Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 28. novembra 1923.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z meseino prilogo ..Obilnska uprava".
lzha|» "ako tr.do ob S. uri zjutraj. — Cen« mo j* 12 Diu. za poi let«. Z« inozemstvo 26 Din. za pol leta. Po««o*zn. it e vil It • i. prodajajo po 1 Din.
SpUt tn dopisi •• poSiliajo: Ur.dniitvu .Domoljub«*. Ljub-liana, Kopitarjeva ulica - Naročnina, reklamacije tn tnseratl pat Upravniitv« .Domoljuba", Ljubljana. Kopitaneva ulica.
Ne odnehamo!
Bobneči ogenj liberalnega časopisja.
Kadar so v vojski hoteli zrahljati sovražnikove postojanke, je vso topništvo zajelo nanjo bruhati ogenj. Tak »tromelfajer« vprizarja liberalno časopisje na našo stranko. Omajali bi radi v ljudstvu zavest, da je edina rešitev izpod belgrajskega jarma avtonomija Slovenije. Ker je naša stranka tista, ki se bojuje za gospodarsko rešitev naroda, poskušajo zanesti v ljudske vrste nezaupanje do SLS. Svobodomiselno »Jutro« ponavlja vsak dan namesto jutranje molitvo laž o homogeni radikalni vladi, ki so jo po /irtrovski modrosti krivi naši. Pucljev »Kmetijski list« meče vsak teden blato na naše kmetske poslance in laže, da so krivi vSega hudega: davkov in kuluka. To jo tudi njegovo edino »delo za kuluk«, drugega tako ne more pokazati. Starejši naši pristaši vedo, da je pesem o krivdi klerikalcev že »:e-lo stara. Krivi so bili pred vojsko vsega — in po vojski, pred volitvami — in po volitvah. Tega jih je naučil star francoski prostozidar, ki je rekel: »Krepko obrekuj, nekaj se zmeraj prime.« Tega nauka se držo in — obrekujejo.
V tem boju so zviti ter ne pokažejo prave barve. Danes že nočejo veljati več za centraliste, ampak vpijejo le proti kleri-kali/.mu. Da, celo za avtonomijo bi bili,, če bi se ne bali »klerikalne komande« kot pravijo. Te se je seveda bati, ker bi postavila nekaj liberalnih advokatov in oderuhov — pod kap.
Maloverni.
Dobe se nekateri, ki imajo preti liberalnimi listi še zmeraj nekako spoštovanje. če jim dan na dan trobi eno in isto, pa začno misliti, da je nazadnje vendarle morebiti nekaj resnice. Omahljivci in bo-jazljivci se dobe povsod. So kakor seme ob potu, ki ga ljudje pohodijo. Hudič liberalnega časopisja jo vzel, kar je bilo v njih dobrega.
Drugi so kratkovidni. Ne vidijo brž uspehov, pa obupajo. Dobi se danes nekaj ljudi, ki so 18. marca volili s SLS, ki je obljubila, da se bo borila z vsemi silami za avtonomijo. Vedo, da naša stranka ni ob-Ijubovala velikih uspehov že drugi dan, toda pride liberalec in samostojnež, pa mu
govori o nedelavnosti in neuspehih poslancev in kratkovidnež začne dvomiti. Postane nergač, ki vsaki stvari škodujo. Zdi se mi kot tisto seme, ki je padlo na kamenita tla. Požene — pa spet usahne.
Nekateri so volili s stranko, ker so iskali ogebnega dobička. Nič niso pomislili, da se v politiki dela tudi za bodoče rodove. V svoji sebičnosti ne vidijo drugih, ampak le sebe. Če takemu kale poslanec ne more ustreči — pa meče blato na vso stranko. Seme lepe avtonomistične misli so zamorile drobtine z vladne mize.
Mi vztrajamo! Sedanje delo stranko.
18. marca je zmagala SLS na Slovenskem. (ie bi se toraj odločevalo o naši usodi pri nas doma, bi bili naši poslanci odgovorni za vse delo v Sloveniji. Toda odločuje se v Belgradu. Zato so toliko odgovorni, kolikor jih je, to je 21 med 315. In to si vsak lahko izračuna, če ne govori iz njega .sovraštvo. Da se ne odločuje v Ljubljani, kjor bi naši poslanci vso pomenili, so krivi, kakor ve vsa slovenska javnost, tisti, ki so 29. junija 1921 glasovali za centralistično ustavo. Ta dajo vso moč Belgradu. Tega ne spravijo iz sveta vsa zavijanja samostojnežev. Kdor še z njimi drži in pljuje v lastno skledo — temu ni pomagati.
Ali naj sedaj obupavamo? Ne! Treba dela, da bo vsak zaslepljenec pri nas spoznal, da je rešitev pred popolnim gospodarskim polomom mogoča le, če sami sebi gospodarimo in si sami dajemo postave. Treba dalje, da to uvidi vsa država. Hrvatje so že z nami, Macedonija vpije po avtonomiji, bosanski Srbi so že citi centralizma in Vojvodina se otresa belgrajskega jarma. Kadar bo t- misel prekvadla vse pokrajino, tedaj se bo morala uida ali nerada vdati tudi belgrajska porcdica, tedaj bo šel Pašič — ali pa država Morda bo to prej kot mislimo. Vendar nas uči zgodovina, da veliki dogodki počasi ("ozorevajo. Uči nas pa tudi, da zmagajo tisti, ki vztrajajo v boju
za dobro stvar.
Kaj je torej delo naše stranke? Povsod in z vsemi sredstvi širiti avtonomistično misel. To jo obljubila pred volitvami in to drži Naloga naših poslancev pa je obenem s parlamentarno spretnostjo doseči za ljudstvo že sedaj, kar se da. Zato vsakdo lahko vidi, da morajo naši zastopniki bih v
Belgradu, v središču države. Doma za pe& jo — kot Radičevci — se ne da širiti naša velika misel.
Čas poskušnje.
Strašna so bremena našega ljudstva. Takih davščin nismo občutili od časov, k« so vihteli grajščaki svoj bič nad kmetom, Gospodarsko propadamo. Bližamo se spet tistim časom, ko je bil vsak kmet zadolžen. To je za nas najstrašnejši čas poskušnje. Toda mi no smemo obupati. Stara prislovica pravi: Grunt ima korenine do pekla. Niso nas uničili grajščaki, ne bo nas Belgrad. Kdor vztraja, zmagal Ljudstvo, na tebi je da izbiraš: ali drobtine z vladne mize kot ptičku, aH pravičen del, ki si ga izvojujemo z doslednim in premišljenim delom.
Dan plačila.
Mi nič ne dvomimo, da pride dan zmago naše misli, kot pride za zimo poletje. In takrat tistim, ki izdajajo slovensko zastavo — primerno plačilo. Tisti dan ne pozabimo tistih uradnikov, ki bi mogli olajšati našo bedo — pa so raje hlapci srbske« ga režima. Ne pozabimo tistih, ki danes v svojem časopisju delajo zgago. Dan plačila tudi tistim, ki to časopisje vzdržujejo. Ljudstvo zapomni si za takrat — izdajalce!
Pozor!	Preselitev!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
»Viajemsil posojilnici«
v Ljubljani — r. s. « o. z. ki se je PRESELILA iz hiše UrSttllnskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno noro palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poletf hotela <UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
po 6°/o
brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu sc obrestujejo
pa 5'/2%, vez. tudi po 61/2
VARNOST za hranilne vloge fe ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojilnica relativno večino delnic stavbne dclniSk« družbe hotela .Union, v Ljubljani. -■ Vrhutega je njena M nova lepa palača ob MlkloSičevI cesti, več mestnih hiS, stavbiš« in zemljišč v tu« in inozemstvu. — Deoar se naloil lahko tudiIpo poštnih položnicah.
Vzdržimo svoje časopisje 1 Oklenimo se svojih organizacij! Naj so težave še tolike, ž r t v u j m o za naš končni cilj — osamosvojitev. Brez žrtev ni zmage.
Ali bomo tisti, ki v potrpljenju rode stoteren sad?
Dve kugi.
Domoljubovim čitateljem je znano, da jo pred nedavnim časom prosvetni minister na vse ljudske Šole poslal okrožnico, v kateri opravičeno toži nad vedno večjo podivjanosti in surovostjo doraščajoče mladine. Pravilno ugotavlja, da je največ vzrokov iskati v tem, da se v naših šolah premalo vzgaja vcrsko-nravno, da je naša šola premalo v zvezi s cerkvijo, da učitelji nc dajejo dobrega zgleda mladini, da ne spolnujejo krščanskih dolžnosti. Nato priporoča uči teljstvu, naj čimbolj po versko-nravnih smernicah vzgaja mladino, naj ji daje lep zgled v krščanskem življenju, posebno v tem, da se udeležuje običajne službe božje.
Okrožnica je bila, v kolikor slika sedanjo vzgojo nase mladine, naravnost fotografija slovenskega sokolsko-svol.odoroisel-nega učiteljsva, vsak stavek je zadel v živo, minister je povedal vso listo resnico o liberalnem učileljstvu, ki jo mi danzadnem ponavljamo: brez verske vzgojo mladina ne samo podivja in posurovi, temveč — kar je mnogo hujše — moralno popolnoma propade. Propala mladina pa pomen ja propal narod, ne samo dušno, temveč tudi telesno.
In kaj so storili na to okrožnico naši liberalni učitelji, ki vzgajajo mladino naših vernih staršev in sicer vzgajajo tako, kot jim je minister v obraz povedal. Kaj so storili? Zavpili so kot zver, ki sc ji skuša utrgati uboga žrtev ter toliko Časa vpili, da je minister okrožnico za Slovenijo preklical. To se pravi: izmed vseh jugoslovanskih učiteljev hoče edlnole še slovenski liberalni učitelj vzgajati našo mladino za surovost in podivjanost in brezverstvo, kot jo je dosedaj, kar jim je povedal celo pravoslavni minister. Celo belgrajski minister, ki gotovo ni klerikalec in ki najbrž sam zase v verskih stvareh ni preveč nalančen, uvidi, kam bo pripeljalo mladino sedanja učiteljska vzgoja — slovenski liberalni učitelj pa hoče, za vsako ceno hoče še naprej kvariti našo mladino, še naprej ji hoče slab zgled dajati s svojo očitno brezvernostjo, s svojim večkrat očitno nemoralnim življenjem, e svojo agitacijo za sokolstvo, ki je za surovost in brezverstvo najpripravnejša šola, kakor danzadnem žalostni zgledi kažejo.
Vedno bolj smo uverjeni, da nikdar dovolj ne poudarjamo, da je svobodomiselni duh, ki vlada v velikem delu našega liberalnega učiteljstva (prav posebno pa še v vodsvu v Ljubljani), kakor strupena slana, ki bo sčasoma v naši mladini vse zamorila, kar je v njej dobrega in svetega. Saj se znaki že povsod kažejo. Celo pravoslavni minister jih vidi in ne more mimo njih. Brez-značajno in surovo sokolstvo, katerega naj-vnetejši apostol je svobodomiselni učitelj, je našo mladino po deželi — v kolikor je pri Sokolih, že tako posurovelo in moralno pokvarilo, da je poštenega Slovenca upravičeno strah za bodočnost naroda.
O'
Treba je, da smo vedno na straži! Sta-
riši — pazite na to, kaj otrok sliši v šoli in popravite sproti, kar svobodomiselni učitelj zagreši. Posebno pa varujte otroke pred sokolstvom, v katerem je — vsaj na deželi skoro povsod — zbran najslabši del mladine, ali imajo vsaj naj=lubšl prvo in odločilno besedo.
Druga kuga je brezversko, svobodomiselno časopisje,, ki je obenem zagrizeno centralistično, velesrbsko, protislovensko.
To časopisje ne zamudi nobene prilike, da ne bi prikrito ali neprikrito udarilo po verskem mišljenja in življenju. Če ne more naravnost udariti, se norčuje. Če se ne more norčevati, molči o veri, kot bi je ne bilo, molči o Cerkvi — molči vedno, razen, kadar najde kakšno priliko opljuvati jo. Na drugi strani pa danzadnem priporoča in hvali svobodomiselne in brezverske organizacije. ki zastrupljajo verno mladino. Dn je uspeh bolj gotov, redno prinaša zgodbice in povesti, v katerih sramoti Cerkev in nje-ne naredbe, pači zgodovino ter jo postavlja na glavo, pri tem pa na debelo kvanta, da tako privablja čitatelje icr jih tako na lahek način vleče v blato, v luiierem se vodilna svobodomiselna gospoda v velikem delu sama valja. Nikar se ne pohujšujte nad tem pisanjem, gospodje liberalci, in ne zavijajte oči: grdobije, ki se gode v Ljubljani v takozvanih »dobrih-r hišah, so javna tajnost.
Kdor ima vest iu čut odgovornosti ne samo pred Bogom, temveč tudi pred bodočnostjo naroda, takega časopisja nc bo podpiral, še mani naročal.
Čisto dosledno je, da jc isto časopisje tudi centralistično, velesrbsko. Zakaj centralizem in volesrbstvo pomeni danes naj-smradljivejšo korupcijo, balkansko gnilobo, najnasilnejšo protiljudsko politiko. Dočim BvobodomiselcI po drugih deželah Iudi marsikaj dobrega in koristnega ustvarijo, je bil slovenski libcralec vedno tam, kjer je najbolj gnilo in najbolj protiljjdsko. Zato se je slovenski liberalec (kar je isto kot samostojne/) s tako vnemo zavzel za velcsrhstvo in za centralizem, ker se zaveda, da ima v koruptnem centralizmu edino oporo •/.& svojo gnilobo, v protiljudskem centralizmu edino oporo za svoje delo proti ljudstvu, v ko-ritarskem centralizmu edino možnost, da sam pride na nepošten način do državnega denarja. Ogromni dispozicijski fondi, ki so se v zadnjih tednih odkrili v finančnem odboru, in ki znašajo na slotine milijonov, so za slovenskega liberalca edina luč, po kateri hrepeni. Štiri leta je svobodomiselno časopisje živelo od teh fondov, in danes je zadnji čas, da se zopet odpro, zakaj primanjkljaji liberalnega časopisja so ogromni. In zato — naj vrag ali Belgrad vzame vse Slovence ln vse njihovo premoženje: glavno je, da pride slovenski svobodomiselc do teh fondov.
Zato slovenski svobodomiselni časopis neprestano hvali centralizem, neprestano zagovarja belgrajsko ropanje, neprestano dokazuje, da je avtonomija bedarija. Seveda: avtonomna Slovenija ne bi imela dispo-zicijskih fondov, avtonomna Slovenija ne bo trpela korupcije, v avtonomni Sloveniji bo odločevalo ljudstvo.
