Štev. 43. V Ljubljani, v četrtek, dne zi februarji 1907. Leto xxxv. K-rm T—J^r - Velja po poŠti: ta celo leto naprej K 25-- ta pol leta pol leta i, „ 13'— ; za enkrat .... 13 li za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jd ko trikrat . 8 V reklamnih noticah stare enostopna garmotidvrsia h 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol S url popoldne. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez - dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se uie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list zn slovenski narod (Jpravnistvo ie v Kopitarjevih ulicali Stev. 2. —- - Vsprejema naročnino, lnseratc i n reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 183. P. (dumami v Berolinu. Postanek človeka. C) prvih dveh predavanjih jezuita P. NVas-manna v Berolinu smo že poročali. O tretjem, ki se je vršilo 17. t. m. smo danes dobili preko Kolina sledeče obširno poročilo: Vse je drlo v dvorano Philharmonije k tretjemu predavanju P. NVasmanna, kajti obravnavala se je najboli zanimiva tvarina: postanek človeka. V nabito polni dvorani jc z mirnim glasom izvajal P. VVasmann o predmetu: »Ali ie descedenčna teorija veljavna tudi za človeka« sledeče — tu podam lc glavne poteze zelo obširnega predavanja: O postanku človeka nima soditi samo zo-ologija. Za razrešitev tega vprašanja jc kom-petentna v prvi vrsti psihologija, ki v soglasju s krščansko filozofijo uči, da sc človeški dušni pojavi nc dajo izvajati iz živalskih nagonov. Kar se je v tem oziru učilo od strani inonistov, spada med romane. Človek sc kot duhovno-tvarno bitje vsaj kar se tiče njegovih psihiških zmožnosti ni mogel razvijati iu razviti, ampak je bilo za to potrebno stvarilno dejanje. Kar se pa tiče postanka telesa in nižjih afektov, nagonov ter čutnega stremljenja človekovega, je treba strogo ločiti dvoje: zgol.i logično možnost, da se je razvil človeški organizem s svojimi nižjimi psihiškimi funkcijami iz živalskega, in empiriška dejstva. Kajti ni vse dejansko, kar je možno, in čc kdo uva-žuje zgolj metafiziško zmožnost, da se jc človek razvil telesno iz živali, mora poprej raziskovati, kaj tiče o tem dejstva. Kar se tiče prvega, uči sveto pismo, da je Bog vdihnil človeku svojega duha. telo pa formiral iz zemlje. Kdor prav pojmuje nadsvetovnega Boga, ta ve, da sta izraza vdihniti in oblikovati prikrojena za timevanje dotične dobe in da prvi pomeni stvarilno dejanje, drugi pa postanek človeka iz tvari po božii moči, volji in ciljih. Jasno je vsled tega, da teologija zoologije in sorodnih disciplin ne ovira pri raziskavanju o postanku človeka, kajti genetična vez med človekom iu drugimi organizmi ie z ozirom na telesni ustroj metafizično mogoča, z ozirom na duševni pa seve absolutno nemogoča. To dvoje priznavajo vsi teologi. Torej so inerodajni za vprašanje, ali se ie človek razvil iz živali ali ne, zgolj empiriški dokazi. Naravoslovci, ki se drže načela, da njihova veda ne sme posegati v metafiziška vprašanja, so takoj, ko so uvideli, da so dokazi za živalski postanek človekov nedostatni, proglasili ves problem za hipotezo, ki nima še nobenega znaka gotovosti na sebi. Drugi naravoslovci so pa hoteli iz te teorije napraviti dogmo, da s tem zanikajo vse nadsvetovno v stvarstvu; drugim zopet je ugajalo v nionizmu dozdevno teženje po enoti in so se ga iz teh estetiških razlogov oprijeli. Kaj pravi torej o tem vprašanju primerjalna morfologija? Ta nc uči nič drugega kot to, da jc človeško telo z ozirom na vse živalske organizme najvišji razvojni tip. Kaže velike podobnosti z živalskim, a ravnotako nepremostljive razlike, posebno kar se tiče inožganja in lobanje. (Ranke). Podobnosti so analogije, iz katerih se seveda ne more dokazati kako genetično sorodstvo med človekom in živaljo, ampak zgolj enotnost tipa, ki je zgrajen po isti arhitekto-niki iu zakonih kot živalski. To pa zamore storiti tudi stvarjenje, bodisi posredno, bodisi neposredno. Sicer pa bistvene razlike nc dopuščajo nikakega gotovega ali vsaj bolj verjetnega sklepa ua genetično vez. Za živalski postanek človekov dozdevno govori tudi razvoj individua. Haekel namreč sklepa iz razvojnih stopenj vsakega posameznega organizma iz kali pa do popolne oblike na enak, temu odgovarjajoči razvoj celega rodu v pradobi. Ta Haccklov zakon, ki ga je povzel od Fritz Miillerja, je dandanes zelo kritično obdelan in njegova veljavnost omejena. Za to si jc pridobil največ zaslug biolog Oskar Hert\vig. Dandanes vsi vemo, da razvoj individua ni ponavljanje, ampak nadaljevanje razvoja dotičnega rodu. Človeški zametek kaže v gotovi dobi analogijo s kako živalsko obliko, toda nc bistveno analogijo, kajti drugače bi se ne razvil ravno v človeka. Tudi popolni človek jc višjim živalim organsko podoben, tembolj embrionalni stadiji, kajti ti so stopinje od nepopolnejšega v popolnejše in s tem sledijo le nekemu občnemu zakonu. NVas-maiin izjavi, da tega biogenetiškega zakona liaekla ne zavrača za vsak slučaj semter-tia jc dobro pomožno sredstvo •— toda za vse slučaje ne velja, zlasti pa za človeka ne, ker sc ne da anatomsko dokazati analogija med človeškimi embrioncUnimi stopnjami in živalskimi. Haekel jc čisto sam iznašel par takih stopenj, katerih naravoslovci dandanes nc priznavajo, nektere štadije pa različno razlagajo, ta tako, oni drugače. Da je sklepanje iz tega zakona le hipoteza, je mnenje skoro vseh eni-briologov. Isto velja o rudimentih. »Was man nicht erklarcn kann, das sieht man als Rudimentum ari.« Deli, ki so iih imeli preje za rudimente, so sc izkazali za važne organe z važnimi fiziološkimi funckijami.Nadalje praviNVasmann, da vzlic vsemu spoštovanju do ponekod duhovitih sklepov iz podobnosti človeške krvi z opičjo na genetično sorodstvo med obema, ne ,veruje, da bi se ta hipoteza elelj obdržala. Kaiti iz sorodstva krvi (Blutreaktionsversuche von Eriedenthal) sc mora najprej sklepati na direktni postanek človeka iz opic. To slednje pa je žc zdavnaj ovržena teorija, ki ie nihče več nc uči. Ako jc torej vzlic analogijam med človeško iu opičjo krvjo direktni razvoj človeka iz opice nemogoč - kakor jc dokazano — potem se iz tega da še menj sklepati na indi-rektno sorodstvo. Pri tem je predavatelj mimogrede omenil, da kaže razvoj opic v mlaiši dobi več podobnosti s človekom, posebno kar sc tiče lobanje, kakor jih opazujemo med opico v poznejši dobi in človekom. Haeckel bi potemtakem po svojem biogenetiškem osnovnem zakonu moral sklepati na postanek opice iz človeka, in ne narobe. Obširno je predavatelj govoril o paleon-toloških dokazih za živalski postanek človeka. Razložil je, kai uči podmena o indirektnem sorodstvu med človekom in višjimi opicami. Cloivek in opica sta sklepna člena dveh morfološko popolnoma različnih razvojnih vrst, dotikata sc pa v nekem skupnem hipotetiškem rodovnem deblu. Da bi ta teorija postala boli verojetna, bi se morali najti posredni členi .med človekom in dotično skupno rodovno obliko na eni strani in med sedanjimi opicami in dotično skupno rodovno obliko na drugi strani. Toda, dasi poznamo toliko fosilnih opic dotičnih posrednjih členov palentologija ni našla. Pithencanthropus ereetus Duboisov je bil po mnenju zoologov najbrž navadna Gibbon-opica - sicer so pa dotični ostanki tako pomanjkljivi, da naravoslovci strokovnjaki o njih sploh nič več ne razpravljajo, neandertalski človek pa je navadna človeška prahistoriška rasa ravnotako Spyski, La Naulettski in Krapinski človek. Ta del je končal P. NVasmann sledeče: Ce potem Haeckel postanek človeka od živali uči na podlagi izmišljenih rodovnikov, se čutim v svoji vesti dolžnega, stopiti temu nasproti. Konečno je P. Wasmann slikal razmerje med vedo in vero v vznešenih besedah ter končal: »Zato sem trdno prepričan, da med krščanskim svetovnim naziranjem in naravoslovno vedo načeloma nc more obstajati nobeno nasprot c.