trije so se okoli poldneva vrnili nazaj v Begunje, kjer so gostje predsednika senata dr. Korošca.
Na Bledu je bil dva dni tudi eden Izmed prvakov IISS, g. Ivan Pernar. Govoril je tudi z ministrskim predsednikom Cvetkovičem. Danes so prispeli na Bled senator Miloš Dragov!?, poslanec Dragi Zivkovič in bivši niški župan in poslanec Kadulovič.
Proslava obletnice bitke na Ceru
Belgrad, lfl. avgusta, m. V Belgradu so priprave za proslavo bitke na Ceru v polnem teku. Na proslavo se bodo prinesle z Oplenca tudi zastave vseh polkov, ki so se udeležili I. 1914. slavne bitke na Ceru. Zastave bodo prinesli v petek, dne 18. t. m. najprej v Belgrad, kjer bodo v elav-
bivši poveljnik prve armade Daljnega vzhoda, še zmerom pomembno vlogo. V zvezi s tem to opazili, da je list »Krasnoja Znamja« objavil 6. avgusta naredbo na prvo armado s podpisom novega poveljnika generala Popova, obenem pa tudi poslanico, ki jo je general Stern poslal kot čestitko Popovu v svojem imenu in v imenu prve armade. Zdi se, da je Popov scf generala Sterna.
dogodek, Id mu ob sedanjih razmerah nI treba pripisovati kakega posebnega pomena.
Varšava, 1«. avgusta, b. 1'ollske oblasti so zaprle poljsko-nemško mejo v 6lezl.fl za krajevni promet, ker Je hotelo nekaj članov narodno-socia-llstlčnih organizacij pobegniti v Nemčijo, da bt se izognili aretaciji.
»Timesov« mirovni načrt
London, 16. avgusta, b. Današnji »Times« podčrtule v uvodniku, da je prava naloga fronta miru, da »e čimprej dosežejo diplomatski In vojaški sporazumi med članicami fronte miru, ker bi prišla ta fronta potem pred svetovno javnost s tvornim mirovnim načrtom. Po eventualni bodoči vojni bi se itak morala sestati mirovna konferenca ter je mnogo bolje, da se ta konferenca sestane še pred novo svetovno vojno. Mirovni načrt »Timesa« obsega sledeče točke:
1.	Vsestranska razorožitev naj bo kot predpogoj za dolgo dobo miru na svetu.
2.	Spremeniti je treba pojem »življenjski prostor«. Ta pojem se ne sme tolmačiti tako, kakor ga razumevajo danes, namreč da velja samo za velike narode.
3.	Cehom je treba dati pravico samooprede-lltve. i
4.	Rešiti je treba kolonljalno vprašanje.
K tem štirim točkam dodaja »Times« še sledeče: Upravičene zahteve po kolonialnih področjih se lahko rešijo in se tudi morajo rešiti, na da bi se bilo treba vračati k gotovim koncepcilam, da morajo biti narodi predmet izmenjave. Kolo-nijalna vprašanja se tudi ne smejo IzvrSevati t orožjem v roki, kajti države, ki so članice fronte miru, so pripravljene mobilizirati vse svoje sile in energijo, da preprečijo poskus nasilja nad katerimkoli v Evropi. V zvezi s Poljsko list izjavlja, da je prav tako jasno, da bodo Anglija in njeni zavezniki brez pomišljanja stopili v vojno, te bi Nemčija napadla neodvisnost Poljske.
Svarilne besede predsednika Poljske
Variava, 16. avgusta. AA. Pat.: Ko je odgovarjat na govor, s katerim ga ie v Vilnu pozdravil poveljnik legionarske divizije, katera je proslavila svojo 25 letnice, je predsednik poljske republike poudaril veliči-i no in tradicijo te enote, ki nosi ime velikega maršala. »Zvesti idejam Pilsudskega bodo nudile naše oborožene sile nezlomljiv odpor vsem poskusom pri« tiska In pretenj«. Na koncu je predsednik repub!:i<e izrazil prepričanje, da bodo legionarske divizije še naprej gojile te odlike.
nostnem sprevodu prenešene v bojevniški dom. Iz bojevniškega doma jih l>odo pa pripeljali v ša-bac, kjer jih bo pričakoval patrijarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo z duhovščino. Proslave cerske bitke, ki bo v soboto 19. L m., so udeleži tudi predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič z vsemi člani kraljevske vlade. Poleg drugih prisostvujejo proslavi poveljnik prve srmadne oblasti, armadni general Milorad Petrovič, poveljnik drinske divlzijske oblasti in načelnik štaba, poveljniki polkov In vojaških okrožij iz področja drinske dlvizijske oblasti. Proslave se bosta udeležila tudi ban drinske banovine in ban donavske banovine. Udeležbo na proslavi je .napovedalo tudi več članov diplomatskega zbora.
Osebne novice
Hclgrad, 16. avgusta m. S kraljevim ukazom sla postavljena zu višjega veterinarskega pristava
6.	pol. skup. dr. Franjo Kovač pri okrajnem na-čelstvu Ljubljana-okoliea, za višjega vet. pristava
7.	pol. skup. pa dr. Slavko Malenšek pri okrajnem načelstvu Laško.
Z odlokom glavnega ravnatelja državnih železnic so prestavljeni po potrebi službe: Jožef Srakar s postaje Ljubljana-šiška na postajo Ljubljana, Jakob Vrečko s postaje Brezno-Ribnica za šefa postaje istotam; Rudolf Novak s postaje Domžale na postajo Kamnik, Vladislav Batista s postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju na postajo Kresnice, Valter Šušterilš-Cepirlo s postaje Rajhenburg na postajo Sevnica, Zivadin Petrovič s postaje Rogatec na postajo 2lrovnica, Ivan Zibert s postaje Grosuplje na postajo Ptuj, Janez Jenko s postaje Kamnik na postajo Domžale, Rudolf Mekina s postaje Žirovnica na postajo Kranjska gora, Bogomir Rebinger s postaje Radohova vas na postajo Rimske toplice, Albin Zor s postajo Ponikve na postajo Brezno-Ribnica.
Po prošnji: Alojzij Jovan s postaje Kresnice za šefa iste postaje, Franjo Gerlovič s postaje Zagorje na postajo Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Ivan Pogačnik s postaje Brežice na postajo Lesce-Bled, Leo Lenart s postaje Videm-Krško na postajo Gornja Radgona, Aleksij Kononenko s postaje Ptuj na postajo Celje, Mllenko Stanič s postaje Brezno-Ribnica na postajo Mokra gora na področju sarajevskega žel. ravnateljstva, Matevž Kojig s postaje Pragersko na postajo Maribor, Štefan Premzelj s postaje Pragersko na postajo Maribor, Ivan Razberger s postaje Petrovgrad na postajo Novo mesto, Jože Knehtl s postaje Sevnica v kurilnico Maribor, Alojzij Šabec s postaje Do-bova na postajo Rajhenburg, Janez šušteršič s postaje Kranjska gora na postajo Rogatec, Franc Obran s postaje Velika Loka na postajo Ormož in Franc šabeder s postaje Celje na postajo Maribor.
Nadalje so prestavljeni: Ivan Košir s kurilnice v Karlovcu v kurilnico Ljubljana, Jožef Hert-ner Iz kurilnice Orašac v kurilnico Ljubljana, Franjo Višnja s postaje Vinkovcl na postajo Hor-goš In Jakob Klinar s postaje Petrovgrad v gradbeni oddelek železniškega ravnateljstva Belgrad-sever.
Belgrad, 16. avgusta, m. V Slovenijo je odpotoval na počitnice poleg ostalih politikov »udi prvak bivše demokratske stranke Božidar Vlsjič, ki bo svoj letošnji dopust preživel v Planici pri Ratečah.
Španska vlada se počasi seli v Madrid
Madrid, 16. avgust* AA. DNB: Dela za obnovo porušenega dela Madrida »o že toliko napredovala, da «e je že pet ministrstev, in sicer ministrstvo za delo, zn javna dela, za ljudsko vzgojo, za pravosodje in za finance preselilo iz Santandcja Victorie in Burgosa v Madrid. Za aedej se nahaja v Burgonu še poglavar države, ministrstvo zunanjih m notranjih zadev tar vojno ministrstvo. V Bilbau se pa nahaja še trgovinsko ministrstvo, v Valladolidu pa kmetijsko ministrstvo. Računajo pa, da se bodo v najbližjem času tudi ta ministrstva preselila v Madrid.
Zemunska vremenska napovedi Hladneje bo. Prevladovalo bo vedro vreme v zapadnih krajih in na vzhodu, pretežno oblačno • krajevnimi ne« vihtami pa bo na jugu.
Sovjeti pošiljajo čete na Vzhod
Nove spremembe v poveljstvu sibirske armade
Zaključek gasilskega kongresa
Gasilske praznike so zaključili nočni ognjemet, mogočen sprevod skozi mesto, sv. maša na Kongresnem trgu
in veličastne gasilske vaje na Stadionu
Prva dva dneva II. jugoslovanskega gasilskega konc res ,-t sta bila posvečena strokovnemu delu in medsebojni preizkušnji, sposobnosti in znanju posameznih članov in rojev. Zadnji dan pa naj bi prinesel z mogočno manifestacijo široki javnosti prepričljiv dokaz « strumnosti in moči naše gasilske organizacije. Zato ni čudno, če je bil zadnji dan višek kongresa.
Veličasten ognjemet
Že na predvečer praznika se je začela prva večja prireditev, za katero se je vsa Ljubljana močno zanimala. K ognjemetu na Stadionu v ponedeljek zvečer niso le pohiteli tisoči udeležencev kongresa, ampak še več Ljubljančanov, ki niso hoteli zamuditi veličastne igre luči. Po Dunajski cesti se je dolgo uro valiia reka ljudstva in se zlivala v sladionsiko areno in na nabrežine. Za ognjemet je bila polovica Stadiona iz tehničnih in požarno varnostnih razlogov prazna, zato pa je bila druga tem l>olj nabita. Kmalu po 9 se je na Stadionu zbralo okrog 20.000 gledalcev, na častni tribuni pa so se zbrali starosta Gasilske zajednice kraljevine Jugoslavije minister g. Franc Snoj, ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen, ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič in starosta Gasilske zajednice dravske banovine g. dr. Kodre. Na tribuni so bili zbrani tudi številni poslanci, vsi inozemski delegali in številni jugoslovanski gasilski predstavniki. Ko so začele pokati prve rakete in sipati e temnega neba zvezdice in raznobarvne lučke, se je množica, ki je nestrpno pričakovala začetka, presenečeno oddahnila. Ves dolgi spored ognjemeta se je razvijal v lepem redu in žive slike, ki so sledile ena drugi, so še povečavale lepoto prireditve. Posebno veselje so gledalcem napravile vedno pisane rakete, ki so stresale raznobarvne kroglice v gostih snopih. Najlepše pa so bile rakete, ki so razpršile na stotine srebrnih zvezdic, tako da so imeli gledalci vtis kakor da ee vsiipajo nanje zvezde z neba. Lepe so bile simbolične slike. Najprej je zagorel ogromen gasilski grb z jubilejno letnico. Ves grb je gorel v rdečem bengaličnem ognju, lelnica pa v zelenem. Lep učinek je dosegla tudi 9 m visoka slika sv. Flofijana, ki je zažarela v zeleni bengalični luči in je imela rdeče ožarjeno ozadje. Ves Stadion pa je navdušeno vzklikal in ploskal, ko je zagorela v lepem modrikastozelenein soju mogočna slika Nj. Vis. kraljeviča Toniislava v gasilskem kroju. Slika sama je bila izredno učinkovita. Tisoči in tisoči gasilcev pa so ob tem pogledu navdušeno vzklikali svojemu pokrovitelju. Lepa živa slika je bil tudi velik slap. v katerem so padale bleščeče zvezdice, kakor ognjena reka in razsvetlile ves Stadion z močno belo svetlobo. Učinkovit je bil tudi gasilec v zeleni barvi. Za konec sta v živi sliki zažarela Pat in Pataehon v rdeči luči in z veliko vnemo gonila slaromodno črpalko. Med posameznimi odmori, ki so nastajali med živimi slikami, pa so se vsipale z neba številne rakete, svojstveno po svoji zamisli in učinku. Za slovo se je z rdečim napisom predstavila še tvrdka Pyrota — Celje, ki je pripravila \epi ognjemert. Pa ne samo gledalci na Stadionu, ampak tudi drugi prebivalci Ljnhljane so zasledovali ognjemet z velikim zanimanjem in vse vzvišene točke, kakor ljubljanski nebotičnik, ljub-lianski grad, Bellevue in Rožnik so doživeli la večer pravi naval radovednežev, ki so si iz daljave ogledali zanimivi ognjemet. Občinstvo je od večerne prireditve odšlo prav zadovoljno in vsi so bili trdno prepričani, da so gasilci dobro dokazali, kako znajo vsestransko ravnati i ognjem, pa najsi ga gase ali pa napravijo.
Dež je ponagaja*
Ko se je na praznik zdanilo in napočil najvažnejši dan kongresa, je stanoviten dež, ki ni ponehal od ranih ur, obelal preprečiti najlepše slovesnosti kongresa. Šele okrog 9 je dež ponehal in mnogi so že mislili, da je sprevod šel po vodi, ko so zvočniki hitro organizirali vse udeležence in jih sklicali na sprevod, ki je bil za eno uro preložen. Pa se je izkazala v pičli uri vsa strum -nost in discipliniranost naše gasilske organizacije. Z vseh koncev so hiteli gasilci na zbirališča in med njimi mnogi, ki so bili premočeni do koze.
Slavnostna tribuna
Kmalu po 9 uri dopoldne so se začeli zbirati na slavnostni tribuni na Miklošičevi cesti najodlič-npjši zastopniki oblasti in organizacij, ki so s svojo navzočnostjo zelo povzdignili to veličastno gasil-sk manfestacijo. Med temi so bili: predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister za telesno vzgojo Djuro Cejovič, ministri brez listnice Maštrovič Ante, Miljuš Branko in Snoj Franc, ki je kot starešina vsega jugoslovanskega gasilstva tudi predsednik vse ljubljanske prireditve. Poleg zastopnikov vlade so bili ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, gostitelj kongresa ljubljanski mestni župan dr. Juro Adlešič, zastopnik predsednika senata dr. A. Ko-tošca senator Schaubach, senator dr. Kulovec, •odpredsednik narodne skupščine Alojzij Mihel-cič, zastopnik predsednika apelacijskega sodišča dr. Lovro Mastnak, župani samostojnih mest in podeželskih občin, med njimi predsednik Županske zveze Nande Novak, upravnik mesta Belgrada Dragoslav Lazič, vršilec dolžnosti šefa Centralnega presbiroja Boško Bogdanovič, inženir Vuk Aračič, načelnik v ministrstvu za telesno vzgojo, polkovnik Ljubomir Živanovič. nadalje stalni delegat gasilstva v vojnem ministrstvu podpolkovnik Ceda Jančič. načelnik v ministrstvu za telesno vzgojo prof. Ulaga. predsednik Kmetijske zbornice banski svetnik Steblovnik in še mnogi drugi odlični predstavniki javnih ustanov. Na levi strani tribune so se zbrali v velikem številu narodni poslanci iz vseh krajev države, dalje zastopniki javnopravnih ustanov, med njimi predsednik OUZD inž. Sodja. ravnatelj Zadružne zveze poslanec Fran Gabrovšek, zastopnik »Slovenčevega« Uredništva urednik Franc Terseglav, veliko šte-
vilo časnikarjev in drugih gostov, ki so želeli od blizu videti to redko vsedržavno gasilsko slavnost. Na desni strani tribune so zavzeli mesto inozemski zastopniki gasilskih organizacij, med njimi kurat angleške gasilske zveze Rev. Luscomhe. zastopnik nemških gasilcev Karel Wolf, zastopnik italijanskega gasilstva Latino Barrheretti, zastopnik Madžarov dr Ronrsik. Poleg njih so na tem delu tribune bili odliorniki gasilske zajednice in pripravljalnega odliora ter mnogi zaslužni člani gasilskih organizacij po vtej državi.
Nekaj minut preden je po Miklošičevi cesti stekel val sprevoda, se je pripeljal zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma brigadni general D o d i č. Vsi navzočni so ga navdušeno pozdravili, godba pa je zaigrala državno himno, ki so jo vsi prisotni stoje poslušali. Pred visokega zastopnika je stopil minister Fran Snoj v gasilskem kroju in ga v imenu kongresa toplo pozdravil in naprosil, da Nj. Vel. kralju in vsemu kraljevskemu domu izrazi vdano zahvalo jugoslovanskih gasilcev za to veliko pozornost.
Sprevod
Okrog 10 se je začel veličastni sprevod, ki je nad eno uro neprekinjeno tekel iz Aleksandrove po Tyrševi, Masarykovi in Miklošičevi cesti čez Marijin trg na Kongresni trg, kjer se je gasilstvo zbralo k sv. maši. Sprevod je bil veličastna slika razširjenosti in strumne organiziranosti vse gasilske organizacije. V taki moči gasilstva še nismo imeli prilike videti. Pokazalo se je, da je to velika sila v našem nacionalnem življenju, ki pomeni močnega činitelja v vzgoji našega naroda.
Sprevod je začela skupina fanfar s krasno državno zastavo. Nato je prišla prva skupina z velikanskim kipom sv. Florijana, patrona gasilcev. Ob strani Miklošičeve ceste je neprestano igrala vojaška godba, ki je poživljala korak številnim strumnim gasilcem in skupinam, ki so se brez konca valile od kolodvora sem.
V prvem delu sprevoda so bile skupine iz naj-oddaljenješih krajev države, tako iz Belgrada, vrbaske, primorske, drinske, zetske, dunavske, mo-ravske in vardarske banovine. Med njimi so bile lepo razvrščene godbe in narodne noše iz teh pokrajin. Bila je to silno pisana reka, ki jo je občinstvo na obeh straneh širokih ulic navdušeno pozdravljalo. Nad glavami urejenih vrst so se ponosno vile dragocene zastave v slogu južnoslovan-skega umetnega tkalstva, nekatere med njimi so bile dragocene po svoji starosti in slavnih spominih ter bogatih zlatih vezeninah. Številno so bile zastopane gasilske čete iz dunavske banovine. Vrli Vojvodinci so se okrasili z žitnim klasjem. Njih zastave in prapori so nosili lepe vence iz žitnega klasja! Pač zunanji simbol o plodnosti lepe in bogate vojvodinske zemlje. Tuje delegacije so naravnost občudovale te skupine. Med njimi so bili pomešani Srbi, Hrvatje in tudi mnogi Slovenci. Vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja.
Nato so se začele vrstiti posamezne gasilske župe, razdeljene v čete in roje iz dravske banovine, in sicer kar po abecednem redu po okrajih.
Vsi okraji so se z veličastnimi zastavami razvrstili pred strmečimi gledalci. Gasilska vojska je strumno korakala v strnjenih osmerostopih, brez vsakega prestanka, v krasnem redu kot veletok, ki mu noče biti ne konca ne kraja.
Sredi te množice gasilskih krojev samarijank in naraščaja so se po ulici pripeljale skupine gasilskega orodja. Obenem ie bil to zgodovinski pregled razvoja gasilstva pri nas. Štirje gasilci so samotež pripeljali dve brizgalni. najstarejše vrste, ki eta že Bog ve kdaj skromno sipali vodo na goreče domove, danes pa eta dragocen spomin gasilskih pričetkov pri nas.
Nato so prišle skupino z novejšim gasilnim orodjem, hrizgalnami, lestvami, cevmi, od prvega napredka pa do najmodernejše dobe, ki je bila zastopana z dolgo vrsto motornih brizgalnic.
Veliko pozornost sta vzbudili dve brizgalni na paro, ki sta bili zakurjeni in sta na skromen način razodevali svoj preprosti sestav.
Ko je ta zanimiva skupina odšla mimo, so se spet odprle zalvoruice ljudske množice. Prišel je drugi del sprevoda gasilskih vrst, od okraja Ljub-ljana-okolica do okraja Šmarje pri Jelšah. Tudi ta del je živahno prekinjen z godbami in zastavami od najstarejših pa do najnovejših v modernem slovenskem slogu. Kakor na občinstvo na obeh straneh ulice, tako je sprevod tudi na visoke predstavnike na slavnostni tribuni napravil najmočnejši učinek.-Največjega priznanja pa so bile deležne narodne noše, ki so sr, v pisani reki pomikale po ulici. Med njimi so bili zastavni fantje, otroci, brhka dekleta v zlatih avbah, žene v pečah, halo-ška dekleta, panonske narodne noše, narodne noše Bele Krajine in celo iz Mežiške doline.
Ves sprevod je šel mimo častne tribune eno uro in četrt. 9000 gasilcev, samarijank in naraščaja v krojih je korakalo v pestrem sprevodu, v katerem je bilo 147 zastav in 19 godb.
Na Kongresnem trgu
i
Ko je minil ta veličastni prizor, ki je trajal nad eno uro, 80 slavnostni gostje s tribune odšli na Kongresni trg, kjer je bila že v najlepšem redu zbrana ogromna in nepregledna množica gasilcev in drugih skupin sprevoda. Za slavnostnimi gosti je vdrla na Kongresni trg tudi gosta množica gledavcev in kmalu je bil ves prostor med univerzo in Zvezdo od nunske cerkve do Glasbene Matice nabito poln vernikov.
Na stopnišču znamenja Sv. Trojice pred nunsko cerkvijo je stal lep oltar, ki so ga za to veličastno priložnost bogato okrasili. Nekoliko pred oltarjem so bili postavljeni stoli za častne goste, ki so jih do zadnjega zasedli.
Sveta maša
Pogled na Kongresni trg je bil nekaj edinstvenega. Na pločniku pred nunsko cerkvijo je stala močna fronta narodnih noš, okrog spomenika sv. Trojice so se v polkrogu razvrstile gasilske zastave in prapori, od spomenika navzdol pa tja do Filharmonije so stale goste vrste gasilcev. Ves Kongresni trg je bil nabito poln.
Ob pol 12 je stopil na stopnišče pred nunsko cerkvijo prevzvišeni škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman in spregovoril:
Skof Rožman gasilcem
Gasilci! Vaša velika organizacija je zrastla iz one svete korenine, katero je Gospod Jezus Kristus vsadil v to dostikrat tako trdo in kruto življenje: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe< (Mt 22, 39).
Kaj hočejo te vaše čete — posajene po vsej naši domovini? Odgovor na to daje vaš gasilski pozdrav: »Na pomor!« Kjerkoli je pomoči treba, tam ste vi pripravljeni! Kdorkoli je pomoči potreben, temo ste vi na razpolago!