Tn Botru bodi ootoženot To časopisje ie
s svojo pisavo pred volitvami v ustavotvor-no skupščino doseglo, da se je slovensko ljudstvo Izreklo za centralizem. Pokora za to slepoto je grozna. Največjo krivdo na trm pa nosi liberalno in samostojno časopisje.
Ali bomo tako časopisje še naprej trpeli v svoji hiši?
Dober katoličan, ki mu vera ni prazna beseda, dober Slovenec, ki mu avtonomija ni pulila fraza, bo s ponosom in zaničevanjem odklonil vsak tak list, ki psuje versko prepričanje ali ki zagovarja centralizem.
Zato Slovenec ne bo trpel v svoji hiši zlasti sledečih listov: Jutro, Slovenski narod, Domovina, Kmetjiski list, Tabor.
Dekleta in žene — postavite se za čast svoje verne in svoje slovenske hiše.
Fantje in možje — ne plačujte modrasa, ki zastruplja vaše versko prepričanje in prodaja našo slovensko zemljo!
Nov sunek Pucljevega centralizma.
Zadnjič smo poročali o 6 milijardah kr »n, ki jih moramo Slovenci vsako leto plačali centralističnemu molohu. Centralistični listi ne upajo tepa naravnost tajiti, pač pa pravijo, da je to čisto v redu, ker /.i to dobavimo »svobodno edinstvoc. To svobodno edinstvo pomeni pri centralističnih časopisih polne belgrajske dispozicijake fonde, iz katerih upajo naši centralistični gospodje prejeli še znatne priboljške. Kar pa nas je drugih Slovencev — in to nas je kakšnih 100 manj kot v3i — bomo pa ob tem »svobodnem edinstvu clahko konce vzeli.
Pucelj — Žerjavov centralizem pa še nima dosti: Iz Belgrada prihajajo zopet nova Jobova poročila.
Po g 52 novega zakona o državnih nameščencih bo odslej naprej nastavljal stalno učitelje— kralj, začasne pa minister, To so pravi: kralj ne bo nastavljal, pač pa minister v imenu kralia. V prejšnjih časih je pri nastavljanju učiteljstva odločeval krajni šolski svet ,to se pravi: starši sami oz. njihovi zastopniki. To je čisto pravilno: starši imajo od Hoga dano pravico odločevati, kdo 1)0 vzgajal njihove otroke in kako jih bo vzgajal. Toda starši so vedno bolj in bolj izgubljali lo pravico in je vse imenovanje odločal višji šolski svet.
Danes pa je Pucelj-Z. rjavov cenlrali-zem tudi to naravno pravico pogazil v tla — učitelje bo naslavljal belgrajski svobodomiselni minister. On — ne starši — bo odločeval, kdo bo vzgajal naše otroke, on bo lahko pošiljal za vzgojitelje Turke ali pravoslavne — nihče ne bo mogel ugovarjati.
Starši imajo samo eno pravico: plačevati in zopet plačevati.
Prepričani pa smo, da Puclja in samostojnežev še vedno ni sram, da so glasovali za cenralizem.
In mi?
Vsak dan nam prinese novih dokazov, kako je potrebno, da vztrajamo v svoji sveti vojski za najosnovnejše pravice. Vsakdo, ki bi le za trenutek omahoval, izdaja ne samo svojega naroda, temveč samega sebe.
svoje gospodarstvo, svojo družino. Centralizem, ki se mora držati s takimi nasilji, sloji na najtrhlejših tleh. In čim hujši bo pritisk, lem huje in tem preje bo zagrmelo.
Do tačas pa brez omahovanja po sedanji poti ,vsem centralističnim apostolom in izdajavcem posebno onim v papirnati obleki pa pokazati vrata I
„Domoljub" svojim zvestim.
Tekoče leto se nagiblje h koncu in le še nekaj tednov nas loči od novega leta. Vsako leto ob tem času mora »Domoljube i/nova potrkati na vrata svojih naročnikov in jih povabiti, da mu ostanejo zvesti tudi v bodoče in mu pridobe čim največ novih naročnikov.
V prvi vrsti moramo povedati, kako bo z naročnino. Na kako znižanje dosedanje naročnine žal niti misliti ne smemo, kajti draginja v tiskarski stroki je radi visoke carine uri nabavnih potrebščinah iz tujine, kakor tudi radi visokih mezd, ki jih tarifnim potom dobiva tipografsko delavstvo po tiskarnah — še vedno rastla in ni upanja, J.i bi šla v doglednem času nazaj. Vprav radi tega je imel »Domoljub« k?kor tudi drugi naši listi v letu 1923. ogromne izgube.
Jasno, da je takemu nezdravemu stanju treba na vsak način odpomoči in zato smo se, dasiravno zelo neradi, morali odločiti, da določimo ceno »Domoljubu« za prihodnje leto v taki višini, da bo kot krepak 85 letni mož zopet stal na lastnih nogah, ne da bi se moral obremeniti z novimi dolgovi.
Celoletna naročnina je torej določena za leto 1924
nn Din 38 —
kar pomeni le malenkostni znesek dve in pol predvojni kroni, to je še vedno manj,
kakor je znašala tedanja naročnina. Taka je danes cena denarja. Ako pa računamo s cenami pri bla^u, je pa današnja naročnina še izdatneje nižja od predvojne.
Toliko, kot bo sedaj veljal »Domoljub« so zahtevali fe minulo leto mnogi manjši hrvatski tedniki, ki pa vkljub temu niso mogli priti na svoj račun.
Za takozvane skupne naročnike, ki prejemajo svoj časopis pri poverjeniku, je pa določena celoletna naročnina na
Din 86.—.
Toliko znižana naročnina bo napotila še mnogo dosedanjih posameznih naročnikov, da se oklenejo krajevnih poverjeni-štev in to tem raje, ker takim naročnikom časopis preje pride v roke.
Poverjeniki dobe poplačan svoj nemali trud z namečkom, ki pa v bodoče ne sme več znašati kot 10 odstotkov ali en izvod na vsakih deset plačanih »Domoljubov«.
Za kraje izven naše države znaša celoletna naročnina radi višje poštnine
Din 60.— (15 Ur ali 1 dolar)
Posamezni naročniki plačujejo naročnino lahko tudi polletno, ako jim s tem ' ustrežemo; skupni naročniki naj | pa takoj ob novem letu vplačajo celo-i letni znesek, ako dotični gospod poverjenik drugače ne ukrene.
Za pošiljanje naročnine prilagamo danes položnice za vse naročnike v Jugoslaviji, Čehoslovaški in Avstriji. Naročniki v drugih državah naj pa pošiljajo naročnino na način, ki se jim zdi najbolj primeren.
K sklepu vabimo ponovno vse dosedanje cenjene naročnika, da ostanejo zvesti svojemu »Domoljubu« tudi v njegovem 30. letu in mu s tem pripomorete do vsestranskega napredka.
Somišl jeniki na delo I
Uprava »Domoljuba«.
>KXX*WUtXX»OgO^OOOO«JOOOCKKI«*X»OOCyXi
Gospodarski oSszorrait*.
OOOC-OO«OOOOCKXA>OOOOOOO-ooooixa-

Zadmžno-gospodarski tečaji.
Gospodarski položaj ljudstva, kmeta kakor tudi delavca se stalno slabša. Državna uprava pritiska z visokimi davki, taksami, trošarinami, carinami tako, da ta bremena postajajo naravnost neznosna.
Med kmeta in konsumenta se vriva velika vrsta prekupcev, ki hočejo vsi dobro zaslužiti: na eni strani v škodo pridelovalca, na drugi strani v škodo konsumenta. Vsled preštevilnih prekupcev in posrednikov se življenjske potrebščine silno podražijo, običajno za 30 do 50%, v nekaterih slučajih celo 100%.
Banke in z njimi zvezane ter od njih odvisne tovarne in trgovine so v vedno večji stiski za denar. Zato hočejo dobiti v svoje roke tudi kmetski denar, ki ga lovijo zlasti z visoko obrestno mero. Visoka
obrestna mera pa zopet dela neznosno dra-ginjo.
Vsled pomanjkanja strokovne izobrazbe pada pridobitnost kmetijstva v vseh panogah. Z žalostjo moramo opazovati, kako propada naša živinoreja, kako se mlekarstvo nikakor ne more dvigniti in so se na polju mlekarstva začeli udejstvovati razni prekupci.
Silno je padla med ljudstvom < zavest skupnosti. Ker ni zavesti skupnosti in samopomoči, propadajo naše strokovne in gospodarske organizacije. Tudi zadružništvo trpi vsled pomanjkanja solidarnosti, tisto zadružništvo, v katerem je dosedaj imelo ljudstvo najmočnejšo oporo.
Izhod iz tega težkega položaja se bo našel le, ako bo ljudstvo zavedno, ako bo ljudstvo izobraženo. Ena pot k ljudski izobrazbi in k zavesti skupnosti so predavanja, so zlasti zadružno gospodarski te-
Xo ji
' Zadružna zveza v Ljubljani se je zato
odločila, da bo tekom zime prirejala zadružno gospodarske tečaje", na katerih bodo predavanja o zadružništvu (kreditnem ir. blagovnem), strokovna predavanja o kmetskem gospodarstvu (živinoreja, mlekarstvo, prašičereja, vinogradarstvo, gnoj, gnojenje itd.) in predavanja o potrebi in pomenu organizacij (kmetskih, delavskih aH obrtniških).
Razpored zadružno gospodarskih tečajev v mesecih december, j anuarinfebruar. 1. Jesenice, 3. decembra; 2. Radovljica, 4. decembra; 3. Kranj, 5. decembra; 4, Št. Vid nad Ljubljano, 10. decembra; 5. Cerklje p. Kranju, 11. decembra; 6. Kamnik, 12. decembra; 7. Dobrepolje, 13. decembra; 8. Vrhnika, 17. decembra; 9. Gor. Logatcc, 18. decembra; 10. Cerknica, 19. decembraj 11. Staritrg, 20. decembra; 12. Ig, 27. decembra; 13. D. M. v Polju, 2. januarjai
14.	Dobrova pri Ljubljani, 3. januarja)
15.	Semič, 7. januarja; 16. Črnomelj, 8. januarja; 17. Metlika, 9. januarja; 18. Les-kovec, 14. jan.; 20. Kostanjevica, 15. jan.i 21. Novomesto, 16. januarja; 22. Trebnje, 17. januarja; 23. Ribnica, 21. januarja;
24.	Šmarje, 22. januarja; 25. Višnjagora, 23. januarja; 26. Smlednik, 24. januarja; 27. Lukovica, 28. januarja; 28. Moravče, 29. januarja; 29. Šmartno pri Litiji, 30. januarja; 30. Žužemberk, 4. februarja; 31. Izlake, 6. februarja; 32. Selca, 11. februarja; 33. Škofja loka 13. februarja; 34. Trata pri oljanah.P 14. februarja; 35. Vodice, 18. februarja; 36. Boh. Bistrica, 20. februarjaj 37. Mengeš, 19. februarja; 38. Vel. Lašče,
25.	februarja.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g 300 milfjonov francoskih frankov. —<
Francoski senat je dovolil posojilo Jugoslaviji v znesku 300 milijonov francoskih frankov. Za ta denar se najpreje naroči 100 tisoč modernih pušk. Razen tega bodo nakupili še nadaljno večjo množino pušk. kano-riov itd. — Ža potrebe ljudstva, ki plačuje davke, ni denarja. Koliko bo pri tem zaslužila belgrajska banda, še ni znano.
g Sprejemanje 10 dinarskih bankovcei drž. izdaje iz 1. 1919. (lakozvanil »kovačev«) po državnih blagajnah. Finančna delegacija opozarja, da sprejemajo do vštetega dne 1. februarja 1924 vse državne bla-gaine 10 dinarske bankovce drž. izdaje iz 1. 1919. tudi za vplačila. Zamenjajo pa se ti bankov lahko pri Narodni banki in vseh njenih podružnicah do vštetega dne 9. februarja 1924, pozneje pa do vštetega dne 10. junija 1924 le še pri Narodni banki v Belgradu. Izza dne 11. junija izgubijo H bankovci vsako vrednost in se ne bodo veo zamenjavali.
g Papirnatega denarja v Jugoslaviji je bilo glasom izkaza »Narodne banke« z dno 15. novembra 1.1. za 5880 milijonov, 600 tisoč Din. Tekom enega tedna so je zmanjšalo število bankovcev za 36 milijonov, 500
tisoč Din.	. „ „ . „ . .
g Avstrijski šiling. Z Dunaja poročajo:
Pripravlja se načrt zakona o kovanju in izdaji srebrnih novcev. Nameravajo se kovati novci po 5000, 10.000 in 20.000 -vstrijskih kron. Srebrni novec za 5000 K bi se ime*
»J
noval pol šilinga, za 10.000 šiling ln za 20.000 avstrijskih kron dva šilinga.
CENE.
g Žilni trg. Šele koncem preteklega tedna je žitni trg nekoliko bolj oživel in so cene postale bolj trdne. Večje povpraševanje je bilo po moki in novi koruzi.
g Cene masti in slanini v Zagrebu. Za-/amčena prašičja domača mast v sodčikih B8.50 do 39 Din kilogram, soljena debela slanina 40 Din kilogram.
g Vinski sejem v Krškem se je vršil preteklo sredo. Prišlo je zelo veliko vinskih trgovcev in gostilničarjev iz Ljubljane in Gorenjske. Prodajalca so bili iz Dolenjske in Sp. Štajerske. Sprva so se držali kupci bolj postrani, ker so prodajalci zahtevali 26 do 30 K. Ko so pa s cenami odnehali, se je razvila živahna kupčija. — Največ vina se je prodalo po 22 do 24 K liter, nekaj tudi cenejše oziroma dražje. Glasom poročil se je prodalo okoli 2 tisoč hektolitrov, kar je gotovo lep uspeh. Mnogo se je gotovo še pozneje prodalo, ker so se se popoldne kupci razkropili z vinogradniki na vse Btrani.
SIVINA.
b Prešiči, Letos so debeli prešiči pokazali še dobro ceno 92—100 K žive vage. V par dnevih se je zavrtelo tako, da je cena prišla že na 70 K. Če pomislimo, da so mali prašiči po 430 K kg in koliko je dela ž njim preden je zrel za prodajo, moramo priznati, da je taka cena za kmeta gotova zguba. Edin dohodek za tri četrtine slovenskih kmetov je le izkupiček za debele prašiče. Z njim glej, da ob >ješ in o-blečeš družino in za davke bo šlo še največ. Zato je mala cena kar zmešala ljudi. Posl. Škulj je v Belgradu posredoval pri poljedelskem ministru naj se ukrene kaj, da bodo prešiči dražji sedaj ko je čas za to, to je adventni predpust. Poslanec je omenjal, da se mora znižati izvozna tarifa za živo in zaklano blago. Ravno te dni pa se tudi pogajajo pri poljskem ministru organizirani lastniki velikih klavnic, da se mora izvozna cena živemu blagu še zvijati. Poslanec je na to opozoril pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, Prav dobro bo, če kmetske občine in gospodarske organizacije takoj dobro pod-
1>rte prošnje na pokrajinsko upravo, odde-ek za kmetijstvo, da naj merodajne oblasti takoj vse potrebno ukrenejo, da naj se predvsem izvozna carina zniža in odstranijo tudi druge ovire, ki tiščijo cene svinjskemu blagu.