« Občinstvo jc živahno akla-miralo VVasinannu; aplavza ni hotelo biti konca. Tudi topot ie VVasmann kazal cclo vrsto skioptiških slik (razlike in podobnosti med človekom in opico.) Poročila o disputacijskem večeru še nismo dobili. Priobčimo ga seveda takoj, ko ga sprejmemo. Zc iz današnjega poročila se pa vidi, kako malo jc poročevalec dunajske »Zeit« razumel NVasmanna. Prometno društvo za (Dopis iz Bohinjske Bistrice.) Dne 17. t. ni. je predsednik osnovnega odbora g. M. Hlumek sklical, kakor ic bilo določeno, člane k ustanovnemu občnemu zboru društva za promet tujcev v šolo. V izbranih besedah pozdravi zborovalce ter predstavi zastopnika deželne zveze g. dr. Marna. Posebej šc izrazi radost nad mnogoštevilnimi gosti iz Bohinjske Bele, Bleda in Gorij. G. predsednik je načrtal v glavnih potezah pomen društva v obče in posebej za Bohinj. Promet s tujci ie velikega pomena za posamezne kraje, dežele in državo. Od tujcev ima vsak dobiček, kmet, ki bolje proda svoje pridelke, trgovec in obrtnik pri svojem obrtu. Tudi priprost delavec pride z računom po svoj zaslužek. Kot vzgled glede prometa s tujci navaja Švico. Pred 50 leti ondi niso poznali prometa s tujci. Švica jc bila revna, trumoma so se ljudje izseljevali kakor sedaj pri nas v Ameriko. Domače gore jih niso mogle pre-živiti. Odkar se je oživil promet s tujci, jc Švica bogata ter nudi domačinom dela iu za-služkač Prometna sredstva vsestranska udobnost je v Švici na vrhuncu! Ondi je sedaj pravo blagostanje; 100 do 150 milijonov frankov prineso tujci vsako leto. Nato je označil nagibe potovanja. Ljudje potujejo vsled različnih nagibov. Romarji iz nabožnega nagiba, kupčevalci radi kupčije, znanstvenike žene po svetu ukaželjnost. Glavni nagib pa je in ostane zabava, ljubezen do prirodnih krasot. Vendar je treba tujcem nuditi tudi raznih udobnosti, da morejo prirodne krasote vživati. In ravno vdobnost v vsakem oziru pripraviti je namen novoustanovljenega društva. Najboljša reklama je udobnost! Nato predava poljudno g. dr. Marn o prometu s tujci. Časi so se izpremenili. V sebi čuti človek neki nagon, da si ogleda tuje kraje in navade .Pri bogatih Amerikancih, zlasti pri onih 10.000, ki razpolagajo z milijoni, .ic potovanje šport. Leto za letom prihajajo v Evropo, zlasti v gorato Švico. Da puste tam ogromne svote denarja, je umljivo. V Švico pride vsako leto nad dva milijona tujcev. Nadalje opisuje ugodnosti, ki nastanejo vsled prometa s tujci. Zemljiška renta se zviša, cene zemljišč so višje. Bolje sc plačujejo zemljiški pridelki, soeivjc. zelenjava, sadic. Tudi živinoreja, perutnina ima večjo vrednost. Opozarja zlasti na krajevne posebnosti glede obrta iu trgovine. Posebno še omenja umetniških fotografij in razglednic kot najboljšo brezplačno reklamo. Pa tudi vzgojevaleu in izobraževalen pomen ima promet s tujci; ljudje se privadijo vljudnosti. Surovost sama ob sebi izgine. Kratko še nariše delovanje novega društva. Isto ima biti zastopnik tujcev, zlasti, ako se komu zgodi kaka krivica. Društvo mora biti posredovalnica za stanovanja: imeti mora zaznamek stanovanj poseben kataster, da more svetovati, kam nai se podajo v stanovanje. Tudi poroča, da jc |X)scbno železniško ministrstvo naklonjeno prometnemu društvu in da posebno pozornost obrača na Bohinj, (i. Peterncl z Bleda priporoča, naj društvo vse potrebno ukrene, da zgradi neobhodno potrebne ceste okrog jezera. Glede reklame nasvetuje, naj si deželna zveza nakupi po velikih znamenitih zdraviščih in letoviščih posebne prostore, kjer si postavi lastne table za reklamo iz naših domačih prirodnih krasot. Tudi svetnic, naj bi sc gostilničarji združili v uim. Izlet v UarSavo. (Konec.) Ko sva se nekaj časa razgovarjala z gospodom profesorjem, mi pove, da ima on zdaj uradne ure, naj mu torej oprostim, medtem mi bo njegova nečakinja razkazala zbirko in knjižnico, dokler nc bo 011 prost. Nečakinja, iako simpatično iu inteligentno dekle, kakor sem pozneje zvedel, učiteljica na nekem velikem zavodu za slepce in gluhoneme, me je res takoj vzela s seboj in ogledovala sva si veliko knjižnico in krasne starodavne zgodovinske zbirke ordinata kneza Zamojskega. Kdor hoče pravično presojati tuj narod, mora se vglobiti v njegove razmere, duha, življenje in zgodovino in se postaviti na njegovo stališče. Ako pa presoja kdo tuj narod s svojega stališča in razmer, bo njegova sodba gotovo enostranska in krivična. Tudi ako hočemo presojati poljsko plemstvo, nc smemo stati na svojem slovenskem stališču, ampak moramo soditi iz poljskega življenja, razmer, duha iu zgodovine. Gotovo jc imelo in ima šc poljsko plemstvo mnogo napak, toda prezreti nc smemo tudi njegovih dobrih strani. Pred vsem jc poljsko plemstvo nekaj čisto drugega, kakor pa plemstvo drugih narodov. Pri Poljakih to ni maloštevilna, samo kon-sumptivna vrsta ljudij, ampak ic v resnici del naroda, po številu sicer slabejši od »lilopa«, toda s tako razvitim narodnim življenjem iu izraženim narodnim značajem, da je veljalo do nedavnih desetletij za izključene predsta-viteljc naroda v vseh strokah njegovega življenja. Poljsko plemstvo je iako številno in se deli pred vsem na tri dele: 1. »Magnati.« To so veliki plememtaši, podobni nemškim grofom in knezom, imajo velikanska posestva in velik vpliv. Marsikak poljski magnat bi gotovo nc menjal s kakšnim balkanskim vladarjem, dasiravno so zgubili mnogo onega bogastva in vpliva, katerega so imeli za časov poljskega kraljestva. Zdaj nosijo naslove »lirabia« (grof) ali knez, toda Poljaki sami nekdaj niso poznali nobenih ple-menitaških imen. Dotične naslove so jim dale šele po razdelitvi poljskega kraljestva tuje države. Knežje rodbine so večinoma potomci litavskih knezov »Sediminovičcv« ali pa ruskih »Rjurikovičev«, ki so se popoljačili. V poljski državi pa niti v naslovu ni bilo nobenega razločka med najbogatejšim plcmetiita-šem in med navadnim kmečkim šlahčičcin. Tudi pravno so bili vsi enaki, magnat je imel samo toliko več vpliva, kolikor 11111 ga je dajalo njegovo velikansko premoženje in vplivne zveze. Poljska država jc bila ob svojem času najbolj demokratična država v Evropi. Med tem, ko ie drugod državljanske in politične pravice imela Ic jako maloštevilna planska kasta, bil ic tu pravno enak vsak šlahčič, od najbogatejšega magnata, do zadnjega kmečkega šlahčiča. Sploh se jc razodevalo v poljski zgodovini veliko stremljenje k demokratizaciji na ta način, da so se plemenita-škc pravice raztezale na vedno boli široke sloje in da so se plemenitaši v javnih pravicah vedno boli enačili med seboj. Ako bi z razde- litvijo poljske države ne nastopila v tem oziru reakcija, bi do dandanes gotovo žc prišlo do tega, da bi se vsak Poljak proglasil za šlahčiča in bi imeli vsi enake pravice. 2. Navadni šlahčiči. Poljska šlahta v tem ožjem pomenu obsega celc I i 11 tisk c sloje od lastnikov posameznih vasi, do velikih uradniških in meščanskih mas. Šlahčiči. ki so na cn ali drugi način prišli ob svoja posestva, poiskali so si službe kot uradniki, profesorji, umetniki, pisatelji, trgovci, rokodelci itd. in iz njih se pričenja tvoriti pol sko meščanstvo. Od iieplemenitih meščanov, uradnikov, trgovcev, profesorjev, rokodelcev in umetnikov iili ločijo Ic še stare rodbinske tradicije, planski diplom, katerega hranijo v skrinji, večinoma pa tudi družabni ton in takt. Iz tega združenja šlalitc z ljudstvom v meščanstvu, razvija sc poljska družabna vzgoja in vljudnost, katere često manjka pri narodih, ki si morajo meščanstvo stvariti iz ljudskih mas. Kmečka šlahta. Ponekod sc nahajajo cele vasi plemenitih kmetov, ali pa je del va-ščanov šlahčičev, drugi tlel pa kmečki, ta-kozvanc »zasiankc«. Kako .ie ta šlahta nastala jc šc nerazjasnjeno zgodovinsko vprašanje, njihovi plcmski diplomi so velikokrat jako stari, starejši od druge, prave šlalitc, v življenju sc nc ločijo čisto nič od iieplemenitih kmetov, a so jako ponosni na svoje plemstvo in sc ne družiio s sosedi neplemenitaši, se nikdar ne ženijo s »kmeticami« itd. Neki znanec mi jc pripovedoval sledečo karakteristično zgodbico: »Kmetu nešlahčiču ic ušla svinja na vrt kmeta šlahčiča. Kmet šlahčič io ie prijel in jo zaprl v svoj svinjak. Sosed, lastnik svinje, pride k njemu in ga prosi: Dragi sosed! Nikar nam ne delajte neprilike in vrnite nam svinjo. Sai povrnem rad škodo, kolikor ie je naredila! Šlahčič pa zakriči nanj: Kaj misliš, da sem tvoj kolega, kali, da govoriš z menoj kot s kakšnim kmetom !Poberi se domov in svinja ostane v mojem hlevu; jaz vas »liame« že naučim, kako je treba ravnati s šlahto! — Kmetic pride domov iu toži ženi: Stvar bo sitna, treba bo iti k sodniji, dasiravno bi se vse lahko tako poravnalo. Ti ne znaš ž njim govoriti reče žena, pojdem jaz sama k njemu in ga poskusim pregovoriti. — Kmetica se res odpravi k sosedu iu mu začne govoriti. Jasno velemožni gospod! Vi ste bili vedno tako milostljivi z nami in vaša milost-Ijiva gospodična hčerka ic vedno blagovolila pasti kravo z našo Marušo. Bodite torej še tako dobri in odpustite mojemu možu njegovo kmečko zabitost in blagovolite nam milostno vrniti našo svinjo. Ce bo vaša svinja kedaj blagovolila priti na naše dvorišče, bomo tudi vedno tako drzni, da si jo bomo upali vrniti jasno velemožnemu gospodu. To jc pomagalo in vaški šlahčič jc takoj velel vrniti svinjo kmetu.