Ali je ogenj, ki pokončava bivališča ljudi in njihovo imetje; ali je voda, ki uničuje delo pridnih rok. ruši in podira poslopja; ali je potres, ki z blazno grozo napolni ljudi in jih hepa, ko njih hiše pokajo in se podirajo — ali pa sovražnik t nečloveški vojski napada mirne prebivalce zaledja — karkoli je, kar proti mirnemu in varnemu življenju ljudi — tedaj ste gasilci tu in pomagate reševati, vzbujate pogum in odpornost v obupanih in strtih srcih.
Nič ne vprašujete, kdo je. kakšen je tisti, ki ga je zadela nezgoda. Nič ne premišljate, da imate svoje delo, svoje dolžnosti. Bodisi po dnevn bodisi po noči, pustite delo, prekinete počitek, ne štedite s trudom, ne računate s povračilom, tvegate zdravje, tvegate celo življenje samo da bližnjemu pomagate. Samo na to mislite, na to vso svojo pozornost obračate, da čim prej, čim temeljiteje odstranite nevarnost, da je škoda tem manjša —
Ta vaša pripravljenost pomagati vedno in vsakomur je jasen, vsem umljiv izraz ljubezni dn bližnjega. One ljubezni, katero je Kristus postavil za temelj vseh človeških medsebojnih odnosov in ki je prav tako izraz nepokvarjene človeške na-
rave In ki jo je Kristus povzel v besede: »Vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim« (Mt 7, 12).
Ljubezen do bližnjega pa je snha veja, ki sadn ne more roditi, ako ne raste iz debla ljubezni božje. Ljubezen do bližnjega in ljubezen do Boga sta samo dve mogočni veji iz istega delila kakor je povedal Gospod: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, i vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki« (Mt 22, 37—10).
Gasilci! Pravilno in dosti globoko pojmovana slnžba v ljubezni do bližnjega dvigne vsakega člana na višjo etično raven, ga oplemeniti in spo-polni, da so mora to v vsem njegovem življenju poznati. Slnžba v prav pnjmova<ii ljubezni do bližnjega vzbudi v človeku najboljše in najplente-nitejše sile, ki so zmožne človeka razviti v popolnejšo osebnost, ki je sirer obče človeška a v globini vendar pristno krščanska, da zraste človek v oni duhovni lik, »ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice«.
S tem pa samo po srbi zamre ono škodljivo in napačno mnenje, da si naj gasilec za žrtve v službi ljubezni do bližnjega išče nadomestilo v
^Jt(drauJio
Tvojega otroka spadajo tudi
acdmvia^e
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
plitvih veselicah s pijačo in plesom, da »e « tem odškoduje za trdo delo bližnjemu v korist in da zbere materialna sredstva za času in potrebam primerno »premo svoje čete.
Kar se tiče materialnih sredstev, moramn se pač vsi zavedati, da v lastno korist nudimo gasilcem potrebna sredstva za opremo brez veselic, ki moralno več škodujejo kot morejo materielno v najboljših primerili koristiti.
Kar se pa tiče nadomestila za žrtve, mora prodreti spoznanje, da velikih žrtev gasilstva noben bežen užitek, nobena površna zabava ne more nadomestiti, ampak da je sad žrtev lastna duhovna rast in spopolnitev lastne osebnosti iu da je v tem za vsakega največje plačilo vseh žrtev. Žrtve iz ljubezni, ki končne v Bogu korenini, so ono toplo sonce, v katerem zorijo sadovi, ki v večnost trajajo in se z ničemer ne morejo nadomestiti.
S sluzim bližnjemu služi gasilstvo Bogn, najvišjemu Gospodarju, ki dovoli naravnim silam, da skušajo opraviti razdiralno in uničevalno delo, ki pa je obenem dal človeku sredstva in voljo, da se pred pretečimi nevarnostmi zavaruje, se jih ubrani in njihov« pogubno delo zavre — in tako iz po-drtin nova lepša in popolnejša dela gradi.
Gasilec z deli ljubezni do bližnjega medsebojne človeške odnose etično spopolnjuje, na krščanske temelje postavlja in tako Kristusa posnema in z njim sodeluje. Saj je Kristus v nedosegljivi popolnosti pokazal lastne žrtve za bližnjega, ko je svoje življenje dal za odrešenje in osvobojenje vseh nas, da je mogel njegov apostol Janez nam vsem zapisati besedo: »Na tem smo ljubezen spoznali, da je on dal življenje za nas, t u d i mi s m o dolžni, u b r a t e d a t i Življenje«. (I Jan 3, 16.)
Za služIm v ljubezni do bližnjega s Kristusom ima gasilec pravico do plačila. To plačilu ni samo hvaležnost ljudi in priznanje oblasti — marveč plačilo Onega, ki ne plačuje z minljivimi dobrinami, ki so nezmožne človeku žrtve poklica popla-
Gasilske čele korakajo po Dunajski cesti čati, a m pit k z večnim plačilom, s katerim povrača, kar smo Njemu samemu storili. Saj je dejal: »Resnično povem vam: kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmlajših bratov, ste meni storili.« (Mt 25, 40.)
V tem smislu naj Bog vas in vašo organizacijo blagoslovi, naj vam v službi bližnjemu oh strani stoji, da boste t ljubezni do bližnjega iz ljubezni do Boga napredovali v korist narodu in državi, se razvijali v neprestani duhovni rasti v popolnost krščanskega človeka sebi v srečo, Bogu v slavo. — Amen.
Deo gratias!
Krasne besede ljubljanskega vladike, ki so jih izvrstno nameščeni zvočniki ponesli do zadnjega kotička Kongresnega trga in po radiu po vsej deželi, so globoko dojmile zborovalce.
Po pridigi je škof ob asistenci kanonikov dr. Zupana in Šiške daroval službo božjo, med katero je igrala železničarska godba »Slona* pod vodstvom dirigenta Svetela. Krasen ie bil prizor pri povzdigovanju, ko se je priklonil cel gozd praporov okrog oltarja.
I
Sijajen film francoskega duha In franc. kulture! FIlm, ki glasno govori o potrebi miru in zbllianju vseh narodov!
Mir na Renu
Paii »ur le Rhtn po romanu IMerrea ('Minira. — 1)11« Parlo, Franrolse Riis«y, Mlrhele Alfa, John I,oder.
Predstave ob 16, 19 in 21 — KINO MATICA, tel. 22-21
i
L
Samo danes in jutri ob 16., 19. in 21. url. — Vesela dunajska opereta v režiji Geze Bolvarija:
Kathe Naey, Lucie Englisch, Hans Holt, Hans Moser in drugi.
KINO SLOGA, lelefon 27 30
FINALE
Glasba: Franc Doclle.

Slavnostno zborovanje
Takoj po sv. maši je stopil pred mikrofon starešina Gasilske zajednice dravske banovine dr. Kodre ter začel zborovanje. Pozdravil je imenoma vse navzoče visoke zastopnike in goste ter nato med velikimi ovacijami zborovalcev prečital uda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Godba je zaigrala državno himno.
Za dr. Kodretom je spregovoril starešina Jugoslovanske gasilske zveze g. minister Fr. Snoj:
Govor ministra Snoja
Danes, tovariši in bratje gasilci, je naš dan, naš praznik! Iz vseh delov naše lepe Jugoslavije ste se zbrali in prišli k nam v Slovenijo, v našo belo Ljubljano. Prišli ste hrvatski in srbski gasilci, da ramo ob rami s svojimi slovenskimi tovariši manifestirate za svojo gasilsko idejo, da po-kažete enotnost in slogo, moč in disciplino!
Pred dvemi leti je naša gasilska organizacija nenadoma zašla v krizo. Zadela jo je velika in težka preizkušnja. Zamajala se je v temeljih in marsikdo se je bal za njen obstoj! Takrat sem ob zaključku zagrebškega gasilskega kongresa zaklical dobesedno tole: »Prepričan sem, da bo naše gasilstvo tudi to preizkušnjo prebrodilo in da bo končni efekt te preizkušnje ta, da bo naše gasilstvo izšlo iz nje močnejše in silnejše in da bo zopet zbralo v svojih vrstah vse. brate naše Jugoslavije, da bo delalo za dobrobit posameznih narodov v čast in ponos naše Jugoslavije in našega mladega kralja Petra II.«
Danes, dragi tovariši In bratje, smo lahko veseli in srečni, ko vidimo, da je bila takratna naša vera in zaupanje v moč gasilske misli in gasilske ideje upravičena. Vse težave smo prebrodili, preizkušnjo srečno prestalil Zopet so vsi gasilci naše lepe Jugoslavije združeni v svoji skupni organizaciji Gasilski zvezi kraljevine Jugolavije in današnji praznik se vrši v znamenju sloge in bratstva slovenskega, hrvatskega in srbskega gasil- 1 stva.	1
Vesel in srečen sem, da lahki! lo dejstvo ug»>- } tovim danes na tem lepem in veličastnem zboro- •
vanju vsega jugoslovanskeg« gasilstva.
Danes, ko se ves svet zvija v krčih, ko lahko najmanjša iskra užge evropski ali svetovni požar — danes, ko je pri nas doma popustila napetost, ko živi vsa Jugoslavija v enem samem velikem upanju in pričakovanju, p-t ima ta skupna manifestacija slovenskih, hrvatskih in srbskih gasilcev še svoj poseben značaj in pomeni
Mi gasilci smo pokazali pot — pot sloge ln bratstva, |K>t ljubezni, pravičnosti in spoštovanja!
Tovariši in bratje! Prva dva kongresna dneva sta bila posvečena delu, tehničnemu delu, organizacijskemu delu. Iskali pa smo tudi potov in načinov, kako poživiti gasilsko misel, pravega gasilskega duha, ljubezni in bratstva in ga zanesti v vsako našo knielsko, v vsako delavsko, pa tudi v vsako meščansko hišo!
Današnji daii pa je posvečen tudi Bogu — kateremu smo se pravkar pri sveti maši poklonili — posvečen pa je tudi naši zmagi I
Naše delo v kongresnih dneh, naša številčna moč, naš današnji nastop, strumen in samozavesten vaš korak, red in disciplina — vse to ]>o-meni zmago, zmago nad vsemi, ki so do danes gasilsko organizacijo omalovaževali in ji odrekali mesto, ki ji pripadal
Povedali smo pred vso javnostjo, kaj hočemo, pokazali in dokazali smo, kaj zmoremo, koliko je v nas sile in moči!
Tovariši, bodile ponosni, da ste Člani velike naše gasilske armade, armade miru, ljubezni in pravice. Skrbimo, da bomo v sebi samem zgradili pravega človeka — človeka pripravljenega na žrtve, na odpoved _ človeka z jasnim in vedrim čelom, pogumnega, samozavestnega in odločnega. — Taki gasilci, laka gasilska armada bo vedno zmagovita, priborila si l>o ugled in spoštovanje, zavzemala l>o odlično, najodličnejšo mesto v narodu in državi.
Vsa ta gasilska armada pa naj služi narodu. Iz katerega je izšla in katerega del jel Sluzi naj državi, naši lepi, močni in složni Jugoslaviji in njenemu vladarju kralju Petru II,
Na pomoči
(Nadaljevanje na 4. strani)

(Nadaljevanje s 3. strani)'
Gasilcem je zatem spregovoril Se minister za telesno vzgojo g. Cejovič.
Govor ministra Cejoviča
Pofafčen se Čutim, da vas kot resorni minister najlepšo jtozdravim in da vam čeetitam, da ste sc v tako volikem številu zbrali na tem kongresu. Prijetno mi je tudi. da vidim nepregledne č<-te slovenskih gasilcev, a še dražje mi je, da vidim poleg njih tisočo in tisoče delegatov iz vseh krajev naše velike domovine. Ista vera v skupno bodočnost Srbov, Hrvatov in Slovence/, ki je pred 20 leti pomagala osnovati jugoslovansko gasilsko zvezo v Ljubljani, ista ljubezen do bratov Slovencev vas je tudi ob tej priložnosti priklicala v Ljubljano, da proslavimo 201ctni:o naše ga»ilske organizacije.
Jubileja slavimo zato. da bi pregledali preteklost in se ozrli v bodočnost. Dragi bratie Slovenci, na vaši gasilski preteklosti vam morem samo čestitali. Ustanavljali ste gasilske čete vztrajno in požrtvovalno, tako da danes skoraj ni vasi, kjer ne bi stal tudi vaš gasilski dom. 1'oleg prekrasnih cerkva, ki so jih sezidali vaši
Na izredno simboličen in manifestaliven način jc bil II. veliki jugoslovanski kongres zaključen na popoldanski prireditvi na Stadionu. Velikanski val wnozic je valoval tja proti lepemu Stadionu. Prireditvi so prisostvovali med drugimi odličniki kra-liev zastopnik general Dodič, ministra Cejovič in Snoj, dalje gospod ban dr. Marko Natlačen, škof dr. Gregorij Rozman, župan dr. Jure Adlešič in šc mnogi drugi. Navzoči so bili tudi vsi inozemski gasilski zastopniki. Glavna tribuna je bila svečano okrašena. Povsod je vladalo veselo razpoloženje. Fanfare so naznanjale začetek popoldanske prireditve, ko so nastopile mnoge gasilske in sama-rijanske skupine. Režija je bila vzorna in brezhibna. Povsod velik red. Godba »Sloge« pod vodstvom g. H. Svetla jc neumorno igrala.
Prva tačka jc bil mogočen nastop gasilcev, ki so prikorakali na Stadion v dveh peterostopnih kolonah. Izvajali so učinkovite vaje, za katere so želi burno priznanje vseh mnogih tisočev, ki so se zbrali na ogromnih stadionskih brežinah. Se večjega občudovanja so bili člani pri prostih vajah deležni zato, ker so nastopili v svoijih modrih uniformah, po predpisih prepasani in s čepicami na glavah. Vsem jc lil pot z onraza, ko so končali vaje, vendar so bili lepo odškodovanj 6 priznanjem, ki so jim ga dali glcdalci.
Priznanje zmagovalcem
Po odhodu članov « stadionske arene so prikorakali pred častno tribuno zmagovalci, ki so si priborili prva mesta na prvih gasilskih tekmah v nedeljo. Tako je najboljši roj iz Ormoža dobil 100 metrov novih cevi in pokal mesta Belgrada, drugi jc bil mariborski roj, ki je prejel 60 m cevi, minister Snoj pa jc poveljniku izročil lep pokal, ro| iz Stare Vrhnike je kot tretji dobil 30 m cevi, diplomo in »rebrni venec mestne občine ljubljanske. Minister za telesno vzgojo g. Cejovič je za tem izročil najboljšemu posamezniku pokal, drugi posameznik je dobil zlato zapestno uro bana dr. Natlačena, tretji posamcrnfk pa »rebrno dozo Gasilske zajednice dravske banovine.
Nastop obveznikov telesne vzgoje
Lepo so presenetili glcdalce obvezniki telesne vzgoje na področju ljubljanske mestne oibčine. Šele pol leta sc vadijo in so med njimi večinoma sami obrtniški vajcnci. V areno jc priteklo nad 400 mla-deničev v zelenkastih kratkih hlačah in enakih srajcah. Hitro so * c postavili v ravno črto in polkrog ter napravili kraljev monogram »P II«. Med navdušenim ploskanjem gledalcev jc godba zaigrala državno hirrmo, ki jo je stoje poslušal ves stadion. Potem ko so se s prosto vajo dobro poplavili, so šc bolj užgali občinstvo z živahnimi igrami z medicinsko žogo. V hitrem teku, v katerem jih je še podžigalo ploskanje gledalcev, so zapustili stadion.
Drugi gasilski nastop*
Gasilski inšpektor Szabo je spet pripeljal v areno tri oddelke gnsilcev iz donavske banovine, in sicer iz Pctrovgrada, Apatina in Novega Bcčeja. Vse tri skupine so nastopile z vzornimi šolskimi orodnimi vajami, ki so pokazale njihovo izredno izvežbanost. Sledil jc nastop gasilcev ccljskc župe s plinskimi maskami, kočevskih gasilccv s sekiricami in samarijank z Jesenic in Primskovega. Posebno odobravanje pa je žela gasilska "župa Ljub-ljana-mesto in bolničarke Rdečega križa, ki so pod vodstvom starešine g. Pristovška izvajale prekrasno alegorijo, ki je označevala borbo gasilcev z divjimi elementi in samaritansko nalogo Rdečega križa. Vaja je bila nadvse učinkovita in je žela največje priznanje vseh gledalcev. Dobro 6e je odrezalo nad 600 gasilskih naraščajnikov, ki so s prostimi vajami pokazali, da sc ne hoje truda in pripravljalnega dela v domačih četah. Ko so knn-
prednikl, da bi ljudstvo približali Vsemogočnemu Itogu, poleg prosvetnih in zadružnih domov, ki ste jih zgradili, da bi širili narodno prosveto in narodno zavest in gospodarsko samostojnost, »te doprinesli veliko žrtve, za katere vedo moio oni, ki so ustanavljali in organizirali posamezne gasilske čete, ki so na tom lepem kongresu doživele tako velik praznik.
Prišli ste v Ljubljano, da pokažete, da ste velika delovna in disciplinirana organizacija. Prišli ste, ila pokažete, da more domovina računati z vašimi legijami, kadarkoli jih ho potrebovala.
S tem je bilo veličastno zborovanje končano in v veliki disciplini ter redu 60 se pričele množice 'gasilstva razhajati.
*
Med opoldanskim odmorom je Gasilska zajed-nica dravske banovine priredila »kupno kosilo visokim gostom. Gostitelj starešina dr. Anton Kodre je med obedom pozdravil goste, za tem pa so govorili Je drugi gostje, med njimi tudi zastopnik angleškega gasilstva Rev. Luscombe, ki jc med drugim dejal: »Sedaj, ko sem tukaf v Ljubljani, si nc morem kaj, da vam ne bi povedal to-le: Najlepšo zemljo imate za svojo domovino, vaš narod pa hrani občudovanja vredne stare navade is tradicije. Na to bodite ponosni, da ste Jugoslovani.«
i prireditev
čali vajo, pa je spregovoril predsednik kongresnega pripravljalnega odbora g. J apel j in se zahvalil vsem udeležencem s sledečimi besedami:
Zahvala
predsednika kongresnega odbora
Veličastni gasilski dnevi se bližajo svojemu koncu. Tisoče vitezov sv. Florijana je zbrala kongresna Ljubljana v teh dneh, da izpriča svojo neomajno zvestobo do svoje rodne grude, do svoje mile in drage domovine, da izpriča vso globoko udanost svoji narodni državi in njenemu najvišjemu predstavniku kralju. Iz vseh delov naše domovine ste prihiteli, tamkaj izpod okrvavljenega Kajmakčalana, Kosova, junaške Vojvodine in od sivega očaka Triglava. Vsi skupaj smo se povezali v bratski ljubezni, se med seboj spoznali in sklenili še globlje prijateljstvo in ljubezen. Nas gasilce ne razdvajajo nobene politične niti druge misli in težnje, ker smo prepojeni čiste ljubezni. V trh težkih časih, ko se svet maje v temeljih, je v sredini najmanjšega slovanskega naroda bil kongres miru, kongres ljubezni in bratske vzajemnosti med vsemi narodi tega sveta. Bog daj, da bi globoko odjeknil v dušah in srcih tistih, ki na4e ideje nočejo, oziroma jo ne marajo sprejeti. Prisrčna zahvala vsem vam, ki ste počastili to naše gasilsko slavje. Vtise, ki ste jih sprejeli v teh dneh, nesite širom naše domovine in krik ljubezni nai se razvije tudi preko meja v vse države, v vse narode.
Te dni je v svoji vili v izlivu veletoka Mississi-ppi umrl John Copper, ki je bil vse svoj« življenje na glasu kot revež. Pa «e je odkrilo, da ima mož prav za prav veliko premoženje, milijonsko, le živel se je na tako reven način, da mu nihče tega ni prisodil. Zato tudi do zadnjega dne ni plačal nobenega davka. Hudomušneži pravijo, da mu je prav to pripomoglo do premoženja, ne pa Mississippi.
Pred 10 leti se je John Copper naselil v izlivu Mississippija pri Donaldvilleu v državi Luzijana. Prebrodil jc že vso Ameriko, pa nikjer ni mogel najti primernega zaslužka. Postal je žrtev takratne brezposelnosti in ko je prišel do bregov Mississippija, se je začel preživljati na ta način, da je paberkoval po obrežnih naplavinah in skušal vnovčiti, kar je našel porabnega. Mississippi pa je velika voda in nihče bi nc mogel misliti, kaj vse nosi s seboj. Ima tudi dve redni povodnji na leto, spomladi in jeseni, in takrat privleče z viije ležečih krajev rele selitve. Prej se za to nihče ni menil, kdo pa naj tudi stika v močvirnatem svetu, Copperja je le revščina prignala do tega, da se je potikal tod okrog. Pri tem pa je opazil, da Mississippi prinese marsikaj porabnega. Iz hlodov, tra-tnvv in desk, ki jih je Copper tu nalovil, si je v nekaj letih napravil prav lično hišico, ki jo je tudi opremil z darovi Mississippija. Da pa ga velika voda ne bi kdaj presentila v njegovem bivališču, si ga je zgradil na koleh.
Ameriška zakonodaja ima zelo jasne določbe glede stvari, ki jih morje vrže na breg, vse, kar naplavijo reke, pa je last najditelja. Toda ta obrt je tako negotova, da jc kljub natančnim davčnim predpisom ni mogoče uvrstiti v noben razred. Tako je Copper v svoji revščini ušel izpred oči davkarijam, pa tudi hišo si je postavil tako, da ie bila traino davka prosta. Po ameriškem zakonu se hišni davek pobira samo od hiS na ameriških »tleh«, ne pa 7a — stavbe na koleh. Tako si je Copper kot moderni Bobinzon izven območja države zgradil svoj skromni domek in našel v odpadkih Mississippija 6voj kruh. Slej ko prej je bil
Hvala vam vi prvi Jugoslovanski in slovenski tekmovalci, ki ste v plemeniti borbi za napredek našega gasilstva mnogokaj prestali, samo da bi koristili Čimbolj svojemu narodu. Darila, ki ste jih prejeli, naj vam bodo v ponos za še nadaljno delo.
Tudi vam telovadci in vsem drugim nastopajočim prisrčna zahvala za vse tiste prečute noči po trudapolnem dnevu, ko ste se pripravljali za ta nastop.
Hvala vam visokospoštovana gospoda za udeleži)©. Mi pa vam obljubljamo, da bomo vedno budno stali na straži vaših domov in vašega premoženja. Saj je naše geslo Bogu v čast in bližnjemu v pomoč. Raznetimo ogenj ljubezni, ki naj mogočno zagori pod praporom sv. Florijana, božjega zaščitnika v mogočnem zublju.
