glasilo delovne organizacije »hoja« ljubljana št. 1—2 11480081 Na letošnjem BIO 9 v Ljubljani sta bila nagrajena z ZLATO MEDALJO večnamenski otroški stolček „HOJČEK” in avtor Jure Grilj Sl. 1—1 a — Kombinacija služi igranju, pisanju, predal mize je namenjen za igrače in pisalni pribor Sl. 2 — Kombinacija služi predvsem sedenju oziroma počitku Sl. 3—3 a — Kombinacija je primerna za otroka starosti od 1—2 let. Pri hranjenju sedi otrok za prečnim drogom, istočasno pa se lahko igra z barvnimi obročki, ki so na drogu Sl. 4 — Kombinacija je namenjena otrokovi igri s starši. Pri tem pa lahko otrok sedi, skače, se obrača ipd. Sl. S — Kombinacija služi sedenju, če pa otrok kleči na sedežni površini, mu mizna plošča služi za igranje. V isti kombinaciji pa lahko odrasla oseba sedi na mizni površini, ki je tudi primerna za sedenje pri normalni višini jedilne mize Sl. 6 — Sedež-tabure pa lahko uporabimo kot samostojno funkcionalno enoto, ki služi otroku oziroma odrasli osebi, če dodamo sedežno blazino 1 a 3 a 6 Prvomajska listina Zveze sindikatov Jugoslavije podeljena OOZS TOZD Galanterija Podpeč Visoko priznanje, ki ga podeljuje Svet zveze sindikatov Jugoslavije ob prvem maju posameznikom ali osnovnim organizacijam zveze sindikatov za dolgoletno uspešno sindikalno delo in aktivnost na področju utrjevanja in krepitve samoupravnih in delegatskih odnosov je bilo za leto 1982 podeljeno OOZS TOZD Galanterija Podpeč. Priznanje je 28.4.1982 prevzela delavka TOZD Galanterija Podpeč Marija Smole, kar pomeni tudi priznanje za njeno dolgoletno aktivno sindikalno delo. Delavcem TOZD Galanterija Podpeč iskreno čestitamo! Nagrada občine Ljubljana-Vič-Rudnik za leto 1982 tov. Damjanu Vidoviču Obletnico ustanovitve OF, 27. aprila, ki je tudi praznik občine Ljubljana-Vič-Rudnik, smo letos proslavili na Robu na Dolenjskem. Proslava je bila povezana z dvema dogodkoma — otvoritvijo asfaltirane ceste, kar je pomembna pridobitev za sam kraj kot tudi za našo TOZD žaga, ter z odkritjem spomenika, ki simbolizira bitko prebivalcev Robarske doline z italijanskim okupatorjem maja 1942 na Kuclju. Na proslavi, ki se jo je udeležilo prek pet tisoč prebivalcev, so bile podeljene tudi nagrade in priznanja občine Ljubljana-Vič-Rudnik za leto 1982 ter priznanje OF slovenskega naroda, ki jih podeljuje OK SZDL. Nagrado občine Ljubljana-Vič-Rudnik za leto 1982 je prejel tudi generalni direktor ing. Damjan Vidovič za uspehe na področju gospodarjenja. Čestitamo! Poročilo o poslovanju 1981—1982 Za nami je prvo leto srednjeročnega obdobja 1981—1985. Če primerjamo kazalce gospodarjenja, ugotovimo, da smo planske naloge dokaj zadovoljivo uresničili. Ne moremo pa trditi, da smo v skladu s planom dosegli zadovoljivo rast proizvodnje. Ta se je povečala le za 0,8 %. Tako majhna rast proizvodnje je posledica motenj v preskrbi s surovinami, repromateriali. Tudi tehnološka opremljenost vpliva na rast proizvodnje. Ta pa vemo, da ni povsod na zadovoljivi ravni. Z zaostrenimi bančnimi pogoji in drugimi kriteriji za pridobivanje investicijskih posojil nam je ostal le investicijski dinar od amortizacije in le manjši del poslovnega sklada. To pa pri tej inflacijski stopnji ni zadostovalo niti za enostavno reprodukcijo. Nov zakon o amortizaciji, ki je bil sprejet decembra 1981, predpisuje znatno večje amortizacijske stopnje, to se pravi, da bomo morali več sredstev nameniti za zamenjavo (obrabljenost, zastarelost) opreme. Težave pri oskrbi s surovinami in repromateriali, ki so se v večji meri pojavile v letu 1981, se v letu 1982 nadaljujejo. Deficitarne surovine in repromateriale je treba kupiti takrat, ko so na tržišču. S tem pa se pojavljajo likvidnostne težave. Pri planiranju likvidnostnih sredstev pa imamo še veliko težav-problemov. če že omenjamo likvidnostne probleme, bi na prvo mesto postavili poslovanje z menicami. Opažamo, da se OZD čedalje v večji meri poslužujejo meničnega poslovanja. Naša DO dobi 75 % vseh plačil z menicami in le ca. 25 % gotovinskega plačila. Torej smo tudi mi nabavljene surovine in repromaterial plačevali z menicami. Del menic pa smo eskontirali (prodali) banki ali drugim organizacijam združenega dela. Za to pa je potrebno plačati seveda obresti, ki pa nam povečujejo stroške oziroma zmanjšujejo dohodek. Obresti so se v letu 1981 gibale od 7 % (za eskont pri banki) do celo 16 %. S prvim marcem 1982 pa se je obrestna mera po medbančnem sporazumu povečala (splošna obrestna mera 16 %) in se giblje od 12 % do 18 % in celo več. Torej mora biti naš cilj, da bomo materialne vrednosti in denar čim hitreje obračali in s tem imeli manj obresti s sposojenim denarjem. S problemi pa smo se srečavali tudi pri uvozu. Nenehno spreminjanje predpisov v zvezi z zunanjetrgovinskim poslovanjem in večkratno zaprtje vrat Narodne banke v zadnjem kvartalu leta 1981 nam je povzročilo velike težave (tudi izpad proizvodnje za izvoz) in s tem nemalo dela. Kot DO dosegamo ugodno zunanjetrgovinsko bilanco. V letu 1981 smo dosegli razmerje uvoz : izvoz 1 : 5,68. Zavedamo se, da je izvoz nujna družbenoekonomska kategorija. Z ozirom na to, da se nahajamo v težki gospodarski situaciji, je dolžnost nas vseh — slehernega delavca v Hoji, da vsak na svojem področju vestno izpolnjuje zadane naloge in tako pripomore k reševanju problemov, ki so nastali v našem gospodarstvu. PREGLED CELOTNEGA PRIHODKA IN NJEGOVA DELITEV ZA DO HOJA (v 000 din) I—XI1/81 I—XII/80 Indeks Plan 1982 za celo leto REALIZACIJA (celotni prihodek) 733.126 483.515 152 867.500 — od tega izvoz 86.342 77.130 124.500 % izvoza v realizaciji PORABLJENA SREDSTVA 11,7 15,6 14,4 —- materialni stroški in amortizacija od tega amortizacija predpisana 470.351 282.586 166 553.787 z zakonom 18.154 12.683 39.536 DOHODEK 262.775 200.929 131 313.713 — od tega obveznosti iz dohodka 98.543 69.395 112.378 ČISTI DOHODEK (OD + sklad«) 164.232 131.534 125 201.335 Iz zgornje tabele opazimo, da je najhitreje posledica velike inflacije (dvigovanja cen). rastel celotni prihodek in pa tudi materialni stroški, kar je Magda Hadalin Konstituirana tretja dalegatska skupščina Sedmega maja so se sešli delegati vseh zborov skupščine SR Slovenije. Konstituiranje skupščine se je začelo z ločenimi sejami zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora. Delegati zbora združenega dela so za predsednika zbora izvolili MARTINA MLINARJA, za podpredsednico Terezijo Štefančič, za sekretarko zbora pa so imenovali Eriko Vrhunec. Na seji zbora občin so za predsednika izvolili MITJO HORVATA, za podpredsednico Silvo Bauman-Cenčič in imenovali za sekretarja zbora Toneta Je-rovška. V družbenopolitičnem zboru pa so delegati za predsednika izvolili CIRILA RIBIČIČA, za podpredsednika Dina Pucerja, za sekretarja zbora pa je bil imenovan Franci Grad. Na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine SR Slovenije so delegati soglasno izvolili za predsednika skupščine SRS VINKA HAFNERJA, za podpredsednika pa SILVO JEREB in JOŽETA ŠU-ŠMELJA. Za generalnega sekretarja skupščine so imenovali Gojmira Komarja, za njegovega namestnika pa Marka Hermana. Na prvi skupni seji vseh zborov republiške skupščine je njen novi predsednik Vinko Hafner razglasil izvolitev predsedstva SR Slovenije: predsednik je VIKTOR AVBELJ, člani pa so Alojz Briški, Majda Gaspari, Stane Markič, Zoran Polič, France Popit, Franc Štiglic ter po položaju predsednik CK ZKS Andrej Marinc in predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Delegati vseh treh zborov slovenske skupščine so izvolili tudi delegate za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ. Tako so novoizvoljeni delegati za ta zbor Jože Globačnik, Nuša Kerševan, Ivo Klemenčič, Franjo Križmančič, Marjan Markovič, Miran Mejak, Jože Marolt, Miran Potrč, Lojze Skok, Boris Šnuderl, Emil Tomažič in Mirko Žlender. Na predlog novoizvoljenega predsedstva SR Slovenije pa so delegati vseh treh skupščinskih zborov z ločenim glasovanjem sprejeli odlok o izvolitvi JANEZA ZEMLJARIČA za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Za podpredsednika sta bila izvoljena Vlado Klemenčič in Dušan Šinigoj. Delegati so izvolili tudi nove člane slovenskega izvršnega sveta. Po skupnem zasedanju so se novi delegati v skupščini SR Slovenije ponovno zbrali na ločenih sejah zborov, kjer so izvolili tudi predsednike In člane nekaterih delovnih teles skupščine in zborov. Problemska konferenca ZK DO Hoja Komunisti DO Hoja smo 19. februarja 1982 na svoji problemski konferenci obravnavali rezultate gospodarjenja v letu 1981 ter problematiko, na katero so opozarjali delavci TOZD in DSSS z namenom, da se probleme analizira in pristopi k njihovem reševanju. Po poročilu o rezultatih gospodarjenja je bilo v razpravi ugotovljeno, da je rezultat gospodarjenja v letu 1981 posledica subjektivnih, še bolj pa objektivnih vzrokov, ki so vse bolj prisotni v današnjem času, ko se tako v svetu kot doma soočamo z zaostrenimi pogoji gospodarjenja, nezadostno preskrbo z reprodukcijskimi materiali, inflacijo, upadanjem kupne moči in s tem možnostmi prodaje na domačem tržišču pa tudi z uvoznimi omejitvami ipd. Seveda pa bi bilo napačno iskati vzroke za rezultate, ki smo jih dosegli izključno izven delovne organizacije, saj smo bili včasih premalo učinkoviti tudi na področju medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja, morda tudi v prepričanju, da je pomembneje slediti interesom temeljne organizacije in da so interesi delovne organizacije drugorazrednega pomena. Kljub tovrstnim pojavom pa je pozitivno spoznanje, da se lahko zanašamo le na lastne sile, kajti nihče nam ne bo nič dal ali podaril, da lahko le s svojim prizadevnim in učinkovitim delom, s primerno produktivnostjo in boljšo organizacijo dela zagotovimo takšne rezultate dela, ki bodo zagotavljali primeren ekonomski položaj in socialno varnost naših delavcev. Tako bomo morali v TOZD Galanterija Podpeč določiti tak proizvodni program, ki bo zagotavljal zanesljivo in dolgoročnejšo perspektivo temeljne organizacije. V temeljnih organizacijah primarne predelave lesa bodo morali še dosledneje slediti potrebam temeljnih organizacij finalne predelave v pogledu količine in kvalitete, seveda v okviru danih možnosti. V večji meri mora biti poudarjena odgovornost, da se bodo planirane potrebe tudi uresničevale. Glede na ugotovitve v gradivu, ki je bilo podlaga za obravnavo problematike na problemski konferenci, da v TOZD Tesarstvo niso samoupravni odnosi dovolj razviti, čemur pa so delegati TOZD Tesarstvo ugovarjali, je bil sprejet sklep, s katerim se zavezuje 00 ZK TOZD Tesarstvo, naj skupno z drugimi DPO zavzamejo konkretna stališča. Še posebej pozorno se je razprava nanašala na organiziranost DSSS. Delegati so sprejeli sklepe, da je potrebno dela med DSSS in temeljnimi organizacijami, predvsem na področju izdelave kalkulacij, razmejiti, tako da se bodo kalkulacije in predkalkulacije izdelovale v temeljnih organizacijah, ponudbe pa v DSSS. Prav tako je potrebno ustrezno kadrovsko rešiti vprašanje nekvalitetnega dela na področju priprave izvozno-uvozne dokumentacije, saj se neupravičeno zatika pri uvozu rezervnih delov, za kar trpijo posledice posamezne temeljne organizacije, potrebne pa so zaradi tega tudi hitre intervencije vzdrževalne službe. Nič manj pomembno tudi ni bilo stališče konference, da moramo še intenzivneje pristopiti k ustreznemu vrednotenju dela delavcev v neposredni proizvodnji, še posebej tistih, ki delajo na težjih delih, in so izpostavljeni neugodnim vremenskim pogojem in nevarnostim, saj bomo le na ta način lahko zagotavljali prepotrebno delovno silo, ki jo za doseganje naših planskih in razvojnih ciljev potrebujemo. Jože Šketa Ustanovitev mešanega podjetja Hobles in gradnja tovarne oken pri Čedadu Po izdelavi tehnične dokumentacije in pridobitvi ustreznih soglasij z jugoslovanske in italijanske strani je bilo ustanovljeno mešano podjetje Hobles s sedežem v San Pietro di Na-tisone. Naj naštejemo nekaj pomembnejših kronoloških dogodkov od prvih informacij do ustanovitve mešanega podjetja in začetka gradnje tovarne. Prvo informacijo o potrebi za izgradnjo tovarne oken smo dobili iz Lesnine. Posredoval jo je pomočnik generalnega direktorja tov. Pavle Brglez, dipl. oec., program pa je obdeloval Tine Ravnikar, svetnik generalnega direktorja. Tako je bil prvi sestanek predstavnikov Hoje in Lesnine dne 11.3.1980. Temu je sledil obisk predstavnikov Hoje v Čedadu 9. 4. 1980. Sledilo je zbiranje informacij v zvezi z dosedanjo utemeljitvijo izgradnje tovarne oken, oblikovanje proizvodnega programa oziroma dejavnosti podjetja in komercialna obdelava tržišča. Tehnološki projekt je bil izdelan 16.9.1980 (Franc Mihelič — Biro za lesno industrijo) in prvi ekonomski elaborat 31.10.1980 (Drago Petrovič, dipl. oec. — Lesnina) ob sodelovanju strokovnjakov Hoje. Zaradi spreminjanja tehnološkega projekta, vrednosti investicije in finančne konstrukcije financiranja so bile naknadno opravljene določene korekcije ekonomskega elaborata. Mnenje Inštituta za ekonomsko presojo investicij pri Združeni banki — GBL o upravičenosti investicije je bilo dano 3. 4.1981. Na podlagi pozitivnega mnenja inštituta in po priloženi drugi dokumentaciji je odobril Izvršilni odbor LB — GBL kredit jugoslovanskim partnerjem za Hobles dne 10. 7.1981. Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino je izdal mnenje o naložbi 26. 9. 1981 in s tem je bila dana pravica za transfer ustanovnega kapitala 8. 10. 1981. Naslednji dan, 9. 10. 1981, je bilo ustanovljeno mešano podjetje Hobles. Dne 11.12.1981 je bil opravljen transfer drugih jugoslovanskih sredstev v Italijo v obliki kredita Hoblesu. 5.3.1982 je bila sklenjena pogodba za gradbena dela s partnerjem v Hoblesu, to je gradbeno firmo Benedil iz Čedada. Projekte za gradbena dela je izvajala projektantska organizacija iz Nove Gorice ob sodelovanju italijanske inštitucije. Projekte za inštalacije izvajajo italijanske projektantske organizacije. Dne 15. 3. 1982 je bila napravljena zakolitev objektov in 23. 3. 1982 začetek gradbenih del. Gradbena dela bodo končana v 360 koledarskih dnevih, vzporedno bodo potekala inštalacijska dela ter dobava in montaža opreme. Začetek poizkusnega obratovanja bo aprila 1983. Pregled investicijske vrednosti po pomembnejših postavkah in predvideni stroški izgradnje na podlagi sklenjenih pogodb, končnih ponudb in drugih del po dopolnjenem investicijskem programu s stanjem 30.3.1982. (vrednosti v milijonih Lit) š 1 CO Vrednosti pogodb, ponudb c § č-g-s 2-o — O O. 1. Gradbena dela 1.046 — Benedil 836 773 + 63 — Hobles 210 210 II./1 Instalacije s proj. 446 356 + 90 II./2 Oprema 858 — Hemag — druga oprema 207 180 + 27 po invest. programu 651 651 lil. Drugo 230 — zemljišče — projekti 110 180 —70 za grad. dela —- nepredvidena 52 37 + 15 dela 68 — + 68 IV. Zagonski stroški 270 — do 30.9.1981 — od 30.9.1981 19 65 —46 do 31.3. 1983 195 218 —23 — stroški Hoje za uvajanje 56 56 IV./1 Drugi stroški 182 — taksa 2 % — interkalarne 44 44 obresti 138 138 Skupaj 3.032 2.908 + 124 Za vsa nepredvidena dela in podražitve je ostalo še 124 milijonov Lit ali 4,2 %. Pri gradbenih delih je sklenjena pogodba z Benedilom po fiksnih cenah in se pogodbena vrednost lahko poveča zaradi dodatnih del ali količin. Vrednost gradbenih del se bo povečala zaradi tehnoloških sprememb in povečane površine lakirnice v okviru istih proizvodnih površin, vendar večje zahtevnosti gradnje lakirnice v primerjavi s predhodno namembnostjo površine. V delih, ki jih je prevzel Hobles v vrednosti 210 milijonov Lit, bo v začetku odpadla gradnja hiše za čuvaja v vrednosti 100 milijonov Lit, da ne bo potrebno najemati tolikšnih kreditov v Italiji. Poleg tega je pričakovati, da bo Hobles izdelal prevzete pozicije po nižjih cenah od inve- sticijskega programa oziroma bodo določene pozicije manjše vrednosti tudi odpadle. Pri inštalacijah se bodo lahko povečale vrednosti po pogodbi zaradi dodatnih del in podražitev, ki bodo možne na osnovo 25 % od pogodbene vrednosti za povečane osebne dohodke nad 5 %. Druga oprema je ovrednotena po investicijskem programu, ker do konca marca še ni bilo sklenjenih veliko pogodb. Pri zagonskih stroških bo potrebno delati racionalno in čim večji delež pokriti s provizijo od prometa še pred začetkom obratovanja proizvodnje. Interkalarne obresti so bile delno upoštevane v stroških ekonomskega elaborata, ker pa je bil transfer jugoslovanskih sredstev opravljen v celoti v enkratnem znesku namesto suk-cesivno po dinamiki investiranja, se interkalarne obresti povečajo in s tem tudi investicijska vrednost. Viri financiranja v milijonih Lit: Ustanovni delež Hoje 180 Benedil 60 Mazora 60 Kredit iz Jugoslavije 2.020 Obresti od sredstev na banki v Italiji 56 Provizija od prometa 76 Bančni kredit v Italiji 380 Komercialni kredit 200 Skupaj za osnovna sredstva 3.032 Kredit v Italiji za obratna sredstva 500 Skupaj viri oziroma vrednost investicije 3.532 V mešanem podjetju Hobles nastopa iz Jugoslavije v Italiji Hoja s 60 % deležem. Sredstva za ustanovni delež, druga potrebna lastna jugoslovanska sredstva in kredite jugoslovanskih bank za Hobles najemajo oziroma dajejo preko samoupravnega sporazuma med jugoslovanskimi partnerji še naslednja podjetja: Inles Ribnica, Javor Pivka, Kovinoplastika Lož, Lesnina Ljubljana in SGP Nova Gorica. Od jugoslovanskih sredstev daje lastnih sredstev in kredit Hoblesu podjetje Hoja 45 % in ostalih pet partnerjev po 11 %. Proporcionalno tem procentom so tudi profiti in riziki v poslovanju. Pregled pomembnejših postavk iz delitve celotnega prihodka: (vrednost v milijonih Lit) 1983 1984 1985 Realizacija 2.090 2.856 3.000 Amortizacija 220 240 240 Dobiček 6 235 278 (nadaljevanje na 4. strani) {nadaljevanje s 3. strani) Izvoz proizvodnega programa oziroma montažna dela jugoslovanskih partnerjev preko Ho-blesa poleg njegove redne proizvodnje v milijonih din: Hoja Ljubljana 16 Inles Ribnica 26 Kovinoplastika Lož 10 Javor Pivka 10 Lesnina Ljubljana 10 SGP Nova Gorica 10 SKUPAJ 82 Poleg tega izvoza je predviden izvoz jugoslovanskih partnerjev za potrebe proizvodnega pro- grama Hoblesa v vrednosti 516 milijonov Lit. Gradnja tovarne se je torej začela. Od prvih informacij do samega začetka gradnje, s tem vidimo sedaj tudi realen začetek obratovanja, je minilo za naše razmere malo časa. Pravo časovno razmerje šele dobimo, če primerjamo to investicijo z investicijo v žago Škofljica in Galanterijo Podpeč glede na predvidevanja v srednjeročnem planu. Pridobivanje dokumentacije in finančnih sredstev poteka pri teh dveh dejavnostih znatno počasneje. Vzroki počasnejšega tempa so v samih kapacitetah strokovnih DO Hoja tudi v bodoče, tako kot že v vsem svojem obstoju, daje močan poudarek izvozni aktivnosti: bistvena kvalitetna novost pri tem pa je spoznanje, da izvozna dejavnost ni le privesek, ki jo moramo opravljati v gotovem obsegu, da zadostimo nekaterim splošno družbenoekonomskim usmeritvam in zahtevam. Lahko rečemo, da je na vseh naših TOZD in pri veliki večini zaposlenih prodrlo spoznanje, da je le dobro zastavljena proizvodna in prodajna usmeritev, pri čemer zavzema posebno mesto ponudba blaga in storitev inozemskemu trgu, kolikor toliko zanesljiva garancija za nemoteno in rentabilno poslovanje. K taki intenzivni izvozni orientaciji nas navaja več faktorjev, zlasti pa: — predimenzioniranost slovenske in jugoslovanske lesno-predelovalne industrije za potrebe domačega kupca, — zelo zaostrena in otežkočena devizno-bi-lančna situacija na vseh nivojih, tako da ima izvozna aktivnost absolutno prioriteto pri vseh bonitetah, ki izhajajo iz izvoza (olajšave pri prispevkih za splošne in družbene potrebe, olajšave pri uvozu materiala in opreme, nadomestila pri izvozu izpadlega dohodka, olajšave pri določanju mase za OD za tiste TOZD, ki dosegajo izredno dobre izvozne rezultate, itd.). Naša DO nastopa na zunanjem trgu s tremi glavnimi grupami proizvodov, in to: a) galanterijski izdelki (Podpeč), b) blago in storitve notranje opreme (Polhov Gradec), c) žagani les. V zadnjem času (z ustanovitvijo mešanega podjetja Hobles v Čedadu, Furlanija) poskušamo tudi z izvozom stavbno-mizarskih izdelkov, tako smo že dali nekaj konkretnih ponudb, naši predstavniki v Hoblesu imajo vse potrebne tehnične podatke, prospekte in cenike, tako da lahko nastopajo na terenu. Za enkrat še nismo sklenili konkretnih poslov, imamo pa planirano za to leto prodajo v Italiji za ca. 160,000.000 Lit stavbno-mizarskih izdelkov. Naša delovna organizacija je v preteklih letih v povprečju ca. 20 % svoje proizvodnje izvozila, s čimer pa še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti, ki se nam ponujajo na inozemskem trgu, služb Hoje, sposobnostjo Hoje za najemanje kreditov in splošnega omejevanja investicij pri nas. Glede na dano prioriteto Hoblesu pred domačimi investicijami mora Hobles po predvidenem programu, pravilnem nadaljnjem pristopu in vodenju posredno ustvarjati sredstva za nadaljnji razvoj domačih dejavnosti v cilju lažjega in ekonomičnejšega osvajanja tržišča v Italiji in državah EGS. Pomembnejše naloge v naslednjem obdobju: — skrajno racionalno trošenje investicijskih sredstev, — postavitev tovarne v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, —- želje za širjenjem obstoječega obsega je potrebno prenesti na čas, ko se bo Hobles razvijal s svojimi sredstvi. Nadalje je potrebno intenzivno angažiranje na komercialnem področju v cilju doseganja predvidenega izvoza proizvodnih programov jugoslovanskih partnerjev preko Hoblesa. Po končani izgradnji tovarne bo potrebno čim prej doseči tekoče rentabilno poslovanje. Če bo prizadevanje še naprej tako intenzivno kot v sedanjem obdobju, potem uspeh ni izklju- cen- Ciril Mrak saj imamo v nekaterih izdelkih in dejavnostih že dolgoletno tradicijo in renome solidnega proizvajalca. Izvoz je prioritetna naloga tudi s širšega na-rodno-gospodarskega vidika in od realizacije izvoznih zadolžitev je odvisen tudi celotni stabilizacijski program našega gospodarstva, na nivoju DO pa je od izpolnjevanja proizvodnih programov odvisna celotna realizacija ter prihodek in dohodek TOZD. Kot vemo, urejamo vse obveznosti in pravice s področja zunanjetrgovinske menjave preko Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SISEOT), v okviru katere je ena od osnovnih dejavnosti planiranje in bilan-ciranje izvoza in uvoza po posameznih TOZD. Osnovna značilnost sedanjega planiranja in dogovarjanja v SISEOT je, da se za izpolnjevanje ali neizpolnjevanje zastavljenih nalog TOZD mnogo hitreje in ostreje sankcionirajo, kot je bil to slučaj v preteklosti, ko so bili plani, med njimi tudi plani zunanjetrgovinske dejavnosti, dostikrat samo formalnost. V okviru SISEOT je naša DO za leto 1982 prevzela naslednje obveznosti in zadolžitve: (v 000 din — tečaj v US S = 27,30 din) Realiza- Plan Indeks cija 1981 1982 1982/81 Konvertibilni izvoz 57.881 87.021 141,7 Konvertibilni uvoz 10.198 18.453 180,9 K prednjemu je potrebno dodati še klirinški izvoz in uvoz, ki pa za planiranje v SISEOT ni bistven (Hoja planira za leto 1982 za 16,200.000 dinarjev izvoza in za 18,400.000 din uvoza s klirinškega področja). Planirani uvoz za leto 1982 v višini 18,453.000 dinarjev je za DO fizični uvoz za lastne potrebe, ki se ne sme prenašati na druge DO. Pač pa je še vedno možno samuopravno in dohodkovno povezovanje za prenašanje in odstopanje deviznih pravic, do katerih ima DO še vedno pravico do višine 65 % od dosežene izvozne realizacije. Kot torej vidimo, so zunanjetrgovinski kriteriji zelo poostreni, zlasti bo marsikoga prizadela omejena pravica fizičnega uvoza. Kolikor bi eventualno imeli večje potrebe uvoza, kot nam to omogoča plan za leto 1982, je to možno s povečanjem izvoza nad planom, saj bi bil nadplanski izvoz stimuliran po eni od variant z možnostjo uvoza v razmerju 1:1. V naši DO se nam ponujajo to leto ugodne izvozne možnosti. Čeprav smo naše formalne izvozne plane za leto 1982 postavili dosti skeptično in skromno, pa se nam zna zgoditi, da jih bomo krepko presegli. Letos prihaja na zunanjem trgu do nekaterih gibanj in poslov, ki jih pri planiranju za to leto še nismo naslutili. Tu imam v mislih zlasti TOZD Galanterija in TOZD Pohištvo. V Galanteriji je nepričakovano poraslo povpraševanje po lesenih obešalnikih, tako da smo pokrili tudi izpadli izvoz svečnikov za to leto; kaže, da je precej povečanega povpraševanja oo obešalnikih tudi posledica izpadle poljske proizvodnje zaradi poznane politične in gospodarske krize na Poljskem. Po drugi plati pa je opaziti tudi ponovno povečano zanimanje ameriških kupcev za obešalnike. K ugodnemu gibanju izvoza v tem letu je vplivalo tudi zmerno povečanje inozemskih cen, kar je bilo možno zaradi zelo ugodne menjave tujih valut, in je to tudi glavni faktor za sorazmerno ugodne dohodkovne rezultate v izvozu. Pohištvo Polhov Gradec trenutno ne dosega niti planiranega izvoza, vendar so na vidiku možnosti, da planske postavke na tej TOZD letos krepko presežemo, če že ne podvojimo. Izgleda namreč, da bomo v tem letu nadaljevali z deli na pred leti začeti opremi dveh bolnišnic v Libiji (Benghazi, Tripoli) in da so dela tolikšnega obsega, da bo problem, kako najti zadosti kvalitetnih kooperantov, da jih bomo zmogli. Sploh je za izdelke in storitve TOZD Pohištvo tudi letos veliko povpraševanje in bi bilo dobro razmisliti o pritegnitivi drugih TOZD k izvozni dejavnosti TOZD Pohištvo. V drugih TOZD ne bi bilo bistvenih izvoznih premikov, razen že omenjenih poskusov izvoza stavbno-mizarskih izdelkov v okviru Hobles. Poudaril bi še, da čeprav so nekatere zunanjetrgovinske in devizne rešitve v SFRJ dosti kratkoročne, nedorečene in nestimulativne, zlasti kar se tiče možnosti razpolaganja z ustvarjenimi deviznimi pravicami in možnostmi uvoza, pa ce! sistem zunanjetrgovinske zakonodaje, predpisov in stimulansov (omenjeni v uvodnem delu), zlasti pa stalna hitra rast tečajev tujih valut, spodbudno vpliva na izvozna prizadevanja in gibanja, kar velja tudi za Hojo; izvoz je torej tudi dohodkovno dosti zanimiv. Posamezne TOZD za leto 1982, primerjalno s preteklim letom, planirajo naslednji izvoz (skupaj izvoz s stimulacijo): (v 000 din — po dnevnem tečaju) TOZD Realizacija Plan Indeks 1981 1982 1982/81 Galanterija — konvertibilni izvoz 26.066 31.000 118,9 Pohištvo — konvertibilni izvoz 22.815 49.300 215,8 — klirinški izvoz 2.000 Stavbno mizarstvo —- konvertibilni izvoz 5.568 Žaga Polhov Gradec — konvertibilni izvoz 4.684 6.400 136,8 — klirinški izvoz 1.471 1.600 108,8 Žaga Rob — konvertibilni izvoz 500 1.100 220,0 — klirinški izvoz 2.398 2.000 83,4 Žaga Škofljica — konvertibilni izvoz 7.725 10.000 129,4 — klirinški izvoz 22.656 21.800 96,2 DO Hoja — konvertibilni izvoz 61.790 103.369 167,3 — klirinški izvoz 26.525 27.400 103,4 DO Hoja skupaj 88.315 130.768 148,0 Jože Bernik Prodaja naših izdelkov na tuje tržišče Nova žagarska oprema v naših TO Podaljšek nove žagalnice z novim polnojarmenikom na žagi Rob na Dolenjskem in pa kletni del podaljška k obstoječi stavbi v dolžini 19 m. Prav pri teh delih so se delavci žage v Polhovem Gradcu izredno izkazali in lahko ponosno trdijo, da so si žago sami napravili, kajti vsa zemeljska in gradbena dela razen strehe je plod njihovih rok. Montaža sama je na tej lokaciji potekala hitreje, ker so bili naši ljudje že navajeni na način dela monterjev iz SZ in vremenski pogoji so bili boljši. Malo se je zataknilo pri tehničnem prevzemu, ko je bilo ugotovljeno, da glavni zamašnjak ni centriran v mejah tolerance. Po krajšem popravljanju se je zadeva toliko uredila, da je bilo možno redn obratovanje. Anton Tehovnik Program — osnova za razvoj Montaža polnojarmenika v TOZD Pohištvo, Polhov Giadec ideje in želje, da se v naših žagarskih obratih zamenja tehnološka oprema in omogoči boljše delovne pogoje, so prisotne že več kot desetletje. V primarni proizvodnji se po rekonstrukciji žage na Škofljici in raznih manjših izboljšav v drugih TO ni skoraj nič spremenilo. Zaradi specifičnih zahtev, ki nastopajo v naših TO z žagarsko dejavnostjo, je bila odločitev glede modernizacije precej zahtevna in se je tudi zaradi tega, poleg stalno prisotnega dejstva pomanjkanja sredstev, časovno precej zavlekla. V žagalnicah TO Žaga Rob in v TO Pohištvo Polhov Gradec, ki sta oddaljeni med seboj več kot 50 km, smo zasledovali naslednje prednosti: zaposlitev domače delovne sile v samem kraju, predelavo hlodovine, ki se letno poseka v tem okolišu, uslužnostno razžagovanje hlodov za potrebe prebivalstva in nenazadnje možnost proizvodnje v primeru vojnega stanja za potrebe SLO. Tako je ostala v DO le še žaga Tesarstvo, ki je po svojem načinu proizvodnje specifična, da se v okviru nove lokacije na Škofljici skupno z žago Škofljica tehnološko opremi. V tem opisu želimo na kratko opisati, kako je potekala rekonstrukcija na obeh žagalnicah, to je v Robu in Polhovem Gradcu. Oprema za obe žagalnici je bila nabavljena v SZ v skupni vrednosti 215.000 obračunskih dolarjev, od tega 80 % na 5-letni kredit po 7 % obrestni meri. Za to vrednost smo nabavili: 2 dovozna verižna transporterja za dovoz hlodov, 2 prekladalca hlodov, 2 polnojarmeniška vozička, 2 polnojarmenika, 2 odvzemalna vzdolžna transporterja, 2 prečna transporterja za prizme, 9 vzdolžnih povratnih transporterjev, 2 prečna transporterja za deske in nekaj rezervnih delov. Najprej se je pričelo z rekonstrukcijo na Robu. Že v jeseni 1980 smo pričeli z izkopom gradbene jame za temelj polnojarmenika. Slabo zemljišče je zahtevalo precej truda, da je bil temelj in obod kleti skupaj z 18-metrskim podaljškom k stari žagalnici nared do pričetka montaže. Konec februarja leta 1981 sta prispela monterja iz SZ in po precej žolčnih razpravah o odgovornosti glede izvedbe montaže zaradi posameznih detajlov pri gradbenih delih sta le pričela z montažo. Po reklu, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, je montaža le stekla in sredi junija je bilo celotno postrojenje prevzeto in začelo obratovati. Pri tem je treba poudariti, da so se vsi zaposleni v TO Rob in vzdrževalci s tov. Severjem in tov. Pečkom pošteno potrudili, da je montaža opravljena v tem času. Sistem dela monterjev iz SZ je bil za naše pojme včasih le preveč »paragrafski«, res pa je tudi, da smo iz možnega proizvodnega asortimenta, ki ga je bilo možno nabaviti v SZ, morali veliko stvari dodelati in prilagoditi naših tehnološkim zahtevam. Po montaži postrojenja na Robu sta monterja nadaljevala montažo v žagalnici Polhov Gradec. Tudi tukaj je že predhodno bil izdelan temelj Prodajni in proizvodni program temeljne organizacije Galanterija se je v zadnjih dvajsetih letih večkrat spreminjal. Vzrok so bile v glavnem spremembe na tržišču, katerim se je treba prilagajati. Tako se je nekdanji proizvodni program različnih galanterijskih izdelkov preusmeril v specializirano proizvodnjo lesenih garderobnih in konfekcijskih obešalnikov, za kar je bila prilagojena strojna oprema. Spremenjeni tržni pogoji so kasneje narekovali prehod na razdrobljeno proizvodnjo galanterijskih izdelkov in pohištva iz masivnega bukovega lesa, pri čemer v zadnjih letih ugotavljamo, da je razdrobljenost že prevelika, ker imamo v proizvodnji preveliko število različnih izdelkov v različno velikih serijah. Odločitev, da je v proizvodnjo naše temeljne organizacije treba vnesti izdelke višjega cenovnega razreda in višje stopnje obdelave, je bila pravilna, kajti drobni galanterijski izdelki so večinoma v nizkem cenovnem razredu, kar ob vseh naporih pri zadrževanju naraščanja stroškov poslovanja omogoča le rezultate okrog meje rentabilnosti poslovanja. Ob upoštevanju pomembnega deleža izvoza v celotnem prihodku temeljne organizacije, pri čemer izvoženi izdelki v primerjavi s prodajo na domačem tržišču niso bili nikoli dobro plačani, je bilo še toliko bolj potrebno najti in vpeljati v proizvodnjo nove izdelke višjega cenovnega razreda. Ideja o proizvodnji pohištva iz masivnega bukovega lesa je zorela in bila končno tudi uresničena v prvi fazi kot proizvodnja kletnega pohištva, iz tega pa smo v drugi fazi razvili program sobnega pohištva HOPO-N. Proizvodnja in prodaja je stekla v drugi polovici leta 1980; z dosedanjimi rezultati še nismo zadovoljni, ker nismo dosegli cilja — to je močnega povečanja prodaje izdelkov višjega cenovnega razreda. Z velikim trudom se cilju počasi bližamo, kljub velikim težavam zaradi zaostrene splošne gospodarske situacije. Da bi v večji meri prodrli Ni enostavno na kratko opisati, kaj vse je bilo potrebno sproti splanirati, koordinirati, določiti, izdelati in končno vgraditi. Ne moremo tudi trditi, da je vse kar je izdelano v obeh žagah v organizacijskem in tehnološkem smislu v redu. Na tem področju nas čaka še neprestano delo. Treba je imeti pred očmi tudi to, da kljub temu, da se je oprema na obeh žagalnicah montirala v malo adaptirane obstoječe prostore, ni prišlo do občutnega padca redne proizvodnje v lanskem letu. Oba stara polnojarmenika sta še danes sposobna v primeru večje okvare nove opreme prevzeti delo, ki sta ga opravljala celotno obdobje po vojni. Največji problemi so nastali v žagalnici na Robu, ker ni bilo finančne moči, da bi tehnološko zakrpali tudi zahteve izza polnojarmenika. Tako si sedaj z velikimi napori pomagajo še s starim polnojarmenikom in s še enim dodatno vgrajeninm enolistnim rubilnikom. Določena področja dela so se z novo opremo popolnoma spremenila, tako da je treba dati čas tudi zaposlenim, da to opremo spoznajo, se navadijo nanjo in jo osvojijo. Rezultati, ki jih že dosegajo, vlivajo optimizem in prav prijetno je delati v takih sredinah, kjer se problematika, ki stalno nastopa, rešuje na enostaven način in se tudi tekoče spremlja. Žagarji iz Polhovega Gradca in Roba so to s svojim delom in pristopom že dokazali. na tržišče, pripravljamo več dopolnitev in sprememb zunanjega izgleda pohištva HOPO-N, s katerim želimo bolj pritegniti pozornost kupcev in povečati obseg prodaje pohištva. Razdrobljena proizvodnja v zadnjih letih kaže, da še vedno nimamo osnovnega nosilnega programa, s katerim bi ustvarjali vsaj 50 % celotnega prihodka. Samo s pohištvom HOPO-N tako zastavljenega cilja ne bomo mogli doseči, saj bi to pomenilo, da bi morali obseg prodaje povečati za 3—4-krat, kar pa po realni oceni ni izvedljivo. Situacije v preteklih letih, sedanje stanje in ocene za prihodnje srednjeročno in dolgoročno obdobje so nas privedle do zaključka, da je nujno iskati in najti še novi program na osnovi domačih surovin, ki bi bil primeren tudi za izvoz. Za izvršitev te naloge je delavski svet temeljne organizacije v letu 1980 imenoval širšo komisijo, ki po dobrem letu dni ni uspela najti in pripraviti primernega programa; ta program bi moral biti že eden od prvih in glavnih elementov razvojnega programa TOZD Galanterija, za katerega smo se na ravni delovne organizacije Hoja samoupravno dogovorili in ga moramo uresničiti v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Ker je časa malo in tekom leta 1981 zastavljene naloge z lastnimi močmi nismo uspešno rešili, smo sklenili, da k sodelovanju pri iskanju novega programa povabimo še druge delovne organizacije. Končno smo se odločili za Slovenijalesov oddelek za razvoj novih proizvodov, ker smo menili, da je s svojimi izkušnjami in uspehi sposoben razmeroma hitro in učinkovito pomagati pri iskanju novega prodajnega in proizvodnega programa naše temeljne organizacije. Po prvih stikih z delavci navedenega oddelka in po seznanitvi z našimi željami, zahte vami in možnostmi smo hitro ugotovili, da s-realne možnosti najti tak program, ki ga do (nadaljevanje na 6. strani) (nadaljevanje s 5. strani) sedaj na tržišču ni bilo in bi bil istočasno primeren tudi za izvoz. Intenzivno delo in dobro sodelovanje vseh sodelavcev je pripeljalo že tako daleč, da bomo v mesecu aprilu 1982 po idejnem načrtu pripravili že prve vzorce elementov jedilnega kota (vrata, stoli, mize — vse v več izvedbah), kot se bo verjetno novi program imenoval. Osnovni program je pripravljen tako, da ga je možno kasneje širiti in dograjevati. Po terminskem planu se bodo v nadaljnje delo vključili že tudi tehnologi, da bi bili pravočasno seznanjeni z vsemi potrebnimi podatki za izdelavo programa razvoja, v katerem bi bil eden od glavnih elementov že novi prodajni (proizvodni) program. V prihodnje bo torej večji poudarek dan razvoju pohištva iz masivnega bukovega lesa (HOPO-N z dopolnitvami, jedilni kot) in proizvodnji lesenih obešalnikov predvsem zaradi izvoznih možnosti. Ob tem bo potrebno zmanjšati ali opustiti proizvodnjo cenovno slabih izdelkov, ki smo jih do sedaj predvsem zaradi zapolnitve Zgodovina je lahko tudi zelo nezanimiva ali celo dolgočasna — tudi zgodovina temeljne organizacije. Toliko pa spet ne smem tvegati, da bi se enako zgodilo z zgodovino Lesne v Polhovem Gradcu. Skušal bom torej prikazati razvoj TOZD Pohištvo bolj slikovno s čim manj opisovanja zgodovinskih dogodkov. Začeli bi lahko tudi tako: nekoč je stala ob bregu potoka Božne idilična žaga. Da, stala je in je ni več. Ostalo je samo idilično okolje žage, ki ohranja spomine. Nekdanje žage s sedmimi različno usmerjenimi slemeni streh, ki so tvorili objekt žage, ni več. Božna šumi svojo večno pesem spreminjanja, bobni ob neurjih in šepeče v tihih poletnih nočeh. Stara žaga je samo še spomin (foto Mesar) Stari polnojarmenik je ostal: pot ga bo prej ali slej vodila v muzej v Bistri. Ostal je kot spomin na dni, ko so naši delavci delali v treh izmenah, tudi ponoči. Ta stroj je del njih, je sestavni del preteklosti, spominov na prečute noči, zmrzovanje, šale in tudi spomin na nekatero skrivaj ujeto ribo v potoku. Nov polnojarmenik smo postavili v letu 1981: v eni izmeni in z manjšim številom zaposlenih razžagamo več hlodovine. Delo je mehanizirano s transporterji, s transportnimi stroji, fizično delo se je ohranilo le pri odvzemu in pri skladanju žaganega lesa. V letu 1978 smo rekonstruirali objekt stare žage. Podiranje, izgradnja in proizvodnja — vse je potekalo istočasno. Vsekakor je bilo skrbi proizvodnje morali proizvajati. Eden od naših ciljev je tudi ta, da zmanjšamo odvisnost od naročil drugih delovnih organizacij in s tem posredno tudi od težav, ki jih imajo na trgu naši kooperanti — proizvajalci ploskovnega pohištva, kar bi dosegli z večjim deležem direktne prodaje naših gotovih izdelkov na trgu. Spremembe v proizvodnem programu bodo postopne in previdne, ker je treba za vsako odločitev predhodno dobro pretehtati vplive različnih faktorjev, zaradi katerih mora priti do sprememb. Razveseljiv napredek na področju iskanja novih programov, ki jih je nujno v okviru razvojnega programa tudi uresničiti, nam daje spodbudo za nadaljnje delo. Posebno je to važno za našo temeljno organizacijo, ker je bilo skozi dolgo vrsto let zelo malo narejenega za hitrejši razvoj TO Galanterija in je že skrajni čas, da skozi pospešen in uspešen razvoj zagotovimo našemu kolektivu lepše perspektive v prihodnosti. Stane Brandstatter Stari polnojarmenik smo poznali do potankosti veliko. Vendar pa tudi enotnosti in vzajemnega dela ni manjkalo! Kolektiv žage je deloval kot dobro uigrano moštvo. Nov univerzalni nakladalec na skladišču hlodovine, ki je popolnoma preurejeno, nov dvojni robilnik in čelilnik s polnojarmenikom — vse to je pogoj za delo, za trajnost dela. Podiranje, izgradnja in proizvodnja — vse je potekalo istočasno Proizvodna dvorana žage je ostala na stari lokaciji, skrita v ozki dolini, vendar daje boljše pogoje za proizvodnjo; dokončno so pokopane iluzije o veliki žagi na novi lokaciji pri pohištvu. Stvarnost je le prevladala, stabilizacija še pred njeno uradno razglasitvijo! Nova proizvodna dvorana je ostala na stari lokaciji Podaljšek proizvodne dvorane s postavitvijo novega polnojarmenika smo izvedli v letu 1981. V bivši odlagalni jami za hlodovino stoji nov polnojarmenik. Do izraza je prišla vsa iznajdljivost in praktično znanje tehničnega sektorja Hoje, vzdrževalne službe v tem sektorju in vzdrževalcev v TOZD Pohištvo. Prihranki so izredni in poudarek rezultatov in pohvala vsekakor premajhni! Skromni smo tudi pri tem, pa ne bi smeli biti! Na lastne sile se bomo morali opirati še naprej, in to še v večji meri. Pogosto se sprašujemo, kaj delajo vzdrževalci TOZD Pohištvo. Zakaj ni boljše tekoče, preventivno vzdrževanje. Zato, dragi sodelavci, ker delajo vzdrževalci zadnjih nekaj let na investicijah! Kaj so naredili! To lahko vidimo vsak dan in tudi je kaj videti! Novi polnojarmenik v jami za hlodovino? Energetski objekt s kotlovnico (dva kotla), kompresorsko postajo, trafo postajo z dvema celicama in delavnico za vzdrževalno službo obratuje že od leta 1980. Poraba mazuta je skrajno racionalizirana, saj ogrevamo prostore samo v primeru, ko je to res potrebno. Na našo trafo postajo so priključeni vsi porabniki električne energije TOZD Pohištvo. Novi energetski objekt Poleg proizvodnih dvoran, ki so bile zgrajene v letu 1974 kot skladiščne dvorane in smo jih pozneje preuredili v proizvodne, smo v letu 1980 dogradili še dva trakta in preselili strojni odde- Temeljna organizacija Pohištvo po investiciji Kako prijaviti tehnično izboljšavo ali koristen predlog lek in montažo v nove prostore. V starih proizvodnih prostorih je še površinski oddelek, ki se bo preselil v letošnjem poletju. Nastajanje dveh novih proizvodnih dvoran pri pohištvu In strojna oprema? Mozničarko, stopinjsko žago, čelilnika, debelinko, pohvalni stroj, nad-mizni rezkar, vertikalno brusilko in stroj za nanos lužila smo nabavili v zadnjih štirih letih. V garažah je nov kombi, dva tovornjaka sta tudi nova. In kaj je še novega? Še kup manjših stvari, ki kot celota veliko pomenijo! Nov je še del strokovnih kadrov, novo — precej drugačno je tudi mišljenje ljudi! Premajhna pa je povezanost strokovnih kadrov, kar smo preveč zanemarjali! Ko smo poskrbeli za najpomembnejše probleme proizvodnje, so prišli na vrsto še prostori za skupne službe TOZD. Bodoča »upravna« zgradba Objekt je znotraj že preurejen in selitev v nove prostore je predvidena za letošnje leto. Neizpodbitno je, da je TOZD Pohištvo v zadnjih štirih letih doživel razvoj, ki se ne da primerjati s celotnim razvojem od dneva vpisa LESNO PREDELOVALNE ZADRUGE z omejenim jamstvom Polhov Gradec dne 23. septembra 1945 v sodni register! In kaj vam sploh manjka? Veliko! In tako bo večno, dokler bo človeška težnja po lepšem, boljšem in pravičnejšem! Albin Metež »HOJA« glasilo kolektiva HOJA — predelava lesa, Ljubljana, Langusova 8 Odgovorna urednica: Katja Florjančič Uredniški odbor: Janez Cimperman, Katja Florjančič, Alojz Hitij, Peter Hafner, Albin Metež, Vinko Peček in Jože Škrbec Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, Kumerdejeva 15 Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu pristojnega organa št. 421/72. Inovacije imajo v našem glasilu že kar stalno rubriko. Če bi sklepali samo po tem, bi lahko napravili površen sklep, da je vse v najlepšem redu ali pa obratno. V resnici povedano, ni ne eno ne drugo. Pogrešamo osebne prijave racio-nalizatorjev. Dobro se zavedamo, da ni lahko vsakemu posamezniku napraviti prijavo neke tehnične izboljšave ali pa koristnega predloga. Da nam bo lažje, kako to napraviti, je namenjeno teh nekaj vrstic. Poleg tega je pripravljen tudi obrazec za prijavo tehnične izboljšave ali koristnega predloga, ki vsebuje v nadaljevanju navedena priporočila in je že dostavljen nekaterim TOZD. Najprej je treba opisati način dela ali delovanje stroja pred izboljšavo. Pri tem naj bi se opisale težave, ki so spremljale oziroma se pojavljajo in bi jih želeli odpraviti. Zavedati se moramo, da ga ni dela, ki bi se ga ne dalo več racionalizirati in prav tako se vsak še tako izpopolnjen stroj ali naprava da dopolniti in izboljšati. Delavec, ki dan za dnem s posluhom upravlja s strojem, najbolj pozna njegovo delovanje, zato lahko predlaga izboljšavo bolj kot kdor koli drug. In prav to bi moralo biti vodilo za vsakega delavca ne glede na to, kje in kaj dela. Opiše se torej stari način dela oziroma delovanje stroja s poudarkom na težavah, ki so prisotne. Da spoznamo kako želimo odpraviti pomanjkljivosti oziroma kako drugače izboljšati delo, se opiše stanje po izboljšavi. Največkrat pride do prijave tehnične izboljšave, ko je ta že uvedena. Tudi če ni še uvedena novost, upamo, da ne bo pretežko v par stavkih opisati, kako želi avtor izboljšati delo in katerim se nevšečnostim izogniti. Nadalje je treba napisati nekaj o koristnosti tehnične izboljšave ali koristnega predloga. Nikakršnega izračuna o koristnosti tehnične izboljšave ali koristnega predloga se ne zahteva od predlagatelja. Vsak naj samo opiše, katerim nevšečnostim smo se z inovacijo izognili in kakšne prednosti nam ponuja izboljšano delo. Ali je ta predlog še samo ideja, ali v izdelavi, ali že v uporabi, se lahko napiše par besed, vendar bo tudi zadostovalo, kolikor se bomo poslužili obrazca, da se na kraju rubrike samo ustrezno obkroži. Če bi sklepali po sedanji praksi, bo pri uporabi obrazca obkroženo samo »v uporabi«. Mnenja sem, da je v naših glavah vse polno inventivnih idej, o katerih bi se dalo govoriti in jih spraviti v življenje, to pa pomeni več tehničnih izboljšav, kar pa je navsezadnje tudi naš cilj. Zakaj bi prepuščali izboljšave slučajnosti? Idejo zaupajmo drugim, ki jo bomo potem s skupnimi močmi lažje spravili v življenje. Nadalje lahko še napišemo, kdo je sodeloval pri tehnični izboljšavi in pa mnenje oddelkovod-je, ki pa ni nujno. Vsa zgoraj navedena priporočila vsebuje po rubrikah že omenjeni obrazec za prijavo tehnične izboljšave ali koristnega predloga, ki pa ga zaradi pomanjkanja prostora ne bi opisovali. Vsak si ga lahko ogleda v svoji TOZD, saj je nekaterim že poslan, drugim pa še bo. Verjetno ste opazili, da ni bil namen prispevka samo v tem, kako prijaviti tehnično izboljšavo ali koristen predlog, temveč tudi, da bi vzpodbudil vse tiste, ki že imajo idejo, kakor tudi vse druge, ki opravljajo svoje delo z vse premajhnim posluhom za inventivnostjo. Že na začetku je bilo omenjeno, da se pogreša osebne prijave delavcev. Če bo pričujoči sestavek vsaj malo pripomogel k večjemu številu prijav, bo cilj dosežen. Več inovacij pa ne pomeni več koristi samo za Hojo, temveč za našo celotno družbo in prav to si vsi najbolj želimo. Andrej Kos Analiza varstva pri delu v DO Hoja za leto 1981 NESREČE PRI DELU V lanskem letu je bilo v naši delovni organizaciji 51 nesreč pri delu in 7 nesreč na poti z dela ali na delo. Glede na povprečno število zaposlenih 778 in če upoštevamo opravljenih 61.257 nadur, kar znese dodatno še 28 delavcev, in če ne upoštevamo število nesreč na poti, na katere DO Hoja ne more vplivati, znaša realen odstotek nesreč pri delu 6,32. V lanskem letu je bilo izgubljenih 7400 ur zaradi nesreč pri delu, kar znese ca. 300 starih milijonov ali 60.000 din na eno nesrečo. Neupoštevanje predpisov in malomarnost sta dva glavna vzroka za nesreče pri delu. Razveseljivo je le to, da je manj nesreč na strojnih pripravah in napravah ter da nismo imeli nobene težje nesreče. Čeprav je odstotek nesreč pri delu v letu 1981 najmanjši doslej, pa ne moremo biti zadovoljni, da se je ta odstotek nesreč na TOZD Stavbno mizarstvo povečal s 6,5 % v letu 1980 na 11,2 % v letu 1981. Ponesrečilo se je 14 kvalificiranih delavcev, od teh 14 delavcev je 9 mlajših od 30 let. Ta podatek se pojavlja že nekaj let v naših analizah nesreč. Zato je potrebno pri izobraževanju iz varstva pri delu v letošnjem letu posvetiti več pozornosti kvalificiranim kadrom. Da je toliko nesreč ravno pri teh kadrih, je razumljivo, saj delajo večinoma ti ljudje na strojnih napravah in pripravah. če pa analiziramo nesreče pri delu v TO Galanterija Podpeč, kjer delajo na strojnih napravah in pripravah večinoma priučeni starejši delavci, pri njih takih nesreč ni. Iz tega lahko sklepamo, da so na TOZD Stavbno mizarstvo mladi delavci premalo poučeni o samem delu na strojnih pripravah in napravah in da prekmalu pričnejo samostojno delati kot vodje stroja. Na TOZD Tesarstvo je izgubljenih dni na eno nesrečo enkrat več kot pa v drugih TOZD, in sicer 33 dni bolniške na eno nesrečo (druge TOZD 10, 16, 11, 7 in nič dni bolniške na 1 nesrečo). Vzrok temu je še vedno nesreča pri delu, ki se je zgodila leta 1979. Ta delavec je bil že pred nesrečo bolehen, tako da je težko ugotoviti, do katerega dne je bolniška pogojevala nesrečo pri delu in do katerega dne bo-bolehnost delavca. Boris Rožanc Volitve so za nami Dne 11. marca smo delavci v OZD volili temeljne delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine ter za samoupravne interesne skupnosti, 5. aprila pa smo volili delegate v samoupravne organe TOZD in DSSS, delovne organizacije ter sestavljene organizacije UNILES. Medtem ko volimo delegate v samoupravne organe vsaki dve leti in smo tovrstnih volitev že kar navajeni, so volitve temeljnih delegacij posledica relativno še vedno mladega delegatskega sistema, ki smo ga z našo ustavno preobrazbo začeli uveljavljati pred osmimi leti. Ker traja mandat delegacij 4 leta, smo torej letos volili delegacije šele tretjič. Čeprav ni namen tega članka podrobneje opredeljevati smisel in vsebino delegatskega sistema, želim vendarle v nekaj stavkih poudariti tisto, po čemer je ta sistem drugačen od katerega koli političnega sistema v svetu. Namen delegatskega sistema je uveljaviti ustavno določilo, da delavci upravljajo s sredstvi celotne družbene reprodukcije ali preprosteje povedano, da naj odločajo o rezultatih dela tisti, ki so te rezultate ustvarili, to pa so delavci in delovni ljudje. Kot vemo, je rezultat našega skupnega dela in naporov ustvarjeni dohodek, ki ga razpore- jamo za določene namene in v skladu z našimi osebnimi, skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami. V temeljnih organizacijah odločamo o razporejanju dohodka vsi delavci neposredno na zborih ali z referendumom. Te oblike odločanja so v temeljni organizaciji organizacijsko izvedljive. Ker pa namenjamo del našega dohodka, kot tudi sredstev za osebne dohodke, tudi za zdravstveno zaščito delavcev, kulturo, izobraževanje, socialno varstvo in skrbstvo, otroško varstvo in druge družbene dejavnosti, je razumljivo, da morajo tudi o razporejanju teh sredstev odločati delavci, ki so ta sredstva ustvarili. Ker bi bilo v tem primeru neposredno odločanje delavcev nemogoče, smo razvili delegatski sistem, ki naj uresniči odločanje delavcev prek njihovih delegatov v skupščinah. Čeprav je bilo v posameznih obdobjih izrečenih na račun delegatskega sistema veliko kritičnih besed, včasih tudi zlonamernih, moramo poudariti, da je delegatski sistem najbolj demokratičen sistem, kar jih poznamo, saj omogoča najbolj neposredno odločanje delovnih ljudi in občanov v vseh zadevah, ki so družbenega pomena. Da bi delegati lahko opravljali svojo delegatsko funkcijo, so dolžni obveščati delavce, ki so jih izvolili, o vsebini gradiv, ki jih prejemajo, ter od njih sprejemati navodila in smernice za odločanje na delegatskih skupščinah. Prav v tem se razlikuje delegatski sistem od odborniškega, saj delegat ne more sprejemati odločitev »na svojo roko«. Delegat je dolžan zastopati interese delavcev, seveda če so ti v skladu s širšimi družbenimi interesi. Prav zaradi zagotovitve demokratičnosti je delegatski sistem tako »širok« po številu udeležencev. Seveda ne moremo mimo ugotovitve, da je marsikje zaradi objektivnih vzrokov težko uresničevati načelo delegatskega sistema. Tudi gradiva, ki jih prejemajo delegati, so pogosto preobširna in polna strokovnih izrazov, kar ne vpliva spodbudno na delegate. Prav zato jim moramo pri opravljanju njihove družbene funkcije pomagati. Ta »pomoč« se mora odražati v sodelovanju med DPO, samoupravnimi in poslovodnimi organi ter delegacijami. Le takšno medsebojno sodelovanje in skupno oblikovanje stališč lahko prispeva k novi kvaliteti dela in odločanja delegatskih skupščin. Ni dovolj, da z zadovoljstvom ugotovimo, da so volitve za nami. Pravo delo se šele začenja, saj bomo le tako vsak po svojih močeh prispevali k našemu boljšemu jutrišnjemu dnevu. Jože Šketa Pregled izvoljenih delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti (zbor združenega dela) in delegacij v SIS, 11.3.1982 A. SKUPŠČINA DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI (ZBOR ZDRUŽENEGA DELA) TOZD Žaga Škofljica 1. Mile Jurčič, vodja delegacije 2. Peter Dobnik, namestnik vodje delegacije 3. Janez Cimperman 4. Boris Draganič 5. Anton Gabrovšek 6. Stanko Zavodnik 7. Zijad Zeherovič TOZD Tesarstvo 1. Ivan Erčulj, vodja delegacije 2. Jože Brian, namestnik vodje delegacije 3. Nikola Mirkovič 4. Milan Pavline 5. Jože Peršin 6. Marjan Purkart 7. Ivan Starič 8. Pavel Virant TOZD Stavbno mizarstvo 1. Martin Pevec, vodja delegacije 2. Marjan Cirman, namestnik vodje delegacije 3. Ivan Beden 4. Mile Cvijič 5. Stanislav Golub 6. Dominik Končan 7. Sretan Mitrovič 8. Olga Osredkar 9. Ljubo Rakič Tozd Galanterija 1. Ivan Detelič, vodja delegacije 2. Alojz Šinkovec, namestnik vodje delegacije 3. Franc Doles 4. Tončka Krvina 5. Alojz Kucler 6. Ivan Modic 7. Ciril Peternel TOZD Pohištvo 1. Rajko Kozjek, vodja delegacije 2. Janez Bradeško, namestnik vodje delegacije 3. Jože Jankovec 4. Boris Koritnik 5. Andrej Kucler 6. Ivanka Nartnik 7. Peter Šumnik Skupne službe 1. Andrej Kos, vodja delegacije 2. Anton Majcen, namestnik vodje delegacije 3. Darinka Bambič 4. Franc Kavčič 5. Ciril Mrak 6. Zoran Primc 7. Jana Režek B. DELEGACIJE V SIS TOZD Žaga Škofljica 1. Franc Serajnik, vodja delegacije 2. Marjan Ilič, namestnik vodje delegacije 3. Hasan Aličajič 4. Simo Biber 5. Lazo Bilbija 6. Alojz Černič 7. Srečko Jakoš 8. Dragič Jovič 9. Ismet Murselovič 10. Mustafa Murselovič 11. Franjo Radočaj 12. Alojz Štancar 13. Anton Žužek TOZD Tesarstvo 1. Janja Oblak, vodja delegacije 2. Alojz Hitij, namestnik vodje delegacije 3. Anton Anžič 4. Janez Bečaj 5. Bojan Černjavič 6. Janez Kerenčič 7. Mile Kuterovac 8. Janez Mavri 9. Janez Repar 10. Radovan Vračevič 11. Jože Zabukovec 12. Alojz Žitnik TOZD Stavbno mizarstvo I. združena delegacija v skupščine SIS (vzgoja in izobraževanje, zaposlovanje, kultura in telesna kultura) 1. Benetka Berčon, vodja delegacije 2. Darko Godler, namestnik vodje delegacije 3. Feriz Crnalič 4. Peter Hafner 5. Jože Kolenc 6. Dušan Levstik 7. Nikola Obrovac 8. Nande Osredkar 9. Slavko Stevič II. združena delegacija v skupščine SIS (zdravstveno varstvo, otroško varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, stanovanjska skupnost, socialno skrbstvo) 1. Aleksander Bonča, vodja delegacije 2. Mile Vukovič, namestnik vodje delegacije 3. Jože Bibič 4. Jože Donko 5. Tatjana Gradišar 6. Milenko Pavlovič 7. Jana Salmič 8. Janez Tavželj 9. Janez Urbančič TOZD Galanterija I. združena delegacija v skupščine SIS (vzgoja in izobraževanje, raziskovanje, kultura, telesna kultura) 1. Jurij Kramžar, vodja delegacije 2. Silvo Zupan, namestnik vodje delegacije 3. Jože Kogovšek 4. Ivanka Koritnik 5. Ljudmila Kržič 6. Milan Lenič 7. Milan Petrovčič 8. Ljuba Pupovac 9. Ljudmila Uršič II. združena delegacija v skupščine SIS (zdravstveno varstvo, otroško varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, stanovanjska skupnost, socialno varstvo ter skrbstvo) 1. Jože Zalar, vodja delegacije 2. Tatjana Zajec, namestnik vodje delegacije 3. Anton Alič 4. Franc Kramar 5. Anton Miklič 6. Marija Smole I. 7. Ivan Suhadolnik 8. Jože Škrbec 9. Marjan Šuštaršič TOZD Pohištvo I. združena delegacija 1. Martin Malovrh, vodja delegacije 2. Vladislav Ogrinc, namestnik vodje delegacije 3. Ivan Hribernik 4. Stanislav Janša 5. Ana Koprivec 6. Ivanka Kucler 7. Miro Malovrh 8. Ludvik Oblak 9. Matevž Plestenjak II. združena delegacija 1. Srečko Božnar, vodja delegacije 2. Jože Marolt, namestnik vodje delegacije 3. Ivanka Grbec 4. Janez Jankovec 5. Alojzija Koprivec 6. Milan Kozar 7. Marija Marolt 8. Terezija Oblak 9. Janez Pečan Skupne službe 1. Marija Logar, vodja delegacije 2. Veronika Krašovec, namestnik vodje delegacije 3. Jože Bernik 4. Marija Ciber 5. Meta Drobnič 6. Sonja Goršič 7. Alojz Kostanjšek 8. Stanislava Martinčič 9. Franc Mole 10. Radivoj Prinčič 11. Julijana Skalar 12. Stanka Stanišič 13. Marija Schaffer Delavci TOZD Žaga Rob niso imeii volitev, ker so vsii zaposleni delegati zbora združenega dela oziroma delegacij v SIS. Volili smo delegate v DS SOZD Uniles in odbor samoupravne delavske kontrole SOZD Uniles Dne 5.4.1982 smo v Hoji volili delegate v samoupravne organe SOZD Uniles. Za dvoletno mandatno dobo so bili izvoljeni: 1. V delavski svet SOZD Uniles Ivan Možek, TOZD Galanterija Ciril Mrak, skupne službe Milan Purič, TOZD Tesarstvo Franc Serajnik, TOZD Žaga Škofljica Rudi Smuk, TOZD Pohištvo 2. V odbor samoupravne delavske kontrole SOZD Uniles je bil izvoljen Janez Trček iz TOZD Stavbno mizarstvo Pregled izvoljenih delegatov v samoupravne organe TOZD in DO HOJA TOZD DS TOZD, DSSS Samoupravna delavska kontrola TOZD, DSSS DS Hoja Odbor samoupravne delavske kontrole Hoja Člani disciplinske komisije TOZD, DSSS Skupni člani disciplinske komisije Žaga Rob nimajo DS, zbor delavcev ima tudi vse funkcije delavskega sveta TOZD Franc Strle Frenk Usenik Janez Zabukovec Slavko Gradišar Jože Gradišar Franc Strle Frenk Usenik Andrej Jančar Janez Lenič Jože Rupar Darja Bambič Majda Schaffer Ivan Smole Peter Ogorelec Žaga Škofljica Štefan Balažič Peter Dobnik Anton Gabrovšek Marjan Ilič Franjo Radočaj Stanko Zavodnik Anton žužek Hasan Aličajič Lazo Bilbija Ismet Murselovič Peter Dobnik Anton Gabrovšek Alojz Štancar Lazo Bilbija Ana Košak Mustafa Murselovič Alojz Štancar Darja Bambič Majda Schaffer Ivan Smole Peter Ogorelec Tesarstvo Janez Korenčič Stane Miklič Anton Fortuna Franc Oblak Ivan Starič Nikola Mirkovič Jože Brian Janko Uhan Jože Žgajnar Marija Zajc Mile Kuterovac Anton Anžič Jože Jevnikar Martin Župan Janez Korenčič Jože Brian Alojz Hitij Alojz Hitij Marjan Purkat Ivan Starič Janez Repar Darja Bambič Majda Schaffer Ivan Smole Peter Ogorelec Stavbno mizarstvo Sakib Botonič Stane Golub Anton Gradišar Peter Hafner Cveta Heine Henrik Hrovat Nande Osredkar Marjan Cirman Andrej Jelovšek Dominik Končan Anton Koren Rado Kadunc Miha Kogovšek Olga Osredkar Darja Bambič Majda Schaffer Ivan Smole Peter Ogorelec Franc Hren Anton Krek Vinko Mateša Husmija Mujkič Vlado Najger Janez Rupert Marija Starc Mine Šakanovič Jože Štangar Janez Urbančič Berta Zakrajšek Galanterija Milan Lenič Marija Smole II. Jože Zalar Ivan Petrovčič Jože Zalar Darja Bambič Ivan Možek Marjan Šuštaršič Stane Smole Franc Kramar Majda Schaffer Janez Peršin Stane Smole Marija Smole 1. Jože Suhadolnik Janko Modic Silvo Zupan Rozi Svete Miro Kavčnik Elha Kavčnik Marjeta Petelin Ivan Detelič Vuka Jovanovič Nevenka Molek Vera Jager Ivan Možek Pavel Pristavec Ivan Smole Peter Ogorelec Pohištvo Ivanka Grbec Janko Hribernik Janez Hribernik Franc Koprivec Anica Košir Jakob Košir Rajko Kozjek Vinko Kušar Martin Malovrh Marija Marolt Terezjja Oblak Alojz Peklaj Rudi Smuk Ivan Škof Matevž Trnovec Anton Kavčič Alojzija Koprivec Anton Močilntkar Rajko Kozjek Martin Malovrh Rudi Smuk Anton Močilnikar Jože Jankovec ml. Pavel Kržišnik Janez Pečan Darja Bambič Majda Schaffer Ivan Smole Peter Ogorelec Skupne službe Jože Bončar Branka Brecelj Saša Hrženjak Matevž Intihar Franc Kavčič Vlado Kovač Marija Logar Ciril Mrak Ignac Novak Angelca Zalar Jože Žužek Milan Mihojlovič Radivoj Prinčič Nada Velkavrh Milan Kaplan Veronika Krašovec Jože žužek Sonja Goršič Antonija Pečlin Smiljan Soslič Mirko Zorčič Darja Bambič Majda Schaffer Ivan Smole Peter Ogorelec Ker se še niso vsi novoizvoljeni samoupravni organi konstituirali, bomo v naslednji številki »Hoje« objavili kdo so predsedniki' in njihovi namestniki v vseh teh organih. Majda Logar Iskanje skupnega imenovalca pri uvajanju dohodkovnih odnosov med gozdarstvom in lesarstvom ljubljanske regije Dosedanji samoupravni sporazum, ki je urejeval dohodkovne odnose med GG Ljubljana in lesarskimi DO, je baziral na dogovorjenem razmerju med doseženo povprečno prodajno ceno žaganega lesa in nabavno ceno hlodovine ter faktorju oziroma izkoristku hlodovine v žagan les. Glede na to, da poslujejo žage pri lesarskih podjetjih v različnih organizacijskih in ekonomskih oblikah, je bilo očitno, da se dohodkovna povezanost ne more končati pri žaganem lesu, ampak je potrebno vključiti v verigo tudi finalne izdelke. Splošno je znano, da finalni lesni izdelki, posebno še v izvozu, ekonomsko ne prenesejo tako visokih cen, kot jih lahko žaga doseže pri prodaji žaganega lesa drugim nele-snim dejavnostim ali pa tudi lesnim dejavnostim, katere s tako nabavljeno in preplačano surovino pokrivajo svoj deficit na surovinskem področju. Tako je bila stopnja rentabilnosti določene žage odvisna od stopnje rentabilnosti in razvitosti finalne dejavnosti v podjetju ter doseženega razmerja med interno in eksterno prodajo. Da bi sedanje dohodkovne odnose razvijali še naprej, so se sestali direktorji delovnih organizacij gozdarstva in lesarstva ljubljanske regije dne 26.1.1982 in imenovali tri komisije, ki bodo kvantificirale in klasificirale podatke, na podlagi katerih naj bi bazirali dohodkovni odnosi: za surovinski delež v finalnih izdelkih od sečnje naprej. Naloge komisije so razdeljene na področja za pripravo normativov materialnih stroškov, normativov časa oziroma produktivnosti dela in na ekonomsko obdelavo v odvisnosti od vloženih sredstev. Dohodkovni odnosi so načelno lepo opredeljeni v stavku, da je pravica do razpolaganja z ustvarjenim dohodkom v odvisnosti od vloženih sredstev in dela. Problem nastane takoj, ko se želi izražene misli ovrednotiti v finančni vrednosti in na podlagi takega izračuna povedati, kolikšen delež skupnega proizvoda pripada vsakemu udeležencu v verigi. Za vsako TOZD ali DO je najbolj pomembno ugotoviti ne samo dohodek, ampak tisti delež ostanka čistega dohodka s pospešeno amortizacijo, ki ga lahko nameni neobremenjenega v nadaljnja vlaganja za osnovna in obratna sredstva ter pred tem za OD in v SSP. Glede na to, da komisija šele išče pot in model za željeno uvajanje dohodkovnih odnosov, vzemimo ta članek le kot informacijo o namenu in razmišljanju pisca v zvezi s problematiko na tem področju. Delitev skupnega prihodka v skupnem proizvodu po deležu priznanih materialnih stroškov, vloženem tekočem delu in vloženih sredstvih oziroma minulem delu še ne pomeni istega razmerja v končnem ostanku skladov za nove naložbe, ne da bi upoštevali specifičnost posamezne dejavnosti glede obveznosti pri delitvi dohodka. Zato je potrebno tudi vse obveznosti iz dohodka in čistega dohodka standardizirati oziroma priznati, če izhajajo iz zakonskih predpisov, družbenih dogovorov ali kakršnih koli podpisanih samoupravnih sporazumov. Tudi višina mase za osebne dohodke ima v tem delu pomembno vlogo glede na sistem nagrajevanja in dejansko porabljene oziroma priznane čase vseh zaposlenih na enoto izdelka. Določanje standardov priznanih materialnih stroškov je izredno zahtevno področje, ker je na primer izkoristek žaganega lesa na žagi odvisen od kvalitete dobavljene hlodovine, le-ta pa od področja sečnje, klimatskih, rastiščnih in drugih pogojev. Osnovna ugotovitev je, da dobavljena kvaliteta hlodovine ni konstantna in da njene kvalitete ni možno po dosedanji klasifikaciji tako natančno opredeliti, kot bi to bilo zaželjeno pri določanju standardov, na katerih bodo bazirali dohodkovni odnosi. Poleg tega je klasifikacija v določenem obdobju tudi inštrument za taktiziranje s cenami. Isto velja za nadaljnjo stopnjo predelave žaganega lesa v finalne izdelke v pogledu pravilnega klasificiranja in realnega vrednotenja. Izkoristek žaganega lesa je odvisen od stopnje tehnološke opremljenosti. Na splošno lahko rečemo, da predstavlja vsaka dejavnost nekaj specifičnega in je zato različne dejavnosti težko spraviti na skupni imenovalec. Prav tako je izdelovalni čas funkcija tehnološke opremljenosti oziroma vloženega denarja v osnovna sredstva poleg stopnje organiziranosti, ki se odrazi v izkoriščenosti opreme. Višja stopnja mehanizacije pomeni skrajšanje izdelav-nih časov na enoto izdelka in s tem tudi zmanjšanje deleža v skupnem prihodku po tem kriteriju. To zmanjšanje se mora praviloma vsaj kompenzirati s povečanim deležem vloženih sredstev. Ne moremo pa zahtevati enake izde-lavne čase od druge TO v okviru istega proizvodnega programa, vendar s slabše opremljeno tehnologijo. Stopnja tehnološke opremljenosti, pravilnost izkoriščanja instalirane opreme, izkoristki surovine in potrošnih materialov, vloženo tekoče delo proizvodnih in režijskih delavcev vplivajo na višino ostanka čistega dohodka za sklade. Tista dejavnost ali proizvodni program, ki bo pri določeni kadrovski zasedbi poslovala z višjo stopnjo rentabilnosti, bo lahko namenila več sredstev za razvoj gozdarstva, primarne proizvodnje žaganega lesa ali proizvodnje finalnih izdelkov. Po sedanjem sistemu cen bi lahko plačala višjo ceno za hlodovino ali žagan les. Dejavnost z nizko stopnjo rentabilnosti poslovanja kot posledica neprimernega proizvodnega programa, slabe tehnološke opremljenosti ali neprimerne organizacije proizvodnje, sredstev za nadaljnji razvoj ne bo ustvarjala oziroma bo še naprej želela po sedanjem sistemu cen zniževati cene surovini. Torej so čisti skladi za nadaljnji razvoj funkcija pravilnega izbora proizvodnega programa, optimalnega investiranja v tehnologijo in stopnje organiziranosti dela. Čim bolj detajlno razmišljam v smeri iskanja modela za dohodkovne odnose, bolj se veča število vplivnih elementov. Če se uvede v evidenco veliko število teh elementov, obstoja možnost povzročanja napak in velikih stroškov zaradi obsežne nove evidence. Zato se v tem momentu, ko še nisem izmenjal mnenje v večjem obsegu z drugimi sodelavci, bolj nagibam v standardiziranje normativov materiala, izdelavnih časov in obveznosti v delitvi celotnega prihodka, dohodka in ostanka čistega dohodka za vsako dejavnost posebej in ugotavljanje medsebojne odvisnosti na teh osnovah. Medsebojna primerjava istih osnovnih podatkov bo dala odgovor in pot za doseganjem krajših izdelavnih časov, boljših izkoristkov materiala, manjših proizvodnih stroškov in s tem povečanje sredstev za nadaljnji razvoj. Če nekdo dobi nalogo, da mora izdelati izdelek v krajšem času ali z manjšo porabo materiala, mu je potrebno nuditi pogoje in določiti pot za doseganje cilja. Sicer bo delal po starem, to je, še naprej z višjimi proizvodnimi stroški od potrebnih. Nepriznavanje deleža skupnega prihodka zaradi »predolgega izdelavnega časa ali previsokih materialnih stroškov« ne pomeni zmanjševanje proizvodnih stroškov, ampak pomeni onemogočanje nadaljnjega razvoja. Iz analize podatkov in realnega perspektivnega razvoja lahko pridemo tudi do takega zaključka, vendar je tako perspektivo koristnejše in ekonomičnej-še speljati po hitrejši in korektnejši poti. Iskanje skupnih imenovalcev pri uvajanju dohodkovnih odnosov nam daje naslednje bistvene prednosti: — srečujemo se zaposleni iz različnih delovnih organizacij in analiziramo uspešnost poslovanja skozi naštete kriterije poslovanja, — ugotavljamo ozka grla v preskrbi s surovino, potrošnimi materiali in možnosti plasmaja finalnih izdelkov (do sedaj smo bazirali razvoj na svoji in tudi sosednji surovini). S tem bomo najhitreje našli potrebe po skupnih novih vlaganjih, — skupno bomo laže in hitreje poiskali šibke točke v proizvodnji, možnosti razvoja na podlagi realno razpoložljive surovine in gledali na nadaljnje povečevanje proizvodnje finalnih izdelkov s širšega stališča (do sedaj smo investirali odvojeno, ne da bi vedeli za namene drugega). Razmišljanja gredo torej v smeri iskanja poti za pocenitev proizvodnje obstoječih proizvodnih programov na instaliranih kapacitetah ter iskanju skupne poti in investiranja skupno ustvarjenih sredstev v enotno dogovorjen koncept nadaljnjega razvoja. Ciril Mrak Za dobro voljo! Tonček pride domov, položi spričevalo na mizo in reče očetu: — Za odlično spričevalo si mi obljubil tisoč dinarjev. Toda jaz sem ti ta izdatek prihranil, ker vem, da si zelo varčen. * Bobi je zagledal svojega prijatelja Tedija pred velikim kupom zrezanih žemelj. — Presneto, kaj pa delaš? — ga vpraša. — Veš, speči hočem pecivo. V kuharski knjigi piše: »Reži tri dni stare žemlje!« No, danes pa je drugi dan. * Mlad študent pošlje telegram svojim staršem: »Izpitna komisija je tako navdušena nad mojim znanjem, da me hoče na vsak način slišati še enkrat čez pol leta.« * Sodnik vpraša obtoženega: » ... in kako hočete dokazati, da res niste prehitro vozili?« — Čisto enostavno — odvrne obtoženi — peljal sem se namreč k svoji tašči! Predstavljamo vam oddelek za razvoj, oblikovanje in ekonomsko propagando i Na Hoji delajo v njem le trije delavci. V mnogih drugih podjetjih je pri tem delu zaposlenih 10 in več delavcev. V današnjem času je namreč čedalje večji poudarek na kreativnosti in sistematičnem razvojnem delu. Vsi, ki so načrtno pristopili k temu, žanjejo uspehe na tržišču, saj gredo vedno najbolje v promet najnovejši in najboljši proizvodi. Za dosego kvalitete proizvoda v lesni industriji pa ni pomembna le surovina in tehnologija proizvodnje, ampak tudi trdo delo oblikovalca Pot od idejnega načrta do prototipa je dolga in potrebni so meseci načrtovanja. Končni iz-delavni načrt je potrebno še praktično potrditi z izdelavo prototipa ali makete. Delavci razvojnega oddelka morajo to pionirsko delo opravljati za vse Hojine TOZD. Lahko smo zadovoljni, da smo, čeprav nas je malo, že dosegli pomembne uspehe. Na lanskem bienalu industrijskega oblikovanja je stolček »Hojček«, ki ga je oblikoval naš oblikovalec Jure Grilj, dobil mednarodno priznanje — zlato medaljo. Na željo komerciale smo raziskali še zanimanje tržišča za ta artikel in ga predstavili na sejmu v Beogradu v Po-trošniško-informativnem centru in v salonu Slovenijalesa. Povpraševanje kupcev je bilo izjemno. Temu se ne čudimo, kajti vsak si prizadeva, da bi svojemu malčku nudil le najboljše. Prek Slovenijalesa je bil »Hojček« predstavljen tudi na Kolnskem sejmu, kjer je hitro našel devizne 2 Sl. 1 — Preklopljen stolček nudi otroku sedenje pri mizici. Zgornja ploskev je premična, na njej lahko piše, riše, obeduje, v predalu pa lahko hrani igrače ali risalni pribor Sl. 2 — Stolček je primeren za otrokovo igro, pri hranjenju ga postavimo za prečni drog, istočasno pa se lahko igra z igračami, ki jih navežemo nanj Sl. 3 — Otrokoma je dostopna mizica iz obeh strani, stol pa lahko razklopimo, če izvlečemo prečni drog. Tako dobimo samostojni sedež (tabure), ki služi otroku oziroma odrasli osebi, če dodamo sedežno blazino Sl. 4 — Demontažni fotelj (z naslonjalom): ena od možnosti iz »lahke sistemske sedežne garniture« Sl. 5 — Sestavni deli fotelja »lahke — demontažne — sistemske sedežne garniture« Sl. 6 — Demontažna klubska miza — sestavni členi — »lahke demontažne sistemske sedežne garniture« Sl. 7 — Demontažna klubska miza v sklopu »lahke sistemske sedežne garniture« 3 kupce. Za ta stolček je celo reklama odveč, kajti revija Jana mu je samoiniciativno posvetila celo stran v sliki in besedi. Žal pa potrošnik tega stolčka ne more kupiti, saj še vedno ni v proizvodnji, čeprav bi mora! biti že februarja letos. Oblikovalci v interesu Hoje upamo, da bo proizvodnja »Hojčka« kmalu stekla in da nas ne bo prehitel kak iznajdljiv konkurent s podobnim artiklom, ki bo v dovoljenih mejah pre stavljal kopijo »Hojčka«. V Potrošniško-informativnem centru smo predstavili tudi prototip lahke sistemske sedežne garniture, ki jo lahko uporabimo tudi kot ležišče ali kotno sedežno garnituro. V sklopu sistema so tudi klubska, jedilna in servirna miza. Potrošniki so za to garnituro prav zaradi njene enostavnosti in sistemskega pristopa pokazali izredno zanimanje. Žal pa proizvodnja tudi še ni stekla. Razen tega čakajo, da pride v proizvodnjo tudi izboljšan Hopo-N sistem in po možnosti še drugi izdelki, katere pa tu nismo omenili. Medtem ko delavci oddelka za razvoj, oblikovanje in ekonomsko propagando pričakujemo, da bodo naša razvojna prizadevanja dosegla svojo potrditev tudi v proizvodnji, pa skrbimo za propagandno dejavnost, ki obsega izdelavo prospektov in katalogov Hojinih izdelkov in njih predstavitve na sejmih, razstavah, v trgovinah in drugod. Saša Lazar 5 ' : Eš Usmerjeno izobraževanje Letošnje šolsko leto pomeni prelomnico izobraževalnega sistema, saj je po vsej Sloveniji pričelo šolanje mladine po novih načelih izobraževanja za potrebe združenega dela. Za ta sistem izobraževanja je najznačilnejše, da daleč presega dosedanje srednje, višje in visokošolsko izobraževanje, tako po svojih oblikah in metodah, kot tudi po vsebini. V sistemu usmerjenega izobraževanja sodelujejo vsi: otroci, ki se šolajo, strokovnjaki, pedagogi, delavci v tovarnah, politični, kulturni in družbeni delavci. Spremembe, ki jih daje novi sistem izobraževanja, zadevajo vse plati našega družbenega in političnega življenja, našega samoupravnega dogajanja. Proces usmerjenega izobraževanja v svojem začetku, v prvem in drugem letu izobraževanja posreduje učencem širšo splošno izobrazbo in poglablja strokovno-teoretična znanja. V tem je osnovni smisel usmerjenega izobraževanja: vsi učenci, ki torej zapustijo osnovno šolo, so deležni večjega obsega splošne izobrazbe. V nadaljnjih letih pa naj bi pridobivali poleg teoretičnih tudi praktična znanja, vendar: za svoj končni poklic oziroma delo pa se bodo učenci usposobili pri samem delu, neposredno v proizvodnji oziroma na delovnem mestu. V procesu usmerjenega izobraževanja bodo učenci pridobivali tudi znanja za samoupravljanje in družbenopolitična znanja za sodelovanje v našem družbenem sistemu. Usmerjeno izobraževanje je izobraževanje za delo. Kolikšna pa bo ta izobrazba, pa je odvisno od potreb združenega dela, od zahtevnosti poklicev, del in opravil. Za posameznika pomeni možnost širokega in vsestranskega razvoja osebnosti. Izobraževanje se razdeli v procesu usmerjenega izobraževanja na pridobivanje, izpopolnjevanje izobrazbe in usposabljanje. Vsi ti elementi se v procesu usmerjenega izobraževanja prepletajo in povezujejo z delom v neprekinjen in tesno povezan proces, ki omogoča delavcem ustvarjalno delo in življenje ter trajen osebni in strokovni razvoj. Največja večina tistih, ki se bodo izobraževali v sistemu usmerjenega izobraževanja, je mladih. To so učenci, ki iz leta v leto zapuščajo osnovno šolo. Vsak izmed teh učencev je osebnost zase: vsak ima svoje cilje, svoje želje, vsak si je pridobil svojo merico znanja v osnovni šoli, vsak ima svoje sposobnosti, ki jih bo uresničil v šolanju in življenju, ki je pred njim. Vsak po svoje se je naučil delati na splošno, vsak je pripravljen delati za svoj poklicni cilj po svoje. Vso to množico želja, načrtov, upanja in bojazni je treba uokviriti v neke šole, v nek proces izobraževanja, pridobivanja poklicne izobrazbe in seveda tudi možnosti realizacije — se pravi možnosti zaposlitve v poklicu, za katerega je izobraževanje potekalo. S tem bo odpadlo to, kar se je sedaj pogosto dogajalo, da so se dijaki odločali za poklice in šolanja, ki so bili v »modi«, ne pa za tiste, do katerih so imeli nagnjenja in veselje. Potrebe združenega dela so odslej bolj kot kdajkoli osnova za to, kolikšne, koliko in kako zahtevne poklicne profile bodo učenci v procesu usmerjenega izobraževanja pridobivali. Usmerjeno izobraževanje najtesneje povezuje doslej več ali manj ločene dejavnike vzgoje, izobraževanja in proizvodnega dela. Usmerjeno izobraževanje se namreč odvija po določenih programih. Ti programi so sestavljeni tako, da se prepletajo med delovno in izobraževalno organizacijo, med uporabniki in izvajalci. Sploš- no izobraževanje se bo odvijalo predvsem v šolah, prav tako bodo učenci pridobivali v šoli strokovno-teoretična znanja. Proizvodno delo in delovno prakso pa bodo opravljali v delavnicah združenega dela oziroma celo v proizvodnji sami. Zato se pred združeno delo postavljajo v usmerjenem izobraževanju neverjetno obsežne in zahtevne naloge, funkcija izobraževanja se z družbe prenese na združeno delo. In kako smo v Hoji pripravljeni na usmerjeno izobraževanje? Letos smo proslavili občinski praznik občine Ljubljana-Vič-Rudnik 27. aprila na Robu. Krajevna skupnost Rob in naša TOZD Žaga Rob sicer zgledno sodelujemo. V pripravah za proslavo pa se je ta tradicija še posebno okrepila. Požrtvovalnost krajanov je bila izredna. Delavci naše TOZD pa so tudi z razumevanjem opravljali dvojno delo: v TOZD in na novi cesti, ki je bila asfaltirana do praznika. Poleg ceste je bilo v krajevni skupnosti še primerno olepšano naselje za tako velik dogodek, na sredi vasi pa je bil odkrit spomenik zmagi nad okupatorjem, delo akademskega kiparja Stojana Batiča po arhitektonski zasnovi arhitekta Vlasta Kopača. Kako je mogoče vse to narediti? Od kje dobiti sredstva? Z dobro voljo in pripravljenostjo ljudi je mogoče napraviti vse. Medtem ko si še nismo povsem opomogli od naporov dograditve novega postrojenja v TOZD, smo se z vso silo zagrizli v graditev ceste, zavedajoč se pomena, ki jo ima za kraj in za nas. Lotili smo se pravzaprav nemogočega. Dobro smo vedeli, da so nam potrebne najmanj podvojene moči, če hočemo izpolnjevati plan proizvodnje in delati cesto. Zaradi izkoriščanja strojnih naprav smo morali veliko del opravljati hkrati: proizvodnjo in cesto. Ing. Tone Tehovnik je reševal nerešljive probleme, kot vedno. Gradbeni tehnik Milan Kaplan je pokazal, kako se da hitro graditi. V TOZD so se začele kopičiti prostovoljne delovne ure, bilo je samoodpovedovanja, vedno premalo denarja za strojni izkop, za gramoz, za cevi, za prestavitev električnega voda, telefona. Šlo je težko s polnim pomenom te besede. Brez izredne taktnosti in korektnosti predsednika izvršnega sveta občine, tovariša Vučemila in drugih občinskih služb, delo ne bi teklo tako uspešno. Pa tudi ne brez Gozdarstva v Velikih Laščah in njihovega direktorja ing. Pavla Trdana. Požrtvovalnost ljudi, ki včasih nimajo s krajem drugih stikov kot simpatijo ali spomin na vojne čase, je bila tolikšna, da jim je po končanem veličastnem delu težko reči le: hvala, tovariši! Hoja je DO, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje proizvodnega dela, zato so delavski sveti TOZD v mesecu novembru izbrali in imenovali delav-ce-mentorje, inštruktorje proizvodnega dela, katerim bo poleg njihove delovne obveznosti naložena še naloga izvedbe proizvodnega dela. Imenovanih je bilo 19 delavcev, ki so uspešno opravili 31-urni program usposabljanja, opredelili so delovne naloge, ki jih bodo učenci na proizvodnem delu lahko opravljali, izdelali so izvedbene načrte. Prvi učenci na proizvodno delo že prihajajo in rezultati nam kažejo, da smo dobro priprav- 'ieni- Sonja Goršič Mnogo ljudi je prispevalo velika denarna sredstva, ne le krajani, ampak tudi ljudje, ki so bili le redkokdaj na Robu. Od neštetih lastnikov zemljišč vzdolž trase nove ceste ni prav nihče zahteval odškodnine (z izjemo enega samega primera), nasprotno, celo prispevali so velika denarna sredstva. Delovne organizacije, ki so se izkazale v akciji za cesto, so bile tudi: podjetje Dom, Elektro Kočevje, PTT podjetje, KZ Lašče, obrat Kamnolom v Dobrepolju. Pri izvajanju del pa Komunalno podjetje Ljubljana in seveda Hoja. Ni mogoče na tem mestu opisati vsa podjetja in posameznike, ki so sodelovali še pri postavitvi spomenika. V odboru za izgradnjo ceste in postavitev spomenika so poleg članov krajevne skupnosti nesebično, prizadevno sodelovali tudi ljudje izven nje: Jože Garbas, Iva Albrehtova, Olga Tekavčeva, Jože Zevnik, Stane Kamnikar, prof. Emil Cesar in mnogi drugi. Predvsem pa je tako kot med vojno zbudil občudovanje narodni heroj tovariš Stanko Se-mič-Daki. S svojskim načinom organiziranja in mobiliziranja je pokazal, da je heroj ne le v vojni, temveč tudi v miru. Ko sem ga zaprosil za nekaj besed za naš časopis Hojo, je dejal: »Rob je danes zaostal in nerazvit, kot da nad njim leži neka kazen. Po drugi strani pa je Rob partizanski kraj, kar je dokazal med okupacijo, saj je imel že leta 1941 svojo prvo partizansko četo, ki je bila ena izmed prvih pri nas. Posebej bi rad omenil veliko zmago v bitki na Kuclju 20.5.1942, kjer je robska narodna zaščita preprečila sovražniku vdor na osvobojeno ozemlje. S porazom je bil tej fašistični enoti zadan močan udarec, zmaga pa je robskim borcem pomenila velik korak na poti do končne zmage. Menim, da se je treba robskim borcem in njihovim somišljenikom oddolžiti z obeležjem-spomenikom kot simbolom zmage.« Vincenc Peček-Cene Aforizmi Ne bojte se sovražnikov, ki vas napadajo. Bojte se prijateljev, ki se vam prilizujejo. Vsak človek, ki ga srečam, je v čem boljši od mene in se od njega lahko kaj naučim. V človeku moraš najprej vzbuditi vročo željo, kdor to zna, bo z njim ves svet, kdor ne, ostane sam. Nič lepšega, nič težjega, kot biti človek. Za čustva ne najdeš tako hitro besed, posebej za najgloblja ne. Občinski praznik na Robu Sodelovanje Izvršnega odbora sindikata TOZD Galanterija z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami v krajevni skupnosti Podpeč-Preserje Marsikdo, ki je preletel naslov v tem članku in v našem glasilu, se bo gotovo vprašal, čemu odmerjamo prostor v glasilu, ko pa vemo, da sindikat ne sodeluje navzven, v krajevni skupnosti ali drugje, z nobenimi organizacijami. Da temu ni tako, so gotovo mnenja člani temeljne organizacije v Podpeči ter še verjetno krajani in delavci v obmestnih ali manjših krajih. Ta članek pa naj prikaže primer sodelovanja, kar lahko nekaterim služi kot napotek za nadaljnje delo, predvsem 10 OOZS. Kdor vpraša starejše člane našega kolektiva o delu in življenju v povojnih ali še nekoliko novejših časih, bo izvedel ali se lahko prepričal, da je vodil sindikat najvidnejšo vlogo pri vsem, kar se je dogajalo v delovni organizaciji in kraju Podpeč v tistem času. Da je sindikat, kot so ga včasih imenovali v Podpeči, res aktivno deloval, nam priča sindikalni dom, kateri je bil zgrajen z udarniškim delom ter ga še danes tako imenujemo, čeprav ne služi več namenu, čigar ime nosi. Na ta dom so vezani le lepi spomini, na čase raznih sindikalnih, kulturnih in športnih prireditev delavcev Galanterije kot tudi krajanov. Ravno tako je bil zgrajen dom DPD Svoboda Podpeč v sodelovanju s krajani. Pohvale in priznanja za sodelovanje in pomoč pri delovni akciji visijo v prostorih krajevne skupnosti, kot tudi gasilskega, planinskega in morda še kakšnega društva v Podpeči. Pri vsem tem je bil akcijski nosilec povezovanja sindikat. To povezovanje je bilo v tistem času toliko lažje, ker je bila Galanterija glavni nosilec industrije, družbenega življenja in razvoja kraja ter so se zato krajani prostovoljno in množično vključevali v sindikalno dejavnost, ki je prišla s strani tovarne. Naloga današnjega sindikata in njenega izvršnega odbora je s spremenjeno industrijsko raz- vitostjo, zaposlovanjem in politično ureditvijo nekoliko drugačna. Izvršni odbor sindikata se mora bolj angažirati, da pride do sodelovanja. Danes je glavna povezanost in sodelovanje s krajem v okviru krajevne skupnosti, kjer je vključenih v njen odbor in sam svet krajevne skupnosti precej naših delavcev. Tam se rešujejo problemi velike važnosti za vse zaposlene, kot tudi za krajane, kot so problemi šolstva, zdravstva, preskrbe, prometa in zvez, stanovanjski problemi in problemi gradnje stanovanjskih hiš, problemi cest in ne nazadnje problem pitne vode. Skupno s krajem se rešujejo tudi problemi narodne in civilne zaščite. Dokaj dobro je sodelovanje z raznimi društvi, predvsem planinskim, kar pa bo potrebno še poživiti. V interesu sindikata je, da se organizirajo skupno s krajem razne delovne in druge humanitarne akcije, predvsem z odborom RK, kot tudi kulturne in športne akcije, kar bi dvignilo stopnjo zavesti o neločljivi povezanosti interesov delavcev kot proizvajalcev — soustvarjalcev družbenih dobrin na eni strani in kot krajanov ■— potrošnikov na drugi strani. Primer resničnosti takšne želje je pred nedavnim sprejeta odločitev delavcev temeljne organizacije Galanterija, da še naprej odstopijo zdravstveni dom zdravstveni skupnosti in kraju ter krajanom, čeprav je zdravstveni dom in večja okolica kot sredstvo — nepremičnina, še vedno last Galanterije. Upam, da sem zadosti seznanil tiste, ki so v začetku mislili, kaj ima opraviti sindikat z družbenopolitičnimi organizacijami v kraju, ko pa je glavna skrb sindikata ozimnica, obenem pa mogoče dal idejo Izvršnemu odboru sindikata za še večjo skrb in dejavnost za delavce na področju urejanja njihovih interesov. Anton Miklič Kegljači uspešno! Kegljaška dejavnost ima v DO najdaljšo tradicijo in je ena stalnih panog naše rekreacije. Kljub nekaj manjši udeležbi v zadnjem času so ekipe Hoje v preteklosti kot tudi sedaj dosegale dobre rezultate na občinskih tekmovanjih. Hojino ime smo vedno uspešno predstavljali tudi na lesarijadah in sedaj na letnih igrah Unilesa. Da ne bo pomote, ekipa z rekordom 2222 podrtimi keglji sigurno ne more biti drugega kot skupina rekreativcev, ki smatrajo, da je važno sodelovati in ne zmagati. Rezultat pa obenem dokazuje voljo in pripravljenost članov hoditi na treninge oz. rekreacijo 1-krat tedensko na kegljišče Maksa Perca v Ljubljani. Na tem kegljišču, ki je športnega tipa, torej ločeno od cigaretnega dima in pijač, imamo rezervirani dve stezi vsako sredo od 14. do 17. ure. Ker ekipo Hoje sestavlja šest najboljših posameznikov, si želimo, da bi se število udeležencev čim bolj povečalo. Tako bi bil boj za vstop v ekipo ostrejši in rezultati cele ekipe boljši. Tako vabimo vse, ki imajo veselje do kegljanja, da se nam čim prej pridružijo. Da pa ne bomo govorili le o zunanjih tekmovalnih dejavnostih, naj omenimo, da smo v letu 1981 pripravili dve tekmovanji na nivoju Hoje, ki pa nam zaradi premajhne udeležbe niso najbolje uspeli. V letošnjem letu si želimo in upamo na boljšo udeležbo. Naj omenimo še uspehe v letu 1981 in kdo je sodeloval v ekipi: — občinsko tekmovanje na kegljišču Jamnik, med 36 ekipami smo dosegli 11. mesto; — na Unilesovih igrah v Novi Gorici smo med 11 ekipami zasedli 8. mesto. V ekipi so sodelovali: Peter Hafner, Jože Bibič, Vojislav Marjanovič, Tihomir Aleksič, Anton Tehovnik, Mirko Zorčič in Dušan Levstik. Dušan Levstik Z združenimi sredstvi DO —večje aktivnosti V preteklosti je prišlo pri delitvi finančnih sredstev DO tudi to razdelitve sredstev za šport in rekreacijo, kar je povzročilo, da je dejavnost popolnoma zamrla, saj so bila sredstva na posameznih TOZD premajhna. V letu 1981 smo se športni referenti TOZD in DSSS dogovorili, da bomo ta sredstva ponovno združili. Vendar ne tako kot je bilo to pred leti, ko delavci TOZD potem niso imeli več možnosti vpliva in pregleda uporabe teh sredstev, temveč planirano in organizirano, da bo vsak dinar uporabljen namensko in po prej dogovorjenem planu. Moram reči, da smo v svojih prizadevanjih uspeli. Ustanovili smo športni aktiv, ki ga sestavljajo naslednje sekcije: — smučarska, ki jo vodi Marjan Cirman, ICV — košarkarska, ki jo vodi Silvo Zupan, Podpeč — kegljaška, ki jo vodi Dušan Levstik, ICV — planinsko-izletniška, ki jo vodi Andrej Kos, DSSS — nogometna, ki jo vodi Vojislav Marjanovič, ICV — namiznoteniška, ki jo vodi Janez Bradeško, Polhov Gradec V ustanovitvi sta še šahovska in balinarska sekcija. Poleg delovanja teh sekcij pa plan vsebuje vse rekreacijske dejavnosti na posameznih TOZD ter pripravo tekmovanj v okviru Hoje in širše. Tudi sredstva smo planirali, tako da smo omogočili vsaki sekciji nemoteno delo in čim večjo aktivnost. Prvi rezultati so se že pokazali z večjo udeležbo delavcev pri rekreaciji v telovadnici, na smučarskih tekmovanjih in drugod. Kar pa je najbolj vzpodbudno, se je aktivnost pričela pojavljati na vseh TO. Seveda ne smemo takoj na začetku pričakovati preveč, kajti aktivnosti in rezultati bodo prihajali postopoma. Naj še enkrat pripomnim, da se plan športnega aktiva in pregled realizacije plana obravnavajo in potrjujejo na sindikalni konferenci in seveda pred tem v I0 OOS TOZD in DSSS, kar omogoča vsem, da sodelujejo pri planiranju in kontroliranju uporabe sredstev. Naj zaključim s povabilom vsem, ki se želijo rekreirati in delovati v kateri izmed dejavnosti, da se povežejo z vodji sekcij ali športnimi referenti po TO. Športnemu aktivu pa zaželimo veliko športnih in organizacijskih uspehov v bodoče. Mirko Zorčič Prvenstvo Hoje v veleslalomu in tekih Zimsko prvenstvo Hoje je minilo v znamenju slabega vremena, vendar izredne, doslej največje udeležbe. Ko smo se zjutraj zbrali na spodnji postaji gondolske žičnice RTC Krvavec, smo bili vse prej kot dobre volje. Snežilo je kot za stavo. Po krajšem posvetu smo se odločili, da tekmo vseeno izpeljemo. Progo smo postavili na smučiščih Kriške planine. Veleslalom je bil dolg 400 m in je imel 16 kontrolnih vratič. Na startu se je zbralo 33 tekmovalcev v konkurenci in 16 izven nje. Boji na belih poljanah so bili srditi, kar se tudi vidi po tesnih rezultatih. Kot prvič so se letos pomerili tudi tekači. Proga je bila krožna in dolga 6 km z največjo višinsko razliko 30 m. V Cerkljah je bila nato podelitev priznanj tekmovalcem in družabno srečanje. V zadovoljstvo vseh nastopajočih je tekmovanje odlično pripravil športni aktiv DO Hoje. Želimo si, da bi se drugo leto zbrali še v večjem številu na katerem od slovenskih smučišč. Rezultati: ŽENSKE: VELESLALOM 1. Branka Brecelj 40,5 DSSS 2. Sonja Goršič 41,9 DSSS 3. Vlasta Marn 42,0 DSSS 4. Katja Florjančič 47,5 DSSS 5. Rada čepuran 66,0 DSSS MOŠKI: VELESLALOM 1. Viham Košir 31,4 P. G. 2. Jože Kolenc 32,2 ICV 3. Marjan Cirman 32,5 ICV 4. Mirko Jerman 34,1 TAP. 5. Zdravko Marinko 34,4 TAP. 6. Roman Tomc 34,6 TAP. 7. Janez Cimperman 34,9 Škofi. 8. Franc Kopač 35,5 P. G. 9. Jože Koprivc 36,1 P. G. 10. Mirko Zorčič 36,1 DSSS 11. Jože Bibič 36,4 ICV 12. Jože Gerlica 37,8 ICV 13. Peter Hafner 39,0 ICV 14. Tone Miklič 39,8 Podp. 15. Milan Mavsar 40,0 ICV 16. Janez Bradeško 42,0 P. G. 17. Janez Peršin 46,3 Podp. 18. Anton Tehovnik 46,6 DSSS 19. Franc Urbančič 48,0 DSSS Odstopili: Janez Jeršin Tap. Bojan Černjavič Tes. Alojz Hitij Tes. Janez Trček ICV MOŠKI: SMUČARSKI TEK 1. Stane Mesar 26:09,5 ICV 2. Boris Rožanec 26:35,5 DSSS 3. Franc Kolenc 34:54,4 DSSS Marjan Cirman Zmagovalec v veleslalomu (moški) Zmagovalka v veleslalomu (ženske) Smučarji tekači pred startom Na progi Uspeh košarkarske ekipe HOJE Že nekaj let zaporedoma Hoja sodeluje na rekreacijskem tekmovanju občine Ljubljana-Vič-Rudnik v košarki, ki ga razpisuje Zveza telesno-kulturnih organizacij Ljubljana-Vič-Rudnik. Tudi lani (1981. leta) je DO Hoja prijavila ekipo, katero so predstavljali člani vseh TOZD, to so bili predvsem mladi člani DO Hoja, ki se več ali manj ukvarjajo z amatersko košarko. Pred samim začetkom tekmovanja smo se posamezniki dobivali na skupnem rekreativnem treningu na OŠ Tone Čufar, kjer smo dobili občutek igranja na velikem igrišču, poleg tega smo bili močno motivirani, predvsem zaradi tega, ker smo se praktično prvič dobili skupaj na uradnem treningu in se več ali manj spoznali med seboj. Lahko rečem, da je prevladoval pravi športni duh in samozavest, da bi na občinskem tekmovanju čim bolje reprezentirali barve DO Hoja. Želje so bile dokaj velike, rekel bi celo prevelike glede kakovosti in številčnosti igralskega kadra, ki smo ga imeli na razpolago, vendar je ta želja in borbenost po čim boljši uvrstitve na samem tekmovanju le zmagala in uspeli smo izmed 15 ekip priti v finalni del. V finalni tekmi smo bili poraženi od kvalitetnejše ekipe in smo ji za osvojeno prvo mesto tudi športno čestitali, vendar pa smo kljub porazu vsi, ki smo igrali in kakor koli sodelovali pri tekmovanju, bili nadvse veseli osvojenega drugega mesta, saj nihče ni pričakoval tako visoke uvrstitve. Menim, da bi bilo prav, da naštejem igralce, ki so zastopali barve DO Hoja, in s tem izkažem priznanja in zahvalo za sodelovanje na občinskem tekmovanju v košarki: Jože Kolenc, Tone Gabrovšek, Mirko Zorčič, Marko Potočnik, Aleš Kučej, Anton Miklič, Pavle Polončič in kapetan ekipe Silvo Zupan. Športni pozdrav! Sj|v0 Zupan Zimske igre Uniles 82 Prizorišče letošnjih zimskih iger Unilesa so bila prostrana smučišča rekreacijsko-turistične-ga centra Krvavec. Veliko število udeležencev je obetalo zagrizene boje. Tekmovanj v veleslalomu in tekih se je udeležilo 11 ekip s skupno 250 tekmovalci. Tekmovanje v veleslalomu je potekalo na treh progah, prirejenih glede na starostne razrede. Tekaški progi sta bili dve; za ženske in starejše tekmovalce je bila dolga 3 km, za moške pa 6 km. Največ uspeha je požela ekipa tovarne Meblo in tako zasluženo dobila pokal za ekipno prvo mesto. Ekipa Hoje se je borila po svojih najboljših močeh in zasedla solidno 8. mesto. V posameznih uvrstitvah pa smo dosegli prvo, četrto in sedmo mesto od vidnejših uvrstitev. Organizacijo tekmovanja je letos prevzela in odlično vodila DO Lesnina. Postavitev prog in merjenje časov je zaupala SK Snežinki, ki je svojo nalogo dobro opravila. Po opravljenih tekmovanjih pa je bil večer s podelitvijo priznanj in plesom v novih prostorih tovarniške restavracije DO Stol. V ekipi Hoje so sodelovali: Katja Florjančič, Rada čepuran, Vlasta Marn, Jože Kolenc, Mirko Zorčič, Janez Cimperman, Tone Miklič v veleslalomu in Stane Mesar, Anton Majcen in Franc Kolenc v smučarskih tekih. Marjan Cirman Kadrovske novice od 1.1.1981 do 31.12.1982 Na dan 31.12.1981 je bilo v naši delovni organizaciji zaposlenih 764 delavcev in 17 učencev v gospodarstvu Prišli v letu 1981 DSSS Nestor Petrovski Zineta Čeman Alenka Mehle Franc Kolenc Franc Porenta Marinka Jančar Divna Rajič Kadifa Kličič Panče Tošanov DUmitar Kamčev TOZD GALANTERIJA PODPEČ Ivan Lipovec Jana Salmič Nevenka Molek Aleš Kučej Tatjana Jerina Igor Levstek Mirko Keserica Božidar Novak Sejad Deumič TOZD TESARSTVO Sandi Končan Marjan Košak Jure Čorak Pero Obrovac Miralem Zahirovič Milenko Šarič Mehmed Mašinovič Fuad Tinjič Tilbor Vašaš Zoran Oblak Nedeljko Uzelac Milaim Hasimi Danilo Gliha Mladen Jerkovič Drago Hvala TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Bojan Dajč Zvone Lenarčič Ivan Zvoljenk Miro Malovrh Janez Jankovec Anton Močilnikar Franc Plestenjak Franc Kopač Janez Trnovec Matevž Plestenjak Filip Plestenjak Niko Trobec Janja Končan Marija Trnovec Stjepan Vešligaj Ivanka Kuclar Artilca Košir Marjan Maček Milan Trobec Anton Nartnik TOZD STAVBNO MIZARSTVO Ludvik Perme Zvonko Škantar Adil Grahovič Marjan Cirman Ale Bekanovič Novica Nikolič Razo Hasanagič Nisvet Adžemovič Slavko Brčan Bahra Karalič Jernej Zdešar Jana Salmič Dževad Karabašič Arifa Abdič Dragan Brsakoski Mevlida čoralič Rozalija Žigal Emin Durakovič Hakija Jelačevič Andrej Sinček Marjan Sinček Rok Tejkal Petar Jevtič Jože Podboj Franci Brčan Boris Glavič Dušan Langus Sretko Dragič Andrej Koželj Borut Caserman Husejin Fazlič Benetka Berčon TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Zdravko Slijepčevič Milan Kovačevič Ludvik Matuš Nedeljko Gojič Hamdija Sadikovič Srečko Jakoš Rifet Šečič Redžo Mustafič Ramiz Jahič Ramo Hodžič Drago Ivič Zoran Prodanovič Zijad Zeherovič Jusuf Frmič Momir Dermanovič Boro Dermanovič Sejad Kumalič Ivica Pendič Franc Jozič Dragan Dekič Milutin Draganič Ranko Durič Šafket Ukič Dobrivoje Šakanovič Mevludin Latifovič Martin Lipovec Marinko Gavranovič Radovan Dukič Živko Marič Milorad Šučur Osman Aleševič Husein Aleševič Zoran Toprek Zdravko Mikič Borko Jovič Bajro Omerčevič Drago Papič Ekrem Elkaz Boštjan Pogorelec Andelko Puljič Miladin Ilič Milorad Kojič Nihad Oruč Martin Legan Odšli v letu 1981 DSSS Janez Hafner Ajiša Abdič Rahmana Rekič Nestor Petrovski Marko Potočnik Panče Tošanov Milan Rebolj Marija Pavšič Alenka Mehle TOZD GALANTERIJA PODPEČ Nenad Jovanovič arjan Bernik Aleš Jerše Kemal Oruč Suad Karabašič Aleš Kučej Miroslav Aleksič Ivan Lipovec Jana Salmič Mitja Ajazaj-Saje Angela Šedivi Smail Oruč Dušan Šinkovec Emira Turkanovič Mirko Keserica TOZD TESARSTVO Hajruš Bečaj Matija Pavšič Adem Ademi Halim Bečaj Afir Pajaziti Smail Neziraj Ivan Obrovac Fuad Tinjič Milorad Šučur Franc Porenta Mehmed Mašinovič Dušan Kovačevič Franc Anzelc Miralem Zahirovič TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Anica Pasarič Alojz Pezdir Refika Tahirovič Branko Kršinar Janez Plestenjak Franc Plestenjak Alojz Božnar Milka Grubešič Marinka Krmelj Bojan Dajč TOZD STAVBNO MIZARSTVO Pavel Brelih Osman Ljutič Anton Bizjak Nedeljko Gojič Mirko Voruna Branko Grdadolnik Mara Mikanovič Zijad čomič Mirzet Ključanin Borut Gorjanc Mirko Zorič Mira Voruna Franc Kolenc Sead Rekič Goran Čulum Fata Rakič Bahra Karalič Ale Bekanovič Mesud Rekič Mitja Ajazaj-Saje Adil Grahovič Devad Karabašič Janko Osredkar Miro Marič TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Osman Karamujič Novalija Ibrahimbašič Predrag Bjeličič Milan Kovačevič Anto Mikanovič Ramo Hodžič Redžo Mustafič Rifet Šečič Ramiz Jahič Drago Ivič Hamdija Sadikovič Sejad Kumalič Dobrivoje Dermanovič Boro Dermanovič Ivica Pendič Ludvik Matuš Franc Brežic Milutin Draganič Ranko Durič Marinko Gavranovič Radovan Dukič Živko Marič Husein Aleševič Boštjan Pogorelec Bajro Omerčevič Miladin Ilič Osman Aleševič Milorad Kojič Nihad Oruč Pavel Polončič Na služenje vojaškega roka so odšli TOZD GALANTERIJA PODPEČ Janez Kuclar TOZD TESARSTVO Darko Pavlič Milenko Šarič Mirko Jurčič TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Zdravko Bizjak Edvard Trček Bojan Modjoroš TOZD STAVBNO MIZARSTVO Stanislav Buh Srečko Lunar Marjan Suhadolec Sajid Zukič Peter Buh Marko Jagodic TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Ešef Supur Nedeljko Dermanovič Nedeljko Slijepčevič Vid Zrnič Upokojeni____________ DSSS Marjan Kajzelj TOZD GALANTERIJA PODPEČ Ivana Mihelčič Ida Mavec Ivanka Gregorka TOZD TESARSTVO Jože Šubelj TOZD STAVBNO MIZARSTVO Feliks Glavič Ibrahim Djulič TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Stanislav Božja Umrli TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Stanislav Setnikar Jernej Rožnik TOZD STAVBNO MIZARSTVO Stane Grm TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Anton Rebolj Učna doba je potekla TOZD TESARSTVO Sandi Končan Mirko' Jurčič TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Franc Plestenjak Franc Kopač Janez Trnovec Milan Trobec TOZD STAVBNO MIZARSTVO Tomaž Nose Janez Peršl Borut Caserman Andrej Koželj Bojan Jamnik Osman Harbaš Marjan Grojzdek Naši novi štipendisti___________ DSSS Borut Remic TOZD GALANTERIJA PODPEČ Ivan Lipovec TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Franc Trnovec TOZD STAVBNO MIZARSTVO Tone Princip Miran Parkelj Kadrovski oddelek Cankarjev spomenik— bela krizantema sredi Ljubljane Ob obletnici rojstva našega velikega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja je v ponedeljek 10. maja predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič pred Cankarjevim domom v Ljubljani slavnostno odkril pisateljev spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. »Šestdeset let je Ljubljana pripravljala svojemu Cankarju spomenik,« je dejal v svojem slavnostnem govoru predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl. »Nizale so se zamisli, propadali natečaji, zmeraj so bili pomisleki tako veliki in hudi, da se ni premaknilo nikamor. Na dnu tega obotavljanja je bil zagotovo občutek, da je vse zamišljeno in predlagano premajhno in prešibko, prerevno, da mora biti še več in še bolje. Ker ne gre samo za Cankarja, ker gre za nekaj, kar bo oznanjalo slovensko stoletno hrepenenje in voljo po svobodi, kar bo dovolj jasno in nedvomno znamenje slovenske samostojnosti in kulture, kar bo simbolno opredmetenje celotnega Cankarjevega duha, univerzalnosti slovenske misli in usode. Tako je nastal spomenik, ki sploh ni samo spomenik, marveč je osrednji dom slovenske kulture: to je spomenik, v katerem se kot kultura vsak dan znova dogaja in potrjuje slovenska svoboda; je bela krizantema sredi Ljubljane — in pred njo posvetilo, ki ga danes odkrivamo: svojemu vidcu, svojemu proletarcu vseh proletarcev, pisatelju vseh pisateljev, Slovencu in Jugoslovanu — Ivanu Cankarju!« i Noč prihaja v mojo tiho sobo, luč umira pred menoj na mizi, v zadnjih iskrah že trepeče plamen; noč prihaja v moje trudno srce. In na stenah vstajajo počasi temne sence z bledimi obrazi, name gledajo oči globoke, bližajo se mrtve mi roke. Izsušena že so moja lica jn izpraznjena je moja duša; vse raztrosil sem bogastvo svoje, vse do dna izpraznil svojo dušo. Zdaj je tukaj veliki bankrot. Luč umira pred menoj na mizi, name gledajo oči globoke bližajo se mrtve mi roke. BI HOŠKO JJAkjAVjf OOS Ofc TLA PtFBIVAi tfcEUIF lAbV)< bFL <;©LfN! V4.iTA i.tTA SObMMt V 4. M,T »ObZfML R.0SA LV