« Med Poljaki je šlahta iako mnogoštevilna in ona c vstvarila vse, kar imajo Poljaki. Šlahta jc izključno povzročila velike vojne za nepodlcglosl domovine in dala zglede junaštva in požrtvovalnosti, ki nima enakega v zgodovini. Največji poljski pesniki, pisatelji, umetniki, politiki in voditelji naroda na vseh poljih so bili šlahčiči. Ni je stroke, ne gibanja, ne stranke, v kateri bi šlahčiči ne imeli glavne besede. Narodno demokracijo in katoliško demokracijo v Galicijo vodijo šlahčiči, celo v gostilničarsko zadrugo. Zaradi draginje se navadno tujci nc pritožujejo, pač pa zaradi slabe ali celo nesnažne priprave. Za slabo reč je pač vsak novec preveč. J. Piber priporoča, naj tudi domačini kmetje pripravijo hiše svoje tako, da bodo mogli tujci v njih stanovati. Zlasti naj bi pričeli zidati udobne hiše — vile, da jih po leti dajo tujcem v najem. Denar bo v stavbiščih z ozirom na izpremenjene razmere zaradi tujcev večje obresti donašal, kakor v posojilnici. Predsednik se zahvali govornikom. Potrdil se je osnovalni odbor; nato jc bilo zborovanje zaključeno. Pristopilo je takoj precej članov. Želimo novemu društvu obilo uspehu. OGRSKE ZADEVE. Samostojni carinski tarif. Danes zboruje gospodarski odsek ogrskega parlamenta. Stališče vlade pojasni Košut. Predno se začnejo obravnave o samostojnem carinskem tarifu, bosta delj časa govorila predsednik odseka grof Batthyany in poročevalec zakonskega predloga. Parlament. Szasz interpelira vlado zaradi velikih dolgov uradništva, ki pospešujejo korupcijo. \Vckerle odgovori, da so tega posebno krive kreditne zadruge, da pa strogo izvajanje že obstoječega zakona za oderuhe lahko zabrani zadolževanje. Sicer pa ni samo uradništvo zadolženo, ampak velik del vse inteligence sploh. Inteligenca preveč zahteva in premalo dela. Vlada bo sicer vprašanje o zadolžitvi uradnikov skušala rešiti, seveda sama teh dolgov ne bo plačala ali pa zanje jamčila. Lengyel, kateremu nekateri listi očitajo različne zločine, je odvetniško zbornico naprosil, naj uvede proti njemu disciplinarno preiskavo. Nagodbeno vprašanje. Glasilo neodvisne stranke, »Budapest« izvaja, da ie zavlačevanje nagodbenega vprašanja od strani Avstrije za ogrske interese zelo škodljivo. (Zato so Ogri tudi zaropotali z avtonomnim tarifom.) Wc-kerle in Beck sta sc zato pobotala na sledeči način: Do konca marca morajo biti nagod-bena pogajatra končana. Pogajala se bosta obadva ministrska predsednika sama, zlasti glede na preporne točke. Ogrska vlada se pa zaveže, da do konca marca ne obravnava v plenumu zbornice samostojnega carinskega tarifa. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Za predsednika nemškega državnega zbora je izvoljen konzervativec grof Udo Stolberg, za podpredsednika pa nacionalni liberalec Paasckc in član svobodomiselne ljudske stranke Kaempf. VOJSKA MED JAPONSKO IN AMERIKO? Honolulu, (Sand\vich-(Havai)-otočje) 20. febr. Tukajšnji Japonci so poslali predsedniku Rooseveltu brzojavko, kjer protestirajo proti nameravanemu naselniškemu zakonu Zcdinjc-nili ameriških držav, ki zabranjuje Japoncem naseljevanje v severni Ameriki. Brzojavili so tudi zunanjemu ministrstvu v Tokiu, da smatralo ameriški zakon za nasproten japonski časti. Honolulu, 20. febr. Semkaj je priplulo nekaj japonskih bojnih ladij. Ladje so sivo prebarvane. (Tako so pobarvane ladje le v vojnem času.) — Pozneje poročajo, da so priplule v Honolulu tri japonske križarice. Tokio, 20. febr. Med ljudstvom vlada zaradi nove ameriške naselniške postave veliko razburjenje. Vladni krogi niso vznemirjeni. -- PONESREČENA DEMONSTRACIJA ZA GIORDANA BRUNA. Liberalni listi se norčujejo iz demonstracije, ki so .io republičani in socialisti priredili preteklo nedeljo Giordanu Brunu na čast. Ponesrečila sc jc zato, ker so monarhistični liberalci in celo liberalni radikalci — Lucchini, Viti dc Marco, Borghese in dr., odklonili udeležbo na tci slavnosti. Monarhisti in zmerni liberalci nc smatrajo namreč za koristno izzivati katoličane, ki so trdna opora proti so-cialcem in socialnim anarhistom. Demonstracije se je udeležilo veliko rado- galiciiski socialnodemokratični in v rusko-poljski revolucionarno-socialistični stranki igrajo šlahčiči veliko vlogo. Šlahta bo še dolgo, dolgo časa na Poljskem tako važen element, da morajo ž njim računati Slovani. Se neki čuden poiav moram omeniti. Med Poljaki so največii plemenitaši tudi največji demokrati; nekoliko, ker se radi zabavajo z raznimi modnimi vprašanji, večinoma pa, ker imajo največ izobrazbe in najširše obzorje. Poljski narod je v gotovem oziru demokratičen narod. Berači in beračice pred cerkvijo se nagovarjajo z gospod in gospa; v nekem, meni znanem društvu rokodelskih pomočnikov, prihajajo pomočniki k shodu v frakih in v salonskih suknjah. Največii demokrati med Poljaki so ravno magnati, ker so najbolj pametni. Poljsko plemstvo je imelo posebno veselje vstanavljati razne zbirke, knjižnice, muzeje, a tudi dobrodelne zavode. Veliko se jc po razpadu poljskega kraljestva razgubilo ali pa preneslo v tujino; kljub temu je pa ostalo šc mnogo dragocenih in velikih zbirk. Omenim samo v Krakovu muzej Czartorijskih in muzej Czapskih, v Lvovu knjižnico in zbirke Osolinskih in Lubomirskih. v Varšavi knjižnico in muzej Krasinskih, knjižnico in muzej Zamojskih. Poljski magnati so takorekoč tekmovali med seboj, kdo bo v tem oziru več storil; Na ta način se je vstvarilo veliko število svobodnih mest za učene Poljake, ki se hočejo posvetiti znanosti ali umetnosti. Slovenec, ki je dovršil vseučilišče, mora takoj iskati koščeka kruha v državni službi kot gimnazijski profesor, mali uradnik itd. Po- vednežev, dan je bil namreč izvanredno lep. Cerkve so manifestanti okrasili z neumnim listom »Asino«. Procesijo so otvorili uniformirani trobentači, ki so trobentah marseljezo, kar je vzbudilo občno nejevoljo in tudi smeh. Potem so prišli rdečesrajčni Garibaldinci, krohotajoči se vseučilišni dijaki, nosilci venca za Giordana Bruna s prostozidarskimi emblemi, potem neka eksotično kostimirana godba. Peli so izzivalno protiavstrijsko: Va f nori d' Italia, va fuori stranier! (Pojdi vun iz Italije, pojdi vun, tujec!) Manifestanti bi bili radi demonstrirali pred avstrijskim poslaništvom, toda policija jih ie energično vrgla nazaj, da so se morali ogniti benečanskega trga, kjer stoluje avstrijski poslanik. Vrhtega sta naše poslaništvo stražili dve stotniji italijanske pehote. Pri spomeniku Brunovem so zaigrali internacionalo, položili vence in se po različnih protiklerikalnih govorih razšli. V nekem razglasu se berejo sledeče reči: »V šoli učijo jezuiti svojo moralko. Vzbudite se iz svojega zimskega spanja ter naskočite trdnjavo Vatikana! itd. RUSIJA. Volitve za dumo. Dozdaj je izvoljenih že 226 poslancev za dumo. 8 je monarhistov, 11 članov desnice, 16 zmernih, 9 oktabristov, I član stranke mirnega obnovljenja, 40 kadetov, 28 socialdemokratov, 14 članov delavske stranke, 43 levičarjev, 42 nacionalcev, 11 brezstrankarskih levičarjev, 3 člani skrajne levice. Pogromi v Odesi. Slavnost »Zveze pravih ruskih ljudi« se je izpremenila v štiridnevno klanje, pri katerem je bilo ranjenih blizu 250 ljudi. Evropski konzuli so sklenili brzoiaviti svojim vladam, da ruska vlada pri pogrotnu ni varovala življenja in imetja tujih podanikov. Vseučilišna oblast je zaprla vseučilišče. Trgovci ne morejo na borzo. Iz Peterburga so brzojavili gubernatorju Kaulbarsu, naj energično napravi red. Podrobnosti. Vlada ni konfiscirala Kuropatkinovih spominov iz rusko-japonske vojske. Delo bo obsegalo 4 zvezke. Vseh tajnih dokumentov pisatelj ni imel na razpolago. Delo bo kmalu izšlo. - Policija je ustavila preiskovanja proti morilcem poslanca dume, Herccnsteina. Poljska. Pri volitvah za dumo na ruskem Poljskem so zmagali nacionalni kandidati. Volivni bo]. (Volitve so razpisane.) Sedaj se shodi lahko sklicujejo in vrše brez razglasitve. V sobotni številki še enkrat objavimo novi volivni red in določbe o shodih. Opozarjamo čitatclje, da dobro prouče vsa pojasnila. (»Naš odlični dr. Romih«), tako Romih sam sebe imenuje v »Narodu«, se je spravil na krškega kaplana g. Vidmarja, češ, da ta pridno deli »Domoljuba« po Krškem. Zares grozna pregreha! Gospod Romih, vi ste svobodomiselni, kai ne? Ali menite, da ie svoboda samo za liberalce, da smeio ti razširjati »Narod« med ljudi, kaplan Vidmar pa naj bi zaradi vas ponižno zlezel za peč in nc smel dajati Krčanom »Domoljuba«, če ti pošljejo I-,oni ? 