Ponovno vam, dragi tovariši, izrekamo najtoplejšo zalivalo kot predsednik kongresnega odbora z željo, da hi ta konirres rodil obilo uspehov na vseh gasilskih področjih.
Na pomoč!
Učinkovit zaključek
Najlepii dve točki so prireditelji prihranili za konec. Zarad pozne ure je bil skrajšan rajalni pohod članov. Na čelu 50 praporov je v peterostopih prikorakalo v areno okrog 4000 gasilcev, ki so korakali po elipsastem tekališču proti veliki tribuni. Pod častno tribuno sta se koloni srečali in zajedli druga v drugo. Veličasten jc bil ta pisani deseterostop, ki se je gibal v dveh smereh in občinstvo je navdušeno vzklikalo gasilcem.
ViSek spretnosti pa so pokazali gasilci župe Ljubljana pod vodstvom gosp. Furlana. V areno je pribrnel ve« motorizirani park mestne župe Ljubljana. Deset motornih brizgaln sc je postavilo v areni v krogu, na sredi pa je bila motorna Ma-gyrus lestva. Na reziko povelje se je začela lestev dvigati navpično v zrak, na vrhnjem klinu lestve pa je stal ie gasilec s cevjo v roki in se dvigal z lestvijo vred v višino 30 m. Pri vseh drugih motor-kah so bili gasilci tačas že pripravljeni, gasilec na Magyrus lestvi pa je začel Škropiti z najmodernejšim gasilskim pripomočkom: gasilno peno, ki je v velikih kosmih padala zaradi vetra ves čas na isto mesto kljub temu, da sc je velika Magyrus lestva počasi obračala. Ko je gasilec napravil 6voj krog v zraku na vrhu lestve, je bila motorka in njena okolica, kamor je neslo v velikih kosmih peno, vsa bela, kakor da bi jo zapadel sneg, in mladi drobiž se ni dal zadržati, da ne bi poskusil, čc sc da po tem umetnem snegu tudi drsati.
S tem je bil nastop končan in zadovoljni so odhajali tisoči in tisoči gledalcev s stadiona, polni hvale in priznanja našim gasilcem, ki so ob kongresu predočljivo dokazali, kako mogočna, kako disciplinirana je njihova organizacija.
Na večer so že prvi vlaki vozili udelcžence nazaj na domove, v sredo zjutraj pa je odšla že večina tujih udeležencev kongresa. Le nekateri, ki eo bili prvič v Sloveniji, so ostali šc za nekaj dni, da pobliie spoznajo lepoto naše slovenske zemlje.
Tat prinesel »Brezbrižnika« nazaj v Louvre
Veliko razburjenje je bilo pred dvema mesecema v pariškem muzeju Louvre, ko so pazniki opazil:, da je stena, kjer je prej visela dragoccna slika mojstra Watteau-a »L'lndiflercnt« (Brezbrižni), prazna. Vse poli;ije po svetu so bile obveščene o tej drzni tatvini, ki se je zgodila pr belem dnevu. Vodstvo muzeja pa se je po dveh mcsecih brezuspešnega iskanja že sprijaznilo z mislijo, da 6e bo slika pre, ali slej pojavila v kaki starinarnici :n jo bo samo sreda vrnila muzeju. Nekatere sledi so vodile tudi proti Jugoslaviji, pa 60 »e tudi tc izkazale za — prazne.
V ponedeljek pa se je tatvina na najbolj izviren način pojasnila sama od sebe. V justično palačo je prišel mlad mož, spremljan od več odvetnikov, in v papirnatem zavitku prinesel dragoceno sliko iz Louv-rc-a in jo položil pred sodnika. Ta mladi mož pa ni bil kak detektiv, k: se mu je posrečilo po napetih dogodivščinah polastiti se drajjocene umetnine, ampak tat sam, ruski slikar Sergij Boguslavski, ki je tudi lepo in po resnici opisal, kako in zakaj je tatvino izvršil. Dejal je, da je sliko poznal že od zdavnaj, da pa je našel na njej, da ni dobro restavrirana. To napako je hotel popraviti in sliko izboljšati, zato jo je brez naročila vzel v svojo dclavnico. Več kot štirinajst dni je hodil v muzej in se ustavljal pred sliko kot da jo prerisuje: kadar pa se mu je ponudila ugodna prilika, jc nekoliko nalomil verižico, na kateri je bila z okvirjem vred obešena na steno. Slednjič jc potegnil, sliko, ki te velika samo 25X20 cm, zavil v časopis in šel. V svoji delavnici je umetniško delo po svojem znanju popravil in sedaj prinesel nazaj. Splošno domnevajo, da se je hotel Boguslavski s tem svojim dejanjem samo proslavili in svetu priporočiti svoj način restavriranja starih slik, o čemur jc napisal cclo knjigo, za katero išče založnika. Naj ho kakorkoli, najbolj so konca te hudomušnosti veseli v Louvreu, ker jc stena spet polna in Watteau na svojem mestu.
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14,
javlja, da so bili glasom telcloničnrga sporočila
izžrebani dne 16. avgusta sledeči dobitki!
2(10.000 din: St. 481«; 50.000 din: št.	78520;
40.000 din: št. 27676; 30.000 din: št. 47200,	90000; 20.000 din: št. 170«, 83669, 85096; 16.000 din št.112, 52220, 80763, 99012; 12.000 din: št. 6607, 97054.
10.000 din: št. 102, 9446, 1S619, 10141,	31424,
32272, 37328, 50763, 51198, 56189, 56551,	66343,
66677, 71782, 78383, 82376, 97692, 98169,	50141. 76189, 78169.
8.000 din: St. 444, 4363, 10S5R, 13588,	17368,
17732, 24976, 36519, 29007, 3(1719, 41239,	49308,
59558, 60850, 61821, 67081, 702'>6, 70297,	73565, 74466, 78035, 80580, 82965, 87386. 97064.
6.000 din: št. 237, 1107, 8063, 12575,	15421,
22989, 26077, 28977, 34535, 37960, 41069,	41675,
43982, 49358, 55700, «1559, 63497, 65431,	67829,
70659, 71274, 76125, 77133, 80555, 85041,	91204, 99652, 469812.
5.000 din: St. 3130, 17014. 21284. 25828,	39015,
40859, 41142, 57337, 57771, 58383, 60753,	71099, 77005. 85231. 86137. 33130.
4.00« din: št. 1833, 3069. 4739, 7538, 9391,
9401, 11092, 118-17, 15738, 19066, 21538,	23268,
22931, 29142, 31658, 33224, 33504, 33629,	88254,
30683, 38071, 42850, 42200, 46219, 52603,	52859
5)102, 55565, 56887, 60758, «2582, «3817,	64720,
65531, 65953. 72088, 73969. 75764, 86188,	87006, 87687. 89899, 91759, 92020, 96029.
Prihodnji izid žrebanja bom objavil v petek 18. avgusta 1939.
Žrebanje bo trajalo do 9. septembra.
Vs| oni, ki so zadeli v moji kolekturl, lahko dobitke takoj dvignejo.
Kdor si še ni nabavil srečk državne razredne loterijo, naj pohiti ponje k »VRELCU SREČE«.
Velika železniška nesreča v Ameriki
i noči od sobote na nedcl(o se je v pogorju N e v a d a na zahodu Združenih držav zgodila huda železniška nesreča, katere žrtev je bil najlepši ameriški električni brzi vlak, last družbe »Southern Pacific Railways«. Brzovlak jc bil znan pod imenom *City of San Francisco«. Na progi San Francisco-Chicago je na mostu čez divjo sotesko reke Humboldt skočil s tira in se je več voz zvrnilo v globino kakih 20 m. Najprej je skočila s tira lokomotiva, za njo pa se je jedilni voz postavil počez čez tire -ji naslednjih šest voz se je nagrmadilo nanj Iz dna soteske so doslej iz razvalin potegnili 22 mrtvili, 69 pa težje ranjenih. Najbolj je bil razdrobljen jedilni voz, v katerem pa ob času nesreče ni bilo potnikov. O vzrokih nesreče še ni popolne jasnosti, domnevajo pa, da je bila proga namenoma pokvarjena. To sklepajo iz tega, ker so bili nekateri vijaki ob tračnicah odviti, en prag pa je bil odvit :n samo za oči na hitro roko podložen pod tračnice. Ker je mesto nesreče zelo oddaljeno in v najbolj divjem delu gorovja Rouchy Mountains, je prvi pcmožni vlak prišel šele šest ur po nesreči. Brzovlak je bil najbolj razkošen, kar jih vozi po ameriških progah in je stal družbo nad en milijon dolarjev. V času nesreče je vozil s hitrostjo 150 ion na uro. Le jekleni konstrukciji Pullmanovih voz se je zahvaliti, da nesreča ni bila še hujša m da ni zahtevala še več človeških žrtev. Očividci so pripovedovali, da se je pri pomoči ranjencem najbolj odlikoval neki zdravnik, ki je — dasi je bil tudi sam ranjen — vso noč pri svitu bakel obvezoval ranjence in tako mnogim rešil življenje.
Nova pošta: Na morskem dnu
S 16. avgustom je začela poslovati nova pošta, ki ji ni enake na svetu. Pošta ima namreč svoj žig z besedami »Na morskem dnu« in s tem označuje kraj svojega poslovanja. Je v resnici na morskem dnu, in sicer ob obtočju Bahamas (vzhodno od polotoka Florida) in sicer v »fotosleri«, t. j. v veliki stekleni krogli, ki jo |e za raziskovanje in fotografiranje morskih globin iznašel znani raziskovalec Williamson. Skozi veliko cev se pride v to kroglo, od koder se obiskovalcem odpira pogled v skrivnosti morskega dna. Tu je tudi poštni urad, ki prodaja posebne znamke, katerih izkupiček naj služi raziskovalcu za kritje njegovih stroškov.
Kaše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Kranj
Lepo uspeli občni zbor ZZD v Kranju. V nedeljo, dne 13. avgusta je bil redni letni zbor ZZD v Kranju v prostorih Ljudskega doma. Tovariš predsednik je najprej pozdravil navzočega narodnega poslanca g. Brodarja, člana banskega sveta župana g-Umnika iz Šenčurja, vnetega sodelavca pri ZZD g. dr. Mcgušarja iz Kranja in g. dekana Škerbca. Kot zastopnik centrale jc pozdravil občni zbor in čestital k uspehu g. Pirih iz Ljubljane, ki je podal tudi splošno sliko položaja našega delavca. Sledila so poročila osameznih odbornikov, iz katerih je bilo razvidno, ako lepo napreduje mlada katoliška delavska organizacija ZZD v Kranju, kako se množe njene vrste in kakšen strah in zmedo povzroča v nasprotnih delavskih vrstah. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen odbor s predsednikom Berčičem Miroslavom na čelu.
Izlet rcdltcl|skega zbora. V nedeljo, 20. avgusta priredi rediteljski znor kranjske dekanije popoldanski izlet v Podbrezj« na okrožni tabor, ki bo pod pokroviteljstvom našega voditelja dr. Korošca
Na simplonski progi se je blizu italijanske obmejne postaje Dnmndn«snla pripetila huda železniška nesreča. Slika kaže razbite železniške vagone.
Velelo k Mississippi obogatil reveža
na glasil kot revež, ki prebiva v neki jazbini ali kar v ustju veletoka, čeprav to že zdavnaj ni bilo res.
Iz te hiše »na koleh« je Copper hodil na svoje delo. Nabavil si je dolge kavlje in celo neke vrste trnke na vrvi, da je z njimi pritegnil k sebi oddaljenejše predmete, ki so plavali po vodi. Slednjič je izprevidel, da mora tako na vodi imeti tudi svoj čoln in si je zbil nekaj takega iz desk in plohov. Česar od teh paberkov pa sam ni mogel porabiti, je v samokol-nici zvozil v mesto, kjer je vse za skromen denar prodaL Lepega dne pa je iz sam ok oblice nastal — avto. Mississippi ga je privalil s svojim tokom — najbrž se ga je kdo hotel na najcenejši način iznebiti in ga je potisnil v reko —, Copper pa ga je zvlekel na breg in ga z vsemi dodatki toliko popravil, da je ropotal in peljal. Seveda tega avtomobila ni mogoče oceniti ne po barvi, ne po konjskih silah, ne po kakem drugem znaku, ki bi razodeval firmo, toda tisti revež iz močvar v Mississippiu, ki pač ni potreboval reprezentance in je od njega tudi nihče pričakoval ni, je vztrajno vozi! na tem smrdljivem in ropotajočem vozilu svoje paberke in jih prodajal. Tako se mu je neopazno nabiralo celo premoženje. V neprestanem bivanju ob veletoku je tudi opazil, da so na dnu struge tu in tam kake skale, ki jih voda še ni izpodjcdla in da pred njimi obleže vse težje stvari, ki jih voda vali po dnu. Nabavil si je preprosto potapljaško opremo, v Kateri je mogel tudi po celo uro biti pod vodo. V tej opremi jc raziskoval »sumljiva« mesta v počasnem veletoku in našel stvari, ki prekašajo vsako pričakovanje, tako žepne ure, cele zaboje konzerv, denarnice, nekoč je našel celo kaseto s kovanim denarjem.
Tako si je ta čudak zbral lepo premoženje, ki pa je prišlo na dan šele po njegovi nnrti. Zdavnaj bi že lahko zapustil svoje bivališče, pa ga ni, ker se je pač držal svojega življenja.
|
Prizori z gasilskega kongresa
Predsednik vlad« r>r. Cvetknvič odhaja v spremstvu sradhoni-ca ministra <ir. Kreka in ministra Fr. Snoja h tribun* ob Miklošičevi cesti (Folo-studio Franjo Mavec, Miklošičeva 6)
Tisoči gasilcev med mašo na Kongresnem trgu
Na slavnostni tribuni med sprevodom. Od leve na desno: minister Franc Sno| (stoji), ban dr. Marko Natlačen, minister MaStrovič, predsednik vlade DragiSa Cvctkovič, zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma general Dodič, gradbeni minister dr. Miha Krek, gospa Snojeva, minister Branko Miljui in minister za telesno vzgojo naroda Cejovič.
Pogled na oltar, obdan s vencem zastav med ma5o na Kongresnem trga
Z glavne gasilske vaje na Stadiona: Nastop članov.
Vaja naralčajnikov na Stadiona.
Z večernega ognjemet« na Stadiona; Sika pokrovi-tel|a jugoslovanskega gasilstva Nj. Vis. kraljeviča Tomislava.
— Pri neredni stoliet, napetosti črev ▼sled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda 8 polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. poL In n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
Inozemski predstavniki na gasilskem kongresu. Od leve na desno: zastopnika nemških gasilcev de: , P°larni direktor Wnlf in njegov pobnčnik inž. Ernest Biirklers. zastopnik mednarodnega gasilskega tehničnega komiteja rev. P. B. Lnsromhe. italijanska zastopnika dr. inž. letina Bacrhereti in inž. tario Malngomba, zastopnik madžarskih gasilcev dr. Boncsik (Foto-studio Franjo Mavec —
Ljubljana)
Obvezniki telesne vzgoje pri vajah i medicinsko žogo na Stadiona
Slika z ognjemeta na Stadiona.
Izkušen turist ve, da so za na hribe najboljše
Slamlčeve konzerve
gasilcev Sape Ljubljana pod poveljstvom g. Janeza Furlana, poveljnika mestnih poklicnih gasilcev. S 30 m visoke Ma*irus-lestve brizga gasilec pene
Gasilske čete korakajo po Dunajski cesti.
novice
Koledar
Četrtek, 17. avgusta: Hiacint, spoznavale«. Ju-lijana, devira.
Pttek, 18. avgusta: Helena (Jelena), cesarica. Agapit, mučenec.
Osebne novico
= PoroCila sta se na Brezjah g. R e g v a t
Janko, učitelj v Sv. Petru pod Sv. gorami, in gdč. Vrečko Marta, učiteljica v istem kraju. Novo-poročencema mnogo sreče 1
Iz banovinske službe
Imenovani 101 dr. Valentin Sočavec, banovinski veterinarski uradniški pripravnik v Braslovčah za veterinarskega pristava VIII. skupine; uradniška pripravnica Frančiška Koprivec za banovinsko gospodinjsko učiteljico X. skupine pri banovinskih gospodinjskih tečajih dravske banovine; uradniška pripravnica Vida Zalokar-Kleindienst zi banovinsko gospodinjsko učiteljico v X. skupini; Dobroslava Grafenauer za banovinsko uradniška pripravnico IX. skupine; uradniška pripravnica Franja Rožnik za banovinsko gospodinjsko učiteljico v X. skupini; uradniška pripravnica Marij« Vrabič-Berce za banovinsko gospodinjsko učiteljico v X. skupini; uradniški pripravnik pri banovin-skem institutu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani dr. Franc Novak za sekundarnega zdravniki VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu; Alojzij Turk za ban. arhivovskega uradniki IX. skupine; Franc Globevnik za banovinskega zva-ničnika III. skupine pri okrajnem načelstvu v Novem mestu.	,.,.,,
Upokojeni so: Blaž Cmobori, policijski stražnik 1. razreda-zvaničnilk L skupine; Ivan Tavčar, cestni nadzornik-zvaničnik L skupine pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Kranju, in Rudolf Jenko, cestni nadzornik IX. skupine pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Novem mestu.
Sprejeta |e bila ostavka na banovinsko službo,
ki sta jo podala Maks Fras, banovinski služitelj pri banovinski bolnišnici v Mariboru, in Olga Le-kan, zvaničnica III. skupine pri predstojniitvu mestne policije v Mariboru.
—	Sen tanek slorenskih poslance r v Rogaški Slatini. Včeraj je bil v Rogaški Slatini sestanek slovenskih poslancev. Na sestanku so obravnavali aktualna politična in gospodarska vprašanja. Ob tej priliki je obiskala zastopnika prometnega ministra gospoda dr. Djafra Kolenoviča deputacija treh poslancev in sicer: gg. Mihelčič Alojzij, Mašič Pavle in Žebot Kranjo zaradi uveljavljenja novega Pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov. Večina poslancev se je vrnila v svoje okraje z vlakom ob 13.48. medtem ko so si nekateri ogledali popoldne zdraviliške naprave.
—	Aljažev klub v Ljubljani sporoča, da bo v nedeljo 20. t. m. službe božja na sledečih planinskih postojankah: na Kredarici ob 8, v Planici ob U, na Krvavou ob 7, na Kafcah in na Pokljuki ob 10.
—	Notranjski prosvetni tabor na Vrhniki dne
20.	avgusta. Zanimanje za notranjski prosvetni tabor je vsak dan večje. Vrhnika bo privabila ta dan tisoče gostov, ki bodo hoteli biti priča veliki manifestaciji slovenske katoliške mladine. V sprevodu nastopi konjenica, fanfare, razne skupine: Jazon, trnovski krap, bevška žaha i. dr. Okrašeni kolesarji zaključijo sprevod. Poleg domaČe godbe je prijavila sodelovanje tudi logaška. Vabimo še druge. Začeli smo prodajati taborne znake po 3 din. Znak služi kot vstopnica na telovadišče. Dobite jih v informacijski pisarni v Gospodarskem društvu, pri g. Leskovcu in v nedeljo. Arhitekt prosvetnega doma g. Sykita pripravlja pod arkadami oltar za sv. mašo na prostem. Velika ljudska veselica obeta bogat ribolov. Med drugimi — radio aparat. Prijave o številu nastopajočih na telovadišču pošljite na Vrhniko. Povejte svojim prijateljem, kaj se pripravlja v nedeljo na Vrhniki. Od ust do ust naj gre geslo: 20. avgusta vsi na Vrhniko, da bo tabor čim sijajnejše uspel.
—	Zahvala. Vsem, ki so mi pismeno čestitali k zlati maši, se najlepše in najprisrčneje zahvaljujem! — Žugelj Nikolaj, zlatomašnik.
—	Duhovne vaje :a duhovnike bodo v Domu sv. Ignacija pri cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani od
21.	do 25 avgusta. Prostora je še dovolj.
_ Prosvetna zveza v Ljubljani pritrdi v dneh
od 26. avgusta do 2. septembra t. 1. izlet v Švico z ogledom industrijske in poljedelske razstave v Ziiri-chu, razstave španskih umetnin in ogled palače Društva narodov v Ženevi ter razstave Leonarda da Vin-cija v Milanu. Z ozirom na omenjeno število izletnikov priporočamo, da se vsi, ki se za navedeni izlet zanimajo, prijavijo še v teku prihodnjega tedna. Zadnji dan sprejemanja prijav je 24. avgusta t. 1. Potuje se z lastnim potnim listom. Poskrbeli smo za brezplačne vize. Cena vožnji in vse oskrbe za časa izleta z vsemi stopninami 2200 din. Prijave sprejema nišama Prosvetne zveze v Ljubljani, Miklošičeva c. 7-1.
—	Razstava gob na jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra 1939 bo novost, kakršne še ni bilo na vsem Balkanu. Razstavljene pa ne bodo le užitne gobe, ki rasefo v naših krajih, temveč tudi vse strupene, sumljive in neužitne, ki količkaj sličijo užitnim, da se nabiralci izognejo neprijetnim zamenjavam. Na razstavo opozarjamo posebno šole, ki navadno nimajo dobrih slik, še manj pa umetniško izdelanih modelov. Foleg na-
JCaj jpKaviU?
Pred dnevi sem se peljal s tramvajem. Spotoma sem moral poslušati pogovor ljubljanskega tngoslovenarja« z dvema Srboma. rJugoslovenar« se je na vse načine po svoje trudil, da bi se »prikupil* srbskima bratoma, pa je takole modroval:
»17 Beogradu ima puno topova, u Zagrebu dosta lopova, a u Ljubljani suviše popovaU — Potem je pojasnjeval, *da niti Rim nema toliko popova kao Slovenija«-. — Svoje razmišljanje je zaključil s slovesno objavo svojih nacionalnih čustev, ko je dejal: *Medju nama Slovencima, Hr-valima i Srbima je tako mala diferencija u pogledu jezika, da smo vsi jedan narod, jedna na-cija.«• —
Mlajšemu Srhu je bilo ie dorolj lega Čvekanja in ga je prekinil: *Jeste li Slovenacf* — »Jesam!« ie »Jugosloven< zajecljal, pri prihodnji
postaji pa se je poslovil od obeh Srbov, ki »ta pomilovalno gledala za njim.
ravnih gob, kolikor se Jih bo pač takrat le dobilo v naših gozdih, bo razstavljenih 123 najpopolnejših, umetniško izdelanih modelov. Za razstavo, ki jo organizira naš znani veščak v goboznanstvu g. Ante Beg, vlada že sedaj splošno zanimanje.