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvoz iz Slovenije. V početku jeseni se je pričakovalo, da se bo pri letošnji dobri letini razvil precejšnji izvoz tudi iz Slovenije, zlasti izvoz krompl.ja in fižola. — Krompirja se je le nekaj izvozilo, menda največ v Švico, istotako tudi nekaj fižola. Za mnoge države pa je bil naš krompir kljub izdatnemu padcu cen, predrag. Neka velika firma v Turinu, ki je vprašala za naš krompir, je ponudbo zavrnila, češ da ji pride belgijsko blago mnogo c "neje. Povpraševanje inozemstva po našem fižolu je imelo manj kupčijskih zaključkov največ radi tega, ker nimamo pri nas vseh zahtevanih 4'
vrst fižola. Francija povprašuje zlasti po belem drobnem fižolu, vendar ne ponuja baš ugodnih cen. Izvoz krompirja je za enkrat za.adi mraza onemogočen. Izredno majhen jo v zadnjem času tudi izvoz živine. Po lesu sedaj največ povprašuje Švjca, ki ga pa, k-':or jo ,odoba, izvaža dalja. Povpraševanje italijanskih kupcev po našem lesu je ponehal ker so zc'oge lesa v Italiji ogromne. Iz foveidje gredo sedaj v Italijo le m:jlme količine.
RAZNO.
g Keramični (lončarski) tečaj orada za pospeševanje obrti v Ljubljani. Lončarje, pečarje in druge keramične stroke opozarja Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, da se vrši pod vodstvom njegovega strokovnega učitelja za keramiko g. Frančiška Be-rana na državni srednji tehniški šoli v Ljubljani keramični tečaj, ki se ga zamore vsakdo brezplačno udeležiti. Poučevalo se bo teoretično in praktično v vseh v keramiko spadajočih strokah. Tečaj bo trajal celo leto, za že izobražene obrtnike se pa more poljubno preje končati. Interesenti naj svojo udeležbo priglase ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta 22 v Ljubljani.
g Letošnji vinski pridelek v Sloveniji. Letošnji vir.bki pridelek v Slove.ii. ' je po kakovosti veliko ugodnejši od la-.skega, po množini pa je za eno t-etjino nazadoval. Vinogradniki, ki so brali po 15. oktobru, so dorogli p d kakovosti kakor ti: po množini izvrstno btino leta 1?21. CrcL je, brano po tem času, je vsebovalo 20 do 22 odstotkov sladk ja, l.ar odogovarja moči od 12 do lii.2 odstotka alkohola. Grozdje, brano pred 13. oktobrom, jo slabše, vsebovalo je le 11 do 14 odstotkov sladkorja. Vino iz tega grozdja je ki:'o, grer.ko, slabega okusa ter vsebuje samo 6.5 do 8.5 odstotkov alk^ ola. Rdeča vina so veliko slabša in brez barve* Boljša v' i kot burgundec, tra-minec, rizling, silvane' 't grozdja, rr branega po 15. oktobru, so izvrstna ter vsebuje 12 do 13.5 odstotkov alkohola. Vina v Belokrajini, kjer se je vršila trgatev po 3. oktobru, so izborna. Trgovina je zalo slaba. Vzrok temu so previsoke cene, ki so se takoj po trgatvi zahtevale, vsled česar so se kupci odtujili. Priporočati bi bilo zahtevati zmerne cene ter zaloge prodati, ker so še zaloge iz prejšnjih let precejšnje. Vinske zadruge v Sloveniji nameravajo prirediti letos več vinskih sejmov, tako v Krškem, kjer se je dobro obnesel, potem v Novem mestu, Metliki, Črnomlju in Brežicah.
g Mirovna pogodba in vojna posojila. Zagrebški »Morgen« je objavil pretekli teden članek, v katerem se list toplo zavzema za pravice »srečnih« posestnikov obligacij vojnega posojila in pa 20 odstot. bonov. Na ta članek je dobil zagrebški list več dopisov, izmed katerih eden opozarja na določbo senžermenske mirovne pogodbe, po kateri je vsaka nasledstvena država obvezana, da izplača na novo prevzetim državljanom vojna posojila in poziva vse lastnike vojno posojilnih obveznic in 20 procent-nih bonov, da osnujejo posebno društvo v verstvo svojih interesov.
g Vinarsko društvo «a politični okraj novomeški s sedežem v Novem mestu je na svojem zborovanju dne 11. novembra 1923
sklenilo resolucijo, v kaleri so poziva vlada, da pri predsloječih trgovinskih pogajanjih z Avstrijo z vso silo brani interese vinogradništva Slovenije, ki je pred državnim prevratom imela svoje glavne odjemalce vina v Avstriji in je na avstrijski vinski trg navezana. Zlasti naj se skuša doseči pri izvozu vina iz Slovenije znižanje carine od strani Avstrije vsaj za toliko, kot je lo ,|(>. volila Avstrija Italiji in pa, da se smejo izvažali vina od 9 odstotkov od alkoholu po-čenši. K trgovinskim pogajanjem z Avstrijo naj se pritegnejo strokovnjaki iz Slovenije, kojim so gospodarske prilike ter interesi vinogradništva in vinske argovine v Sluve-niji dobro znane. — Seveda to resoluri a ne bo prav nič pomagala, ker se z Avstrijo pogajajo le člani belgrajske porodice, katera pozna le slovenski denar ne pa tudi slovenskih potreb.
g 64 o<eb v Sloveniji je imelo v lelu 1922 dohodkov vsaka nad 1 milijon kron.
g Zajci in sadno drevje. Z dežele poročajo, da so vsled padlega snega in pri-manjkajoče hrane jeli prihajati ponoči na sadne vrtove divji zajci in objedati lulio dreves, kar jih ni z apnom namazanih ali zavarovanih z žičnato mrežo ali plotom. Zavarujte sadno drevje pred zajci, dokler je časi
Ig Razgled po svetu. R
Mala anlanta bo Imela 11. in 12. januarja sestanek v Belgradu. šlo bo največ /a to, če se sprejme Poljska v malo antanto.
Na Grškem je zelo močno razpoložen o proti kraljevi dinastiji in je nevarnost, da kralja Jurija prej ali slej odstavijo ter proglasijo republiko. Ker je grška kraljeva rodbina v najožjem sorodstvu z našo in romunsko dinastijo, in ker grški zgled kolikor toliko vpliva tudi na sosedne države, sla jugoslovanska in romunska vlada močno razburjeni. Naš poslanik v Atenah je menda Grčiji zagrozil z vojsko, če odstavijo kralja Jurija. Za tuje kro..ane glave se pa res ne bomo tepli.
Pogajanja za Reko se bližajo koncu. Reko menda dobi Italija, Delto in liaroš Jugoslavija, obenem pa se popravi slovensko-italijanska meja. Zalo je razmejitvena komisija prenehala s svojim delom. Seveda bodo te poprave malenkostne.
Na Angleškem je vlada kljub temu, da je imela znatno in trdno večino, parlament po enem letu obstoja razpustila in razpisala nove volitve. Pravi vzrok tega kora-a vlade še ni znan, gotovo pa je, da stoji Anglija pred velikimi načrti, ki jih pa vlada ne mara izpeljati, ne da bi na novo povprašala ljudstvo, če in v koliko ji še zaupa. Kakor se vidi, ima ar.gleška vlada povsem drugačne pojme o femokratizmu kot pa balkanski Belgrad.
,GHZELH*
Je nova znamka. V dobrem letu pa se Je rndl svoje kakovosti tako upehala, da se dobi povsod ln jo zahtevajo vse gospodinjo.
Na Španskem je po dolgih In vztrajnih
bojih katalonskih avtonomistov vlada sprejela v svoj program obširno avtonomijo, ki ee po posameznih pokrajinah že uvaja.
V Nemčiji so socialisti vrgli Streseman-uovo vlado in sedaj ne.morejo stranke sestavili nove vlade. Grozi diktatura. Porur-ski industrijalci so se pobotali s Francozi, kar pa Angležem strašno narobe bodi. Ruse precej skrbi, če bo Francija popolnoma obvladala Nemčijo.
Tedenske novice.
d Slovenci in Hrvati, plačajte I Srbski
poslanec Jelečič je v finančnem pododboru bil tako nesramen, da je rekel: »Vi Slovenci in Hrvati nam morale v Srbiji pozidati vso porušene mostove, šole, hiše, cehie in železnice. Mi Srbi smo zmagovalci, a vi nam morate vso škodo povrniti.« — Ta poslanec je gotovo pozabil, da bi bila antanta s Srbijo vred tepena, če ne bi bilo Amerike. Edino Amerika je odločila. Tako govori bel-grajska porodica — cincarji (cigeni), ki pač ni skusila vojnih naporov in grozot, ampak jc lepo na državne stroške udobno živela v raznih francoskih in švicarskih letoviščih, zraven pa še bogatela na račun trpečega srbskega naroda. Sadovi centralistične ustave, s katero so nas prodali samostojneži in liberalci belgrajski porodici, so, da imamo mi Slovenci in Hrvati pravico in dolžnost plačevati davke in pošiljati naše fante k vojakom v Maeedonijo.
d 6 milijard. Strašno boli naše liberal- j ee, dn so naši poslanci ugotovili, da plačajo ' Slovenci G milijard kron na leto v državno kaso in da od teh 6 milijard Slovenec samo drobtine dobi nazaj. Sedaj je poslanec Pušenjak v Slovencu s Številkami dokazal, da res plačujemo Slovenci 6 milijard in bomo prihodnje leto bržkone še več. To je blagoslov Pucl jevega centralizma.
d Kje jc naš denar? Slovenija plača na davkih letno nad 6000 tisoč milijonov kron. Ta denar gro skoro ves v Belgrad, samo malenkost ostane doma, katerega smemo uporabiti le z dovoljenjem in »izredno milostjo« — zopet Belgrad a. Za ves vplačani denar pa dobi Slovenija potrdilo: »Nad šest slovenskih milijard prejela, nad šest slovenskih milijard požrla — Vlada.«
d Kongres bunjevsko-šokačke stranko. V Subotici se je vršil 25. t. m kongres bunjevsko-šokačke stranke in je bilo soglasno sklenjeno, da stranka enodusno vztraja v boju za avtonomijo v zvezi s SLS.
d Zakaj moramo biti proti centralizmu? Bivšega ministra pravosodja Lazo Mar-koviča prijemajo lastni pristaši radi sledečih stvari: Očitajo mu, da je: prodal z velikim osebnim profitom državne tovarne za sladkor na Čukurici pri Belgradu. 2. Neki Mrvifc je zlorabil velike vsote kot državni uradnik. Moral bi v zapor. Minister ga je rešil. 3. V zahvalo za to je Mrvič sezidal Markoviču brezplačno lepo vilo. 4. V svojem okraju je razdelil minister >za guljaz« pred volitvami 1 milijon državnega denarja. 5. Oddajal je koncesije za tovarne špirita in pri tem zaslužil lepe vsote. 6. Ukinil
je sekvester nad Imovino židovske banke — zastonj seveda, itd., itd. Ta mož je bil jugoslovanski minister pravosodja.
d V občinskem svetu t Kranju se nekaj kuha. Par liberalnih občinskih svetnikov je presedlalo k radikalom. Preteklo soboto so imeli demokratje majhen shodek, kjer so z ogorčenjem sklenili, da morajo novopečeni radikali občinski svetniki odložiti svoja mesta. Značajnost pa taka!
d Liberalno »Jutro« prav pridno sramoti katoliško cerkev. Dotični mazači pa cerkve od znotraj ne vidijo, ker imajo v nadomestilo ustanovljeno framasonsko ložo. Drugače pa kar na cente prodajajo državno ia narodno idejo, na katero pa sami nič ne dajo.
d Vse sorte župane nam v kratkem preskrbi Belgrad. Veliki župan bo menda dr. Spora ali dr. Tekavčič, v mestnih avtonomnih občinah bo postavila »male« župane, da bodo komandirali »najmanjšem župane, ki jih voli ljudstvo. Tako bo šlo kot v tisti pesmi: medved volka, volk lisico — minister velikega župana, veliki župan malega župana, mali župan najmanjšega župana ...
d Slovenski Narod je prešel v roke Praprobiik-Žerjavove struje. Dosedaj se je krepko boril z Jutrom in očital Žerjavovi stranki največjo propalest (po pravici), sedaj bo zopet hvalil in še bolj kot dosedaj centralizem v deveta nebesa povzdigoval. Kako moro pošten in zuačajcn človek brez gnusa brati take listel
d Kolo Jugoslovanskih sester je vstopilo kot deležnik k zadrugi »Sokolski tabor«. Krščansko ženstvo opozarjamo, da krepko zavrne sleherno vabo teh se3ter, da bi se vpisale ali podpirale njih Kolo.
d Liberalci se prav nič ne razburjajo nad odkritji časopisov SLS v katerem poudarja, koliko našega denarja požre Belgrad. Vsled teh groznih odkritij zabavljajo le čez klerikalce, namesto da bi z vso odločnostjo nastopili proti Belgradu. Že vedo zakaj I
Kdo vlada daucs v Daši državi?
Belgrajski list »Glasnik«, za njim pa sarajev»i.i srbski »Narod«, prinaša pod naslovom »Srbi in cincari« (cigani) sledeče: »Znana je stvar, da so židje ze od nekdaj znani v vseh evropskih državah kot nevaren in zelo vpliven element, ker je skoro povsodi v njihovih rokah denar — kapital, in sicer razpoložljiv kapital.
Med tem pa pri nas niso zidje niti oo daleč tako nevarni niti bogati kot cincari (cigani). Cincari imajo v tej državi dva najmočnejša instrumenta kulture in civilizacije: oblast in bogastvo.
Cincari so največja nevarnost za moralo, patriotizem in razvoj tc države 1 Srb-sko-cincarski tip se razlikuje od srbskega. Cincar jo res navidezno spreje ™noge običaje Srbov... In vendar skozi s o etja skupnega življenja s Srb je cincar ostal samo cincar... Povrh in navidezno je naroden . Za vse ima samo eno mero, s katero meri vse vrednosti in to je denar ...
Ni organizacije, v kateri ga ne bi bilo in katere ne bi materialno Izkoristil. Komerkoli pride, gleda, da doticno izkoristi, pa najsibo materialno ali osebno.
Državo in njeno oblast smatra za naj-
boljše sredstvo za Izkoriščanje in osebno bogastvo, zato se boro za oblast in državna mesta. Kadar mu je potrebno, proda vse: prepričanje, bratstvo, prijateljstvo, državno koristi, celo sebe, samo da bi postal c' lastnik. In oni oblast imajo, drže in izkoriščajo.
V tej državi Srbi samo delajo, garajo, zanjo se bore, a cincari vladajo, zastrupljajo, prodajajo, dokler je nekega dne popolnoma ne prodajo...
0, Srbi, Srbi, vi ste otroci.« Tako pišeta navedena asta in k temu nam ni treba ničesar pripomniti. Belgrajska porodica — cinceri pa gulijo ljudstvo naprej, slovenski cincari, liberalci in samostojneži pa jim po magajo.
d Orjunci, ki so februarja vlomili v Ci-rilovo tiskarno v Mariboru in razbili stroje, so bili te dni obsojeni vsi skupaj na 20 rae-seeev težke ječe ln zabeljene s postom. Plačati morajo tudi sodne stroške in stroške za razbite stroje v znesku 160.000 K.
g Bankam manjka denarja, zato ob. ljubljajo vlagateljem že celo 10 odstotna obresti. Seveda, če denar v tako banko vložiš, ga ne boš zlepa videl, ker banke nimajo denarja, zato je torej lov za denarjem. Sicer pa pri bankah marsikje že poka in bo enkrat tudi počilo. Vsak, kdor ima denar, nej ga vlaga v domače hranilnice, ki z bankami nimajo nobenega opravila. Tam je denar varno naložen.
d »Občinska Uprava«, ki je doslej izhajala kot priloga »Domoljubu«, bo zana-prej samostojno glasilo. Občine, župane in občinske odbornike opozarjamo na to in vabimo, naj se je v čem obilnejšem številu naroče.
d Bosenskl Srhi so tudi proti centralizmu, ker vidijo, da gre ves denar iz bogate Bosne v Belgrad, nazaj ga pa ni. Glavni urednik belgrajskih »Novosti« se je moral na podlagi najzanesljivejših podatkov t svojem listu s težkim srcem ugotoviti, da so se tudi bosanski Srbi Belgradu odtujili, ker uvidovajo, da smatra Belgrad tudi bogato Bosno le za svojo kolonijo. Te ugotovitve so popolnoma resnične in dejstvo je, da tudi najširši srbski krogi, zlasti gospodarski, prav prijazno zasledujejo borbo za upravno in finančno neodvisnost Bosne in Hercegovino.
d Kilo bo veliki župan r Ljubljani? — Kakor znano je veliki župan dr. Fric Lu-kan odstopil. Sedaj je pa ravs in kavs, kdo naj bo veliki župan. Veliko je poklicanih, pa le eden bo izvoljen. Dr. Stare ne bo, ker baje sam noče biti. Za tako mesto bi bila ali dr. Tekavčič ali dr. Spora, ki sta sposobna uradnika. A ta »Slovenski Narod« pa vedo povedati, da skoro gotovo postane uradnik v ministrstvu dr. Janko Šuman, svak dr. Ivana Sušteršiča. Po najnovejših poročilih pa bi imel postati veliki župan dr. Svetek, načelnik v ministrstvu za notranje zadeve. Gotovo je, da bo vel. župan radi-kalec, čeprav bi bil drugače popolnoma ne< sposoben mož.
d Koledar naše Kmetske zveze kupite vsi zavedni kmetje. Vsebina bogata, veza-va trdna, prostora za razne zapiske dovolj. Vprašajte po njem ln si ga oglejte pri zaupnikih, ki so ga prejeli v večjem Številu. Kdor ga ne more dobiti na deželi, naj napiše dopisnico na tajništvo Jugoslovanske
kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, pa ga brž dobi. Ce pridete v Ljubljano ga lahko tudi osebno kupite v tajništvu ali pa v Jugoslovanski knjigarni. Cena 10.— Din.
d Državna podkovska šola v Ljubljani »e je preselila v poslopje državne žrebčar-ne na Selu.
d Gospodarski odbori po naših občinah bodo menda ukinjeni. Belgrad tako pravi.
d V Dol. Logatcu je bil izvoljen za župana g. Gabriel Oblak, pristaš SLS.
d Na Jesenicah ee vrši v pondeljek 3. decembra v društvenem domu celodnevni zadružno-gospodarski tečaj. Začetek ob 8. uri. Predavatelji iz Ljubljane.
d V Radovljici bo 4. decembra, v torek, ob 8. uri v Društvenem domu zadružno-gospodarski tečaj. Ker bo več zanimivih predavanj o kmetskem gospodarstvu in zadružništvu, ste vsi okoličani vljudno vabljeni.
d V Kranju se začne 5. decembra, ereda pred sv. Miklavžom ob 8. uri zadružno-gospodarski tečaj v Ljudskem domu. Prvo predavanje je: »Zadružništvo in napredek kmetijstva«. — Polog tega bodo še tri predavanja o kmet i j-skem gospodarstvu, o zadružništvu in 6trokovnih organizacijah.
d Ameriške novice. Umrl je na želodčni bolezni Franc Stirn v Detroitu, Mich., v starosti 46 let. Zaposlen je bil v Fordovi tovarni. — V Walsenburgu, Colo., je umrl za vročinsko boleznijo Franc Slevc. Zapušča ženo in 5 nedoraslih otrok. — V zadnjem ^Domoljubu« smo že poročali, da je umrl za pljučnico Josip Ambrožic, doma iz Žabje vasi pri Novern mestu. Od leta 1915 |e bil znan ameriški slovenski javnosti po Bvojih pripovednih spisih. Tedaj je pripadal socialistični stranki, v katere glavnem odboru je bil več let. Pozneje je pa pustil vse skupaj in prestopil v tabor angleških protestantov. Pokopali so ga na protestan-tovskem pokopališču. Zapušča ženo in 4 netesne otroke. Pač čudno življenje ameriških slovenskih liberalcev. — V Pueblo, Colo.,
!e umrla Barbara Simonič. — V Chicagu, II., ie padel s strehe Franc Bedenk, ki je vsled notranjih poškodb tudi umrl.
d Katoliški Sloveuci v Ameriki se organizirajo v demokratskih klubih in hočejo z ozirom na svoje število dobiti tudi na političnem polju primeren vpliv potom demokratske stranke. Pripomniti pa moramo, da je med ameriško in jugoslovansko demokratsko stranko taka razlika, kakor med nebom in zemljo.
d Jubilej dela. O. Ivan Komar, ki vsak teden zvesto, vztrajno in z veliko spretnostjo lomi Domoljuba, obhaja ta teden 40 letnico svojega dela v Jugoslovanski tiskarni. Tihemu in vztrajnemu sotrudniku našega lista želimo trdnega zdravja v njegovem utrudljivem poslu.
d Umri je v Ljubljani župnik v pokoju g. Kari £:ik. Bil je nazadnje župnik v Zab-nici pri Škofji Loki. Naj v m. p.
d Umrl je v Rogaški Slatini 25. t. m. ob 10. uri zvečer slarosta slovenskih pesnikov Jos. Stritar v 88. letu starosti. Našim čita-teljem je znan po svojih knjigah iz družbe sv. Mohorja, izmed katerih se je najbolj priljubila >Pod lipo« 6 svojimi ljubeznivimi
mladinskimi pesnicami in povestjo. Blag mu spomin!
d Umrla je v Sodražici v 83. letu svoje starosti Elizabeta Fajdiga, v mladosti dolgoletna cerkvena pevka, bivša daleč naokoli poznata gostilničarka, nad vse marljiva gospodinja ter velika cLbrotnica reve-žev. N. p. v m.l
d Nenadoma je umrl dne 22. t. m. g. Alojzij Rakoše, oče načelnika kmet. zadruge v Gor. Straži g. Ivana Rc*.oše. Dobremu očetu večni pokoj!
d Mati in sin utonila. Marija Štefanič iz ugledne hiše Alt pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je živela s svojim možem v nesrečnem zakonu Povod nesoglasja je bil njen nezakonski sin. Trpela je veliko, pa nikomur nič tožila, razen svoji sestri, ki ji je pred tedni dejala, da ji ni več obstanka. Na dan smrti je bila še v Št. Lenartu, vsa potrta in se je na njej videlo, da je bila vsa zmedena. Priče njene tragedije pripovedujejo, da je zdrknila v vodo sama, sin jo je pa hotel rešiti, a je pri tem tudi utonil.
d Huda krava. Pri krmljenju je nabo-dla posestnikovega sina Jožefa Sadnikarja v Podlukovci pri Logu domača 'rrava in ga pritisnila k steni. Dobil je težke poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnico.
d Novo orožje proti vlomom. Znana tvrdka Wertheim na Dunaju je te dni pri ljubljanskem policijskem ravnateljstvu poskušala novo iznajdbo, s pomočjo katere vlomov ne bo mogoče več skrivaj izvršiti. Blagajna, predal itd. so zvezana z nekim aparatom, ki vsako najmanjše tresenje javi z zvonenjem tam, kjer kdo hoče. Tudi če bi kdo hotel napeljavo samo prej kakorkoli poškodovati, takoj naznani, kakor hitro se je kdo dotakne. Poskusi so se dobro obnesli.
d Pratika za deco. Izdala in založila Zvezna tiskarna, Ljubljana, 1923. NaroČila v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8 in po vseh knjigarnah. Pratika za deco, kakor sta jo slikala, oziroma pisala brata Gaspari, je tako lepa in bogata, da bi morala biti doma v vsaki hiši. Dvobarvne slike po originalih M. Gasparija, na velikem kvart formatu, so tople, domače, pestre in v umetniškem oziru gotovo eno najboljših del, kar jih imamo doslej od njega. Tudi besedilo, ki ga je napisal Tone Gaspari, je lepo in primerno. Zelo Bvež je način, po kakršnem T. Gaspari podaja značilnost posameznih mesecev. Pri vsem tem zabava, uči in ostane prikupljiv in domač. Tako smo dobili v Pratiki za deco delo trajne, umetniške in književne vrednosti, delo, o katerem lahko mirno rečemo, da ga vsem ljubiteljem knjige — posebno vzpričo razmeroma zelo nizke cene — iskreno priporočamo.
Zahtevajte povsod našo domačo Kolinsko cikoi*ijo, izvrsten pridatek za kavo.
Čevlje kupujte samo r znamko »PEKOc, ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna za-loga Ljubljana, Breg 20, nadrobno tudi Aleksandrova cesta.
d Domače je le domače, ho dejale nekdaj naše gospodinje in zahtevale povsod le domače testenine sPEKATETE«. So najcenejše, ker se zelo na-kuhajo.
V vsako hišo .Domoliuba'!
Širom domovine.
JEZICA PBI LJUBLJANI. Orlovski odBek priredi 5. decembra t. I, ,,(, pol 8 ivečer običajni Miklavžev večer t zanimivim spe redom. Darila se sprejemajo 4. in 5. decembra v društvenem domu od 4.-6. uro zvečer. Bog živil
GOKA PBI SODRAŽICL Preteklo nedeljo se je vršil tu dobro obiskan politični shod. V dveurnem govoru nam jc nosi«., nee Skulj orisal del« Jugoslovanskega kluba v parlamentu. Osebito vojni zakon smo natančneje pre-rešetali. Pokazal pa je obenem siromaštvo Samostojne stranke, za katero se hoče v zadnjem fasu pri nas par Gornikov navduševati. V jasni luči pa nam jc g. poslanec obrazložil poguboiiosm centralizem, za katerega nosi odgovornost baš SKS. Prav veseli smo bili, ko smo čuli jasne besede in g tem so je razbil vsak poskus preslepiti nas za kako drago stranko.
VELIKE LAŠČE.
Dne 11. novembra je imel mesar Pucelj t>anm-stojua shoda v Vel, Laščah in v Robu. Povsod je oznanjal staro ljubezen do slovenskega kmeta. Dobro vemo, da mesar Pucelj nikoli ni imel ljubezni do kmeta razen ob volitvah, potem jo je pa snedel strah pred belgrajsko vladno stranko, bogato teio. kateri se je udinjal za mehki ministrski stolcc. — Da prej ni bilo tlake, ne popetorjenih davkov, sn mi vemo. Vemo pa tudi, da nam je vse to natožn belgrajski centralizem, kateremn so samostojni poslanci pomagali na vso moč na konja. Zdaj pa centralizem žre žulje naših kmetov, ker pozna saino Srbe. Ce bi bHa v belgrajski skupščini v opoziciji tudi Rudi cev a skupina, bilo bi mnogo drugače. Zu zdaj pa smo za naše pravice borečim se in neumornim poslancem Jugoslovanskega kluba globoko hvaležni. — Pucljev shod v Laščah je poslušalo nekaj domačih nradnikov iu obrtnikov, ki su na svoje solnce, rojaka Puclja še vedno ponosni in neko) kmetov iz oboje blevcc, katerim centralistični šimel še nI obrail žepov. Vsi drugi so Mi mimo shoda hladnokrvno, ker samostojnim Užcm noben Slovenec več ne verjame. — Drugače bi naredili ribuiški kmetje 1 Ki še pozabil g. Pucelj na svoj shod ob Gregoiijovem semnju v Sodražici; za* to se je zarekel, da no priredi v ribniški dolini shoda nikdar več.
VKLIKOLASKI OKRAJ.
Letošnja ugodna jesen je naklonila, da smo se zlahka preskrbeli za zimo. Poletje je dalo man) žita; dobro pa so obrodili jesenski pridelki. Se s 1 septembrom je odšel k stolnici v Ljubljano g. kaplan Franc Koretič, ki je bil ponos župnije. — Na sadnjem Lenartovem semnju v Laščah se jo prodalo le malo živine. Opaža se znatna kriza de-
farno potepi!I
Zahtevano od VaSesa čevllorla strokovno pri trditev lo VI a« boste več nosili tevliov bro« CERSON-zunil oolDlalov! Prihranite si dr.u® popravilo, ohranite Vnie obuvalo Iralno cie zanlno. obvaruje none pred mokroto, ter
prt koli »e ^trudite.	/
tuja. — V Dvorski vasi eo premišljeni ia skrbni gospodarji postavili ob eesti ia svojo brisgalno udoben »Gasilski dom«. — Svoje »djmove« so ti Is-(ou i neutrudljivo neumornostjo zgradili krščansko-prosvetni organizaciji v Robu In Skoejanu. Dvorana ^Društvenega domač v Robo dela tast iup-■iji. Tehnično dovršeni oder in svetloba sta na prvem mestu. Culi smo. da »o imeli tam dosti nasprotnikov pri zidavi »doma«, a svita se tndi nad Robom in neutrudni krog krščanske organizacije potegne *a seboj tndi druge. Bog šivi I Največja dvorana šlrom našega krala pa je pri 8v. Gregorju, Jii jo vredna rojstnega kraja Kreka. Da dvorana izvršuje svoj namen tudi zunaj, priča mladina, posebno fantje, ki se odlikujejo po svoji notranji ln susanji omiki daleč okoli. Tudi naprej častno po tej poti! Vsi pa na svidenje ob otvoritvi — novega društvenega doma drugo jesen v Dobrepoljali.
ItIBNICA.
Iz našega kočevskega okraja hodimo večji del kmetje po plemenske prašiče v novomeški okraj, lilago Je samo na sebi že drago, a letos pa je nas zadela nar«lha, da inora vsako prage po živlnozdravnlku biti pregledano v Novem mestu na postaji in še enkrat pri razkladanju na domači postaji. Prvo še gre aH drugo na domač! postaji uam j« povzročalo veiike sitnosti in stroške. Ko so prešiči po železnici prišli na postajo, je moral prevzemnik brzo javiti po živinozdrav-nika v Kočevju ker v Laščah aH v Ribnici ga ni več. Včasih Je moral kmet po cel dan čakati na živino«!ravnika, žival Je pa zmrze-vala v vagonu, katero je moral kmet krmiti, da ni poginilo vso skupaj. Konečuo pa še plačati živlnozdravnika. Poslanec Skulj se Je pa za zadevo zavzel in na njegovo posredo-vanje se Jc za male prešiče, ki so kupljeni za gospodarstvo posainnika odpravil zivino-zdravniški ogled na prevzemni to je domaČi postaji. 8 tem bo kmetu prihranjen čas, denar In sitnosti. — Naredba velja seveda za celo Slovenijo.
SENT JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Dne 18. novembra se je vršil zelo dobro obfaksn shod SLS. 1'oslancc Snšnik sam je prišel, da do čistega razkrinka nesramne laži zavijanja gospodina Puelja. Že v začetku govora je pozval navzoče naj sc vsakdo, ki mn more kaj očitati, oglasi h besedi. — Vse drugače pa so postopali zadnjič na Puelje-veni shodu na Valetovem trotoarju. Takrat je samostojni tovariš Pire žc pri otvoritvi shoda zagrozil: »Kdor bo kaj ogovarjal, bo imel opraviti pri sodnijl.« — Sušntkov govor je napravil na navzoče glebok utls. Vsi smo se uverill kako možato da nastopa SLS za koristi Slovenije, dočim PueelJ Igra le vlogo nekakega komedijanta. Spoznali smo pa tudi, da Je edina rešitev Slovenije lz teh sedanjih neznosnih razmer le v avtonomiji Slovenije.	_	,	, ,
Samostojnež Kocijan jc nedavno rekel enemu naših mož« »Tebi bi se lahko veliko boljo godilo, če bi se malo bolj držal Valeta.« Kedaj vemo, zakaj se nekateri tako radi sučejo okrog samostojnega generala ln ogleda Valeta. Tam se jim dobro godi. Marsikatera kapljica se použlje tam v pro2vit samostojne. Kajne »nlht fiprehen.« Zakaj pa ne, kar sc dobi, je dobro. — Strojlnov ata bi bili drugače tudi čist dober mož, le dobrine pri Valetu jih včasih tako zmotijo, da še vedno n« vidijo, kaj je prav.
Ko je pri zadnji proračunski seji občinski odbor sklenil, da prihodnje leto ne bo nobene občinske doklade na zemljišče,je samostojni odbornik Kušlan zaklicali»To pa ze ne gre, da bi na zemljišča ne bilo doklad.« Kako čudni so naši samostojneži. Enkrat vpijejo kako veliki so davki.druglč sopa zopet zato, da se zemljišče obdavči. Pamet pa taka!	v„	. „
Pred kratkim so so izvršile v uasih krajih razne tatvine in vlomi.
RADOMLJE.
Dne IC. septembra 1923 Je bil v Radomljah zaupni shod JDS o katerem napredno časopisje poročalo o veliki udeležbi in uavdušonju Radomelčanov. Iz tega bl mora* »vet sklepal, da so celc Radomlje v svobodo-
miselnem taboru. Vseh udeležencev je bilo Z5, med temi 10 Radomljčanov, vse radomlj-ske cvetke lz Zerjavovega vrta tako tudi iz bližnje in daljne okolice. O. Žerjav Je prišel poročat, da je po njegovem mnenju največje breme za kmeta duhovščina ter, da se mora Ista deeimtrati, za kar pa ni žel nikakoršne-ga odobravanja.
Shod se je Jako klavrno skončal, vsi zborovalci so odkurili. ker so uvideli, da v Radomljah nI še pravih tal zanje.
_ Pri Jermanu so pa pripravljene pogrnjene mize ostale nezasedene, ker se razun dr. Karbc ln Lopatarja ni nihče istih po-služIl.
Zborovanje Kmetske zveze v Radomljah jjo^m pokazalo, da so Radomlje v taboru
SV. HELENA.
V nedeljo dne 9. decembra ob 3. url popoldan uprizorimo v društvenem domu Igro »Na dan sodbe« na katero prav uljuduo vabimo!«
BEGUNJE NA GORENJSKEM.
»Kako sem vesel zdaj, ko Imamo zopet zvonove kot pred vojno«, ml je rekel neki mož, ko je župna cerkev dobila še četrti zvon. Vojna namreč je pustila samo enega, a temu smo kmaln oskrbeli tovariša z Jesenic, Letos za birmo je dospel lz Iste tovarne naj. večji zvon. Zadnji zvon iz brona smo naročili in dobili v novi zvonarni v Št. Vidu nad Ljubljano, ki nas je zadovoljila s svojim delom; kajti zvon ima čist, pravilen In poln glas. Ta bronasti zvon bo trajen spomin — tako je na njem napisano — na zlato mašo, ki jo je letos v avgustu tukaj obhajal naš rojak g. knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič. Novi zvonovi imajo iste glasove — c !»e-kot nekdanji, ki jih je pobrala avstrijska vojaška oblast.
JAVOR POD LJUBLJANO.
Par novic vam poročam iz našega Javora. Samostojni so zopet nastopili pred ljudstvom s eelo množico letakov, s katerimi pozivljejo »vse na plan« proti krivičnim davkom« kakor bi ne vedeli da smo tukajšnje Kmetske zveze brez vsakih pozivov proti vsem krivicam, s katerimi nas oblagodarja belgrajska vlada dan na dan tako tudi proti krivičnim davkom. Pisce teh vrstic je bil na romarskem shodu v Stangi, kjer jo bilo toliko romarjev kakor že dolga leta nc pomnijo domačini. Pa kakor hudič iznajde vsako priliko, da seje svoje seme, tako tudi samostojni, ki so izrabili priliko na tem romarskem shodu. Poslali so znanega agitatorja lz tukajšnje župnije, ki je prinesel cel kup plavili listkov in Jih delil romarjem. Dne 1. ln 2. novembra na praznik vseh Svetnikov ln vernih duš je pa prišel v našo župnijo na-daljevat svoje delo, a ker mu pri nas v vasi Javor že nihče nc verjame, je nesel doticne listke kar v gostilno ftpan ln jih jc meni nie tebi nič vrgel na mizo, češ, morda pa dobim katerega, ki bo prišel v gostilno in te listke bral, da ml bo verjel ln šel na shod. — Samostojneži! Pisec teh vrstic vam svetuje, da v župnijah Stanga, Janče, Prczganje. Javor ln Polica opustite svojo agitacijo, katera toliko zaleže kakor kaplja vode v morju, ker tu stoji nasproti močna organizacija Okrajna kmetska zveza s podružnicami v gori omenjenih župnijah, krepko na s razi. tako da je vsako zaletavanje od strani nasprotnikov bilo in be bre«nspešn^ Nam ne nravijo zastonj razni navlhancl trebeljevska reDubllksu - Našo vas tudi zadnji ča* obi-skujejo razni klativttezl; tako se jc priklatil dne 17 novembra neki fant brez klobuka k Mihelnu in prosil za prenočišče. Gospodar ga
fcjoooilin m potnik, t. ima dokame.te.
IZ GORENJEGA LOGATCA.
Liberalni vodje trepetajo pred sedanji-ml občinskimi volitvami. Vsled tega lažejo In lažejo po njihovi umazani »Domovini«. Predzadnja »Domovina« jo pisala, da bodo »klerikalci« po zmagi popravili župnišče in mežnarijo na obč. stroške z namenom, da bl varali volivce. Ko smo jim pa v predzadnjem »Domoljubu« citirali zakon, kdo je dolžan popraviti župnišče in da je njihova laž Izmišljotina, piše spet zadnja »Domovina«, da so klerikalni očetje bili pri konkurenčni obravnavi, ki se je vršila 13. t. m., tiho in celo da Je g, Tomožln godrnjal. Tu se je dopisnik »Domovine« spet osmešil. Enkrat piše, da bl »klerikalci« na obč. stroške zidali župnišče, drugič pa da so bili »klerikalci« pri obravnavi tiho. — Tiliota pri obravnavi jc najlepši dokaz, da so bili »klerikalni« očetje za pravično rešitev stavbenega vprašanja. S pri-poznanjem »Domovine« je izključen vsak sum, da bi »klerikalci« po zmagi popravljali eerkvene stavbo na obč. stroške.
Volilni boj se v naši občini nadaljuje. Večina treznih demokratov obsoja sedanje občinsko gospodarstvo. Kuhajo jezo tudi na sedanjega župana, ker ni dopustil za časa italijanske okupacije eenlti škode z izgovorom, da pridejo Jugoslovani, od katerih itak nikdo nor dobi nikakega dinarja za po Itali-jauih povzročeno škodo. In res, marsikateri je šel na županove limanice, ni dal ceniti škode in danes ko imamo eenllno komisijo v Logatcu, ubogi ljudje po večini ne dobijo odškodnine. Tisti, ki so dobili odškodnino se imajo zahvaliti brihtnemu Sajovieu (kakor ga imenuje notar v »Domovini«), ki je bil edini v občini, ki je opozoril žnpana radi ce> nitve. Gospod Sajovie je tudi šel na glavarstvo in tam poizvedel, da so vse občine raz-ven naše cenile škodo. Le naša občina tega ni napravila in vsled tega, ker jI je uačelo-val Cavalljere, ki je bil z celo družino v najbolj prijateljskih stikih z Italijanu Trezni demokrati so to sprevideli ln zato pripovedujejo, da z drufeo magnatsko Skrinjico dol, ker ee bl spet magn&tje zmagali, bomo imeli za župana spet tujca-notarja, kateri bi pa kot tujee še slabše deloval v korist občini aot dosedanji župan-tujee.
Predzadnja »Domovina« opisuje tudi vojno aprovizacijo. Našteva laži, da so soodgovorni tudi »klerikalni« obč. zastopniki. Spet debela laž. V celem obč. zastopu so bili le trije pristaši »Slov. ljudske stranke«, ki pa pri aprovizaciji niso smeli niti vpoštev priti; aprovizacijo jc vodil le liberalizem, ujemu na čelu g. Puneuh, kar je dokazal lahko s prešiči, ki se jih je redilo Iz aprovizacijo dočim so pa občinarji trpeli lakoto. O tem bi znal tudi »Inteligentni« Rus pripovedovati, ko je ubogi revež po polomu nakupil od vojakov par vreč moke, katero je takrat krvavo potreboval. Ravno je hotel moko spraviti, ko mu Isti liberalizem potrebno moko odvzame ln jo zapelje v Korlnovo hišo na »varno«, od koder ul bilo več ne duha ne sluha. Interesantno Je bilo, kako je Rus* daljnogledom opazoval »transport« svoj« moke v Korlnovo hišo.
lleičefebelo perilo
dobi gospodinja brez truda le z Oato«g-milornl Radi svoje dobre kakovosU luli naj-niaiije ne Škoduje perilu!
6»J
Volile!! Kar piše »Domoljub« Je sama resnica. I)o sedaj nain ni »Domovina« niti enega članka ovrgla. »Domovina« ima opravili! le z osebnostmi, peča se rada z umazanim perilom. Mi «>no v flnnkih stvarni in kar navajamo lz naše občine, je do t«l vse resnično. Zato bodimo vzlrnjnl. ker dan volitev je blizu. 1'rnvzaprav nimamo veliko časa. ker dan 9. decembra se bliža. Za to vsi naši somišljeniki in nasprotniki sedanjega gospodarstva na delo, na Kalee. da podučimo še tam naše volilce o magnatovih In notarjevih mnliinaeijah iu njihovih načrtih.
Ne samo zmaga, temveč sijajna uinasra mora biti!
d Planino (nit klavir) za gojence (dijake) miMjonlšča. Misijonski gojenci zelo pogrešajo pianino (ali klavir). Mogoče ga ima kaka blaga oseba, ki 1>I jim ga blagovolila nakloniti zn misijonski »Rog povrni« ali pa za primerno nizko ceno. Sporočila nnj so naslovijo na »Misijonsko hišo, Ljubljana, Tabor 12.«
d »Katoliški misijonl št. 8 so izšli. Vsebina silo zajeniljlva. Ce mogoče kdo 2. številke šo ni prejel, naj reklamira. Reklamacije (ki so zastonj) se naslovijo »Kat. misijonl«, Ljubljana, Tabor 12.
STRUG R.
V nedeljo dne 18. t. tn. je prišel k nam na politični shod g. poslanec Sknlj. Primahal jo je kar čez hrib v najslabšem vremenu dve uri daleč. In dasi tudi shod . i bil napovedan, Je bil nenavadno fitivilno obiskan. Gospodu poslancu se je prav temeljilo posrečilo razkrinkati laži. ki jih razširjajo nasprotniki. G župan Potrorele je predlaeral zaupnico njemu in Jugoslovanskemu klubu, ki je bila soglasno sprejela. Nalo mn je v imenu vseea občinstva izrekel najtoplejšo zahvalo za njegov trud, da je pridobil obelili poštni urad, kar je (navzoče občinstvo pritrdilo z prisrčnimi ovacijami.
Za naše gospodinje.
CVETLICE NA OKNIH.
Danes pa prinese Domoljub nekaj za dekleta. A to ne pomeni, da bi drugi ne smeli tega brati. Za vse bo, ki jjh veselijo cvetlice na oknih naših hiš, bogatih in preprostih, visokih in nizkih. Kako se jim tudi podajo! Zmeraj rada gledam košate nageljne, ki padajo ob belem zidu kot škrlatni kraljevi plašč, ali pelargonije in fuksije, ki se zdi, da ne morejo dosti cveteti, dokler jih le buža solnce.
Zakaj pa 3eda'j pišemo o lakih stvareh, si kdo misli, ko sta vendar vse te krasote vzela jesenska megla in mraz? Le počakajte, zdaj je treba pravilno ravnati s temi našimi ljubljenci, da nam prihodnjo pomlad in poletje stotero povrnejo trud in skrb.
0 zimski shrambi za cvetlice.
i Zakaj pa večina naših cvetlic izgubi sedaj listje?« Tako se vpraša marsikatera njihova prijateljica. »Saj niso izpostavljene burji in slani; skrbno jih spravljam prej na varno.« Otroci solnca smo vsi; vse rastlinstvo je pa še prav posebno navezano na solnono svetlobo. Listje ima to važno nalogo, da pripravlja hrano rastlini iz zraka. Za to delo pa neobhodno rabi svetlobo. Iz tega vzroka ne izgubljajo rastline listja v tropičnih krajih (to je n. pr. v srednji Afriki, južni Aziji in srednji in južni Ameriki) ker tam ni tako velikega razločka med dolgostjo dneva in noči kot pri nas. Tam je tudi v zimskem času dan približno enako dolg kakor noč.
Z drugimi rastlinami naših krajev se torej pripravljajo tudi našo rože v loncih
H"
na zimsko spanje in važno je, da me,.njih prijateljice, to upoštevamo. Spravljajmo torej nageljne, roženkravt, pelargonije, fuksije, oleander, rožmarin in druge cvetlice, ki niso doma iz vročih krajev, na varen kraj! Za lo je dobra tudi bolj svetla in ne zatohla klet. Prostor, kamor jih spravimo, mora biti toliko topel, da ne zmrznejo; ne sinemo jih pa tudi imeti na preveč gorkem kraju. Kajti če bi bilo preveč toplo, potem rastlina ne more počivati, ampak bo znova prezgodaj poganjala in morebiti shirala do pomladi ali vsaj toliko oslabela, da ne bo več kaj prida iz nje.
(Daljo prik.)
KUHINJA.
Mlečna juha V en liter vrelega mleka vlivaj • očasi testo, ki ga'pripraviš iz enega jajca, velike žlice moke in toliko mrzlega mleka, da je testo tekoče. Ta juha naj vre 7 minut; osoli jo in daj 1—2 osebama na mizo.
Kolački za božično drevesce. Deni v lonec '/• liDa mleka, 20 dkg sladkorja, par zrn soli, 10 dkg st rovega musla, 1 dkg strte jelenove soli, drobno zrezane limonine lupine ali s sladkorjem 6tolčene vanilije. Vo se to v loncu prav malo segreje, zumesi na deski z 1 kg moke. Zgneteno testo ravzaljaj pol mezincac na tlebolo in zreži z modelčki različne okrogle oblike in 'e izrrži v sredo s prav majhnim obodcem ali naprstnikom. Polciadaj jih na pomazano, z moko potre-ser i j>e!;ačo (pleh) in peci v precej hudi pečici le malo časa, da zarumtne. (Jelenova sol se dobi v lekarni in se mora z lesom streti.)
Jabolčni čaj. Preden olupiš jabolko, ga umij, izreži pecelj in muho ter olupi prav tanko, če mogoče tako, da ho le en sam olupek Posuši take olupke, spravi ji.i v vrečico na suh, zračen prosor. Kadar se kdo tveji družine prehladi, skuhaj mu jabolčni čaji S', dkorja prideneš le malo, ker imajo olupki dovolj sladkobe v sebi.
Dol.ro zdravilo ra želodec jo rodft. Ako te boli glava in se ti iz želodca treha ali te zgaga peče, deni v mali kozarec v no pol žličicce sode (bikarbona), ki se dobi v lekarni, dobro zmešaj in takoj povžij.
Crfice u sedanjih dni Cerkve
Katoličani in sodobni pisatelji. — Na Francoskem je znan leposlovni pisatelj P6-guy, ki piše: »Zgodovina, morda edina zgodovina, ki nas leposlovne zanima, vsekuko edino globoka in edino resnična zgodovina, je zgodovina o svetih, božjih stvareh, zgodovina o nadnaravnih dogodkih«. Istotam jo pisatelj Claudel, ki piše: »Umetnik današnjih dni nosi v Bebi strah pred vsem, kar ni v zvezi z Bogom.« Pravtako je na Francoskem priznan pesnik Francis Jam-mes, ki obdeluje v svojih umotvorih izključno predmete, ki 30 v zvezi z nadnaravnimi dogodki in je med drugimi tudi spesnil čudovito lepo pesni lev o sv. Jožefu. Po pravici torej pravi nemški pisatelj Platz o francoskih lepo9lovcih: »Po treh stoletjih kolebanja in omahovanja je v krogu sodobnih francoskih pisateljev prišla na površje izključno globoka katoliška misel.« Podobno je v Italiji. Odločlvnega pomena v tem oziru je delo slovitega pisatelja Giovannija
Papinl: »Stovia del Chrlsto« (Kristusovo življenje), ki ga je izdal pred 2 leti. Živijo-nje pisateljevo je bila sicer dolga veriga zablod in prevar. Nad dvajset zvezkov pf>. vesti in pesmi je spisal pred to knjigo in v vseh je Papini poslavljal svobodnega človeka v nasprotje z verujočim. Slepo je zaupal, da se more vsak človek iz lastnih na-turnih sil vestransko dvigniti, zato je veroval v prebujenje dobrega potom omike. Vojna mu je dala temeljit dokaz, da ni tako, ko so padali bogovi njegove duše v prah, je začel iskati načelo, ki bi bili ogel-ni, zdravi kamen za obnovo sveta. Našel je ta granit v evangeljih. Iz njih je napisal svojo »Stovia dol Christo«. V tej knjigi pi-salelj nazorno in z močnimi barvami slika zgodbo Kristusovo. Goreč ogenj valovi pod stranmi te knjige, ki vsak dan pričakuje Križancga, da govori z njim. 2e dolgo let ni vzbudila kaka knjiga na celern svetu toliko zanimanja. Zraven Papinija in v tesni zvezi z njim nastopa Domenico Giuliotti, na-padajoči borec za katoliško misel. Pa nelo v leposlovju, tudi v modroslovju se pojavljajo vedno glasnejši glasniki krščanskih načel. Tak je na Ruskem pisatelj Soloviev, na Nemškem Zucken, na Francoskem Emil Boutroux, na Angleškem Nevvman, v Ame-riki James, V Italiji Gemelli, na Poljskem Lutoslavvski, na Češkem čada. V njih gleda češki modroslovec glasnike prihodnje mo-droslovno vede, ki bo v popolnem soglasju z načeli krščanstva.
To in ono.
Luč v steklenici. Iz ameriških Zedinje-nih držav poročajo, da so dobili neke vrata umetno luč, ki je nekako v steklenico vjeta solnčna svetloba. Čudotvorni iznajditelj pravi, da je najiravil neko radioaktivno tekočino, ki jo je treha samo v s'eklenico zapečatiti in imamo za več let luč, ne da bi nam bilo treba še kaj drugega narediti. Ne pove nam pa, kako močna je ta svetloba, iu je tudi tako draga, da si jo a zenkrat omislijo lahko samo milijonarji. Zato je ta iznajdba za splošnost še malo uporabna, postane pa lahko s časom velikanskega svetovnega |X menn. Iznajditelj pravi, da nam ho ta luč pozneje nadomestila eleklriko, petrolej, premog in vse druge gorivne in svetilne snovi. Prihranki bi bili seveda ogromni in bi bila ta iznajdba največja od takrat, ko so ljudje začeli uporabljati ogenj.
Nosna oj-.cracija pred 8000 leti. Ni šo dolgo, ko se jo nekemu kirurgu posrečilo nadomestiti izgubljeni nos s tem, da jc h-rezal bolniku kožo iz čela, iz nje naredil nekak nos in ga pustil zarasti se na pravem mestu. Seveda se rana na čelu tudi z«* raste. Mislili so tedaj, da je to višek moderne operacije. Sedaj so pa v nekem budistov-skem samo8:anu'na Tibetu našli rokopis, v katerem je ]K>pisan način popolnoma »ličnih in izvrstno uspelih oneracij, in siccr ž® 500 let pred Kristusovim rojstvom. Neprijetno je bilo le, če je kirurg imel smolo ia mu je pacient umrl: odrezali so kirurgu roke.
AmeriSki čudaki in Športniki. Prejšnje mesece so časopisi poročali o plesalcih, » so plesali tako dolgo, da so se mrtvi zgrudili. Podjetne glave so prišle pa še na druge mislL V kanadskem mestu Monreal se
Je neki gospod, posestnik prav trdnih nog, sprehajal 42 ur po mestnih ulicah, je od utrujenosti zaspal, a šel še 6peč naprej. Sa bolj originalna je pa ideja, ki jo je imel neki Kilbane v Chicago. Začel je žvižgati in je brez prestanka žvižgal 18 ur in 30 minut. To je pač vrhunec v žvižganju. Dvanajstletni Mehikanec L. M. Franco je pa neprestano biljardiral 57 ur in 40 minut ter dosegel v tem času 5500 točk; njegov najnevarnejši tekmec, mojster Rodolfo Flores, je zdržal samo 52 ur in 20 minut, točk je pa dosegel 2500.
»oooooo^ggooouooooooouoeoooo^-
Listek.
»oonooooo8888ooooooooooooooooook>
Dekle z Moeevja.
(Švedski spisala Se Ima LagerlOI.)
IDalie.)
Ko mu je Helga dala roko, je odložil sekiro in hitro rekel: »Hvala za ves ta časi« in je začel zopet delati. Helga mu je hotela reči, da uvidi, da je on ne more obdržati, in da je vse njena krivda. Toda Gudmund je s tako silo udarjal, da so letele trske okoli njega in tako se ni mogla odločiti, da bi mu \aj rekla.
Najbolj čudovito pri vsej stvari pa je bilo to, da je sam gospodar, stari Erland peljal Helgo na Močevje.
Gudmundov oče jo bil majhen, suh mož, s plešasto glavo in lepimi, razumnimi očmi. Bil je tako molčeč, da včasih po ves dan ni z nikomur izpregovoril besedice. Dokler je šlo vse tako, kot mora iti, ga ni bilo niti opaziti. Če se pa kaj ni ujemalo, je prišel in rekel in naredil, kakor se je moralo narediti, da jo bilo zopet vse v redu. Bil je zelo vešč v računovodstvu in vsi možje v fari so imeli vanj veliko zaupanje.
Stari Erland je peljal torej llelgo po slabi poti domov in ni dopustil, da bi na kakem strmem kraju stopila z voza. Ko so dospeli na Močevje, je dolgo časa sedel v koči in govoril s Helginimi starši ter jim povedal, kako sta bila on in mali Ingeborg z njo zadovoljna. Samo zato, ker sedaj ne rabijo več toliko dekel, so jo poslali domov. Morala je iti, ker je najmlajša. Ni se jim zdelo prav, da bi katero drugo, ki je že dolgo pri njih, poslali proč.
Erlandov govor je napravil dober vtis In starši so Helgo prav prijazno sprejeli. Ko so poleg tega še slišali, da ima tako velika naročila, da si bo s tkanjem lahko služila kruh, so bili prav zadovoljni, da ostane doma.
4.
Gudmundu se je zdelo, da je ljubil Hil-dnr, Erikovo hčer, do onega dne, ko ga je prisilila, ila ji je obljubil, da bo Helga odšla iz Norlunde. Vsaj nikogar ni bilo, ki bi ga bolj cenil in spoštoval. Nobenega mladega dekleta ni mogel primerjati s Hildur in je bil zelo ponosen na to, da jo je pridobil. Prijetna mu je bila tudi misel, da bo v prihodnosti živel z njo skupaj. Bogata in ugledna bosta in Gudmund je imel trdno zavest, da je prijetno živeti na domu, kjer gospodinji Hildur. Rad je mislil tudi na to,
da bo imel mnogo denarja, če bo z njo poročen. Lahko bo izboljšal svoje gospodarstvo m razširil domačijo, tako, da bo pravi veliki kmet.
Ono nedeljo, ko je šel s Helgo iz cerkve domov, se je peljal zvečer v Alvakro. Tedaj je Hildur pričela govoriti o Helgi in rekla da noče priti preje v Nerlundo, dokler ne bo ta deklina proč. Gudmund je skušal najprej vso stvar zaobrniti kot šalo. Toda kmalu je uvldel, da misli Hildur resno. Gudmund je Helgo zagovarjal, rekel je, da je bila še tako mlada, ko je že šla v službo in zato ni čudno, da je padla v nesrečo, ko je prišla v roke tako slabemu človeku kot je Per Markusson. Odkar pa se je njegova mati zavzela zanjo, se je vedno dobro obnašala.
»Ne more biti prav, če bi jo zopet zapodili,« je rekel. »Lahko bi zopet zabredla v revščino.«
Toda Hildur ni hotela popustiti.
»Če ostane to dekle v Nerlundi, ne morem jaz nikdar tja,« je rekla. »Take osebe ne morem trpeti v svoji hiši.«
»Ti ne veš, kaj delaš,« je rekel Gudmund. »Nihče še ni materi tako dobro stre-gel kot Helga. Vsi smo veseli, da je prišla k nam; preje je bila mati večkrat sitna in slabe volje.«	<<
»Saj te ne silim, da jo pošlji stran,« jo rekla Hildur, toda videlo se je: če Gudmund v tej stvari ne bi izvršil njene volje, bi bila odločena odstopiti od poroke,
»Dobro, naj bo tako, kot ti hočeš,« je rekel končno Gudmund. Uvidel je, da radi Helge ne more postaviti na tehtnico vse svoje bodočnosti. Bil pa je zelo bled, ko je tako popustil in ves večer je bil molčeč in zlovoljen.
Ta stvar je namreč Gudmunda prestrašila, da Hiidur mogoče ni taka, kot 3l jo je predstavljal. Ni mu ugajalo, da je uveljavila svojo voljo preko njegove; najhujše pa je bilo: ni si mogel utajiti, da je krivično postopala. Rekel si je, da bl z veseljem odnehal, če bi se ona pokazala velikodušno; toda zdelo se mu je, da je bila le majhna in brezsrčna.
Od tedaj naprej je Gudmund vedno, kadar je prišel s Hildur skupaj, čakal, da bi se to. kar je mislil, da bo našel v njej, zopet pokazalo. Ko pa je bilo njegovo nezaupanje vzbujeno, ni trajalo dolgo, da je opazil, da marsikaj ni tako, kot bi si želel.
»Taka je, da najprej misli nase,« je mrmral vsakokrat, ko se je ločil od nje. Vprašal se je, kako dolgo bi pač vztrajala njena ljubezen, če bi prišla preizkušnja. Skušal se je tolažiti s tem, češ, vsak človek misli najprej nase; toda takoj se je spomnil Helge! Videl jo je, kako je stala v porotni dvorani in iztrgala sveto pismo, slišal Jo ie kako je zaklicala: »Tožbo hočem umakniti. Še ga ljubim in nočem, da bi krivo> prisegel€ Želel si je, da bi bila taka Hildur. Helea mu je postala merilo, po katerem je sodil ljudi - resnično ni jih bilo mnogo, ki bi imeli tako ljubeznipolno srce.
Od dne do dne mu je Hildur manj ugajala; vendar mu ni nikdar prišlo na misel da bi mogel odstopiti od poroke. Skušal s je dopovedati, da je vsa njegova zlovoljnost le prazne čudne misli. Pred par tedni jo je še smatral za najboljšo, kar jih je.
nudi primeroma njenem pot plutu +jJ\tlmc* kavčukov poipelnik in patplah J
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu7
Uporabljaj Elza-fliiid!
PotrebujeJ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo?
Uporabljaj Elza-fluid!
AH te muči glavobol? Zobobol7 Trganje?
Uporabljaj Elza-fluld!
AH želiš najboljše za negovanje zob, kole, glave?
Uporablja) Elza-fluld!
Ali »i preveč občutljiv glede mrzlega sraka 7
Uporabljaj Elza-fluid!
Ali želiš dobro domače in koametsko sredstvo 7
Uporabljaj Elza-fluid!
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja, kakor francosko žganje, — Nekoliko kapljio zadostuje, da tudi ti rečeš
to je najboljše, kar sem kedaj okušali
Išči Elzafluid v vseh tozadevnih poslovalnicah, vendar pa zahtevaj le pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane a pa-kovanjem in poštnino, če se pošlje denar naprej ali po povzetju
3 dvojnatc ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev 12 dvojnatih ali 4 specialne steklenice 85 dinarjev 24 dvojnatih ali 8 specialnih steklenic 151 dinarjev 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev
Kot prmotl Elza-obliž zoper kurja očesa 4 in 6 Din; Elza-mentolni črtniki 7 Dini Elza-švedska tinktura za želodec ~ Din I Elza-zagorski prsni ln kašeljni sok Z Din iElia-ribJe olje 20 Din l Elza-voda za usta 12 Dim Elza-kolonska voda 15 Din | Elza-šumski miriš za sobo 15 Din i Glycerin 4 80 fa 18 Dim Lysol, Lysoform 25 Dim Kineški čaj od 2 Din dalje | originalno Radikum francosko žganj., velika steklenica 15 Din! Elza-mrčesni prašek 10 Din, strup za podgane in miši 8 Din. Za primot se računa zavojnina in poštnina posebej.
Na te cene se računa »edaj 10 »/o doplačila.
Pisma naslovite natančno na Eugen V. Feller, lekarnar, Slabič« Doa|a, Elzatrg It. 16, Hrvatsko.
Toda večkrat je imel tožko srce in vselej, kadar je imel v mestu kaj opraviti, je skušal v pivu ali vinu najti dobro voljo. Ko je i/piaznil par st.klenic, je bil /opet jKUiesen na svojo oporoko in zadovoljen s Hildur. Potem sploh ni vedel, kaj Ra pravzaprav 1UU&1.
Gudmund je večkrat mislil na Helgo in je čutil hrepenenje, da l>i jo videl. Mislil je, da Helga siuatra za slabega človeka, ker ni držal ebljnbe, ki jo je prostovoljno dal, da je namreč ne bo podil stran. Ni ji mogel razložiti, niti se ji opravičiti, in zato se je Izogibal, da bi jo srečal.
Nekega jutra pa, ko je Sel Gudunmd Haš čez cesto, je srečal Helga Prišla je v dolino po mleko. Gudmund se je obrnil ln se ii pridružil. Videlo se je, da se ona njegove družbe ni preveč razveselila. je hitro, kot da hoče mimo njega, napre' in ni rekla besedice. Tudi Gudmund je molčal, ker ni prav vedel, kako naj začne razgovor.
Od drugega konca ceste se je tedaj pribijal vos. Gudmund, zatopljen v misli, ga ui opazil, toda Helga ga je videla in se je
hitro obrnila h Guduaundu:
>Nl potreba, Gudmund, da bi Šel Je datlja z »euoj; kajti če prav vidim, se pelje uaaiuvtt iuviua u Aivakre.«
Gudmund je hitro pogledal, spoznal konja itt voz ter naredil kretnjo, kot da bi *e hofiel obrniti A že v prihodnjem trenutku se je zravnal i« šel mirno dalje ob Hel-gtui strani kakor pre>e; in ločila sta se, ne Ji 61 ji rekel besedfce. Toda ta dan je bit tako zadovoljen satu s seboj kot že dol^o ae.
Božič v 90idu.
lOaJje.)
friAuna 11 piuučuo, »uiiom roki v iup m i.Maii vvUtri 'aajj. pa/k idii, a ila m !>i mogla uoeči. In kot l>i bilo ven. I ar dobi o imeti ua poli v deželo »nikamor« tovariša, uiu obotavljuje siedi | tuaiu. o/oe-tim pvsbiviua v razcapani ruti; nu ue- j veljiSkift se <Jo <le/.Uj«n poznajo sledovi ledene in iiuvual« zemlje, ieva Wf)t U01 v napačno zupeb .joiiv.eu.o, doči 111 e desna brez nje, na pu zalo v ui/guvii.i velike luknjo, ki ie -»veli skoznjo belo lo/leuo. liv t A'j l'"i«g nje, zodiSi iz Sala ra// k/iieu Juh m 1evoih ljudeil, duh malokdaj zračenji) »ob, duh v sebi kuhanega Itiui« ga zelja ui stolen!) drugih ue.lolojtoih »tvori. Toda nosna nest je oblikovana lino, udi dolge » Širokimi vekami, ' iu iu UiJto uečno, da <e tveUla skoznje zenici, ako iapre oči.
»torej uiilu si?«
Deklina »e preatraBI iu xia!« stoji tako ra?/ b/thlo zapisan na njenem obrazku. Mož na se zopet prihivnv nasmeji.
•Ako potujejo ljudjo v deželo »nikamor«, mi gotovo prišli i?, kako deželo »odkod«, kjer jim ni bilo povAeči..
»Ha 110 grem tudi uit ve« nazaj.« »'tako Uvio ho le imeli .'« >.>i>, Irdo ue. 'I j«a ue smem reiit, veS.t Tailo zaupljiva je že postala. in ni«cei čusa ia korakala po zasneženem goz*iu, 011 pa čuka s finim razumevanjem otp/šlte du&e; mursikdo imu tali čui 'ju otroško dušo in ve, dn 7, vprašanji otroka samo odvrne s pela njegovih misli, m du ni pridobi njegovo zaupanje uujprejo, če blngohotno oului. Toda njen korak io vodno počnsnejl, vetlno težji in ko dosežeta kup suhljtnil, oblečen seveda v lpdeno obleke, sodo mula nanj in reče aoIo uijudiio in s Dlioso dobra v/Rojeae delijloei »iivulu lupa, iiz (/stanem tukaj t »Trudna?«
Sodo nasproti njej ua kup kamenja In prekrito nogi drugo prek druge; »izvolite morda adnj jabolko, mnia gospodična?«
Oa ji /utbiif^e in utajeeott ročica obutuvijaie
se s.-ie po Jabolku iu nalahno ji zarde lici: »Do-
bro je <	, .. >,■
ln »daj pri(Hiveduje: »Takrat ml je Šivilja Kozika tudi eno |*>dnnla: pa sem je skrila v po.steljo 111 jeola ponoči, ko so vsi odsll. Ali ui bilo 10 lepo od Kozike? K>leče lase ima iu sta-iiuje v mali hiSici, ki stoje pred njo poleti visoki stebri rdečega cvetja; in ima devet bratcev in sestric in ko pride »večer domov, napravi ie vsem oblekre.«
»1'ridna Koiikul Iu kje je hišica, ki stoje pred njo poleti stebri cvetov, najbrž« rdečega
»Najprej zeleno polje, polt'"1 t10'® rveI" dk-e in rumene krouice, ako solne« prijazno sij« iu nalo piidet« do strmih dreves, ki strme kvi-
»ku ln jočejo «
»le^t.ij bi bilo najbolje, ako se dvigneva in greva k šivilji ttoiiki. Gotovo iuia š« kako jabolko; jaz oaiureč nimam nobenega več. In sadež tukaj' jo uirzel iu v znreniarjeno noiico ti je
nU!U Mala pa zopet odkima: »"Tukaj hočem ostati. Sk-er bi bila vsa moia dolga pot zaman«
Iu zvUj sveti p^ilno slavlko otroško »upanje iz dvignjenih, uiilib oči »ludi ne maram nič več nazaj 1« (KiOem počakati, da se znoči in lačna ni-seui več. ker si uu bil dal jatolko«
»Ponoči hočeš ostati tukaj in ne bojiš? Potem te pa čaka nekaj ueprijetnega Ali ne veš. j da ljudje v budeoi oirazu zaspe in se nič več ne zbuue '<
»Jaz že ne bom zaspala Saj vendar čakam! ! Pog!ei ta drevesa ob poti in bele me ke in kn> oiee in sretroo reso in biserne vene* in trakove! Zakaj so «e vse tak« obleltle? v<e čakaio. in da I prt.le nek-% veilo prav dobro, la preje je šla umito mene srna, me pogie>!.i!a in je tu« I i vedela« »Tudi ti čutiš »o, ti.' Ti mala dušica! Kako ti je ime'/t
»VeJiJie i^tiam imen, pa ai ecega pravega. Ia
ponoči se mi immli. da dobim priaiernega, zjutraj pa je že zopet pozabila >Ma.'a r«vi,'a,< «11 pravi muj :>teit. I oila ue maram teira imena. In šla sem proč, da e pa to resničen l><wični golti, sem viileia šele. ko »>-111 (Tišla notri.«
tedaj se mož pBikioni, d-ngue »tranieo kljub ostremu 'hu iz mtv na koleni iu ;iv e mrjlu no- 1 go s luknjo v nogavici v svet suknjič. Se.l.ij w ga uič več ue boji in iztjka po jelenjih gumbih na »uk-njjču.
»Veš ti, vse to v Jezuščku, ki prinaša lepe stvari, je zlagano. Saj je vse v Icitologu. Punčike in vozički in vojaki ia vse. In če bi bil rej pravi	I šček, bi moral ve»ieU, da ne maram novih punčilt,
ki u č ne v«, o o meui i/i me ae poznajo.« sSiare lo pač pozni; o ':
»Ko jih pu vendar zvečer vedno položim v po- ; steljico in iih ii!o!nr no pustim nu Iciilem stoiu. j 1'oda pred Božičem dure punčike vwlno oiliilejo m : dobo ;ih grdi otroci in č« iih pozneje zopet vidim, : nosijo umazane obleltce 111 Micika z leoimi ltodrflti 1 jo imela samo eno oko in roka ji je visela navzdol. ; ln zdaj se 1116 več nu igram s punčikami.« »!'a!(o so 'se li priutudile, uboga dušica!« Todtt mn u mora pr-isli svojo nit naprej. »In pruvi Jezušček. ki ve, kaj Itogn veseli, pa ne priile k tnem. Zato sem urišla venltaj v gor/l. Posluj, kako si'1" Irevo. In '"■<• '« Jezušček, mo-a nriti sifin-kaj. In če bi znepulu in bi ml nu bilo trebn več pustiti so zasmehovati, ČeS, dn sem Inka revira in ne snnm govorili prnv, kot zrni n dnuri otr«iei tnlioj, pa bi prišel Jezušček miinu in i)i 'uko <tr»ib-110 (liiutljal s svojim zvončkom ... Ali 110 sIihib/ UiI-knr sem v gozdu, ga slišim iu sem šlu 'a njim talm daleč, lako daleč, Iu ne znam nič več nazaj, kor je mnogo predaleči ln če bi zuspnin, bi prišla moja i mamina in me vzeln s seboj; v srebrni mkvi sjii in mojega mniege- bralca drži na rokah. In ta sme j vedno leže« pri njej, medtem ko se moram jnr učiti ] in »puli soma v posteljici ler smem jokati samo j tiho, da mo nikdo 110 sliši. In mordn bi mo vzela ; polom nu drugo roko. O. hotela bi ostati pri njej v | srebrni ralivi. Potom nai Iii so mi .smejali; nič več ue bi slikala, ker ima rakov debelo železno duri in j pečut nu njih in nikdo 1111 sina notri.c
-In smeh, tn lulio boli revno dušico, 5e no najde pravih besed'.'«
»Alt 110 veš tega? Tudi tebe vsi zaamohujojol« »Mimo? Ja. ali me poznaš?« »TI si grof ir. podrtije. In zakaj no dnfi ničosar mifiknin, drobcenim, malim, ki znujo kot ljudje seli !l in jesti z ročitiami; zakaj jim ae daš? Meni si takoj dal jabolko.«	-
»Tako
ko — grot iz podrtiji; mi pravijo! Ni Kjalj0. vedno je dobro, če ve človek za svoje ime.< <,o,j ' nja grof. »Grol iz podrlijel Iu kakšne čudo»ii» stv ari veš ti I V srebrni rakvi leži tvoja mamica ti revira! l'a odkod si? ln zakaj ne dam miškam mi jesti?«
»Mnogokrat slišim, kaj govore v šivalnici, |,| ima okno proti lipi. kamor imam napravljene slon. njice In Marjeta, ki je debela in ima brke kot kak gos|>od, pravi, da je sramola, ker stanuješ v tt-h podrtinah in si tak revež, da človeku, ki gre mimo tvojega zidovja, prihite naproti miške z objokanimi očmi«
In zdaj se zasmeje grof; pretresljivo iu mo. počno zadoni iz prsi krepak glas v začai aao gozdno tihoto Dušica se skoro ustraSi; nato m naenkrat oglasi njea tenkozveneči smeh, kol bi ptiček prhiiv uii 9 perotjo ob struno, da tiho zazveni.
»Ne, prehudo so govorili — in na miike hočem paziti, da dobe dostojne brane.«
»Videla sem te potem, ko si prijel mimo 1 hlapcem, ki je kot Turek s svojo rdečo r jto in tako si se uu zasmilit ker si tako reven in tako velik kot nikdo in se niti male miške pri tebi do sitega r.e najedo Toda zdaj to ni res! Te ženine pogoslo lažejo <
Odkod vendar ta deklica, ki ji mamica spi t srebrni rakvi'? Iz malega mesta ni, t.iko daleč nI mogla priti. .Njena govorica zveni tu;e n se sera-tertjtf malo zalika, kot bi ne bil to oni jezik, ki t njem vedno govori. Kakšen vai uso. e te zanesel ubogo dušico v to gorovje.' Ljudje iz gozdnatih krajev radi potujejo. Ni je hiše v stare!ivnem, sredi gozdov stoječemu mestecu, ni vasice v hližr.ji oko-licu kjer o« bi imel i vsaj enega družinskega člani onstran morja. Vsakokratna usoiia jiii duleU, le ljudi iz gozdov: pridejo do denarja in časti in zojet oboje zgufce. To-'a deklica ni prrtobna tej vrsti ljudi. Lahko bi zdaj iztiščal iž uje, 01 kod di je, trxla tako leixj je poslušati v tem tačaranem goz<iu njen pravljični giatek. in vendar ui inorai poznati le fine poteze, te lolge trepalnice; kot .;anjk« mu je vse. ugantka. ki se mu mora vsak čas razvosljalL Toda saj jo gotovo prinese Imniiv Morda bi se z<!e-
10	njenim domačinom, k; aito maio poznajo lo revno sreeve. dobro, aku se izuebe mn.e »i.rbi. lo ža začne rasti » njegovem siru iuijno slabotno upanja da je tako. Morda » leklii a ubn ;a sirota med tujci, ki jim ui zanjo, za dušico I	takoj ozmerja samega seOe: sanjač! Otroci, ki jih po vsej priliki •Maratai Božič • puncikami »»iz kataloga«, niso revnih ljudi otroci. — Tedaj položi deklii a zavito glavico na njene prsi: trudna u m vesela, kot bt
11	bi o že pripovedovanje odvzelo kamen raz sne. Tako je skrita, kot bi jo zaklepal beli obroč slovesno molčečih d reve« in bi jo zaklenil za vedno m vedno Lu morda še Je»uSče!t nride.
(Dalje pri h.)
5
Ma i.
pr p. roflavsa, ivrstnei«^ om.ro (kostne) l mo«d in tudi vi-oke iz trdega 1 niehi.egH le «, uosiei« mara. s eie.moiir-oa splo« vao polli-tveno uula dotui edino le
ii, iu Sv. Pura
.....................................................................'j
i V UUBUANI, Mari.in trg ^ 8
| regisirovana zadruga z omejeno zav«w
ai rojoma,vlr go mm 0| obresf. brez od-
□a knjltica tn TCL b,«ka v«^«
plača aifititl » 10 ln uivalidskeg«
dnvka. Za večje in stalno vloge kui or 'u ^
vloge v tokočem računu obrea oviuiIB ^ dogovoru. — Podoliujo kratkoročne trgo ' ske in personalne kredite najkuluntuei •
■■■uuMuinniiiiuiiuuniiuuiUiUimiuiiimiiuuiHHJiiu iuuu'"*"'1"'
IZJAVA.
Podpisani Franc 8ubel| prekllcufem vse, kar tom mogoče v vinjenosti in razburjenosti govuril o Franci Smrekarjevl in o njenim rajnkem možu Bernardu; obžalujem to in obljubljam, da v bodoče ne bom nikoli več kaj takega govoril.
_FRANC SUBELJ.
Vrtnarskega vajenca .trit!
koi. MATIJA KEŽE, Ljubljana, Linhartova ul. S.
čevljarskega vajenca
nih starsev sprejmem takoj. — Janko ZALETEL, Fužine it. 6, Sp. Hrušlca.	7451
BRINJE
prvovrstno blago, zopet na zalogi. — FRAN POGAČNIK, Ljubljano, Dunajska cesta itev. 36.
Čevljarskega vaienca steiH
nimi pogoji JAKOB TORKAR, čevljarstvo, Gorie
pri Bledu.
7544
Pošteno in pridno dekle
zmožno nekoliko šiva-
nia in dobro računarico, sprejmem Ifot pomoč ▼ trgovini in gospodinjstvu. Natančne ponudbe na upravo »Domoljuba« pod naslovom: Poštena 7478.
Hlapca h konjem (kočijaža)
treznega, vsestransko zanesljivega, srednje starosti, i dobrimi »pričevali proti dobri ploči in celi oskrbi v hiil .prejme M. DOLNIČAR, resta-vrater, na glavnem kolodvoru, Ljubljana.
Semensko DETELJO
kupi vsako množino FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska ccstu itev. 36.	7402
Svarilo!
Ne kupujte KAMOARN, SUKNO in dru-go modno BLAGO, preden si ne ogledate najdovritnejših ČEŠKIH in ANGLEŠKIH izdelkov pri:
Lenasi & Gerkman
Posestvo pri Rimskih toplicah
3 'A orale veliko, vinograd, krasen sadonosnik, nii-ve, travniki in gozd, stanovanjsko in gospod, poslopje ter zidanca, NAPRODAJ. — Pojasnda daje FRANC KREUH, Rimske toplic«.__7490
BRINOVO OLJE
KUPUJE po najvlifih dnevnih cenah ▼ vsaki air.ožini dro0eriia A. KANC. Liubliana.
Židovska ulica «•▼. 1.	_7472
HALO!
HALO!
JURČE: Spela, kam pa tako zgodaj? SPELA: Ah, v mesto morain po zdravila. JURČE: Kaj se (e pa zgodilo? SPELA.' Ah. Jurče, veS, naš oče so kupili čevlje za vso družino, da bi ceneje kupili. Zdaj pa, ko je padel prvi sneg, so pa tudi čevlji raztrgani in vsa družina jc ne samo bosa, ampak tudi prehlajena. — Jaz, uboga para, moram pa v tem vremenu ie v mesto hodit napol bosa.
JURČE: Spela, ti se mi že smilii, ali vaš stari pa nič, zakaj pa ne kupi usnja pri PERKOTU. Ali ne ve, da: Kdor hoče svojo drnžino dobr.
obuti, na| kapi USNJE na e|mu * NOVEM MESTU, KAMNIKU, ŽUŽEMBERKU, MOKRONOGU, LITIJI ln METLIKI
na stojnici Franc PerRo. Marija Rogelj
Mamrfakturna trgovina, LJUBLJANA,
se nahaja sedaj v
3»" Lingarjevl ulici Stev, 4,
druga ulica čez frančiškanski most, -
Velika Izbira Kolov, cafgov, porhanta, plavega ln belega blaga. — OPREME za neveste. — ODEJE, kovtrf, moiko ln žensko perilo, illngarija. — Blago dobro, cene nizke.
Rabljeno
sodarsfco orodje
KUPI trgovina z vinom AND. MEJAČ, Komenda pri Kamniku.
Kartar greste v Ljubljano
nc pozabite ogledati si v TRGOVINI
F. Češnovor, MS
sukna, lodna, oblek, hlač, barhenta, srajc, zimskega perila, nogavic, rokavic, zimskih ženskih maje, otroških čepic, kravat, robcev itd. itd. — Čudovito nizke cene! —
Razpošilja tudi po pošti I — Zahtevajte vzorce in cenike I	7268
Kostanjevega LESU
KUPLMO vsako množino. — Ponudbe z navedbo cene za 100 kg frank o naloženo na vagon je sta-
viti na t v r d k o PATERNOST & REMIC, Ljubljana, Slomikova ulica lt. — Telclon 589.
Slavonski sok
prijetno učinkujoče sredstvo proti nadušljivemu kašlju, kataru v prsih in pljučih, hripavosti itd.,
Pakračke kapljice
zdravilo proti želodčnim bolečinam,
In Febd-Fugo
nenadkriiiivc sredstvo proti mrzlici ln malariji, s« dobiva — najmanj po 3 zavoje — edinole v lekarni pri »Zlatem orlu«, Mr. J. SVOBODA, PAKRAC, SLAVONIJA.
POZOR!	Za društva,	POZOR!
ki uprizarjajo gledališke igre, izdelujem nova —umetne brade
ki ne rabijo lepila. 6 brad za različne maske in barv« 65 Din, 10 brad 90 Din. - V zalogi so garniture šmink, osembarvne, lepilo. Lasne kite po nizki ceni. — Izdelujem po naročilu gledališke vlasulje. — Kupujem ženske zmešane lase po najvišji dnevni ceni I. doSenlsl«! lasnn frtcluMrlJo
I. Svete c, Novo mesto. Kupujem vsakovrstne surove
kože po najvišjih dnevnih eenah Prodajam usnje
od najfinejših do najnavadnelilh
vrst
Sprejemam
v obdelavo vsakovrstne surove kože po zmernih eenah.
ANDREJ 0MERZA
trgovina z usnjem ln surovimi kožami LUK0VICA pri KAMNIKU.
Me se hočete za zimo
preskrbeti z dobrim, trpežnim blagom za vrhnjo ln spodnjo obleko, obrnite se na občeznano trgovino
F. In I. Goričar, »PRI IVANKI«
Ljubljana, Sv. Petra cesta it, 29,
katera je ZNATNO ZNIŽALA CENE vsemu blagu. Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilikel 6931
fidon Koutny
špecijalna trgouina z orodjem, stroji in tehničnimi potrebščinami |
naznanja uljudno, da se je preselila
na niEksandroua cesto 7
[uogal Betbounoue ulice)
^ ter prosi suoje cenjene odjemalce |	nadaljne naklonjenosti.
m
NAZNANJAMO da smo 0TI/0RIU TRGOVINO z
usnjem iz prvovrstnih tovarn in nakup vseh vrst surovih
koi
— Maschke & Komp. —
Cesta na Juf. telesnlco, nasproti špediterju Ranslngerju,
LJUBLJANA.
■ plpllfi
g □
E
E □
g □ g □
Poroč. prstani Donble verižice Stenske ure Bu cilke
Ze ne ure Uhani
Nalstcrej£a trgovina or. zlatnino h srebrni.,« £uDEN LiUBLJANA 22, Pro trnova 1

Mil, mm, stenice, M
in vsa goliu.ei; mora poginiti oku uporabljalo moja najboija preUku&onu in aplo£no hvaljena uredit va kot' proti poljskim m bitnim uiišim Djn. Ttv. aa podgana Din. ^■6U, r.n Murko I>in. 7 SO, u Htenioo Din. 7-50, uničov. moliev Din. e-—, proti mrčeaom Din. 7 M, mazilo proti udom pri ljudeh in pri živini Din 4'—, aa usi v obleki in perilu Din. 7*50, tinlifc. proti mrčesu na sadju in na BOloniavi Din. 7-50, proti mravljam Din. 7 50,
Preprodajalci dobe popust Pošilja po povzetju Zavod za ekspedicijo: AHTES, kem. laboratorij M. JUNKEH, Petrlnjska ul. 3. Zagreb 1.
CEMENT
PR1MA PORTLAND, -m:
domačih in dalmatinskih tvornic po konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri
:: Ljubljana,
Int teleton 366.
L PESTOTNIK in DRUG
Dunajska cesta št. 33, »B«llun<.
SUHE ČEŠNJE
za žganjekuho nudi SEVER ia KOMP., Ljubljana, WoHova ulica štev. 12.	6783
Pri nakupu zimskega blaga za ženske in moške obleke, zimske rute, ogrinjalke, plete, rjuhe, koče in odeje se priporoča občeznana trgovina
Modnih. Ljubljana
Lingarjeva ulica.	Stritarjeva ulica.
Cene zmerno nizke.
Nekdanjo »ŠKOFOVA« vinska klet Pred Škofijo 1 olvorjena. — ločijo se fina pristna VINAI
HT Ha veliko in malo!
ročamo ijl)0l|Š8 MM ^ MW
za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače ln čevljarje. — Edino pri:
M PMline, mm, Sv. Petra m 11
MODROCI vseh vrst
federmodroci po 1700,— kron, vrhnl alrik po 1600 kron, fini žimnati po 3600,— kron. LEPA 2IMA po 160__kron kg dalje.
NAJBOLJŠE BLAGO NA IZBIRO in DOBRO DELO vedno v zalogi. JMF" OGLEJTE SI I
Se priporoča
RUDOLF SEVER
specialna zaloga tapetniških izdelkov, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6.
9nn brati na dan lahko vsak zasluži doma £UU IVI Ull v svojem kraju, kdor hoče moje izdelke prodajati. Pošljite mi za pojasnilo znamko za odgovor in svoj natančen naslov. — JOSIP BATIC, Ul IJ A.	6733
ZA SLABOTNE OTROKE je najboljše sred. stvo in mnogo izdatnejše od R1BJEOA OLjA
Emulzija ribjega olja.
Vsak teden sveže prirejena. • Zaloga domačih in tujih specialilct. - Zajamčeno pristno Ribje olje.
Nova lekarna R. RAMOR,
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 36, 1 minuto od Glavnega kolodvora. :: Najpri. ročnejše za vse, ki hodijo v Ljubljano po zdravili.
čisto zastonj
ne, ampak po izredno nizkih cenah dobite
vse vrsle sukna, hlačevin, žameta, barfaenta, Ranele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseli velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago
V NOVOOTVORJENf TRGOVINI
»DANICA«, Majzelj & RajšelJ,
LJUBLJANA :: Turjaški trg štev. 1
(bivša »Preskrbovalnica«).
Samo dobro, solidno blago. :: Postrežba točaa. Cene konkurenčne.
Is t o tam se dobi USNJE vseli vrst po najnižjih cenah. — Vsak si naj ogledal — Nikdo ni pri-
Na -drobno!
siljen kupiti. 6860
Na debelo I
najceneje in z dobavnim roko 'i do 2 do 5 mesecev
Zvinih in Hvaraa SUM nad Ljubljane-
primešaj v krmo, angleški krmilni pni' še k za živino, po poŠti 5 zamotkov po 14 kg za 30 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodalati Mastin lekarnarji, trgovci, kramarii, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
hrana za dojenCke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, daje bolnikom kri, moč, zdravie. Z njegovo uporabo se prihrani mleka In sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po poŠti 5 zamotkov po 14 kg 60 Din.
kraste, HSaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lončelt za eno osebo po poŠti 7 Din. pri
ila SIS.
SLUH
E
Hovlto DliklU enak kupite titu
volneno blago ia ženska In suknn zamorite obliki, kakor tudi vso drugo inanufaklurno robo v vale-tpgcvtnt R. fltenrccbl, Cel)«. Trgovci tnsros-cene. Radi spletnega pomanjkanje denarja treba povsod ttedltl ter |e dolincst vsakega, da se teije v Celje In poskusi enkrat kupiti v veletrgovini 11. StermecM. i
Šivalni stroji
Na celem svetu znani kot najboljŠL « —:	Podružnice In zastopstva v vseh mestih.
LJUBLJANA, Selcnburgova nlfca 3. — Centrala za državo S. Zagreb, Maruličeva ulica 5, IL kat
H. S.
Zadružna gospodarska banka d. d.
eiefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.
v lastni palAčl (vis h vis hotela „Union").
Kapital ln rezerve skupno nad K 60,000.000*
llfAVA 1lffn*l1«A* Cn«nlA»M O —__ I.__rt_lil Z.ia ■■
---------- ».^u^aiu iiau aro- OU^UUU.UUO'—	"
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Snlit, Slbenlk. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospo-
darsko banko d. d. v Novem Sada.	~—---
?prje%mlOVvlogekl^taSo^JŽSu^S '^nT?^^ toe	kupuJc in »ro6*i« ^ valute in devize
sprejema vioge v tenocem raCunu ln na vložne knjižice ter preskrbuje vse banfne in borzne transakcije nod
najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije?	P
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Odgovorni urednik Anton Sainik v Ljubljuni,
Tiska Jugoslovanska tiskarna.