glaallo občinske konference SZDL Ijubljana center SKUPŠČINSKA PRILOGA Ljubljana, 7. 12. 1978 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana center 9. seja zbora združenega dela 9. seja zbora krajevnih skupnosti 9. seja družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v torek, 26: decembra 1978 ob 17. uri Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 9. sejo zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 26. decembra 1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 8. seje zbora 4. Obravnava predloga smernic za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v tetu 1979 5. Obravnava gradiva za pripravo prostorskega načrta območja občine Ljubljana Center 6. Obravnava predloga odloka o novelaciji zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« 7. Obravnava predloga odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali 8. Obravnava osnutka programa dela Skupščine občine Ljubljana Center za leto 1979 9. Obravnava osnutka poslovnika za delo Skupščine občine Ljubljana Center 10. Obravnava osnutka odloka o priznanjih občine Ljubljana Center 11. Obravnava informacije o urejanju, vzdrževanju in varstvu spominskih obeležij NOB v letu 1978 12. Obravnava predloga sklepa o uvedbi redne likvidacije počitniške zadruge ZDRAVJE v Ljubljani 13. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 9. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 14. Vprašanja delegatov. Ljub.jana.7.12.1978 PREDSEDN.K ZZD Marjan Likar, l.r. Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center , Vi)_ ,,.... SKLICUJEM 5^ ir 9. sejo zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 26. decembra 1978 ob 17. uri v banketni dvorani na MAGISTRATU, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji v <*¦**¦" r. • - DNEVNIRED: - . -.'... <..-*-• 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov .;" .'- 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 8. seje zbora 4. Obravnava predloga smernic za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-80 v letu 1979 5. Obravnava gradiva za pripravo prostorskega načrta območja občine Ljubljana Center 6."Obravnava predloga odloka o novelaciji zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« 7. Obravnava predloga odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali 8. Obravnava osnutka programa dela Skupščine občine Ljubljana Center za leto 1979 9. Obravnava osnutka poslovnika za delo Skupščine občine Ljubljana Center 10. Obravnava osnutka odloka o priznanjih občine Ljubljana Center 11. Obravnava informacije o urejanju, vzdrževanju in varstvu spominskih obeležij NOB v letu 1978 12. Obravnava predloga sklepa o uvedbi redne likvidacije počitniške zadruge ZDRAVJE v Ljubljani 13- Obravnava gradiva in določitev delegatov za 9. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 14. Vprašanja delegatov. Ljubljana,7.12.1978 * PREDSEDNIK ZBORA KS Niko Pogačar, l.r. Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center •-., . , ...,. ',,^v f.. . w ^.- SKLICUJEM 9. sejo družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 26. decem-bra 1978 ob 17. uri v sejni sobi Skupščine občine Ljubljana Center, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, soba 5/I. Predlagam naslednji ¦ ' DNEVNI RED: . " . , .,, 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 8. seje zbora 2. Obravnava predloga smernic za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1976-80 v letu 1979 3. Obravnava gradiva za pripravo prostorskega načrta območja občine Ljubljana Center 4. Obravnava osnutka programa dela Skupščine občine Ljubljana Center za leto 1979 5. Obravnava osnutka poslovnika za delo Skupščine občine Ljubljana Center 6. Obravnava osnutka odloka o priznanjih obeine Ljubljana Center 7. Obravnava informacije o urejanju, vzdrževanju in varstvu spominskih obeležij NOB v letu 1978 8. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 9. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 9. Vprašanja delegatov. ieacccoeeeeeeoeoeceocoosccaeoeoosccoeeooeceeoeoaeoeeoseosesaeeao^^ OBVESTILO DELEGATOM! Delegate vseh zborov Skupščine občine Ljubljana Center obveščamo, da z vabilom ža 9. sejo zborov občinske skupščine, ki bodo v torek, 26. decembra 1978 ob 17. uri, niso prejeli kompletnega gradiva. Delegati bodo prejeli kasneje naslednje gradivo: - zapisnike 8. seje zborov, - osnutek programa dela Skupščine občine Ljubljana Center za leto 1979 in - osnutek poslovnika za delo Skupščine občine Ljubljana Center. Sekratariat skupičine SMERNICE ZA URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANAOBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 V Jt - .v ¦ .¦» t ¦.-.-?¦:. .v ,* LETU 1979 \ ,.•¦.-¦ ^/ predlog V skladu z načelom kontinuiranega planiranja !n na podlagi 69. člena zakona o temeljih sistema družbe-nega planlranja in o družbenem planu Jugoslavije in 1. točke smernic in okvirov za ukrepanje pri uresniče-vanju družbenega plana občine vsebovanih v sred-njeročnem družbenem planu občtne Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 in ob upoštevanju ugotovitev anallze uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine v letih 1976-1978 in dogovora o osno-vah družbenega plana občfne Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 ter na podlagi statuta občine Ljubljana Center je Skupščlna občine LJubljana Cen-ter dne........sprejela SMERNICE ZA URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEOA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979 Za izvajanje temeljnih nalog pri uresničevanju ciljev, ki so opredeljeni s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 ter ob upoštevanju ključnih nalog, ki izhajajo \z ciljev, dogo-vorjenih v. družbenih planih Ljubljane in SR Slovenije kakor tudi, da bo omogočeno vsem nosilcem planira-nja, da pravočasno sprejmejo svoje lastne ukrepe za čim bolj dosledno izvajanje planskih nalog opredeljuje Skupščina občine Ljubljana Center vsem nosilcem družbenega planiranja na svojem območju v letu 1979 naslednje , _ _.. , osnovne usmeritve: ( , , _ - nadaljnji pospešeni razvoj samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov v združenem delu z intenziv-nejšim izvajanjem nalog za konkretno preobrazbo družbenoekonomskih osnov dohodkovnih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu in z dosle-dnim izvajanjem načel svobodne menjave dela kot podlage za pridobivanje dohodka delavcev v organiza-cijah združenega dela družbenih dejavnosti in delav-cev v skupnih službah delovnih in drugih organizacijah združenega dela, - uresničevanje nalog, ki so pomembne za dosledno izvajanje politike gospodarske stabilizacije in bodo omogočile doseganje dinamične gospodarske rasti s povečanjem akumulativne in reproduktivnesposobno-sti gospodarstva ob intenzivnejšem naraščanju pro-duktivnosti dela, boljšem izkoriščanju družbenih sred-stev in smotrnejši uporabi znanosti in tehnologije in z upoštevanjem razmerij razporeditve in uporabe druž-benega proizvoda in dohodka, ki so določena z druž-benim planom občine in dogovorjene v dogovoru o osnovah družbenega plana občine za obdobje 1976-1980; - določiti nosilce razvoja industrije vobčini in pove-čati učinkovitost investicijskih naložb s hkratnim us-klajenim in celovitim odločanjem delavcev o investici-jah v temeljni organizaciji združenega dela, ki je nosi-lec investicije skupno z delavci drugih organizacij združenega dela, ki so združili sredstva za konkretno investicijo; ... .„. . ... ... - pospeševati zunanjetrgovinsko menjavo s poveča-njem izvozne usmerjenosti in učinkoviteje razvijati višje oblike sodelovanja s tujino na dolgoročnih osno- v vah ob zmanjševanju uvozne odvisnosti z racionalnim nadomeščanjem z domačimi surovinami, reprodukcij-skim materialom in opremo; - hitreje uresničevati vsebinsko preobrazbo zunanje trgovine s celovitejšim analiziranjem že sklenjenih sa-moupravnih sporazumov o združevanju dela in sred-stev med zunanjetrgovinskimi organizacijami združe-nega dela in proizvodnjo ter z dopolnitvijo oziroma spremembami teh sporazumov ustrezneje določiti osnove za pridobivanje skupnega deviznega prihodka in dohodka, skupno planiranje, skupni riziko in skupne naložbe v širitev materialne osnove dela; - povečati produktivnost dela z modernizacijo te-hnoloških postopkov večjo uporabo znanja in hitrejšim prenosom raziskovalnih dosežkov v tekočo proizvod-njo in poslovanje z varčevalnimi ukrepi, izboljšanjem organiziranosti poslovanja in predvsem z boljšim in odgovornejšim odnosom do dela in večjo delovno dis-ciplino; - izpopolnjevati sistem nagrajevanja po delu (živem in minulem) z anatiziranjem sedanjih samoupravnih 'sporazumov o delitvi sredstev za osebr.e dohodke in skupno porabo v vseh organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in pri tem zagotoviti, da bodo sredstva za osebno porabo (OD in sklad skupne porabe) naraščala počasneje od rasti doseženega dohodka; - zagotoviti pogoje in se aktivno vključiti v priprave za izdelavo in sprejemanje planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje in dolgoročnih plan-skih dokumentov tako lastnih kot tudi planov in dogo-vorov o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti ki se bodo pripravljali in sprejemali z dosledno upo- , rabo novega sistema samoupravnega planiranja. V programe strokovne aktivnosti za pripravo planskih dokumentov bodo vključene naloge na področju razi-skovalnega dela kot potrebne osnove pri pripravi plan-skih dokumentov v vseh fazah; - doslednejše izvajanje ukrepov za zavarovanje zraka in varstvo okolja s takojšnjo izdelavo sanacijskih programov vseh večjih onesnaževalcev; - odgovornejše izvajanje družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju de-lavcev; - dosledno izvajanje sprejetih stališč in nalog na področju družbene samozaščite, Ijudske obrambe in varnosti in zagotovitev ustreznih materialnih pogojev v te namene; - nadaljnje utrjevanje krajevne samouprave s ciljem celovitega ustavnega uresničevanja vloge krajevnih skupnosti, da bodo lahko delovni Ijudje in občani celo-vito in neposredno uveljavljali svoje potrebe in inte-rese. Predvideni globalni kazalci razvoja v letu 1979 Z analizo izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine v prvih treh letih planskega obdobja smo ugotovili, da se predvidene poprečne stopnje rasti družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje, real-nega osebnega dohodka zaposlenih in sredstev za splošno porabo v občini realizirajo v skladu s postav-Ijenimi planskimi naiogami. Manj usklajeno pa so se v tem obdobju izvajale razvojne naloge na področju za-poslovanja, zunanjetrgovinske menjave, rasti produk-tivnosti dela in rasti sredstev za skupno porabo. Dinamičen gospodarski razvoj v letih 1977 in 1978 in ocena možnosti nadaljevanja dinamike tudi v letu 1979, kakor tudi napovedi o možnostih doseganja planirane rasti dohodka v organizacijah združenega dela v občini nam narekujejo naslednje okvire razvoja tudi v letu 1979: GLOBALNI KAZALCI RAZVOJA V LETU 1979* ___________________________________________realne stopnje rattl PLAN OCENA REALIZACIJE 1976-1980 1976-1978 PLAN (poprsčno letno) (poprečno letno) 1979 DRUŽBENI PROIZVOD 5,1 . 5,8 6,0 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA 5,4 6,4 6,5 ZAPOSLENOST 1,5 2,2 1,2 PRODUKTIVNOST 4,0 3,6 4,7 IZVOZ 16,0 11,0 18,0 UVOZ 8,0 6,7 8,0 REALNI OD ZAPOSLENEGA 3 3,6 3,2 SPLOŠNA PORABA (OBČ. PRORAČUN) 4,1 -4.3 največ5,0 SKUPNA PORABA (OBČ SIS)______________________: ¦'¦" • -• -. - Proizvodnja Obsega cca 30 proizvodnih delovnih organizacij s cca 6000 zaposlenimi in cca 85.000 m2 bruto etažne površine. Velikost delovnih organizacij se giblje od skoraj 1000 zaposlenih (Unis-Rog) do 10 in manj zapo-slenih. Analiza je pokazala, da vse proizvodne dejavnosti, razen Kartonažne tovarne, tiskarne m Pletenine ek-stenzivno izkoriščajo zemljišče, da je kvalifikacijska in izobrazbena struktura slaba, da proizvodnja ni kapi-talno intenzivna, da nima ene ali dveh razvojnih smeri, da nima rezervatovza nadaljnji razvoj in da je mestoma v vedno večjem nasprotju z obstoječim okoljem. Proizvodnja, posebej industrijska, je eden fenome-nov našega časa, je sinonim za visoko raven material-nega bogastva nekega mesta (regije), sinonim za so-cialno ravnotežje posebej v naši družbi, cilj razvoja mnogih nerazvitih območij ter osnova za številne so-dobne procese, npr.: urbanizacija, migracija, nastaja-nje prostorskih aglomeracij. Zato jo moramo gledati širše mestno in predvsem regionalno. Občina Center je značilno območje tkim. zelo ela-stične proizvodnje, ki se lahko prilagaja pogojem, ki veljajo znotraj strnjeno naseljenega območja. Ker želimo v strukturi delovnih mest na območju občine zadržati delovna mesta v proizvodnji in indu-striji, je potrebna preusmeritev obratov na obstoječih lokacijah v tehnološko sodobno proizvodnjo, kapitalno in prostorsko intenzivno in mora biti usklajena z obsto-ječim okoljem. * Da bi v prostorski delitvi dela in delovnihmest pravilno usmerjali proizvodnjo v območje občine, opredelju-jemo naslednje kriterije za izbor: Na območju občine je sprejemljiva naslednja proiz-vodnja: - tehnološko sodobna - ki ne potrebuje velikih površin in rezervatov za razvoj - ki lahko razvije tehnologijo vertikalno v več etaž - ki je brez emisij (dim, hrup, smrad) - ki ne povzroča večjega blagovnega in osebnega prometa - z visoko tehnološko in ekonomsko učinkovitostjo na zaposlenega in na enoto površine - ki ne potrebuje večjih količin energije in vode - ki izkorišča lokacijske prednosti tehnološkega po-vezovanja z obstoječimi dejavnostmi (Univerza, trgo-vina, poslovna dejavnost itd.) - ki je vsestransko sestavljiva in vključljiva v obsto-ječe okolje. Poslovna dejavnost Čeprav je poslovna dejavnost tipična za mestna sre-dišča, je koncentracija na teritoriju občine tolikšna, tj. cca 359.000 m2 in cca 35.000 delovnih mest, da se odpirajo mnoga vprašanja, posebej, ko gre za razmerja z ostalimitipičnimi dejavnostmi. V okviru poslovne dejavnosti moramo razlikovati: večje uprave delovnih organizacij od delov dejavnosti teh organizacij, ki imajo stik z javnostjo (npr. šalterji bank); pr ve lokacijsko niso vezane nujno na mestno središče, druge ga bogatijo. Ker je več kot 31% vseh javnih dejavnosti na teritoriju občine poslovna dejav-nost, je potrebno zavestno zaviranje nadaljnjega kopi-čenja te dejavnosti v osrednjem prostoru in načrtno usmerjanje v mesto in regijo. Vrsta potrjenih zazidalnih načrtov vsebuje večje kapacitete poslovnih površin, npr. CO 1-3 Bavarski dvor, CO 1-13 Ploščad Borisa Kraigherja itd. itd.). V luči teh ugotovitev je potrebna ponovna družbena preveritev teh programov. Zdravstvo, sociala Predvsem po zaslugi Kliničnega centra je to dejav-nost, ki je po moči med javnimi dejavnostmi na drugem mestu s cca 200.000 m2 zazidanih površin na cca 42,0 hektarih in cca 8000zaposlenimi (od tega samo KC čez 6000 zaposlenih) in deležem cca 17,6 med javnimi dejavnostmi. Klinični center dobiva dimenzije in funkcionalne po-daljške (npr. parkiranje, promet), ki motilno vplivajo na okolje. Tudi iz drugih funkcionalnih razlogov (prevelika koncentracija in velikost zdravstvene ustanove - dolge notranje poti, težka funkcionalna organizacija) in iz narodno obrambnih vidikov je potrebno ponovno pre-veriti dimenzijo, organizacijo in prostorsko razporedi-tev zdravstva. Potrebna je funkcionalna decentraliza-cija in dekoncentracija dejavnosti v mestu in regiji. Ti problemi se bodo brez dvoma še zaostrili, ko bodo zgrajene avtoceste in se bodo pojavila vprašanja dobre povezave in dostopnosti centra z regijo in republiko. Zdravstveni dom Center na ločeni lokaciji kot mestna institucija je prvi korak v tej smeri. ¦p_ .. . - » Srednje - visoko šolstvo *; ¦>'.