—	V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 16. t. m. je objavi/ena »Uredba o pristojnosti za izdajanje dovolitev za izvrševanje obrtov, ki proizvajajo koncentrirano ocetno kislino« dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o odkupovanju domačega bombaža«, »Spremembe in dopolnitve v pravilniku za uslužbenre bratovskih skladnic«, »Opozorilo glede takšne oprostitve vlog, ki se nanašajo na ukori-ščanje pravic nezaposlenih delavcev«, »Konvencija za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov — pristop Litve« in »Uradne objave Narodne banket.
—	Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Reje malih živali ne smemo podcenjevati in smatrati le za šport. Pod imenom reja malih živali smatramo gojenje raznih vrst živali: kokoši, rac, gosi, puranov, kuncev, koz, ovac itd. Kaj dobimo od perutnine, je že itak splošno znano. Saj dobimo od njih jajca in okusno meso. Gosi gojimo največ zaradi mesa in perja (puh). Od puranov dobimo mnogo okusnega mesa, saj dosežejo marsikateri težo tudi preko 10 kg. Od kuncev dobimo okusno meso, ki v hranivosti prekaša celo teletino. Poleg tega dobimo od njih tudi krzno, ki ga lahko nosimo tudi v naravni barvi. Lahko se da striči in barvati in tako prenarediti, da se prav nič ne loči od žlahtne kožuhovine. Krzna: leopard, tiger, činčila, dober, divja mačka itd. so navadno iz kunčje kožuhovine. Poleg tega dobimo od angorcev tudi dragoceno angorsko volno, ki je najfinejša surovina za prejo. Koze gojimo največ zaradi mleka, saj dobimo od dobre mlekarice preko 4 litre mleka dnevno. Koza je zadovoljna z vsako hrano in uspeva tudi tam, kjer bi goveja živina morala od gladu poginiti. Od ovac dobinm znano surovino — ovčjo volno, brez katere si ne moremo zamisliti ljudskega oblačila. Celo od golobov imamo gospodarske koristi. Od nekaj tednov starih mladih golobov dobimo preko pol kg okusnega mesa, ki je pravo zdravilo za bolnika. Go-lobji gnoj je najmočnejši in ga vrtnarji najbolj cenijo. Na podlagi teh dejstev vidimo, da je reja malih živali važna gospodarska panoga, ki Je ne smemo omalovaževati. Katere živali so za naše prilike primerne in od katerih imamo res gospodarske koristi, bomo videli na ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra na razstavi, ki Jo priredi kr. banska uprava.
—	Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DR0GERIJA GREG0RIC, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Bolne noge so pričetek hiranja telesa. Neguj noge s SAN0PED0M, da jih ohrani; zdrave. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Semenogojska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od42. do 11. septembra bo našemu kmetovalcu nazorno pokazala, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. Razstava bo pokazala dosedanje in odprla pogled na bodoče uspehe. Izpopolnjevale jo bodo fotografije in grafikoni, žitarice (klasje in zrno starih in selekcioniranih kultur) in okopavine s prikazom rastlin in gomoljev.
—	Udeležencem glavne skupščin« Jugoslovanskega učiteljskega združenja v Banjaluki. Dne 19 . 20. in 21. avgusta bo v Banjaluki glavna skupščina JUU. Udeleženci iz dravske banovine bodo odpotovali iz Ljubljane z brzim vlakom v soboto, 19. t. m. ob 4.46 zjutraj in dospejo v Banjaluko ob 12 45. V Banjaluki jih bodo pričakovali zastopniki naše delegacije, ki jim bodo nudili vse potrebne informacije glede prenočevanja in prehrane. 19. t. m. zvečer bo v Banjaluki informativen sestanek vseh udeležencev iz dravske banovine.
—	Naročnikom knjige »Življenja modrost" sporočamo, da smo v začetku tekočega leta podaljšali subskripcijski rok do 31. oktobra 1939 vendar pa je število naročnikov že toliko narastlo, da bo knjiga zanesljivo izšla že meseca septembra 1939.
—	»Pred dvajsetimi leti«. Nabavljale in druge zadruge drž. uslužbencev v dravski banovini in Na-bavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljub-liani izdajo tudi letos skupni zadružni koledar. Da se ob 20 letnici našega osvobojenja oddolži spominu na to važno dobo našega narodnega življenja, bodo med drugim v koledarju, ki bo izšel v nad 20.000 izvodih :n bo brezplačno razdeljen med člane omenjenih zadrug, objavljeni pod naslovom »Pred dvajsetimi leti« kratki članki, v katerih bodo opisani važni m zanimivi dogodki, ki «o se dogodili v času preobrata pred 20 let: ter so zgodovinsko ali sicer važni za razumevanje prilik v takratni dobi in dosedaj še niso bili objavljeni. — Vsi, ki bi o takšnih dogodkih lahko poročali, naj pošljejo svote prispevke do 25. septembra t. 1. na nasdov: Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru, Rotovški trg 2. Članki, ki bodo primerni, se bodo objavili z označbo pisma ter bodo običajno honorirani. Ker je zbiranje tega gradiva za naš narod velike važnosti, prosimo, da vsa slovenska javnost sodeluje pri tej akciji.
—	Strela zanetla požar. Iz Prcvalj nam poročajo: V ponedeljek, 14. t. m. popoldne je nad Koroško divjala strahovita nevihta. Nekako ob petih popoldne je strela udarila v gospodarska poslopja Bromana Ivana, posestnika na Stražišču. Pogorelo ie vse, kar je bilo leseno. Stroje in živino so rešili, škoda je za posestnika prav občutna; posebno sedaj, ko je bilo spravljeno že vse žito. Bilo je zavarovano. Zanimivo je, da je strela udarila prav ob tistem času še v bližino gospodarskih poslopij dveh drugih posestnikov istega kraja.
—	Razbojnik Jože Anžur obsojen na tri leta.
Pred ljubljanskim malim senatom je bil včeraj obsojen mani član tolovajske družbe Salajeve, ki je zlasti v ljubljanski okolici in v Ljubljani lansko jesen zagrešila mnogoštevilne in drzne vlome, obsojen zadnji član te družbe Jože Anžur iz Zadobrave. Anžur je pravi tip vlomilca, ki je sodnikom vse tajil, kar mu niso mogli dokazati na podlagi raznih dokazil in zapletenih stvari. Jože Anžur ie bil svoj čas pred ljubljansko poroto žo obsoien na 5 let in pol težke ječe zaradi vlomov v tovorne vlake. Državni tožilec ga je obtožil več vlomov, ki na( bi jih napravil v družbi s tolovajem Salajem. ki je bil letos ianuaria obsojen na 9 let robije Včerajšnia razprava je trajala od 9 do 14. Zaslišane so bile mnoge priče. Nekatere »o ga obremenjevale, glavna priča tolovaj Salaj pa ga je sedaj skušat razbremeniti. Anžur je bil naposled obsojen zaradi vloma pri posestniku Lovietu v fmart-nem oh Savi in pa zaradi napravljanja napačnih listin na tri leta in 15 dni robije. Zaradi nekaterih vlomov v ljubljnske trafike pa je bil oproščen. Anžur, ki je
vse tajil, ni hotel sprejeti sodbe In je prijavil priziv odnosno revizijo proti sodbi. Zanimivo je, da je Anžur pobegnil v nemško Koroško, kjer te )« izdajal kot Viktor Mam, ki je bil postal pred leti žrtev umora in se je njegov brat Rudolf, ko so mu dokazali, da je on pravi morilec, sam sodil.
Viničarsko delavski tabor pri Kapeli
Tabor, katerega je priredila v nedeljo, dne 13. avgusta Strokovna zveza viničarjev ZZI) v Kapeli pri Radencih, je bil lep dokaz, da »e naši slovenski viničarji ln z njimi ostali delavci iz ljutomerskega okraja zavedajo potrebe po močni in enotni strokovni organizaciji. Že ob 5 zjutraj so se zbrali kolesarji-tideleženci tabora, pred še ne dograjenim viničarskim domom v Ljutomeru, od koder so se po lepi ravni cesti z viničarsko godbo In prapori na čelu odpeljali proti Raden-cem. Drugi udeleženci pa so odšli v Radence z jutranjim vlakom. Pred postajo Slatina-Radenci se je formiral sprevod, ki eo se mu pridružile še skupine ZZD iz Radenc, Petanjc in iz Murske Sobote.
Kapela z lepo cerkvijo na hribu sredi zelenih vinogradov nudi krasen razgled po vsem Murs-skem pol,u in vzhodnem delu Slovenskih goric. Tja so prihiteli slovenski viničarji, da manifestirajo svojo povezanost s stanom in narodom. Kakor vse prireditve, tako ee |e tudi ta tabor začel s službo božjo. Cerkev je bila nabito polna, tako, da je na stotine udeležencev moralo ostati pred cerkvi jo. Krasno ljudsko cerkveno petje med sveto mašo Je spremljala viničarska godba, po sv. maši pa so se taborjani zbrali na prostem pred cerkvijo pred okrašeno tribuno.
Zborovanje dvatisočglave množice ie začel predsednik Strokovne zveze viničarjev ZZD g. Korošec Slavko, ki je pozdravil zastopnika oblasti okrajnega načelnika g. Premruja, zastopstva PZ, FO, DK in ZPD. V imenu kulturnih društev je tabor pozdravil in mu želel obilo uspeha g. Kle-menčic, v Imenu poljedelskega delavstva pa g. Novak 1« Murske Sobote.
Nato je spregovoril stari borec za pravice slovenskih viničarjev tajnik g. Peter Rozman iz Maribora. V lepem in jedrnatem govoru je viničar-jem dokazal potrebo po organizaciji za zaščito njihovih delavskih pravic.
Za nim je nastopil zastopnfk centrale g. Albin Breznik, ki je v svojem govoru orisal pota_ in cilje naše organizacije ter njene uspehe v poštenem strokovnem boju za boljšo bodočnost slovenskega delavstva.
Kot tretji je govoril tajnik Strokovne zveze viničarjev ZZD g. Jože Kotnik iz Ljutomera o življenju in trpljenju vlničarske žene in matere, ki mora često v neznosnih gmotnih In nezdravih stanovanjskih razmerah poleg svojega težkega poklica kot žena in mati še opravljati težka viničarska dela.
Po zborovanju je bila prosta zabava s srečo-lovom v korist viničarskega doma.
Hudo neurje s točo nad Ložko dolino
Stari trg pri Ložu, 18. avgusta.
Ložka dolina je letos že mnogo trpela po raznih vremenskih in drugih nezgodah. V maju so bile velike povodnji, ki so kmetom v lepih vaseh Nadlesk, Podcerkev in Dane uničile vse posevke. Letina je sedaj kazala srednje dobro. Pritiskala je deloma suša, toda nikdo ni računat, da bo nad dolino pridrvela tako huda in strašna nevihta, kakor je bila v ponedeljek popoldne. Trajala je dobro uro. Črni oblaki so pridrveli iz zapada. Objeli so samo gotov del doline. Med gromom in bliskom Je divjal orkan. Padala je toča, da je bilo strah. Nevihta je zajela kraje Gorenje jezero. Dane, Podcerkev, Podlož, Lož in Stari trg. Vsi drugi kraji so bili pred nevihto obvarovani. Po nekaterih vaseh je le nekoliko poškropilo. Toča pa je po omenjenih krajih napravila velikansko škodo, ki še ni ocenjena. Toča, debela ko orehi, je razklestila že itak slabo sadje, pokestila je po njivah koruzo, peso, fižol in druge pridelke. Po nevihti so bila polja spremenjena v pravo puščavo. Toča Je razbila tudi na mnogih krajih v vaseh okenske šipe. Samo stara šola v Starem trgu ima okoli 10 okenskih šip razbitih. Stari ljudje, ki so preživeli že mnoge hude vremenske katastrofe, ne pomnijo v dolini tako silnega viharja. Vasi Gorenje jezero, Dane. in Podcerkev so res nujno potrebne pomoči, kajti uničeni so jim vsi poljski pridelki, ki so jih spomladi z veliko težavo po dveh povodnjih skušali zasaditi. Škodo cenijo na ve? tisoč dinarjev, kajti njive so popolnoma opustošene.
Prosveta v Sostrem vabi na svo] tabor
V nedeljo 20. avgusta ob 9 se bomo zbrali pri ljudski šoli v Sostrem in bomo šli v sprevodu na občinski dom skozi Dobrunje in Zadvor nazaj k župni cerkvi. Ob 10 bomo tam pozdravili bana g. dr. Natlačena in druge odličnike. Sv. mašo bo daroval ter blagoslovil naš novi prapor sedanji naš predsednik in duhovni voditelj, ki je s tolikim idealizmom dela) med nami. Pri slavnostnem zborovanju bo govoril poslanec g. Miloš Stare. Popoldanski spored: ob 2 v Župni cerkvi litanijc, ob 8 telovadni nastop s pestrim sporedom, z veselo vrsto naših najmlajših itd. Po nastopu ljudska veselica. Vabljeni vsi farani, okoliška Prosvetna društva in odseki ter vsi prijatelji katoliške slovenske mladine 1
po cbižavi

*	Huda prometna nesreča v Zagrebu. V ponedeljek se je v Zagrebu pri Maksimirski mitnici pripetila strašna avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubil življenje 14 letni deček Vinko Gregurin. Tovorni avtomobil, ki ga je šofiral šofer Anton Blažič, se ie s polno brzino zaletel v gostilno »Vesela Dobrava«. Pred hišo so stali trije dečki, ki se avtomobilu niso mogli pravočasno umakniti. Avto js vse tri s hladilnikom potisnil ob zid. Vinku Grc-guranti je pri tem zdrobilo prsni koš ter zmečkalo trebuh in glavo tako grozno, da je bil na mestu mrtev, oba njegova tovariša pa sta hudo poškodovana.
*	Na Plitvicah bodo gradili nov hotel. Kakor
znano, je postal veliki in razkošno urejeni banovinski hotel na Pli t vitkih jezerih pred meseci žrtev katastrofalnega požara. Merodajni krogi so takoj uvideli, da je treba v interesu tujskega prometa čimprei zgraditi nov hotel. Prizadevanja, da bi bili čimprej zagotovljeni krediti, so rodila uspeh. Kakor poročajo zagrebški listi, je »Putnik« najel posojilo v znesku 6 milijonov dinarjev, poleg tega pa ie tudi savska banovina nakazala večin vsnto, tako da je graditev novega hotela na Plitvičkih jezerih že zagotovljena.	_
Radio Ljubljana
Četrtek, 17. avgusta: 12 Zborovske točke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila— 19.30 Deset minut zabave — 19 40 Nac ura: Bani in rodbine Šu-bičev (dr. A. Dabinovič, Zagreb — 20 Charlie Kunz igra šlagerje (plošče) — 20.10 6 razstavni del Leonarda da Vinzij« (g. Milan Kante) — 20.30 Harmonika igra gdč. Justi Mozetič — 21.10 Koncert simfonične glasbe na ploščah — 22 Napovedi, poročila —■ 22.15 Koncert Radijskega orkestra.
Drugi programi
četrtek, 17. avgusta: Belgrad: 20 Humor — 21.10 Narodne pesmi. — Zagreb; 20 Orkester in solist — 21 Pihala. — Praga: 20 Igra — 21.30 Orkester In solisti. — Bratislava: 20.15 Orkestralni koncert — 21.15 Klavir — 22.15 Smetana: »Iz mojega življenja«. — Sofija: 19.15 Simfonični koncert. — Varšava: 21 Klavir — 22- Orkestralni koncert. — Budimpešta: 20.15 Orkestralni koncert. Trut-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 21 Pisan koncert — 21.30 Igra. — Rim-Barl: 21 Opera »Al lupo«. — Stuttgart: 20.15 Vojaški večer. — Mo-nakovo: 19 Operetna glasba. — Dunaj-Berlin-KBnigsberg-Vratislava-Lipsko-Frankfurt: 20.35 Orkestralni koncert. — Strasbourg: 20 Musorgskega opera »Boris Godunov«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Zlata zapestna ura je bila izgubljena v sredo dopoldne na Tyrševi ce6ti med Stadionom in cerkvijo «v. Krištofa. Pošten najditelj ee naproša, naj jo odda v upravi »Slovenca«,
*	Suša je uničila letino Dalmatinskega Zagorja.
Po vesteh, ki prihajajo iz Dalmatinskega Zagorja, je tamkajšnje stanje letine zaradi silne suše naravnost katastrofalno. Dežja ni bilo že več mesecev. Neki poljedelski strokovnjak, ki je pred kratkim hodil po Dalmatinskem Zagorju, je ugotovil, da je koruza zaradi suše povsem uničena in da ne bo J>ridelanega niti zrna koruze. Poleg tega je tudi povsem uničen jesenski krompir. Živinske krme občutno primanjkuje, ker je trava v vročini kar zgorela. Slabe letine v Dalmainskem Zagorju se ponavljajo leto za letom in se zaradi tega prebivalci Zagorja resno bavijo z mislijo, da bi se v trumah |>reeelili v Slavonijo,
*	126 letna starka umrla. V vasi Stanari pri Banjaluki je te dni umrla 126 let stara kmetica Stanoja Žugič, Starka je zadnja leta živela od mi-lodarov, ki so jih ji darovali usmiljeni kmetje. Skozi vso starost je bila precej krepka, šele nekaj tednov pred smrtjo je pričela bolehati.
*	Drakonskl ukrepi lastništva rudnika Trepča.
V	rudniku Trepča pri Kosovski Mitrovici že nekaj časa stavkajo rudarji in delavci, ker podjetje ni hotelo sprejeti njihovih zahtev. Vsa pogajanja med zastopniki delavcev in podjetjem so se izjalovila. Nato je ministrstvo za gozdove in rudnike povabilo v Belgrad zastopnike obeh stotini: da se pogajajo ob navzočnosti zastopnikov ministrstva. Toda tudi ob tej priložnosti ni prišlo do sporazuma, kajti obe strani sta trdovratno vztrajali pri svojih zahtevah. Vodstvo rudnika je po brezuspešnih pogajanjih vprašalo za nadaljnja navodila ravnateljstvo rudnika v Londonu, nakar je vse rudniške obrate in naprave raprlo. Vsem 3000 delavcem je odpovedano :n se morajo tudi izseliti iz rudniških stanovanj. Drakonski ukrepi inozemskega podjetja so vzbudili veliko ogorčenje ne samo med delavstvom, ampak tudi med ostalim prebivalstvom.
*	Nemška lovska letala za jugoslovansko zračno brodovje. V ponedeljek popoldne je pristalo na ze-mumskem letališču 9 lovskih letal tipa »Messer-schmidt« iz tovarne v Regcnsburgu v Nemčiji. Letala so namenjena za jugoslovansko vojsko. Letala so pripeljali v Jugoslavijo nemški letalci, med katerimi je bil tudi svetovni rekorder stotnik Bendel. Na letališču so sprejeli nemške letalce poveljnik jugoslovanskega letalstva general Jankovič, zastopmiki Aerokluba in zastopniki nemškega poslaništva v Belgradu. Zvečer je bil prirejen nemškim letalcem na čast banket v hotelu »Srpski kralj«.
*	Nova železniška proga Ustiprača Foča bo slovesno izročena prometu 17. septembra.
*	Ameriška jahta v šibeniku. V ponedeljek je jirispela v išbeniško pristanišče ameriška jahta -Londfall«. Na jahti je pet ameriških veleindustrijcev, ki križarijo z jahto po Jadranskem morju.
Anekdota
Zgodovinar Teodor Mommsen je bil silno konservativen, ki se je upiral vsemu, kar bi utegnilo prinesti kakšno spremembo v njegovo učenjaško življenje. Posebno je bil nasprotnik tehničnih novosti. Mosmmsen je bil navajen, da je vsak večer, ko se je zmračilo, 6am prižgal petrolejko, ker ni hotel, da bi ga kdo pri njegovem delu motil. Smolo pa je imel z vžigalicami, ki jih jc v 6voji večni raztresenosii vedno kam založil.
Ko je Mommsen nekoč potoval, je njegova žena dala napeljati električno razsvetljavo. Ob vrnitvi je bil profesor postavljen pred izvršeno dejstvo. Eazjezil se je in izjavil, da kljub električni razsvetljavi ne bo pustil svoje priljubljene petrolejke.
»Saj ti je tudi ne bo treba,« ga je merila žena. »Le poglej, kako zelo praktična je električna luč. Tu imaš gumb, ki ga samo zavrtaš, pa bo svetlo.
V	svetlem boš potem lahko mirno poiskal vžigalice in prižgal svojo petrolejko «
To je bilo Mommsemu všeč in od tiste ure se je sprijaznil z električno lučjo.
»Ljuba moja, zbral sem svoje nogavice, da boš lahko krpaia, ko se bova poročila.
UIIKIHNA
Katraniziranje ljubljanskih cest
		
		MARIBOR 1
Obiščite
Beograjski jesenski sejem
od 7. do 17. septembra 1939
Največja gospodarska manifestacija v Jugoslaviji. Najpopolnejši prikaz domače in tuje proizvodnjo. Radiorazstava. — Knjižni sejem.
1
Informacije: Uprava Beograjskega sejma, Beograd. Poštni predal 538.
Tel. 28-526, 28-802.
PolovICna vožnja na vseh železnicah In parniklh.
Ljubosumnost razkrinkala rokovnjaško tolpo
Pečovnik je nedolžen pri razbojstvih v slovenjegraški okolici Lep uspeh naših orožnikov
Ko smo te dni brali opise raznih načinov, ki Re jih mestno cestno nadzorstvo poslužuje in jih preizkuša za utrditev površine naših cest, smo se spomnili tudi na obljubo, da mestna občina prične katranizirati ceste s katranom iz lastne, pravkar zgrajene tovarne v Mostah. Ker bo mestni tehnični oddelek pričel doma izdelani katran preizkušati ie te dni, moramo poznati tudi ta postopek.
Pri destilaciji črnega premoga nastane kot stranski produkt tudi katran. Ta črna, težje tekoča masa služi kemični industriji kot izhodni produkt za izdelavo zdravil, barv, pogonskih sredstev itd. Važen del katrana pa je smola, ki ima odločujočo vlogo pri uporabi katrana za cestne namene.
2e 1. 1681 sta 'dobila Bertier ln Serle angle-Skl patent za uporabo katrana v cestne namene, vendar so šele 18:52 začeli v Angliji uporabljati katran za ceste, ko so napravili katransko makadamsko cesto v Cloucestershire. L. 1854 je bila zgrajena prva taka cesta v Franciji, šele 1891—93 pa v Kolnu v Nemčiji. Kako drugje cenijo katraniziranje za odpravo prahu s cest, nam priča dejstvo, da so Nemci takoj po priključitvi Avstrije, na Tirolskem katranizirali 630.000 kv. metrov ali 400 km cest že prvo leto, Nemci imajo zaslugo, da so uvedli površinsko obdelavo cestišč, Angleži pa prednost, da »o že 40 let prej napravili katransko makadamsko cestišče.