1 Po vaših mislih »Domoljub« zastruplja nežna srca. Kaj pa dela »Narod« s svojimi brezverskimi in nesramnimi spisi?! In vendar so nam znani slučaji, da so učitelji nekie po otrocih pošiljali »Narod« sta rišem na dom. Kaj ne, »Narod« ne zastruplja nežnih src in ni šc nobenemu duhovniku vzel ugleda? Svoboda za vse! (Kandidatura Gopčeviča.) Iz Kotora sc piše »Reichspošti«: Vlada jc dovolila občini Orahovac za zgradbo neke nove cerkve 28 tisoč kron, ako občina sama prispeva ali pridobi 28.000 kron. Ker pa občina nima denarja in bi se za 56.000 kron ne mogla zgraditi primerna cerkev, se jc obrnila občina na projektanta »Paroplovitbe Gopčevič«, za prispevek. Iz Kalifornije je došla brzojavka kalifor-niških Gopčevičev, ki izjavljajo, da zgrade ve- ljaki imajo veliko število svobodne inteligence, kateri se ni treba boriti za vsakdanji kruh in imajo veliko število svobodnih mest po zasebnih knjižnicah in zbirkah, da se lahko posvete samo znanosti in umetnosti. Profesor Korson jc torei zdaj knjižničar pri ordinatu Zamojskem. Škoda, da si nisem mogel natančneje ogledati velike in krasne zbirke; toda na potovanju gre vse tako mimogrede. Ob treli je bil gospod profesor sam prost iu vzel me jc s sebo.i, da mi razkaže mesto. Boljšega vodnika si nisem mogel želeti. Seveda si tudi mesta ni bilo mogoče natančno ogledati, dosti jc bilo, da sem dobil splošen vtis in da sem videl nekatere zanimivejše reči. Varšava leži sredi popolne ravnine ob reki Visli, ki je od tu dalje za večje ladje plovna do morja. Toda mesto samo ni popolnoma ravno. Najstarejši del, staro mesto s poljskim kraljevim gradom, stoji na višini ob reki Visli, najnižje leži veliko delavsko predmestje »Praga«, na drugem bregu Visle. Krasen je bil pogled, ko sem iz starega mesta pri solnčnein zahodu gledal doli čez velikanski most na Prago, sredi katere sc je daleč bli-ščala nova, velikanska gotska ccrkev. Ko sem gledal doli, spomnil sem se slike, ki je visela na steni mladega Mickievviczevega »Pana Tadcusza«: »Dalej Jasinski, mlodzian piekny i po-scpny; obok Korsak, to\varzysz jego nicd-stepny: stoj;} na szaticach Pragi, na stosach Moskali, siekac vrogori, a Praga juž siq rokolo pali.« liko in lepo cerkev, ki bo stala nad 100.000 K, vlada naj pa že dovoljeni denar porabi n. pr. za vodovod. V Orahovacu je središče »Boke-ške omladine«, ki je kandidirala Gopčeviča, katero kandidaturo obsoja spljitsko »Naše Je-dinstvo«. Gopčevič namerava izdati svoje delce »Paroplovidba Gopčevič« v srbščini, kakor tudi delce, ki obsoja delovanje dalmatinskih poslancev. (Koncentracija v Maribdru?) Nemški graški listi poročajo, da se jc na shodu zaupnikov, ki ga je sklicalo nemško društvo za Maribor in okolico, sklenilo, osnovati veliki nemški volivni odbor, v katerem bodo združene vse svobodomiselne frakcije v Mariboru, da se tako mariborski mandat zagotovi Wa-stianu. Volivni odbor se snidc 25. t. m.; na-čeluje mu župan Schniidcrer. Kar se tiče drugih okrajev poročajo preko Dunaja: V Ptuj-Lipnici kandidirajo proti Maliku Krebs, Katiter in liickl. V Celje-Ormožu kandidira* med drugimi tudi »nemški radikalec« Markhl. (Krščanski socialci in konservativci na Tirolskem.) Ker so konservativci glede na kandidaturo v 2. inomoškem volivnem okraju samovoljno postopali, je razbit tudi kompromis med njimi in krščanskimi socialci, kar se tiče mestnih okrajev na severnem Tirolskem in južnotirolskih zdravilišč. Tu bodo seda.i krščanski socialci postavili svoje kandidate. Dnevne novice. + Reinke o razvojni teoriji. Znani botanik in biolog Reinke priobčuje v 5. zvezku ugledne revije »Der Ttirmer« (februar; IX. !., 1907) članek: Die Abstammungslehrc einst und jetzt, kjer zagovarja svojo teorijo, da na razvoj organizmov uplivajo poleg kemiških in fizikaličnih sil tudi takozvane dominante, t. j. notranje razvojne sile, ki povzročijo, da se organizmi razvijajo smotreno. V uvodu tega spisa pravi ugledni naravoslovec-biolog sledeče: ». . .Descendenčna teorija ni izkustvo, noben rezultat raziskavama dejstev, ampak ideja, intuitivno razlaganje neke zveze med življenjskimi oblikami. Zato ie descendenčna teorija znanstveno neizobraženemu opazovalcu bolj verojetna, kot pa temeljitemu, po spoznanju resnice stremečemu naravoslovcu; prvi prezre — hitro motreč — vse težkoče, ki jih drugi vidi nakopičene v neprehodne ob-kope. Kajti, še enkrat povdarjam: Descendenčna teorija ni (evidentno) spoznanje, ampak mnenje. Ce pustimo na stran neizmerno malo dejstev, ki jih biolog zamore eksperimentalno obdelati, obravnava descendenčna teorija zgolj možnosti, katerih ni moč opazovati in preizkusiti in se s tem poda na metafizično polje, dočim sc naravoslovje bavi z dejstvi, dostopnimi empiriji. Kot zločin na znanstvu pa treba ožigosati, če brezvestni pisatelji svojim bravcem descendenčnoteoreti-čnih razglabljanj ue slikajo kot to, kar so, namreč naravoslovni roman, ampak kot pozitivna dejstva naravoslovja.« (»Als ein Ver-brechen an der Wissenschaft muss cs aber gebrandmarkt \verden«, itd. str. 602). O bi-ogenetiškem zakonu pravi Reineke na strani 607, da je tako pojmovan, kakor ga pojmuje Haekel, fantazija, ne pa natorni zakon (»ist kein Naturgesctz, sondern eine Phantasterei«.) Svoja izvajanja konča Reinke sledeče: »Razvojna teorija sedanjosti jc postala kritična —• to je najznačilnejše nasprotje nasproti des-cendenčnitn dogmam, ki so skozi več desetletij nadvladovale. Tega nc izvaja kak jezuit, n. pr. Wasmann, noben ultramontanec, katoličan, liguorjanec itd., itd., ampak I. Reinke, učenjak svetovnega glasu, botanik in biolog. + Straža na Dunaju ic imela 10. februarja svojo predpustuo zabavo. Ta zabava jc že na glasu in vsako leto je vsi težko čakajo, ker nas vedno preseneti in nam nudi kaj novega: pred dvema letoma »Rokovnjače«, lani »Divjega lovca«,, letos je bil blesk prireditve veleizbran koncert. Izborno so udarjali tatn-buraši pod vodstvom t. Bajuka; najkrasnejši točki sta bili potpuri hrv. nar. pesmi »Vrbničc nad morem«, posvečen g. Al. Strahovniku, ki se je igral prvič in potpuri slovenskih narodnih pesmi »Na Gorenjskem jc fletno« oboje zložil t. M. Baiuk. Kot navadno jc žel burno odobravanje in občudovanje med muzikalično izobraženim občinstvom tov. St. Premrl, ki je sviral na glasovirju poleg Gerbičeve »Romance« in lpavčevega »Kola«, svojo skladbo »Al-legretto in Presto«. Društveni mešani zbor je zapel pet pesmic, moški čveterospev dve. Užitek je nudilo tudi tenorsolopetje t. A. Robida: »Ženska le vara nas« —• arija iz opere »Rigoletto« in »Na obali«, oboje s spremlje-vanjem t. St. Premrla na klavirju. Ker se občinstvo ni umirilo, je dodal tovariš Robida še arijo iz opere »Bajazzo«; »Smej sc Bajazzo«. Mnogo smeha ie vzbudil šaljiv prizor »Kmet in fotograf«. Po končanem sporedu je pietla mladina neumorno plesni venček pod spretnim vodstvom t. Bajuka. Posctilo je zabavo do 20 Cehov iz češke dunajske delavske organizacije »Jcdnota sv. Metoda«. Isto nedeljo popoldne je bila običajna služba božja s petimi iitanijami presv. Srca Jezusovega. — Na krasno uspeli prireditvi čestitamo »Straži«, želeči in uverjeni, da ii le koristi nasprotstvo, ki ga je začela kazati doslej »nevtralna« »Zvezda«. + Slovenski katehetje goriške nadškofije bodo 28. t. m. imeli sestanek v prostorih »Goriške zveze« v Gorici, ulica Vctturiiri 9, ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu bo pretre-sovanje pravil »Društva slovenskih katehe-tov«, ki bo imelo svoj sedež v Ljubljani. Za to gibanje se zelo zanima prevzv. knezo-nadškof goriški dr. Sedei. + O razmerah v deželni prisilni delavnici sc bo vršila pri deželnem odboru disciplinarna preiskava. Prav tako! Upamo, da nam o uspehu te disciplinarne preiskave pošlje deželni odbor poročilo, zahtevamo pa, da sc nc za- sliši samo gospod ravnatelj, ampak tudi posamezno vsi pazniki in se jim zagotovi, da ne bodo prav nič trpeli vsled svojih izjav. Skrajni čas je, da se razmere v deželni prisilni delavnici urede, da ne bo deželna prisilna delavnica mučilnica iu kaznilnica za paznike. + Deželni zbor goriški je imel v sredo zvečer tretjo sejo. Navzoči so bili vsi poslanci. Računski sklep deželnega zaloga za leto 1905 se je izročil finančnemu odseku, ravno tako proračun za leto 1907. Na znanje se jc vzela resolucija v zadevi državnega zakonskega načrta o ustanovitvi osrednje zadružne blagajne. V zadevi nameravane ustanovitve deželnih pomožnih zalogov zoper bedo se je sklenilo pozvati vlado, naj se glede Goriške ne ozira na število prebivalstva, ampak na ljudsko bedo in okolnost, da je dežela zelo izpostavljena elementarnim nezgodam. Nadalje je sklenil deželni zbor pozvati vlado, naj izdela zakonski načrt glede pospeševanja morskega ribarstva. — Deželnemu stavbnemu in deželnemu kmetijskemu uradu se je sklenilo naročiti, naj izdelata vzorne načrte za kmečke hiše. — Z veseljem se je vzela na znanje resolucija v zadevi državnega zakonskega načrta glede zavarovalnih zavodov. Predlog deželnega odbora, naj se dovoli 2323 kron za nasip na levem bregu hudournika Branica pri Lisjakih, se je izročil gospodarskemu in peticijskemu odseku. — Odobrila se jc nakazana dežehiai podpora 400 kron županstvu komenskeniu za razširjenje ceste Ko-inen-Preserje. — Predlog deželnega odbora, naj se dovoli 20 odstotkov prispevka v svrho izdelanja načrtov za ureditev Soče in Tera, je bil sprejet. — 2000 kron se je dovolilo va-ruštvu zavoda za pospeševanje obrti v Gorici v svrho vzdrževanja nadaljevalne šole za slikarje, dekoraterje in slične obrtnike. — Predlog za prispevek za razstavo stavbnih del v istem zavodu se jc odkazal finančnemu odseku. Finančnemu odseku se je odkazal predlog, naj se da goriškemu mestu podpora za ustanovitev službe za prevažanje bolnih in ponesrečenih. Finančnemu in gospodarskemu odseku se ie odkazal predlog, naj sc da podpora biljanskemu županstvu v popravo ceste v Sv. Lovrencu pri Neblem. S tem je bil dnevni red končan in seja zaključena ob pol osmih. j Novo društvo. Predsedstvo kranjske deželne vlade je potrdilo pravila »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva s sedežem Sv. Duh pri Krškem«. 13letni deček umoril svojega očeta. Iz Zaprešiča na Hrvaškem poročajo: V Pngorju je prišel kmet Pavel Bučar pijan domov. Pretepal je ženo, ki mu je končno s sinovoma ušla. Mož jih .ie dohitel in ie vrgel sinčka Jura na tla. V tem trenotku je zagrabil 131etni sinček Joža za sekiro, katero je oče vihtel in je zasekal sekiro dvakrat v očetov vrat. Oče se je nezavesten zgrudil in ie na mestu umrl. Sreča v nesreči. Poroča se nam: Jože Goreč, po domače Malnar na Dobrovi, ima zadnji čas pravi boj z elementarnimi silami. Pretečeno jesen mu je Gradašica dvakrat razdrla jez; enkrat popolnoma, drugikrat deloma. V torek zvečer se mu je vnelo v baraki na žagi. Ogenj so pogasili s trudom še o pravem času tako, da ima le 140 K škode. Ko bi bil ogenj nastal le nekaj ur pozneie, bi bila danes vsa njegova obširna poslopja lahko kup pepela in ogorkov. Hvala Bogu, da ni prišlo tako daleč Nesreča res nikdar in nikjer ne počiva. — Raznoterosti iz Domžal. Poroča nam dopisnik, da je bilo naše prvo poročilo o sa-moumoru na Krtini istinito. Samomorilec jc v istini preje vozil pesek v Domžale in je tudi srečal orožnika prejšnji dan. Ali pa ni mogoče, da se komu tudi vsled strahu omrači duh? Na postno nedeljo so se fantje v neki gostilni na Studi sprli. Težko jc bil ranjen posestnik Janez Peterca, ki so ga prepeljali v dež. bolnico. — Nova šolska bolezen. Dr. F. Gundrum ic javil v »Napredku«, da se je opazila v šolali minolega poletia nova bolezen »drhtavica« (Zitterkrankheit), ki ima vzrok v živcih. Naj-laglje obole deklice. Bolezen sc javlja s tem, da se opazuje pri-otrocih živčni nemir, ki sc polagoma razvije v drhtanje. Drhtavica nastopa v obliki epidemije. Takšen otrok mora izostati iz šole, dokler ne ozdravi popolnoma, da ne okuži drugih. — Strašna zakonska drama. O tem se nam šc poroča: V selu Bernaci v Kastavščini sta dolgo let živela srečno in zadovoljno zakonska Ivan in Marija Širola. Pred leti pa je on šel v Ameriko, odkoder je pošiljal ženi domov denar. Premoženje je res vedno bolj rastlo. A nekoč pa ga opozore njegovi prijatelji v pismu, da mu ie žena nezvesta. Nato je 011 prišel domov, kjer je povzročil velik prepir. Zena mu je z vso odločnostjo zatrjevala, da ni kriva, a on ji ni verjel. Preteklo soboto ji pravi: »Pojdi in pozdravi svojce. Obsojena si na smrt.« Ona si teh besed ni vzela k srcu. Drugi dan, v nedeljo, je hotela gospodinja nesti mleko v Reko. Mož pa je rekel, naj nese dekla, Zora Jelovič. Ko se je dekla opoldne vrnila iz Reke, je našla dotna vrata zaprta. Šla je domov po svojega očeta, ki stanuje v istem selu. Oče je ubil okno in stopil v hišo. V stranski sobi zagleda strašen prizor. Oba zakonska sta ležala v krvi — ustreljena. Ona je bila zadeta štirikrat, on pa dvakrat. Našli so tudi tri pisma, v katerih izjavlja Širola, da je izvršil svoj čin zato, ker ne more več prenašati zasmehovanja svojih znancev radi ženine nezvestobe. Po odgonu je bil v sredo odgnati po goriški polici>i v domovinsko občino Ajdovščino 60-lctni Karol Godina, ki je bil v Tr-žiči na mcsec dni zapora radi bera- čen obolel, so ga iz zapora oddali v goriško bolnico. Sedaj je okreval ter je bil odguan. — Prijet vojaški begun. V sredo ob 2. uri ponoči je goriška policija prijela vojaškega beguna v kavarni na Stolnem trgu. Tja je prišel neki vojak že zvečer ter pojedel dve beli kavi, eno črno in 4 kose kruha. Ker ni imel nobenega denarja, ni mogel plačati, zato je sedel v kavarni. Ob 2. ponoči pride v kavarno policijska straža. Opozorjena na vojaka, ga takoj- postavita stražnika na odgovor. Vojak sc je izgovarjal, da je transferiran iz Trsta v (lorico. Pozneje pa je priznal, da je 1. 1884 rojeni Rudolf Fiček, rojen na Dunaju, pristojen v Sopronj. Služil je kot sanitetni vojak v vojaški bolnici v Trstu, odkoder pa je pobegnil. Oddali so ga takoj vojaški straži. — Sodraški dopisnik v »Narodu« opisuje *lcpe razmere« v občini. Naj bi mož raje sebe in svoje tovariše prijel za nosove, ker so on in njegovi liberalni somišljeniki krivi teh razmer. Siccr pa m res, kar trdi, da namreč občinski računi za 1. 