154. štev.
V Ljubljani, sobota 2. julija 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
IV. leto.
Velja v Ljubljani in
po pošti:
telo icio pol leta .
£eUl leta
za nescc
K 360-— 180 —
30 —
Za inozemstvo:
ce'0 !cto pol leta. Četrt Id* ir mesec
K 480--„ 240--„ 120 — 40-
JUGOSLAVIJO
Za Ameriko:
celoletno polletno .
S dolar. 4 dolarje
četrtletno. . 2 dolarja
Novi narfltuiH uaj pošiljajo naročnino or arnlci.
.v*-'
Oglasi se ziiatunajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 2 K za večkrat popast.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon ?;tev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu rrrrr.----------- štev.	8.	Telefon	štev.	44.	  —-------
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1*60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. ee naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. —   Rokopisi se ne vračajo.	■
Atentat na regenta.
Komunistični ooslanci sokrivi. Krivci izročeni sodišču.
Beograd. I. julija. (Izv.) Dana-šnja dopoldanska seja skupščine otvorila se je ob pol 11. urLpredpol-dne. Prečitala se je zahteva ministra pravde glede izročitve treh komunističnih aoslancev, katerim se očita soudeležba pri atentatu na prestolonaslednika Aleksandra. Nato se je izvršila izvolitev prvega podpredsednika, za katerega je izvoljen po-slancc Vujičič. Na popoldanski seji se je razpravljalo o sklepu imunitetnega odseka, da se poslanci, katere |e obdolžil minister pravde soudeležbe na atentatu, izroče sodišču. Ker je atentator Stejit obtežilno izpovedal za poslanca Filipoviča in Čopiča, sklenila se je njihova predaja sodišču. Glede poslanca Kovačeviča imunitetni odsek ni našel do-voljno razlogov in dokazov za izročitev. Tekom popoldanske seje. katera ie bila. otvorjena ob šesti uri, je zbornica proti sklepu imunitetnega odbora izročila tudi poslanca Kovačiča. ker je sodišče med tem doprineslo nepobitne dokaze njegove sokrivde pri atentatu.
Kot dokaz sc navaja, da je poslali cc Kovačevič dvakrat posredoval atentatorju Stejižu za vstopnice na galerijo narodne skupščine. Proti izročitvi poslanca Kovačeviča izrekli so se poleg komunistov, socialni demokrat Korun, republikanec in radikalni desident dr. Ivanič. Pri debati o izročitvi izraža posl. Deržič mnenje, da se ne sme soditi na same indicije, ker kar se danes godi s Kovačevičem, lahko ob prihodnji priliki dohiti drugega poslanca. Poslanci morajo sami sebe ščititi, zato se izreka proti izročitvi.
Med govorom dr, Koruna prišlo je do burnih scen. katerih se je posebno vdeleževal posl. dr. Lemež. Tekom Korunovega govora je bil posl. Lemež dvakrat poklican k redu.
Poslanec Lukinič zahteva, da se vsi 7. atentatom na prestolonaslednika zapleteni poslanci izroče sodišču, ker to zahteva autoriteta države. Nikakor se ne sjne dopustiti, da se pusti povzročitelje atentata nekaž-njene. (Veliko razburjenje med komunisti.) Komunistični govorniki Kanclerovič, Filipovič,.Kovačevič in Novak pov^arjajo, da nikakor ne odobravajo atentat, da. ie ne bore proti osebam nego proti sistemu. Po nadaljni burni debati so se končno vsi trije izročili sodišču.
Atentator Stejlč je med drugim 1/javil, da se je v komunističnih krogih sklenilo, da naj se regent ubije in da naj se potem Izvršijo še nekateri atentati na visoke vojaške in politično osebnosti. Stcjlč je izjavil, da bi že prej enkrat moral vreči bombo v konstltuantl in da ]e ta bomba tudi že bila na galeriil, vendar pa da Je ni vrgel, ker niso Mii vsi ministri prisotni. Dalle Je Izpovedal Stejlč, da so mu pomagal) komunistični poslanci Filip Filipovič, Vlado Čopič In Nikola Kovačevič. Na podlagi teli dokazil bi drugih podatkov, k| jih Imajo oblastva v rokah, Je preiskovalno sodišče poslalo pravosodnemu ministrstvu zahtevo, da se hnenovanl poslanci zatvo-rijo. Polička ima v rokah ves materijal, ki razsvetljuje mnoge nejasne dogodke, ki so se pripetili v zadnjem času. Zdi sc, da ie bilo predvčerajšnjim postavljenih več atentatorjev, da ubijejo regenta, ako bi prvi atentat ne uspel. Dosedaj Je policija areli-rala štiri osebe, o katerih se sumi, da so bile v zvezi z atentatom.
Beograd. 1. julija. (Izv.) Regent Aleksander je predvčerajšnjem v oficirskem domu .vsem pri njegovi prisegi navzočim poslancem priredil večerjo, kateri je prisostvovalo čez 200 poslancev, med drugimi tudi dr. Truinbič. Največje navdušenje je zavladalo med navzočimi, ko se je pri veseli igranki poslancev v vrsto plesalcev pridružil sam regent.
Svečanosti v Beogradu.
Beograd, 30. junija. Atentat na regenta ni vplival na program narodne svečanosti, ki se je včeraj popoldne še bolj sijajno in navdušeno nadaljevala. V glavnem mestu Beograda je vladalo slavnostno razpoloženje, ki je bilo popoldne še bolj sijajno in navdušeno.
Za vse svečanosti ni bilo nobenega incidenta. Ljudstvo se je zabavalo na Terazijah in Kalimegdanu ter pri spomeniku Karagjorgje. kjer so svirale vojaške godbe. Mesto je bilo okrašeno z zastavami in cvetjem. Zvečer ob enaindvajsetih je šel po mestu velik sprevod z bakljami,
na čelu mu predsednik občine in občinski svetovalci. Poleg vojaške godbe so se sprevodu pridružila tudi razna pevska društva, med njimi „Obilič'‘ in „Karagjorgje“. Sprevod je šel po Kneza Mihajla ulici na Te-razije, kjer je ljudstvo prestolonasledniku priredilo burne ovacije. Predsednik občine Dobren Mitrovič je v imenu mesta pozdravil regenta in mu čestital k temu, da se je srečno Izognil nevarnosti. Regent se je zahvalil za Izraze udanosti in končal svoj kratki govor z vzklikom: „2i-vlo Beograd!" Svečanosti so trajale še dolgo v noč.
'KARL HABSBURG SE VRNE NA OGERSKO?
Budimpešta, 1. julija. (Izv.) Ker so Anglija, Francija^ Španska in Švica prepovedale bivšemu kralju Kar-
lu bivanje na njihovem teritoriju, namerava ogrska vlada storiti diplomatskim potom korake, da se mu dovoli azilsko pravo bivati na ogrskem ozemlju.
AMNESTIJA ZA POLITIČNE ZLOČINCE.
Zagreb, 1. Jul. »Jutarnji list« poroča; Doznava se Iz zanesljivega vira, da ho regent pred odhodom v Pariz podpisal zakon o amnestiji zločinov in prestopkov proti kralju, prestolonasledniku, državi »n državnim organom.
SPOMINSKE KOLAJNE ZA POSLANCE.
Beograd, 1. Jul. V vladnih krogih se govori, da se bodo posebne spominske ko. lajne izročile poslancem v spomin sprejetja ustave.
REŠITEV DRŽAVNIH FINANČNIK ZADEV.
Beograd, 1 Jul. Ker se delo za Izvršitev proračuna ni moglo končati, *e bo regentu predložil v podpis zakon o dvanajstinah do konca leta 1921, ko se začne redno proračunsko leto. Ena izmed slavnih odredb v tem zakonu Je pooblastilo, da finančni minister sme izvršiti koncentracijo finančne uprave v državi, kakor ie to hotel storiti pokojni Kosta Stojanovič.
ČEŠKOSLOVAŠKO - MADŽARSKA POGAJANJA.
Praga, 1. Junija. (Izv.) »Narodni I.isty« poročalo Iz dobro Informiranih krogov, da so dospela češkoslovaška . madžarska gospodarska pogajanja v Budimpešti na mrtvo točko, ker so se pojavile nove težkoče. Madžar^ delegati so namreč zavzeli v vprašanju ureditve obmejnega prometa popolnoma nesprejemljivo stališče, kj jc absolutno v nasprotju z nedotakljivostjo češkoslovaške meje. Madžarski delegati namreč ne priznavajo mej Češkoslovaške, temveč govore vedno o pokrajinah, ki so samo začasno zasedene.
NOVE VOLITVE V ČEŠKOSLOVAŠKI?
Praga, 1, julija. (Izv.) Kakor poročajo »Lldovi Novlny« so češkoslovaški agrarci včeraj sklenili, da bodo delali na to, da se čimpreje razpišejo novo volitve. Vprašanje razpusta parlamenta bo najbrže postalo po prezldentovl vrnitvi Iz Capri aktualno.
GRŠKO-TURŠKA VOJNA.
Carigrad, 1. julija. (Izv.) Turške čete so zavzele postojanke pri Sa-bandji, od koder nameravajo izvršiti nadaljne napade na Grke. Orki so svoje čete zbrali pri Cliive z namenom, da obkolijo Turke.
MOBILIZACIJA V RUSIJI.
London, 1. julija. (Izv.) „Timesu poroča, da Rusija mobilizira vso moštvo do 48. leta. Kot vzrok tega ekstremnega koraka se navaja vstajo v Sibiriji.
AMERIKA ODPOKLICE SVOJE CETE IZ PORENJA.
Pariz, !. julija. (Izv.) Agencija Havas poroča, da bo Amerika svoje v Porenju dislocirane čete v najkrajšem času umaknila. Po Izjavi predsednika Hardlnga se to zgodi 4. julija.
PROTIMINISTRSKA ZAROTA V ANGLIJI.
Pariz, 1. Jul. Iz Londona se javlja, da le policija zasledila veliko zaroto, ki je Imela namen, umoriti več ministrov in visokih državnih uradnikov. Izdane so obširne varnostne odredbe. Prlčakujeio senzacionalnih razkritij.
H komunističnemu kongresu v
Moskvi.
Kongres 111. internacijonale, kj se vrši te dni v Moskvi, bi utegnil imeti za na-daljni razvoj Rusije važne posledice, ako bi se res na njem odločil spor med Lle-ninom hi Trockim. Toda o tem sporu Še vedno nimamo nikakih avtentičnih poročil. Na neštevllnn časopisna poročila ne moremo polagati zadostne važnosti, saj seje že ponovno izkazalo, da so bile vesti iz Hel-»lugiorsa, Revala itd. takrat najgostobe-sednejše, kadar so bili zanesljivi viri naj-nedostopnejšl. Ako je na njih kaj resnice, tedaj bi nedvomno zmaga Ljeninove smeri pomenila začetek mirne notranje konsolidacije Rusije, obratno pa bi popolno vodstvo Trockega tiralo notranjo politiko Rusije v nove krize, nove notranje boje.
Ker tedaj ne moremo dobiti zanesljl-vib inlormacij o strujah med ruskimi boli-ševlkl, sl oglejmo pome)! kongresa za evropsko politično situacijo. V tem oziru Jo položaj v Evropi takorekoč popolnoma razjasnjen. Ona prerokovanja, kj so gostobesedno obetala za letošnje poletje vihar na ruskih zapadnlh mejah, so se Izkazala kot popolnoma pogrešena. Nasprotno, danes je gotovo, da Rusija niti ni v stanju, napasti svojih neposrednih sosedov Poljske in Romunije, nikar pa, da bi mogla misliti na zmagovit sunek proti celi »iMiržuJski« Evropi.
Drugo poglavje, stanje notranje ko-mnnisiične propagande v izvenruskih državah, tudi ne Izkazuje bistveno boljfth rezultatov. Tudi v tem oziru »e Je položaj razčistil, a ne na korist komunističnim elementom. V socialističnih strankah se je sicer res Izvršila ločitev na desničarske struje, ki predstavljajo več ali manj politiko predvojne soeijaine demokracije, in na komunistične skupine, toda slednje so ostale domala povsod v manjšini, ki se pa
tudi še nadalje krčijo. Ker se je gospodarski položaj Rusije pokazal Evropi v. pravi luči, se malokdo še ogreva za posnemanje ruskega vzorca; lil gesla iz Moskve so za evropske socijaliste izgubila ono bajuo privlačno moč, kj so fo Imela še pred dobrim letom. Naj tedaj v Moskvi zmaga Ljeninova ali Trockega smer, socijailstične grupacije v Evropi se po tem ne bodo več bistveno spreminjale.
Da je tako, za to pa nam je iskati vzrokov tudi v dejstvu, da se Evropa polagoma približuje normalnemu političnemu stanju. Njega značilnost pa je med drugim tudi okolnost, da je nastop »revolucije« postal neprimerno bolj problematičen, kakor v dobi neposredno po zaključku vojne. Vlade so se povsod utrdile; borbo proti njim ni več tako lahko prenesti na ulico, kakor je bilo n. pr. še v 1. 1919. Na kratko, revolucijo zmagovito Izpeljati Je postalo skoro tako težko, k0 pred svetovno konflagracljo, ko le veljalo načelo, da Je sleherni prevrat nemogoče brez — vo-jaške revolucije. Kdor torej danes še resno misli na krvave prevrate, mora najprei * propagando izpodkopati temelje in vezi vojaške organizacijo. To pa postaja tem težje, kolikor bolj izginjalo iz aktivne slnž« be veterani iz svetovne vojne in stopajo na njih mesta novinci, ki sploh še nlsd služili In tedaj tudi Idiličnih Izkušenj Iz časa splošnega razsula še nimajo za seboj.
Bližamo se tedaj z naglico času, ko bo mogel vršiti socijalistlčno delo le oni, kdor bo vodil delovne sloje tudi do vidnih in neposrednih praktičnih uspehov, do takojšnjega postopnega gmotnega zboljšanja, ne pa jili gnal z votlimi parolami v žrtve, v škodo, v vedno slabši gmotni in politični položaj. Do cene, do veljave prihaja zopet pozitivno socijalistlčno delo.
Nicoliaministrski predsednik italijanski.
Rim, 1. junija. (Izv.) Kralj je poveril sestavo novega kabineta de Niccola, dosedanjemu predsedniku parlamenta. De Nicolla je sestavo kabineta sprejel.
Pariz, 1. julija. Po zadnjih informacijah iz Rima, še ni dosežena nobena rešitev vadne krize radi tega, ker je notranji politični položaj zelo resen. Gotovi krogi mislijo, da bo Giolitti končno vendarle pristal na
to, da ostane v vladi in da izvrši gotovo izpremembo v svojem kabi-< netu. Vendar pa se stalno govori, da bi v slučaju definitivnega odhoda Giolittija sestavil vlado predsednik ‘parlamenta de Nicola. V tem slučaju bi bila nova vlada samo prehodna, s katero pomočjo bi se prišlo do koncentracije zmernih socialistov in katoličanov.
Dr. Beneš o svoji politiki.
Praga, 1. jul. V zunanjem odseku ie danes minister Beneš poročal o pogajanjih
v Parizu, Londonu In Marijeaak)h Lažnih. V Parizu in Londonu je naglašal, da se češka politik« giblje v okviru konsolidacije. Njena želja Je, da se kar najprej uvedejo gospodarski In ■politični	odnošajl z
novimi državami In da se sporna prometna In trgovinska vprašanja rešijo na podstavi mirovne pogodbe. Nekatera neso-
glasja med Francijo ln Anglijo, zlasti v grškoturškem hi gorenješlezljskcm vprašanju so se odpravila, tako da je v tem oziru brezdvomno zaznamovati velik napredek. Glede razmerja do Poljske so položaj boljša. Pogajanja čehoslovakov * Madžarsko streme Po tem, da se dosežejo normalne razmere in prijateljstvo tudi 8 to državo.
'lflZ31§ IfNHOD A fVZOTOd | medzaveznlšklh oblastev. Kakor se govo-Varšava, 1. jul. V Gorenji šlezljl se 1 rl, bo medzavezniška komisija podala sva-Izvršuje demobilizacija vstašklh čet pov- je poročilo o razdelitvi Gorenje Šieziic če sodi popolnoma po programu in načrtu ' pred 10. julijem.
MIHAEL ZEVACO:
*sM©sfradam*!s“.
(Dalje.)
Minili sta dve uri. Na ulici se poslavljajo Renaud, Saint-Andre in Roncherolles ter dogovarjajo sestanek za jutrišnji dan.
»Bogme!« govori veselo Salnt-Andre. »tvoj obed .ie bil nebeški! In zraven si nama tako lepo ohvalil in opel krasoto svoje izvoljenke! Povedal si. da te jutri povede domov, kjer poproši šroditelje njene roke, in da si naprej gotov uspeha. Le nekaj si nama pozabil zaupati: kako je 'me tvoji boginji...«
»To zvem šele jutri,« de prostodušno Rcnaud.
Bočim tovariša strmita, nadaljuje sanjavo:
»Prepovedala mi je vpraševati... in vse. kar sem hotel vedeti, ie bilo
to. da je njena duša čista kakor saneg to. da jo ljubim in da mi že mesec dni vsako jutro vzdrhti srce od sreče, kadar se mi približa pod topoli na Grčvskem trgu. >.«
Renaudova prijatelja sta se zdrznila. Obema je zaigral na ustnicah isti zlovešči nasmeh. »Pod topoli na Grčvskem trgu,« je rekel Renaud. Potemtakem je devojka njegove ljubezni tista, ki jo zalezujeta kraljeva sinova... Ha! topot imata Renauda v pesti...
Naglo se poslovita od kratkovid-neža. ki misli, da jima je drag prijatelj. Saint-Andrč jo ubere proti Louvru.
»Kam?« zasope Roncherolles.
»Prosit njiju kraljevski visokosti princa Franca hi princa Henrija za avdijencol« odgovori Albon de Saint-Andre s stisnjenimi ustnicami in hudobno spačenim obličjem
»Razdeliva si dobiček na spol!“ »Dobro. Za posel, ki se obeta, bo najinega skupnega sovraštva je dva dovolj!...«
IV.
Grmada na Grčvskem trgu.
Renaud je krenil v svojo stran. Počasi stopa domov, z očmi uprtimi v sliko ljubljene deve... Dospel je na Grčvski trg... In tu zavije proti hiši na vogalu, kamor je malo prej stopila Marija! In vstopi! Po istih stopnicah kakor nedavno njegova izvoljenka', sc vzpne v isto sobo; in kakor ona se približa gospe s srebrnimi lasmi: čarodejki, nesrečnici, ki jo je Marija, nič hudega ne sluteč, izdala svojemu očetu! Obsojenki, po kateri izteza Croixmart- svojo krvavo roko!... Skloni se k nji ter jo poljubi na bele lase, in beseda, ki jo nežno zamrmrajo njegove ustnice, ie posvečena beseda
o Mati!«
»Čakala sem te. moj sin,« je rekla gospa z resnobnim glasom.
»Odpustite, draga mati,« ■ odgovori mladi mož. „Vem, da je vaš očitek zaslužen. Tri dni me ni bilo domov. in vaše srce je bilo zame v skrbeh. Že mesec dni je zdaj. kar bi bila morala ostaviti Pariz; oče naju kliče iz daljave... A potrpite, mati, samo še nekaj dni; kmalu se odpraviva v Montpellier. Morda me boste sodili prizanesljiveje. ako vam povem. da me drži v Parizu sila. ki se ji ne more ustavljati nič na svetu: božanska moč ljubezni!«
Gospa pomeri sina z dolgim, vznemirjenim pogledom.
»Odpraviti se mo.rava,« veli po kratkem premolku, »a ne čez nekaj dni: še danes! Takoj, to uro!«
Renaud je prebledel.
»Mati,« vzdihne, »počenm se vam tako mudi? Oče je vendar Še čil in zdrav. Stekleničica. po katero sem romal zanj v daljnjo Nemčijo, ni 11 bo potrebna šele čez nekaj mesecev... Samo dva dni -- rotim vas. mati... Če bi vedeli... oh, če bi vedeli —< —!...«
»Vem samo to. da je bila pred dvema urama Croixmartova hči v tej sobi!«
»Croixmartova hči!« osupne Renaud. »In vi ste govorili ž njo? Ka< ko strašna neprevidnost, mati!«
(Dalje prih.)
Priporočajte „111111“
Kako se je reševalo Jadransko vprašanje.
Rim. dne 22. junija 1921.
»Zelena knjiga« potrjuje svoječa-sno splošno sodbo, da je bila rapall-ska pogodba velik uspeh laške diolo-matične umetnosti, ki ga je omogočila le neverjetna in nepričakovana popustljivost jugoslovanske delegacija v Rapallu. Celo Millerand, ki je na prošnjo laške vlade izvrševal v Beogradu najhujši pritisk, da se ugodi vsem laškim zahtevam se je izrazil še v novembru 1920 (brzojavka laškega poslanika v Parizu od 2. novembra) dvome, ali bo Amerika sprejela črto preko Snežnika, in ali bo mogoče izposlovati zahtevano mejo z Reko. Laški poslanik v Londonu pa brzojavlja še 5. novembra 1920, da je videl prvega ministra (Lloyd George) in da mu je ta izrazil svoje dvome o uspehu predstoje-čih pogajanj. Ti dvomi da se upirajo na nakiovejše informacije, ki zatrjujeta. da so Jugoslovenl izvenredno razburjeni in da mislijo, da bodo mori- za prihodnje leto imeti močno vojsko. Kdor zna diplomatski jezik, yc. da ie to bil resen opomin na na-, slov Italije, naj ne riskira preveč. Pet dni potem Da je naša delegacija že sprejela vse tiste laške zahteve, proti katerim je Lloyd George opozoril na možnost nastopa močne jugoslovanske vojske!
Razumljivo le potem, da so mogli vsi laški poslaniki poročati, da se smatra rapallsko pogodbo za velik laški uspeh. Francozi ga označujejo za »zelo ugodno za Italijo« (listina St. 78); avstrijske novine pišejo »o laiki zmagi In se čudijo jugosloven-skl popustljivosti« (št. 79): francoski
Se bolj pa so se bali oborožene akcije s strani jugoslovenskih do-brovoljcev, ki bi jih belgrajska vlada podpirala. Laška vlada je direktno v Belgradu in pri našemu poslaniku v Rimu opozarjala na potrebo, da se preprečijo „incidenti“. A tudi v Parizu in Londonu je prosiia, naj dotični dve vladi posredujeta v Belgradu, da se ne zagrešijo nespametnosti. „Nam je namreč znano“, pravi Sforza v brzojavki od 28. junija na poslanika v Londonu in Parizu (št. 6), „da so izdani vpoklici, in se je torej treba bati, da bi isti mogli služiti četam, ki bi se jih potem zatajilo." Slične bojazni so izražene še v več drugih brzojavkah.
Zelo pomanjkljiva je »Zelena kjiga“ glede dogodkov v Splitu (ubojstvo laškega poveljnika) in izgredov v Trstu dne 13. julija 1920 proti Slovencem. Iz št. 17 je sicer razvidno, da je naša vlada zahtevala odškodnino za škode, provzročene v naši tržaški delegaciji, in da je laška vlada hotela imeti zadoščenje za dogodke v Splitu; no kako je ta stvar končala, o tem »Zelena knjiga" molči.
Tudi Koroška se nekolikokrat omenja. Laška vlada je odločno zahtevala, naj se pred rapallskim sestankom izprazni od nas zasedeni del Koroške in se je v to svrho obrnila tudi v Pariz in London, da se tudi s te strani pritisne (št. 38., 39., 40., 41. in 42.). Seveda je g. Vesnlč takoj dal ukaz, da naše čete zapuste nesrečno Koroško.
Naša delegacija je imela pomisleke glede kraja določenega za konferenco. Opozorila je, da ne gre rada v Italijo in še manj v kako malo mesto, prvič radi možnosti kake demonstracije ln posebno tudi
Sokolstvo.
Zmagoslavni pohod sokolskih čet v daljno Slavonijo še odmeva v srcih vseh idealnih Jugoslovanov. Od vseh strani se je znova dokumentiralo, da je sokolska misel prava državna misel. Zato je dobro in potrebno, da se vsaj enkrat v letu manifestira ta ideja pred vso javnostjo, da zanese in utrdi državno misel v najšišrih slojih. To nalogo vršijo pokrajinski in vsesokolski zleti, ki so nekaki zrelostni izpiti za celoletno učenje, javni manevri celoletnega tihega vežbanja.
Nekdaj je veljalo geslo:	Kdor
Slovan, ta Sokol. V naši novi državi pa velja načelo: Kdor Sokol, ta neomajno zanesljiv zagovornik in branitelj edinstvene, neokrnjene Jugoslavije, neločiljivega ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato smo na zadnjem sokolskem zletu videli sodelovati zastopnike vseh stanov trohnenega našega naroda brez razlike veroizpovedanja In političnih struj. V povorki so korakali poleg Sokolov in Sokolic pravoslavni popje in katoliški duhovniki v kmečkih narodnih nošah s sokolsko čepico na glavi. Korakala je naša vojska v popolni vojaški opremi, celo šolske sestre so pripeljale šolsko mladino. Absentlrali pa se se iz vseh slojev in političnih struj le tisti, ki jim smrdi naša osvoboditev, naša ujedinjena narodna država.
Letošnji pokrajinski zlet v Osje-ku pa je imel še poseben namen, vršil se je v spominu na dvakratno naše zasužnenje, obenem pa v znamenju zmagoslavne osvoboditve. Zato se je izbral Vidov dan. Vse to je bilo treba predočiti v narodnem oziru nekdaj precej apatičnemu Osjeku in
sivi um/uMiiivuaii<i	„«UvUoiu	, radi nevarnosti kakega atentata na	,	.
politiki govorijo »o velikem uspehu j	Jugoslovenske delegate, o kateri je	j	^	£,zž^|e0
za Italijo« (št. 89). a Lord Curzon Je '	službeno poročal admiral Millo. La-	I	zarsKe	meje. Kjer	je zioovsko	nem
Izrazil laškemu poslaniku svoje za- I	ška vlada pa je izjavila, da bi bilo
—	-	Izpod dostojanstva Italije, ako bi so
pogajanja vršila v inozemstvu (št.
27). Seveda je naša vlada tudi to popustila.
In sedaj je šla laška vlada še en korak naprej. Zahtevala je namreč, da ne bi naša delegacija pripeljala s seboj bivših avstr, častnikov. To jc bilo naperjeno proti mornariškim častnikom, ki so seveda mogli biti le bivši avstrijski. Kot razlog je laška vlada navedla strah, ,4a bi mogli motiti atmosfero (št. 34). In naša vlada je tudi na to pristala, odrekši se s tem sodelovanju strokovnjakov za pomorska vprašanja pri reševanju problema, ki se je v prvi vrsti tikal jadranskega morja!
dovoljstvo »nad veliko laško diplo-matičjio zmago« (št. 92). Zanimliivo za nas je tudi. da ie češki minister Beneš prosil o priložnosti bivanja v Bernu tamošnjega laškega poslanika. naj Cesti ttJSforzi »na uspehu, ki ga je dosegel v Rapallu (Št. 93).
Nasproti tej soglasni sodbi o veliki laSki zmagi čutimo vso sramoto jugoslovenskega poraza, posebno če čitamo poročilo laškega poslanika v Beogradu od 24. novembra 1920 (št. 98). ki pravi. »da slovenski krogi za-čenjajo bolj objektivno presojati pogodbo in da glasila vseh strank poudarjata potrebo, da se pride do miru četudi z žrtvami«.
To je bilo menda tudi za laškega poslanika nepričakovano, kajti Se 25. julija 1920 (št. 16) je javil, da jnočl, ki so okolo Pašiča In sploh okolo srbskih strank, hočejo, da se pride do sporazuma, kar da je brez dvoma en element v laško korist. ,,Ne smem pa Vaši ekscelenci prl-kritr, nadaljuje potem, »da bodo hrvaški In slovenski življi delali do zadnjega odločno opozicijo". Kako slabo je laški poslanik poznal hrvaške in slovenske politike in prijetnosti ministrskih foteljev! Tako poroča še 19. novembra (št. 94), da minister Korošec ni podpisal pogodbe, temveč da je »demonstrativno odpotoval v Ljubljano*; no vže 24. novembra (št. 98) brzojavlja, da je „tudi g. Korošec podpisal rapalsko nogodbo brez vsakega pridržka.** Da so Lahi pričakovali odločnejši odpor in se zelo bali resnih konfliktov, je razvidno iz mnogih listin. V Žc navedeni brzojavki od 25. julija (št. 16) izraža beograjski poslanik sicer upanje, da sprejmejo Srbi laške zahteve, no »šele po živem odporu4*. Ta ..živi odpor“ je trajal cela dva dneva, namreč od 8. do 10. nov.
Portorose. Neznatno kopališče ob Istrski obali Ima danes že evropski sloves. Zt mesec dni poročalo U*ti o gospodarski
konferenci, ki e bo vršila tamkaj med ta-kozvauim! nasledstvenimi državami ln Italijo. Sedaj so se z edin El, da se bo vrSi-la konferenca 2. julija. Uvod jc napravil dr. BeneS, politični vodja male antante, k: ravno te dni vodi razgovore v Marijanskih Laznah, z zastopniki defenzivne zveze malih držav, ld jih je natvarila svetovna vojna Francoski Ideal podonavske federacije tudf Portorose ne prinese, ker bl ne bil brez politične nevarnosti, gotovo pa je, da pride m konferenci do važnih gospodarskih razgovorov in sklepov. Nek-dajnomogočni Dunaj gleda danes kot prosilec proti Cehoslovauški, ki hna bogate premogovnike ln na veJeagramo Jugoslavijo. NemSka Avstrija Je horaunkrituv, umetni stvar velike antante, ki danes nmt-ra na finanetjelnih težk očali. Poleg angleško - amerikanskt-ga denarja, ga more rešiti le dobra volja male antante. Ta pa bo ki ima voliti med Veliko Nemčijo In Nemško Avstrijo ter po ekonomskih potrebah držav, ki bodo zastopane v Portoro6e. Konferenca bo velevafcna za naš bodoči notranji In zunanji gospodarski položal.
»■——— 11———
Štvo in madžarenstvo imelo premoč. Danes je prebivalstvo po večini navdušeno za hrvatstvo, posebno mladina je prožeta narodnega, edinstvenega duha.
Na letošnjem zletu pa se je posebno dokumentiralo, da sokolska organizacija ni zbor Izvoljenih, prl-viligiranih, temveč splošna, enakopravna, torej resnično demokratska in socialistična narodna institucija, ki ne izključuje nobenega sloja ne glede na spol. Prvič so nastopili naši vojaki kot Sokoli — telovadci, kar je zbudilo nepopisno navdušenje med gledalci. Naša vojska ni več kasta, kakor je bila pod Avstrijo, temveč solidarni del edinstvenega naroda. Iz tega razveseljivega dejstva smejo črpati naši neodrešeni bratje novo uteho, njihovi tlačitelji pa — strah.
Kakor pa imamo med našim narodom še vedno nekaj čudakov in sanjačev, ki nočejo ničesar vedeti o narodnem in državnem edinstvu, temveč slučajo tajne zapeljivce ter kujejo nejasne, separatistične nakane, ravnotako se je dobilo tudi med hrvatskim Sokolom nekaj takih separatistov. Hvala Bogu, da je obojnih čudakov le neznatno število, ki jih bo ali čas ozdravil blodenj, ali pa bo napravil narod in sokolska organizacija ž mirni isti proces, kakor čebele s troti.
Z vstopom v sokolske vrste izgubi posameznik individualna stremljenja, poznati mora odslej le stremljenja skupnosti, a to stremljenje je posvečeno narodu in domovini. Le na ta način je bilo mogoče jugoslovanskemu, posebno pa češkemu sokolstvu doprinesti toliko žrtev za osvoboditev domovine. A sokolstvo je pripravljeno še na nadaljne žrtve, dokler niso doseženi vsi cilji tro-imenskega naroda.
II. redni občni zbor
»Jug. kred. zavoda" v Ljubljani.
G. Reicher je ravnal proti zakonu, ker je oddal pregledno poročilo na sodnijo pred potekom dobe, katero je za odpravo grajanih nedo-statkov sam določil torej: pred 20. julijem. Šele, če bi v tej od revizorja določeni dobi načelstvo zadruge od njega grajanih nedostatkov ne moglo ali ne hotelo odpraviti, bi bil revizor upravičen po preteku te dobe oddati svoje poročilo na sodnijo. G. Reicherju se je pa strašno sumljivo mudilo cddati poročilo na sodnijo še pred občinskimi volitvami v Ljubljani. Jasno je torej, da je moral obstojati natančen načrt, tako za revizijo, kakor za pozneje izvršeni run na zavod in ni torej čudno, da se je v Ljubljani in še celo v Be ogradu že 18. aprila sumljivo točno vedelo za podatke rev. poročila, ki datira šele z dne 20. aprila in je bilo istega dne oddano na sodnijo. Ti datumi pač govore jasno! Kakšen namen, je imel pri tej reviziji gospod Reicher — dokazujejo pa še druga interesantna dejstva!
Že na prvi strani svojega poročila trdi g. revizor, da se mu ni predložil Izkaz o obvestitvi članov nadzorstva In načelstva zadruge o napovedani reviziji. Prav Isti revizor Reicher pa je 30. marca 1921 lastnoročno podpisal sejni zapisnik skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 24. marca, v katerem pod točko 1. predsednik naznanja načelstvu In nadzorstvu, da se prične uradna revizija 29. marca ter so ta zapisnik podpisali vsi navzoči člani. Mogoče je samo dvoje: ali je g. Reicher podpisoval, ne da bi vedel kaj, ali pa namenoma trdi neresnico v svojem poročilu.
O. Čebin je opozarjal še na eno značilno potezo Reicherevega po-
ročila. Gospod revizor v pogostih' slučajih graja, da upnica — »JugosL kred. zavod** nima menic in sploh nobenih dokumentov o kritju dane-, ga posojila. To ni res. Res je le, da gospod revizor teh dokumentov od načelnika sploh zahteval ni, v poročilu pa je kratlcomalo napisal, da jih ni. G. predsednik zadruge ga je ob nastopu revizije opozoril, da so nekatere menice dolžna pisma in in ostale listine shranjene v pritličju. V zavodu ostale so pa v shrambi v načelstveni sobi v prvem nadstropju iste hiše. Cim bo gospod revizor eno ali drugo informacijo ali listino potreboval, naj samo pozove gospoda predsednika, ki mu je vsak čas tozadevno na razpolago. Gospod re-vizor pa se tega ni poslužii niti eni krat, s člani načelstva in nadzorstva sploh ni stopil v stik, pač pa si je prav pridno izpisoval med drugim tudi vlagatelje zavoda. K že omenje-ni oceni revizije in poročila se pridružuje še precejšna konfuznost v poročilu samem. Kar gospod revizor na eni strani graja, na drugi celo polivali. Za njegovo stvarnost in stro-kovnjaštvo pa je značilno, da je odobril napačno sestavljeno bilanco.
Reicher.evo revizijsko poročilo sloni na napačni bilanci. On je bilanco po »temeljito*1 desetdnevni reviziji potrdil. Po njegovem bi imel Jug. kred. zavod nad 31.000 kron zgube, v resnici pa ima čistega dobička 54.503.55 K in se je odpisalo 36.099 K 57 ustanovnih stroškov tako da je Ime! v preteklem letu Jug. kred. zavod riad 90.000 K dobička. — Znano je, da je g. Reiclijer potrdil pri »Samopomoči** bilanco, ki izkazuje 16.000 K dobička, v resnici pa je Imela »Samopomč** nad en milijon kron zgube ter je morala v likvidacijo. Ker je napravil g. Reicher pri »Samopomoči** predobro bilanco, je hotel »popraviti" pri Jug. kred. z&vodu, da Je potrdil preslabo. (Konec jutri).
Gospodarstvo.
CARINARNE IN NJIH URAD-NIŠTVO.
Splitska »Nova Doba« prinaša članek, ki popolnoma odgovarja tudi našim razmeram, vsled česar ga prinašamo domala nespremenjenega v vednost tako našim carinarnam in njenemu uradništvu. kakor trgovskemu svetu sploh in vsem onim. ki so tako nesrečni, da morajo Imeti opravka s carinskimi uradi. Članek se glasi:
V Vašem cenjenem listu ste priobčili absurdnost, kako se izvaiajo carinske naredbe .Ako bi hotel, da osvetlite le mali del teh vsakdanjih carinskih absurdnosti, muk. škode in osebnega ponižanja, bi morali izdajati zato poseben Ust. Ne zadostuje. da so že sami carinski predpisi nekaj monstruoznega. temveč iih tolmači uradništvo na za državo baš destruktivni način.
Trgovci in vsi. ki imajo opravka s carinarnicami, so izpostavljeni brez vsake zaščite svojeglavnosti ln poniževalnemu postopanju uradni-štva. Niso to nikaka pavšalna pred-bacivanja in res le. da se te resnice ne dajo zbrisati z nikakšnim zavijanjem. Brezkončno je število teh absurdnosti, bodisi obligatorlčnih, bodisi fakultativnih počenši z vlaganjem onih prošenj, ki jih je treba vložiti z uverenjem in prepisi istega, z deklaracijami in protideklaracijami, ki so počečkane in prelepljene s celimi seriiami dragih kolekpv in znamk o taksah, z analizami in pristojbinami uradništvu. v pregled robe pri vsakem še tako neznatnem predme-
Zelena iuč.
Berlin.
(Daije.)
»Zelena luč?« je mirno vprašal detektiv.
»Zelena luč. Stal sem, kakor otrpel. Mr. Jenkins. Oči so mi blodile po vserri pročelju in so zaman iskale rešitve tei uganki. Vedno iznova sem buljil kakor hipnotiziran v tisti val zelene luči. ki je lil do mene. Svetloba ni bila zmerom enako močna. Katerikrat ie narasla, in zdelo se mi ie. da slišim nekakšno rahlo zvenenje: nato j)a ie sila žarkov spet pojenjala, in svit je postal čisto slab In bled. kakor bi gorela v sobi jedva najlma nočna čuvajka—
Izza vogala je počasi pribrnel ivtomobilski izvošček. Svetla aceti-lenova .žarkometa sta gredoč ozar-jala obe vrsti hiš z bliskovitimi odsevi, in ko je drčal avto mimo naše luše ie padel bliščeč in drhteč stožec luči baš na okna mojega stanovanja. Tedaj se ml je nehote iztrgal Vzkrik. Pri enem izmed sprednjih
oken sem bil zagledal glavo svoje žene. ki je z izrazom silne groze upirala pogled v zeleno svetlikanje za okni na mojem pomolu. Strmela je v tisto zeleno luč!c
»Ali veste dobro, da je bila res glava vaše žene?«
»Brezpogojno. In svoje žive dni nisem videi tako prestrašenega obraza. kakor je bil obraz moje žene v tistem trenotku. Izprva sem mislil, da se onesvestim, nato pa sem sklenil preiskati vso stvar. Obrzdal sem svoje misli planil k hiši. odklenil vrata in krenil tiho po stonnicah. Ko sem dospel v stanovanje, sem se v skoku zagnal proti pisalni sobi. Odprl sem vrata nastežaj — ln se prijel za glavo: soba je bila temna in prazna. Mari je bil to začetek blaznosti?
Šel sem k ženi. Ležala Je v postelji in trdno spala; vsaj zdelo se je tako. »Ali nisi pravkar videla zelene luči?« sem zavpil, stresaje jo za komolec. Ona pa se je nasmehnila in rekla zaspano, kakor bi sc dramila iz najglobljega snai
»Kaj te straši tista zelena luč? Jaz nisem videla nikake zelene luči.«
Tedaj sem vedel, da laže.«
Pripovedovalec je bil pri kraju in se je spet pogreznil v zamišljeno strmenje.
»Kdaj je bilo to?« vpraša detektiv.
»Predsnočnjim.«
»Ali se je potem še kaj zgodilo?«
»Ne. Mr. Jenkins.
»Morda.« je povzel detektiv po dalšem premolku, »morda ste si ustvarili kako lastno mnenje o tem, kaj naj bi pomenila zelena luč? Ali ste poizkusili najti vzrok nenavadnemu vedenju svoje soproge?«
»Belil sem si glavo, tako dolgo, da nazadnje sploh nisem bil več zmožen jasne misli. A razloga nisem našel. Nikake točke, da bi se mogel opreti nanjo.. Prav ničesar.«
»Nu,« je dejal Mr. Jenkins čez nekaj časa jri vstal, zdi se. da vam lchlco jaz pojasnim toinono.«
Lastnik nenzionata se je začudeno ozrl na Mr. Jenklnsa in nejeverno
zmajal z glavo. »Ne vem. Mr. Jenkins.« je dejal nazadnje, »kako bi mogli vi razložiti te čudne stvari. Saj vendar ne poznate niti mene niti moje žene.«
»Tega ne,« je odgovoril detektiv, »Vas in vaše žene ne poznam; zato pa poznam nekai drugega, za kar gre v tem slučaju: Sannovja listino.«
»Listino?« je osupno ponovi lastnik penzionata.
»Kakor vidim, gospod NVend-land. vam še vedno ni jasno za kaj gre.« je povzel Joe Jenkins. »Ali sploh veste, kakšna je bila vsebina tega spisa?«
»Ne.«
»Spis je tajna pogodba, ki naj bi
tu in ki nikdar ne znaša mani kot celih 300 K. Dogaja se. da carina sama znaša le nekaj kronic, toda razne »pristojbine«, kolek! itd. znašajo za isti slučaj horendne vsote, ki presegajo tudi tisočake. Opozarjamo na tem mestu samo one. katerih se tiče. na grozne in za državo nedogledne posledice takšnega postopanja in načina. kako se izvajajo carinski predpisi.
Nedopovedljive so duševne muke. ki jih mora pretrpeti In prenašati trgovec in obrtnik pri teh zastarelih, balkanskih carinskih procedurah. To so torture, ki so zmožne, da omajejo tudi najvernejši patrijotizem. ln na to nevarnost hočemo pokazati s prstom.
Ni koristno javnost varati. Zato se nai merodajni činitelji obrnejo in povprašajo naše rodoljubne trgovce in obrtnike in zvedeli bodo. kako uničuioče učinkuje tako postopanje carinarnic oziroma njihovih nastav-Ijencev. Ljudje se ne pritožujejo baš toliko zaradi plačila, dasi so carine same po sebi iako nepravilne in popolnoma nerazumljivo in nelogično porazdeljene, ampak radi postopa-nia uprave, radi neskončnih ovir. nepotrebnih zavlačevanj in nespametnih /ežkoč, ki imajo za posledico nenadomestljivo izgubo časa.. nepotrebne stroške, nemožnosti hitre ekspedicije, kar vse je zvezano zopet s pokvarjeniem blaga, z izgubami In nepričakovanimi stroški. Človek z zdravim razumom ne uvidi nikakega razloga za to in ve. da bi se mo£lo vse to pri te malo dobre volje mnogo hitreje, jednostavnejše in boljše ukreniti, ne da bi trpela država kako škodo. Vsakdo uvideva. da vodi tak sistem do paralize državnega življenja. vidi v tem inferiornost, veliko nazadovanje napram onemu, kar ie poprei bilo in izgublja vero v sposobnost lastne državne uprave.
Radi dajemo prostora temu izbruhu ogorčenja trgovskih krogov, vendar pa smatramo za svojo dolžnost opozoriti javnost na dejstvo, da ne izviraio vse navedene težkoče in šikane toliko od carinskega urad-ništva in osobja. kakor osobito od carinskega sistema samega, ki le absolutno neraciionalen in do skrajnosti formalističen. Naredbe se neprestano spreminjajo, ukinjajo druga za drugo tako, da se slednjič uradništvo v poslovanju samo ne spozna.
se sklenila med dvema evropskima j gp^no vlada prepričanje, da tak
državama:	med	tisto,	ki	je	gospod
Sanno njen vojaški ataše, in še neko
carinski sistem ni dober za našo državo ter da se mora spremeniti na
dni go. In zdai poslušajte, kaj vam j 1)olje tako< da bo korfStil državi, tr-pov^cm. gospod Wendland: pred tre- | cnvini 0|,rlj industriji in vsem dr mi dnevi je nekdo ponudil to pogod- 1 Pavijanom
bo neki sovražni vladi za pol mili- 1 ———•—•	,,,nflc.ovFN«7n
jona frankov. Ponudbi je bil priložen vsi NA delo za »JUOOSLOVENSKO
prepis prvih treh strani pogodbe.« »	v'u*1
Dnevne vesti.
Stran 3.
— Udruženje Igralcev pododbor Ljubljana je včeraj odposlalo kabinetni pisarni Njegovemu	Visočan-
stvu regenta Aleksandra,	kot po-
krovitelja „Udruženja gled. igralcev11 brzojavko11, v kateri mu celokupni pododbor iskreno čestita k srečno prestani nevarnosti ob priliki atentata.
— Proslava Vidovega dne v Parizu. Slovanski institut je proslavil 28. t. m. na svečan način Vidov dan.
— Iz uredništva. V uredništvo našega lista je stopi! g. Božidar Vodeb, dosedanji odgovorni urednik »Slovenskega Naroda«.
— »Glasovi o sprejetju ustave«. Pod tem naslovom prinaša včerajšnje »Jutro« oster napad na g. župana, češ da je on avtor predvčerajšnjega našega uvodnika. V polemiko z »Jutrom« se za enkrat ne borno spuščati, opozarjamo pa na že javljeno dejstvo, da g. župan ne sodeluje več pri našern listu in da je avtor omenjenega članka oseba, ki je dobro znan v naših parlamentarnih krogih in ki bi ga že po stilizaciji tud! »Jutro« lahko spoznalo, če bi mu ne šlo za vse kaj drugega.
— Osebna vest. Inž. Ign. Sega, predstojnik kurilnice južne železnice v Ljubljani, je dobil naslov direktorja.
— Oprostitev davka na promet. Na posredovanje poslancev v klubu SKS js sklenS finančni minister, da so kmetje In obrtniki, ki imajo samo dva pomočnika, oproščeni davka na promet.
— Naredbo o splošnem delavskem zavarovanju je regent podpisal ter je stopila v veljavo s 1. t. m.
— Smrtna nesreča v Kamniških planinah. Z ozirom na našo včerajšnjo opombo pri poročilu o nesreči nam poročajo, da mi nismo bili mlstificirani, temveč nam je res nek gospod v očetovem imenu telefoniral, naj poročila ne priobčimo. Dotični gospod je telefoniral tudi uredništvu »Jutra«, naj z ozirom na mater, ki Irna težko srčno hibo in se nahaja v Zagrebu ničesar ne objavijo o nesreči. Vendar pa je biia pri gg. okoli »Jutra« strast za senzacijami večja kot pa oziri na mater ponesrečenca. Brez komentarja.
— K obletnici izborno Izvršeuc operacije obilo zahvale g. dr. Zalokarja ln g dr. Gostiši, O. Kobal.
— Vpisovanje učencev v deško meščansko šolo v Ptuju se vrši v ponedeljek 12. septembra od 8.—12. ure v pisarni ravnateljstva v novih prostorih deške meščanske šole. Novinci naj prineso sebod: 1. Izpričevalo ljudske šole, da so najmanj 5. šolsko leto na ljudski šoli dovršili; 2. krstni list; 3. domovinski list. Sprejemni izpiti za 1. razred, odnosno za vstop v 2. ali 3. razred se vrše v torek 13. septembra od 8.—12. predpoldne in od 2.-5. ure popoldne.
— Dečji da« v Višnji gori. Dne 3. t m. sc vrši na dvorišču Auerspergovega gradu vrtna veselica v korist siromašne dece sodnega okraja Višnjegorskega. Začetek ob a. popoldne.
— Ffehtoa loterija v korist »Sokolskega doma« v Novem mestu. Srečka stane 1 dinar Razstava nekaterih dobitkov v izložbi trgovine ge. A. Magdič. Žrebanje se vrši 23. Julija.
— Uboj. Na Vačah je rudar Martin Ravnihar z nožem zabodel v srce tesarja Korošca. Ubijalec Je 26 let star, rodom iz
■ Zaloga.
Linčana.
— Zahvalne maše za rešitev življenja N). Vis. prestolonaslednika. Ljubljanski Škot di. Anton Bonaventura Jeglič je odredil v zahva.o Bogu za srečno rešitev Nj. kralj. Vis. prestolonaslednika regenta Aleksandra Iz preteče nevarnosti ob zločinskem atentatu dne 29. m. m., da se bo v vseh župnih cerkvah ljubljanske škofiic opravi a v nedeljo, dne 3. t. m. slovesna sv. uHia z zahvalno pesmijo. — V stolnici sv. Nikoiaja v Ljubljani se bo po slovesni sv. maši ob 10. v nedeljo 3. t m. zapeia zahva'na Pesem z molitvijo za kralja in fcgenta. le zahvalne službe božje se bo tidelcž;ia preasedništvo deželne vlade, ka-
or tudJ zastopniki drugih državnih In avtonomnih nfc.asti
“ iv*m n« nocoj pojdemo? K »Zlatorogu« j '|<>s;)()S|l0 u|jCOj kjer se vrši ob 8' Z »,c“bavnI večer Krajevne organizacije N. za dvorski okraj. Sodeluje tamburaški zbor »Bratstva« in pevski zbor Nastopi tudi sloviti indijski čarovnik Nyaya Sahib. Vstopnina prosta Somlšvc_ niki, udeležba dolžnost, ker j(J doWie(f namenjen ustanovitvi kn}ižmce
— Demokrati - »narodnjaki«. i,nc] sein opravka pri zobozdravniku. Podam se k znanemu zobotehniku, ki stanuje v Oleda-liškj ul. 7. Ko pridom v vežo in pogledam na stanovanjsko listo, čitam in ostrmim. »Johann Schrey, provisorischer Vlzeprh-sident der Handels und Gewerbe Kammer In Laibach«. Pozneje sem doznal, da je ta »ficepresident« Izvoljeni funkcijonar JDS. Kdor nc veruje, naj se prepriča.
_ Že vendar enkrat nekaj. V četrtek je stanovanjski Urad zaprl Prometno banko na Marijinem trgu ter prostore zasegel, ker banka noče zidati lastnega poslopja.
— Divji mož. V Brezovici pri Ljubljani je delavec južne železnice Fr. Puc zagnal svoji mladi ženi likalnik v glavo ter jo hudo poškodoval. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico.
—. Udruženje gledaliških Igralcev SDS v Ljubljani prosi občinstvo, ki si je pustilo prednotirat! vstopnice k predstavam za časa kongresa »Udružcnja gledaliških igralcev V Ljubljani«, da iste najpozneje do nedelje 3. t. m. dvigne pri blagajni opernega gledališča, ker bi bilo Udruženie drugače primorano iste vstopnice oddati drugim, ker bodo vstopnice za nekatere piedstave že skoro razprodane.
— Zaključek »plesne šole« (IV. oddelki) »Zenskega telovadnega društva v Ljub liani« se je vršil pred tedni v dvorani dravske divizije pod vodstvom profesor! ce. ge. Poljakove in nadzorstvom gdč Mladičeve ob navzočnosti staršev, ki so izražali splošno zadovoljnost. Želeti je, da društvo prireja tudi v prihodnji seziji slič ne tečaje, da se otrese naša mladina ne potrebne lesenosti.
— Zaključni telovadni nastop za šolsko leto 1920/21 »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani« se je vršB 24. m. m. pod vodstvom načelnice, gdč. Vidmarjeve, v telovadnici »Mladike« pred celotnim odborom , s sledečim sporedom:	I. otroški naraščaj (deklice) lahke proste vaje in bradlja. II. otroški naraščaj (dečki) proste vaje s petjem In konj. III. dekliški naraščaj — proste vaje. IV. gojenke proste vaje in kombiniran konj. V. gojenke — telovadni valček. Nastop se je odlikoval po precizni disciplinirani izvršitvi vaje po krasni sestavi, primerne posamezna! stopnjam in nežne, gracijozne v najtežjih gl bili. — Vse vaje so bile na novo sestavljene po marljivi gdč. Vidmarjevi, kateri čestitamo na lepem uspehu.
— Prireditev »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« se otvori z veliko vajo, ki se vrši na poslopju semenišča in pri kateri nastopi dru štvo polnoštevilno. Po vaji odhod s konje ncio in godbo in okoliškimi društvi na veselični prostor, kjer se vrši velika ljudska veselica.
— Prost, gasilno društvo Vlč-Glince priredi v nedeljo 3. t. m. vrtno veselico pri
g.	J. Novaku (pri Ani) na Viču z raznovrstnim sporedom in sodelovanjem viške društvene godbe. Začetek bo ob 4. pop Vstopnina 8 kron za osebo.
— Razstava ženskih ročnih de) na »Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt« v Ljubljani, Turjaški trg 3-11 sc podaljša za en dan in traja do nedelje 3. t. m do 18. ure.
— Razdelnl izkazi o letošnjih prispevkih prizadetih barjanskih posestnikov za povračilo posojila v svrho osuševalnih det na Barju, so 8 dni na vpogled v mestnem ekspedltu, Mestni trg 27/111. Toradevci razglas ie nabit oa mestni deski.
— Koncert se vrši vsako nedeljo 'n četrtek na vrtu gostilne Draščck, Bohoričeva ulica 9. Vstop prost. Pristna štajerska vina. V slučaju slabega vremena v vrtnem salonu.
— Tedensk) zdravstveni izkaz. V dohod 19. do 25. ni. m. Je bilo v Ljubljani rojenih 28 otrok <18 dečkov, 10 deklic) V istem času je umrlo 21 oseb (10 moških,
11 ženskih), med temi je bilo 14 domačinov In 7 tujcev. Smrtni vzroki: 2 živi jen ska slabost, 1 jetika, 1 d a vica, 1 otroška vročica, 2 druge nalezljive bolezni, 5 rak,
2 slučajne smrtne poškodbe, 1 umor. 6 drugi naravni smrtni vzroki. Nalezljive bolezni so bile naznanjene: 1 davica, 1 škrlatinka, 2 griža in 1 otročiška vročica.
Celje.
Vidov dan je izobraževalno društvo »Bratstvo« proslavilo s tem, da je priredbo zvečer predavanje v svojih društvenih prostorih o pomenu tega praznika. Po predavanju, katerega se je udeležilo lepo število članstva in prijateljev našega društva, se je vršil družabni večer na vrtu gostilne »Wilsom« v Gaberju.
Občni zbor Glasbene Matice v Celju se vrši v petek dne 15. julija ob 20. uri v mali dvorani celj. Narodnega doma.
Iz poštne službe. Premeščena je ad junktinja Matilda Krisper od urada Celje k uradu Šmarje pri Jelšah; oficijantka Suzana Kogoj od urada Konjice k uradu Celje.
Poskušen rop. Na Vidovo okrog 11 ure dopoldne so prišli k gostilničarju Jicha na Starem gradu trije moški in nasilno zahtevali denarja. Domači so pričeli klicati na pomoč	sosede, kateri so	takoj	pritekli.
Med njimi	je prihitel	tudi s	puško	g. Sal-
mič, ki se le ravno nahajal pri svojem posestvu. Dva roparja sta pobegnila, enega pa se je posrečilo takoj prijeti. Tudi ostala dva so drugi dan aretirali v mestu v nekem hlevu.
Utonil je skoro v Savinji pri kopanju šolar Reberšak iz Brega pri Celju. Zašel je pod gradom v vrtinec in bi bil kmalu postal žrtev Savinje. Posrečilo se je, da so ga še rešili v nezavestnem stanju iz vede ter ga spravili na dom. Kopanje pod gradom je	na večih	mestih	zelo nevarno
in Je trnu	utonilo že	mnogo	oseb.	Zatorej
posebno ni priporočljivo za mladino, da sl za kopanje Izbira ravno najnevarnejša mesta.
Utopljenca Viktorja Mastnak, ki je, kakor smo poročali, utonil v Dravi pri Ptuju, so našli ne daleč od Ptuja. Truplo so prepeljali v Celje In ga pokopali na mestnem pokopališču.
Z merjenjem so pričeli v celjski okolici v smeri ob Savinji proti Laškem v zadevi napeljave falske elektrike. Zaposlenih je več inženirjev in delavstva.
Monakovega proti Trstu vozi ob torkih, četrtkih in sobotah, odhod iz Jesenic ob 20.11, prihod v Trst ob 0.55 ter Iz Trsta proti Dunaju, ozir. Monakovem ob ponedeljkih, sredah in petkih, odhod iz Trsta r* 5, prihod na Jesenice ob 9.55.
Vslcd zgodnejšega prihoda ljubljanskega opoldanskega vlaka na Jesenice, bode odhajal izletniški vlak ob sobotah in dnevih pred prazniki ler ob nedeljah in praznikih iz Jesenic že ob 14.30, ter prihaja v Kranjsko goro ob 15.08.
Sokolstvo.
Koroško,
Preganjanje Slovencev na Koroškem še ne preneha. V spominu nam je še slučaj, ko so napadli nemčurj! Franc Komar iz Humč, Petra Žuževa iz Kazaz in še več drugih, zavednega Slovenca Jožefa Šumnika Iz Kazaz dne 27. septembra 1920. Pretepli so ga s palicami in prizadjali mu na glavi okrog 10 ran z nožml tako, da so morali poklicati g. dr. Zakrajšeka iz Velikovca na dom, ki ga Je obvezal in zdravil. Napadenec se ni mogel otresti drugače napadalcev, negft da je ustrelil iz samokresa Zadel pa ie Petra Zuža v roko. Po plebiscitu toži Peter Žuž Šumnika za 60.000 K odškodnine. Prva razprava Je biia v Do-brlivasi in sodnik dr. Ehrlich ga tak-j vpraša koliko hoče plačati prostovoljno. Ker pa toženec ni hotel nič prostovoljna plačati, se je odstopila zadeva dež. sodniji v Celovcu. Tam se je vršila obravnava dne 31. maja t. 1. Prigovarjalo se mu Je, naj prostovoljno plača 30.000 K in vse stroške poravna, ker drugače ga bo stalo morda 100.000 K. Kljub temu, da je ravnal v silobranu, lioče sodnija, da plača vsaj 30.000 kron odškodnine in poravna vse stroške. Nemčurji torej lahko napadajo Slovence, iih tepejo in suvajo z oožmi kolikor jim drago, a Slovenec naj vse to mimo trpi. Ne sine se niti v najhujši sUi hraniti.
Sprememba voznega reda.
Župni zlet Župe Ljubljana I dne 31. t,
m. v Ljubljani se vrši pri Sokolu II. Ogromne predpriprave za to največjo letošnjo sokolsko prireditev v Ljubljani so v polnem teku. Bratska društva se poživljajo k največji udeležbi. Prireditveni odsek prosi župna društva za točna in pravočasna poročila na izdane okrožnice.
V Sevnici ob Savj se vrši dne 7. avgusta t. I. okrožni zlet Posavskega okrožja zagrebačke sokolske župe, na kar se sosedna bratska društva opozarjajo s prošnjo, da se ozirajo na to prireditev.
Prekmurje. Vsa bratska sokolska društva opozarjamo na javni nastop »Sokola« v Murski Soboti, ki se vrši dne 10. Julija. Spoznali boste ob tej priliki Prekmurje in njegovo prebivalstvo, da ne boste imeli samo slabih pojmov o tem delu naše domovine.
Šport in turistika.
Viktorija, Zagreb s Ilirija. V nedeljo
3. t. m. tekmuje Ilirija proti prvorazredni Viktoriji iz Zpgroba. Zmagoviti rezultati prvorazrednih klubov Zagreba pričajo, da se je hrvatski nogomet v poslednjem času Izvanredno razvil. Tudi Viktorija, o kateri je znano, da goji lepo kombinacijsko igro, bo sigurno dostojno reprezentirala zagrebški nogomet. Tekma se vrši na prostora Ilirije, početek ob 18. urL
Prvenstvene tekme. V nedeljo se više na prostoru S pa rte zaključne prveu-stvenc tekme II. razreda. Ob pol 17. url igra Primorje proti Akademikom in ob 18. url Sparta proti Jadranu.
Na Črno prst 1844 m. — Turiste opozarjamo na novo pravkar otvorjeno postojanko SPD: Malnerjevo kočo pod črno Prstjo. Koča leži v veleromantičnem gorskem dolcu 5 min. zapadno nad pianino, »Za
črno goro«. Koča je dobro oskrbovanj^ ima čedno moško in damsko spalnico. Iz koče na vrh Črne Prsti je ie 5 četrt ure hoda. Dohod v Malnarjevo kočo Iz Bohinjske Bistrice je zeio položen 1 uro 43 min do 2 uri in ves pot na Črno Prst brez vsake nevarnosti. Starega pota mimo zaenkrat opuščene in neoskrbovane Orožnove koče za pristop ne priporočamo, ker je precej zanemarjen in naj se ga uporab« lja ie za sestop iz Črne Prsti.
Pokrajina.
Jesenice. Žalostne razmere vladajo prt nas posebno pri tukajšnjem obmejnem policijskem komisarijatu. Mesto da bi se ugled države ščitil, se Istega direktao spodkopuje. Tako ste n. pr. prišli 2 gospodični s pravilnimi potnimi listi na Jesenice, kjer ju Je g. komisar zadržal, da niste mogli nadaljevati svoje poti. Kake namene je imel g. komisar ter g. pedporučnik ne vemo. Še bolj karakterističen slučaj se Jo dogodil dne 17. t. m. z gdč. H. iz B., ki je prišla brez vizuma na Jesenice in hotela v Avstrijo. Ušla ie kontroli, in ko so Jo organi naposled privedli, napodil je g. ko-misar vse osobje iz pisarne ter sam kon-feriral z njo. G. komisar le potem gdč, vodil popoldne pod pazduho v neki hotel ln ona se je potem lahko nemoteno pehala naprej. Da čuva narodni značaj naše države, je nahrulil nemškega sprevodmka, ki ga je slovenski prosil dovoljenja, da sme zapustiti kolodvorsko poslopje, tevtonski: »Sle konimen doch von Oestcrrelch und sind cin Oesterreicher, vvarum sprechen 3ie mit mir nicht deutsch. Slovenisch kann Ich Ihnen nicht genaue Antwort geben, da leh ein Kroate bin.« Tukajšnja tovarna odstavlja slovenske delavce in jih nadomešča z nemškimi tujimi državljani. Vse poslovanje se vrši še vodno v nemščini Seveda se poslužujejo tudi ljubljanske tvrdke v občevanju z njo iste metode. Dravinjske razmere, posebno kar se mesa tiče, so pa direktno neznosne. Ali Je mogoče, da je tu meso 14 K dražje kakor v Ljubljani? Ali je ni oblasti, ki bi čuval* uhozega konzumenta pred nenasitni« izkoriščevalcem?,
Pošljite naročnino!
Maribor.
K»nec gledališke sezone. V četrtek se vrši z uprizoritvijo »Učiteljice Pavle« zadnja sezonska predstava pod dosedanjo Nučlčevo upravo. Nučič odhaja, kakor že Javljeno, z gdč. Podgorsko na kraljevo gledališče v Zagreb. — Od dosedanjega gledališkega osobja odidejo, kolikor je d-> sedaj znano, gg. Zimenc in ga. Mezgečev« v Italijo. Maribor zapušča tudi g. Povhe in ga. Požegovlčeva.
Ekspozitura mar. obmejne žel. poli-clje je otvorjena v Sp. Dravogradu. Vod stvo novega urada je poverjeno komisarju mar. žel. policije Pantiču.
Poziv, Med ruskimi begunci v Strniš-ču se nahaja veliko število inženeriev, tehnikov, zemljemercev, poljedelcev, agro nomov, profesorjev, zdravnikov, učiteljev, glasbenikov itd., ki iščejo službe. Večina teh Rusov je zmožna tudi nemškega, fran coskega in angleškega jezika. Podrobne informacije daje g. Nikefor Pivljakovič, Maribor, Aleksandrova c. 25.
Člstj dobiček dečjega dneva v Mariboru znaša 67 tisoč kron.
Vpisovanje na mar. drž. dvorazredni trgovski šoli se vršd vpisovanje od 4.-9. t. m. od 8.—10. dopoldne.
Otvoritev trgovine. S 1. julijem otvori narodni trgovec Ivan Šoštarič moderno nrejeno manufaktumo trgovino v lastni M St na Aleksandrovi ccstL
Gozdne tatvine. V Št. Vidu pri Ptuju je prišlo orožništvo na sled ogromnim gozdnim tatvinam, ki so se izvršile v gozdovih graščaka Llplta. V stvar je zaletenih več domačinov.
V svrho dosege ugodnejših zvez z Gorico in 1 rstom preko Podbrda nastopijo s 5. julijem t. L na Gorenjskih progah slede-de spremembe v prometu osebnih vlakov: Na progi Ljubljana — Jesenice Izostane vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13. uri 40 minut ter bode vozli mesto njega vlak z odhodom iz Ljubljane ob 12 uri, proho-dom v Kranj ob 12.50 in v Jesenice ob 14.03. Na progi Kranj — Tržič izostane vlak, ki odhaja iz Kranja ob 14.51 ter bo vozil mesto njega vlak z odhodom iz Kra nja ob 13.10 in prihodom v Tržič ob 14.05.
Na progi Jesenice — Bistrica Boh. jezero izostane osebni vlak odhod iz Jesenice ob 16.10 ter mešanj vlak odhod iz Bistrice Boh. jezero ob 10.26 ter bodeta vozila mesto teh osebna vlaka do gzir. od Podbrda, odhod iz Jesenic ob 14.28, prihod v Bistrico Boh. jezero ob 15.16 ter v Podbrdo ob 15.57; odhod iz Podbrda ob 11.19, iz Bistrice Boh. jezero ob 11.50 ter prmod na Jesenice ob 12.40.— Nadalje se podaljša jutranji vlak, ki odhaja'iz Jesenic ob 9.07 do Podbrda, odhod iz Bistrice Boh. Jezero ob 10.45, prihod v Podbrdo ob 10.56 ter večerni vlak, ki je odhajal iz Bistrice Boh. jezero ob 17.16 od Podbrda; odhod iz Pod brda ob 16.25, prih v Bistrico Boh. jez. ob 16-35. Mešana vlaka med Bistrico Boh. Jezerom in Podbrdom, odliod iz Bistrice B j. ob 13.01 in odh. iz Podbrda ob 14.03 izostaneta. Vsi vlaki imajo v Podbrdu Kar najugodnejše priključke na italijanske vlake ter imajo torej po novem voznem redu med Jesenicami, ozir. Ljubljano ter Gorico in Trstom v vsaki meri dvakrat na dan zelo ugodno zvezo.
Brzovlaka Dunaj — Trst, ozir. Mona-kovo — Trst preko Podbrda pričneta voziti s 5. Julijem. Brzovlak iz Dunaja ozir.
Mali oglasi.
Protla se:
KOZA Z DVEMA KOZICAMI,
švicarske pasme. Koz* Je dobra za mleko, dnevno 4 litre. Zibertova ulica št. 159,
Spodnja Šiška.	H5g
GOSTILNA po zelo ugodni ceni z zemljiščem, 5 minut od kolodvora, pri Mariboru. Naslov pove uprava »Jugoslavije« v Mariboru. 1159
POSJED U TRGOVIŠTU Ljetnikovcu blizu Zagreba sastoji iz hotela sa više soba.	Vele	7 soba,	Treča	zgra-
da 7 soba. Kupalište	18	kabina.	Kino.
Park 1 In poljutra . Sve stoji tri mBljona kruna. Posrednik: Ante Delak, Zagreb, dajeva 34.	um
RADI STAROSTI GOSPODARJA,
enonadstropna, dobro ohranjena hiša v Mariboru z gostilno, trgovino in trafiko.
Ima gostilniško posebno sobo, predsobo, kuhinjo ter kletjo pod celo hišo v pritličju, 7 sob in 3 kuhinje v L nadstr., 1 ,oh sadnega vrta, kegljišče, veranda, drvarnica, skladišče, pralnica, električna razsvetljava, v bližini kadetnice ozir. koroškega kolodvora. Vse podrobnosti se poizve pri Lastniku hiše v Frankopanov! ulici štev. 55, gostilna pri Triglavu, Maribor. Prednost imajo Slovenci.	Ilb4
PO IZREDNO NIZKI CENI
večja množina črnega karbon papirja, več bal ovojnega papirja, kanci ijskega in tr-[ govskega papirja in kuvert ter kopirnih svinčnikov pri L. Pevalck, trgovina s papirjem, Ljubljana, Zidovska ulica 4. Isto-tam se sprejme učenka.	1147
HOTEL 20 SOB, mesarija, trgovina pri kolodvoru. — Trgovska hiša za vsako podjetje. Posestva po 4, 8, 13, 2o, 30 in 34 oralov s pohištvom hi vsemi kulturami. — Dve trinadstropni
h.ši najiepši v Mariboru il 400.000 dinarjev, proda pisarna Zagorski, Marmor, Barvarska ulica 3.
TANKA SVINJSKA ČREVA
po 2 K meter iz lastne čistilnice, postala Maribor, prodaja Ivan Zaff, Maribor. 1105
| POZOR! TRGOVCI IN PEKI, svež dunajski kvas dobavlja 42 K za kg, vsako količino Ivan Roy, Export dunajskega kvasa, Maribor, Olavni trg 3. Brzojavni
naslov: Roy, Maribor.	1111
ŠIVALNI STROJI,
najboljši In po nizki ceni ravno došlL Kupci! ne zamudite ugodne prilike! Se priporočava Rebolj & Jazbec, trgovina, Kranj.
VELIKA ZALOGA: dvokolesa, otroški vozički, šivalni hi razm stroji, pnevmatika in vsakovrstni deti. F. Batjel, Ljubljana. Stari trg 28. Sprejme se
V polno popravo, za emajliranje z ognjem in ponlklanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4.
Kupi se:
HRASTOV LES:
okrogel 1.75, 3, 3.50 m dolžine, 20-30 cm debeline, vsako vagonsko množino za ta-kujšpjo dobavo. Ponudbe z navedbo ceno po m* na Ivan Srebotnjak, Sv. Peter, Sav. dolina.	U54
Službe:
NOČNEGA ČUVAJA sprejme tovarna v ljubljanski okolici. V pokojen] železničarji ln orožniki imajo prednost. Naslov pove uprava lista.	1155
VEČ MEHANIKOV aa dvokolesa in otroške vožičke se sprej. me. F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta tov. 4.	109]
NATAKARJI IN NATAKARICE,
ki so poštene in spretne se za dneve 3* 4., 5. in 6. julija t. 1. takoj sprejmejo v hotelu »Tivoli«.
TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, 24 let star močne postave, vešč slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru išče službe v tej ali primerni stroki. Nastopi lahko takoj. Ponudbe n* »Jugoslavijo«.	1149
UCENEC
močan, zdrav, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Blamež St Rahne, Selo - Moste pri Ljubljani 1152
\F.C PLESKARSKIH POMOČNIKOV
za pleskanje železniških mostov proti dobri plači sprejme tvrdka Josip Jug, Rimska cesta 16.	1153
Razno:
J1RASEK: FILOZOFSKA HISTOR1JA.
K 30.—. Sjaini historičkl i ljubavni roman. Upravo izašao. Naručite si odmah kod Ce-škojugoslovenske naklade J. Herejk, Za« greb.	losfl
RUSKA KNJIŽEVNOST.
Tražite cjenlke ruskih originalnih knjiga od Ceškojugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb.	io8f
DOBRO IDOCA TRGOVINA
v sredi mesta v Mariboru se takoj odda. Naslov pove uprava »Jugoslavije« v Mariboru.	liso
LEPO MEBLOVANO SOBO
išče mlad neoženjen trgovec v sredini mosta pri ugledni družini, z električno razsvetljavo ln dobro postrežbo s hrano ali tudi brez nje. Plača postranska stvar. Ponudbe se prosi pod »trgovec« rva upravnl-štvo »Jugoslavije«.	U63
Zahtevajte prospekt!
UNDERWOOD —- —
OPALO G RA P H razmnoževalni aparat
Cilavno zastopslv®z
THE RISC C°
Ljubljana.
100 zidarjev
prvovrstni polirji so takoj na razpolago pri stavbnem podjetju
liapiiiiij Koiešet. Mi
kateri prevzame z lastnim vodstvom vsakovrstna zidarska in betonska dela v območju Slovenije. — Zelo nizke cene. — Postrežba točna in solidna. — Zahtevajte prorač. enotnih cen.
um k Siam
l)ol»t sc prvovrstno
zidno opeko
po najnižjih cenah pri KaraSlE W©5SS, opekarnarju. Grosuplje-
Deske
in sicer 3 vagone 20 mm, 7 vagonov 25 mm, 1 vagon 30 mm, 2 vagona 50 mm, in 1 vagon 75 mm, smreka hoja in bor, od kojih je 30% vzporedno blago, ter več vagonov bukovega
oglja
ima na prodaj Knežji gozdni urad v Oplotnici, postaja Konjice. Ponudbe je poslati do najmanj 15. VII. 1921.
oblastveno poverjeni stavbni inž en en'
LJUBI JAKA,
Hilšcrieva ulica štev. 7.
Fpetijei. .tnvlene podjetje z& lictonuLe, ielezchelonelic Jn votlne zgradbo.
izraba vodnih sil*
Promet
tetin. In imiusft, podjetje
dr. z o. a. v Ljubljani, Gradišče 9.
jako poceni
zaradi premenjene dispozicije
PF* »reda *Pi
1 električ. motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obra-j tov, izdelek Brown - Boweri z Ireostatem in drugimi pripadki.
il električ. motor
111 P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-Lepe, bele, točene, drobne siciljanske j	tov,	kompleten.
•ob vsako množino se dobi pri Za oba motorja sc prevzame ga-
SOL
Dražbeni oklic.
V zapuščinski zadevi po pok. Karolu Seunig, trgovcu iz Ljubljane, se bo vršila vsled sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 27. junija 1291 A I 1127/18 159
prostovoljna javna dražba
trgovskega blaga, nahajajočega se v zapustnikovih trgovskih lokalih v Ljubljani, Prešernova ulica št. 12, dne 6. julija 1921 od 9.—12. in od 15. —18. ure ter naslednje dni vsakokrat od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Trgovska zaloga obstoji predvsem iz usnja in čevljarskih potrebščin.
Dražbeni pogoji se bodo razglaševali pred vsakokratno dražbo ustmeno.
Dr. Karol Schmidinger,
notar kot sodni komisar.
Sgžf.THBE?gg2S3gl
Raznovrstne stole, politirane, vrtne zaklopne stole, vrtne mize, hrastove in bukove deščice
Ima vedno v zalogi
Ciril Primožič, mizarstvo in parketi,
Ljubljana, Trnovski pristan Štev. 4.
Prvovrstna kolesa Puch
pneumaliko, Dimlop-Reithoffer-Hutchinson priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
HUDIMO:
Glavnike, lasne zaponke, koščene zaponke, kole, vilice, 2ltce, lesno robo;
Parfum, mazilo za brke, puder, briljantine; Veziva, čipke, v/vice;
Trakove za čevlje, stenj, naramnice; BroSe, prstane, uhane;
Gumbe, sukanca;
Svinčniae, peresa, gobe.
Ščetke sveh vrst!
in svo ostalo galanterijsko in nirfaeriku robo I Prodaja samo na veliko !	Prodaja samo na veliko!
Brača SvJeiič, Zagreb
Telefon 23 »44.
Peirinjska ul. 5.
Telefon 23-44.
Trgovska hiia
na najprometnejšem kraju v Ljubljani, trinadstropna, z velikim in manjšim lokalom (kjer obstoji že od leta 1874 renomiraua trgovina s srebrnino in zlatnino, katera se lahko z inventarjem in blagom prevzame) in vinotoč s kletjo, lepo stanovanje s krasnim vrtom proti gradu, se proda. — Pismene ponudbe pod „Brez posredovanja" na anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
■ v -:V
Leopold Grfinfeld, Ljubljana,
Prisojna ulica »ier. 1.
Tovarna olja in firnfia
raneija za takojšnjo uporabljivost
Brlto? pri Kranju (Slov.)
IkMiRi: Beograd. Skialiftr Kovisad.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prima laneni firnež, lanene tropine in druge vrste oljnatih izdelkov. Brzojavii ZABRET, KUJANJ.
ju oombe io Ko?i&skg preiimite, L z o. i. SSovenska Bfistrfica
ofertreiRO
naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence.
Zahtevajte cenike!
Prodaja na veliko I
Slovenski krojaSki mojster
Stolna uiica 5
priporoča slavnemu občinstvu veliko zalogo lepih moških oblek, angleško blago, damske obleke, po najnižjih cenah in najnovejši modi.
siva barva proti rji
> beli in črni emajl lak, miuij, i. dr*, barve, kristalni berakS, ! nakt&llm i. drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah.
„Pr®met“
lehn. ind. podjetje, Ljubljana.
Razglas.
Nakup sena.
Producenti in dobavljači se pozivajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe za prodajo sena za garnizone Dravske divizijske oblasti.
Vzema se samo seno od sladkih trav nove košnje, katero je popolnoma suho, užitno in zdravo.
Seno mora biii prešano (stfcnjeno) v svežnjih (halah) katere ne smejo biti težje od 50—60 kg.
Potrebno je:	#
za Ljubljano......... 1,100.000	kg sena
za Maribor............. 980.000	kg sena
za Celje . . -.......... 30.000	kg sena
za Slov. Bistrico . . .	30.000	kg sena
za Ptuj ..."............ 50.000	kg sena
Predaja po pogodbi najkasneje do konca oktobra 1921. Prejem komisijski v intendantskih skladiščih, oziroma vojaških senjakih.
Skladišča imajo železniške tire (proge).
Prejem ponudb in zaključevanje pogodb vrši se dopoldne in to:
15. julija pri divizijski intendanturi v Ljubljani.
15. julija pri komandantu mesta Ptuja.
18. julija pri komandantu mesta Maribora.
19. julija pri komandantu Vojnog okruga u Celju.
20. julija pri komandantu mesta u Sl. Bistrici.
Ponudbe se sprejemajo od manjših producentov in kmetskih zadrug od 5.000 kg naprej od vseh drugih interesentov od 10.000 kg naprej.
Kjer bode več interesentov tam se bo vršila licitacija.
Kavcija znaša 10 o/o od vrednosti ponudenega sena.
Ponudbe se morajo kolekovati z 2 din. (8 kron).
Vpogled v pogoje je mogoč pri prej navedenih vojaških oblastih.
Konda Dravske divizijske oblasti.
E. broj 8681.
PREMOG
prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, Orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog“ na up-ravo lista.
Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah l
Vzajemna zavarovalnica
y Ljubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33.
je ustanovila oddelek za živlJCRBkB X£war©VBIlJ$t»
Sprejema: V življenskem oddelku : zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. Vpožarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano
nizkih cenah.
Sprejme se takoj vee
sekačev (Štancerjev)
k sekačnenui stroju. — Plača najvišja.
To vare a „Petovia“ za usnje In čevlje
Breg pri Ptuju.
Tiskovine vseh vrst
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
„ Zvezna tiskarna”
v Ljubljani, WoIfova ulica št. 1.
Naročila sprejema tudi upravništvo „Jugoslavije“ v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica.
tM^MHe^viieiooeoeeoeooooeiasdosoeotžeieiooecoescgifcttKfeiKBal
Pozor! 1 Pevci in pevska društva! I Pozor!
Edina razprodaja vseh vrst specijalnega
mavca (gipsa)
za celo kraljevino SHS tvornic: STANZ, KINDBERG, SEMMERING, SCHOTTWIEN, PUCHBERG, AUSEEWIESE etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun
KOSU KG«M, siiipina mana. Ijiii«, Zidovska ulita 1.
I
Tkalci pesmarica
 — za moški zbor; žepni izdiji 11X15 cm
Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „	2.	Ivan pl Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
„ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela.
„ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom.
5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
„ 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje.
„ 7. Anton Hajdrih: Pri oknu sva molče slonela. „ 8. Josip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila. „	9.	P. Hug. Satiner: Pogled v nedolžno oko.
, 10. P. Hug. Sattncr: Na planine I
Vsaka pesem stane iK;ii Iziodov ic K.
Številke 6, 7, 8 in 10 stanejo po 2 kroni, U izvodov 20 kron. Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
1
i
Koristilo Vam bo, _
če se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v „JUGOSLAVIJI“!
mmm
ml
mmm
e
Ustanovljena leta 1831.
ASS1CURAZI0NI GENERALI V TRSTU
(OISCMft ZAVAROVALNI
Generalni »step m Slovenilo v Ljubljani, Marliln m Sv.
1312
Patra cest® 2* ¥ lastnem domu.
7	»SpžaFM na ncslouiili pohištvu in blagu, Celinski VlCttl,	»Sled pf6Vai8llj8| pCŠ!?©Cil5© WCBl in zvonov N° ZiteiJenJ© m za doto
Zavaruje ,.0] ei p&žara na pc opj .» PDružba je izplačala za škode nad poldrugo miljardo kron. Premoženje družbe znaša preko 550 milijonov kron. —--------
Ustanovljena lota 1831.
v vseh mogočih sestavah.
m
BBMH
H
i
mmm
Odgovorni urednik: Dominik Čebin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.