Sodobna prometna sredstva ln povečani promet obrabijo cestišča hitreje kakor vozovi s konjsko vprego. Ko se je pred vojno s 3(tX) kg na-tovorjeni voz gibal s 4 km na uro, so sedaj na istih cestah v obratu vozila, ki vozijo do 5000 kg z brzino 60 km na uro. Naše ceste so morale propadati i pričetkom avtomobilskega prometa, ker so bile seveda zgrajene za starejše načine prevoza.
Prva posledica gpremembe je bil prah, ki ga je bilo mnogo več zaradi težje obremenitve cest, a hitra vozila ga bolj dvigajo.
Proti prehitri obrabi eestil? so nastali razni načini utrditve, toda najnižjo in najhitreje jz-vedljivo investicijo predstavlja katranizaclja cestišč.
S katranom in « Izdelki, izdelanimi "s ponovno destilacijo, je mogoče napraviti več vrst cestnih prevlek, namreč prevleko, ki samo veže prah, nadalje površinsko obdelavo (katran v zvezi z mineralijami) in naposled prevleko cestišča z zmesjo Icatranskih smol in kamenja. Zadnji način ima več imen, ki so nastala po načinu, kako se prevleka izdeluje. Skoraj vsi načini izdelave
1 Ribarsko društvo v Ljubljani javlja svojim ' Članom, da priredi 20. t. m. izlet v Preserje, kamor je povabil na svojo vodo organizirane ribiče g. Maček. Odhod iz LJubljane ob 6.14 ali ob 9.45. Zaradi potrebnih predpriprav naj se javijo za izlet oni, ki se ga nameravajo udeležiti, v društveni pisarni v četrtek 17. t. m. od 19 do 20.
1 Karto ia tombolo Rdečega krika je našla žena v Janezovem žepu. O, to-le bom pa jaz shranila! Glavnega dobitka, parcele v Šiški, že ne smemo kar na lepem zgubiti I Kaj pa misliš, da valjaš našo bodočo srečo kar v žepu? Ce dobimo parcelo za 5 din, bo gotovo enkrat Se hišica zra-stla — je rekla gospa Micka in zaklenila karto v omaro, pri tem je pa sklenila, da bo še nekaj kart kupila, da bo sreča bolj gotova.
1 Truga za gramoz je padla na glavo 4 letni Mariji Rezar, hčerki posestnika in prevoznika z Dolenjske ceste. Mala se je igrala ob zidu, kjer je bila truga naslonjena. Ker je bila preveč strmo postavljena ob zid, je padla na dekletce in ji prebila lobanjo. Hudo poškodovano so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
1 S hruške je padel. 8 letni Roman Paškulin je na praznik obiral hruške in zlezel visoko med veje. Pa se mu je odlomila veja in je telebnil na tla, pri čemer je dobil tako hude notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
1 Žeparji so prilU tudi na gasilski kongres. Po svoji stari navadi ne zamude žeparji nikdar priložnosti, ki se jim nudi vedno, kadar so v Ljubljani večje prireditve. Zato so tudi ob času gasilskega kongresa skušali taki prišleki lajšati žepe udeležencem kongresa. Pri tem pa sta se dva ujela. Tako je 27 letni brezposelni brivski pomočnik Hasan Hersz pri vhodu v stadion segel nekomu v žep in bil pri tem zasačen. Policijski stražnik ga je vzel hitro pod svoje varstvo in ga odpeljal na stražnico. Pri njem so našli kar dve denarnici in srebrno uro z zlato verižico. Lastnika srebrne ure in ene denarnice sta se že javila. Žepar, ki je po rodu Rus iz kavkaške gubernije, po poreklu pa Žid, pravi, da se že osein let potepa po državah in da je šele pred par dnevi prišel na skrivaj iz Italije v Jugoslavijo. Na policiji pa mu ne verjamejo, ker ga njegova govorica razodeva, da je že delj časa moral hoditi po naši državi. — Drugi tak tič je brezposelni 40 letni pekovski pomočnik Lenart škrinjar iz Pregrada v savski banovini. Tudi ta je segel v torbico neki gostilničnrki, pa je imel smolo, da je zagrabil samo kongresno knjižico, denarja v posebnem predalčku pa ni našel. Pri tem pa so ga videli drugi in tako je tudi on padel v roke pravice. Imel je pri sebi 140 dinarjev drobiža, v posebnem žepu pa zašitih pet kosov po 500 dinarjev, ki so najbrž masten plen kakega vloma ali pa odličen uspeh posrečene žepne tatvine.
1 Hudo bolna žena, ki je že nad leto dni največ » postelji in je brez vseh sredstev, sc obrača do usmiljenih src za skromno pomoč. Naslov: Anica Vodopive:, Krojaška ul. it. 1.
Celje
c Obiralci m obiraOce hmelja prihajajo v Savinjsko dolino. Na Veliki Šmaren je Savinjska dolina oživela. Iz vseh krajev Slovtnije in šc iz hrvatskega Zagorja so prišli obiralci in obiralke hmelja, da si prislužijo i pridnimi rokami nekaj dinarjev, da si bodo lahko kupili čevlje in obleko. Celjske ulice so postale posebno živahne :n pestre. Prav zanimivo je slediti skupinam obiralcev, ki s posebnim veseljem ogledujejo trgovske izložbe in sklepajo, kaj si bodo kupili čez 14 dni s prialužcnim denarjem. Skromni ao, bosi, pripeljali so se le do Celja, od tu pa jo mahnejo peš proti Savinjski dolini. Mnogi gospodarji pa so prišli po obirahe r lojtrskim vozem, ker se bo obiranje hmelja letos pričelo nekoliko kasneje, ao hmeljarji zaposlili obiralce do tega časa z okopavanjem repe.
c Pevska društvo -Jadran« bo priredilo v nedeljo, 20. avgusta ob pol 11. dopoidne v mestnem parku koncert s prav bogatim in lepom sporedom. Nastopilo bo
cestišč, ki uporabljajo asfalt ali bitumen, ao mogoči tudi « katranskiml proizvodi.
Škropljenje z olji katranskega ali drugega izvira ne izboljša cestišča trajno, temveč odstrani za dobo kakega pol leta samo prah. Jesenski dež že skoraj popolnoma Izpere tak napoj. Zato je ta način manj priporočljiv, ker je sorazmerno drag. Za kv. m jo treba 2 kg olja.
Cestišča, ki niso obremenjena s težkimi vozili, torej stranske ceste, pota po parkih in stranske mestno ulice Je treba obdelati že z boljšo prevleko. Površina reste se polije s katranom, ki zamaši špranje med posameznimi kamni cestišča. Tako Je onemogočeno, da bi vlaga ln moča napojila cestišče, obenem pa katranska smola veže posamezne kamne najrazličnejših velikosti v celoto. Voz, ki pelje čez, ne more izruvati posameznih kamnov in cestišče ostane gladko. Ce to površinsko obdelavo večkrat ponovimo, postane smolnata plast debelejša in Je zato tudi odpornejša. Zato se površinska obdelava cestišča navadno že prvo leto napravi dvakrat, da je cestišče odporno tudi proti težjemu prometu.
Cestišča se pa lahko prevlečejo tudi z mešanico kamna in katrana. Meša se na enak način kakor cement ln pesek za beton. Tako plast Je treba navaljati na staro cestišče. Tanjša ali debelejša taka plast je trdna ln trpežna ter prenaša tudi najtežje prevoze. V to skupino spadajo najrazličnejši načini obdelave cestišč, ki predstavljajo razne kombinacije dela in sestave katranske zmesi.
Najbolje je, ?e vsa taka dela delamo v suhem in vročem času, vendar imamo pa tudi nadomestke, ki je z njimi mogoče delati prevleke o vlažnem vremenu ln eelo o rahlem dežju. Vendar je pa praksa pokazala, da je delo najtrpež-nejše, če ga napravimo v suhem poletju.
Nova naprava mestne plinarne v Mostah bo izdelovala s pomočjo destilacije lz surovega katrana več izdelkov. Izdeluje že surovi bencol, karbolinej za konserviranje lesa, zlasti za lesene ograje, in pa razne vrste cestnega katrana. Tako izdeluje katran za površinsko obdelavo in tudi za izdelavo cestnih prevlek, nadalje bo pa izdelovala tudi smolo za zalivanje kock, kar že vidimo sedaj po Ljubljani. Tudi sredstva za izoliranje stavb proti vlagi »padajo v program nove tovarne, ker jih lahko izdeluje.
S poskusnim polivanjem s katranom ln oljem proti prahu bo mestni tehnični oddelek, kakor rečeno, predvidoma pričel v najkrajšem času, enako pa tudi z uporabo površinskega katrana, ki mu Je dodanega 15 odst. bitumena, za površinsko obdelavo komunikacij.
45 pevcev, lo bodo eapeli 17 narodnih In domoljubnih pesmi. Zvečer bo isto pevsko društvo priredilo koncert ▼ Zdravilišču v Dobrni.
c Nov brooaat zvon, 460 kg težak, bodo potegnili danes zjutraj v stolp opatijske cerkve v Celju. Zupnij-ski urad je dal preliti četrti 270 kg težki zvon in kupil novega, ki bo odgovarjal ostalim trem zvonovom.
c Kolektivna pogodba med Cinkarno in delavstvom ▼ Celju podpisana. Kakor smo že poročali, je delavstvo v Cinkarni d. d. v Celju zahtevalo ureditev delovnih razmer, odnosno kolektivno pogodbo. Pogajanja so se pričela dne 14. avgusta in se že 15. avgusta ugodno zaključila. Glavna pridobitev tega mezdnega gibanja je, da je vso delavstvo, ki je nad dve leti zaposleno, upravičeno od 5 do 10 dni plačanega letnega dopusta. S podpisano kolektivno pogodbo je odstranjen večletni spor med podjetjem in delavstvom, ker slednje od 1. 1923 ni imelo kolektivne pogodbe, pač pa ie nekakšne začasne sporazume. Po novi kolektivni pogodbi se bodo upoštevala vsa določila obrtnega zakona, delavci pa bodo prejemali še delovno obleko, obutev, dežne plašče, milo, kakor tudi kurivo, slednja po lastni ceni. Celotno delavstvo se uvrsti v 5 kategorij, in sicer, najmanjša plača je 32 dinarjev ter se stopnjuje do 42 din. Važen je zlasti člen 9. kolektivne pogodbe, ki pravi, da odpušča in sprejema delavce obratovodia po predhodnem zaslišanju obratnih zaupnikov. Kakor pri redukcijah tako tudi pri sprejemu velja načelo, da se v službi pridrže tisti, ki imajo več službenih let v Cinkarni in so zavarovani pri Bratovski skladnici Cinkarne d. d. Prednost za sprejem v službo imajo delavci, ki so odslužili ka-drski rok. S podpisom kolektivne pogodbe je odstranjena nevarnost stavke, o kateri je bilo že toliko govora. Vse hvale je vredno, da je tokrat podjetje uvidelo potrebo sporazuma z delavstvom in ustreglo upravičenim zahtevam delavstva.
c V Mestnem zavetišču je umrla 66 letna Ivanka Vrhovnik. Naj v miru počival
c Strokovna obrtna nadaljevalna šola v Celja Vpisovanje za šol. 1. 1939-40 bo v nedeljo, dne 27. avgusta od 9. do 12. r piaarni. Pri vpisu je treba predložiti v smislu čl. 37. uredbe o organizaciji strokovnih nadaljevalnih šol: krstni list, izpričevalo, učno pogodbo in zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti. V nedeljo, 3. septembra se naj zberejo vsi učenci, ki bodo v šolskem letu obiskovali zavod, ob 8 v telovadnici zaradi dodelitve v posamezne oddelke in razglasitve učnih ur.
c Aretacija predrznega tata v Celju. Celjska policija je aretirala 18 letnega Stanka K. iz Maribora in ugotovila pri zasliševanju, da je §tanko ukradel na Gorenjskem kolo nekemu pekovskemu vajencu. Srečal ga je na cesti in ga prosil, da mu posodi kolo za 10 din. Obljubil je, da se bo kmalu vmiL Pa ga ni bilo.
Višji davčni uprav. Ivan Pernovšek 75 letnik
Dane« obhaja višji davčni upravitelj v pokoju gospod Ivan Pernovšek svojo 75 letnico. Ob tej priliki smatramo za svojo dolžnost, da temu možu, ki mu po poštenosti in značajnosti kmalu ni kdo ko«, posvetimo na tem mestu nekaj vrstic. Naš jubilant je bil rojen dne 17. avgusta 1864 v Zabu-kovci. Ljudsko šolo je obiskal v Sv. Pavlu pri Preboldu, gimnazijo pa v Celju. Po gimnazijskih študijah je vstopil leta 1883 v službo k davčni upravi in služboval v Sevnici, Kozjem, Brežicah, Konjicah, Marenburgu, Celju, Šoštanju, Voitsbergu, Mariboru, Slovenjem Gradcu, končno pa kot šef davčne uprave najprej v Brcžicah, nazadnje pa v Slovenjem Gradcu, kjer je leta 1921 po več kot 38 letnem službovanju stopil v pokoj. Leta 1889 se je poročil z Justino Slugovo iz Braslavi. Letos bi torej obhajal zlato poroko, da mu ni pred tremi leti umrla ljubljena žena, t katero je živel v izredno srečnem zakonu. Gospod višji davčni upravitelj Pernovšek ja mož poštenjak. Vsakemu, ki ga spozna, ae mora zaradi svoje odkritosti, značajnosti in poštenosti takoj priljubiti. 2ival je vedno pošteno in solidno, hodil ravna pota brez ovinkov, o njem lahko rečemo, da ni storil v vsem svojem
Končno se Je posrečilo razkrinkati nevarno razbojniško tolpo, ki je zagrešila celo vrsto razbojniških napadov in vlomov v slovenjgraški okolici. Pokazalo se je, da je bil sedež te tolpo v Mariboru in v neposredni okolici. Razkritje te nevarne rokovnjaške družbe predstavlja lep uspeh naših orožnikov, zvezano pa je z zanimivimi in naravnost romantičnimi okolnostmi. Obenem se je sedaj izkazalo, da je Jožef Pečovnik, katerega so prijeli v nedeljo v betnavski gramoznici na Teznem, nedolžen pri vseh teh razbojništvih, katera so mu pripisovali. Pečovnika so dolžili, da je bil kolovodja razbojnikov, ki so strašili po zapadnem Pohorju, v resnici pa ga sploh ni bilo zraven ter se je šele zadnje dni v Mariboru spoznal s člani tolpe. Razkrinkali pa so razbojnike na sledeči način:
V Studencih pri Mariboru živi čevljarski mojster Ivan Jazbinšek skupaj s Pavlo Vizovnik. Pri Jazbinšku so Be zbirali razni temni elementi, med njimi 28 letni Alojz Rogan, nazvan »Džurs« iz Rogaševcev v Prekmurju, ki je zelo nevaren tip. Ta Rogan je zbral okrog sebe še 23 letnega Alojza Pešo, 30 letnega rudarja Franca Kneza ter Karla Kupnika, nazvanega »Pohorca«. Vsi so bili brez sredstev, pa so sklenili, da si bodo z roparskimi podvigi preskrbeli denar. Na nasvet Kneza so se podali čez Pohorje proti Slovenjemu Gradcu, kjer pozna on razne bogate kmete. Med potjo so izvršili prve roparske poskuse pri Sv. Primožu na Pohorju. Najprej so poskušali vlomiti pri ta-mošnjem župniku, pa jih je pregnal s streli. Potem so vdrli v svinjak pri nekem kmetu, kateremu so odnesli 50 kg težkega prašiča ter ga spekli v bližnjem gozdu. Nato so se napotili proti Velenju. Spotoma so na Plešiču vdrli pri dveh kmetih. Enega so zvezali, mu vzeli lovsko puško in 140 din, pri drugem pa se je poskus ponesrečil. Kupnik je izgubil pri tem klobuk, ukradel pa je zavoj blaga, katerega je prodal za 60 din. Nato so se napotili v Legen pri Slovenjem Gradcu, kjer so izvršili znani vlom pri gostilničarki Mariji Pečolar, na katero so streljali iz puške ter ji odnesli iorvi lin.
m Nov tržni red dobimo. Pred leti se fe veliko govorilo in pisalo o potrebi novega tržnega reda v Mariboru, vendar je potem vse zaspalo. Sedaj pa pripravlja mestni tržni nadzornik inž. Večerjevič nov tržni red, ki bo predložeri občinskemu svetu na prihodnij seji.
m Plavalni »olimpijski dan« bo priredil mariborski Olimpijski odbor s sodelovanjem Mariborskega plavalnega kluba prihodnjo nedeljo 20. av-gusita ob 15.30 na Mariborskem otoku. Na sporedu bodo zanimivo točke plavanja, umetni skoki z deske in s stolpa ter vaterpolo tekme dveh izbranih moštev. Pri skokih bo sodeloval jugoslovanski prvak Branko Ziherl.
m Pomanjkanje drobiža je postalo v Mariboru silno občutno. Najbrž« so ga zelo veliko odnesli razni prodajalci ter lastniki različnih atrakcij na Mariborskem tednu, ki so Mariborčanom leto« temeljito osušili žepe, tako da je izginil celo drobiž. Pomanjkanje se bo menda sedaj popravilo, ko se je pojavil v prometu tudi v Mariboru nov drobiž — srebrniki za 20 in 50 din ter drobiž za 2 din.
m Poročila sta se nadzornik policijskih agentov v Mariboru g. Anton Pukšič in gdč Danica Lah iz ugledne trgovske rodbine. Mlademu paru naše iskrene častitkel
m »Atentate na podružniro »Slovenca«. V torek — na praznik dopoldne so naenkrat zažren-ketale izložbene šipe na podružnici »Slovenca« na Koroški c. 1 v Mariboru. Neki moški se je pripeljal s kolesom, ga prislonil k steni ter zmetal v šipo tri precej debele železne kose, ki so prebili veliko zunanjo izložbeno šipo, razbili šipo na notranji strani ter padli v pisarno. Potem se je dal napadalec mirno prijeti policijskemu daktiloskopu g. Medveščeku, ki je takrat slučajno prišel mimo ter ga je odvedel na policijo. Napad je izvršil znani specialist za razbijanje šip Maks Hubpr iz Studencev, ki je slaboumen ter je bil že v norišnici. Prvič je razbil izložbo pri Bati, drugič v Cirilovi
življenju niti najmanjše krivice. Nikdar ni skrival svojega slovenskega in katoliškega prepričanja. Ze od leta 1892 je član tretjega reda. V svojem prostem času sc jc bavil s slikarstvom, gojil za šport ribištvo in bil dolga leta član zelene bratovščine. V Slovenjem Gradcu ie sodeloval tudi pri Orlih, bil cerkveni pevec itd. Da jc stal vedno v vrstah somišljenikov bivša SLS, in da je že dolga leta naročnik »Slovenca«, ie razume samo ob sebi.
Gospodu slavljencu želimo, da bi ga Bog ohranil še dolgo let tako krepkega in zdravega, kakor je sedaj, da bo lahko obhajal v krogu svojih prijateljev in znancev še lepše življenjske jubileje.
Kakor že omenjeno, sta bila vseh teh ropov in vlomov obdolžena Pečovnik in Zaje, ki pa takrat sploh nisla bila v teh krajih. Razbojniki so se po tej uspeli ekspediciji vrnili nazaj v Maribor. Cez dan so se zadrževali v Betnavskem gozdu, včasih za Tremi ribniki, ponoči pa so spali v vagonih na železniškem trikotu. Rogan je pridno zahajal v Studence k Jazbinšku, kjer se je dobro razumel z Jazbinškovo priležnico Pavlo Vizovni-kovo. Pretečeno nedeljo, ko je bil na Teznem letalski miting, je Rogan povabil Vizovnikovo na sestanek v Betnavski gozd. Za ta sestanek pa jc izvedel tudi Jazbinšek ter jo šel Vizovnikovo iskat. Ko jo je dobil v družbi Rogana, je nastal prepir, pa je Rogan Jazbinška nabunkal in pretepel. V napadu besne ljubosumnosti in užaljenosti je potem Jazbinšek odšel k orožnikom ter jim je javil, da se Rogan s svojo tolpo skriva v Betnavskem gozdu. Pri obširnem pogonu, katerega so takoj napravile ornžniške postaje v Studencih, v Rad-vanju in na Teznpm s pomočjo številnih civilistov, so prijeli Pečovnika in Kupnika, dočim je Rogan pobegnil. Na stanovanju Jazbinška v Studencih pa so orožniki prijeli še Roganovega glavnega po-magača Milana Pešo, dočim je Knez srečno odnesel pete.