1905 še sedaj niso pod streho. Dopisniku je gotovo dobro znano, da so obč. račune za leto 1905 že meseca marca pr. leta preglcdovalci, ki so pa vsi liberalne stranke, zelo natančno pregledali ter jih tudi odobrili. Da pa niso potem še do danes mogli priti pod streho, je kriva dopisnikova stranka sama, ki jc dosedaj onemogočila s svojo obstrukcijo vsako redno delo v občini. Radi računov se meni pač ni treba skrivati, ker so bili računi celo mojo poslovno dobo vedno pravočasno rešeni, kar sc pa v prejšnji dobi »zlatega obč. gospodarstva« ni dogajalo. Kar se pa tiče »dolgih nosov«, je med nami pa ta razlika, da je meni narava sama precej dolgega podarila, dočim sc bodo Vaši nosovi kmalu razbili ob trdnjav-skem zidu naših mož. Vi butate z glavo ob zid ter pri tem gotovo največ nosovi trpijo. Toliko za enkrat, če bodete hoteli, pa še več. Prane Bartol. Predavanje v Domžalah. Iz Domžal se nam poroča: V nedeljo 17. t. m. je predaval v »Katoliškem izobraževalnem in podpornem društvu« profesor dr. Mihael Opeka o zna-čajnosti. Pojasnil je zbranim poslušalcem, katerih jc bila zopet polna dvorana, v čem obstoji prava značajnost, kako potrebna je, in katere so glavne ovire javne značajnosti. Predavanje je bilo vrlo zanimivo, tembolj, ker je bilo prav dobro osoljeno z mnogovrstnimi šaljivkami. Odličnemu gospodu predavatelju v imenu vseh poslušalcev: srčna hvala! — Nov praktikant za novomeškega župana. O g. vodji kmetijske šole na Grmu se pripoveduje, da je jako navdušen radi zanimanja domačinov za njegovo vseskozi vzorno kmetijsko šolo. Tako pravijo, da so ga kmetje iz Sniolenje vasi prosili, naj jim proda za primerno ceno tropine za drože itd. Ponujali so mu po 2 kroni, toda g. vodja teh kron ni maral, ampak pustil tropine raje v stranišče pometati. Tudi dobro spravljene! Te njegove iilagodušnosti Smolinci seveda niso mogli pozabiti, in v znak posebnega priznanja njegovega »neumornega« delovanja za korist dolenjskega kmeta, so ga pri zadnjih občinskih volitvah nad vse »sijajno« iz odbora odslovili. Gospod vodja je torej mnogozaslužni občinski odbornik v — pokoju. Ali udaril .ie na druge strune. Cujemo namreč, da hodi sedaj prak-ticirat k občinskim sejam v Novo mesto. Ker pa je gospod skrajno skromen, gre sedaj le na — galerijo. To dejstvo pa jc pomenljivo. Znano je namreč, da jc novomeški g. župan že meseca septembra odločno izjavil, da po novem letu nc zasede več županskega stolca. Odpoved stoji — tako se govori — črno na belem v zapisniku tajnih sej. Da danes kljub temu šc vedno županuje, temu gotovo ni on kriv, ampak krivo je žalostno dejstvo, da Novo mesto nima na izbero domačinov, o katerih bi se moglo reči: Ta-le nam bo žu-panil! Tako je Sladovič, kateremu gre kot županu vsa čast, primoran čakati še primernega namestnika. No, kaj bi bilo, če Novo mesto poskusi z novim praktikantoin z galerije. Morda bi ne bilo napačno. Gosp. vodja jc kot obč. odbornik iz Kandije upokojen in že dolgo upa, da stopi tudi iz kmetijske šole čimprej v prezasluženi — pokoj. Treba se le še v Novo mesto preseliti, pridno prakticirati na galeriji in Novo mesto dobi svojega primernega novega župana. V Novem mestu bo z novim županom vse novo. — Osrednja banka čeških hranilnic v Pragi ustanovi v kratkem v Trstu svojo podružnico. Več današnji oglas. — Vse reglstrovane zadruge in gospodarska društva opozarjamo na Hribarjev najnovejši »Naslovnik uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega stolnega mesta Ljubljane ter vojvodine Kranjske, ki je jako obširen in po uradnih podatkih zelo vestno sestavljen in bo imenovanim zavodom gotovo zelo olajšal njih poslovanje. — Tatvina. Delavcu Avgustu Bitežniku, stanujočemu v ulici Cordainoli št. 22 v Gorici, je bil v soboto ukraden kovčeg, v katerem je imel obleko, perilo, zlato uro in verižico, zlat prstan, vsega skupaj v vrednosti 724 kron. Zjutraj ob 6. uri je šel z doma, ob 2. uri je prišel domov, pa kovčega ni bilo nikjer. Stvar jc hitro naznanil policiji, ki pa je že imela njegov kovčeg, seveda prazen. Opoldne ga je našel neki Franc Bcrnik na poti v Stra-čicc ter ga prinesel na policijo. Tatovi so ga s silo odprli, pokradli vse iz njega in odšli. Policija išče tatov, a doslej brez uspeha. Odprava semestralnih spričeval po srednjih šolah. Naučilo ministrstvo namerava odpraviti po srednjih šolah kolkovano izpričevalo za prvo polletje in izdajati le izkaznice o redih. Deželne šolske oblasti so pozvale učiteljske zbore, naj sc posvetujejo o tem načrtu in naj poročajo o uspehu deželnim šolskim oblastim, ki bodo potem naznanile uspeh posvetovanj naučnemu ministrstvu. Samo na Dunaju se plača za koleke semestralnih izpričeval |X) srednjih šolah v prvem polletju 4.200 kron, ker obiskuje srednje šole na Dunaju 14.000 dijakov in dijakinj. Štajerske novice. š Zborovanje »Kmečke zveze« v Slov. Bistrici je uspelo sijajno. Prostori »Narodnega doma« so bili natlačeni. Veleposestnik gospod Fr. Mlakar otvori zborovanje, pozdravi navzoče in da besedo gospodu župniku Medvedu. Govornik navdušuje kmete, naj se vendar enkrat vzdramijo. Boljša bodočnost jim bo zasvetila, ako se sami poprimejo umnega gospodarstva iu ako se združijo v močno kmečko zvezo. V edinosti je moč! Zgled edinosti dajo kmetu drugi stanovi. Naj tudi kmetje skupno zahtevajo, in glasno kličejo, česa je treba kmečkemu stanu. »Kmečka zveza« bo združila vse slovenske štajerske kmete ter po svojih poslancih odločno zahtevala od vlade, da pomaga kmečkemu stanu na noge. Kmetje delajte in agitirajte, da vsak pristopi k »Zvezi«. Le če nas vlada vidi edine, nas bo upoštevala. Drugi govornik gospod dr. Vrstovšek, pojasni razvoj političnih razmer kmečkega stanu v preteklem stoletju. Nova volivna reforma da upanje da kmet dobi več pravic. Nato razvija koristi volivne pravice za kmečki stan. Oba govora sta bila navdušeno sprejeta. Enako navdušeno je govoril še gospod Mlakar o gospodarstvu v okrajnem zastopa ter navduševal kmete, naj niti vinarja ne dajo zaslužiti nasprotnikom. Narodna stranka — 5 učiteljev, dr. Gosak iz Celja, dva zasebna uradnika in dva kmeta so zborovali ob isti uri v drugi gostilni. Zborovanje ie trajalo pol ure; nato pridejo na zborovanje »Kmečke zveze«. Dr. Gosak se oglasi k besedi in govori o gospodarskem vprašanju. Ko pravi, da so kmetje ne-čimerni, ker nosijo bel kolir in ovratnike, in ko ponavlja isto, kar sta govorila že prejšnja govornika narašča nevolja zoper govornika vedno bolj in bolj. Ko nekdo opazi, da smo to že slišali, zakriči dr. Gosak: »Vi ste nahuj-skani!« Nato župnik Medved vstane in izjavi: »Mi protestujemo in si ne pustimo tega reči. Naši kmetje so pošteni, ne hujskajo, pa se tudi nc dajo huiskati.« Sedaj sledi vik in krik; ko se poslušalci nekoliko pomirijo, izjavlja dr. Gosak: »Kjerkoli govorim, povsod se mi ploska, vi me pa nočete poslušati; vsled tega ne bom govoril več.« Gromoviti živijo in ploskanje! Tako je šel tudi danes dr. Gosak zadovoljen domov, ploskali so mu. da mu še gotovo danes po ušesih zveni! Nesmrtno bla-mažo so doživeli Založnik, Vršič in drugi učitelji! Kmetje pa so se spogledovali in začudeni vpraševali: »Kdo pa so ti ljudje? Dozdai še nismo slišali, da so na svetu! In ti bi radi nas učili in celo radi bili naši voditelji! Kmetje skupaj! Živela »Kmečka zveza« jc donelo, ko je predsednik zaključil zborovanje! š Novo šolsko poslopje za montanistiško visoko šolo bodo pričeli v Ljubnem graditi prihodnio spomlad. š Predrznost »Narodne stranke«. Sčasoma bomo zvedeli, kaj se je godilo na zaupnem shodu v Mariboru. Tako nam zadnji »Narodni List« zopet veliko izdaja. Poroča, da je »Narodna stranka« zahtevala, naj se njei prepustijo trije volilni okraji, kjer bo ona po svojem programu in po svojih zaupnikih poslančevala. Take predrznosti od mladih »narodnih« nismo pričakovali. Umevno je, da je to moral vsak »slogaš« obsoditi. Ti mladi liberalci ne zahtevajo nič drugega, kakor da se skoro polovica spodnještajerskih katoliških volivcev pokorava njihovemu nazoru o svetu in življenju, t. i. praktičnemu brezverstvu. Večje nasilstvo ni mogoče. Zato pa čast odboru »Slov. kmečke zveze«, da ni vrgel svetinj slovenskega kmečkega ljudstva v blato verskega propada! Ako hočejo celjski odvetniški uradniki širiti liberalizem, naj gredo na Kranjsko, kjer ne morejo dobiti liberalnih kandidatov za Ljubljano. Zakaj pa tam ne kandidira g. dr. Fermevc, ki je v Celin odvetniškim uradnikom predaval, da je v principu za nerazdružljivost zakona, v praktičnem življenju pa za razporoko, kakor je poročal svoj čas »Slov. Gospodar«? In to predavanje so odobravali odvetniški uradniki celjski, voditelji »Narodne stranke«. Ljubljanske novice. lj Predavanje v »Krščanski ženski zvezi«. Jutri, 22. t. m. predava v »Krščanski ženski zvezi« kanonik Ivan Sušnik. Začetek ob 3. uri popoludne. lj V »Slovenski krščansko-socialni zvezi« je v torek ob pol osmi uri zvečer predaval ob obilni udeležbi g. profesor Evgen Jarc o »organizaciji katoličanov v Nemčiji«. Predavanje je bilo velepoučno ter je občinstvu pojasnilo vzroke sijajnih zmag in neprestanega napredka katoliške organizacije na Nemškem. Po tradicijah slavnega Windhorsta se razvija politiška, socialna in izobraževalna organizacija (Volksverein) nemških katoličanov, ki so politiško združeni v centru. V politiškem in verskem oziru zahtevajo enakopravnost. (Tolerančni predlog), v socialnopolitiškem so organizirani nemški katoličani največ pripomogli, da se je začela uzorna socialnoreformna zakonodaja, v kulturnem oziru pa so združeni v izbornih znanstvenih društvih (Gorres-Gcsell-schaft) in izobraževalnih zvezah. Katoliško časopisje nič ne zaostaia za liberalnim in so-cialnodemokraškim, bodisi glede na vsebino, bodisi glede na tehnično in informatorično stran. Predavatelj je žel za svoje predavanje živahno pohvalo. lj Srbski pevci v Ljubljani. Belgrajsko pevsko društvo, katerega kapelnik je sloviti srbski komponist St. Mokranjac, se odpravlja zdaj na pot proti Ljubljani, da med nami kon-ccrtira. Ta koncert bi se bil moral vršiti že lani meseca oktobra, a je bil odložen. Pred ne- kaj leti je priredilo to društvo nekaj koncertov po Nemčiji, kjer društva niso mogli listi dosti nahvaliti. lj Mednarodna lovska razstava na Dunaju leta 1910. Opozarjamo vnovič na dne 24. februarja t. 1. (nedeljo) ob 3. uri popoldne v mali dvorani hotela »Union«, I. nadstropje vršeče se predavanje g. cesarskega svetnika Huberja z Dunaja, kateri bode predaval o namenu in organizaciji mednarodne lovske razstave na Dunaju v letu 1910 s pojasnilom glavnega načrta razstave. Želeti bi bilo, da se tega predavanja udeleži večje število interesentov lovskih krogov, umetnosti, industrije in obrti, da bode mogla na tej mednarodni razstavi dežela Kranjska tvoriti samostojno skupino. Ij Konkurenca med diinnikarii. Piše sc nam: Za domobranski vojašnici bodo te dni oddana dimnikarska dela. Kakor čujerno, vlo žili so ljubljanski dimnikarji ponudbe pod takimi pogoji, da bodo takorekoč zastonj delali. Temu vzrok je konkurenca med dimnikarji, ki jim tako uničuje cene dela. Izvoščeki, postre-ščeki itd. imajo svoje tarife, noben hišni posestnik pa ne vč, koliko naj plača dimnikarju. Tako tudi pride, da časih v nekaterih krajih cene pretiravajo. Prav bi torej bilo, da bi magistrat tudi za dimnikarje izdal tarif, ki bi določil cene ometanju. Tako bi se dimnikarstvo bolje uredilo. Upamo, da se bo magistrat oziral na tu izraženo željo. lj Mestno drsališče so včeraj za to sezono zatvorili. lj »Ljubljanska društvena godba« priredi danes v hotelu »Lloyd«, Sv. Petra cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev, lj Novo sneženo odejo smo dobili zopet danes zjutraj, Gorenjci pa že sinoči. Pota so silno slaba in se močno muči živina, telefonsko omrežje je nekoliko potrgano, s streh mečejo sneg, ponekod pa drči tudi sam, in baš to je za pasante mnogo nevarneje. — Danes zjutraj je na Sv. Petra cesti št. 7 sneg, ki je zdrčal raz streho na drvarnico, v kateri sta žagala drvar Ivan Artač in njegova žena Marija drva, podrl to in z drvmi vred oba podsul. Ko so ju rešili, je bil mož ranjen na glavi, žena pa toži za notranjimi bolečinami. lj S črnuškega mostu jc predvčerajšnjim zvečer skočila v Savo neka dama, potem, ko je na mostu popustila klobuk in rokavice. Ker ii je bila pa kopeli premrzla, je začela klicati na pomoč in si tudi sama pomagati. Mimoidoče delavstvo ji jc prihitelo na vpitje res pomagat in jo tudi rešilo gotove smrti. Posušila se je potem v neki bližnji gostilni in si tudi ohladila prevroče možgane. O, te ženske! li Požar. Danes zjutraj ob "1*4. bilo je gasilno in reševalno društvo po oskrbniku g. Jordanu telefonično obveščeno, da gori strop v hiši št. 8, Turjaški trg. Oddelek gasilcev pod poveljstvom g. Štricelja odpeljal se je takoj na lice mesta. Stropa je bilo že precej zrušenega ter se jc moral ves s podpiralci podpreti. Nato se je moglo šele nekaj tramov, ki so že docela zgoreli, odstraniti, kakor tudi velik del stropovja. Ogenj je najprvo zapazila stranka Rozalija Fik. Tudi trije dijaki so spali v isti sobi. Ker je pa strop že od znotraj ves zgorel, padlo je precej ometa na posteljo dijaka Rajko Pavliča. Zbudivši se in videč nevarnost, ker je bila soba že polna dima, rešili so se na hodnik. Gasilno društvo je delovalo eno in pol ure ter je bila ob 6. uri zjutraj vsa nevarnost odstranjena. Vzrok skoraj gotovo slaba konstrukcija tramov z dimnikom ter je moralo že nekaj dni tleti v stropu. Sreča je le bila, da je Fik ogeni zapazila, ker bi se drugače gotovo dijaki zadušili. Ostala je do 8. ure tudi požarna straža na mestu. Škode je okolu 500 kron, katera je pa z zavarovalnino pokrita. lj Konj splašil. Premogarskernu hlapcu Francetu Glogovšku se je včeraj zvečer splašil konj na Kongresnem trgu in divjal po Wol-fovih ulicah na Marijin trg, kjer ga ic ustavil službujoči policijski stražnik in tako preprečil, da se ni zgodila kaka nesreča. Stražnika jc za zahvalo hlapec še oštel. Ij Stroj zadel v vozove. Na Južnem kolodvoru je danes ponočj zadel stroj v pri skladišču stoječe vozove in tri hudo poškodoval. Tudi stroj se ie pokvaril. Druge nesreče ni bilo. lj Laiblinova zapuščina. Nedavno umrli g. Karol Laiblin je zapustil za »Trgovski Dom« 500 K in slov. trgovskemu društvu »Merkur« 100 K. Ij Umrl je v Slomškovih ulicah štev. 6 za-sebnik g. Ludovik Valenta, star 60 let. lj Umrla je v dež. bolnici Frančiška Meden, katera se je ponesrečila na Šerkovi žagi v Cerknici. V bolnici so ji odrezali roki in ji jc odteklo toliko krvi, da je umrla. Ij Za kidanje in odvažanje snega je izdal graški občinski svet od decembra do 10. februarja t. 1. 40.000 K. Koliko pa Ljubljana? V sredini mesta ga ie še cele barikade, Kakršni občinski zastop, tak napredek! lj Strokovni učni tečaji za krojačice in krojače, ki so sc vršili v dvorani »Mestnega doma«, se bodo v nedeljo, dne 24. t. m„ ob 11. uri dopoldne z malo razstavo in razdelitvijo spričeval slovesno zaključili. Načelstvo zadruge vabi torej vse udeležence, gospe in gospode, dalje vse gg. članice iu člane zadruge ter vse prijatelje obrtnega napredka, da se v največjem številu udeleže zaključka točno ob II. uri dopoldne. lz slovanskem sveta. sl Pritožba zaprtih rusinskih dijakov. — Vseh 80 zaradi izgredov na lvovskem vseučilišču zaprtih rusinskih dijakov jc naznanilo predsedništvu višjega deželnega sodišča, da prično 21. t. m. stradalno stavko. V vlogi se pritožujejo, da ravnajo nečloveško ž njimi, da namenoma zavlačujejo preiskavo, da otežko-čujejo svojcem obiske, da jih imajo zaprte po dvanajst v temnih, zaduhlih, zdravju škodljivih zaporih, v katerih je navadno le po pet do šest jetnikov. Razne stvari. Dalmatinski morski promet. Avstrijski »Lloyd« se je dogovoril s trgovinskim ministrstvom glede na izboljšanje prometa z Dalmacijo. Od 28. marca nadalje ustanove novo drugo brzovozno progo v Gruž. Pamik bo odplul vsak ponedeljek in sicer bo vozil v Pulj, Vis, Zader, Spljit, Gruž. Otvorili bodo tudi novo poštno progo med Trstom, Puljem, Visom, Zadrom, Spljitom in Kotorom. Štirinajstletna hudodelka. Proti nagradi 200 kron je zažgala ^trinajstletna dekla Roza-lin osemkrat svojemu gospodarju Vendelinu Schockeju. Zastrupila je tudi tri njegove otroke, izmed katerih je eden umrl. Dekla Roza-lin je izpovedala, da jc to storila, ker jo je podkupil kmet \Vorocs, Schockejev svak, da bi podedoval Schockejevo premoženje. Volkovi so napravili veliko škode v Eifel-skem gorovju med divjačino. Iz Arden so udri i v Nemčijo. Rumunski minister za zunanje zadeve Lahovary je umrl. Mnogostranska prerokinja s kartami. V Hebu so zaprli prerokinjo s kartami Sabino Branil. Neko priletno gospodično ie ogoljufala za 42.000 kron. češ, da ji namerava preskrbeti bogatega moža. Zaplenili so v njenem stanovanju veliko pisem iz nemških in čeških mest. Dognali so, da je bila že leta 1892 kaznovana zaradi goljufije z dveletno ječo. , Gališke razmere. V lvovskem preiskovalnem zaporu jc napravilo pod zemljo šest jetnikov rov v ženski preiskovalni zapor, kjer so praznovali vesel pust. Paznik je to opazil šele drugo jutro in sicer le, ker se en jetnik ni pravočasno povrnil v svoj zapor. Telefonska in brzojavna porodila. VOLITEV ŽUPANA. Rudolf o v o, 21. febr. Za župana v občini Šmihel - Stopiče je izvoljen Josip Zurc. Živeli ! LAŠKE TOŽBE. K o p e r, 21. febr. »Piccolo« milo toži, ker rabj na koprskem sodišču g. odvetnik Cernč (iz Barkovelj) izključno slovenski jezik, bodisi pri obravnavah, bodisi v uradu in privatno. ZA VOLIVNO PRAVICO V GORIŠKI DEŽ. ZBOR. Gorica, 21. febr. Včeraj so pod Tu-movlm vodstvom socialni demokratje izročili goriškemu deželnemu zboru peticijo za splošno in enako volivno pravico v deželni zbor. Prihodnja seja deželnega zbora bo 27. t. m. SNEG NA GORIŠKEM. Gorica, 21. febr. Danes zjutraj je po hribih zapadel sneg. KONCENTRACIJA ČEŠKIH STRANK. Praga, 21. febr. Pri včerajšnji zadnji seji se je konstatirala koncentracija vseh čeških meščanskih strank. ATENTAT. Se bas topol, 21. febr. Proti policijskemu komisarju je nekdo vrgel bombo. Komisar in nekaj pasantov je ranjenih. Storilec je pobegnil. NESREČA NA ŽELEZNICI. Berolin, 21. febr. Blizu Katnitza je osobni vlak zadel ob tovornega. Trije železniški uradniki so ubiti, 10 oseb nevarno ranjenih. SRBSKA SKUPŠČINA. B e 1 g r a d, 21. febr. Skupščina je odklonila s 84 proti 27 glasovom od opozicije predlagano nezaupnico za vlado. Opozicija je na to zapustila dvorano. Nato je skupščina z 81 proti 1 glasu izrekla ministru za notranje zadeve, Protiču, zaupanje. Jutri obravnava skupščina o trgovinskih pogodbah z Italijo in Rumunsko. POGROMI V ODESI. Odesa, 21. febr. Gubernator, general Kaulbars je v razglasu zagrozil »črnim stot-nijam « s hudimi kaznimi, ako ne končajo pobojev. 19. t. m. so reakcionarni teroristi streljali na igrajoče se judovske otroke in jih pobijali. POLOŽAJ NA FRANCOSKEM. Pariz, 21. febr. Proti zaupnici za vlado je po uradnem izkazu glasovalo 29 zmernih socialistov In 3 radikalni socialisti (32); za vlado demokratična zveza, republikanska zveza, 7 socialistov, 44 republičanov, 28 monarhistov in nacionalistov (390). 127 poslancev ni glasovalo, med njimi 20 socialistov in 60 konservativcev. Prvi uspeh zaupnice parlamenta je ta, da se je prefekt senskega okrožja zopet začel pogajati z nadškofom pariškim glede vporabe cerkva za bogoslužne namene Najhujši radikalni listi napadajo Brianda, češ. da je diskreditiral Clemenceaujevo cerkveno politiko. Poskusite ir? priporočite = izdelhe = 17ydrone torarnc hranil d Pragi Vili. Ccnomhzosfonj. Prva domača slovenska pivovarna G. Huerjevih dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. Stev. telefona 210. 2469 »60- 2S — priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno --— iiiapcno pi vo v n o <1 r i h in steklenicah Za orsanista in cerkueniRa se sprejme vzgleden samski mladenič; — rokodelec ima prednost. Kn. Sk. župni urad S*. Morija -Brezno nad Mariborom (Fresen). 349 3-1 Mesarski učenec zdrav in krepak, star 14 — 16 let, poštenih starišev, ki je dovršil ljudsko šolo, sprejme se takoj. — H5o 2—i Hinko Kos, mesar in posestnik Idrija. Graščinski oskrbnik Za svojo graščino Zalog pri Novem mestu iščem za takojšnji nastop uradnika-voditelja. Dotičnik mora dokazati svojo popolno sposobnost ter biti vešč slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričal naj se pošljejo na naslov : Josip Reiner, Dunaj, IX./I, Maria-Teresien-strasse 9. 309 3-3 Proda se iz proste roke pritlična hiša v kateri se nahaja mlin na bencin motor z dvema kamnoma in vrt po zahtevi tudi njiva, ali pa motor sam z mlinsko pripravo, kateri je nov in še nič rabljen. Hiša se nahaja v najlepši vasi v Dobrepoljah. — Natančneje se izve pri Fani Tavželj, Nova vas pri Rakeku. 3m 3-2 Enega ali dva un iniira močna, zdrava vajClll#el takoj sprejme večja kovačnica, in enega VclJGllCcI jstota1^0— Učna doba 3 leta brezplačno, a brez obleke. Ponudbe na: Sebast. Schiestl, kovač, Seebach pri Beljaku (Koroško). :i24 5-5 Z enonnilstropni hiši se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji — Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 284 i—t Najvišje odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu 1906 (avstr. razsodišče) Ani Žnideršič župpik pri Bili cerkvi, pošta Št Jtrnej na Kranjskem, spričuje, da je slabo- in malo-krvnim z najboljšim uspehom pripuročal železnato vino G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja K 2.—, 4 pollit. steklenice za Ljubljauo K 4 —, po pošti z 2745 zavoinino vred K 7'80 II d Zunanja naročila izvrši najtočnejše lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta I I a 8 © 8 & II II ir USTREDNI BANKA ČESK9CH SPORITELEN II PRAZE Osrednja banka češKih $ posojilnic u Pragi vljudno naznanja, da ustanovi v najkrajšem času podružnico u Trstu. Cas, v katerem začne podružnica delovati, naznanjen bo pravočasno. Strokovno gospodarske nasvete sprejema že sedaj označena banka ter prosi, da se ji pošiljajo isti v oddelek za podružnico tržaško pri centrali v Pragi. h48 l-i & II II i r Pno ljubljanska velika žjalnlca kave Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta. Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi. 2574 52 14 Prodaja iz higijeniških posod za kavo. S m nunm g H H H N FR. ČUDEN, nrar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve. Častiti & ženini in neueste[ Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd. Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike. Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih oenah in najlepši obliki. Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China=srebro tudi po pošti franko in zastonj. Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr- tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230. 131 — 10 N N N N Vabi in se priporoča za obilni obisk Fr. Čuden, urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve N M N N N N K N ►S N IT)c5Čan5Ki l^ctcl „Ll6yd" Da nes, v četrtek, 21. februarja priredi ljublj. društvena Sodba koncert = za člane. = Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob '/,8. uri zvečer. K rnnogobrojnemu obisku vabi z vele-spoštovanjem Dragotin Tauses 351 1 - t restavrater. VABILO občnemu zboru ,Hranilnice in posojilnice y Št.Rupertu' ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. marca 1907, zjutraj ob '/„ 8. uri (po jutranji sv. maši) v posojilničnih prostorih. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka zal Kj06' 4. Volitev odbora. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. 353 l-t Priden , pošten mladenič išče službe kot 352 2 j hlapec an delavec. Oglasiti se je pri našem upravništvu in navesti: Kakšno delo in mesečno plačilo. Lepa namizna 346 3—1 jabolka ima vedno v zalogi J. Krašovic, trgovina, Zaiec. !!!! Kašelj S S S Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem! Kaiser-jeve karamele za prsa s 3 jelkami. Zdra niško preizkušene in priporočene pri ti kašlju, hripavosti, kataru, slezi m kataru v grlu. j i Cim not- po,r- izpričeval dokazuje, da je ~ res, kar se obljubuje. 2483 24-ifi Zavoj 20 in 40 vin. Dosa 80 vin. pri: lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald pl. Trnkoczy. Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani. Podružnica s v Spljetu. : Delniška glavnica: : K 2.000.000. : Ljubljansfen kreditna banka u Ljubljani. priporoča k žrebanju dne I. marca 1907: Promese na Dunajske komunalne srečke a K 15 50, glavni dobitek K 400.000 Dalje srečke bazilika kurz circa K 25, „ „ „ 30.000 53_28 _ „ ogrskega rud. križa kurz K 30. „ „ „ 30.000 Podružnica s v Celovcu, s 1 1 ■MHMSBB. : Rezervni fond: : : K 200.000. : t t \ Rrno, Nori Jlflr, Podružnice: Pf»K« I menjalnicami: Orabtn 25, Mala itran, Moal ulica 17 Žliko Badea, trika Lipa, Crika Kamilica, Horaiakl Zomberg. Modllnr. S Plien, NyIUt» Id Llbiree. Menjalnice na Dunaja: I. W.ll««ll« 10, II. Ttborilranc 4, III Ungarga..« 69 (vogal Renn.ega), III. Lfl-»engass« 27 IV Vlitatr Haupt.tr...« 12, v Schflnbrunner.tr...« 88 •, VII Marlabil«rBtran« 7», VIII Ltrchcnlelder.tra.« 132, IX. Al.rr.tra..« J2, X. Pivnrllen.tras.e 59, XVIII Wlhrln(er.tr«m 82, XIX. Dflbllnirer Hauptstr. 33, XXI. Hanptitraiic J2, Menjalnična delniška družba « isu-is MER C UR" Dunaj, L, Woilzeile 10, Ako. kapital K 16,000.000. Reaer. zaklad K 7,000.000 Majknlantnejsi HT nakup in prodaja n vseh vrst rent, državnih papir)ev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava in eskomptiranje izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponov.