Naročnina lisiu: —
Celo lélo . . K IO1— Pol leta . . . „ 5 — Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno. . .	„ 1*—
luna) Avstrije : -—-
Celo leto , .	„ 15-—
fosamezne številke —	10 vinarjev. ~
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin.. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust ---------------
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
f »radništvo in upravniitvo tuoroška ulica. 5. — Telefon
o^&triiS I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Naš podmorski čoln potopil dve laški vojni ladji.
Naše nove postojanke v Bukovim. — V Galiciji in Yoliniji za nas ugoden razvoj, dunu. — Turški vspehi v Kavkazu. — Grška pod detverosporazumovim jarmom.
Ameriki
Nemški vspeh pri Yer-Yoj8kina nevarnost v
P čoln potopil dve italijanski bojni
ladji.
Dunaj, 25. junija.
Dne 23. junija predpoldne je naš podmorski čoln v Otrantski morski ožini potopil križarko oblike „Principe Umberto“, ki jo je spremljal rušilec oblike „Foorche.“ Rušilec je zasledoval podmorski čoln z metanjem bomb; ko se je vrnil na mesto, kjer se je potopila križarka, ga je naš podmorski čoln tudi potopil.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 25, junija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
V	B n kovini so naše čete med K i m polu n g o m in j a k o b e n y j e m zavzele nove postojanke. Višine južno od kraja Berho-m e t in Vi z n i c o so naši izpraznili, ne da bi sovražnik na to kaj vplival.
Na g a 1 i š k i fronti navadno artilerijsko delovanje, severozahodno od T, a r n o p o 1 a tudi boji z minskimi metalci in ročnimi granatami.
Jugovzhodno od kraja Be reste ozko smo sovražne napaide odbili. Pri kraju H a 1 a t y n G o r-n j i smo z naskokom zavzeli višine pri Lipi, S o v r a- ž n i k je imel tukaj težke i z g u-b e na mrtvili. Zahodno od T o r o c i n a so vdrle naše čete v sovražno postojanko in so odbile več srditih sovražnih napadov.
Ob f'S’ t y rti na spodnji strani Sokula je položaj nespremenjen.
Italijansko bojišče.
Na primorski bojni črti so se nahajale naše postojanke med morjem in med goro Sabotin od časa do časa v živahnem artilerijskem ognju. Vzhodno od P o 1 ai č a je prišlo do bojev z ročnimi granatami.
Ponoči, so poskušali trije sovražni torpedni čolni in eden motorni čoln nenadoma napasti Piran; ko so pa naše obrežne baterije začele streljati, so sovražne lajdje zbežale.
Na koroški fronti je bilo bojno delovanje po od naših čet odbitih sovražnih napadihi na ozemlju P 1 ö c k e n omejeno na topovski ogenj,
V	Dolomitih se je v zatvornem ognju izjalovil italijanski napad na našo Rufred'd o - postojanko, Med B rento in A d i ž o je bilo bojno delovanje malenkostno;, posamezni sunki sovražnikovi so bili odbiti. Na ozemlju O r 11 e r j a se je izjalovil napad sovražnega oddelka pred Malim E iško g e 1 e.
Balkansko bojišče.
Mir.
Namestnik načelnika, generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
NajnoTejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 25. junija. .
Francosko bojišče.
Sovražno delovanje na ozemlju južno od prekopa La Bass e e notri do reke Somme je bilo tudi ponoči trajno živahno, sovražnik je obstreljeval s težkimi topovi Lens in predmestja ter je na ozemlju Bea u m o n t — Ham e l (severno od Alberta» metal brezvspešno dušljive pline na naše črte.
Levo od Može je bil sovražni ogenj proti večeru zlasti pri „M rive m mož u“ zelo srdit:. Zvečer so se tukaj vršila manjša, za nas vspešna pod-vzetja infanterije.
Na naših izhodno od 'Može pridobljenih novih postojankah so se vršili opetovani in hudi infanterr-ski boji, v katere je posegel na obeh straneh hud artilerijski ogenj. Vsi francoski poskusi so bili izjalovljeni, pri čemur je imel sovražnik zelo velike in krvave izgube, vrhutega smo še vjeli čez 200 sovražnih mož.
Vzhodno od Sai n t Die je bilo vsled sunka naše patrulje vjetih 15 Francozov.
Rusko bojišče.
Na severnem delu bojne črte je prišlo na več mestih do prask poizvedovalnih oddelkov, pri čemer je prišlo nekaj vjetnikov in plena v naše roke.
A r mada g e n e r a 1 a p 1. L i n s i n g e na Proti našemu napredujočemu napadu so ostali tudi včeraj močni ruski protisunki popolnoma brezvspeš-ni, zlasti na obeh straneh Z a t u r c e.
Južno ozemlja P 1 a s z e v k a (južnozahodno od Beresteczka) so bili s precejšnjimi močmi izvršeni sovražni napadi brez ostanka odbiti.
Pri armadi generala grofa B o t lihi e r nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče.
Položaj nespremenjen.
Italijanske zahteve Grčiji.
„Agenzia Stefani“ poroča iz Aten,- da je ministrski predsednik Zaimis poslanikom Francije, Rusije in Anglije dal zopet pismeno zagotovilo, da bo Grčija ugodiia' zahtevam, katere so ji stavile države dne 21. junija. V odgovoru italijanskemu poslaniku povdarja Zaimis, da bo grška vlada svojo armado zmanjšala na mirovno stanje. V tem so seveda vključene tudi čete v Severnem Epiru.< 'Ker se Zaimis ni nič ozrl na posebne zahteve Italije, naglaša „Corriere della Sera“, da naj Grčija nikakor ne pozabi, da bi Italija« v vprašanju južne Albanije mogla začeti z direktno učinkovito akcijo, Italija se zategadelj toliko briga za južno Albanije, ker je pomenljiva za ob-vlafdo krfskega kanala. 'Pa tudi četverosporazum se mora brigati za južno Albanijo, ker se na njo nanašajo pogodbe, ki so se med Bolgarijo in Grčijo najbrž sklenile nod vodstvom nemške diplomacije. Te pogodbe se morajo popolnoma odpraviti, ker bi sicer stališče zaveznikov v Grčiji ne bilo popolnoma zavarovano. Za to zahteva korist celega četverosporazu-ma. da se grška zasedba južne Albanije, ki se je le začasno dovolila, kakor hitro odpravi. Se le s tem, če bo Epir izpraznjen grških čet, bo Grčija popolnoma neškodljiva.
Pred YerduooiM Francozi izgubili
400.000	mož.
Kakor se iz Berna uradno poroča, kroži po švicarskih listih vest, da je višji francoski častnik izjavil, da so Francozi dosedaj pred Verdunom izgubili 400.000 mož. Povprečno pride na dan v bojih za Verdun do 5000 francoskih izgub.
Najnovejše Iz Amerike«
?	List „Times“ poroča iz Vašingtona, cla bo Wil-
son le tedaj predložil kongresu napoved vojske, če se trn dokazalo, da je odgovorni častnik Carranzi-stov namenoma prekršil mir. Wilson je prepis ameriške note Carranzi poslal, latinskim ameriškim državam pa v posebnem pismu baje izrazil upanje, da bo vojsko preprečil: noče namreč se vtikati v mehi-kanske notranje zadeve, temveč edino le varovati a-meriške kraje proti vpadu meliikanskili roparjev.. — List „Daily Telegraph“ pa poroča, da sta zastopnika srednjeameriških držav San Salvador in Costarica izjavila, da sp bosta ti državi v slučaju, da severno-1 ameriške čete vkorakajo v Mehiko, postavili nastran Mehike. Ameriški general Pershing poroča, da sta morda bila v bojih pri kraju Carrazal dva oddelka ameriške kavalerije potolčena. Vrnilo se je samo 7 jezdecev, ki pripovedujejo, da so jih Mehikanci zavratno napadli,
Turki se bližajo mestu Trapeeunt.
Najnovejše turško uradno poročilo pravi, da se turška ofenziva ob reki Coroh nadaljuje in da so Turki dne 23. junija zavzeli ruske postojanke, ki ležijo samo 25. oziroma 30 km južno od kraja Of in mesta Trapeeunt. Sovražnik se umika dalje proti severu in je izgubil ob Corohu do 200(7 mrtvih.
Dogodki na Grškem,
Četverosporazum je že od začetka vojske računal, da se bo Grška nahajala» v njegovih vrstah, V tem upanju je začel vojsko na Galipolju. A Grška ie navzlic vsem naporom Venizelosevim ostala nepristranska, Četverosporazum se je zaračuriil in moral svoje podjetje pred Carigradom likvidirati. Potem je prišel Solun na vrsto. Dokler Nemčija ni začela napadati Verduna, dokler torej ni bilo treba slehernega moža pred Verdunom, je bil četverosporazum hočeš nočeš z grško nepristranostjo zadovoljen. A Verdun rabi vedno več francoskih četiN in francosko bojišče izven Verduna vedno več angleških čet. Ladja za ladjo z moštvom se je vračala)’ v Marzelj. Angleško-francoska armada je začela kopneti kakor sneg. In ko so Bolgari zavzeli trdnjavo Rupel in ko se je dalo zagotovo izvedeti, da je nasprotna (nemško-bolgar-sko-turška.) armada pred Solunom do zadnjega gumba pripravljena za napadi, je četverosporazum, ki se tako rad hvalisa s svojo skrbjo za prostost majhnih narodov, položil svojo rabeljsko roko na Grčijo ter zahteval od nje demobilizacijo, odstop Skuludisovega ministrstva, odstop načelnika generalnega štaba Dus-manisa in nove volitve. Orožje, s katerim je rabelj nastopil, je bila blokada grške obalice.
Grški kralj se je vdal. Vsled blokade je pretil Grški naravnost glad. Za to je sprejel vse četvero-sporazumove zahteve, nakar je tudi ta omilil blokado. Novo ministrstvo je sestavil Zaimis, ki bo tudi vodil nove volitve.
Volilne priprave in volitve potrebujejo dobo d v e ii m e s c e V. V tem času boost a 1 a Grška brezdvomno še nepristranska. Kaj bode potem, se kajpada ne more reči. Kralj je očividno za nepristranost in bo za njo tudi pozneje. Ako zmaga pri volitvah Venizelos, bo imel kralj težko stališče, a,ko zmagajo zopet Venizelosovi nasprotniki, je grška nepristranost skoraj gotovo osigurajia, Sicer pa ]• najboljše, da nič ne prerokujemo, kajti v teku dvek mescev je v politiki vse mogoče.
Gršija se vdala.
Iz Pariza se dne 22. junija uradno poroča :
List „Agence Havas“ je dobil iz Aten poročilo, da je novi ministrski predsednik Zaimis obiskali francosko poslaništvo, kjer so bili zbrani poslamiki četverosporazumovih držav pri posvetovanju. Zaimis
je pedal v imenu kralja izjavo, da Grčija sprejme vse è e t ve r o s p o j' a z u m o v e zahteve. Te zahteve so: splošno razoroženje grške armade, razpust grške zbornice in takojšnji razpis novih volitev ter izmenjava policijskih uradnikov z uradniki, ki bi delovali sporazumno s četverosporazumom.
Novo grško ministrstvo.
Novo grško ministrstvo je sledeče sestavljeno: Zaimis, ministrski predsednik in minister zunanjih zadev; M„ Npgris, notranje zadeve -in promet:' general Callaris, vojni in mornariški minister; P, Ca,-lidas za narodno gospodarstvo; C. Lidoveikis za pouk; G. P. Rhallis za finance in Monierato za pravosodje. Novo ministrstvo je dne 22. junija priseglo. — Poslaniki četverosporazuma so priporočali svojim vladam, naj blokado opustijo.
Amerika in Mehika. •
MehikansKi general Carranza je, kakor poroča list „Newyork-Herald“, pripravljen, da se takoj prične z vojsko. Odredil je mobilizacijo Mehikancev in pričakuje, da se bo tudi Španija pridružila Mehikancem. Tudi Amerika je odredila mobilizacijo. Vsi A-merikanci, ki spadajo pod orožje, a se nahajajo v tujini, so vpoklicani, „Echo de Paris“ poroča, da je konzul Združenih držav v Veracruzu dobil navodilo, da naj gre na krov vojne ladje. Združene države nameravajo prositi Francijo, da bo njen zastopnik prevzel varstvo interesov podanikov Združenih držav v Veracruzu. V ameriških orožarnah je nastalo živahno gibanje. Divizija ameriških torpednih čolnov je odplula na morje, tudi ameriške oklopnjače križarijo v mehikanskih vodah. Londonski list „Times“ poroča iz Vašipgtona, da vojaške priprave dobro napredujejo. Ameriški general Funston zahteva za obmejno službo 60.000 mož milice. Domneva se, da bo [Amerika proglasila blokado Mehike, Radi slabih prometnih zvez je dovoz živil in vojnih potrebščin za armado generala Pershinga, ki že stoji na, mehikanskih tleh, zelo težaven. Četam posebno primanjkuje tobaka in kave.
Wilson, ki je nameraval te dni nastopiti svoj dopust, je istega odložil na poznejši čas.
Južnoameriške države proti Severni Ameriki.
List „Times“ poroča iz VašinSgtona, da je v južnoameriških državah radi nastopa Severne Amerike proti Mehiki nastala precejšnja nevolja proti Združenim državam. Splošno se smatra, da si hoče Severna Amerika Mehiko popolnoma podjarmiti.
Amerika se pripravlja z mrzlično naglico.
V ameriški zbornici so dne 28. junija enoglasno sprejeli predlog, da sme predsednik Wilson po ovojem mnenju v slučaju potrebe uvrstiti milico v navadno armado. Predsednik vojaškega odseka, Hay, je izjavil, da je fraka potreba že nastala. Vodja republikancev pa je izjavil, da se Amerika že nahaja v vojnem stanju z Mehiko, ker so se sovražnosti že pričele. Ameriški kongres je dovolil 5(7,000,000 dolarjev za mobilizacijo. Prebiranja se po celi državi vršijo z veliko naglico. V svoji noti Mehiki pravi Amerika, da imajo Združene države ’dovolj dokazov za neodkri-tosrčnost in nesposobnost mebi/kanske vlade. Da se napravi v pokrajinah ob mehikansko-tameriški meji mir in red, mora armada Združenih držav vkorakati v Mehiko,
General Carranza je odredil v Mehiki splošno mobilizacijo.
Pariška gospodarska k? nferenca.
Nadaljevanje gospodarske vojske po vojski.
O sklepih gospodarske konference, ki se je nedavno vršila v Parizu, je izšlo uradno poročilo. Ti sklepi so razdeljeni v tri oddelke.
Za čas vojne prepovedujejo zavezniki svojim podanikom in vsem prebivalcem na svojem ozemlju trgovino s prebivalci sovražnih držav, brez ozira na njih narodnost, dalje s sovražnimi državljani brez o-zira na njih bivališče in tretjič z osebami, družbami in trgovskimi hišami, ki stoje pod vplivom sovražnika. Zavezniki tudi prepovedujejo, da, iz sovražnikovih dežel ne sme nobeno blago v njihovo ozemlje in bodo odredbe proti oreskrbi sovražnih držav z živili izpopolnili in napravili enotno listo konterbajnjdnega Maga,
Prehodne določbe ra gospodarsko obnovitev določajo, da se zavezniki, ker je vojna vse trgovske pogodbe uničila, sedaj dogovorijo, da sovražniku ne bodo priznali prednostne klavzule za nekaj let. Hkrati sklenejo, da si bodo tekom teh let vzajemno čim bolj zagotovili izravnalne trge1' in si bodo ravno ta čas medsebojno pridržali korist svojih pomožnih virov. Končno sklenejo določiti čas, do katerega mora trgovina s sovražnikom stati pod popolnimi določbami in končno prepovedujejo na svojem ozemlju tujim podložnikom izvrševati industrije, ki so v zvezi z deželno brambo.
Trajne odredbe pa so: Takoj bodo odredili vse, da se osvobodijo vsake odvisnosti od sovražnih dr-
žav, Glede bistvenih surovin in fabrikatov, katere potrebujejo za pravilni razvoj svojega gospodarstva, se bojdo potrudili, da zvečajo pridelovanje po vseh svojih deželah in bodo storili vse, da olajšajo izmenjavo pridelkov in postavili bodo vse carinske in podobne določbe, ki naj zabranijo, da se sovražnik ne vrne v njihovo zemljo. Pripravili bodo tudi skupen sistem bolj posplošene zakonodaje glede patentov, tovarniških znamk, varstva in umetniških listin itd.
Na koncu teh sklepov stoji izjava: Ko zastopniki zavezniških vlad ugotavljajo, da so zavezniške sile v skupni hrambi proti sovražniku složne in da bodo v omenjenih zadevah vodile enotno gospodarsko politiko in ko priznavajo, da je učinkovitost te politike popolnoma odvisna spio od tega, če ti sklepi stolli jo takoj v veljavo, se zavežejo svojim vladam priporočiti, da takoj odredijo vse, kar je ^potrebno za popolno učinkovanje te politike in da si medsebojno poročajo o svojih odločitvah za dosego tega cilja.
Raško bojišče.
V Bukovini smo se umaknili proti Karpatom. Dne 22. junija so Rusi v dolini reke Ceremoš zavzeli mesto Kuty, a so bili drugi dan vrženi iz mesta vun. Južno od mesta Kuty so naše čete prostovoljno izpraznile višine pri Viznicu in Barhometu. Dne 23. in
24.	junija so se vršili boji pri Kimpolungu in Jako-benyìu v zahodnem kotu južne Bukovine. OR Strypi boji z menjajočimi se vspehi. V Voli ni j i so naši v prostoru severozahodno od Lucka začeli z ofenzivo, in so vrgli Ruse mestoma že nad 10 km nazaj. V severnem delu, kjer poveljuje Hindenburg, ni nikakih sprememb.
Rusi v Voliuiji v defenzivi.
Kakor smo že v petkovi „Straži“ poročali, je bila ruska ofenziva v Voliniji ustavljena. Rusi se severozahodno od Lucka nahajajo v defenzivi. Naša armada je v prostoru Brody—Gorohov—Kiselin—Styr —Kolki v sredi preteklega tedna prešla v ofenzivo. Posebno srditi boji se vršijo ob reki Stohod. Pri vasi Stohod so Rusi ob tamošnjem obmostju gonili veuno sveže čete v borbo. Celi sibirski polki so bili zaporedoma vrženi v bojni metež. Rusi so na vsak način hoteli izgubljene postojanke dobiti nazaj. Pri sibirskih stotnijah je padlo po 100 mož. Naši so cel bataljon uničili, poveljnika pa. vjeli.
Rusi korakajo proti mestu Kuty.
Rusi so dne 22. junija jugozahodno od Cerno-vic in južno od Kolomeje prodrli do mesta Kuty v’ dolini reke Ceremoš. Reka Ceremoš dela na zahodni strani mejo med Bukovino in Galicijo in se južno od Snyatina izliva v Dnjestr. Kuty leži na zahodnem bregu reke, kakih 60 km južnozahodno od Cernovic in 35 km južnovzhodno od Kolomeje.
Pri mestu Kimpolung v južni Bukovini so se dne 23. junija vršili srditi boji,, Kimpolung leži zahodno oid Gorahumore v dolini Moldave ob železnici Cernovice—Dornavatra, V dolini reke Ceremoš so naše čete zapodile sovražnika iz mesta Kuty, kjer se je prejšnji dan vgnjezdil.
Buška uradna poročila.
Dne 21. junija: Severno od Godomic ob Styru se najdalj ujejo hudi boji. Vas Gruziatyn je že večkrat menjala posestnika. Včeraj proti popoldne so vdrle naše čete v vas, vjele 11 častnikov in 400 mož tur včlenile 6 strojnih pušk. Hud sovražni ogenj nas je pa prisilil, da smo morali vas zapustiti. S srdito ijutostjo se je bojeval sovražnik v okolici vasi Voro-ezyn (8 km severnozahodno od Kiselina). V varstvu težke in lahke artilerije je opetovano napadal. Dne
20.	junija so napravili proti večeru naši polki hud napad in prisilili Nemce, da so se morali umakniti. Vplenili smo 9 strojnih pušic in vjeli vojake, ki pri padajo raznim polkom, V noči na 21. nas je sovražnik hudo napadel z močnimi silami v okolici vasi Rajnosto ob reki Stohod (23 km severnozahodno od Voroncyna). Prišlo jè do boja na nož. Nemci niso mogli vstrajati in so se spustili v beg. Ranjence so pustili v naših rokah in vjeli smo večje število sovražnih vojakov, ki še pa ni določeno. Do vročih bojev je prišlo na ozemlju pri Kiselinu, in dalje proti jugu. Np najskrajnejšem krilu so naše čete, zasledujoč sovražnika, prekoračile reko Seret. Celokupno število vjetnikov in plena armade generala Brusilova v času old 4. do 17. junija znaša: 3350 častnikov, 169.134 mož, 198 topov, 150 strojnih pušk, 189 metalcev min, 119 artilerijskih municijsicih vozov, 35 žarometov in številnega vojnega gradiva. Število vjetnikov in plena se je v bojih od dne 17. do dne 21, t. m. še zvišalo.
Dne 22,. junija: Pri Gruziatynu je napadal sovražnik v gostih vrstah, toda Ml je razpršen, in je pustil na bojišču veliko mrtvih in ranjenih. — Zahodno od Sokuìa ob Styru. je Ml s protinapadom odbit nemški napad. Vjeli smo okrog 600 mož in v-plenili nekaj stroinih pušk. Na tistem ozemlju je te-
žka sovražna artilerija hudo streljala, iz smeri pri Mylìsku, 8 km zahodno od Sokula. Pri krajih RajmL osto ob reki Stohod in južnozahodno od Svldnikh se nadaljujejo skrajno srditi boji. Vjeli smo 4 nemške častnike in 214 mož. To majhno število vjetih spri-čuje, da naše čete ne prizanašajo Nemcem, ker streljajo z razstrelilnimi kroglami. V Galiciji ob Strypi zahodno od Hajvorotnke so naše čete zavzele dele sovražnih jarkov. Naše najskrajnejše levo krilo prodira. Zavzeto je mesto Rada,ve, 37 km južno od Cernovic. Zasledujoč sovražnika smo vjeli 22 častnikov in 1000 mož, vplenili 3 strojne puške in 27 zabojev municije za strojne puške.
Dne 2 3, j u n i j a : Na celi fronti armad generala Brusilova krajevne praske, zlasti pri kraju Radzivilov. Sovražnik se ojačuje s četami $ francoske in italijanske fronte, V Bukovini napredujejo naši napadi. Zasedli smo Gorahumoro (31 km južno od Rajäavc), Stražo in Viznice pri mestu Kuty. Pri zasledovanju sovražnika, ki se umika v Karpate, smo» vjeli okrog 300 mož.
*’	Cilji i*uske ofenzive.
Ruski list „Rječ“, ki ima tesne zveze z ruskimi vojaškimi krogi, trdi, da ima sedanja ruska ofenziva sledeče cilje: 1, razbremenitev Italijanov; 2. odločitev v rumunsM politiki in 3. da se preprečijo večja, vojaška podvzetja Avstrije in Nemčije na Balkanu,
Ruska armadna skupina izgubila 70.000 mož.
Iz Stockholma se poroča, da je ruska armadna skupina Kolodin (v Voliniji) v prvih osmih dneh sedanje ofenzive izgubila 1500 višjih častnikov in krog
70.000	mož.
General Brusilov.
Generala Brusilova, vrhovnega poveljnika ruskih armad v Voliniji, v Galiciji in v Besarabiji, o-Iosuje berolinski list „Berliner Tlageblatt“ sledeče.
General Brusilov je srednje velikosti, okornega kretanja in nosi dolgo, sivo brado. Na obrazu se mu bere strogost in bistroumnost'. Ne občuje razen službeno z nobenim človekom, Nasprotno je pa bil njegov prednik in poveljnik v Galiciji, Radko Dimitriev, zelo uljuđen mož. Zahajal le prav rad v kavarne. A tudi z meščanskim prebivalstvom se je kaj rad raz-govarjal. Na opravičene pritožbe nevojaškega prebivalstva se je oziral in s kratkim poveljem odpravil marsikatero krivico. General Brusilov se pa le red-kokedaj prikaže med nevojaško prebivalstvo, le v mestu Jaslo se je nekolikokrat sprehajal zvečer po mestnih ulicah. Na častnike in vojaštvo izdaja kratka, toda jedrnata povelja. Napraan častnikom je strog in pravičen ter neprizanesljiv. V občevanju z vojaki-prostaki je ljubeznjiv. S strogimi odredbami je znal zabraniti prestopke, tatvine in ropanja vojakov, zlasti kozaških polkov. Težke poraze v lanskem poletju je znal spretno pripisati posledicam prednika Radko Dimitrijeva, Kljub porazom se je znal obdržati na krmilu, kar se ima zahvaliti velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, ki ga je vselej prav krepko zagovarjal pri carju. Tudi potem, ko je bil Nikolajevič odpoklican na kavkaško fronto, je ostal general Brusilov v carjevi milosti. Car Nikolaj ga je kar zaporedoma odlikoval s tem, da mu je poveril razna višja poveljstva. Ko je car imenoval generala Everta za poveljnika severne ruske fronte in generala Ivanova za poveljnika južne ruske fronte, je bilo poverjeno generalu Brusilovu vodstvo ruskega središča. Ko je pozneje bil odstavljen general Ruski in na njegovo mesto imenovan general Evert za vrhovnega poveljnika vseh ruskih armad, je ostal Brusilov poveljnik ruskega središča. Po ponesrečeni bitki, v začetku letošnjega leta je bil odstavljen general Ivanov in na njegovo mesto je Ml imenovan general Brusilov za vrhovnega poveljnika vseh ruskih .armad od Kolkija do rumunske meje. Postal je vrhovni poveljnik treh armad in sicer armajde generala Serbačeva na ozemlju pri Lucku, generala Saharova pri Tarnopolu in generala Lešickija v Besarabiji. S temi tremi armadami je začel dne 2, junija t, 1. z velikansko ofenzivo, ki mu pa do sedaj ni prinesla povsem zaželjenega v-speha.
Italijansko bojišče.
Na Doberdobski planoti topovski boji. Naši od-Mli napad na Mrzli Vrh. Sovražnik je poskusil z o-fenzivo nä koroški fronti pri Plöckeuu in Maljem Pa-
lu. Vsi -napadi odbiii. Na fronti v Dolomitih in na i-talijanških tleh (Asiago—Arsiero) manjši boji. Lahi obstreljujejo Asiago. V Ortlerskem gorovju blizu švicarske meje smo dosegli vspehe. Živahno so zadnje dni delovali naši zrakoplovci in podmorski čolni.
Napad na Benetke.
Dne 22. junija je naše pomorsko zračno brodo-vje napadlo italijanske postojanke pri Tržiču in je v-spešno metalo na nje bombe, V petek, dne 23. juniia zjutraj, pa .je oddelek pomorskih letal napadel Benetke. V utrdbi Nicolo, Alberoni, v plinarni, posebno pa v orožarni, na katere so letalci metali bombe, se je napravilo obilo škode. Nastalo je več močnih požarov. Letala so srdito obstreljevali, a brezvspešno in so se vsa nepoškodovana vrnila.
Dvoboji med našimi in laškimi zrakoplovci.
Naš zrakoplovec linijski poročnik B.anfield je dne 23, junija zvečer nad Trstom sestrelil sovražni hidroplan, ki je metal bombe na Trst. V zračnem boju je zmagal Avstrijec. Sovražno letalo „F* B. A. XII“, ki je pred Trstom padlo v možje, so spravili v Trst. OpazoValee-ItaLljan je bil mrtev. letalec-Fran-coz pa vjet.
Dne 24. junija zjutraj je oddelek našega zračnega brodovja vspešno metal bombe na železniški kolodvor in most v mestecu Ponte di Piave, kakor tudi na luko pri Gradežu. Most je bil štirikrat dobro zadet. Vsa letala) so se srečno vrnila. Uro pozneje je poročnik Banfield v tržaškem pristanišču zopet sestrelil veliko francosko letalo. Letalo je 4 km daleč od Gradeža padlo v morje. Pod varstvom sovražnih baterij se je posrečilo italijanskemu oklopnemu motornemu čolnu, da je spravil letalo na varno. Letalci pa so gotovo bili težko ranjeni,
Italijani napadajo.
Lahi so dne 22. junija napadali naše postojanke na Mrzlem Vrhu, ob koroški fronti (pri prelazu Blöcken), v Dolomitih in v prostoru pri kraju Primo-lano (severovzhodno od Asialga). Naši so kakor vselej tudi tokrat vse italijanske napade srečno odbili.
Blizu švicarske meje.
Naše čete so dne 22. junija v gorovju Ortler — blizu švicarske meje — zasedle več vrhov na obmejnem gorskem grebenu.
Tajiflstveue razstrelbe v italijanskem (glavnem stanu.
Iz Lugana se poroča, da sta se v glavnem stanu italijanskega kralja izvršili dve tajinstveni raz-strelbi. Več oseb je bilo ranjenih.
Francosko bojišče,
Nemci so s pridobitvijo utrdbe Thiaumont, ki jim je padla dne 23. junija v roke, pomaknili svojo fronto tako blizu Verduna, ,da so na izhodni strani Može od mesta oddaljeni le še 4 do 5 km. Hudi boji se vršijo tudi na desni strani Može za postojanko „Mrtvi mož.“
Utrdba Thiaumont zavzeta.
Nemci so dne 23. junija na izhodni strani reke Može zavzeli važno predverdunsko utrdbo Thiaumont in zasedli vas Fleury ter so tudi na, južni strani utrdbe Vaux pridobili ozemlja. Na tem. prostoru je bilo ta dan vjetih 2673 Francozov.
Thiaumont leži 2 km od utrdbe Douaumont na cesti V,aut®—Fleury. Utrdba je zgrajena na 800 m visokem grebenu. Thiaumont je ena najmočnejših trdnjavic pred Verdunom. Od Thianmonta do prvih ver-dunskih hiš je še samo 5 km.
Francoski general proti Angležem.
Fram cosici general Castehiau se je n apuana u-glednemu politiku izjavil, da potrebuje armadno vodstvo najmanj svežih 500.000 mož, ako hoče predreti nemško fronto. Francija pa nima toliko vojaštva na razpolago. Zato zahteva Francija teh pol milijona vojakov od Anglije in Rusije, Angleži pa se omejujejo na boj za postojanke. Angleži, izborni in hrabri za razno zabavo, hočejo v boju imeti odmor za kopanje in razne igre. Angleški vojaki zahtevajo navadno, da se hoj ob 5. uri prekine, da si morejo skuhati čaja. Rusija je doseda-j že poslala Franciji na pomoč 60.000 mož, ki so razpostavljeni med Verdunom in Angleži. Vršijo se pogajanja za nadaljno pošiljanje ruskega vojaštva na francosko fronto.
Pred Solunom.
Poroča se o večjem premikanju čet na obeli straneh. V prostoru med Bitoljem in Gevgjelijem se že vršijo spopadi. Glavna pozornost pa je sedaj obr-
njena na Grško. Cetverosporazum hoče na vsak način napraviti Grčijo neškodljivo. Preti pa nekak spor med Italijo in Grčijo, ker Italija zahteva, naj Grčija iz Epira umakne svoje čete.
Boji pri Ge vg jeli ju in Bitolju.
Tz Soluna poročajo o srditih bojih prednjih straž v prostoru med Gevgjelijem in Bitoljem. Poroča se tudi o zopetnem premikanju čet na tem delu bojišča. Letalci mečejo dan za dnevom na postojanke' četverosporazumove armade bombe. Artilerija deluje noč in dan.
Dopisnik lista „Secolo“ poroča, da so Bolgari pri Bitolju zbrali 60.000 mož. Po uradnih poročilih korakajo Bolgari proti prelazu Demirhisar.
Bolgari zasedli Dragotin.
Sofijski list „Mir“ poroča iz bolgarskega glavnega stana, da so Bolgari, ki so zasedli utrdbo Rupel, svoje prodiranje na grško ozemlje nadaljevali in so zasedli grško trdnjavico Dragotin (južnozahodno od Rupeia.) Zasedenje se je mirno izvršilo.
Turška bojišča.
Rusi so za svojo ofenzivo proti nani' odtegnili precej čet s k a v k a š k e g a bojišča. Istočasno kot Rusi proti naši fronti, so pričeli Turki ofenzivo proti zahodnemu delu kavkaške fronte. Dne 22. junija so Turki Ruse severno od reke Coroh v bajonetnem boju na 2000 m visokem gorskem grebenu porazili in zavzeli važne in dobroutrjene ruske postojanke, — Tudi v južni Perziji so Turki natepli Ruse in sicer na črti prelaz Partak—Semel.
Splošna cetverosporazumova ofenziva
General Brusilov se je baije izjavil, da je sedanja ruska ofenziva le začetek splošne četverosporazumove ofenzive, ki se bo kmalu pričela. Na čelu sveta, ki je sestavljen za vodstvo te ofenzive, stojijo generali Joffre, Brusilov, Robertson in Cadorna,
Bolgarsko sobranja.
Iz Sofije se uradno poroča, da je bolgarsko sobranje (državni zbor) za dne 28. junija sklicano k izrednemu zasedanju.
Politične vesti.
Jezikovna ravnopravnost v istrski deželni u-pravi, Istrska deželna, upravna komisija v Poreču je dne 12. t. m. sklenila, da se ravnopravnost deželnih jezikov v Istri, zajamčena s članom 19 državnega temeljnega zakona, izvede praktično v vseh deželnih i-strskih uradih. Vloge v hrvatskem jeziku se imajo reševati hrvatsko, uradnikom, ki še niso vešči hrvatskoga jezika, je dan rok leto dni, da se mu priuče. Pri poviševanju uradnikov se mora v prvi vrsti gledati na znanje deželnih jezikov. Ravnopravnost mora veljati tudi glede slovenskega jezika.
Kako bodo živeli v Nemčiji? „Berliner Tageblatt“ priobčuje pogovor s predsednikom urada za vojno prehrano, pl. Batockim, ki je naglašal, da je v gospodarskem načrtu za leto 1916-17 kaka sprememba cen za krušno žito izključeno. Hranitbeni urad se je pečal z vpeljavo državne mesne karte, kakor tudi z ustanovitvijo osrednjega urada za, mast. Kar se tiče pomanjkanja mesa, je rekel Batocki, da se nihati, da bi se v mescih julij in avgust popolnoma prepovedala vporaba mesa. Drugačno je pa vprašanje za mesec september, ker se še ne ve, ali se bo morala prepovedati vporaba in vživanje mesa za celi mesec, dokler ni sestavljen zanesljiv pregled čez novo žetev.
Tedenske néYice.
Vojni kurat Goleč močno ranjen. Na severnem bojišču je bil slovenski vojni kurat č. g, Januš Goleč težko ranjen v levo roko, Zadela ga je ruska granata. Nekaj časa je bil v bolnišnici v Miškolcu na O-grskem, odkoder je bil poslan v Maribor, kjer se sedaj zdravi v rezervni bolnišnici. Stanje se mu je že dokaj zboljšalo.
Iz odvetniške službe. Dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju, je sprejet med zagovornike pred vojaškimi sodišči.
Odliko var srednješolski učitelj. Nadporočnik in suplent na mariborski državni gimnaziji Ivan Le skošek je Bil odlikovan s Signum laudis, — Poročnik 26. domobranskega pešpolka, in učitelj v Petrovčah, Gustav Šilih, je bil odlikovan s Signum laudis.
801etni rojstni dan dvornega svetnika, viteza dr. Jagiča. V četrtek, dne 6. julija, bo obhajal dosmrtni član gosposke zbornice, profesor slovanske li-lologije na dunajskem vseučilišču, .dvorni svetnik dr vitez pl. Jagič, duševno in telesno čil, svoj 801etni rojstni dan. Učenjak je bSl rojen dne 6. julija 1836 v Varaždinu na Hrvaškem in je bil leta 1869 na vseučilišču v Lij slcern promoviran za doktorja filozofije in slovanske filologije. Leto pozneje je bil imenovan za izrednega profesorja na vseučilišču v Odesi, kjer je bil leta 1872 imenovan za profesorja primerjajočih jezikovnih znanosti. Leta 1874 je bil vpoklican v enako službo na vseučilišču v Berolinu. Sest' let pozneje je prišel Jagič v 'Petrograd, in leta 1886 je bil poklican na Dunaj. Na dunajskem vseučilišču j© ostal vneto delujoč učenjak do časa, ko je vsled svoje aka-demične starostne meje odstopil. -Dvorni svetnik dr. Jagič je častni doktor budimpeštanskega in krakovskega vseučilišča, član akademij znanosti na Dunaju, Zagrebu, Krakovu, Pragi, Berolinu, Monakovem, Budimpešti, Bukarešti in Sofiji. Ubenem je Jagič tudi častni član več drugih inozemskih učenjaških korporacij in imejitelj mnogih tu- in inozemskih visokih odlikovanj.
Iz poštne službe. Poštni adjunkt Karl Bruder v Mariboru je imenovan za poštarja v Studencih pri Mariboru.
Iz davčne službe. Davčni oficijaji Lattisi, Jer-še, Andrej Cizel, Karl Doleček in Jožef Heu so imenovani za davčne upravitelje.
j Voditelj. Izšel je 2. zvezek tega odličnega bogoslovnega Časopisa. Med razpravami se odlikujeta dr. Slavičeva „Ali več kot 400,0 let pred Kristusom?“ in dr. Kovačičeva „M. Jan Hus.“
„Cas.“ Znanstvena revija „Leonove družbe.“ Izšel je 4. zvezek s članki dž. Grudna o janzenizmu, dr. Mala o Freyerju, J. S. o karitativnem delovanju v bližnji bodočnosti in dr. Ušeničnika o večnostnem pomenu umetnosti. V „Obzorniku“ se nahajajo zanimive črtice in kritike, tako tudi o dr. Breznikovi slovnici.
Vojna razstava na Dunaju. Na Dunaju se bo dne 1. julija, ob 11. uri dopoldne, otvorila vojna razstava. Cesarjeva kabinetna pisarna je naznanila načelniku delovnega odseka vojne razstave na Dunaju, gosposkozborničnemu članu dvornemu svetniku vitezu pl. Vukoviču, da bo cesar pri otvoritvi zastopan po članu cesarske hiše. S tem je cesar pokazal, da polaga na to patriotično prireditev» veliko važnost. Razstava, je ustanovljena, da proslavi sijajne čine naše in zavezniških* armad v sedanji vojski.
Poizvedbe o ranjencih in vojnih v jetnikih. Ker se dogaja,jo slučaji, da se ponujajo nepoklicane osebe svojcem ranjenih ali vjetili avstriiških vojakov za poizvedovanje o ranjenih in vojnih vjetnikth, objavlja vodstvo avstrijskega Rdečega križa na Dunaju, VI., Dreihufeisengasse št. 4 in vodstvo skupnega poizvedovalnega, urasla za, vojne vjetnike, Dunaj, L, Fischhof št. 3, da nima nlihče drugi pravice dajati obvestil proti plačilu o ranjenih, oziroma o v-jetih avstrijskih vojakih, kakor imenovana urajda. O-menjena urasla dajala brezplačno zanesljiva) poročila o ranjenih in vjetih, dočim so tozadevne poizvedbe zasebnikov nezanesljive. Prepovedano je torej dajati proti plačilu obvestila svojcem ranjenih ali vjetih avstrijskih vojakov.
Obiskovanje bolnikov in ranjencev v bolnišnicah. Kakor smo že poročali, je notranje ministrstvo odredilo, da smejo privatne osebe bolnike ali ranjence v bolnišnicah obiskati le, ako imajo izkaz o cepljenju koz. V bolnišnicah, vojaških in drugih, se ta ukaz strogo izvršuje. Tako nam poroča prijatelj i/ Gradca, da pridejo ljudje iz Slov. Stajerja, n. pr. iz Slov. gor. in Savinjske doline, obiskat svojce v graške bolnišnice. Ker jim ni znano, da morajo imeti o-menjeiie izkaze, se jim vstop v bolnišnice zabrani. — Svetujemo torej vsakemu, ki hoče obiskati svojce v bolnišnicah, naj si preskrbi izkaz o cepljenju koz ali pa si da pri bližnjem zdravniku koze cepiti.
Zmagovalec pri Skagerraku. O zmagovalcih v veliki pomorski bitki, admiralih Scherni, (rojeu na {Jesenskem) in Hipperjju (Bavarec):, priobčujejo listi njih životopise in prinašajo odlomke njih dogodkov. V listu „Münchener Zeitung“ opisuje pisatelj Königbauer svoj obisk pri Sllelni materi podia.dmirala, Fr. Hippe rja, kateri je v veliki pomorski bitki poveljeval nemškemu poizvedovalnemu brodovju. V kraju Weil-heim imajo Hipperjevi stariši trgovino z železnino, katero po očetovi smrti vodi mati sama. Königebauer je pri svojem obisku v Weilheimu sledeče izvedel: V Hipperjevi hiši je vladal že od nekdaj 1 strah božji. Kuharica List, kii je 40 let služila pri Hipperjevih, je vzgojila vse štiri dečke namesto matere, ki je bila, preobložena s trgovskimi skrbmi, duhu prisrčne dobrotljivosti in pobožnosti. Vsak večer so morali dečki poklekniti in svojo pobožnost glasno opraviti. Od tega si je ajdmiral še današnji dan ohranil duha, ki zaupa, v Boga. In poln zaupanja v Boga, je sred divjajoče pomorske bitkje in morskim viha.rjem pod varstvom torpednih čolnov spremenil svojo prvo ladjo — kakor navdušeno pripovedujejo mornarji — ko je namreč brezžična postaja na prvi njegovi ladji odpovedala ter se je premestil na drugo ladjo. Kakor je Hipper neustrašen in drzen, tako je tudi vsak svoj čin imi manevriranju dobro in hladno prevdaril. A tudi med najstrašnejšo bitko se je njegova, tojilo čuteča človeška narava in njegov verski dulr vedno glo-
bokejše pokazal. Po nekem napadu na angleško obal je pisal admiral domov svoji materi: „Bogu in božji materi 'Mariji sem se na kolenih zahvalil za svojo srečno vrnitev.“ Mladi Hipper je bil živahen dečko. Königsbauer je pripovedoval celo vrsto njegovih veselih mladostnih dogodkov. Tudi za prenapeti uk mali Franček ni bil posebno vnet. Deček je po zimi rar je zidal snežene gradove, je prožil samostrele v zrak, ali je v poletju žvižgal v vrtu s ptiči, kakor za stavo, delal si iz jabolčnih cvetov svalčice ter je gojil kunce. Čemu bi se pa tudi moral kot učenec-odlič-njak toliko truditi, ko se je vendar tako lahko učil? Žal, da „ljuba mamica“ ni bila s Franceljnom vedno enih in istih misli in radi tega je prišlo, da je bodočemu admiralu mnogokrat napela hlačice, da lahkomiselnost ne bi pripeljala mladeniča do nesreče.
Zglasi,tev poštnih pomožnih uradnikov, Štajersko poštno ravnateljstvo javlja, da. se morajo zglasiti pri poštnem uradu bivališča vsi umirovljeni poštarji, poštni odpraviitelji, poštni adjunkti in oficijan-tje obojega spola, kakor tudi poštne oficijantinje in pomočnice, ki so vsled tega, ker so se omožile, izstopile iz poštne službe. Te osebe bodo proti plačilu za časa vojske zopet sprejete v poštno službo.
Za brzojavke vojnih vjetnikov, t. j. za brzojavke, ki jih pošiljajo v naši ali v sovražnikovi oblasti nahajajoči se vojni vjetniki, ali take, Id soma nje naslovljene, veljajo sledeče določbe: Sestavljene morajo biti ali v nemškem, ali ogrskem, francoskem, \-talijanskem, angleškem, kakor tudi ruskem ali srbskem jeziku. V ruskem ali srbskem jeziku sestavljene brzojavke je treba napisati z latinskimi črkami. V prometu z Italijo se morate pri brzojavkah na vojne jetnike v naslov, pri brzojavkah od vojnih vjetnikov pa v podpis obligatorno sprejeti besedi: „Prisonnier guerre“, ki sß zaračunate. Nedovoljeno je rabiti dogovorjene ali skrajšane naslove in podpise, tako tudi besede z domenjenim pomenom in šifre. Pristojbina znaša za brzojavke v Rusijo: od besede 39 vin., temeljna pristojbina 69 vin.; v Italijo: ojd besede 19 vin., temeljna pristojbina 60 vin. Poštna uprava ne more prevzeti jamstva za to, da sovražne dežele tudi sprejmejo in dostavijo brzojavke iz Avstrije, zato nima nihče pravice, zahtevati povračila dotičnih brzojavnih pristojbin.
Važna razsodba upravnega sodišča glede vojaških podpor. Upravno sodišče na Dunaju je izreklo te dni sledečo važno razsodbo glede vojaških podpor: Katarina Furlan ima majhno posestvo v Muravcih pri Ljutomeru. Na posestvu je vknjiženih dolgov 600 K Pred vojsko jo je podpiral njen sin, mizarski pomočnik, ki je služil na dan 2 K. Materi je pošiljal denar in tudi obleko. Ko je pa bil poklican v vojake, je izostala ta podpora. Mati njegova je prosila za vojaško podporo, toda. njena prošnja je bila vselej odbita z vtemeljitvijo, češ, da ni dokazano, v koliki meri je sin podpiral mater, ker mati ni imela nobenih dokazov v rokah. Mati se je pritožila na upravno sodišče, ki se je izreklo, da ima prosilka pravico do vojaške podpore, kajti sin jo je v istini podpiral, čeprav z majhnimi denarnimi zneski in z obleko, kar je znašalo mesečno okrog 1,0 KP Ker pa živi mati v skromnih razmerah, je bila pomoč, katero je dobivala mati od sina, za njene razmere velike važnosti in ima torej pravico do vojaške podpore-
Oblastvene odredbe zoper umazano literaturo. Štajersko cesarsko namestništvo je izdalo odlok' na vse okrajne politične oblasti, v katerem se zaukazu-je ukreniti vse potrebno in primerno zoper prodajo iii razpečavanje umazane literature. Prodajalnam papirja in knjig je prepovedano imeti v izložbenih osnih na ogled razne brošure in knjige, kojih vsebina je za mladino kvarljiva in pohujšljiva. V Nemčiji so Izdala razna vojaška generalna, poveljstva že davno tozadevno prepoved, da, šla so za korak še dalje ter celo določila stroge denarne globe zoper tozadevne prestopke. Upati je, da, Bodo tudi naše oblasti storite ta korak, da bo storjen konec razširjevanju uma?; > a literature, ki okuža in zastruplja našo mladino.
Gospodarske novice.
Obrestna mera pri naših posojilnicah. Iz vseh krajev Spodnjega Štajerja nam dohajajo poročila, da se je naš članek glede jednotne obrestne mere, katerega smo prinesli pred par mesci, splošno upošteval in da je zelo veliko posojilnic in sicer ne samo one, ki pripadajo k Zaidružni Zvezi v Ljubljani, temveč tudi mnogo takih, ki pripadajo k drugim zadružnim organizacijam, znižalo obrestne mere za vloge na 4% in da je upanje, da bodo najpozneje dne 1, januarja 1917 imele vse slovienske posojilnice na Slovenskem Štajerskem enotno obrestno mero. Upanje je, da bodo temu koraku sledili nadaljni koraki, ki bodo privedli k ednotnemu skupnemu delu vseh slovenskih zadrug.	j
V očigled žetvi. Za bližnji začetek žetvenih del je ministrstvo za poljedelstvo razposlalo vsem političnim oblastim okrožnico, kjer jih opozarja, na vse med vojno izdane odredbe v zagotovitev obdelovanja polja in žetvenih del ter jih poživlja, naj pravočasno ukrenejo vse potrebno, da se letošnja žetev do kraja spran vi. Posebno morajo politične okrajne oblasti paziti na to, da se žetvene komisije, kjer je to potrebno vsled odhojda posameznih članov, nemudoma na novo konstituirajo. začno s svojim delovanjem in da, kakor že doslej, požrtvovalno in vspešno izvršujejo zakonito naložene jim naloge v blaginjo skupnosti.
Svinj se ne bo rekviriralo. Neki siovenskošta-
jerski list je pretekli teden pisal, da se bo v kratkem času začelo rekvirirati tudi svinje. To je vzbudilo povsod, kjer se je izvedelo, veliko vznemirjenje in pojavili so se že tudi p r e k u p e i, ki so na podlagi te notice strašili ljudstvo in jim ponujali nižje cene, češ, sicer bo ti rekvirirano. Mi smo se o-Ornili na merodajno c. kr. oblast, kaj je n a t e j vesti r e s n i c n e g a, in povedalo se nam je, da niti ene besedice n e. Svinj se še sedaj ne misli r e k v i r ir a 11, Torej so ljudje lahko popolnoma mirni. Povjdaiyamo pa v pouk proti goljufivim prekupoem, da država vsako stvar, ki jo rekvirira, vsaj tako pošteno plača kot prekupci. Rekvirirati se ne pravi brez odškodnine odvzeti, ampak plačati in odvzeti! Kako Ra se namerava urediti dobava masti, o tem bo, kakor slišimo, natančneje poročal „Slovenski Gospodar,“
Nakupovanje živine po mesarjih ustavljeno. C. kr. mariborsko okrajno glavarstvo je z odlokom z dne 14. junija odredilo, da odslej ne sme v mariborskem okrajnem glavarstvu klavne živine nihče drugi nakupovati, nego nakupovalci ži vi 11 o-promet n ega zavoda. (Isto se je menda odredilo tudi v drugih glavarstvih.) Odslej morajo mesarji vso govejo živino, ki jo rabijo za svojo potrebo, dobavljati edino od živino-prometnega, zavoda. Župani smejo izdajati potne liste samo za klavno živino, ki so jo kupili nakupovalci živino-prometnega zavoda.
Kavine karte. Ministrska naredba določa, da s' sirova ali neprežgana kava ne bo oddajala. Kavice karte so veljavne za osem tednov in so vobče veli avne za 'A kg prežgane kave za osebo in za teden. Otroci, stari manj kakor štiri leta, nimajo pravice do kavinih kart. V mestili, trgih in industrijskih krajih smejo okrajne politične oblasti zvišati množino kavo in sicer na tri osminke kg za osebo za osem tednov, v posebnih okoliščinah celo do % kjg. Pravico do kavinih kart imajo samo tiste osebe^, ki nimajo v zalogi več kakor 1 kg kave za vsako "osebo, ne vštevši otrok, starih manj kakor štiri ieta.
Valorizacijska kava. Valorizacijska kava, katera pride pri oddaji kave po kavinih kartah najpo-prej v poštev, je brazilijska kava. Pred več leti jc brazilijska vlada, radi prebogate kavine letine kavo nakupila v velikih množinah in jo shranila, da. tako obdrži ceno ('cena =- valor) kavi na primerni višini. Špekulacija vlade se je dobro izplačala in tako bode sedaj prišla braziljska manjvredna bobova kava, ki pa je za sedanji čas zelo 'dobrodošla, v naše kraje.
Saharin mesto sladkorja. V Nemčiji bodo namesto sladkorja pri vkuhavanju sadja, napravi penečega vina, likerjev, raznih ekstraktov, pijače iz sadja in jagod, kisa, gorčice itd. smeli odslej rabiti tudi saharin, da se tako prihrani več pravega sladkorja. Ce bi se smelo rabiti to tvarino tudi za druge o-brtne s vrl ra, mora dati dovoljenje državni kancelar.
Sladkorne karte za vkuhavanje sadja. Na deželi se od dne 1. julija dobijo pri občinskih uradih tiskovine, Katere se morajo izpolniti, ako se hoče dobiti, sladkorne karte za vkuhavanje sadja. Tiskovine se lahko vpošljejo na okrajno glavarstvo v času od i. julija do 1, oktobra. Dotične sladkorne karte se dobijo na okrajnem glavarstvu.
Omejitev vporabe mesa. Izšla bo v najkrajšem času ministrska naredba, ki bo določala omejitev mesa, da se po možnosti štedi z mesom. V gostilnah, v hotelih in restavracijah bo dovoljeno oddajati gostom meso pripravljeno na dvojni način. Nadalje bo določeno v tednu pet dni, ob katerih bo prodaja, oziroma vporaba mesa prepovedana. Slično kakor v Nemčiji, nameravajo pozneje, če se bo izkazalo za potrebno, določiti mesne karte.;
Vporaba jajc za pijačo prepovedana. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša, da je prepovedana vporaba jajc pri izdelovanju pijač v gostilnah in v slaščičarnah. Tozadevne prestopke kaznuje politična ! oblast.
Olje iz črešnjevih koščic. Oblastva, opozarjajo, da dajo tudi črešnjeve koščice prav dobro olje, ki se uporablja zlasti z velikim vspehom pri izdelovanju mila. Torej zbirajte in shranjujte črešnjeve koščice, ker bodo oblasti v najkrajšem času določile cene za črešnjeve koščice in oznanile tudi mline, v katerih se bo izdelovalo olje iz črešnjevih koščic.
Primerne cene za zgodnji krompir. Mariborsko okrajno glavarstvo je določilo kot primerno ceno za, letošnji zgodnji krompir za 100 kg 20 K in sicer na železniški postaji, kjer se naklada, Ako pa. ima lastnik krompirja do železniške postaje več kot 5 km, se mu plača za 100 kg 20 K 50 v. Te primerne cene veljajo samo do 10. julija 1916.
Nove poštne znamke v Nemčiji. Ker so zvišali v Nemčiji poštne pristojbine, bo 'Nemčija izda-lai nove poštne znamke. Do preklica pa še ostanejo stare dosedanje poštne znamke v veljavi., Ko bodo tudi v Avstriji zvišali poštne pristojbine, bomo dobili tudi pri nas nove poštne znamke, ki se bodo glede oblike in barve bistveno razločevale od sedanjih.
Pošiljanje volne po pošti prepoveda.no. Poštno ravnateljstvo razglaša, da je prepovedano pošiljati v poštnih zavojih ovčjo volno in tudi takozvano umetno volno brez tozadevnega, dovoljenja trgovinskega ministrstva,
Pošiljanje tiskovin v inozemstvo omejeno. V Nemčijo je dovoljeno pošiljati vsakovrstne tiskovine, v ostale nepristranske države pa ni dovoljeno pošiljati zasebnih tiskovin, izvzeti so časopisi, kateri pa
JR
■ ■"lili lll—t <1	Il limili I ■■ I ■■UJI I IH	—P—————1——— —
morajo biti oddani na tistem poštnem uradu, kjer so bili tiskani. Nadalje je dovoljeno pošiljati v Bolgarijo in Turčijo imena in seznam domačih trgovskih podjetij in tvrdk.
Promet z zasebnimi poštnimi zavoji ustavljen. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je promet z zasebnimi poštnimi zavoji ustavljen na sledeče vojne poštne urade: Štev. 1—3, 29, 94, 105, 116, 116-2, 116-3, 164, 166, 171, 179, 182, 208, 209, 213, 214 in 350.
Razne novice,
Ce ptiči v poletju zmrzujejo. Kakor poroča „Linzer Voiksblatt“, se je zadnje dni opažalo, da je po vrtovih in travnikih na Gornjem Avstrijskem ležalo več mrtvih ptičev. Slabo, mrzlo-jmokrotno vreme, ki se je v noči od 16. na 17. junija tako poslabšalo, da je padla toplota na 2 (stopinji R, je povzročilo, da je mnogo mlađih ptičev, ki še niso popolnoma dora-stli, poginilo. Posebno mnogo je bilo mrtvih rudeče-repk, Tudi lastovkam, katere imajo letos slab zarod, je trda predla, Žuželke, s katerim se prehranijo, so tudi poginile. — Izredno hladno vreme v juniju niso imeli samo na Gornjem Avstrijskem, ampak tudi v naših krajih. Na višjih hribih in goralli, n. j>r. na Pohorju, je poginilo vsled trajno slabega vremena že mnogo ptičev-mladičev. Pa tudi mnogo čebelic je radi poleta v hladno in mokro naravo vzelo konec. Po nekod so kar celi roji poginili.
Cerkev zgorela. V Sinzlovu na Pomeranskem je zgorela do tal tamošnja župna cerkev, ki je bila ena najstarejših in zgodovinsko najvažnejših cerkev na Pomeranskem, Zgorela je tudi vsa cerkvena notranja uprava. Vzrok požara je bil pogrešek pri e-lekfričnem toku pri razsvetljavi notranjosti cerkve.
Nova Marconijeva iznajdba. Po- poročilih iz Londona se je posrečilo znanemu izumitelju Marconiju izumiti nov aparat, ki bo velikanske važnosti za plovbo na mgrju v meglenih dnevih in temnih nočeh. Odslej naprej bo izključeno, da bi v temni noči ali v meglenih dneh trčile skupaj dve ladji. Aparat ima o-bliko barometra in se bo nahajal na poveljnikovem mostovžu vsake ladje.
500 K za pol kile govedine. Debrečinsko sodišče je obsodilo tamošnjega mesarja Gj armati ja na 15 dni zapora in 200 K globe, ker je dokazano, da je prodajal meso dražje, kakor je 'dovoljeno. Zasačili so ga, ko je neki stranki prodajal pol kile govedine. A napravil je priziv in višje sodišče mu je izpremenilo zapor v denarno globo, Z vsemi stroški in globo skupno je plačal mesar 500 K.
Mož z jeklenim trebuhom. V poslednji številki lista „BurschenfechaitlJiche Blätter“ piše neki dijak: „Ker sem vedno trpel v trebuhu bolečine, odkar -sens bil mesca, oktobra 1914 ram.jen, so me naposled pregledali z Röntgenovimd žarki. Vspeh je bil popolnoma nepričakovan in edin svoje vrste: v trebuhu sb Vahaja še 17 nabojnih črepinj. Nekatere črepinje pa ùnajo velikost nohtov in so jako špičaste. Manjša, veličina ima velikost graha ali pa vžigalnih glavic. — kar je tudi več kakor dosti. Ce se črepinje vgnezdijoin sp po črevah ne premikajo, je že še, Ce pa začno uganjati burke in se kotalikajo po trebuhu, ,pa m tar ko karsibodi. Ali vse to mi le ne dela presilnih skrbi. Postavim se pa le med tovariši, da nima nobeden jeklenega trebuha, kakor ga. imam jaz.“
Dimi* t,-
Maribor. Svinjski sejmi v Mariboru prepovedani. Mariborski mestni magistral razglaša, da so odslej naprej do preklica prepovedani sobotni svinjski sejmi z živimi svinjami na mariborskem svinjskem sejmišču, ker so se pripetili slučaji nalezljive-svinjske bolezni.
Maribor. Na južnem bojišču je padel Leopold Vele, brat tukajšnjega mesarja, Rudolfa Vele. Pred dnevi je padel na italijanskem bojišču kadet Frane Krepek, sin tukajšnjega poštnega oidpraivitelja Franca Krepek. Zadel ga je strel v glavo pri naskoku na nekn višino na. italijanskih tleh.
Sv. Križ nri Mariboru, V nedeljo, dne 25. junija, je po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal g. Jožef Gartner, p. Id. Minklič, oče č, g. župnika na Planini, Franca Gartner. Pogreb bo v sredo, dne 28. junija.
Poljčane. Na železniški progi med Poljčanami in Slov. Bistrico je padel iz železniškega voza vojak Anton Horkat. Težko poškodovanega so spravili v celjsko vojaško bolnišnico,
Grobelno. Na železniški progi blizu predora Lipoglava se je vnelo sedem vagonov stisnjenega, sena. rSeno in vozovi so popolnoma zgoreli. Skoda je velika.
Konjice. Na italijanskem bojišču je padel praporščak in bivši tukajšnji stavbni mojster H. Evers. Padli je bil odlikovan z bronasto, s srebrno kolajno I. in II. razreda,
Celje. Stotnik 87. pešpolka v, Celju, Gustav Schmidi, je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim krilcem III. razreda z vojnim okraskom.
Celje. Sanitetni narednik Gustav Bauđok, *©* dom Celjan, je bil pred kratkim odlikovan s1 srebrnim zaslužnim križcem.
Gaberje pri Celju. V celovški vojaški bpinišnL ci je umrl vojak Alojzij Zupančič, doma iz Gaberja pri Celju, v starosti 20 let.