Rogan je pobegnil skupaj s Pavlo Vizovnik z avtobusom do Slivnice, potem pa sta odšla naprej peš, najbrž v smeri proti Celju, kjer bosta mogoče skušala dobiti zaposlitev pri obiranju hmelja. fte pred begom pa je Rogan poiskal v Studencih Jazbinška ter ga spet hudo pretepel in mu z nožem razreza! obraz. Rogan je «elo nevaren razbojnik. Jj 173 cm visok, suh, črnega obraza, oblečen v modro obleko, brez klobuka, nima pri sebi nobenega denarja. Njegova spremljevalka Pavla Vizovnik, ki jo orožniki tudi zasledujejo zaradi nekih drugih pregreh, je srednje postave, okroglega obraza, ima lase pristrižene ter levo oko stekleno. Franc Knez je star 30 let, 180 cm visok, vitko postave. Knez je najbrž pobegnil čez mejo. Kdor bi Rogana in njegovo spremljevalko Vizovnikovo videl, naj o tem nemudoma obvesti bližnjo orožniško postajo.
tiskarni, sedaj pa na podružnici »Slovenca«. Iz norišnice so ga izpustili, češ da ni nevaren, vendar pa bo postal zaradi svoje manije razbijanja izložbenih šip neprijeten lastnikom izložb, še bolj pa zavarovalnicam, ki morajo nazadnje nositi stroške njegovih neumnosti. Z »atentatom« na »Slo-venčevo« izložbo je napravil okrog 3000 din škode.
m Dež. ki je vreden milijone. V noči od po-nedcljk a na torek je začelo deževati, čez dan se je potom vreme zboljšalo, včeraj zjutraj pa je začel padati pohleven dež, ki je vreden milijone Napojil bo žejno zemljo ter rešil veliko poljekih pridelkov pred poginom. Koruza in krompir, deloma fižol, zlasti pa sadje in vinogradi se bodo popravili, ajda in repa bosta dobili vlažno zemljo, da bosta lahko vzrastli, popravila se bo tudi paša na travnikih, četudi je košnja otave takorekoč uničena. Uvod v deževje pa je bil silno bučen. V noči od ponedeljka na torek je divjala nad Mariborom silna nevihta. Strela je neštetokrat udarila. Na Kralja Petra trgu je udarila v tobačni paviljon ter razbila oglodalo na ateni, vsekalo je v hišo na Ruški cesti 7, v Gosposvetski ulici, v Čopovi ulici, v Gozdni ulici. Posledice teh udarov strele^ so se najbolj čutile na meetnom električnem omrežju. V številnih transformatorjih so bili poškodovani zaščitni aparati, v mnogih hišah pa so pregorele varovalke. Monterji mestnega električnega podjetja so imeli v torek ves dan polne roke dela, da so napake popravili.
m Žalostna usoda. 2o pet dni nI prišel 50 letni železniški zavirač Jožef Ziberna iz Trstenjako-ve ulice v službo Njegov bratranec je zaskrbljen obvestil o tem policijo, ki je v torek vdrla e silo v njegovo stanovanje ter jo našla Ziberno obešenega in mrtvega. V smrt je šel iz obupa. Njegova žona je že dolgo v uinobilnici, otroci pa so v Deč-jem domu. Te razrvane družinske razmere eo na moža tako vplivalo, da je izgubil vsa odpornost ter so jc sam končal.
m »navaden karambol. Zaradi mokrega tlaka je padla s kolesom na križišču Frsnkopansko in Valvazorjeve ulice delavka Gizela Ourman. V tein trenutku na sn je zaletel v njo mesarski vajenec Stanko Kos, ki se je pripeljal s ko\c*om, na ramenu pa je imel še drugo kolo. Zaletel se je v Curmanovo ter še sam padel. Obema vozačema se ni zgodilo nič, pač pa so ee potrla vsa tri kolesa.
m Posojeno kolo prodal in šel v Francijo. Mirko Kalan v Studencih je evoje kolo. Katero je kupil na obroke, ki jih ^e sedaj odplačuje, posodil nekemu Maksu Koraži ji. Ta pa je kolo prodal z« aoo din nekemu ključavničarju, »am p« se je odpeljal v Francijo na delo. Kalan je aedaj slučaj prijavil domačini orožnikom.
Gajpodakstvo
Kontingenti za uvoz v Italijo
drevje za italijanska posestva in italijansko Afriko 5, listnat les za italijanska posestva in Afriko Na lanskem jesenskem zasedanju stalnega italijansko-jugoslovanskega odltora so bili določeni letni kontingenti za naš izvoz z Italijo na 250 milij. lir. Na letošnjem zasedanju, ki je bilo od 25. julija do 3.a vgusta 1939 v Rimu, pa so bili ti kontingenti znatno povečani.
Za dobo od 1. julija 1939 do 30. junija 1940 je bila določena vrednost kontingentov takole (v milij. lir):
Konji 3, goveda 40. prašiči 2, živa perutnina 18, živa divjačina 0.2, zaklana perutnina 4.0, ne-preparirana govedina 2.0, preparirano meso 0.4, jajca R, sveže ribe (tonino, sardine, palainide, makrele) 2, slane ribe 2, pšenica 1 milij. met. *totov ali 100.000 ton, koruza 25 milij. lir, suha povrtnina 2, suhe češplje 1.2, suhe gobe 1, salo in svinjska mast 1, etilalkohol 3, svileni kokoni 5, kovine in rude z izjemo železne rude 15, apno in rement 6.5, premog 3, iclasto drevje v hlodih 8, otesano 20, rezano 60, bukov les, izvzemši železniške pragove in doge, 21. ostalo listnato drevje 30, od tega 5 milij. za orehova debla, iglasto 2.5, drva 4. oglje 2, kalcijev rijanamid 2.4, metil-alkohol 8, pirolignitov kalcij 2.4, zdravilne rastline razen kamiličnih cvetov 0.2, ovčje in kozje ko-
že 5, celuloza za papir 4, grahorica 1, hmelj 1.5, drugi proizvodi lova in gozda 1, rezervni kontingent 10 milij. lir.
Ta rezervni kontingent se bo razdelil med razne predmete po sporazumu med našo državo in Italijo.
Poleg tega je odbor posebej sklenil posebno kontingente za prašiče in kalcijev cijanamid. Posebni kontingent za prašiče znaša 2, skupno z rednim znaša torej 4 milij. lir. Posebni kontingent za kalcijev cijanamid znaša 7 milij. lir, kar da skupno z rednim kontingentom 9.4 milij. lir.
V kolikor hi bili kontingenti za živo perutnino, suhe slive, jajca in salo ter svinjsko mast popolnoma izčrpani do 31. marca 1SM0, bodo pristojne italijanske oblasti razpravljale o možnosti povečanja teh kontingentov, tako da bodo ugotovile izredne kontingente.
Obe delegaciji sla se sporazumeli, da se bo izvoz naših goved v Italijo vršil na osnovi sklenjenega sporazuma med našim Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in Italijansko družbo za uvoz živine (AAIB).
Glede izvoza pšenice je bilo sklenjeno, da bosta to vprašanje rešila v oktobru Privilegirana družba za izvoz deželnih pridelkov in Italijanska lederacija agrarnih konsorcijev.
Vprašanje ljubljanske zbornice TOI
V sredo, dne 16. t. m. dopoldne je bila seja industrijskega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ta seja je bila važna zaradi stališča, ki naj ga zavzame industrijski odsek Zbornice glede preosnove Zbornice v smislu zahtev pristašev ločenih zbornic. Industrijski odsek je na koncu svojih razprav sklenil na pred- k log g. Ivana Avseneka in g. Staneta Vidmarja: Industrijski odsek je razmotrival vprašanje obstanka skupne zbornice v sedanjem obsegu in prišel do soglasnega sklepa, da narekujejo obstanek zbornice v sedanjem obsegu tako važni narodni, gospodarski in stanovski interesi, da se odsek ne more izjaviti za katerokoli cepitev obstoječe skupne zbornice.
Ker je glede tega sklepala tudi že uprava Zveze industrijcev, je bil izvoljen štiričlanski od-
Kulturni obzornik
Vrtec
Pred seboj imam 69. letnik »Vrtca« Lepa starost je to za mladinsko revijo. Kakor starosti vob-če, tako gre »Vrtčevi« Se posebno spoštovanje. Ustanovil ga je Ivan Tomšič, ki je bil vadniški učitelj v Ljubljani in je list urejeval nad 23 let. Vso to dolgo uredniško dobo Tomšičevo je bilo njegovo geslo, kakor ga izraža njegova pe6em:
Pozdravljam te, mladina milal Pozdravljam s cclega srca, na vek naj bi Boga ljubila, to prva želja je moja. Za tem želim, naj bi ljubila predobre si roditelje, na starost jim v podporo bila, ki toliko za te 6krbe. In tretja moja želja vroča — zapomni si jo, mlada kri — Ti domovino priporoča, da ljubiš jo do konca dnil
To je bilo »Vrtčcvo« vodilo ves čas, to jc za urednikovanja Tomšiča, Kržiča, Volca, Lavriča, Je-senovca, Ločniškarja. — 69 let že ogreva mlada srca za Boga, za vse lepo, blago, dobro in pravo; 69 let uči mladino ljubiti svoje starše, ki se pote in trudijo zanjo; 69 let je mladini naročal, da se oklene v gorki ljubezni svoje lepe slovenske domovine — in tak bo »Vrtcc« stopil tudi meseca septembra v 70. letnik. Lepa doba je to! Med Slovenci ni drugega mladinskega lista, ki bi ga prekašal po starosti ali po vsebini. Njegov toliko letni obstoj priča, da jc bil list vso to dolgo dobo naravnost potreben. Njegove zasluge na vzgojnem in književnem polju so splošno priznane. Zato ne bo mogel mimo njega noben literarni zgodovinar. V tej dolgi dobi skoraj ni znatnejšega slovenskega pesnika, pisatelja, ki bi nc bil objavljal svojih mladeniških del v »Vrtcu«. Marsikateri je ravno v »Vrtcu« dobil pogon, da se jc razvil bodisi v pesnika ali pisatelja. Med sotrudniki najdemo naj-boliše glasnike slovenske besede. Tako n. pr. omenjamo Levstika, ki je pTiobčeval v »Vrtcu« bisere otroške poezije, Cegnarja, Jenka, Levca. dalje Zupančiča, Finžgana, Ketteja, Murna, Silvina Sar-denka, Meška, Preglja, Bevka, Lovrenčiča poleg drugih in mlajših. »Vrtčevi« uredniki so skrbno vzgajali mlade književnike, ki so se tudi v poznejših letih radi vračali nazaj k listu. Mnogi nekdanji sotrudniki iz duhovskih in svetnih vrst so zavzeli v našem kulturnem življenju najodličnejša mesta. V tej dolgi dobi 69 let jih je bilo do tisoč iz vseh stanov in obeh spolov. Kakor že rečeno, služi »Vrtec« v prvi vrsti vz-goji naše šolske mladine. V njej budi in goji verska čuvstva, ki so temeli vsaki vzgoji, dalje neti domoljubje, estetska čustva in mišljenje, kakor tudi ljubezen do narave in božjega stvarstva.
Po laskavih izjavah učiteljev-vzgojiteljev jim služi »Vrtec« v odlični meri tudi pri pouku, ker je urejevan tako. da poleg strogo bclctrističnih sestavkov prinaša v primerni obliki tudi članke iz domoznanstva, zemljepisa, prirode in drugih panog, kar vse prav lahko služi v dopolnilo in utrditev pouku. Poleg tega izdaja list tudi mladinske knjižice. Lansko leto jc izdal knjigi »Štirje zvonarčki« in »Grivarjevi otroci«. Literarna sodba o obeh knjižicah je bila najboljša. Lastništvo — Slomškova družba — ima v rokah priznalna pisma naših književnikov in kulturnih delavcev, da sc je list vsebinsko in oblikovno zelo dvignil. Tudi od ministrstva prosvete ima dovoljenje in odobrenje, da se sme širiti po šolah. Sc z večjim porastkom naročnikov pa bi se list še bolj spopolnil in »Vrtec« bi izdajal po več knjižic, ki jih bodo naročniki »Vrtca« dobili brezplačno Glede na vse navedeno se obračamo na vas, katoliški starši, s prošnjo, da naročite svojemu šolo obiskujočemu otroku katoliško berivo, kakoršno vam priporoča katoliški učitelj in katoliški duhovnik. Kaj kupim, oziroma naročim svojemu otroku, je edino moja pravica, pravica očeta. Sola me more prisiliti samo pri obveznih šolskih knjigah, ne pa pri neobveznih šolskih listih. Starši, že jc čas, da se tega zavedate in tudi po tem načelu postopate. Vaši otroci in »Vrtec«, ki stopa v 70. leto — zaslužijo to.
bor, ki naj razpravlja z upravo Zveze industrijcev o tem vprašanju. Za industrijski odsek zbornice so bili izvoljeni tile delegati: predsednik g. Rihard Skubec, podpredsednik g. Karel Ceč in svetnika industrijskega odseka gg. Stane Vidmar in Ivan Avsenek.
Živalske kužne bolezni
Po najnovejšem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemamo, da obstoja vranični prisad, smrkavost, konjske garje, svinjska kuga, svinjska rdečica in kuga čebelne zalege v sledečih okrajih:
Vranični prisad.
Okraj Brežice: Bojsno, obč. Globoko.
Smrkavost,
Okraj Slovenjgradec: Radoše, obč. Slovenjgradec.
Konjske garf*.
Okraj Maribor d. br.! Sv. Lovrenc na Pohorju,
obč. ista.
Svinjska kuga.
Okraj Kamnik: Preserje obč. Homec; Vel. Mengeš obč. Mengeš. Okraj Konjice: Oplotnica obč. ista. Okraj Krško: Gorica obč. Leskovec. Okraj Ljubljana; Podsmreka obč. Dobrava. Okraj Maribor d. br.s Dogoše obč. Pobrežje; Ruše obč. ista; Slov. Bistrica obč. ista; Studenci obč. i6ta; Činžat, Kumen obč. Sv. Lovrenc na Pohorju. Okraj Maribor L br.! Kamnica obč. ista; Brengova obč. Sv. Anton v Slov. gor.; Ročica obč. Sv. Jakob v SI. gor; Vosek obč. Sv. Marjeta ob Pesnici; Sv. Trojica v SI. gor. obč. ista; Selnica ob Muri obč, St. Ilj v SI. gor. Okraj Ptuj: Gerečja vas obč. Slovenja vas; Stojnci obč. Sv. Jakob niže Ptuja. Okraj Slovenjgradec: Lokovica, Dražimorje obč. Šoštanj; Topolščica obč ista. Okraj Školja Lok«! Reteče obč. Stara Loka.Okraj Šmarje p. Jelšah: Zgor. Ne-govje obč. Rogaška Slatina. Okraj Ptuj mesto; Sp. Breg obč. Ptuj.
Svinjska rdečica.
Okraj Celje: Svetelka obč. Dramlje. Okraj Črnomelj: Mala in Velika Nedelja obč. Dragatuš. Okraj Dravograd: Sp. Sv. Vižinga obč. Marenberg; Onkraj Meže obč. Mežica; Planina obč. Vuhred; Dravče obč. Vuzenica; Sv. Danijel obč. Vuzenica. Okraj Gornjigrad; Šmartno ob Dravi obč. Bočna; Nova Štifta obč. ista; Nizka, Sp. Krašc obč. Rečica ob Sav. Okraj Kamnik: Vrhpolje obč. Kamnik; Gozd obč. Kamniška Bistrica. Okraj Konjice: Kot obč. Oplotnica; Sojck obč. Slov. Konjice. Okraj Krško: Brod obč. Sv. Križ; Drama, Mihovce, St. Jernej obč. Št. Jernej. Okraj Litija; Mala Goba obč. Dole; Mala Goba obč. Trebeljevo. Okraj Ljubljana: Mala Račna obč. Ra^na; Zalog, M. Vrh, V. Vrh obč. Šmarje. Okraj Logatec: Brezje obč. Begunje; Cerkvnica obč. ista; Račeva obč. Ziri. Okraj Maribor d. br.; Ješenca, Koprivnik obč. Frani; Bohova. Pivola, Razvanje, Sv. Miklavž obč. Hoče; Zg. Pečke obč. Makole; Ravušvajg, Sp. Gorica obč. Rače; Ruše, Smolnik obč. Ruše; Cigonca, Slov. Bistrica obč. Slov. Bistrica, Studenci obč. ista; Ruta obč. Sv. Lovrenc na Pohorju; Kalše obč. Šmartno na Pohorju; Kočno, Ogljenšak obč. Zg. Potekava. Okraj Maribor L br.; Pesniški dvor, Vu-kovski dol obč. Jarcnina; Metava, Črešnjevec obč. Košaki; Gradišče, Slemen, Vurmat obč. Selnica ob Dravi; Slatinski dol obč. Svečina; Rožengrunt obč. Sv. Ana v Slov. goricah; Zeljak obč. Sv. Benedikt; Tlckušek obč. Sv. Jakob v SI. goricah; Sv. Lenart v Slov. goricah, Sp. Zerjavci obč. Sv. Lenart v Slov. goricah; Vukovje obč. Sv. Marjeta ob Pesnici. Okraj Murska Sobota; Murska Sobota obč. ista. Okraj Ptuj: Vranjigovci obč. Sv. Tomaž pri Ormožu. Okraj Slovenjgradec: Zavodnja obč. To-polšica. Okraj Ljubljana mesto: Barje, Poljane, obč. Ljubljana.
Kuga čebelne zalege.
Okraj Ljubljana: Borovnica, Breg, Dol obč.
Borovnica; Vrzdencc obč. Horjul. Okraj Ljutomer: Pristava obč. Ljutomer. Okraj Maribor d. br.: Bre-zule, Podova, Spod. Gorica obč. Rače.
Ukinitev uvoza gotovih zdravil in lekarnar-skih proizvodov. Na predlog deviznega odbora pri Narodni banki je finančni minister podpisal odlok, po katerem se ukinja kontrola uvoza za gotova zdravila in vse gotove kemične in lekarnarske proizvode, dozirane po car. post. št. 234- 1, katera je bila uvedena 15. januarja 1937, in ni zanje več potrebna predhodna odobritev Narodne banke.
Ta ukrep je prišel zaradi tega, ker nekaterih zdravil absolutno ni mogoče nabaviti v klirinških državah. Tako je nekaterih predmetov zmanjkalo na domačem trgu, kar je imelo za poslediro navedeni ukrep. Skupni uvoz zdravil in proizvodov po tar. postavki 234-1 je znašal lani 41.3 milij. din, od tega iz neklirinških držav 30.'_> milij. din, iz deviznih držav pa 11.1 milij. din. Kot znano je bila kontrola uvoza uvedena leta 1937 v glavnem zaradi Švice, ki je plasirala mnogo teh proizvodov na domačem trgu.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila ustanovljena delniška družba »Dunav« za promet strojev, motornih vozil in tehničnega materijala. Glavnica znaša 1 milij- din Vpis delnic 18 avgusta, predhodni občni zbor dcinicarjcv 19. avgueia.
Ukinitev odkupa izvozniikih deviz po posebnih tečajih. Ker je finančno ministrstvo uvedlo
prodajo vseh izvozniških deviz po prostem tečaju, je prenehala veljavnost odlokov, s katerimi so bili dovoljeni posebni tečaji za odkup deviz pri nekaterih predmetih. Svoliodne devize, ki izvirajo iz izvoza teh predmetov, bo Narodna banka kupovala po posebnem tečaju, ki znaša za vseh 100% 258 din. v kolikor so bili izvoženi pred 29. julijem 1939.
•Pred razširjenjem orožne kontrole. Iz Belgrada poročajo, da je v kratkem pričakovati razširjenja uvozne kontrole, ker je devizni odbor pri Na rodni banki pripravil že tozadevni predlog. To razširjenje se bo nanašalo na nekih 10 predmetov, kar se bo zgodilo najbrž v začetku prihodnjega tedna. Razširjenje uvozne kontrole je v zvezi z ukinitvijo uvozne kontrole za zdravila.
Načrt uredbe o elektrifikaciji države. Iz Belgrada t>oročajo, da je ministrstvo za javna dela poslalo načrt uredbe o elektrifikaciji gospodar-sjio-finančnemu odl>oru ministrov na pretres. Tekst uredbe je ostal v glavnem neizpreinenjen z nekaterimi manjšimi izpremembami.
Razstava gob na jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra 1939 bo novost, kakršne še ni bilo na vsem Balkanu. Razstavljene pa ne bodo le užitne gobe, ki rastejo v naših krajih, temveč tudi vse strupene, sumljive in neužitne, ki količkaj sličijo užitnim, da se nabiralci izognejo neprijetnim zamenjavam. Na razstavo opozarjamo posebno šole, ki navadno nimajo dobrih slik, še manj pa umetniško izdelanih modelov. Poleg naravnih gob, kolikor se jih bo pač takrat že dobilo v naših gozdih, bo razstavljenih 123 najpopolnejših, umetniško izdelanih modelov. Za razstavo, ki jo organizira naš znani veščak v goboznanstvu g. Anle Beg, vlada že sedaj splošno zanimanje.
Dne 27. avgusta 1939 bo
v Slovenskih Konjicah
velik narodni tabor
na katerem govorijo naši ministri, senatorji in narodni poslanci.
Organizirajte po vseh občinah čim obilnejšo udeležbo!
Uvoz iz srednjeameriških in južnoameriških držav. Na predlog deviznega odbora pri Narodni banki je finančni minister izdal odlok, po katerem morajo vsi uvozniki blaga iz Mehike, Guate-male, Hondurasa, Nikaraguae, Kostarike, Paname, Kube, Haitija, Dominika, Portorika, Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije, Brazilije, Paragvaja, Urugvaja, Argentine, in Čila ob priliki plačila uvoženega blaga iz omenjenih držav predložiti poobl. zavodom poleg dokumentov, določenih v čl. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami tudi še potrdilo o izvozu blaga, katero žele plačati. Potrdilo o izvoru blaga mora oiti izdano po pristojnih oblasteh v državi izvora blaga, iz njega pa se mora videti, da je izvoz deklariran za našo državo, ne pa za državo— posredovalko. Predložitev potrdila o izvoru blaga je obvezna za V6a plačila v navedenih primerih, ki se izvrše začenši s 1. oktobrom 1939.
Iz konzularne službe. Eksevatur je dala naša vlada holandskemu častnemu konzulu na Sušaku g. Metodu Tomljanoviču, nadalje danskemu častnemu vicekonzulu v Belgradu g. Radovanu Blago-jeviču. — Za italijanskega generalnega konzula v Sarajevu je imenovan g. Giorgio Benzoni.
Trgovinski register. V trgovinski register so bile vpisane naslednje tvrdke: Titan, d. d., kranjske tvornice železnega in ključavničarskega blaga ter livarna, Zagreb, podružnica Kamnik. Zadružna tiskarna v Ljubljani, d. z o. z. v Ljubljani (zaradi pretvoritve iz zadruge), glavnica 200.000 din | in Gradbeno podjetje Šver & Kosi, družba z o. z., Ljubljana, glavnica 200.000 din, poslovodji: Kosi Ivan in Šver Martin.
Nove prigodne znamke. Od 6. septembra do 30. novembra 1939 bodo dane v obtok posebne prigodne poštne znamke Jadranske straže, nadalje liodo od 3. septembra do 31. decembra 1939 veljale posebne znamke za I. mednarodne avtomobilske in motociklistične dirke v Belgradu.
Izpremembe pri Hrvatski katoliški banki v Zagrebu. Upokojen je glavni ravnatelj Ht. katoliške banke g. Franjo Hrustič, upravo zavoda pa vodi odslej dosedanji ravnatelj zavoda g. Julij Suzan ič.
Semenogojska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra bo našemu kmetovalcu nazorno pokazala, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. Razstava bo pokazala dosedanje in odprla pogled na bodoče uspehe. Izpopolnjevale jo bodo fotografije in grafikoni, žitarice (klasje in zrno starih in selekcioniranih kultur) in okopavine s prikazom rastlin in gomoljev.
Keramična industrija, Zagreb. Vpisani so kot kolektivni prokuristi: Walter Bračič, Josip Brun-ner in Edmund Gregi.
Travers. d. d, za industrijo in promet železniških pragov, Zagreb. Glavnica 1.0 bilančna vsota 1937-1938 13 8 (13.7) milij. din, dobiček 0.044 (0.124) milij. din, tako da se izguba iz prejšnjih let zmanjša na 0.092 milil. din.
Drugi kongres ekonomistov. Kot znano je bila v jeseni na Bledu skupščina Zveze ekonomistov, ki je sklenila, da bo drugi kongres ekonomistov iz vse države letos od 3. do 6. septembra v Belgradu. Istočasno bo tudi proslavljena desetletnica Združenja ekonomistov v Belgradu. Strokovni referati na tem kongresu so razdeljeni v 4 skupine: kmetijstvo, industrija, zunanja trgovina in kredit. Kongresu bodo prisostvovali tudi zastopniki organizacij diplomiranih ekonoimstov iz Bolgarije, Turčije, Romunije m Grčije.
Mezde za vajence. Ministrstvo trgovine in Industrije je dostavilo gospodarskim zbornicam v proučevanje in mnenje načrt uredbe o minimalni naknadi za delo vajencev.
»Silkc. tvornica nogavic v Zagrebu. Izbrisana sta bila člana uprave Mazel Josip in Latkovič Franjo, vpisani pa dr. Jtiraj Pečarevič, odvetnik iz Zagreba in Nikola Sapundžič ter dr. Raška Maksiniovič iz Belgrada.
Skladišča za prekladanja v Zemunn. Izbrisan je bil član uprave dr. Živan Bertič. odvetnik iz Zenuina. vpisana pa dr. Milan Vrbanič iz Zagreba in dr. Bogdan Priča, odvetnik iz Zemuna.
Znižanje glavnice. Slavooija, d. d. za lesno industrijo v Zagrebu zmanjšuje glavnico od 15 na 9.75 milii. din z znižanjem imenske vrednosti delnic od 100 do 05 diu
Borze
Dne 16. avgusta 193*.
Denar angleški funt 258,— Nemški teki 14.30
Na zagrebški borzi je znašal devizni promet 2,309.174 din. na belgTajski pa 5,329.000 din. Efektni promet na belgrajski borzi je dosegel 984.000 din.
Ljubljana —
London 1 funt . , , Pariz 100 frankov . , Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Milan—Trst 100 lir . Praga 100 kron . . Amsterdam 100 gold. Berlin 100 mark . . Bruselj 100 belg , ,
Uradni tečaji:
.	,	.	.	205.76— 208.96
,	.	.	.	116.20- 118.50
,	.	,	,	4378.00-4438.00
,	.	.	.	995.00—1005.00
.	.	.	.	231.45— 234.55
,	.	.	.	151.00— 152.50
,	.	,	,	2358.00—2396.00
,	.	.	,	1768.62—1786.38
,	.	.	.	746.50— 758.50
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt	256.40— 259.60
Pariz 100 frankov............144.85— 147.15
Newyork 100 dolarjev ....	5459.76—5519.76
Ženeva 100 frankov..........1239.10—1249.19
Amsterdam 100 gold. ....	2938.43—2976.43
Bruselj 100 belg ......	930.25— 942.25
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka...... 14.20—	14.40
Zagreb — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem ..... 32.65—	33.35 Belgrad — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem ..... 32.65—	33.35
Sofija 100 din...... . 86 denar
Ziirirh, 16. avgusta: Belgrad 10, Pariz 11.735, London 20.7425, Newyork 442.75, Bruselj 75.2125, Milan 23.30, Amsterdam 237.60, Berlin 177.75, Stockholm 106.85, Oslo 104.125, Kopenhagen 92.60, Sofija 5.40, Praga 15.175. Varšava 83.40. Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.145, Buenos Aires 102.625.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 463.00—465.00 v Zagrebu 462 blago v Belgradu 463.50—464.00
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 100—102, agrarji 60.50—62.50, vojna škoda promptna 463 do 465, begluške obveznice 86.50—87.75, dalm. agr. 82.50—83, 8% Blerovo posojilo 100—101.50, 7% Blerovo posojilo 91—94.50, 7% posojilo Drž. hio. banke 100.50 denar, 7% stab. posojilo 100.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7350 denar. Trboveljska 175—177 (176).
Zagreb. Državni papirji: 7% invest posojilo 99.75—100.50, agrarji 59-61.25, vojna škoda promptna 402 bl„ begluške obveznice 86.50—87.75, dalm. agrarji 82.50 bi., 4% severni agrarji 57.50 do 58.75, 6% šumske obv. 80—82, 8% Blerovo posojilo 101.15—101.75 (101.50), 7% Blerovo posojilo 94.25—94.75 (<H.50), 7% stab. posojilo 100.50 den. — Delnire: Narodna banka 7.350 denar, Priv. agr. banka 210 denar. Trboveljska 175—180, Gutmann 44—47, Sladk. tov. Osijek 80 denar, Osj. livarna 150—158, Isis 30 denar, Jadr. plovba 320 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100.25 denar (100.50), vojna škoda promptna 463.50—464 (463.50), begluške obveznice 86.75 do 87 (86.75), dalm. agrarji 82.75—83 (82.75), 4% severni agrarji 58.50—59, 6% šumske obveznico 81.25-82.25 (82.25, 82.50), 7% posojilo Drž. hip. banke (100.50). — Delnice: Priv. agrarna banka 207—208 (207 drobni komadi).
2itni trg
Novi Sad. Ječmen bač srem novi 140 do 142.50, fižol bač srem beli brez vreče novi 257.50—262.50. — Tendenca neizpremenjena. Promet velik.
Živinski sejmi
Cene iivine in kmetijskih pridelkov na Jesenicah dne 12. avg. 1939. Teleta I. vrste 12 din, II. 12; prašiči špeharji 16 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 12 din, zadnji del 12, II. prednji del 10, zadnji del 10, III. prednji del 6, zadnji del 8; svinjina 15, slanina 16, svinjska mast 17 din za 1 kg. Pšenica 100 kg 225 din, ječmen 300, rž 170, oves 150—175, koruza 150, fižol 300, krompir 50, seno 50—70, slama 30—40, pšenična moka 325, koruzna moka 200 din.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Litiji dne 9. avgusta 1939. Voli I. vrste 5—5.25 din, II. 4.75, III. 4.50; telice I. 5, II. 4.50, III. 4; krave I. 4.50, II. 3.50-4, III. 2.50-3; teleta I. 6, II. 5.50; prašiči pršutarji 7—9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12, svinjina 14—16, slanina 17, svinjska mast 20; goveje surove kože 9—10, telečje 12, svinjske 5—6 din za 1 kg. — Koruza 150 din, fižol 400, krompir 100, pšenična moka 300, koruzna moka 200, ajdova moka 400 din za 100 kg. — Drva 65 din za 1 kub. meter, jajca 0.75 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 28 din za 1 kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Mariboru, mesto, dne 3. avgusta 1939. Voli I. vrste 5 din, II. vrste 4.40, III. vrste 3.60 din; telice
I.	vrste 5.25, II. vrste 4.63, III. vrste 4 din; krave I. vrste 4, II. vrste 3.90. III. vrste 2.50 din; teleta I. vrste 6, II. vrste 4.50; prašiči špeharji
7	din, pršutorji 9.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din. goveje meso II. vrste prednji del
8	din, zadnji del 10 din, goveje meso III. vrsto prednji del 6 din, zadnji del 8 din. svinjina 12 din, svinjska mast 17. čisti med 18 din; goveje surove kože 9 din, telečje surove kože 13.50, svinjske surove kože 7 din za 1 kg. — Pšenica 180 din. ječmen 200 din, rž 188. oves 185, koruza 180, fižol 375 din, krompir 150 din. lucerna 70 din, seno 65 din. slama 38 din: jabolka I. vrste 600,
II.	vrste 450, Ilf. vrste 300 din, hruške I. vrste 600. II. vrste 450, III. 300 din. pšenična moka 313 din, koruzna moka 170. ajdova 375 din za 100 kilogramov. — Drva za ktih. meter 102.50, jajca 0.65, za 1 komad, mleko 1.75 za 1 liter, surovo maslo 26 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 10 din za t liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 13 din za 1 liter.
Zvišanje cen kovanega zlata. Iz Belgrada poročajo, da ho v kratkem zvišana odkupna rena za kovano zlato in sicer da 6e tako prepreči nezakonita trgovina t zlatom.
rr./7,0' BIOLOŠKITONIKUM \JlufySW, LASE -'
Šport
Prva mednarodna plavalna tokma in
waterpolo v L|ubl|anl ČPK (Praga) i reprezentanca LPP
Ljubljanska plavalna podzveza je povabila Ceskv P1avecky klub I« Prag«. Tekma *s bo vrtlla
v soboto 19. in v nedeljo JO. t. m. ob pol 21 in bo nudila športnemu občinstvu velik uiitek.
Naši plavali letoe niso imeli priliko nastopiti na kaki večji plavalni prireditvi. Seda] lahko pomerijo svoje moči t plavati Češkega plaveekega kluba iz Prage.
Člani tega kluba so si pred kratkim priborili lepe uspehe na prvenstvu Češke. Tako je na primer Novotny osvojil prvenstvo na 400 m prosto, Buchta na 100 m hrbtno in Sehrlg na 300 m prsno.
Njihova štafeta 3X100 m mešano v po-stavi Buohta, Sehrig, Landkammer je bila zmagovita ln je postavila rekord.
Proti Cehom bodo plavali izključno ilani SK
Ilirije.
Dr. Vilfan, kateri služI kadetski rok. bo nastopil na 100 m prosto tn 100 m hrbtno. Intere-sanfoia borba bo na 100 m prosto med njim in Fričem. Frič je že v Zagrebu postavil na tej progi lep čas in s tem dokazal, da je že vedno na viiku.
Za zaključek ee bo vršila vaterpolo tekma
med C. P. K. in reprezentanco Ljubljanske plavalne podzveze.
V	češkem moštvu nastopa šest reprezentanto*. Brankar in Bušek sta odigrala med drugim 60 re-penzentančnih tekem. Tudi ostali člani moštva ao večkrat nosili državni grb.
Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v športni trgovini Sport-Kmet na Aleksandrovi cesti.
V	predprodaji so na razpolago samo sedeži.
Permanentne vstopnice se dobijo po znižani
©eni.
SK LIubl|ana nI več član Jugoslovanska nogometne zveza
SK Ljubljana je obvestila Jugoslovansko nogometno zvezo, da Izstopa iz Članstva JNZ in pristopa k Hrvaški športni Slogi, oziroma hrvaško-slovenski ligi. Sedaj bo v državno ligo avtomatično vstopil SK Zemun, ki ne bo igral kvalifikacijskih tekem. Za državno prvenstvo za leto 1939-40 Je izžrebala JNZ naslednje dvojice:
27. avgusta: Slavija-Jedinstvo, 3. septembra: Slavija-Zak, 10. sept.: Vojvodina-Slavija, 17. sept. in 25. febr. 1940: BSK-Gradjanski, Bask-Slavija, Vojvodina-Bata, Zak-Jugoslavija, Zemun-Jedinstvo.
24 sept. in 3. marca: Jugoslavija-Bata, Gra-dJanski-Bask, Vjvodina-BSK, Zak-Zemun, Jedin-
•tvo-Slavlja.^ ^ marea. Jugoslavija-BSK, Jedin-
gtvo-Bask, Gradjanski-Zak, Bata-Zemun, Slavija-
iVojvodina.	_ .. . __„ .
8. okt. in 17. marca: Jedinstvo-BSK. Bask-Jugoslavija, Zemun-Vojvodina, Bata-Gradjanski,. 2ak-Slavija.
2. okt. tn 24. marea: Jugoslavlja-Jedlnstvo, BSK-Bask, Vo]vodlna-2ak, Oradjanskl-Zemun, Sla-
vija-Bata.	* . „ .
29. okt. In 81. marea: BSK-Bata. Bask-Vojvo-dina, Zak-Jedlnstvo, Zemun-Jugoslavija, Gradjan-ski-SlaviJa.	_ .
5. novembra ln 7. aprila: Jedlnstvo-Vojvodina, Jugoslavija-Gradjanski, 2ak-BSK, Slavija-Zemun, Bata-Bask.
19. novembra in 14. aprila: BSK-Slavija, Bask-Zemun, Vojvodina-Jugoslavija, Bata-Zak, Gradjan-ski-Jedinstvo.
26. novembra in 21. aprila: Jedlnstvo-Bata, Jugoslavija-Slavija, .Vojvodina-Gradjanski, Zak-Bask, Zemun-BSK.
IX. ljubeljske dirka
Dovetič je priredil MK Ilirija svojo letošnjo dirko na Ljubelj, ki Je vsako lepše izvedena in boljše organizirana. Organizacija letošnje dirke, ki je bila priznana od mednarodne motociklistlčne zveze, pa je bila brezhibna. Občinstva se je kljub izredno slabemu vremenu, ki je vladalo zjutraj, nabralo lepo število. Prireditev je počastil tudi Nj. Vel. kralj Peter II. osebno, katerega je občinstvo ob vsej progi navdušeno pozdravljalo.
Rezultati tekem: V posameznih kategorijah ao bili doseženi včeraj naslednji rezultati:
Kategorija 250 ccm: 1. Deiml, Berlin, 5:28*/», 2. Schildhabel, Zagreb, 5:33V5, 3. Sobota Josef, SVien, 5:59'/..
Kategorija 350 ccm: 1. Krug K., Chemnltz 6:16,
2.	Schildhabel, Zagreb, 5:34'/», 3. Herman Jakob, Celovec, 5:49'/».
Kategorija MM) eem: 1. Jurčič Nikola, Zagreb, 5:08'/», 2. Milenkovltsch, Oraz, 5:09'/», 3. Cihlai", LJubljana, 5:17Vt.
Kategorija 500 ccm: 1. Jurčič Nikola, Zagreb, S:0«. 2. Milenkovitsch, Graz, 5:08'/», 3. Cililaf, Ljubljana, 5:17*/».
Prikolice do 600 ccm: Lužar Friderik, Zagreb, 6:05, 2. Bernhard Ferenrz, Budimpešta, 6:07'/»,
3.	Pavlič Josip, Zagreb, 6:09.
Prikolice dn 1000 rent: Abarth Karel. Ilirija, Ljubljana, 5:35, 2. Bernhard Ferenrz, Budimpešta, 5:59*/,, 3. Lužar Friderik, Zagreb, 6:01.
Dirke so trajale približno tri in pol ure. Slovesna razdelitev nagrad je bila v znani gostilni »Ankele< pri Sv. Ani nad Tržičem. Nagrad je bilo izredno mnogo. Krasni pokal ministra vojske in mornarice si je kol najboljši vozač s prikolico priboril Karel Abarth, veliki pokal »Potnika« pa Zagrebčan Jurčič za najboljši čas dneva. Lični pokal Motokluba Ilirije je dobil Cihlnf kot najboljši vozač dravske banovine. Ob razdelitvi nagrad je bilo več nagovorov, med katerimi sta bila zlasti vzgledno sestavljena nagovor g. Jake Gorjanca ter lepi govor predsednika MK Ilirije g. Borštnarja, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je letošnja mednarodna prireditev na Ljubelju potekla tako lepo in uspešno.
Concordia : SK Ljubljana 3:f
V	Zagrebu je igrala na praznik LJubljana nogometno tekmo proti Concordiji, katero je izgubila z gornjim rezultatom. Ljubljana je igrala slabo in bi Cohrordlja po igri drugega polčasa zaslužila še večjo zmago.
Ljubljana : Concordia — v nedeljo!
V	nedeljo bo v Ljubljani povračilna tekma med našim ligašem SK Ljubljano ln zagrebško Concordio. Ljubljana je na praznik prvo tekmo v Zagrebu izgubila z 1:3.
Boksarski boj v Belgradu
V	Belgradu je bila v petek zvečer velika boksarska prireditev, pri kateri so nastopili sami imenitni bokserji. Atrakcja večera sta bila Schmelin-gov 6paring-partner Schonrath in Vili Hiber, Jugoslovan, ki živi v Berlinu. Tekme so končale takole: Ivan Virag, državni prvak v težki kategoriji, je premagal v peti rundi s tehničnim knockoutom Pera Djuričina, v 5. rundi je s tehničnim knockoutom premagal Luka Popovič proti vsakemu pričakovanju Vilija Hiberja, Bora Djuričin je pa točkah premagal Nemca Jakoba Schdnratha po točkah, prav tako pa je Tikan Pavlovič po točkih premagal Stelzerja. Jugoslovanski boksarski šport stalno napreduje. Vidi se, da so naši ljudje pripravni za vse Športe, zdravi ln močni ter ie nepokvarjeni se lotijo vsakega športa jz velikim uspehom. Tako je tudi z boksofn. Ne zdi s« nam preveč, če trdimo, da smo Jugoslovani prav za boksarski šport ie posebe sposobni. Le raziiriti ga bo ie treba med podeželane.

Avstralija i Kuba 2 i 0. Kuba, ki je presenetljivo lepo premagala Kanado, je Izgubila v boiu z Avstrall|o (Davitov pokal v amerlikl zoni) prvi dve posamični parliji. Avstralca eta svoj« nasprotnika odpravila z veliko lahkoto v treh setih. Edino Bromwichu je odlični Kubanec Aguero nudil oster odpor. Bromwich je premagal Aguero z 8 : 6, 6 : 0, 6 : 2. Ouist pa jc premagal Moraleza «6:0, 6 i 2, 6 i 2. Boj poteka v Scabrightu. Avstralija po prvem dnevu vodi z 2 : 0. Vse kaže, da bo boj dobila 5 : 0 in celo brez izgube seta.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Zbor plavalnih sodnikov — trkrija Ljubljana. Za tnlimo m«d C. p. K. in I.. P. P. Je dolnčfn »lednčl
sodniški zbor: Vrhovni sodnik prof. Audro buljiš. Sodnik na eiljn Pevalek lil KoROvš^k. Htsrter: dr. Kordeltč, sodnik na otirnlu Metmšar in Vrankar, fa-soineri'l: 1'ev.ilok, HennlK, Pfischl, Koffnv&ak. .lesih, Tram|iu4 Kui, Dobrota, otrnba in SurKar. Vaterpolo sodnik: SteKnnr in Otrnba. S» Rolu St.-ifiiHr, Otruiia, Vrankar. /.Hpisnikar: PerjanČiS Prano. Prosimo gg. sodnike, da so te tekme slirurno udeležilo.
Ljubljanikl pluralni pod sa ve i. (Hluitifjno.) ljubljanska plavalna pod/vez« poziva vse spodaj navedemo plavačn in plavalke, da »« Javijo v soboto in ne. daljo najkasneje ob Ul tahničnemu vodil na UportiiPm kopališču SK Ilirije. Soarp«. l.enart, Zihert. dr. Vilfan. Trie, Hlnder, Hrthar, Tori. Iler7<>*, .lanovskj, Pesteviek, Pelhan, Orar in Mihalek. Polog plavačsv, ki bodo naslnpili v plavalnem dvoboju, se morajo javiti istotam slHečI: Bradač 7,orka. Martin, Keržan Dan*. Krržan Ivan, Verner, Ledi, Filipi?, Rusija. Ilo-došček, llrozovič. Hrumeč, tlanda. (ij»d A., lz-ser. I'a-ternnš in Primotlč. Točen raiporeil in program 'e videti v koiialisču HK Ilirije.
s novo delujočo tvarlno Je priznan kot izvrstno »reditvo proti prhljaju in Izpadanju lat.
rfiusln »MASTEN
rsebuje poleg preizkušenih delujočih sestavin Trilysina tudi fino razdeljen dodatek maati, ter služi odlično onim, td imajo suhe, trde ln nelepe lase.
MASTEN IN BREZ MASTI
Obnovitvena deta na planini Pungrat
Brezje na Gorenjskem, 15. avgusta.
Ko smo pred tedni napisali nekaj veselih novic o napredku in podvigu našega planšarstva na planini Pungrat in o restavraciji planinskih poslopij, je marsikdo resno podvomil o resničnosti našiti besedi. Bili so, ki so se na licu mesta hoteli prepričati. Na) jih je vodil k ogledu naših del na planine nesebični interes ali pa kak posebni namen, priznati so vendar morali, da Brezje in njihove gospodarske ustanove pod vodstvom novih ljudi vstajajo iz mrtvila in škodl|ive zakrknjenosti nekdanjih dni, ko smo mi morali molčali in so za naše vodnike postavili ljudi brez smisla za plodno gospodarjenje.
Brezje so oživele, odkar sc je pojavil kot javni delavec v našem glavarstvu poslanec dr. Milan Šmajd. Poskrbel je, da so na vodstvo naših samoupravnih teles prišli ljudje po volji ljudstva. In od tedaj dalje sc nekdanje kaotične razmere v naši občini postopoma usmerjajo v pravilen tok. Zadovoljstvo med občani raste iz dneva v dan, gospodarski ugled naše občine pa se dviga. Važen dokument naše nove delavnosti so med drugim obnovitveno delo na planini Pumgart. Kdor jc zadnja leta hodil po naši planini in videl razsulo nekdaj lepih gospodarskih poalopij in kdor je poznal komplicirani in vsiljeni gospodarski sistem v naši pla-nimski skupnosti, sc mora res čuditi, da je na takih razvalinah moglo sploh kaj oživeti. In vendar so se našli ljudje, ki so naie gospodarsko polje očistili plevela in dahnili vanj novega življenja. Gospod poslanec dr. Albin ftmajd je razvozlal zamotani način trojnega gospodarstva v planinski skupnosti in jo povedel iz teikega birokratskega formalizma na delo. V lastne napake zaljubljeni ljudje so njegov trud z raznimi pritožbami sicer ovirali, vendar je neumorni vztrajnosti g. poslanca uspelo podreti staro in nerabno ogrodje in nuditi
To je novi dirkalni motorni čoln, ki si ga je izmislil znani angleški dirkač Campbell. 8 tem drvečim nestvorom hoče izboljšati svoj dosedanji rekord 150 milj. Čoln ima ime »Blue Bird lic in
ima 2500 konjskih sil.
našim planiarjem priliko za svoboden gospodarsk razmah Seveda so se — kakor povsod ob takih prilikah — tudi pri nas hoteli vsiliti na vodstvo ljudje svoječasnih metod, toda zdravi nai kmečki človek je ob svobodni odločitvi izbral ljudi, ki jim zaupa in ki se nanje more zanesti vsak razumen gospodar bodisi državni funkcionar ali pa privatnik. In novi ljudje so z vso resnostjo začeli delati. Našli so razumevanje povsod: na občini, na banski upravi, pri komisarju pa agrarne operacije, pri baronu dr. Karlu Bornu itd. Med požrtvovalnimi domačini, ki eo poleg agilnega načelnika skupnosti g. Frelika mnogo pripomogli za obnovo in poživitev gospodarjenja na naii planini, moramo omeniti tudi g. Langusa Jakoba, posestnika iz Peračice. Ni se straiil potov in nc materialnih žrtev, njegov smoter je bil: proč z gnilimi razmerami — s krepkim korakom in žuljavo roko na delal
Njegovo geslo jc zmagalo. Kdor gre danes na planino, ne vidi več nazvalin v njihovi osamljenosti. Na njihovem mestu so zrasla iz tal nova poslopja, na katerih dokončujejo zadnja dela iz prve etape marljivi domočini in strokvni delavci. Za letos je bilo predvideno, da sc planinski dom in staja spravita pod streho. In to se je zgodilo. Za prihodnje leto je pa določeno, da se približno do Dinkoiti stavbe dogotove in izroče njihovemu namenu. 2e sedaj ima Pungrat spet mnogo obiskovalcev, zanimanje zanj se poživlja. Saj jc bila naša planina, ki jc bila pod nepravim vodstvom, zanemarjena mnogo mnogo let, svojčas med planinami na Košuti in daleč naokrog najbolj priljubljena zaradi krasne naravne lege in izredno zdravih klima-tičnih razmer. Prihodnje leto »e bo zopet z vsem svojim zdravim razkošjem in udobnimi stanovanji odprla slehernemu ljubitelju naših višin in vsem, ki žele zdravja in razvedrila.	Brczjan.