- Univerza in srednje strokovno šotštvo je na območju občine močno prisotno in predstavlja po velikosti tretjo dejavnost med javnimi dejavnostmi s cca 175.000 m2 zazidalne površine in deležem cca 15,4%. Univerza in srednje šolstvo praviloma potrebujejo miren, neprometen, human ambient z rezervatom za bodoči razvoj, igrišči in zelenicami po normativih cca 25,0 m2 na učenca. Obe dejavnosti teh pogojev v gosto zazidanem obstoječem okolju občine nimataže danes in moramo že obstoječe stanje tako pri Univerzi kot pri srednjem šolstvu sanirati z decentralizacijo dejavnosti v mestu in regiji. Medtem, ko se je proces pri Univerzi s selitvijo eko-nomske fakultete za Bežigrad že začel in ga je treba pri i filozofski fakulteti, fakulteti za naravoslovje in tehnolo- ' gijo, Centralni tehnični knjižnici odločno nadaljevati, je potreben odločen premik v tej smeri pri srednjem šol-stvu, npr. pri Srednji ekonomski šoli in ostalih strokov-nih šolah. Trgovina, gostinstvo, turizem, usluge (servlsl) so značilne središčne dejavnosti, trgovina je celo ena 4 temeljnih mestotvornih dejavnosti. ! Trgovina je s cca 96.000 m2 zazidane površine in deležem 8,4% med javnimi dejavnostmi skoraj na zad-njem mestu (manj ima trenutno le kultura s cca 90.000 (n2 in deležem 7,9%, kar se bo s kulturnim centrom Ivan Cankar z dodatnimi 40000 m2 bistveno spreme-nilo). Pri trgovini lahko izluščimo naslednja vprašanja: - dovolj je veleblagovnic, razen v območju promet-nega središča, kjer je možno locirati 1-2 novi - drobne trgovine je sorazmerno premalo, tudi za sedanjo kupno moč, predvsem pa ni kvalitetno ustrezno diferencirana in razvita. - Ljubljana nima obljkovanega trgovskega središča oz. kvalitetnega vrha, ki je bil programiran na Ploščadi Borisa Kraigherja. Tudi v območju prometnega sredi-šča je možno obstoječo premajhno drobno trgovino-bistveno razširiti in obogatiti ponudbo. Turizma, gostinstva in uslug je skupaj cca 100.000 m2 z deležem 9,1% med javnimi dejavnostmi. Medtem, ko je hotelov v mestnem središču dovolj in ne bi smeli več večati kapacitet zaradi slabe dostopno-sti, hrupa, prometa in kopičenja dejavnosti. Potrebna je smotrna decentralizacija v mestu in regiji, predvsem ob novih obvoznih cestah in avtocestah. Gostinstvo je kvalitetno in žanrsko premalo diferen-cirano. Predvsem se čuti pomanjkanje gostinstva, ki služi prehrani med delovnim Časom. Servisna dejavnost vseh žanrov je močno deficitama tako v količini, obsegu, še bolj pa v kakovosti ponudbe. Potreben je zavzet družbeni program v tej smeri. VPRAŠANJA PROMETA Nobena druga dejavnost ni toliko posegla v podobo, utrip in človekovo počutje v osrednjem mestnem pro-storu kot nesluten razvoj prometa v zadnjih 20-letih. Žal so s količino promefa naraščale predvsem nega-tivne posledice prometa. Danes je naše mestno središče že v položaju, da dosežemo javne objekte in dejavnosti peš hitreje in lažje kot z motornim vozilom. Promet je postal v mest' nem središču in ostaljh središčih svoje lastno na-sprotje in nasprotrtik humanega razvoja. Ljubljanska vrata (ožina med Gradom in Rožnikom) so zgodovinsko križišče pomembnih evropskih poti iz Srednje Evrope na Balkan, iz Padske nižine v Panon-sko, na Jadran in obratno. Prometna vloga Ljubljanese v novejšem času še krepi, predvsem na področju turi-zma. Ce k temu dodamo zvezno, republiško, regio-nalno in notranjo mestno vlogo istih prometnih smeri, obenem pa upoštevamo geografske značilnosti (npr. Barje na jugu, vodovodne rezervate na severu, konfi-guracije terena in slabe geološke razmere) in zvezda-sto razporeditev mesta vzdolž istih prometnih poti, lahko izluščimo veliko pomembnost prometa kot ra-zvojnega vidika in faktorja naselja. Zvezdasta zasnova mesta, radialna naravnanost glavnih mestnih cest v ožino Ijubljanskih vrat, kjer se nahaja tudi mestno središče, odsotnost zmogljivih ob- voznih cest mestnega središča in mesta, razvoj motori-. zacije enak najrazvitejšim na tem področju, vse te okoliščine pripeljejo do spoznanja, da so na območju občine Center nakopičeni številni najtežji, najbolj za-pleteni in sestavljeni prometni problemi sodobnih mest. Prometni razvoj osrednjega prostora sploh ni sledil vsem tem posledicam, kar končno kaže tudi podatek, da je le 16% vseh urbaniziranih površin za ceste in pločnike, kar je izjemno malo. , Ceste območja občine so prometno funkcionalno nediferencirane, obvoznih cest z večjo kapaciteto ni (obvozna cesta mestnega središča, mestna obvozna cesta), nekatere ceste pa potekajo v popolnem na-sprotju z dejavnostjo, npr. Zaloška - Klinični center, Aškerčeva - Univerza, Titova cesta - mestno središče, Masarykova cesta, Trg OF - prometno središče, Res-Ijeva cesta - Poljanska cesta itd. Mestno središče in ostala središča je nujno razbre-meniti vsega zunanjega tranzitnega, razen notranjega ciljnega in izvornega prometa (Klinični center, Univer-zitetni center, prometni center). Potrebno je pospešiti gradnjo obvoznih cest mest-nega središča in ostalih središč, predvsem pa mestno obvozno cesto, ki bo učinkovito razbremenila mestno središče vsega zunanjega prometa. Potovanja na delo in z dela je potrebno preusmeriti v čim večji možni meri z individualnega prevoza na ko-lektivni prevoz. Za obiskovalce mestnega središča, del delavcev v mestnem središču in ostalih središčih in za domicilne prebivalce je potrebno zagotoviti parkirne kapacitete na mestih, ki omejujejo prometno obremenitev mest-nega središča, ostalih središč in bivalnih območij. V skladu s temi stališči je potrebno koncipirati funk-cionalno cestrio omrežje in prometno ureditev za teri-torij občine Center za srednjeročno in dolgoročno ob-dobje. Izgradnja cest po 10-letnem programu iz leta 1974 predstavlja seveda temelj, vendar ta program žal ne pomeni bistvene spremembe stanja, saj po tem pro-gramu gradimo ceste, ki bi jih morali graditi sproti z razvojem motorizacije in naselja pred 10, 15 in več leti. S to gradnjo bomo komaj nadomestili zamujeno na tem področju, medtem pa se bo promet še povečal. Motorni promet Na območju občine je registriranih 10.542 osebnih vozil, 1774 tovornih vozil in 41 avtobusov domicilnih prebivalcev, delovnih organizacij in ostalih. Preprost rzračun pokaže, da teoretično istočasno parkiranje leh vozil potrebuje z dovozi in izvozi cca 353.850 m* povr-šine ali 35,3 hektare, ali skoraj 1/10 urbaniziranih povr-šin (na nivoju terena). Brez dvoma je potrebno v kakršnikoli bodoči pro-metni ureditvi domicilnim vozilom zagotoviti prednost dostopnosti do objektov v vsakem času dneva. Notranji promet, ki ga povzročajo ta vozila nikakor ni problema-tičen, to dokazujejo bolj zunanja stanovanjska ob-močja občine kot npr. Prule, Poljane, Vodmat, del Tabora, kritičen pa je v vsem območju mestnega sredi-šča in na obrobju Kliničnega centra. Prometno stanje je kritično zaradi velikega števila voženj na delovna mesta, ki jih je cca 65.000, zaradi številnih obiskovalcev mestnega središča in ostalih središč in zaradi dejstva, da je centralno območje isto-časno tudi prehodno (tranzitno območje) za meddr-žavni, državni, republiški, regionalni, mestni in lokalni promet, za osebni in blagovni promet - vse skozi ozko grlo Ijubljanskih vrat. Mestni javni promet Mestni javni promet ima v Ljubljani že 75-letno tradi-cijo, saj se je razmah mesta po potresu opiral na mestni javni promet - tramvaj. Ko smo pred dvajsetimi leti tramvaj izločili, smo razvili avtobusni promet, ki je danes glavni in edini nosilec javnega prometa. Zani-mivo je dejstvo, da se ni mesto nikoli razvijalo s po-močjo radialnim cestam vzporedno položene želez-nice, ampak ji je dobesedno pokazalo hrbet in lice obrnilo na glavne mestne ceste. Nobenega dvoma ni, da je bila ukinitev tramvaja usodna odločitev, to pomeni, da smo ukinili sistem, ki je za velikost našega mesta ustrezen in običajen (do 500.000 prebivalcev). Območje mestnega središča je tudi za avtobusnj mestni javni promet tipično tranzitno območje, pose-bej Titova cesta, kjer se srečajo domala vse linije (23). Lokacije postajališč, frekvenca vozil, število potnikov, ostali promet in tranzitni karakter ceste, so pripeljale do popolnoma absurdnega stanja. Nekateri deli občine so nepokriti z mestnim javnim prometom (Resljeva, Prešernova). Prometno središče z železniško in avtobusno po-stajo (skupaj čez 100.000 potnikov/dan) in visokim deležem primestnega prometa (65%) na močno frek-ventirani tranzitni cesti V-Z je drugo kritično območje javnega in peš prometa obenem. Klinični center je tretje kritično območje, saj se na Zaloški mešajo notranji peš-promet centra, javni pro-met in ostali promet (osebni, blagovni). Sedanja vozila mestnega javnega prometa so velika in največja (krpani) neelastična in neprilagojena fizič-nim ¦ razmeram mestnega središča, hrupna, močno onesnažujejo zrak. Zaradi vsega navedenega je potrebno proučiti alter-nativne možnosti za ureditev in razvoj mestnega jav-nega prometa na območju občine, posebej v mestnem središču in ostalihsrediščih. Razumljivo je, da je to širše funkcionalno in prostorsko vprašanje in ga v okvirih občine ni možno rešiti. Pei promet Titova cesta, Čopova ul., Miklošičeva cesta, Trg OF, Zaloška cesta, Aškerčeva cesta, stari del mesta, tržnica so nekatere najbolj frekventirane ulice za pešpromet na območju občine. Tu presegajo dnevne obremenitve pešcev število 30.000. Vse te ulice ležijo v osrčju dejavnosti, ki so enkratne, skupne celotnemu mestu, regiji, republiki. Te dejavno- sti imajo veliko delovnih mest in pritegnejo še večje število obiskovalcev. V splošni prenatrpanosti mestnih središč z motor-nimi vozili in v splošni slabi dostopnosti in gospodar-skem, socialnem in ambientalnem nazadovanju mest-nih središč se ponovno odkriva elementarna moč, vre-dnost in pomen peš prometa za življenje, oživitev in vsestransko prenovo mestnih središč. Benetke in Du-brovnik, ki nista več samo vzora in dokaz, da je možno sodobno življenje naselja brez osebnega prometa, sta dala pobudo in idejo za oblikovanje sodobne prometne organizacije središč. V zadnjem desetletju se brezšte-vilna evropska mesta osvobajajo motornega prometa, proglašajo glavne mestne ulice za peščeve ulice in s tem oživljajo,humanizirajo in kultivirajo enega mestnih fenomenov. ' Peš-promet postaja nesporni nosilec funkcionalnih, vsebinskih in prometnih ureditev najbolj vitalnih delov in središč. Pešpromet postaja najbolj dragocen in ple-menit življenjski sok središč. V kateri razvojni fazi je Ijubljansko osrednje ob-močje.«Vsi izmerjeni kazalci kažejo, da smo še v fazi stopnjevanja osebnega prometa in njegovih posledic, da brez dvoma stopamo v krizno prometno obdobje, ko nas samo režimski, parcialni prometni ukrepi ne bodo več reševali, ampak le-ti nasprotja le še poglabljajo in zaostrujejo. V tem stanju je seveda razumljivo, da težko bolj celovito in jasno opredelimo vlogo in razvoj posa-mezne vrste prometa, ker je povezanost in soodvisnot tolikšna, da brez družbeno-teoretične, tehnično-funk-cionalne, socialno-ekonomske in prostorske osnoveto ni uresničljivo. Pešpromet je kljub pritiskom in dehumanizaciji, ki jih motorni promet postopoma in nekontrolirano izvaja, še vedno resnični in pravi nosilec utripa mestnega sredi-šča in ostalih središč v Ljubljani. Prostorsko je pešpro-met v neenakčvrednem in neenakopravnem položaju. Ideje o ukinitvi prometa v posameznih ulicah so sicer prisotne, vendar je njihovo uresničenje nedosledno, nepopolno (primer: Mestni trg, Stari trg). Namere, da uredimo Nazorjevo ulico, Čopovo ulico, Prešernov trg, Cankarjevo ulico v sodobne središčne površine za pešce so znanilke spoznanj o pravem obrazu motor-nega prometa, o novem kulturnem in humanem okolju, vendar je potreben odločen korak naprej v smeri pro-storskega povezovanja peščevih ulic v sistem, na kate-rem sloni celotna funkcionalna prometna in oblikovna zasnova mestnega in ostalih središč. Prometna zasnova osrednjega prostora torej mora temeljno izhajati predvsem iz skladne zasnove pešpro-meta z ostalimi vrstami, pri čemer je pešpromet nespo-ren nosilec, funkcionalno oprt predvsem na javni pro-met in na strateško locirane površine za parkiranje. Številčni, gospodarski, socialni, prostorski in pred-vsem prometni razvoj mesta terjajo, da vnesemo v promet družbene kriterije ter po njih razčlentmo po-men in vlogo posamezne vrste. Osebni promet, ki terja največje površine, ima večstranske siabe posledice ^predvsem pa grobo ruši socialno, ambientalno, funk-"cionalno in ekološko ravnotežje. Zato je bistveno, da na osnovi opredeljene družbene vrednosti in vloge posamezne vrste prometa izluščimo trden funkcionalni prostorski'sistem pešprometa. Mednarodne izkušnje na tem področju so bogate. Vrsta evropskih mest je v zadnjem desetletju prometno preuredila svoja središča v korist pešca, izločila ves tranzitni promet na rob, znotraj pa uredila umerjeno in omejeno dostopnost za osebni promet in dobro do-stopnost za javni promet. Seveda moramo biti pozorni, da so motivi peš uredi-tev v teh mestih nekoliko specifični, osnovani na po- trošniški miselnosti in podjetniških iriteresih. Vsociali-stični skupnosti mora biti motiv predvsem humanizem, urejanje kulturnega človekovega okolja, ki ga bogati in spodbuja in končno v Ljubljani posebej aktualen in poudarjen problem zdravega okolja in bolj funkcional-nega povezovanja Ijudi in središč različnih dejavnosti v zavestno organizirano prostorsko celoto. Seveda pa je tako obravnavanje pešprometa možno le, če postopoma izvedemo vrsto pogojnih ukrepov na področjih ostalega prometa kot skladen in povezan akcijski program. Parkiranje Parkirna politika je eden vplivnih vzvodov za obliko-vanje integriranega prometa. Stanje, kakršno vlada na teritoriju občine in posebej mestnega središča na po-dročju parkiranja je več ali manj posledica parcialnih postopnih ukrepov, ki tudi ob uvedbi prometnega re-žima 1976 in korekturah 1977 nimajo obeležja poveza-nega prometnega urejanja in dolgoročnih ciljev na tem področju. Analiza v letu 1978 je pokazala, da je v celoti spreme-njena, slika parkime politike kot jo je uvedel prometni režim 1976 in 1977. V prometnem režimu je bilo na teritoriju mestnega središča verificiranih cca 2500 par-kirnih mest, danes na istem teritoriju parkira 8560 vozil. Praktično so danes zasedene in izkoriščene prav vse možnosti za parkiranje na teritoriju mestnega središča in nekaterih drugih središč. Parkirne površine se ne-kontrolirano širijo in se stihijsko zajedajo v prometne, v peščeve, zelene in kakorkoli proste površine. Na območju občine imamo tri kategorije interesen-tov za parkirna mesta: - delavce na delovnih mestih - obiskovalce dejavnosti - domicilne prebivalce. Delavci na delovnih mestlh v občini so izredno šte-vilna kategorija, saj imamo v gospodarstvu 40.918 za-poslenih,v negospodarstvu 23.253, skupaj torej 64.181 zaposlenih. Računamo, da ta kategorija zaseda cca 6000-8000 parkirnih, ki so popolnoma neracionalno izkoriščena, saj imajo v osemurnem delavniku le 1-kratni obrat. Ta kategorija zaseda v glavnem parkirna mesta v tkim. notranjih površinah in na ulicah, kjer ima organizirane »divje« parkirne površine. Mednarodne izkušnje prometno razvitih mest kažejo, da ni racionalno, če ta kategorija parkira na območju ožjega mestnega središča, ampak vgaražnih kapacite-tah, na robu mestnega središča. Delovne organizacije so obvezne participirati pri izgradnji parkirnih kapaci-tet za delovna mesta na robu mestnega središča. V načelu so te kapacitete izven cest in ulic. Obiskovalci dejavnosti. Število obiskovalcev dejav-nosti ni ugotovljeno, vendar sklepamo, da je ta katego-rija izredno močna, posebej v popoldanski prometni konici. V dopoldanski konici obiskov funkcionalnih središč na območju občine prevladujejo poslovni in gostinski obiski, manj trgovski, v popoldanski konici pa nakupo-valni, zabavno-kulturni in ostali obiski. Privlačnost in dostopnost središč sta danes v nepo-sredni odvisnosti, zato moramo razvijati čim večjo do-stopnost dejavnosti z vsemi prometnimi sredstvi in načini, torej tudi z motornim prometom. Ker velik del tipičnih središčnih dejavnosti temelji na ponudbi in povpraševanju, na izboru, na specializirani dejavnosti v mestu, regijL ali republiki, na kvaliteti v kvantiteti, na izbranosti in enkratnosti dejavnosti, je dobra dostopnost za obiskovalce pogoj smotrnega in ekonomičnega obratovanja posameznega središča in središčne aglomeracije. Mednarodne izkušnje na tem področju kažejo, da je možno doseči zadovoljivo dostopnost središčnih de-javnosti tudi z motomimi vozili, če je delež obiskoval-cev z motornimi vozili okrog 35% (velja za mesto z okrog 300.000 prebivalci). Ta delež je možno doseči le z integriranim in konkurenčnim deležem ostalih vrst prometa. Prometno razvita mesta namenjajo ceste in ulice središč predvsem za obiskovalce dejavnosti s tem, da uravnavajo trajanje parkiranja z ustrezno pristojbino na časovno enoto. Največjo dostopnost središčnih de-javnosti za obiskovalce dosežemo, če omogočimo 8-10 kratni obrat vozil na posameznem parkirnem me-stu na dan. Praktična kapaciteta cest in ulic Ijubljanskega mest-nega središča znaša cca 2500 mest, torej lahko nudimo na dan optimalno kapaciteto 25.000 vozi! ali cca 37-50.000 obiskovalcem pri predpostavljeni (dobri)za-sedenosti posameznega vozila 1,5-2 osebi). Ukrepi v okviru pozitivne prometne in parkirnepolitikezasredi-šča morajo podpirati predvsem dobro dostopnost obi-skovalcev. Domlcilni prebivalci Območje občine in tudi mestnega središča sta v veliki meri tudi bivalni območji, saj prebiva na teritoriju občine cca 37.000 prebivalcev, na teritoriju mestnega središča pa okrog 16.500 prebivalcev. Domicilni prebivalci mestnega središča potrebujejo 3750 parkirnih mest, ostale občine pa še 4660 parkirnih mest (na 4,4 prebivalca občine osebno vozilo 1978 ali 21 ha). Potrebe po parkirnih mestih so značilno nočne in popoldanske, torej se le delno prekrivajo s potre-bami delavcev na delovnih mestih in obiskovalcev (predvsem popoldne). Domicilni prebivalci so funkcio-nalno in življenjsko vezani na mesto bivanja, zato imajo brez dvoma določeno prednost v dostopnosti do mesta bivanja pred delavci na delovnih mestih in obiskovalci. Le dve centralni krajevni skupnosti (KS Gradišče, KS Kolodvor) imata na svojem teritoriju javni garaži, ki bi ob pravilni parkirni politiki pokrivali velik del potreb domicilnih prebivalcev. Zajeti in združiti je potrebno vse interese stanovalcev in krajevnih skupnosti z osta-limi interesi v okviru združenega in skladnega prometa. Zaključek Prometno stanje in težnje na območju občine Center je krizno in kritično. Temeljita prenova tega območja, ki temelji na skladni povezani udeležbi vseh vrst pro-meta, združeni v družbeni akciji, oprti na trden vir financiranja, je akcija, ki lahko sedanje stanje in težnje postopoma v doglednem času spremeni. S tem pa so ustvarjeni pogoji za vzporedno funkcionalno, fizično, ekološko, ekonomsko in kulturno prenovo osrednjega prostora. VPRAŠANJA ŠPORTNO-REKREACIJSKIH POVRŠIN, PARKOV, ZELENIC Način sodobnega življenja in dela vse bolj zahteva široke možnosti človekovega udejstvovanja v prostem času. Šport in rekreacija danes predstavljata aktivno preventivno obliko skrbi za zdravje in obrambno spo-sobnost članov naše skupnosti. Obe dejavnosti zaradi specifičnih razvojnih in pro-storskih pogojev na območju občine nimata ustreznih razmer in možnosti. Občina Center je sicer v ostalih pogledih najbolj razvita občina v republiki, v pogledu možnosti za šport in rekreacijo občanov pa je prav gotovo na samem repu razvitosti. Le 0,13 mz notranjih (pokritih) športnih in rekreacij-skih površin na prebivalca, le 0,85 m2zunanjih igrišč in površin na prebivalca kažejo neverjetni primanjkljaj na tem področju. Po normativih TKS Ljubljana bi potrebo-vali 5,25 nr na osebo, od tega 4,0 m2 igrišč in ostalih športno-rekreacijskih površin in 1,25 m2 pokritih (no-tranjih) površin na osebo. Cca 37.000 prebivalcev ob-čine bi torej potrebovalo cca 193,250 m2 pokritih in odprtih površin, ima pa jih skupaj 36,340 m2. V speci-fičnih gosto zazidanih razmerah občine je seveda težko uresničiti normativ, ki velja za klasična in tipična stanovanjska območja. Tudi cilj, da uresničimo polo-vico ali celo samo tretjino normiranih površin je zaradi pomanjkanja prostora težko uresničljiv. Rešitev moramo iskati v večji izrabi obstoječih telo-vadnic in športno-rekreacijskih površin pri šolah. Šola lahko postane bolj kot je to danes, center telesne vzgoje za vse prebivalce v vseh življenjskih obdobjih. Pravilno bi bilo, da bi imela vsaka krajevna skupnost telesnokulturni objekt za splošno vadbo in rekreacijo, za igre z žogo, pokrit plavalni bazen in po možnosti vsaj minimalna zunanja športna igrišča in površine. Večje javne rekreacijske površine irt naprave za kra-jevne potrebe je možno predvideti na Rožniku, Gradu, Golovcu v skladu z načeli o varovanju obstoječega naravnega okolja. Seveda so zunanje površine v ra-merah sedanjega onesnaženega zraka, hrupnega in prometnega okolja v načelu nezdrave, torej je po-trebno tudi zaradi tega sanirati stanje. Zaradi specifične, tj. središčne vloge velikega dela občine, goste zazidanosti in prometa so tudi pogoji za obstoječe in nove zelene površine posebni in značilni. Teoretično razpolaga občina s ca. 125 hektari zele-nih in rekreacijskih površin Rožnika, Gradu in Golovca. Teoretično zaradi tega, ker so te površine javne, do-stopne in namenjene tudi ostalim občanom mesta, čeprav jih brez dvoma občani Centra najbolj izkori-ščajo in potrebujejo, ker so dobro dostopne in v nepo-sredni bližini. Skoraj 34 m2 zelenih in rekreacijskih površin na prebivalca kaže, da imajo prebivalci občine Center sorazmerno ugdden delež teh površin (norma-tiv 25-40 m2/preb.) in so glede tega na boljšem kot občani ostalih občin. Akutno in aktualno je le vpraša-nje sanacije, vzdrževanja, ureditve in dostopnosti teh dragocenih površin (biološko in fizično). Popolnoma drugačna je slika o zelenih površinah znotraj urbaniziranih površin. Javnih parkov in zelenic je na območju občine 195,000 m2 a\\ 5,29 m2 na prebi-valca, kaže, da imajo prebivalci občine Center sora-zmerno ugoden delež teh površin (normativ 25—40 m2/preb.) \n so glede tega na boljšem kot občani osta-lih občin. Akutno in aktualno je le vprašanje sanacije, vzdrževanja, ureditve in dostopnosti teh dragocenih površin (biološko in fizično). Popolnoma drugačna je slika o zelenih površinah znotraj urbaniziranih površin. Javnih parkov in zelenic je na območju občine 195,000 m2 ali 5,29 m2 na prebi-valca. Tu sicer ni normativa, vendar prostorska analiza odkriva, da večji predeli občine nimajo parkov, javnih zelenih površin, da so le-te nesistematično locirane. Na najboljšem sta KS Gradišče in Ajdovščina, kjer je histo-rični razvoj zavestno oblikoval parke in zelenice, na najslabšem pa KS Tabor, KS Kolodvor, KS Poljane in KS Stari Vodmat. V bodoče torej nikakor ne smemo zazidati vsakega m2 zemljišča, ampak moramo skrbno strateško in smotrno locirati večje krajevne javne parke, kar je tudi s stališča narodne obrambe (zakloni-šča) naravnih in vojnih katastrof nujno in funkcionalno. V sedanjih razmerah onesnaženega zraka, hrupa, v prometa so te površine lahko tudi nezdrave, torej tudi ta vidik terja odločno sanacijo stanja. VPRAŠANJA KAKOVOSTNEGA BIVALNEGAIN DELOVNEGA OKOLJA Vse bolj se zavedamo, da ta vprašanja niso Jočena, izolirana, ampak so integralna vprašanja, stopnje druž-benega in materialnega razvoja in stopnje družbene zavesti, ki tovrstna nasprotja v razvoju razrešuje. Zato na tem področju ni bolj in manj pomembnih vprašanj, niso smotrni in logični.nepovezani, posamezni ukrepi, ampak je smotrna pot zavestnega delovanja vseh ra-zvojnih vidikov v smeri boljšega bivalnega delovnega okolja. Fronta vidikov, ki delujejo v smeri opaznega in nezadržnega slabšanja človekovega okolja v osred-njem mestnem prostoru je izjemno široka. Zato mora vsak vidik prispevati svoj sorazmerni del v izboljšanju okolja, n. pr. čistoča mesta, prenova in vzdrževanje historičnih objektov in okolja, celostna ureditev pro-meta, nove gradnje in ureditve, toplifikacija območja, decentralizacija in dekoncentracija dejavnosti, obliko-vanje dogovorov o razvoju prostora in obnašanja v njem, izvajanje programov in politike itd. itd. Nedvo-mno gre za družbeni in prostorski humanizem, ki daje podporo in poleK vsem dogajanjem, ki razmere v pro-storu boljšajo in zavira ter onemogoča nasprotne sil-nice. Napori za zdravje, mir, humanizem morajo biti sesta-vina majhnega in večjega posega v prostor, morajo biti vodilo prenove obstoječega in novega, da bi mestni prostor postal kulturni prostor samoupravne družbe v najširšem pomenu besede, prostor, ki spodbuja osebno kulturo, pospešuje izmenjavo dobrin, vedenje, razvija kulturni odnos do skupnega materialnega in duhovnega sveta, preteklega in prihodnjega. Naš osrednji prostor mesta in posebej mestnega središča je v najnovejšem razvojnem obdobju izgubil humanizem, mir in pozitivno identiteto predvsem z visoko izrabo, neskladno višino objektov, odnosom le-teh do izročila, kopičenjem nejavnih dejavnosti, kopi-čenjem prometa in prometno prehodnostjo za medna-rodni državni, regionalni mestni in lokalni promet, s hrupom, onesnaženjem zraka, nekulturnim mestnim parterjem, nekulturnim in brezbrižnim odnosom prebi-valcev do vsega skupnega itd. itd. VPRAŠANJE ONESNAŽEVANJA ZRAKA, VPRAŠANJE HRUPA Občina Ljubljana Center je v celoti razvrščena v četrto območje po stopnji onesnaženosti zraka. Razlog za to so prevelike koncentracije CO-2 in škodljivih snovi iz izpušnih plinov avtomobilskega prometa, predvsem NO, CH, CO svinca in drugih. V poletnih mesecih se pojavljajo tudi fiziokemične reakcije, ki se kažejo v povečanih koncentracijah ozona. V zimskem obdobju je vzrok onesnaženja zraka po-leg prometa še kurjenje individualnih kurišč in manjših kotlarn na klasično gorivo (premog) in na kurilno olje. S programom priključenja objektov na vročevodno omrežje se stanje v tem oziru sicer postopoma izbolj-šuje, vendar mora program priključevanja preiti okvire podjetniških interesov in postati družbena akcija, ki bo v opredeljenem času zagotovila priključitev celotnega osrednjega prostora na vročevodno omrežje. Pri tem je potreben dogovor.s sosednjimi občinami, da ne bi zmanjševali rezultatov. Skladen razvojni program za bolj zdravo okojje je potreben zaradi specifične geografske situacije- lege mesta v kotlini z mnogimi dnevi brezvetrja in zaradi pogostega zimskega pojava inverzije, ko ta v spodnjih bolj hladnih plasteh kumulira in zadržuje vse škodljive emisije do stopnje, ki presežejo vse normative. To pa so dnevi ko osrednji prostor ima za življenje škodljiv, strupen zrak, torej je ogroženo zdravje človeka. Potrebno je izdelati skladen sanacijski načrt. Po kri-terijih čistega zraka bi morali promet kot celoto zmanj-šati na četrtino sedanjih količin in priključiti vse ob-jekte na vročevodno omrežje. Analiza obremenitev območja občine s hrupom kaže, da ravni hrupa na vseh primarnih ter sekundarnih mestnih cestah presegajo maksimalne dovoljene ravni hrupa podnevi (55 db/A) in ponoči (45 db/A) (Prešer-nova, Aškerčeva, Resljeva, Trg OF, Masarykova, Šmar-tinska, Njegoševa, Zaloška, Titova, Dalmatinova, Go-sposvetska, Komenskega, llirska, Karlovška, Roška, Šubičeva, Volfova, Ciril Metodova, Poljanska) pov-prečno za 10 decibelov. Ker pomeni polovično zmanj-šanje hrupa realno zmanjšanje za 3 decibele, je jasno za kakšne radikalne ukrepe gre iz tega naslova. Mnoga od teh območij so stanovanjska, delovna, zato je ogroženo zdravje, delovna sposobnost prebi-valcev, delavcev. Znano je, da pomeni polovično zmanjšanje hrupa realno zmanjšanje za 3 decibele. Iz naslova zdravega, mirnega tj. humanega okolja je potrebno radikalno zmanjšati količine prometa znotraj naselja, predvsem pa tam, kjer so nasprotja največja (n. pr. Zaloška -Bolnica, Aškerčeva - Univerza, Prešernova - stanova-nja, Resljeva - stanovanja, Titova - trgovsko središče itd. itd.)... Namesto zaključka Vprašanj, dilem, problemov je seveda še precej več, skušali smo izluščiti najbolj pereče, najbolj izmerjene, najbolj nesporne. Pričakujemo, da bo javna razprava o stanju prostorske problematike v občini preverila po-stavljena vprašanja, dileme, jih ustvarjalno dopolnila in razširila ter odločilno usmerila strokovno delo nasled-nje delovne faze v izdelavi prostorskega plana občine, ki naj bi bil v letu 1979 izdelan, dan v javno razpravo in družbeno verificiran. Iz obdobja skokovitega, večkrat neobvladanega ra- -zvoja v preteklosti z mnogimi nepredvidenimi in sla-bimi posledicami je po naši presoji smotrno posto-poma preiti na umirjen, vsestransko pretehtan prostor-ski razvoj območja občine v prihodnjem obdobju. Po-jem potrebne prenove se kaže širše, bolj celovito in naj ne zajame samo prostorsko in arhitekturno izročilo, ampak način mišljenja, gledanja, dela, zbiranja sred-stev, organizacijo in izvajanje povezanih, predhodno usklajenih razvojnih programov. GRADIVOSOVČASUODJANUARJADO ' SEPTEMBRA 1978 PRIPRAVILI: Delovna skupina Zavoda za družbeni razvoj Ljubljana TOZD Urbanizem Detovna skupina Zavoda za varstvo pri delu SRS Delovna skupina Metereološkega zavoda SRS Delovna skupina Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Obrazložitev: Prva urbanistična analiza prostora občine je bila narejena leta 1963. Tako imenovan Regulacijski načrt občine je poskušal ovrednotiti obstoječi in nakazati bodoči obseg, vsebino in prostorsko organizacijo ob-močja občine. Regulacijski načrt je služil kot vhodni podatek za oblikovanje Generalnega plana urbani-stičnega razvoja Ljubljane, potrjenega 1966. V letih 1970-71 je bil Izdelan podrobni prostorski načrt za območje občine, ki je podrobneje razgradil globalna izhodišča in cilje Generalnega plana iz leta 1966. Široka javna in strokovna razprava je dala to-liko nasprotujočih si predlogov in mnenj, da doku-ment ni bil sprejet. Vseeno pa je služil kot strokovna opora nadaljnjega urbanističnega dela. Leta 1978 smo tretjič začeli obdelovati urbanistično problematiko občine Ljubljana Center. Nalogo smo zastavili kot podrobni urbanistični načrt ali Regula-cijo. Vendar pa je tako delo zelo težavno, saj je temeljni dokument, na katerega bi se pri tem delu morali opreti, to je Generalni urbanistični plan, že tako zastarel, da ga ni več mogoče v polni meri upoštevati. Prostorska problematika občine Ljubljana Center je zelo specifična in zahteva temeljito analizo in pre-gled obstoječega, na več področjih že kritičnega sta-nja. Spoznanja o stanju v prostoru občine bodo morala biti preurejena in soočena široko na vseh ravneh, izato je nujno, da se prva faza analiza stanja že sedaj vključi v predpisano metodologijo za izdelavo pro-storskega plana občine, kot je bila aprila 1978 opre-deljena z odlokom republiškega sekretariata za urba-nizem. Analiza obstoječega stanja bo s svojimi kritičnimi ugotovitvami in zaključki služila kot strokovna osnova za pripravo prve faze prostorskega plana, to je za izdelavo elementov nosilcev planiranja. Prostorski plan, katerega prvo fazo imamo pred seboj, bo treba v delovnem procesu uskladiti s pro-storsko problematiko sosednjih občin, mesta in re-, gije. Rezultati analize obstoječega stanja kažejo, da bo imel prostorski razvoj občine Ljubljana Center velik vpliv na sosednje občine, saj trenutno kritično stanje ni mogoče reševati v okviru občinskih meja. Prostorski plan občine, bo v končni fazi vključen v prostorski plan mesta in v vse dokumente Ljubljana 2000. Kljub kritičnim ugotovitvam in nakazanim spre-membam urbanistične politike, pričujoči plan še ne bo vplival na izvajanje nalog, ki smo si jih zastavili v srednjeročnem planu do leta 1980, saj te naloge še sedaj skoraj v celoti izpolnjujemo. Lfubijana, december 1978 IZVRŠNISVET ODLOK O NOVELACIJI ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CO-1/8 »MAJDE VRHOVNIK« PREDLOO Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, it. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na..........seji zbora združenega dela..........in na..........seji zbora krajevnih skupnosti, dne..... .... sprejela ODLOK o novelaciji zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« Lčlen S tem odlokom se sprejme novelacija zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8, »Majde Vrhovnik«, ki obsega predel med Erjavčevo cesto, Gre-gorčičevo ulico, Gradiščem in Prešernovo cesto. 2. člen Novelacijo zazidalnega načrta za območje zazidal-nega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« je izdelal Ljub-Ijanski urbanistični zavod maja 1977 pod šifro projekta 1961. 3. člen Novelacija zazidalnega načrta za območje zazidal-nega otoka CO-1/8 »Majae Vrhovnik« obsega pro-gramski in tehnični del ter pravilnik za izvajanje zazi-dalnega načrta v smislu 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 4. člen Novelacija zazidalnega načrta za območje zazidal-nega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu skupščine Ljubljana Center, pri-stojnemu za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem, pri skupščini mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev 'novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je namera-vana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njego-vimi elementi. Potrdilo izda upravni organ občine Ljub-Ijana Center, pristojen za urbanizem. 6.člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ur-banistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljane. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« (Uradni list SRS 23/70). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA CENTER Števllka: Datum: Predsednik skupičine: Mlroslav Samardžija Obrazložitev Zavod za družbeni razvoj je v maju 1977 izdelal novelacijo zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/8 »Majde Vrhovnik«. IS je obravnaval osnutek novelacije zazidalnega načrta dne 19. 4.1978 in sprejel sklep o javni razgrni-tvi (Uradni list, SRS, št. 10/78). Javna razgrnitev je potekala od 25. 4.1978 do 25.5. 1978 v prostorih KS Gradišče. V vsklajevalnem postopku po razgrnitvi je bllo na pobudo krajanov in osnovne šole »Majde Vrhovnik« narejenih več sprememb, med katerimi so bfstvene: povečanje šolskih igrišč in zelenih javnlh površin z ohranitvijo objekta Erjavčeva 11 za potrebe šole, uki-nitev peš poti ob šoli in obenem zmanjšanje novega objekta ob Igriški ullci, občanom in šoli se nameni suterenski etaži, ki sta blll prej predvideni za parkira-nje. Osnovna šola »Majde Vrhovnik«, KS Gradlšče in krajani so se strln/ali s spremembami, še vedno pa so bili na zboru občanov 18. 9.1978 izraženi pomisleki o gradn|i poslovnostanovanjskega objekta na vogalu Igriške in Gregorčičeve. Odbor IS za prostorskoplaniranje in varstvo okolja, ki je obravnaval pripombe in spremembo zazidalnega načrta, se je s spremenjenim predlogom strinjal, glede novega objekta na vogalu Igriške in Gregorči-čeve pa je bil mnenja, da na tem mestu nek objekt mora biti, da zaključi niz objektov ob Igriški in pozida požarni zid. Dana pa je možnost, da se ob prfpravi dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove ta objekt zmanjša. Osnutek zazidalnega načrta s spremembami In mnenjem odbora je obravnaval izvršni svet dne 11. 10. 1978, ga podprl in predlagal skupščini v obrav-navo in sprejem. Na 7. seji, dne 16. novembra, sta oba zbora skup-ščine občine Ljubljana Center obravnavala osnutek zazidalnega načrta in ga sprejela. Na zboru krajevnih skupnosti je bilo v obravnavi podanih nekaj splošnih pripomb, ki v glavnem niso zadevale obravnavanega zazidalnega načrta in tudi niso terjale spremembe osnutka, so pa upoštevane v pravilniku. IS je na 27. seji dne 28.11.1978 obravnaval predlog odloka o novelaciji zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/8 »Majde Vrhovnik« in sprejel sklep, da predlog odloka predloži v obravnavo in sprejem ob-činski skupščini. Ljubljana, 28.11.1978 IZVRŠNISVET ¦ PRAVILNIK ZAIZVAJAN JE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNI OTOK CO-1/8 1. Osnove za formiranje urbanističnih pogojev in pravilnika 1.1. GUP - LUZ Glasnik 6/66 4. II. 66. 1.2. Regulacijski načrt območja občine Center, LUZ 67/70. 1.3. Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majda Vrhovnik« LUZ 1290/70; Odiok: Ur. list SRS št. XXVII/23 1.7. 1970. 1.4. Program KS Gradišče, LUZ proj. št. 1961/77. 2. Značaj območja, oblikovanje 2.1. Območje med Titovo, Prešernovo, Erjavčevo in Gregorčičevo je po GUP območje ožjega mestnega središča. Tu je potrebna pravilna izbira programa, če gre za novogradnje in ustrezno dopolnjevanje obstoje-čih funkcij. 2.2. Površine morajo biti optimalno izkoriščene, to je na stopnji humanega ravnovesja, struktur objektov in elementov eksteriernega prostora. 2.3. Območje je potrebno tretirati kljub njegovi pre-težno definirani vlogi (z obstoječimi objekti) kot inte-gralni del širšega območja mestnega središča. 2.4. V obravnavi območja in njegovih delov je treba zasledovati tako potrebe dosedanjih uporabnikov ob-jektov tega prostora kot tudi vlogo in pomen obstoje-čih dejavnosti v mestnem ali širšem merilu/ - v funkcionalnem oziru je predel treba obravnavati kot kompleksen, povezan organizem, v katerem se ( prepletajo najrazličnejše funkcije mestnega življenja in njegovih potreb - v prometnem oziru je treba zasledovati pregledno in dosledno diferenciranje peš in motornega prometa, - pri novogradnjah je treba zasledovati napredne gradbene metode in izvedbe, vendar v masi in merilu usklajeno z obstoječimi objekti; pri prenovitvenih po-segih, pa je potrebno za afiniteto do podedovanih kulturnih ter spomeniških struktur iskati rešitve, ki se kvalitetno enakovredno vraščajo in spajajo z obstoje-čimi gradbenimi masami. 3. Program in kapacitete: 3.1. CONA I. RAZVOJNO OBMOČJE IS SRS OBJEKTI: OBSTOJEČE: . '. , Objekt 1: " , ¦ ' ' - brutoetažnapovršina '' 7530 m2 - številozaposlenih -.. . ¦ ca 140 NOVO: a) 1A: nadzidava za eno etažo dvoriSčnega pasu obstoječega objekta 1 - tlorisne izmere nadzidave 11 x 51 m ..- bruto površina 560 m2 - številozaposlenih 37-56 b) 1B: nov objekt vzhodno od obstoječega z max. 7 etaž - tiorisne izmere objekta 25x81m - gabarit K + P + 4 + M - brutopovršinaobjekta 11.317 m2 - številozaposlenih 755-1132 Rekapitulacija: Skupnabrutoetažnapovršinaje 19.407 m2 Suteren: Suteren c) izraba suterena je dvonamenska: 39 PM oz. 1108 m2za zaklonišča. Funkcionalno zemljišče d) med obstoječim in novim objektom, t. j. nad sute-rensko etažo je ploščad reprezentančne in komunika-tivne funkcije. Program razvoja izvršnega sveta SRS povečuje funk-cionalno zemljišče IS SRS s 6564 m2 na 7945 m2. 3.2. CONA I!. PARKOVNE POVRŠINE: Z rušenjem dveh stanovanjskih vil (Erjavčeva 15-2 b in Gregorčičeva 18-2a) za potrebe nove stavbe IS SRS nastopi prostorska možnost vgraditve arheološkega muzeja na prostem v nove parkovne površine in uredi-tev dostopov do muzeja. Funkcionalno zemljišče parka 2660 m2. 3.3. CONA III. RAZVOJNO OBMOČJE OSNOVNE ŠOLE »MAJDE VRHOVNIK« Objekti: OBSTOJEČE: ¦ d . Objekt3: ¦ ¦ ..¦ . - - bruto etažna površina 4200 m2 - število učencev . 740 - število uslužbencev 40 NOVO: ¦ ¦¦:¦¦¦¦¦¦ a) notranje adaptacije obstoječega šolskega objekta (3) za prireditev na celodnovni pouk na površini 4200 m2 b) 3B: rekonstrukcija vhodne rampe in preureditev za garderobe ipd. 112 m2 c) kasnejša preureditev stanovanjskega objekta Er-javčeva 11 v šolske prostore 348 m2 Suteren: d) izraba prve kletne etaže v suterenu na površini šolskih igrišč, vključno povezava z objektom; program dopolnjen, za potrebe celodnevnega pouka šole: (ku-hinja, jedilnica, knjižnica, mala telovadnica itd.) - brutopovršina max. 1707 m2 Rekapitulacija: - skupna bruto etažna površina šolskih prostorov nad terenom je . 4660 m2 - kapaciteta celodnevne šole ' - 500 učencev - število uslužbencev .'• . . ca. 40 Funkclonalno zemljišče: Proste površine na prostoru sedanjega gradbišča se izrabijo e) za tri športna igrišča sledečih dimenzij: - rokometno igrišče 18x38m - košarka 14 x 26 m - odbojka 9 x 18 m Razpoložljiv prostor omogoča le takšne dispozicije igrišč, da sta igrišče odbojke in rokometa povezani v eno kontinuirano asfaltno ploskev v smeri sever-jug in da je igrišče košarke locirano prečno na rokometno igrišče. Prostorska rešitev omogoča sočasno igranje dveh skupin otrok pri treh različnih športnih igriščih. Šolska igrišča nimajo povsod normativno predpisanih varovalnih pasov, ker tega razpoložljiv prostor ne omo-goča. Del šolske površine vzhodno od igrišč je uporabljen za zvirala. To je prostor, ki je !e deloma ograjen in dopušča dostop in uporabo krajanom z otroki. Funk- . cionalno zemljišče šole z utrjenimi površinami meri 5261 m2. Kar je pri normativu 15 m2 na enega otroka premalo za 2239 m2. f) Program razvoja šolske dejavnosti predvideva spremembo namembnosti objekta Erjavčeva 11 iz sta-novanjske v šolsko. Pripadajoča garaža se ruši; prostor porušene garaže pa parkovno uredi. Funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše Erjavčeva 11meri 1741 m2 Rekapitulacija: končni program razvojaosnovnešole »MajdaVrhov-nik« povečuie funkcionalno zemljišče šole iz 4032 m2 na , 7002 m2 3.4. CONA IV. RA2VOJNO OBMOČJE STANOVANJ-SKEGA IN POSLOVNEGA OBJEKTA GREGORČIČE-VA-IGRIŠKA Objekti: OBSTOJEČE: Objekt 6. čista stanovanjska namembnost - bruto etažna površina 4234 m2 - število stanovanj ca. 46 - število prebivalcev ca. 111 NOVO: Citizacije obstoječega stanovanjskega fonda ni, zazidalni načrt predlaga le: a) 6A: preureditev mansardne stanovanjske etaže celot-nega objekta v normalne etaže na površini 995 m2 - pridobitev stanovanj 0 b) 6B: - možno nadzidavo nižjega dela stanovanjskega ob-jekta Erjavčeva 7 za 2 etaži; bruto etažna površina 132 m2 - število stanovanj 2 c) 6C: novogradnja prizidka poslovno stanovanj-skega objekta ob jugozahodni fasadi objekta igriška 4. - gabarit: P + 4 + M - funkcionalna raba P + 1 za javne dejavnosti in druge dejavnosti mest-nega ali krajevnega pomena: trgovina, poslovna dejav-nost (gostinstvo ni možno) 800 m2 3 etaže + M za stanovanjsko namembnost 1600 m2 Rekapitulaclja: skupnebrutoetažnepovršine 6766 m2 Suteren: d) program suterena je dvojen: - pod objektom 6C sta 1. in 2. kletna etaža pripada-joči funkcionalni površini objekta 6C; skupna bruto et. površina: 2 x 385 m2 770 m2 - pod 1. kletno etažo novih šolskih prostorov na površini šolskih športnih igrišč je predviden večna-menski program krajanov; max. povr. 1707 m2 Dostopnost te etaže je skozi objekt 6C Funkcionatne površine: e) proste površine se izrabijo za gospodarsko dvori-šče; funkcionalne zelene površine (otroško igrišče, po-čivališča), zelene parkovne površine in utrjeno peš površino (peščena pohodna ploskev) med Erjavčevo in Igriško za urgentna vozila. Ta površina se med fasado prizidka 6C in šolskimi športnimi igrišči izrabi za igro šolskih in krajevnih otrok, za postavitev rekonstruira-nega paviljona izpred šoie in za dostop krajanov v drugo kletno etažo. Program ureditve funkcionalnih površin stanovanj-skega objekta med Igriško in Erjavčevo povečuje funk-cionalne površine z 2392 m2 na 2945 m2. 3.5. CONA V: UREDITVENO OBMOČJE »DRAME« Funkcionalno zemljišče: I. faza ureditve eksteriera Drame še upošteva pro-metno prepustnost Igriške ulice, kar dopušča le uredi-tev na sedanji ploščadi. - ploščad med ševerno fasado Drame in Erjavčevo se zaradi perspektivne izrabe v suterenu le provizorno preuredi; - ploščad med zahodno fasado in Igriško utico je začetek eksterierne ureditve, kot bo pozneje realizi-rana preko celotne Igriške (prehodna parkovna plo-ščad, funkcionalno opremljena). Do prekvalifikacije Igriške v peš površino je preuredi-tev možna le znotraj obstoječe funkcionalne površine Drame. Funkcionalne površine Drame v izmeri 3297 m2 se v prvi fazi preureditve prostih površin ne spremeni. 3.6. CONA VI: UREDITVENO OBMOČJE STANO-VANJSKEGA OBJEKTA MED IGRIŠKO IN GRADIŠČEM (objekt za Dramo) Funkcionalno zemljišče: Programsko se obstoječe funkcionalno zemljišče v izmeri 3525 m2 obogati s preureditvijo gospodarskega dvorišča in vrtnega prostora za igro otrok. Površina bo zmanjšana na 3412 m2 zaradi ureditve hodnika za pešce vzdolž severne fasade tega objekta. 4. Horizontalni gabarlt: 4.1. - Podani so optimalni okviri tlorisne izrabe no-vih objektov ali prizidkov vis a vis »sosednjemu« ra-zvojnemu ali javnemu programu. - »Optimum« je usklajen z zazidalnimi linijami ob-stoječih objektov na skupnem razvojnem območju. - Znotraj nakazanih fizičnih okvirjev objektov je možno svobodno oblikovanje zasnove in arhitekture. V izjemnih primerih je dopustno zaradi utemeljenih razlogov preseči zazidalni okvir (pri tem se tlorisna masa ne sme povečati). Utemeljen razlog je le rešitev, ki teži za humanejšimi odnosi (sanitarni ali spomeni-ško-varstveni razlogi) znotraj ali med razvojnimi ob-močji. 4.2. - Pregled zazidalnosti po posameznih conah: Cona I Zazidane površine 4580 m2 Prostepovršine 3365 m2 Funkcional. zemlj. skupaj 7945 m2 Os novega objekta IS SRS 1B je vzporedna z grad-beno linijo IS SRS. Odmaknjena je 31 m od vzhodne fasade objekta IS SRS in ca. 30,5 m od najbolj izpostav-Ijene zahodne fasade OŠ Majde Vrhovnik; tlorisne izmere novega objekta IS SRS: pritličje max. 20 x 81 m nadstropja 25 x 81 m Zračni odmik med fasadami objektov je 18-18,5 m. Po dolžini je objekt zaključen v gradbeni liniji se-verne in južne fasade obstoječega objekta IS SRS. Cona II Zazidane površine 0 Proste površine (park) 2660 m2 Funkcionalno zemljišče 2660 m2 Cona III Zazidane površine (nad suterenom) 1106 m2 Proste površine 5896 m2 Funkcionalnozemljišče 7002 m2 Cona IV Zazidane površine 1447 m2 Tlorisne izmere objekta 24,5 m v smeri proti jugu; 14,0 m v smeri proti zahodu. V smeri proti vzhodu in zahodu je objekt zaključen z zazidalnimi linijami obsto-ječega stanovanjskega objekta Igriška-Erjavčeva. Pri-zidan objekt je vezan na fasado obstoječega objekta Igriška le po nadstropjih; pritličje je prehodno (2,5 m široka pasaža). Navedene dimenzije so maksimalni zazidalni okvirji objekta, dovoljeni so le odstopi v smislu zmanjševanja gabaritov. Proste površi ne 1498 m2 Funkcionalnozemljišče ' 2945 m2 Cona V . Zazidane površine , 1706 m2 Prostepovršine ' 1591 m2 Funkcionalnozemljišče - 3297 m2 Cona VI Zazidane površine ' ¦ ¦ 2316 m2 Proste površine 896 m2 Funkcionalnozemljišče 3412 m2 5 Vertikalni gabarit: 5.1. ISSRS: 1A: nadzidava je usklajena s H venca preostalega dela obstoječega objekta. Izravnana višina venca H = 16,75 m nad raščenim terenom ali 316,7; nivo nove ploščadi nad suterensko izrabo je usklajen z višino pritličja obstoječega objekta in znaša 1,10 m nad ra-ščenim terenom. Nivo tal kletne etaže je 1,53 m pod raščenim tere-nom. 1B: nov objekt IS SRS je višinsko usklajen z obstoje-čim objektom; H venca je 16,75 m ali 316,7 m; H max. (kota strehe mansarde) je 19,75 m ali 319,7 absolutne višine. 5.2. Vertikalni gabarit: stanovanjsko-poslovnega objekta Igriška-Gregorčičeva. 8A: preureditev mansarde na normalno fetažno višino zahteva dvig venca za ca. 140 m; H max. (sleme)je20,0 m; H venca je 19,20 m. 6B: nadzidava nižjega dela objekta Erjavčeva 4 za dve etaži. Konstr. višina 2,80 m max.: do izravnave z ostalim delom objekta. 6C: stanovanjsko-poslovni prizidek s 6 etažami nad terenom je lahko usklajen (ali nižji) od obstoječega objekta H max. (venca) je 20.00 m (318,80), H poda mansarde je 16,40 m. 6. Dušenje obstoječega zazid. fonda: 6.1. - Za potrebe realizacije razvojrvih programov skupnih prostorskih dejavnikov v CO-1/8 je potrebno odstraniti: - stanovanjski objekt Gregorčičeva 18; zazidane površine 245 m2 - bruto površine 424 m2 - stanovanjski objekt Erjavčeva 15; zazidane površine 264 m2; bruto površine 478 m2 - evt. garaže stanovanjskega objekta Erjavčeva 11; zazidane površine 91 m2, bruto površine 91 mz. Skupaj zazidane površine: 600 mz; bruto površine 993 m2. 6.2. Zazidalna izraba CO-1/8 (floax space index) FSI: - dosedanja pri 28.337/25.786 m2 = 1,09 - po programu 42.847/25.786 m2 = 1,70 7. Arhitektura objektov: Vse adaptacije in nadzidave so izvršene na spomeni-ško ščitenih objektih; posegi v te objekte naj bodo - ali usklajeni z arhitekturo obst. objekta (cona I) ali naj izražajo tendence visokokvalitetnega sodobnega obli-kovanja (cone IV) vse v skladu s soglasjem pristojne spomeniške službe in ZRMK pri nadzidavah in adapta-cijah. 8. Suterenska izraba: 8.1. Razpoložljiv prostor omogoča dve suterenski izrabi: - pri IS SRS, - pri stanovanjsko-poslovnem objektu -ob Igriški (6C), - Pri IS SRS suteren združuje dve funkciji: parkirne površine (35 PM) in zaklonišča (1108 m2 površine). - Pri objektu 6C (stanovanjsko-poslovni prizidek ob Igriški) je suteren izrabljen v dveh etažah; prva etaža 440 m2 + m2 (skupaj m2) kot funkcionalna povezava s šolskim objektom je namenjena potrebam osnovne šole Majde Vrhovnik; druga etaža 440 m2 je namenjena . za potrebe krajanov (skupni družabni, rekreacijski idr. prostori). Opomba: v kolikor bo Oš Majde Vrhovnik pred iz-gradnjo objekta 6C potrebovala suterensko etažo tega objekta, je potrebno na njeno pobudo izdelati projekt za celoten objekt. (V izogib statičnih in konstruktivnih neusklajenosti suterenske etaže z nadzidanim objek-tom). 9. Zaklanjenje prebivalstva: 9.1. Velja pravilnik, ki izvira iz načrta objektov za zaklanjanje prebivalstva (območje meatnega središča), LUZ, št. proj. 2077/76. Po tem projektu: - potrebuje IS SRS 4 bokse po 200 m2 = 800 m2 za ca. 800 preb.; - suteren pri IS SRS ima tlorisno površino 1108 m2, - potrebuje OŠ Majde Vrhovnik in del stanovanj-skega naselja Ferantov vrt 4 bokse po 200 m2 = 800 m2 za 800 preb. Obe suterenski etaži deloma prekoračujeta preraču-nano kvadraturo; dispozicija zaklonišč po etažah se rešuje z glavnim projektom prizidka. 10. Proste zelene površine: 10.1. Znotraj prostih površin naj bo letoliko utrjenih in tlakovanih, kolikor to zahteva funkcioniranje mi-kroambienta; ostalo so zelene površine. a) pri srednjeročnem programu se zelene površine povečajo za 100 m2 - povečanje zelenih površin pri dolgoročnem programu bo večje še za ca. 500 m2, b) obvezna je ohranitev vseh dreves, ki so valorizi-rana na A in B kategorijo (list št. 12) in parka ob stan. hiši Erjavčeva 11, c) ohraniti je obstoječe drevorede; vzdolž Prešer-nove, južno od športnega igrišča OŠ (vzdolž Erjav-čeve); urediti je nove drevorede: - vzdolž vzhodne fasade IS SRS (objekt 1), - vzdolž zahodne fasade telovadnice OŠ Majde Vr-hovnik (pešpot k Arheološkemu muzeju), - med Gregorčičevo in športnimi igrišči, - vzdolž fasad stanovanjskega objekta 6 (ob Erjav-čevi in Igriški), - vzdolž Erjavčeve, vis a vis Drame, - vzdolž zahodnega dela fasade »objekta za Dramo«, d) v okvir zelenih površin prištevamo tudi utrjene površine nad suterensko izrabo, ki so hortikulturno bogato zasajene in zasejane s travo (IS SRS), ter horti-kulturno zasajeno prehodne funkcionalne ploščadi (Drama), e) večja utrjena površina nastaja pred vzhodno fa-sado OS Majde Vrhovnik, to so asfaltirana športna igrišča po podatkih poglavja program in kapaciteteza cono III. Tem površinam je dopustno asfaltirati obodni varovalni pas do 3 m, če to dopušča razpoložljiv pro-stor. Sicer bo potrebno uporabo igrišč prilagoditi pro-storskim možnostim. 10.2. Ostali pogoji: a) zelene površine ne smejo biti ograjene (razen obstoječi vrt na južni strani »objekta za Dramo« in športna igrišča šole (postavljena mrežna ograja izpod stan. hiše Gregorčičeva 18), b) vzdrževalec zelenih površin je uporabnik tistega funkcionalnega zemljišča, na katerem zelene površine so, c) za proste površine je izdelati ureditveni in horti-kulturni načrt v skladu s pravilnikom A in B tega zazi-dalnega načrta. Hortikulturni načrti morajobiti izdelani v skladu s pristojno spomeniško službo. 11. Pešpromet, dostopi: 11.1. Novelacija zazidalnega načrta izraža težnjo po »transportnosti« zazidalnega otoka CO-1/8 s pešče-vimi komunikacijami v smeri sever-jug. Vzpostavljena sta dva prehoda Erjavčeva-Gregorčičeva: - cona II. (med OS in OŠ Majde Vrhovnik): dve peškomunikaciji na nivoju raščenega terena in »sute-rena« muzeja; ena peškomunikacija vzdolž vzhodne fasade novega objekta IS SRS na nivoju ploščadi 1,10 m nad raščenim terenom 298,06 oz. 2,63 m nad »sute-renom« muzeja. Mikroambientalno nosi pešprehod svoj program v Arheološkem muzeju na prostem. Pro-storsko gledano. ima istosmerno nadaljevanje v plo- ščadi Trga revolucije (vzhodno ali zahodno od kultur-nega objekta Ivana Cankarja), - med conami III in IV jeprovizornourejen prehod; to je peščena pot širine 2,5 m, ki se vzdolž svojega poteka priključuje programom eksterierov sosednjih objektov. Ima vlogo interne funkcionalne komunikacije (šolski otroci, stanovalci \z stanovanjskega objekta ob Igriški in Erjavčevi, starejši občani \z KS). Ob nujnih situacijah služi za urgentni promet. - Igriška postane šele v dolgoročnem programu osrednja peš prometna žila z navezavo na spremljajoče programe sličnih objektov. Dotlej ostaja njena vloga enosmerna cesta s hodniki takšna kot je sedaj. Dostopi do obstoječih objektov se ne spremene. Novi objekti imajo sledeče dostope: - nov objekt IS SRS 1B: iz komunikativne pešpoti (nad suterenom med tem in novim objektom), - suteren OŠ Majde Vrhovnik: skozi preurejeno vho-dno rampo: 3B v šolo M. Vrhovnik, - v stanovanjski del objekta 6C ob Igriški: iz pasaže med tem in obstoječim objektom ob Igriški, - v poslovni del objekta 6C in v II. kletno etažo pod novim suterenskim programom OŠ M. Vrhovnik: \z skupnega dvoriščnega prostora šole in na južni strani objekta 6C. 12. Motorni In urgentnl promet: 12.1. V srednjeročnem programu se kategorizacija obrobnih prometnih žil ne spremeni; Erjavčeva, Gre-gorčičeva, Prešernova ter Igriška so tretirane kot in-terne dovozne ceste z dvosmernim pometom: Titova cesta ohranja vlogo magistralne ceste mestnega sredi-šča. Urgentni promet se odvija po istih cestah in do-datno po utrjenih površinah skozi CO-1/8 v smeri se-ver-jug. 13. Parkirne in garažne površine: 13.1. Izračun primanjkljaja Obstoječe stanje: (za koriščenje parkimih površin porabnikov iz CO-1/8 smo računali 50% parkirnih mest \z obodnih cest Eriavčeva \n Gregorčičeva) PM: - na Gregorčičevo 75 PM - na Erjavčevo 48 PM - nalgriško 14 PM - na dvorišče IS SRS ca. 10 PM Skupaj 63 PM Garaže: - ISSRSca. 24garaž - stan.objekt6 2garaži Skupaj 26 garaž Skupaj PM + garaže: 89 P ali G mest Dosedanje potrebe: (za izračun veljajo isti normativi kot so uporabljeni pri programu KS Gradišče. - ISSRS 28 PM - OS Majde Vrhovnik 8PM - stanovanjski objekt6 34 PM - »objekt za Dramo« 58 PM - Drama 20 PM (90% se kompenzira) Skupaj • 150 PM Primanjkljaj: 89 P (G) mest: 150 P (G) mest = ca. 48. Izračun primanjkljaja pq realizaciji srednjeročnega programa. S pridobitvijo 39 garažnih površin za IS SRS se bistveno ne zmanjša primanjkljaj zaradi tega, ker je 33 parkirnih mest opuščenih po Gregorčičevi in Erjavčevi ulici (kompenzacija). Potrebe posameznih porabnikov programa CO-1/8 pa so sledeče: - ISSRS 259 PM - OŠ Majde Vrhnovnik 8 PM - stanov. objekt 6 77 pm - stanov. objekt 7 58 PM - Drama 20 PM (90% se kompenzira) Skupaj 422 PM Nastale potrebe bo potrebno reševati znotraj širšega prostora centralnega dela mesta. ODLOK O REJI, REGISTRACIJI IN OZNAČEVANJU PSOV TER REJI OSTALIH DOMAČIH ŽIVALI PREDLOO Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, it. 18-1146/77 in 2-43/78) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS. št. 2-74/78) je skupščina občine Ljubljana Center na.....seji zbora združe- nega dela dne..........in na.....seji zbora krajevnih skupnosti, dne..........sprejela ODLOK o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali " Lčlen Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Ljubljana Center. 2. člen Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, pe-rutnino in divje živali. Izvzeta so kmečka gospodarstva. ( Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po prehodnem soglasju veterinarske inšpekcije. 3. člen Divje živali, razen malih gozdnih glodalcev, se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristoj-nega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veteri- . narske inšpekcije. 4. člen V stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanoval-cev, etažnim lastnikom oz. lastnikom zgradbe. Posamezno gospodinjstvo ima lahko največ dva psa in dve mački. To določilo ne velja za psice in mačke z mladiči do njihove odstavitve. Za bivanje in vzrejo več živali si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju pristojne veterinarske inšpekcije in zbora stanovalcev, etažnega laštnika oz. lastnika stanovanjske zgradbe. 5. člen Posestnik psa mora psa, starejšega od treh mesecev, priiaviti v 8 dneh. Ce se posestnik psa s psom začasno zadržuje ali pusti psa v reji na območju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu. 6. člen Posestnik prijavi psa Veterinarski postaji Posavje, p.o. Ljubljana Polje, Polje 350 (v nadaljnjem besedilu pooblaščena veterinarska organizacija), ki vodi evi-denco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa. 7. člen V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter se določi njegova regi-strska številka. V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisu-jejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline. Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. Izgubo pasje znamke mora posestnik prijaviti Veteri-narski postaji in zaprostiti za novo. 8. člen Posestnik psa mora v treh dneh prijaviti pogin, odtu-jitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji pooble-ščeni veterinarski organizaciji. Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa. 9. člen Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezne obroke hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor. Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehu-mano uničevanje psov ter drugih živali. 10. člen Posestnik psa mora skrbeti, da pes ne ogroža in ne vznemirja Ijudi ter živali in ne onesnažuje okolja. Popadljivi psi, ki jih imajo lastniki izven stanovanja, morajo biti v ograjenem, svetlem, zaprtem prostoru ali pa na verigi. Ce je pes privezan, veriga ne sme biti krajša od treh metrov. Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora po-sestnik namestiti viden opozorilni napis »HUD PES«. 11.člen Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nad-stropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče. 12. člen Prepovedano je spuščati pse na otroška igrišča, ze-lenice in parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo. 13. člen Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče za-dostno zavarovati, ali če posestnik ravna s psom v nasprotju z določbami tega odloka, odloka o hišnem redu in odloka oprekrškihzoperjavni redin mirodredi pristojni upravni organ, da mora posestnik v določe-nem roku psa odstraniti. Predlog za prepoved reje ali za odstranitev psa \z prvega odstavka tega člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, stanovalci in društvo proti mučenju živali. Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pristo-jen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ¦ ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo psa. Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva. Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke. 14. člen Posestnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva. Po ulicah, trgih in parkih se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik. 15. člen Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi morajo nositi tudi nagobčnik. Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnikterbiti na vrvici. Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo na način, ki onemogoča onesnaževanje okolice in preprečuje mučenje živalf. 16. člen Pristojna veterinarska inšpekcija lahko odredi zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da mo-rajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici. Če je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na posestnikove stroške. 17. člen Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini. Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora po-sestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto. 18. člen Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje - močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali Ijudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje) mora posestnik tako žival takoj izoli-rati v poseben, dobro zaprt prostor, ločeno od Ijudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni ve-terinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji. 19.člen Če pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškodujeta človeka, mora poškodovani ali posestnik živali takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo in Za-vod za socialno medicino in higieno, Ljubljana, Par-mova 32. Žival iz prvega odstavka tega člena mora biti 15 dni po poškodbi človeka pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne. Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzor-stvo živali pooblaščena veterinarska organizacija. Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je po-škodovala človeka, nosi posestnik živali. 20. člen Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občine v občasnih akcijah loviti opuščene živali in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzor-stva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati prin-cipe humanosti. Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne posestniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa. 21.člen Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje določenih na-log iz pristojnosti veterinarsko-higienske službe tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela. 22. člen Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali pogi-nulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z javnega mesta. Žival, za katere je mogoče ugotoviti posestnika, je potrebno zdraviti sporazumno s posestnikom živali. Posestnika ali možnega lastnika je tfeba takoj obve-stiti o najdeni živali. 23. čfen Posestnik lahko zahteva vrnitev psa v času štirih dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa. Če posestnik ne zahteva v določenem roku psa oz. če ne plača stroškov ulova in oskrbe, se pes humano pokonča ali pa izroči v posest drugi osebi. 24. člen O vlogah občanov, ki se nanašajo na 19. in 20. člen tega odloka, odloča pristojni veterinarski inšpektorat. 25. člen Golobi v zasebni lasti se lahko redijo le v golobnjaku. Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati. Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občin-skega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije. 26. člen Izvajanje tega odloka nadzorujejo inšpekcijske službe in uprava javne varnosti ob pomoči društev proti mučenju živali in kinoloških društev. : r 27.člen ' " Z denarno kaznijo 300.- do 3.000.- din se kaznuje posameznik ali pravna oseba: - če redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na območju občine v nasprotju z določili 2. člena; - če ne upošteva določil 12. člena tega odloka; - če ne upošteva določil 15. člena tega odloka; - če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini (17. člen); - če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (18. člen); - če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala člo-veka, 15 dni po poškodbi človeka pod veterinarskim nadzorstvom (19. člen.drugi odstavek.). Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 100.- do 300.- din. 28. člen Z denarno kaznijo 200. - do 1.000.- din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba: - če ne upošteva določil 4. člena; .,- če ne prijavi psa.(5. člen); - če ne upošteva 8. člena tega odloka; - če ne upošteva 9. člena tega odloka; - če ne upošteva določil 11. člena tega odloka; - če ne upošteva določil 14. člena; - če ne obvesti pristojne službe, da je pes ali mačka poškodoval človeka (19. člen prvi odstavek). ' 29. člen Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINAOBČINE UUBLJANA CENTER Stov.: 332-1/78 Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Miroslav SAMARDŽIJA Obrazložitev Zdravstveno problematiko varstva žlvali in preven-tlvnega zdravstvenega varstva Ijudi urejajo zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo državo (Ur. I. SFRJ, št. 43/76), zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. I. SRS, št. 18/77) in zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. I. SFRJ, št. 2/74). Osnovno problematiko uporabe stanovanjsklh hiš in stanovanj kot bivališč za domače živali ureja odlok o hlšnem redu na območju mesta LJubljane (Ur. I. SRS. it. 18/77). Pravno osnovo za izdajo odloka o rejl, registraclji in označevanju psov ter rejl ostalih domačih živali daje zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. I. SRS, št. 18/77), ki v 17. členu določa, da je posestnik psa dolžan v osmih dneh prijaviti nabavo živali poo-blaščeni veterlnarski organlzaciji, ki vodi reglster psov, v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov. Vsak pes mora nositi predpisano znamkico, kl predstavlja potr-dllo o prijavi In registraciji psa ter o opravljenem cepljenju proti steklinl. Občinski skupščlnl zadnjl od-stavek 17. člena tega zakona nalaga, da izda predpis o registraclji, cepljenju, označevanju, postopku z ne-registriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov. Predlagani odlok natančno ureja pogoje za pse, ki Jlh je med domačimi žlvali največ in užlvajo pri manj-šem delu prebivalstva poseben - prlvlligiran položaj; načelno pa ureja tudi pogoje za rejo ostalih domačih živallh. Namen odloka je uvesti red v reji psov in ostalih domačih živall, pri tem pa ohraniti zdravo in normalno simbiozo človeka in živali ter preprečiti mučenje ži-vall. Pri tem je upoštevano dejstvo, da mora imeti tudi žival ob človeku svoj življenjski prostor, hkrati pa mora blti zagotovljena varnost preprečevanja poja-vov \n širjenja bolezni, ki se prenašajo \z živali na IJudl (zoonoz) in varnost človeka pred živaljo. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center sta na sejah zbo-rov 25. septembra 1978 obravnavala osnutek odloka. Vse pripombe zborov, razen pripombe o prepovedi vožnje psov z avtobusi oz. vsemi javnimi vozlli, so upoštevane v tem predlogu odloka. Te pripombe se ne more upoštevati, ker bi se s tem onemogočilo občanom, brez svojih prevoznih sredstev, gibanje in vsako sprehajanje z domačimi živalmi izven mesta in v mestno središče, kar ne bi bilo humano. Izvršni svet predlaga, zboru združenega dela In zboru krajevne skupnosti skupščine občlne Ljubljana Center, da predlog odloka v predlaganem besedilu sprejmeta. IZVR&NISVET ODLOK O PRIZNANJIH OBČINE LJUBLJANA CENTER OSNUTEK 24.11.1978 Na podlagi 4. in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na.........seji zbora združenega dela dne.........na seji zbora krajevnih skupnosti dne.........na seji družbenopolitičnega zbora dne. ........sprejela ODLOK o priznanjih občine Ljubljana Center I.člen Ta odlok ureja pogoje, način in postopek podeljeva-nja priznanj občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: občine). 2. člen Občina podeljuje priznanja zaslužnim delovnim Iju-dem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organi-zacijam ter društvom. 3. člen Priznanja občine so: - naslov častnega občana, - domicil, - nagrada občine, - druga priznanja. 4. člen Naslov častnega občana se podeli osebam, ki so z izredno pomembnim delovanjem ali stvaritvami na raz-nih področjih družbenega življenja in dela prispevali k ugledu in napredku občine in širše družbenopolitične skupnosti, kot tudi k uveljavljanju socialističnih sa-moupravnih družbenoekonomskih odnosov. 5. člen Domicil v občini se podeli posameznim enotam na-rodnoosvobodilne vojske, partizanskim odredom ter oblastnim in političnim organom NOV, ki so se v času narodnoosvobodilne vojne borili in delovali na njenem območju. 6. člen Nagrada občine se podeli zaslužnim delovnim Iju-dem in občanom, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizaci-jam in skupnostim za posebne dosežke na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, Ijudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti. 7. člen Nagrade na področju gospodarstva se podeli za do-sežene posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskili odnosov te-meljni samoupravni organizaciji in skupnosti in vode-nju temeljnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljša-nje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na izboljšanje gospodarjenja ter na ureditev njihovih razvojnih možnosti. Pri tem se zlasti upošteva: samoupravljanje in med-sebojna razmerja delavcev v združenem delu, združe-vanja dela in sredstev; uspešnost proizvodnje in pro-daje, produktivnost dela, finančni uspeh in ekonomič-nost poslovanja, uspešno uvajanje novih izumov, te-hnoloških postopkov in izdelkov; organizacija poslova-nja, program razvoja in uspešnost njegovega izvajanja, obseg in uspešnost investicij ter ustreznost kadrovske strukture v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela. 8. člen Nagrade na področju družbenih dejavnosti se podeli za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, teiesne kulture, zdravstva, so-cialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in sa-moupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali v temeljnih i.n drugih organizacijab združenega dela na področju družbenih dejavnosti. Pri tem se zlasti upošteva: samoupravljanje in med-sebojna razmerja delavcev v združenem detu, organi-zacija, izredni uspehi v strokovnem delu, raziskovalno, umetniško, vzgojno, izobraževalno in publicistično delo, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti; nadalje za stvaritve na knjižnem, likovnem, glasbenem, gledališkem in filmskem področju ter pri arhitektonskem ali urbanističnem oblikovanju podobe občine; proučevanje zdravstvene in socialne proble-matike, zdravstvena vzgoja občanov; ustreznost ka-drovske strukture, program razvoja temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja družbenih de-javnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ali društev in njegovo uspešno izvajanje. 9. člen Nagrade na področju Ijudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti se podeli za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v občini, krajevnih skupno-stih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, za izredne zasluge in uspehe Jugoslovanske Ijud-ske armade pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelo-vanju v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine; ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu. Pri tem se zlasti upošteva dosežene izjemne uspehe, ki so pomembni za občino, krajevne skupnosti ali te-meljne in druge organizacije združenega dela na ob-mof ju občine. lO.člen Druga prfznanja se podelijo obfianom, skupini obča-nov, samoupravnim organizacijam irv skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam ter društvom za en-kratni izredni dosežek oziroma izjemen uspeh na po-dročjih družbenega življenja in dela v občini. , 11.člen Nasiov častnega občana se podeli z izročitvijo po-sebne listine, ki je opremljena s suhim pečatom občin-ske skupščine in jo podpiše predsednik občinske skupščine. V listini se navedejo razlogi, zaradi katerih je bil naslov častnega občana podeljen. 12. člen Domicil se -podeli z izročitvijo posebne listine in spominskega traku. Listina je opremljena s pečatom občinske skupščine in jo podpiše predsednik občinske skupščine. V listini se navedejo razlogi, zaradi katerih je bil domicil pode-Ijen. Spominski trak je opremljen z ustreznim napisom. 13.člen Nagrada občine se podeli z izročitvijo posebne li-stine, ki je opremljena s pečatom občinske skupščine in jcr podpiše predsednik občinske skupščine. V listini se navedejo razlogi, zaradi katerih je bila nagrada podeljena. 14. člen V posameznem letu se podeli največ pet nagrad. 1. Nagrada za posameznika obsega: a) umetniški kipec »Puntarji«, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, b) denarno nagrado. i 2; Nagrada za temeljno samoupravno organizacijo oz. skupnost obsega: a) umetniški kipec »Puntarji«, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Višina denarne nagrade se določi z razpisom. Varianta: Nagrada občine obsega umetniški kipec »Puntarjj«, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. 15. člen Druga priznanja se podelijo z izročitvijo ustrezne listine in spominskega darila. Listina je opremljena s pečatom občinske skupščine in jo podpiše predsednik občinske skupščine. V listini se navedejo razlogi, zaradi katerih je bilo priznanje podeljeno. Spominsko darilo predstavlja umetniško stvaritev z likovnega oziroma literarnega področja. 16.člen •'.•(• ¦Predlog za podelitev naslova častnega občana poda občinska konferenca SZDL na lastno pobudo ali na pobudo samoupravnih brganizacij in skupnosti v ob-čini. Predlog za podelitev domicila v občini podaobčinski odbor ZZB NOV. Kandidate za nagrado občine in druga priznanja lahko predlagajo organi občinske skupščine, samo-upravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, društva in njihove zveze, krajevne skupnosti ter občani. 17. člen Sklep o podelitvi naslova častnega občana in podeli-tvi domicila sprejme občinska skupščina na seji vseh zborov, razglasi in podeli pa ga na svečani skupni seji (praviloma) ob prazniku občine - 9. maju. 18. člen Sklep o izbiri nagrajencev sprejme žirija za nagrade občine. Žirijo imenuje občinska skupščina in ima 11 članov. Žirija v sodelovanju s komisijo za volitve in imenova-nja občinske skupščine imenuje 3 strokovne komisije in sicer za področje gospodarstva, za področje družbe-nih dejavnosti in za področje Ijudske obrambe, druž-bene samozaščite in varnosti. 19.člen Razpis za nagrade objavi žirija. Razpis se objavi vsako leto v dnevnem tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja najkasneje do konca meseca februarja. Z razpisom se objavi kriterije za nagrade, podatke, ki jih mora vsebovati predlog za podelitev, kdo je lahko predlagatelj in rok do katerega morajo biti poslani predlogi. Predlog za podelitev nagrade mora biti pismen in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev. 20. člen Žirija in strokovne komisije sprejmejo poslovnik o svojem delu, s katerim določijo način dela. 21.člen Pravočasno dospele predloge pregleda žirija in jih do 25. marca posreduje strokovnim komisijam. Strokovne komisije proučijo predloge ter po potrebi zahtevajo od predlagateljev dodatna pojasnila. Na pod-lagi tega pripravijo predloge kandidatov za podelitev nagrad z utemeljitvijo. Predlogi strokovnih komisij morajo biti predloženi žirjii do 15. aprila. Žirija lahko predlog za nagrade vrne strokovni komi-siji, če sodi, da ni dovolj utemeljen. Če strokovna komisija s posameznega področja žiriji ne predloži predtoga ali ponovno ne predloži dovolj utemeljenega predloga, lahko žirija sklene, da se na-grade na tem področju ne podeli. 22. člen Sklep o izbiri nagrajencev z utemeljitvijo sporoči žirija predsedniku občinske skupščine vsaj 8 dni pred, sejo občinske skupščine, na kateri bodo nagrade po-deljene. 23.člen ' . Sklep o podelitvi drugih priznanj sprejme občinska skupščina na seji vseh zborov na predlog komisije za priznanja občine. 24.člen Priznanje občine podeli predsednik občinske skup-ščine. 25.člen Sredstva za priznanja občine zagotovi občinska skupščina vsako leto v proračunu občine. 26.člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nagradah občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 6/76) in na njegovi podlagi sprejet pravilnik o kriteri- jih in postopku za podelitev nagrad občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 6/76). 27. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. SKUPŠČINAOBČINE UUBLJANA CENTER Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Miroslav SAMARDŽIJA Obrazložitev Nov statut občine je priznanje občine LJubljana Center opredelil nekoliko drugače kot jih opredeljuje veljavni odlok o nagradah občine. Po statutu lahko občina poleg nagrade podeli še naslov častnega ob-čana, domicil in druga priznanja. Statut občine nadalje določa, da občinska skup-ščina z odlokom določi pogoje za podelitev posamez-nih priznanj ter način in postopek podeljevanja priz-nanj. Izvršni svet predlaga v obravnavo zborom občinske skupščine osnutek odloka o priznanjih občine Ljub-Ijana Center. Pri tem želi opozoriti na variantno reši-tev v 14. členu, po kateri naj bi nagrada občine obse-gala tudi za posameznika le umetniški kipec, brez denarne nagrade. IZVRŠNI SVET INFORMACIJA O UREJANJU, VZDRŽEVANJU IN VARSTVU SPOMINSKIH OBELEŽIJ NOB V LETU 1978 1. 1.1. UVOD Z namenom, da se: uresniči družbenopolitična in moralno etična obveznost družbe do spomenikov NOB in socialistične revolucije; spodbudi negovanje tradicij NOB; trajno očuvajo in oživljajo pridobitve in kulturne vrednote naše revolucije; zagotovi vzdrževanje in var-stvo spomenikov ter drugih obeležij NOB in sociali-stične revolucije; vključi v razreševanje varstva in vzdr-ževanja spomenikov, poleg družbenopolitičnih skup-nosti in družbenopolitičnih organizacij, še samo-upravne interesne skupnosti, temeljne organizacije zdrujenega dela, krajevne skupnosti in druge organi-zacije, je skupščina občine Ljubljana Center v mesecu januarju oziroma februarju 1977 pristopila ter podpi-sala družbeni dogovor o urejanju, vzdrževanju in var-stvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju Ijubljanskih občin. S tem družbenim dogovorom želijo podpisniki zago-toviti enotno in sistematično vzdrževanje ter evidenti-ranje spomenikov kakor tudi enoten postopek v zvezi s postavitvijo novih spomenikov. Po določilih družbenega dogovora prevzemajo pri-stojne občinske skupščine s sodelovanjem drugih pod-pisnikov družbenega dogovora neposredno skrb za spomenike NOB na svojem območju ter na podlagi letnih in srednjeročnih programov zagotavljajo tudi potrebna sredstva za redno urejanje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževanje spominskih obeležij NOB. V letu 1978 je bila pripravljena nova evidenca spo-minskih obeležij NOB za občino Ljubljana Center, ki zajema 21 spomenikov, 52 spominskih plošč, 2 drugi obeležji. Tabelarični prikaz števila spominskih obeležij NOB po krajevnih skupnostih: Krajevna število število št ostalih skupnost________spomenlkov spom. plošč obeležlj Ajdovščina 1 3 - Gradišče 6 7,1 Poljane 6 -7 ¦ - ¦ Prule 4 Stara Ljubljana 5 7 1 Stari Vodmat 1 1 - Tabor 1 7 Koiodvor______________1_________16_________- SKUPAJ:______________21__________52__________2 Za urejanje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževa-nje spomenikov, ki presegajo finančne zmožnosti po-samezne družbenopolitične skupnosti, pripravijo pro-grame in predlog financiranja ustrezni organi občin-skih in mestne skupščine ter občinskih in mestne kul-turne skupnosti, vsako leto posebej. Programi se ure-sničujejo s solidarnostnim združevanjem sredstev na območju mesta kot celote. Evidenco spominskih obeležij NOB vodi podoločilih družbenega dogovora in drugih predpisih pristojni ob-činski upravni organ, ki vodi evidenco vojaških poko-pališč in grobov. Z namenom zagotovitve enotnega načina vodenja evidence spominskih obeležij NOB je bil izdelan pred-log pravilnika o vodenju evidence, ki ga bo obravnaval odbor podpisnikov družbenega dogovora pri izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Center. Pri pripravi popolnejše dokumentacije o spomenikih, spominskih ploščah ter drugih obeležjih NOB v občini Ljubljana Center bo sodelovala tudi strokovna služba Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. Oružbeni dogovor ureja tudi način in postopke v zvezi z postavljanjem novih obeležij NOB. Predlog za postavitev novega spominskega obeležja posredujejo predlagatelji (družbenopolitične skupno-sti in organizacije, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, druge samoupravne or-ganizacije in skupnosti, skupine najmanj 10 občanov) pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki preveri skladno s predpisi in odstopi predlog odboru podpisni-kov družbenega dogovora v občini. Odbor podpisnikov družbenega dogovora zbere mnenja družbenopolitičnih organizacij v občini in tiste krajevne skupnosti, kjer bo spominsko obeležje po-stavljeno. Zbrano gradivo odstopi Ljubljanskemu re-gionalnemu zavodu za spomeniško varstvo, da predlog prouči in da svoje strokovno mnenje. Sklep o postavitvi spomenika sprejme občinska skupščina, odločbo pa izda pristojni občinski upravni organ. V občini Ljubljana Center v času od sprejetja družbe-nega dogovora ni bilo predlogov za postavitev novega spominskega obeležja NOB. 1.2. ODBOR PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA PRIIZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER Za izvajanje določi! družbenega dogovora o ureja-nju, vzdrževanju in varstvu spominskih obeležij NOB v občini Ljubljana Center je izvršni svet skupščine ob-čine Ljubljana Center na svoji 137. seji dne 28. 9. 1977 imenoval odbor podpisnikov družbenega dogovora. Osnovne naloge odbora podpisnikov družbenega dogovora opredeljuje družbeni dogovor kot naslednje: - povezujejo udeležence družbenega dogovora - skrb, da so pravočasno izdelani letni in srednje-ročni programi in da so v njih zajeti vsi ogroženi spo-meniki, - skrb, da podpisniki in oskrbniki opravljajo prev-zete dolžnosti v skladu z dogovori in opozarjajo na zanemarjanje ali opuščanje te dolžnosti organe podpi-snikov, oskrbnike ter družbenopolitične organizacije. Odbor podpisnikov družbenega dogovora je imel v tem času štiri seje, na katerih je obravnaval naslednje pomembnejše teme: - poročilo strokovne službe Oddelka za družbene službe o delu na področju varstva in vzdrževanja spo-minskih obeležij NOB do imenovanja odbora podpisni-kov družbenega dogovora; - okvirni program nalog podpisnikov družbenega dogovora glede na določila družbenega dogovora; - predlog programa urejanja, vzdrževanja in varstva spominskih obeležij NOB na območju občine Ljubljana Center za leto 1978 ter srednjeročni program izvajanja določil družbenega dogovora; - finančno oceno programa urejanja in vzdrževanja spominskih obeležij NOB za leto 1978; - osnutek poslovnika o delu odbora podpisnikov družbenega dogovora; - informacijo o poteku realizacije programa obnovi-tvenih in vzdrževalnih del na spominskih obeležjih NOB po programu. Kot ena najpomembnejših nalog začetka uresničeva-nja določil družbenega dogovora je bila poleg priprave programa varstva, urejanja in vzdrževanja spominskih obeležij NOB, ustanavljanje komisij za varstvo spomin-skih obeležij NOB, ustanavljanje komisij za varstvo spominskih obeležij NOB v krajevnih skupnostih v skladu z 8. členom družbenega dogovora. Tako so bile v začetku letošnjega leta ustanovljene komisije v šestih krajevnih skupnostih v občini Ljub-Ijana Center, v dveh krajevnih skupnostih pa so v ustanavljanju ter bodo imenovane do konca letošnjega leta. Naloge komisij za varstvo spominskih obeležij NOB v krajevnih skupnostih so predvsem sodelovanje z oskrbniki spominskih obeležij na območju krajevne skupnosti, priprava predlogov za program urejanja in obnavljanja spominskih obeležij NOB ter obveščanje o stanju odbora podpisnikov družbenega dogovora ter pristojni občinski upravni organ. V letošnjem letu je prišlo v odboru podpisnikov druž-benega dogovora zaradi izteka mandata delegatom samoupravnih interesnih skupnosti do kadrovskih sprememb. Zato je potrebno še v letošnjem letu imeno-vati nove delegate v odbor podpisnikov družbenega dogovora, da bo le-ta lahko nemoteno opravljal svoje naloge. V decembru 1977 se je konstituiral koordinacijski odbor podpisnikov družbenega dogovora pri izvršnem svetu skupščine mesta Ljubljane, ki ga razen delegatov občinskih odborov podpisnikov družbenega dogovora sestavljajo še delegati družbenopolitičnih organizacij in skupnosti mesta Ljubljane. V okviru koordinacijskega odbora so bile dogovor-jene nekatere skupne naloge ter pripravljen predlog pravilnika o vodenju enotne evidence za spomenike NOB v vseh Ijubljanskih občinah in predlog poslovnika o delu odborov podpisnikov družbenega dogovora, ki ga je kot osnutek pripravila strokovna služba Oddelka za družbene službe občine Center. 1.3. IZHODIŠČA ZA NADALJNJE DELO URESNIČEVANJA DOLOČIL DRUŽBENEGA DOGOVORA ZA LETO 1979 V OBČINI LJUBLJANA CENTER Glede na to, da v letošnjem letu ni konkretnih predlo-gov krajevnih skupnosti za pripravo programa obnove spominskih obeležij NOB za leto 1979 se bo program oblikoval v začetku prihodnjega leta na osnovi dogo-vora z oskrbniki in drugimi nosilci uresničevanja dolo-čil družbenega dogovora tako, da bi zajel predvsem tiste spomenike, kjer so potrebni zahtevnejši posegi, ki zahtevajo tudi večja finančna sredstva. Najpomembnejša naloga vseh nosilcev uresničeva-nja določil družbenega dogovora pa bo v prihodnjem letu sklepanje »Dogovora o prevzemu oskrbništva za posamezna spominska obeležja NOB«, ki ga v skladu s 7. členom družbenega dogovora sklenejo občinske skupščine oziroma njihovi pristojni organi z predlaga-nim oskrbnikom (organizacija združenega dela, kra-jevna skupnost, hišni svet, organizacije in društva). Strokovna služba Oddelka za družbene službe je v sodplovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo že pripravila predlog besedila »Dogovora o prevzemu oskrbništva za spominska obe-ležja NOB«; ki ga bo posredovala v sprejem predlaga-nim oskrbnikom, s katerimi bodo opravljeni predhodni razgovori. 2. POROČILO OIZVAJANJU PROGRAMA VZDRŽEVALNIH DEL NA SPOMINSKIH OBELEŽJIH NOB V OBČINI LJUBLJANA CENTER V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Regional-nim zavodom za spomeniško varstvo sta bila za leto 1977 in 1978 pripravljena letna programa urejanja in obnavljanja spominskih obeležij NOB v občini Ljub-Ijana Center. Predloge letnih programov je obravnaval predhodno odbor podpisnikov družbenega dogovora in jih predložil v obravnavo izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Center in v sprejem zborom občinske skupščine. Za izvajalca konservacijskih in restavracijskih del je bil na podlagi sprejetih programov urejanja in obnove spominskih obeležij NOB izbran Zavod SR Slovenijeza spomeniško varstvo, s katerim je bila za vsako leto sklenjena ustrezna pogodba. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo je pripra-vii naslednje poročilo o opravljenem delu na posamez-nih spominskih obeležjih NOB: I. Po programu za leto 1977 so bila izvršena nasled-nja dela na navedenih spominskih obeležjih: 1. spomenik žrtvam NOV - Poljanska c. 26/a - obnovljene črke - očiščena površina spomenika - plošče - kitanje in silikonska zaščita spomenika 2. spominska plošča Oskar Kovačič - Privoz 6/a - obnovljene črke, - očiščena površina plošče - silikonska impregnacija 3. Spominska plošča ustanovitvi KPS - Pod turnom 4 - obnovljene črke - očiščena površina plošče - silikonska impregnacija 4. Spomenik 24 talcev - Ulica talcev - čiščenje spomenika - obnovitev črk - utrjevanje obzidja - odstranitev flore na obzidju - utrjevanje strelnih sledov in delna silikonska im-pregnacija 5. Spomenik narodnemu heroju Tonetu Tomšiču -Šaranovičeva 7 - čiščenje spomenika - obnova črk in delna silikonska impregnacija 6. Spomenik v spomin žrtvam padlim v NOB - Potr-čeva 8 - obnovitvena dela je izvedla krajevna skupnost Na spomeniku 24 talcev ni bila izvršena popolna restavracija in konservacija zaradi zahtevnega posega in neustreznih vremenskih razmer. Z izvedbo navedenih del je bil v celoti izvršen pro-gram za leto 1977. II. Po programu za leto 1978 so bila izvršena nasled-nja dela na navedenih spominskih obeležjih: 1. Spomenik Majde Vrhovnik - obnovitev črk - pozlatitev - čiščenje iri silikonska impregnacija 2. Spominski kamen v križišču Prešernove in Erjav-čeve ulice - obnova črk - pozlatitev - brušenje in čiščenje celotne površine ter silikon-ska impregnacija 3. Spomenik revolucije na Trgu revolucije - čiščenje bazena - lepljenje odpadlih črk 4. Spomenik narodnemu heroiu Stanetu Rozmanu - pozlatitev črk - čiščenje celotne površine kamna - silikonska zaščita kamnitih delov spomenika 5. Spomenik demonstrantom v križišču Čufarjeve in Miklošičeve c. - čiščenje površine in silikonska zaščita - obnova črk - pozlatitev 6. Spominska plošča aktivnih članov KPS in SK KPS - Novi trg 2 - obnova črk - pozlatitev - očiščena celotna površina plošče in silikonska im-pregnacija 7. Spomenik množičnim ženskim demonstracijam v parku na Trgu osvoboditve - obnovitev črk - pozlatitev - očiščena celotna površina kamnitega podstavka in bronaste figure Zaradi premajhne izrazitosti pozlačenih črk, bo izvr-šena ponovna zlatitev napisa. 8. Spominska plošča v spomin na IV. vsedržavno konferenco KPJ - Trdinova 8 - očiščena površina spominske plošče - pozlatitev črk in silikonska impregnacija 9. Spominska plošča na večkratno bivanje tov. Tita v tej hiši - Trdinova 8 - pozlatitev črk - očiščena površina plošče in silikonska impregna-cija 10. Spominsko obeležje na vogalu Levstikove ul. in Vrtače - obnovljena zidna ograja (tonsko ni dokončano zaradi vremenskih pogojev) 11. Spominska plošča - Gosposka 8 - pozlatitev črk - čiščenje plošče in silikonska impregnacija 12. Spominsko obeležje na Ciril Metodovem trgu - obnova manjkajočega prsta - obnova črk - čiščenje površine in silikonska impregnacija Zaradi rekonstrukcije Karlovškega mostu (rušenje hiše), ni bil izveden restavratorski poseg na spominski plošči - Karlovška 19. Zaradi premajhnega formata spominske plošče na Gornjem trgu 21, pa se predvi-deva zamenjava plošče. Z izvedbo navedenih del ob upoštevanju navedenih opomb, je bil v celoti izvršen program za leto 1978. , LJubljana, 22.11.1978 IZVR&NISVET REDNA LIKVIDACIJA POČITNIŠKE ZADRUGE »ZDRAVJE« Počitniška zadruga »Zdravje«, Ljubljana, Trubarjeva 2 je na izrednem zboru zadružnikov, dne 7. 7. 1976, sprejela sklep, da zadruga preneha in preide v redno likvidacijo. Premoženje zadruge je že prešlo v last zadružnikov kot etažni deleži članov zadruge. Dne 28. 7. 1978 je bila izvršena vknjižba lastninske pravice vseh lastnikov idealnih deležev (bivših zadružnikov) pri Ob-činskem sodišču v Piranu pod št. DN 599 do 614/78 in istočasno uveden tudi izbris Počitniške zadruge »Zdravje« iz zemljiške knjige. Počitniška zadruga »Zdravje« je, dne 31. 10. 1978, predlagala Skupščini občine Ljubljana Center, da sprejme sklep o uvedbi likvidacijskega postopka. V postopku je ugotovljeno, da je Počitniška zadruga »Zdravje« vpisana v zadružni register Okrožnega go-spodarskega sodišča v Ljubljani, pod št. Zadr. VI560/1. Zadruga je bila ustanovljena 20. aprila 1961 z name-nom, da skrbi za letovanje in rekreacijo svojih članov v stavbah, ki jih zadruga pridobi z nakupom ali na druge načine. Ker je namen zadruge z vpisom lastninskih pravic vseh lastnikov idealnih deležev pri Občinskem sodišču Piran izpolnjen, je namen zadruge prenehal in je pred-log zbora zadružnikov za uvedbo postopka redne likvi-dacije utemeljen. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na podlagi 26. člena zakona o stanovanjskih zadrugah (Uradni list SRS, št. 3/74), 342. člena zakona o združe-nem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) predlaga skupščini občine Ljubljana Center, da sprejme na-slednje SKLEPE: 1. Uvede se postopek redne likvidacije Po-čitniške zadruge »Zdravje«, Ljubljana, Trubarjeva 2. 2. Postopek redne likvidacije opravi Okrožno go-spodarsko sodišče v Ljubljani. 3. Uvedba postopka redne likvidacije se vpiše v so-dni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. V Ljubljani, 28. novembra 1978 IZVRŠNISVET Na temelju 26. člena zakona o stanovanjskih zadru-gah (Uradni Isit SRS, št. 37/74), 342. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, dne..........1978, in na seji žbora krajevnih skupnosti, dne.......... 1978, sprejela nasiednjo ' ' ODLOČBO: 1. Uvede se postopek redne likvidacije Počitniške zadruge »Zdravje« Ljubljana, Trubarjeva 2. 2. Postopek redne likvidacije opravi Okrožno go-spodarsko sodišče v Ljubljani. 3. Uvedba postopka redne likvidacije se vpiše v so-dni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Obrazložitev: Počitniška zadruga »Zdravje« Ljubljana, Trubar-jeva 2 je, dne 31. 10. 1978, predlagala SkupSčini občine Ljubtjana Center, da sprejme sklep o uvedbi likvidacijskega postopka. Počitniška zadruga »Zdravje«, Ljubljana, Trubar-jeva 2 je na izrednem zboru zadružnikov, dne 7. 7. 1976, sprejela sklep, da zadruga preneha in preide v redno likvidacijo. Premoženje zadruge je že prešlo v last zadružnikov kot etažni deleži članov zadruge. 28. 7.1978 je bila pri Občinskem sodišču v Piranu pod št. DN 599 do 614/78 izvršena vknjlžba lastninske pravice vseh lastnikov ideainih deležev (bivših zadružnikov) in istočasno je bil opravljen tudi izbris Počitniške zadruge »Zdravje« iz zemljiške knjige. Počitniška zadruga »Zdravje« Ljubljana, Trubar-jeva 2 je bila ustanovljena 20. aprila 1961 i.n je vpi-sana v zadružni register Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani pod št. Zadr.VI 560/1. Ustanov-Ijena je bila z namenom, da skrb! za letovanje in rekreacijo članov v stavbah, ki jih bo zadruga prido-bila z nakupom ali na druge načine. Z vpisom lastninskih pravic vseh lastnikov idealnih deležev (dosedanjih zadružnikov) pri Občinskem so-dišču Piran je namen zadruge prenehal in je predlog zbora zadružnikov za uvedbo postopka redne Ukvida-cije utemeljen. Zakon o stanovanjskih razmerjih v 26. členu določa, da zadruga preneha v dveh letih, potem ko je zbor članov zadruge soglasno sklenil, naj zadruga pre-neha. Za prenehanje zadruge pa se po drugem od-stavku istega člena cit. zakona uporabljajo predpisi o prenehanju organizacije združenega dela. Drugi odstavek 342. člena zakona o združenem delu določa, da temeljna organizacija združenega dela, ki opravlja družbeno dejavnost, če nima pogo-jev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost, lahko preneha oz. se lahko odpravi; pogoje in postopek za odpravo predpisuje zakon. Postopek redne likvidacije začne občinska skup-ščina. Iz tega izhaja, da Počitniška zadruga »Zdravje« nima pogojev za nadaljnji obstoj, zato je bilo odločiti, kot je navedeno v izreku te odločbe. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoperto odločbo ni možna pritožba, lahko pa se v 30 dneh po prejemu te odločbe vtoži zoper njo tožba pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubijani. SKUPŠČINAOBČINE UUBLJANA CENTER Stovilka: 023-96/78 PREDSEDNIK SKUPSČINE Datum: Miroslav SAMARDZIJA BELEŽKE: BELEŽKE: DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat Skupščine občine Ljubljana Center, tisk _____________________________ČGP DELO, LJubljana, 7. 12. 1978____________________________