Sah v Zagrebu
Zagreb, 16. avgust«, h. Stanje po 10. kolu šahovskega turnirja v Zagrebu je sledeče: skupina A: Gligorič 9, Jerman, Rajkovič, Šiška 7. Majsto-rovič 6 in pol, Feuer, Pavlovič, Gottlieb 5 in pol, Drašič 4 Inn pol, Lirul, S. Pavlovič 4, inž. Ivkov, Mlinar 3 in pol, Medan, Muha 2 in pol, Atias 1 in pol. Skupina B: Gabrovček 9, Rebar. fcorli 7 in pol, Bernar, Savič 6 in pol, Carec 6, Šuharič, Weiss 5 in pol, Slokan 4 in pol, Kohl, Lončnrič. Stakič 4, Nluždeka 3 in pol, Cindrič 3, Filipčič 2 in pol, Kurjački pol točke.
Odlikovanja pri policiji
Belgrad. 16. avgusta, m. S kraljevim ukazom so odlikovani: z redom Jugoslov. krone 5 stopnje Dragotin Gril, poveljmik državne policijske straže v Banjalukl; z redom sv. Save 5. stopnje Leopold Rijavec, nadzornik policijske straže v Ljubljani; z zlato kolajno za vestno služliovanje Franc £u-ster, stražnik policijske uprave v Ljubljani in Joža Plešee, upravnik centralne šolo za policijske izvršne usltižibence v Zemunu.
S srebrno kolajno so odlikovani poliriH-ki stražniki v Ljubljani: Viktor Trčelj, Stanko Vir-nlk, Anton Koslevtar. Rudolf Weixler, Alojzij Rener. F^ranc Dolinsek, Alojzij Hočevar, Jožef Arh, Valentin Ogrin. Ivan Gorili, Ernest Kbnig, Franc Kukovie in Alojzij Potokar.
SLEPEC "
Datektlvika povest
»Res, zdaj je čutiti vse v redu,« je priznal bralec.
Ne vem, kaj mi je Hollins bral. Oči so mi Ale za McNabom, ki je počasi odhajal. A moral sem čakali toliko časa, da je bralec umolknil, kajti ničesar ni smel sumiti. Na ta ali oni način sem se
r lovil od Hollinsa, in ko sem mu spustil v roko en polkronski novec, sem se z njegovimi blagoslovi odpravil odondod.
MoNab me je čakal za oglom. Videti je bil zadovol jen sam s seboj.
»To je po molih mislih prvi primer,« je dejal, »da so bili človeku vzeti prstni odtisi brez njegove vednosti.«
A kakor spretno je bila opravljena ta zvijača, •em bil vendarle prepričan, da mora Mc.Nal>ova dobra volja izvirati iz nečesa drugega kakor iz Občutka njegove lastne bistroumnosti. Dejstvo, da je vzel odtise Hollinsovih prstov, ne da bi se bil Dick Hollins tega zavedal, pač ne bi povzročilo takega žara v McNabovih očeh. Samo kakšen zelo odločen napredek v zamotani zadevi je mogel povzročiti to. sem si mislil, ko sva hitela odondod. Na oglu Bayswater Roada je McNab pozdravil mimo hitečega voznika. Ko sva čakajoJ stala on-di, sem spet dobil glas nazaj.
»Slepec teda jni Dick Hollins?«
»Ne, prav tako ni Hollins, kakor niste vi Ho-lofernes,< je dejal MoNab.
»Ampak če je —«
»Pat!« mi je prtrgal besedo, ko je taksi zavil proti obccstniku.
XVII.
Prav nič se nisem motil, da Iz McNaboveg« glasu govori prepričanost. In moje nenadno spoznanje. da se čuti zagotovljenega, da je zakrinkani človek Kiuloch, mi jc vzcio sapo. Vso pot
vzdolž B«yswater Roada sem si neprestano prizadeval doumeti to, pa kaj bo to dejstvo pomenilo za nadaljnji razvoj zadeve. Kajti, čo ima McNab prav, tedaj sva blizu novih odkritij.
Nisem si mogel predstavljati, kako je prodrl v Kinlochovo krinko. Saj je njegov glas, kakor sem že omenil, mojemu ušesu zvenel kot pristno londonsko narečje. In tudi primerjava njegovih las s tistim šopom, ki so ga bili našli v umorjenčevi sobi v Ealingu, je bila še daleč od končnega dokaza, pa najsi eo si bili lasje po barvi, kakor je nemara McNab ugotovil, še tako podobni. Saj temni lasje niso nekaj tako nevsakdanjega. In prstni odtisi tudi niso mogli biti osnova njegove prepričanosti, saj ni imel časa, da bi jih bil pre-iskal, a še manj, da bi Jih bil primerjal s tistimi, ki so jih bili našli na razbitem steklu, najdenem v sobi po umoru Ce bi bil McNab hotel opraviti primerjavo, hI bil moral obiskati pisarno za prstno odtise v Scotland Yardu.
Tu si moramo priklicati v spomin, da so bili po MnNahovem mnenju prstni odtisi na razbitem steklu bržkone Kinlochovi, ne pa — kakor je mislil nadzornik Snargrove — morilčevi. Pri tem vprašanju sem se moral, žal, spet strinjati z nad-zornikovini mnenjem, čeprav iz drugih razlogov, nego so veljali zanj. Po moji sodbi je bilo, ker je bil Kinloch slep, manj verjetno, da !e on načel kozarec na Pagetovi mizi kakor pa, da ga jo našel morilec, ki je imel oči, da ga je lahko videl. A to moje čisto pametno mnenje je McNab zavrgel, ČpA, čeprav ni mogel videti whyskyja ali pa kozarca, moram le imeti na umu, da je bil Kinloch fckot In je Se Imel nos. To je bila seveda zgolj šala; kaj takšnega mi je rekel samo tedaj, kadar mi je iz tega ali onega vzroka hotel prikriti prave razloge, ki »o ga prisilili h kakšnemu posebnemu sklepu. Navzlic temu pa mi je biio jasno, da bo Kinloch, če se bo odpravil 7,da| v Scotland Yard s skupino prstnih odtisov, dupll-katov tistih, ki jih že imajo v svojih knjigah v zvezi s to za devo, nedvomno sprejet z vprašanji,
ki mu jih ne bo mogoče zavreči s šalo. Kje da je dobil tiste odtise, odtise človeka, ki ga iičajo v zvezi z ealingškim umorom? No, spričo tega bo v Scotland Yardu zašumelo kakor v osinjaku. A če sr obe skupini odtisov ne bosta ujemali, kakšen prid bo tedaj imel McNab od tistih prstnih odtisov? Prav nikakršnega ne, vsaj za moje oči. Kajti, če ne bo še kakšne druge skupine Klnlochovih odtisov, mu bodo tisti, ki jih ie ta dan vzel od dozdevnega Dicka Hollinsa, brez vsake koristi: saj ne bodo mogli dokazali, da sta tisti Dick Hollins In Aleksander Kinloch ena in ista oseba. In najbolj čudno od vsega mi je bila zavest, da je bil McNab prepričan, da sta eden in isti, še preden je imel prstne odtise.
Jaz pa le še nisem bil prepričan, da je Hollins slekar. Zato sem, ko naju je taksi potegnil v neki prometni del mesta pri Marble Archu, omenil to McNabu, samo tako mimogrede, da hi ga bil spravil iz njegovega zadovoljnega molka. On se .s obrnil proti meni in mi položil roko na koleno.
»Potruditi se morate, da postanete boljši opazovalec, sinko moj. To je za vaš poklic skoraj prav tako bistveno kakor za mojega. Opazovalec pa ;e človek, kakršnih je malo. Ljudje imajo vt>čid<>l vid, malokdo pa ima notranji vid.« Umolknil je in nato dodal, kakor da bi bil navajal besede iz kakšnega pisatelja: ».Gledajo, kar gledam jaz, a ne vidijo, kar vidim jaz.' Prav zato pa jim je treba zK razumevanje pomočnikov, kakršni so časnikarji ln detektivi.«
Govoril je resno, toda nejgova spretna dvoumna raba besede »razumevanje« me je prisilili k smehu.
»Vse do danes ste ml hill prvovrsten *«Va!.<
je povzel besedo. »Moja srčna želja je bila, da osumljenec vsaj za zdaj še ne bi slišal mojega glasu in da sploh ne bi niti vedel, da ;e še kdo ondi. In vi sle res vso njegovo pozornost priklenili zgolj nase. In pokazali ste mu svoje prepričanje, da ga imate res za tistega, za kogar se dela.«
»Zato, ker sem bil res prepričan. Njegovo na-
rečje se mi je zdelo pristen londonski Cockney.<
»Oh, sa, je londonska izgovarjava tako lahka — gre samo za to, da spremenite .a' v ,y' ter izgovorite fyce namesto face — ali kaj takega. Toda za to londonsko izpovarjavo je londonsko narečje, kar je nekaj čisto drugega, ln vsi reki tega človeka so bili napačni.«
»Navedite mi en zgled,« s»m rekel, ko jo cestni redar spustil roko in smo spet odbrzeli naprej.
»Vzemite tedaj tegale. Spominjali se bosto menda njegovih besed, da nikoli no pozabi glasov, ki mu pridejo na uho po cvenku polkronskega novca? Tisti ,po' (along o") je bil napačen. Rabil ga je v smislu, .skupaj z' (together with). A v Kast Endu boste našli tisti .along o' v pomenu .because oP (zaradi). Pretepač • svoje žene bo zatrjeval pred policijo v svojo obrambo, da jo je topel .along of her tongue' (zaradi njenega jezika). Zato sem bil'prepričan, da ta človek ni Cockney.
»In to ni bilo edino, kar zadeva londonsko narečje. Tako je na primer spet navajal neko mesto iz svoje knjige. |)a, bral je prav dobro. Vi bi bržkone mislili, da je bilo tisto čisto pristna londonska angleščina, ker seveda niste kakor jaz tako zelo sumni. A pri vsem tein jo je le slabo lomil.«
»Ali bi ml hoteli povedati, kie? Saj sem tudi Jaz pnzil, pa nisem ničesar odkril.«
»Pa je bilo zelo očitno. Vrinil je v izgovorjavo črko ,r\ ko je čital besedo ,Lord'.«
• »Toda«, sem ugovarjal, »saj je ,r* v bpsedi ,Lord'.<
»Re«. Toda noben Cockney ga ne izgovarja « MnNab se je nasmejal. »Vsi Angleži ravnale s tisto črko ,r', kakor da bi bila vsiljenka iz škotske. Skušale jo pognnti čez prag. Pravite, da ne? No, dobro, vzemite to Isto besedo .I/>rd'. Saj hodite na sodišča, kaj ne? Povejte mi torej, ali ste že kdaj slišali, da bi bil predsednik nagovoril sodnika drugače kakor ,m'lud' (moj gospod)? In tudi v cerkev hodite.«
Otroški kotiček.
Pravljica iz gozda
(04) Palčki so iz priprtega okna prisluškovali in slišali ves pogovor. Na besedo »udarimo« so okence odprli in izlili na ro-kovnjače celo ploho vode.
(95) »Nekdo nas je moral izdati,< je prevzel general, »zakaj.. .c, dalje ni izgovoril, kajti novi plusk vode ga je zadušil. Sršeni so bili premagani. Obležali so napol mrtvi.
Kadar potrebujete
tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na
]iioesloimnslw tiskalno
v fiublfanl
Brzojavni naslov:
Jugotiskarna Ljubljana Umetn. grafični zavod
v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni
KNJIGOTISK IN UMETNIŠKI TISK LITOGRAFIJA IN OFSETNI TISK KEMIGRAFIJA BAKROTISK KNJIGOVEZNICA
Mali oglasi
V malih cclulh velja raaka bneda I din: teultoTanJakt •Claal l din »fhrlo tlukanr naolotne hmrdr a« računajo dvojno. NajmanJAl loturk la mati oglu li din. - Malt •rlaal ar plačujejo takoj pri naročila. • Prt oglasih rrklamnrra inafaja ae račun« enokolonaka. 1 mm rlnoka pctltna TrKtlra p« I din • Za plamen« odrnvore »leda ■inllh aclatov Ireba priložiti znamko.
Službe iičejo
Šivilja
gre šivat na dom po zelo nizki ceni. Naslov v upravi »Slov.« 13.209.
Starejša kuharica
Išče službo pri solidni
družini. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Absolvent
trsov, tečaja želi dobiti kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slovenca, pod St. 13.158.	(a
Službodobe
Vež mizar, pomočnikov
za stavbno mizarstvo — sprejmem. Jane* Stare, Vodice.	(b
Hlapca
pridnega, treznega, poštenega. sprejme Martl-ncc, Prule 8, Ljubljana.
Več soboslik. pomočnikov
In vajenca sprejmem. — Naslov v upravi »Slov.« pod ftt. 13471.	(b
Ž^CELO tETO MOŠT (Sira)
jfrlahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Jbm' Bre« kakih aparatov!	Bres izgube časa I	Bres strokovnega snanja!
•?:	s pomočjo NIPAKOMBINA A/II.
Odlična iznajdba današnje znanosti 1 Enostavno! Poceni! Higljensko 1
Odobrilo Minlatnitvo poljedelstva.
RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1.
Pojasnila In e«nik poilj« brezplačno:
Odmerna lestvica za preračun posebnega prispevka za narodni obrambni fond
-=- Sestavil L. Novak, višji davčni kontrolor. Cena din 5.— -=--
Seznam o vplačanem posebnem prispevku za narodni obrambni fond din"
Ta tiskovina služi za odpremo posebnega prispevka, ki se plačuje v gotovini obenem z zadevnim red. davkom
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Službo vrtnarja
Išče vrtnarski pomočnik, absolvent sadjarske šole. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj« 13.153. (a
Pekovskega pomočnika
ki bi raznašal tudi kruh ln enega vajenca takoj sprejmem. Pekarna Nik, Gorlče, p. Golnik. (b
Dekle
15 let stara, govori slovensko, francosko, nemško, želi službo k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13298.
Dama
srednjih let, zmožna slovenščine, nemščine, Italijanščine, francoščine ln deloma srbohrvaščino — išče nameSčenje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dama« 13.382.	(a
i
Vajenci
n
Natakarski vajenec
za boljSo restavracijo pc takoj sprejme. - Istotam se sprejme snažilec jedilnega pribora. - Pismene ponudbe podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »TakojSen nastop« 13.461.
Pekovskega vajenca
lz poštene družine, takoj sprejmem. Pekarna Legi-Sa Bruno, Vič pri Ljubljani.	(v
Hčerka železničarja
ki se Je že 1 ln pol leta učila v trgovini mešanega blaga, želi najti mesto za nadaljno učenje. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13372.	(v

Iščem stanovanje
s popolno oskrbo za prvo Solca klasične gimnazije. Dopise na upravo »Slov.« pod »Nadzorstvo« 13473.
Dijaški dom v Ptuju
sprejema v popolno oskrbo dijake drž. gimnazije ln meščanske šole. Sprejemajo se nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin. Vzgoja sloni na verski podlagi, vendar se gojenec glede poklica svobodno odloča. Zavod stoji tik drž. gimnazije. Vse pogoje najdete v prospektu, po katerega piSite na vodstvo dijaškega doma « Ptajv. (D
Pomožne delavke
mlajše, Izurjene v šivanju na strojih, sprejmem ftmartlnska 10, dvorišče, pritličje.	(b
Služkinjo
za vsa hišna dela ln delo na vrtu lsče mala družina v okolici Ljubljane. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj« 13.441. (b
Lovec
z Izpitom, zmožen slovenščine, nemščine, vojaščine prost, se sprejme. Ponudbe v nemškem jeziku in sliko na baron Friderik Born, Sv. Ana pri Tržiču.	<b
Kupimo
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvellr, LJubljana .VVolfova ulica iLS
Prodamo
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana.	(1
IHiTEfTfB
Več stavbnih parcel
ob Dolenjski cesti prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13263.
Objave
Pozor l
Enonadstropna vila
z gospodarskim poslopjem, hlevom za par konj ter čez 20.000 m1 stavbnih parcel (okoli vile) naprodaj. - Informacije: Marija Jančar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih. dobavlja po naročilu Gustav Erklavec — Ljubljana — Kodeljevo, Povšetova 47, tel. 25-91.
Sveže češplje
lepe, debele, za vkuha-vanje. kg po 2.76 din, koSare po 45 kg. franko prevoz — razpošilja G. Drechsler, Tuzla,	(1

Hranilne knjižice
3°/« obveznico
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
ilski napad na prodirajoče pehoto ho vprinnri li pri zadnjih manevrih ameriške voj«k*. Ti ma-■i so bili največji, kar jih je kdaj bilo v Zdrutenih drtavah. Na njih je sodelovalo okrog 77.000 mni. Slika je posneta v bližini TVashingtona.
Kunaver Ludvik
gradbeno strokovno na obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. fl, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hlS ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Vnajem
ODDAJO:
Trgovina
mešan, blaga ln trafika, na prometnem kraju na deželi, se zaradi zdravstvenih ln družinskih razmer odda v najem ali proda. Ugodna prilika za začetnika (-co.) Naslov: Kurent Josip, Planinska vas, p. Planina pri Sevnici.	(n
Poslovne prostore
primerne za pisarne, lepa skladišča, boljše delavnice, strojno pletenje ln sllčno oddamo v prvem nadstropju v centru Ljubljane. — Informacije: I. Knez, Gosposvetska c. 1. dvorišča,	,(n
Stanovanja
ODDAJO:
Petsobno stanovanje
v centru, oddam. Poizvedbe : dr. CerneJ, Tavčarjeva ulica 6.	.(4
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
čedno, za stalno, išče drž. upokojenec z ženo brez otrok v Šiški ali za Bežigradom do jeseni t. 1. Naslov v upravi »Slov.« pod »Mirna stranka ln točen plačnik« 13437. (c
5000 dinarjev nagrade plačam onemu, ki ml preskrbi podatke, kje je bil krščen moj pokojni oče Makslm Albert (Masslmo Alberto) Luzzatto, ki Je bil krščen leta 1862 v neki obmejni župniji današnje državne meje z Italijo, ali pa v župniji nekega obmejnega okraja z Italijo, na teritoriju Slovenije, a njegovi ttar-šl so bili Giroiamo Luzzatto ln njegova žena Rahela-Erminija, rojena Leni (ali pa LerI). Onega, ki najde te podatke, prosim, da Jih pošlje na naslov: Inž. Josip Haj-zer, fabrlka Sartid, Sme-derevo — ln dobil bo nagrado,	' l

Razno
Dobro kršč. družino
prosimo, če bi sprejela za svojo aH v oskrbo ljubko desetletno siroto brez staršev. Dobrotniki naj sporoče svoj naslov upravi »S<ovenca« pod »Sirota« 13.180.	(r
Podpisani Ing. Ledi Ivan, arhitekt v LJubljani, sem v juniju 1934 izjavil, da g. Kale Jakob, zidarski mojster v Ljubljani, pri Izvrševanju prevzetih zidarskih del ni zanesljiv In zlasti pri porabi gradbenega matertjala ne postopa pošteno. Obžalujem ln prekllcujem to svojo trditev kot neresnično ln Izjavljam, da nimam nobenega povoda očitati g. Kalcu Jakobu v izvrševanju njegovega poklica kakršnekoli nezanesljivosti, oziroma nepoštenosti. Arh. Ledi Ivan.
Čitaite in širite »Slovenca«
Pozor I Kupci nepremičnin, ne pozabite obiskati
dolgoletne in poznane tvrdke
Trlglav«Slovenac v Beogradu
Hartvlgova 3/1. — Tel. 26728 Palač« in hlia za rento, vila za najem in Stavblita v vseh krajih Beograda.
čatežke toplica
"najbolj vroči (59« Q rndio-aktivnl vrelci dravske banovine, pošta Brežice ob Savi, postaja Brežice in Dobova. Začetek sezone dno 1. maja. V pred-in posezoni znatni popusti.
Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bolezni: visoki krvni pritisk (hipertonija), revma-tizem sklepov in mišičevja, vnetje^ protin, nev-rajgično trganje ter predvsem išias, nevraste-nija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, dalje ohromelost, kronični eksudati in vnetja, ženske bolezni in drugo.
Rekonvalescenti, slabotni ln slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje.
OTOMANE
kaufe, naslanjače vseh vrst dobavlja najceneje »OBNOVA« F. NOVAK, Jurčičeva 8.
Lipski jesenski
Zafetek 27. avgusta
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mi-hajlova 33/1
seiem 1939
Zafetek 27. avgusta
in častni zastopniki: Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Tyršeya 33. Tel. 27-62
m
Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Tel. 20-97
+
Vdani v voljo božjo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je naša nad vse dobra in srčno ljubljena teta, gospa
Barbara Mušič
zasehnica
danes, dne 15. avgusta 1939, previdena s tolažili svete vere odšla v blaženo večnost.
Blagopokojno prepeljemo v Blatnoh Brezovico pri Vrhniki, kjer jo spremimo k večnemu počitku v četrtek, dne 17. avgusta 1939, ob desetih dopoldne na pokopališče k Sv. Jakobu.
Ljubljana, Blatna Brezovica, Kranj, dne 16. avgusta 1939.
Žalujoče družine: .Mušič, Gostiša, Juvan in ostalo sorodstvo
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceniii