Leto LXXIL, št. l)a
JLJUlpnK,
if.
Cena Dia
Iznaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje Id praznike. — In sera ti do 30 petit ▼rat a Din 2. do 100 vrat a Din 2JM). od 100 do 800 vrat a Din 8, večji tnaerati petit vrata Din 4.—. Popuat po dogovora, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narode valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, aa inozemstvo Dm 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
CBEDNIftTVO IN UPaUVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljera *Hca štev. 5
Telefon: 81-22, 21-28, 81-»», 81-25 m 8l-Ji
Podrutnlee: MARIBOR, Orajakl trg st 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon SL 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva ulica 1, telefon at. 66; podrutnlca uprave: Koeenova uL 2, telefon ŠL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5.   —   Postna hranilnica v Ljubljani at. 10.251
Zasedanje sveta DN:
Razprava o španske
vprašanju v ženevi
Francija in Anglija za spoštovanje neodvisnosti Španije — Ttodl republikanska vlada sa umik vseh tujih prostovoljcev
1 ŽENEVA, 17. jan. A A. Havas: Na včerajšnji seji sveta DN je francoski zunanji minister Bonnet govoril o poročilu mednarodne vojaške komisije za odpoklic tujih prostovoljcev s Španskega in rekel med drugim, da je odpoklic teh prostovoljcev prva naloga vseh držav, ki jim je kaj do tega, da nastane mir na Španskem. Francoska vlada ni nikdar opustila tega svojega stališča, da se naj namreč odpokličejo iz Španije vsi tuji prostovoljci, in je zmerom obsojala vsako omešavanje v špansko državljansko vojno, da se tako doseže sporazum med evropskimi narodi. Francoska vlada misli, ,da je vojna na Španskem bratomorna vojna in da se nadaljuje zato, ker se na obeh straneh bore tujci, ki zastopajo razne ideologije. Da izvrši mednarodna vojaška komisija svojo nalogo, je nadaljeval Bonnet, je potrebno, da tuji prostovoljci do zadnjega zapuste obe vo-jujoči se stranki, posebno nacionalistično, kajti samo tedaj ne bo nevarnosti,
da se Španska državljanska vojna razširi. Samo tedai se bo moglo govoriti o pomiritvi v zahodnem Sredozemlju, kjer predstavlja Španija bistven element za ohranitev statusa quo.
Bonnet je dalje izjavil, da bo francoska vlada tudi nadalje z vsemi sredstvi delala na tem, da se Španija pomiri, in bo Španiji izkazovala člove-čansko pomoč v živežu in oskrbi beguncev. To akcijo bo izvajala preko francoskega Rdečega križa. Francoska vlada bo posebno gledala na to, da pošlje španske vojake-begunce v nevtralne cone.
Nato je povzel besedo zastopnik belgijske vlade Spaak. Izjavil je, da se v glavnem strinja z Bonnetovimi izjavami.
Za njim je govoril britanski zunanji minister lord Halifax. Čestital je odboru in mednarodni vojaški komisiji k njenemu delu. Zastopnik sovjetske Rusije Surič se je v svojem govoru zevze-mal za ohranitev španske neodvisnosti.
Španski zunanji minister del Vajo je v svojem govoru izjavil, da sestoji španska republikanska vojska izključno iz Špancev ki se bore za neodvisnost svoje domovine. To je potrdilo tudi poročilo mednarodne vojaške komisije za odpoklic prostovoljcev.
Republikanci organizirajo odpor
Barcelona, 17. jan. AA. Havas. Mobilizacija in militarizacija naroda se nadaljuje v pospešenem ritmu. Od 7 vpoklicanih letnikov so se letniki 1919 do 1921 že prijavili. Včeraj je uradni list pozval tudi letnika 1917 in 1918 pod orožje. Letnika 1915 in 1916 bosta zaposlena pri utrjevanju. Ženska društva in sindikati proučujejo skupaj s produkcijskimi in industrijskimi sindikati, kako naj ženske nadomeste moške, poklicane na fronto, štiri tisoč žensk je že pri delu. Ker pa te ženske ne morejo takoj nadomestiti moške, bodo morale poprej absolvirati pripravljalen tehnični tečaj. Vojaški in uradni krogi se zavedajo težkoč položaja,   vendar so slej ko prej
mirni Odpor se organizira smiselno in odločno. Isti krogi poudarjajo, da republikancem primanjkuje vojnega materiala, medtem ko ae na drugi strani kupici orožje in človeški material ter s tem upravi-čujejo nacionalistično prodiranje. Dalje naglasa jo, da je sovražnik vrgel v boj 800 letal, medtem ko jih republikanci tako rekoč nimajo. Razmerje med obojim topni, štvom je kakor 6 proti 1.
Poročila z bojišč
Barcelona, 17. jan. AA. Reuter. Snočnje poročilo republikanskega vrhovnega poveljstva pravi, da nacionalisti na katalonski fronti silno pritiskajo. Poročilo trdi, da prodirajo republikanci na andaluzijski fronti Na katalonski fronti se vrši srdita bitka v odsekih Santa Colona in Cervera. Na estremadurski fronti so republikanci po tem poročilu zavrnili dva nacionalistična protinapada, pri čemer so nacionalisti imeli mnogo izgub. Predsnočnjim so republikanci zavzeli ColgaLabar. zahodno od Morite Rubbija. Na andaluzijskem bojišču so republikanci prodrli v dveh smereh in zavzeli vrh 919 in vas Tosar.
General v podkarpatski vladi
Za tretjega člana podkarpatske avtonomne vlade je bil imenovan general Prhala
Praga, 17. jan, e. Kakor se doznava, Je bil za tretjega člana vlade Podkarpatske Busije imenovan divizijski general Lev Prhala, dosedanji komandant vseh čeških edinic v Slovaški in Podkarpatski Rusiji. General Prhala je znan kot eden najboljših in najbolj energičnih oficirjev češkoslovaške vojske. Med lansko mobilizacijo je bil na čelu vojske, katere naloga je bila braniti južne meje Češkoslovaške. V tukajšnjih političnih krogih se imenovanje vojnega strokovnjaka za tretjega člana vlade Podkarpatske Rusije komentira kot ukrep za vzpostavitev reda v vzhodnih delih republike ln za zagotovitev obrambe podkarpatske Rusije.
Chust, 17. jan. e. Tiskovni odsek pri vladi Podkarpatske Rusije javlja, da so or-
gani javne varnosti, ki so vodili preiskavo zaradi razbijanja oken na poljskem konzulatu v Sevljusu, aretirali štiri mladeniče, ki so sodelovali pri napadu. Čeprav je bila škoda 120 Kč takoj poravnana, so policijski organi energično postopali. Dva aretirane a Mla po3 a o a v koncentracijo taborišče, dva pa izročena sodišču. GJarnih krivcev pri napadu pa niso mogli izslediti. Domnevajo, da so pobegnili na Madžarsko.
WASHlNGTON, 17. jan. e. Bivši češkoslovaški poslanik v Londonu dr. Jan Ma-aa.ry je te dni predaval v VVashingtonu in je izjavil, da je prišel v Ameriko zato, da se zavzame za Žide in da dela za njihove koristi.
Madžarska in Nemčija
Madžarska je spremenila svojo dosedanjo politiko in se popolnoma podredila Berlinu
Budimpešta, 17. jan. e. Od pogajanj zunanjega ministra grofa Csakvja v Berlinu pričakujejo v madžarskih političnih krogih definitivno vzpostavitev tradicionalno dobrih odnosajev med Nemčijo in Madžarsko, ki so bili po dunajski arbitraži zaradi spornega ozemlja med Češkoslovaško in Madžarsko nekoliko skaljeni. Grof Csaky je nedavno v javnem govoru odkrito omenil, da so se odnosa j i med obema državama ohladili, poudarjal pa je, da je pripravljen odstraniti vsa nasprotja med Berlinom in Budimpešto. Razlogi tega nasprotja niso bili samo zaradi skupne polj-sko-madžarske meje. Nemčija je namreč stala odločno na stališču, da je treba dati dalekosežne pravice nemški manjšini na Madžarskem, zahtevala je tudi, da je madžarska politika v skladu z nemško, da Madžarska izstopi iz Društva narodov in pristopi k protikomunističnemu paktu, da izdela Madžarska židovski zakon na rasistični podlagi in da se odreče parlamentarizmu. Dokler je še priključitev Podkarpatske Rusije izgledala mogoča, se je Madžarska upirala nemškim zahtevam, a
ko se je pozneje tudi Poljska desinteresi-rala za skupne meje, je tudi Madžarska spremenila svojo politično linijo. Opustila je namen, da asimilira nemške manjšine in Nemcem zajamčila široke pravice glede šolstva, pa tudi glede zborovanj in sestankov. Židovski zakoni so bili izvedeni na rasistični podlagi in pristop k protikomunističnemu paktu je dovedel madžarsko politiko v sklad z osjo Rim—Berlin.
Budimpešta, 17. jan. AA. MTI: Avdi-jenca zunanjega ministra Csakvja pri Hitlerju je trajala 70 minut. Grof Csaky se je z avdijence vračal z najboljšimi vtisi. Včerajšnji dopoldanski razgovori med zunanjim ministrom in Hitlerjem so potekli v kar najprisrčnejši atmosferi. Prisrčnost sedanjega razmerja med Madžarsko in Nemčijo je dobila potrdilo tudi v razgovorih z drugimi vodilnimi nemškimi osebnostmi. Na kosilu, ki ga je priredil madžarski berlinski poslanik grofu Csakvju na čast, so bile najuglednejše nemške osebnosti.
Irski nacionalisti se zopet javljajo
Včerajšnji bombni atentati so najbrže njihovo delo
London, 17. jan. g. Angleška javnost je zek> razburjena zaradi številnih bombnih atentatov, ki so bili včeraj izvršeni v raznih mestih Anglije in Irske. Napadi so bili namenjeni v prvi vrsti elektrarnam in plinarnam. V Londonu je eksplodirala velika bomba pred glavno kontrolno postajo elektrarne, v Manchestru so bile včeraj tri huda eksplozije, ki so zahtevale rudi več smrtnih žrtev in povzročile veliko škodo, rasen tega pa je še na sedmih krajih prišlo do hudih eksplozij. Vselej so ftjudje mak> pred eksplozijo opazili neznance, ki so se pripeljali z avtomobilom in zopet naglo izginili neposredno pred eksplozijo.
Policija mrzlično vodi preiskavo, vendar pa krivcev dosedaj še ni mogla ugotoviti. Sumijo pa, da so vsi ti atentati delo irskih revolucionarjev. Včeraj so se namreč pojurili nt Irakom vojaki lepaki, v katerih ja>
zivajo angleško vlado, naj takoj umakne iz Irske vse svoje uradnike in vojsko, ker prej ne bo miru in prijateljstva med Irsko in Anglijo. Iz tega sklepajo, da <o irski revolucionarji organizirali te atentate, da bi na ta način dali poudarka svoji akciji. Notranje ministrstvo je odredilo najstrožje ukrepe. Vse javne naprave, kakor elektrarno, plinarne, vodovodi itd. so že od včeraj dalje strogo zastraženi, poleg tega pa so organizirane de posebne leteče patrulje, ki neprestano križarijo po ulicah.
Akcija poljskih Zidov proti izseljevan)«
Varšava, 17. jan. AA- Tu je bila pretekli teden osnovana nova židovska stranka, unija poljskih ffldov, katere glavni namen je akcija pioU i^e^jevanju,
Tretji sestanek guvernerjev emisijskih tank Balkanske zveze
se je pričel danes v Beograda
Beograd, 17. jan. e. Danes se tu sesta-
nejo guvernerji emisijskih bank Balkanske zveze. Sestanek bo danes in jutri in bo tretji v vrsti sestankov emisijskih bank balkanskega sporazuma. Prvi je bil od 17. do 19. decembra 1936 v Atenah, drugi od 22. do 24. novembra 1937 v Ankari. Na tem sestanku bodo proučevali splošno denarno politiko, zlasti v zvezi s položajem angleškega funta, dolarja in eventualno francoskega franka. Poleg tega bodo proučili tudi denarne od noša je med državami Balkanske zveze in državami z dirigiranimi denarnimi razmerami. Naposled bodo raz m o tri -vali tudi političen sporazum med državami Balkanske zveze in možnost za močnejše sodelovanje emisijskih zavodov teh držav. Sestanku v Beogradu bo predsedoval guverner Narodne banke dr. Milan Radosav-ljević. Na čelu grške delegacije je guverner grške Narodne banke Emanuel Zude-ros, na čelu ru m unske guverner rumunske
Narodne banke Joan Lapedatu, na čelu turške generalni direktor turske Centralne banke Kemal Zeim Sunel. Včeraj popoldne sta predstavnika grške in rum unske Narodne banke neslužbeno obiskala Narodno banko. Danes ob 10.30 so se gosti vpisali v dvorno knjigo, nato pa so službeno obiskali Narodno banko, odkoder so krenili na Avalo, kjer so položili venec na grob neznanega junaka. Guverner Narodne banke dr. Radosavljević je priredil gostom na čast na Avali intimno kosilo. Ob 17.30 bo prvi sestanek v Narodni banki. Drevi prir redi finančni minister Letica svečano večerjo, za jutri so pa napovedani obiski predsedniku vlade, finančnemu ministru, ministru za trgovino in industrijo, kjer se bo tudi nadaljevalo zasedanje guvernerjev in bo sprejeta resolucija. Jutri zvečer bo priredil guverner Narodne banke v hotelu »Srpski kralj« svečan banket.
Dr. StoJ3dinovic o svoji politiki
Prva seja poslanskega kluba JRZ
BkOGRAD, 17. januarja. AA. Snoci je bila prva seja plenuma kluba poslancev JRZ. Sejo je otvcril ob 18. predsednik vlade dr. Stojadinović . V daljšem govoru se je predseonik zahvalil poslancem za volilno sodelovanje, nato je pa orisal vec važnih momentov iz preteklih volitev. Zahvalil se je poslancem za njihov trud v volilni borbi in jih pozval k složnemu delu. Nato je orisal potek volilne borbe in med drugim dejal:
Predsednik francoske vlade Edouard Daladier je rekel pred nekaj dnevi, da mu za upravo države zadošča tudi en glas večine. Vseka ko je tudi en glas večine večina in se nikoh ne more spremeniti v manjšino, toda mi nimamo enega glasu većine, temveč večino 300.000 glasov v narodu. Imeli boste priložnost, posebno tisti, ki boste v verifikacijskem odboru, da boste brali volilne akte. Videu' boste, da so naši zastopniki v glavnem volilnem odboru izpovedali, da ni bilo za pristaše JRZ volilne svobode v velikem delu savske in primorske banovine. Toda ne bom navajal vašega, osebnega prepričanja, temveč bom omenil le letak, ki ga je dr. Maček pred tremi dnevi izdal v Zagrebu. Znano vam je, gospodje, da je oblast mislila, da Hrvatska državljanska zaščita ne more obstajati, ker je nezakonita organizacija. V vrsti izdanih ukrepov je tudi aretacija šestih poveljnikov in voditeljev, ali kakor se te imenujejo poglavarji te državljanske zaščite v Zagrebu. Dr. Maček je izdal 13. t. m. letak da pejsSai to zadevo. In v tem letal« je tudi stavek, ki as n*aa«a m tJoe osebe prevsvisenega nadškofa dr. Alojzija Stepinc*. Znano vam je, da je ne-k* lažna vest pitaiepOa radijs*© postajo, de Je pr©v*viie«l dr. Steptane gla»o" ta nafto »ste. Tkda ta vest al Ma to-Dr. 8tepm*c ae prlpats, ksMker vam Je znana, nobeni potttšenl «WL F«—tiJe je aisssval srn dr. Mačka, Kaj pa pravi dr. Maček v tem svojem letaka f Dr. Maček pravi, da f*e na to volitev 11.
da niso
nt
ko Je dr. pravi dr.
laja A
pinac glasoval za StojadinOvtča. To se pravi, da je samo ta lažna vest, da je nekdo glasoval za listo dr. Stojadinoviča, Četudi je bil ta nekdo oseba tako visokega čina, zadoščala, da bi ves njegov dvorec prišel v nevarnost razdejanja, ker ae je predrznil glasovati za listo dr. Stojadinoviča. Z grozo sem prebral ta letak in se vprašal: V kakšnem strahu m pod kakšnim terorjem so morali živeti naSi pristaši v hrvatskem Zagorju ali po samotnih dalmatinskih otokih, če je bil katoliški in zagTebški nadškof dr. Stepinac v taksni življenjski nevarnosti? (Ploskanje). Dr. Mačku ni bil potreben teror. Toda znano nam je, da je dr. Maček zastopnik večine hrvatskega dela našega naroda. Toda tudi dr. Maček mora vedeti, da so ti volilni rezultati kljub njegovemu terorju dali naSi listi v primorski bane vini 20*/« in v savski 18«,'0 volilcev in absolutno večino v 10 okrožjih savske banovine. Zato moremo reči, da bomo pazili na te nase glasove in volilce, da bodo popolnoma varni 1 na svojem 1 v svoji službi (viharno ploskanje in odobravanje). Red v državi bo prvi postulat v naši notranji politiki. (Vihamo in dolgotrajno odobravanje).
Gospodje! Nafta želja je, da tudi tisti brat Hrvat, ki je glasoval za dr. Mačka, vzljubi veliko in lepo Jugoslavijo pod svojo in nafto skupno domovino. Ml želimo ureditev vseh naših notranjih vprašanj in z njimi ae bomo tudi baviti. Toda vse te ureditve se morejo izvesti po določenih pogojih in prvi izmed teh pogojev je, da se more to zahtevati samo v mejah velike in nedeljive Jugoslavije. Drugi pogoj je, da morajo vse te ureditve služiti utrditvi m povzdigi našega naroda, tretji pogoj je pa, da morajo osnovna načela, na katerih sloni nafta država, ostati nedotakljiva, ta načela so pa monarhija z dinastijo Karagjor-gjevičev, narodno in državno edkurtvo. To bodo smernice v katerih se bomo gibali v nafti notranji politiki, m želimo tudi ta doseči pozitivne rezultate.
OuHa, 17. januarja. Beograd 10. Pariz 11.68, London 20495, New Tork 412.75. Bruselj 74.85, MIlan  23.30, Amsterdam 340.60, Berlin I7T.60, Praga 1505, V
&2&
Francija« Španija in Italija
Pariz, 17. jan. o. Medtem ko ae odpravljata francoski generalisimus Gamelin in vrhovni poveljnik francoskega vojnega brodovja admiral Darlan na inspekcijsko potovanje po Alžiru in Maroku in se na francoski severnoafriški obali zbira 80 francoskih vojnih ladij k velikim manevrom, postaja položaj v francoski notranji in zunanji politik: čim dalje boli zapleten. Rimski obisk angleških državnikov po dosedanjih informacijah ne pomeni nikake stvarne spremembe položaja Državniki so si le na jasnem, da so francosko-itallianski odnošaji zašli v zagato, res pa je tudi, da sta angleška državnika v Rimu raščistila mednarodno atmosfero in da je bila ob tej priliki znova utrjena francosko-angleška solidarnost. V Parizu so pripravljeni pod-vzeti vse, da bi se preprečilo nadaljnje zastrupljevanje mednarodnega ozračja. Francosko zunanje ministrstvo je sato tudi demantiralo vesti tukajšnjih listov o koncentracijah italijanske vojske ns mejah francoske Somalije. Javnost je bila obenem opozorjena, naj oprezno sprejema na znanje tudi vse druge take vesti. Vsi politični krogi pričakujejo sedaj z zanimanjem za 30. januar napovedani sestanek nemškega državnega zbora, na katerem bo Hitler nedvomno pojasnil nemško stali§če glede na razvoj mednarodnega političnega položaja v območju Sredozemskega morja. Vsekakor nihče ne spekulira s tem, da bi se spričo francosko-nemškega pakta sedanji spor z Italijo izigral v škodo osi Rim -Berlin.
Spor z Italijo je vplival tudi na francosko notranjo politiko. Včeraj je bil Blum prvič po zadnji polemiki z radikali pri Daladierju. Državnika sta imela daljS! razgovor in je socialistični voditelj opozoril predsednika na kočljivi položaj španskih republikancev, katerih definitivni poraz bi pomenil hud udarec francoski sredozemski politiki. Zahteval je od Daladier-ja, naj z vsemi silami brani francoske Interese v območju Sredozemskega morja, predvsem prosto pot med Francijo In njenimi severnimi afriškimi kolonijami. V tem primeru bodo Daladierja podprli tudi socialisti.
Skoraj še večjo pozornost kakor ta razgovor so zbudili sklepi radikalske parlamentarne frakcije, ki jih je poslala min. predsedniku. V svoji resoluciji ugotavljajo, da so zelo v skrbeh zaradi vedno novih inozemskih podpor generalu Francu, Cigar akcija neposredno ograža francoske pozicije na Sredozemskem morju. Francoska vlada naj zato posveti vso svojo pozornost razvoju španskega problema. V nobenem primeru tudi ne sme pristati na kakršnokoli cesijo kateregakoli francoskega kolonialnega ozemlja kakšni drugi sfli.
Policijski avtomobil trčil v tramvaj
Beograd, 17. januarja. AA. Včeraj ob 13. je pri prevozu jetnikov državnega sodišča za zaščito države is poslopja državnega sodišča v Ado Ciganlijo jetniaki avto zaradi pokvare na kolesih trčil v Podvožnjaku na Čuk a rici ob tramvaj. Pri tem se je nevarno pobil jetnik dr. Miloš Dragiša, manj nevarno pa Stanislav Za vrsnik in orožnik, sprevodnik in šofer. Na kraj nesreče »o razen organov prometne policije prišli takoj preiskovalni sodnik državnega sodišča za zaščito države, preiskovalni sodnik in državni tožilec okrožnega sodišče za mesto Beograd, ki so ugotovili dejansko stanje in uvedli preiskavo.
Vlom v stanovanje francoskega vojnega ataiefa v
Pariz, 17. januarja. AA. DNB. »Marin« poroča iz Londona, da so vlomili v stanovanje francoskega vojaškega atašeja v Londonu generala Lelonga. Ni dvoma, da so vlomilci mislili, da bodo našli skrivne dokumente. General Lelong se mudi v Parizu in je izjavil časnikarjem, ds ni imel v svojem stanovanju nobenih tajnih dokumentov. Tako so vlomilci odnesli samo krznene plašče in nakit njegove žene.
V Angliji građe zavetUCa proti letalskim napadom
LONDON, 17. januarja. AA. DNB: Uradno poročajo, da je notranje ministrstvo kupilo 120.000 ton jeklenih ploac in jeklenega materiala za zgradbo 400.000 jeklenih zavetišč. Gre za zavetišča, ki al jih lahko vsaka privatna hiša napravi na sto. jem vrtu.
Enotno ministrstvo državno obrambe v Ameriki
WASHINGTON, 17. jan. AA. Reuter: Pred parlament priđe nacrt »ar^*^ o ustanovitvi enotnega rninistrstva za narodno obrambo. V tem ministrstvu bi se združila dosedanja ministrstva aa "mAšm mornarico in letalstvo. Vendar as sni, aa vojaški krogi niso za ta načrt.
Snežne razmere
1 Sm 11 L u
južen.
Vse ostale postojanke Imajo nad niokx dekana
8tm» S
sCEOTKHBKI If X*OD«, torek. IT.
8tev. 13
Socialni problemi severne
Slovenije
je posvetiti miši
No]no potre
Maribor, 16. Januarja V letin. 1936—38 smo imeli tudi v nadih krajih ugodno gospodarsko konjunkturo. Pri ekspoziturah OUZD ni bilo nikoli pri« javljenega toliko delavstva kolikor v tem razdobju. Vzlic temu pa izkazujejo statistike javnih borz dela na ozemlju bivše mariborske oblasti tudi za ta čas nenavadno visoko število nezaposlenih delavcev. Statistika zaposlenosti in nezaposlenosti na tem ozemlju za ta leta nam daje v glavnem tole presenetljivo sliko: čim več ljudi je bilo zaposlenih, tem več jih je bilo nezaposlenih. Kakor pa je videti ta ugotovitev na prvi pogled paradoksna, tako postane popolnoma naravna, ako se upošteva posebni ekonomski položaj in ekonomska struktura tega dela slovenske dežele.
Po vojni se je tudi na bivšem Štajerskem razvila precejšnja industrija, pomemben je v tem pogledu zlasti razvoj tekstilne industrije v samem Mariboru. Število delavstva, zaposlenega v industrijskih podjetjih je raslo od leta do leta in tudi v času najhujše gospodarske krize. Poleg tega je bilo izseljevanje s štajerske, zlasti pa iz Prekmurja. vsa povojna leta, kakor v ostalem tudi pred vojno, dosti močno, zlasti v Francijo in Nemčijo. Kljub vsemu temu je pa bil delovni trg v teh krajih, zlasti pa v Mariboru, stalno prenatrpan z nezaposlenimi močmi obeh spolov, katerih število nikoli ni padlo na nor. malni nivo, nego je celo naraščalo. Tako je prišlo do tega, da je bila predlanskim, v letu najvišje povojne gospodarske kos njunkture, istočasno z največjo zaposlenostjo, izkazana tudi največja nezaposlenost. To je posledica dejstva, da razpolaga severni del Slovenije s tolikšno množico ljudi, ki iščejo zaslužka v mestih, da jih ta mesta in industrijski centri nikakor ne morejo sproti absorbirati. Vsak množinski porast zaposlitvenih izgledov privede toliko več dela željnih iz vasi v mesta in industrijske kraje, kjer iščejo dela za vsako ceno. Iz tega se vidi, kako je treba tudi tu začeti reševati socialni problem predvsem na vasi.
Ravno ob naši severni meji imamo nekaj okrajev, ki so skrajno siromašni radi nerodovitnosti zemlje in preobljudenosti. Ravno ob severni meji imamo največ tako zvanih kočarjev, ravno tu je tudi razmeroma najštevilnejši kmečki proletariat, ki ga predstavljajo v glavnem viničarji, živeči še danes v fevdalnih razmerah. Torej ravno tu, kjer bi bilo najbolj potrebno, da se zboljša socialni položaj ljudstva, je največ nepreskrbljenega podeželskega prebivalstva, ki živi često v še povsem primitivnih razmerah, ravno tu ima Slovenija največ bednega vaškega ljudstva, ki ne more živeti na svoji skopi grudi, pa sili zato v nesorazmerju z zaposlitvenimi možnostmi v naša skromna mesta, da naj. de tam kakršnokoli zaposlitev.
V Sloveniji imamo vobče preveliko število pasivnih kmečkih edinic. Natančni statistični podatki bi lahko dokazali, da žrvl v naši mali banovini skoro tretjina prebivalstva na zelo majhnih posestvih, ki nikakor ne morejo preživljati velikih družin, tako da životarijo na njih v razmerah, ki so mestnemu človeku le malo znane, ob nezadostni hrani in pomanjkanju vsega. Iz teh, do skrajnosti obubožanih kmečkih edinic se rekrutira grmada nezaposlenih, ki silijo v naša mesta in drugam, vedno pripravljeni na emigracijo v kakršenkoli del sveta. In največ takih pasivnih kmečkih edinic imamo spet ravno v severnem delu nase banovine in še največ ravno v njegovih obmejnih srezih. To je poseben problem, ki bi moral že radi tega zanimati vse naše m ero daj ne kroge ne samo v Sloveniji, nego tudi v Beo-
grada, ker Je njega reševanji radi njegove obsežnosti in pomena v Sfiloino nacionalnem in splošno državnem interesu.
Omenjenim razmeram je pripisati, da odpade razmeroma največ jugoslovanskih izseljencev v Franciji in v Nemčiji ravno na severne predele Slovenije, na Štajersko in v prvi vrsti na Prekmurje. Vsi ti izseljenci spadajo v kmečki proletariat, radi česar morajo iskati dela le kot nekvalificirani delavci in opravljajo v tujini na polju, v tovarnah in rudnikih ona najnižja in najtežja dela, katerim se tamošnje delavstvo tudi radi nizkih mezd vedno bolj odtujuje.
Socialni problem teh naših krajev bi se moral, kot rečeno, reševati predvsem na vasi, v drugi vrsti v mestih, ker gre za prvenstveno kmečki problem. S skromnimi sredstvi naše socialne politike se tu ne more dosti opraviti, tu prihaja predvsem v poštev agrarna reforma, sanacija vasi, dvig agrarne produkcije, organizacija, ki bi se tikala razpečave kmetijskih proizvodov, notranja, kolonizacija melioracija močvirnatih krajev, regulacija rek. Tako bi se tudi dvignil zaslužek vaškega delavca, ki dela danes pod najtežjimi pogoji in za sramotno nizko mezdo (poljski in viničarski delavci dobe v teh krajih 100 do 150 din mesečno).
Treba je ugotoviti, da je bila bivša Štajerska tudi v novih razmerah prepuščena sama sebi.'Stanje naših vasi in naših javnih naprav je še vedno tako, kakršno je bilo prej. Omenili bi le stanje naših cest kot primer, ki nam najbolj nazorno kaže, v kako pičli meri so ti kraji deležni javnih del. Zato je danes že nujno potreb, no posvetiti naši severni meji več pozornosti in ji dati za njen napredek več sredstev, da se bo mogla dvigniti gospodarsko in kulturno ter se tako utrditi tudi nacionalno. Doslej se je v tem delu naše države poskušalo zadostiti tem potream z lastnimi močmi in po lastni iniciativi, toda volja in moč danes ne zadostujeta. Položaj je namreč tak, da je poUeono te naše probleme postaviti na dnevni red kot najnujnejšo skrb vse banovine in vse države.
Kako težak in kompliciran ;e ta problem in kako malo zmoremo v danih razmerah z lastnimi sredstvi, se je pokazalo tudi na izseljeniski konferenci, ki jo je pred kratkim sklicalo v Murski Soboti ministrstvo za socialno politiko, na kateri konferenci se jo po stvarnem proučevanju socialnega položaja v naših krajih moglo le ugotoviti, da bodo lahko edino v tujini našli nekaj zaslužka oni, ki jih nas delovni trg ne more zaposliti, kar spričo današnjih razmer, ko so skoraj vse države zaprle svoj delovni trg tujemu delav, stvu, pomeni, da bodo iskali naši ljudje z nastopom pomladi spet dela v Nemčiji in Franciji.
Velik pomen teh naših obmejnih vprašanj se pokaže zlasti, ako se zavedamo, za koliko naših prilik in neprilik najdemo razlago in rešitev le, ako zajamemo njih problematiko prav s' socialne strani. Tedaj bomo razumeli tudi one pojave v političnem življenju bivše Štajerske, ki so bili često razlog ostrih opazk in ki predstavljajo, v kolikor presegajo slične pojave drugod, našo politično posebnost.
čas je, da pristopimo energično in ve5 likopotezno k reševanju socialnega problema v teh krajih. Tu se naša meja stika z mejo velike Nemčije, zato je potrebna krepka ljudska nacionalna in državna zavest, ki pa se ne bo ustvarila s frazami in vzdihovanjem, temveč le z delom.
Naša trenutno najvažnejša naloga je, da se vse, kar je bilo v tem pogledu zamujenega, vsaj do neke meje popravi. Ta naloga zadeva sedaj predvsem Ljubljano in Beograd.
izvoljena delegati Občni postavi a
primeru
menimo log, da marib. trajajo«
bila
Sa Potrč, kot in
sklenil, «a sa ▼
prl-
r Selnici sa opla-Je stavil prab>
menje mariborskih čebelarjev srn delovali je podružnice kakor osrednjega vodstva in je nujna potreba ne samo želja, da se vzpostavijo med osrednjim vodstvom In mariborskimi Čebelarji odnosa.ji, ki bodo omogočali rasvoj v modernem čebelarstvu in vzpodbujali odbor k čim večjemu veselju do deta. V tem upanju je predsednik sa-ključu občni »bor in želel čebelarjem sladko
Mariborske in okoliške novice
Promet z nepremičninami v Mariboru
Lani je 117 posestev menjalo svoje lastnike
Maribor, 16. januarja
Promet z nepremičninami v našem mestu
je bil rudi v preteklem letu precej živahen. Kupčija z nepremičninami je sedaj nekoliko omejena in »cer rodi kontrole prometne komisije, ki budno pazi, da narodna posest v našem mestu ne preide v tujčeve roke.
V Mariboru so menjala v preteklem letu posestva svoje lastnike v 117 primerih in sicer v skupni vrednosti 11,578.824 dm. Največji promet je bil meseca januarja, ko je 5 posestnikov kupilo oziroma prodalo posestva v vrednosti 2r52°.200 din. Meseca februarja je 9 posestnikov prodalo svoja posestva in sicer v vrednosti 665.837 din, v marcu je bilo 21 primerov, vrednost din 995.260, meseca aprila 4 primeri s 438-500 din, maja je 8 posestnikov prodalo oziroma kupilo posestva za 594.871 din, v juniju 9 primerov s prometom 895.230 din, meseca julija 8 s 470.753 din, avgusta 9 v vrednosti 855.050, septembra 11 v vrednosti 1 mi-
lijon 453.531 din, oktobra 11 v vrednosti 1,430.883 din, novembra 10 v vrednosti 614.156 din, decembra pa je 12 posestnikov kupilo oziroma prodalo posestva v vrednosti 635.553 din. Po vrednosti je bi! potemtakem največji promet meseca januarja, po številu kupčij pa je prednjači! mesec marec, ko so ljudje kupovali parcele za zidavo hiš. V tej statistiki pa niso vštete kupčije mestne občine mariborske, ki je, kakor znano, kupila od g. Berga kompleks zemljišča s hišami pod državnim mostom, nadalje zemljišča v magdalenskem predmestju za novo realko, in nakup hiše v Stolni ulici, za katere je občina plačala okoli pol-drug milijon dinarjev.
Od prometa z nepremičninami pa imajo precej dobička tudi država in samoupravna oblastva. Pri prodaji morajo namreč prizadeti plačati 1 odst. mestne doklade, 4 odst. državne takse in 2 odst. banovinske takse, tako da so znašali ti davki okoli 810.000 din.
Ljudski aatverzL V četrtek in petek 19. in 20. t. m. bo predaval g. dr Andrija Štampar, načelnik ministrstva narodnega zdravja v pokoju o sodobna Kitajski in o Tabetu, v spremstvu filma in skioptifinih, stik G. dr. Štampar je bil Usti, ki je uvedel v Jugoslaviji panogo modernega zdravstva, tako zvano preventivno medicino, ki je prav ža prav razširjena in poglob ljena higiena. Higienski zavodi, zdravstveni domovi, dispanzerji in druge take zdravstvene ustanove v naši domovini, vse to ima za spoćetnika dr. Stamparja. Leta 1931- je bil dr. štampar upokojen — ne-upognjen in neizrabljen! To je spoznalo Društvo narodov in ga imenovalo za pod-predsednika svoje Higienske sekcije ter poslalo na Kitajsko, da organizira in uredi adravetveno službo. Kar je dr. štampar videl in izkusil tekom tamkajšnjega kletnega bivanja, o tem nam bo predaval v besedi in sliki v naši Ljudski univerzi. V ponedeljek, 23. t. m. bo predaval univ. prof. dr. Snoj iz Ljubljane, o temi: >Pa-lestina v luči najnovejših izkopanin«.
— Cene na mariborskem trgu. v smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva z dne 15. t. m. so veljavne na mariborskem trgu sledeče cene: teletina 8 do 14 svinjsko meso s kostmi io do 12, svinjsko meso izluščeno 12 do 14, riba 15 do 16, zajec 12 do 14, salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča s srcem 7 do 8, jetra 9 do 10, rebrca 10 do 12, glava z jezikom 8 do 9, ledvice 2 do 3, noge (komad) 1 do 2 din. Krompir 0.50 do 1.25, merica po 6 do 7, čebula 3 do 4, česen 6 do 10, zelje (komad) 0.50 de 3, kislo zelje 3, repa (komad) 0.25 do 1, kisla repa 2, karfiola (komad) 3 do 10, kg 8 do 10, okrovt (komad) ,0.50 do 2, hren 8 do 9, zelena (komad)
0. 50 do 3, endivja (komad) 0.50 do 2, dalmatinska kg 8 do 10, motovileč (kup)
1, radič t kup) i, kg 10 do 12, špinača (kup) 1. por (komad) 0.25 do 1, vrtno korenje (kup) 0.50 do 1, koleraba (komad) 0.25 do 1. Sadje: jabolka 3 do 6, suhe slive 8 do 12, celi orehi 10, luščeni orehi 30 do 32. limone 0.50 do 1, pomaranče O.75 do 3 din. Žito (liter): pšenica 1.50 do 1.75, rž 1.50 do 1.75, ječmen 1.50 koruza 1 do 1.50, oves, proso 1.50, ajda 1 do 2, proseno pšeno 4, ajdovo pšeno 3.50 do 4.50 din. Fižol 2 do 3 din. Ribe: morske ribe 10 do 28 din, morski raki 32 din. Mlečni izdelki: smetana 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo 24, čajno maslo 28 do 30, domači sir 8 do 10, jajca O.75 do 1.25, konservirana jajca 0.85 do 1, kuhano maslo 30 do 32. Perutnina: kokoši 20 do 28, piščanci  (par) 22 do 60, gosi
50, purani 40 do 65 din. Domače zajce prodajajo po 5 do 20 din. Krma: kislo seno 70 din za 100 kg, otava 80 din, pšenična slama 45 din.
—O vlomu v razvanjsKo solo smo kratko poročali v včerajšnji številki. Vlomilci so hoteli odpreti vrata III. razreda v pritličju, pa je tičal v zunanji strani ključavnice ključ. S seboj so odnesli izrezano Sipo.
— župni Kova kuharica prepodila vlomil"
ca. V župnišče pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah so se splazili še neizsledeni zlikovci in pretaknili vse predale pisalne mize. Radi njihovega ropota se je zbudila župnikova kuharica, ob katere pojavu so se vlomilci porazgubili v temo.
— želeeniški uradniki v Mariboru so imeli pri Meranu redni občni zbor mariborskega pododbora Društva železniških uradnikov. Mariborska organizacija šteje 140 Članov. Poročali so predsednik inž. Jagodic, tajnik čretnik in blagajnik Lipo všek. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor z inž. Jagodičem na čelu.
— Ob kolo. Izpred neke studenške gostilne je izginilo delavcu Stanku Smuku iz Levstikove ulice na Teznem moško kolo z evid. št. 2-128475.
— Redni letni občni zbor Zveze Maistrovih borcev. V nedeljo 5. februarja ob pol 10. uri dopoldne bo v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru redni letni občni zbor Zveze Maistrovih borcev. Eventualni predlogi se morajo predložiti upravnemu odboru 8 dni pred občnim zborom, to je najkasneje do 28. t. m., ker se po navedenem roku prispeli predlogi ne bodo upoštevali. Pristop k občnemu zboru imajo samo oni člani, ki se bodo izkazali s potrdilom in legitimacijo, da so poravnali vso članarino do vključno leta 1939. Naši člani iz podeželja naj se poslužijo nedeljske polovične železniške karte.
— Odprta noč in dan s0 groba vrata. Umrla je brivčeva soproga gospa Seii Pire, stara 75 let. Pokojna je bila blaga in dobrosrčna gospa, vneta narodnjakinja rodom iz Koroške. Umrl je upokojeni železniški uslužbenec Ivan Derbeš, star 73 let, in delavec Alojzij Kranjc. star 65 let. Pokojnikom časten spomin, žalujočim naše globoko sožalje.
— Strahovalci mariborske okolic«. V Hrast ju pri Limbušu so aretirali vlomilsko družbo, ki se je specializirala na tatvine življenjskih potrebščin, perutnine in prašičev. Oddali so jih sodišču.
— Iz učiteljske službe. Ostavko na državno službo je podala gdč. Marica Kopic, učiteljica pri Sv. Križu nad Mariborom.
Novice z Murskega polja
Zborovanje mariborskih čebelarjev
živahen občni zbor čebelarske podružnice — Število članstva se je lani podvojilo
Maribor, 16. januarja V nedeljo dopoldne je bil v veliki sobi hotela Mariborski dvor številno obiskan občni zbor čebelarjev iz Maribora in okolice, včlanjenih v Čebelarski podružnici za Maribor in okolico. Za občni zbor je vladalo vnttfco zanimanje tudi iz sosednih podružnic gleda na dopis osrednjega društva v zadevi razstave in izleta v Gradec, ki ga je organizirala mariborska podružnica.
Občni zbor Je otvoril predsednik g. Ofco Crepinko in izrazil veselje, da se je udele-za zbora predsednik Čebelarskega društva g. prof. Verbič, Nadalje je pozdravil člana SUSefca odbora Čebelarskega društva g. nadzornika Močnika, predsednika Čebelarska pndnilnk* Ptuj g. A«ka Jožeta In delegata podružnice Slov. Bistrica g. Malija ter vse domače čebelarje. rie<isednir osrednjega društva v Ljubi jeni g. prof. Vermč ja plin usni poadmve podružnici in ▼ daljšem govoru omenjal nedostatka pri raz-atsM. Sledilo je čitanja »planika, ki je b*I r .^«tartau nr^aD^ami aprejot.
Čal o delovanju podružnice, zlasti o pri. pravah za rastavo, o izletih in predavanjih. Prva razstava je vsaj prinesla odboru moralno zadoščenje, saj se je ravno zaradi razstave Število Članstva podvojilo. Preči tal js nismo osrednjega vodstva, ki je dalo porod ostri debati, v katero so posegu čebelarji Luknar, Živko in Lazar. Dopis osrednjega vodstva je povaročU nJim vodstvom In aasoglanJfr ki g* bo nfliliBSlU. da se s* posledic, Xs tajnikovsga poročila no, da Je imel odbor 10 rednih in 4 izredne seje, štiri strokovna predavanja, dva poučna taista, raaatavo sivin čebel m V© talmlaiatUh izdelkov to orodja i povrh veseMcio v iiafljsni obsegu. To pove dovolj, da je ba odbor na
Pri volitvah je bil ijen za pradsadnaka trgovec g. Craptako Oto, podprad Hodniku nflttaij g. Lnfcnar, tajnika g. Sivko Josip, litega Jnttn g. Alojz, v odbor pa učitelj Mar f.Kirer,
— Odlikovanje vzornega vzgojitelja. Z
redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan primorski rojak, šolski upravitelj Peter Nemec v Sčavnici. Čestitamo!
— Silna poledica in poplave. Zadnje dni ko je zapihal močan jug'preko Murskega polja, da je jel hitro kopneči sneg odtekati, so se nabrale ogromne množine vode, ki niso mogle odtekati. Naše ceste so bile preko noči, v katerih je voda zmrzovala, silno poledenele, tako da je le čudež, da se niso zgodile večje nesreče razen padcev pešcev in kolesarjev. Z vozovi, posebno v dopoldanskih in večernih urah, je bil promet skoraj nemogoč. Sedaj, ko je sneg skopnel, so polja in travniki preplavljeni. Odtoki vode so slabi in voda ne more nikamor. Tudi stranske poti in ceste so preplavljene in je promet mogoč le po glavnih cestah. V vasi, ki so zvezane s stranskimi cestami, ni mogoče priti.
— Drugi tir Ljutomer—Noršinci je gotov. V neposredni bližini Ljutomera po njem že premikajo vlake. V Noršince, kjer se cepita progi Ljutomer—Radgona in Ljutomer—Murska Sobota, pa novi tir še ni priključen na glavno progo. Delo na progi sedaj počiva. Potreben je le še priključek tira na glavno progo in bo ta novi del proge končan. Kdaj bo otvoritev tega novega tira, še ni znano.
— Zajci so napravili mnogo škode. Letošnja huda zima je tudi divjačino, posebno zajce prignala v neposredno bližino človeških bivališč. Ker ni bilo hrane, so zajci napravili mnogo škode, posebno.
na mlajšem sadnem drevju. Marsikateremu sadjarju so iljub temu, da so bila drevesca ovita in namazana, oglodali skorjo dreves in s tem povzročili precejšnjo škodo.
— Stari in mladi umirajo. V Lukavcih občina Križevci je umrl 781etni posestnik Makovec Franc. Zavratna bolezen je pobrala komaj 161etno Marijo Kosi, hčerko uglednega posestnika iz Iljaševcev pri Križevcih. Naj v miru počivata, žalujočim pa naše sožalje!
— Poroka. V Bučecovcih se je poročila gdč. Marija Domajnko, hčerka uglednega posestnika in predsednika krajevnega šolskega odbora v Vučji vasi z g. Lukačem Štefanom, lastnikom največjega mlina ob Muri v Bakovcih v Prekmur ju. Poroka se je vršila s pristnimi prleškimi običaji in je vzbudila po vsem Murskem polju mnogo zanimanja. No voporočen cema obilo sreče!
— Sreča v nesreči. Oni dan se je zgodila v Ključarovcih pri Križevcih avtomobilska nesreča, ki bi skoraj zahtevala več človeških žrtev. Iz Radgona je pripeljal velik Slovičev tovorni avto naložen z gramozom, trami in deskarnj. Spredaj je poleg šoferja sedelo se nekaj ljudi. Avto je kljub silni tezi vozil s precejšnjo brzino. Na ovinku v Ključarovcih mu je nrivosU nasproti nek osebni avto, kateremu ss je tovorni avto hotel izogniti in je za vozil preblizu cestnega roba, kar je bilo zanj usodno. Avto je namreč padel v Jarek in se prekucnil Vso vsebino, oziroma ves tovor je razsul. Karoserija in vse Upe so se polomile. Potniki so razen enega« ki so ga peljali v bolnico v Mursko Soboto radi težjih poškodb, dobili le lahke poškodbe. Avto so potem s konji izvlekli iz jarka in trpi lastnik precej 5ko-
— Brzovlak na progi Ljutomer—Radgona. Z novim voznim redom 15. maja bo baje vozil na progi Ljutomer—Gornja Radgona brzovlak, ki bo stal tudi v Radencih. S tem vlakom, ki bo vozil v letni sezoni, bod Radenci mnogo pridobili.
— Gasilci v Križevcih so zborovali. Značilno za Mursko polje je to, da ima vsaka vas svojo gasilsko četo, ki so navadno zelo močne in dobro opremljene z orodjem. V vsaki vasi vidiš gasilski dom. V nedeljo so imeli gasilci v Križevcih svoj redni letni občni zbor, kjer so polagali naši vitezi sv. Florjana račune o delu v preteklem letu. Četa je bila ustanovljena L 1891 in je ena najstarejših. Skupščino je vodil predsednik Osterc Franc, ki je v bodrilnem govoru opozoril gasilce na dolžnosti do kralja, države in do bližnjega. Poveljnik g. Skuhala je poročal o delu v preteklem letu. Četa je pomagala gasiti dva požara in je imela vse predpisane vaje ter se je udeležila mnogih prireditev v bližnji in daljni okolici. Iz tajniškega poročila g. Gotliha Maksa je razvidno, da je četa imela 6 rednih sej in 5 sestankov ter je prejel in odposlal 58 dopisov. Avto je prevozil 458 km. v bodočem letu namerava četa temeljito popraviti dom in zgraditi stolp za sušenje cevi. Odbor je ostal isti, ker mu še ni potekla funkcijska doba. S krepkim »PomozBog« svojemu starešini Nj. Vis. princu Tomislavu so se gasilci razšli in obljubili, da bodo v bodočem letu složno in vztrajno delali za napredek gasilstva.
gledališče
Torek, 17. januarja ob 20. uri: »Matura«. Red C.
Sprememba repertoarja. Radi obolelosti g. Harastoviča se mora za torek 17. januarja napovedana predstava operete »Vse za šalo« odložiti. Mesto nje se uprizori »Matura« za red C. Na gornje se posebno opozarjajo abonenti reda A.
Mariborska drama studira novo odrsko delo hrvaškega pisatelja Andjelka š tim ca >Automek>dy< v Skrbinškovi regiji.
Mariborska beležnica
Dežurni lekarni: Maver jeva v Gosposki ul. in Vaupotova na Aleksandrovi cesti
Društveno življenje: Nocoj ob 20. v dvorani Ljudske univerze predavanje o Hamburgu. Vstopnine ni.
Iz Celja
—c Skioptično predavanje o »oigariji. Jugoslovansko-bolgarska, liga v Celju bo priredila v četrtek 10. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma predavanje o vtisih iz Bolgarije. Predaval bo tajnik ljubljanske lige g- Vekoslav Bučar in ponazoril svoja zanimiva izvajanja s sklop, Učnimi slikami. Udeležite se tega predavanja v čim večjem številu!
—c Nesreča ae poorva, v soboto je padel STletm kočar Jo** akoro ** Pristava pri Šmarju na poledaneli cesti tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Pred dnevi si je 631etna dninarica Marija Ca-trova iz St Jurija ob juz. *eL pri padcu nalomila levo roko v zapestju. V Rogaški Slatini Je padal
ček Alojz Straiek doma na zakurjen štedilnik in se hudo opekel po telesu. Ponesrečenci se zdravijo v celjsKi bolnici.
—c V celjski bolnici je umrla v nedeljo 731etna občinska reva Marija Pondelako-va iz Šmarja pri Jelšah. Na Ostrožnem
pri Celju je umrla v soboto pol leta stara hčerka, dninarice Timoteja Piškurjeva
Iz Ptuja
— Gledališče. Dramsko društvo uprizori v petek 20. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču tridejansko veseloigro »Detektiv Megla«. Vse vloge so zasedene po že znanih igralcih in se nam obeta lep vesel večer. Upamo, da bo občinstvo to pot gledališče popolnoma zasedlo.
— Južno vreme, ki je zadnje dni nastopilo, je pobralo po hribih in poljih že ves sneg. Tudi v mestu smo par dni imeli ve, liko brozgo. Nastal pa je sedaj hud vihar, ki divja že dva dni. Ulice so se mahoma posušile, a vihar je napravil večjo škodo po našem podeželju, zlasti na strehah. Tudi v mestu je razkrilo mestni stolp in je naravnost trgalo pločevinaste plošče. V najhujšem viharju, so morali ostanke ploSč na novo pribiti.
— Rojstni dan Nj. Vis. Tomislava so ptujski gasilci proslavili s svečano službo božjo, h kateri so skupno odkorakali z lastno godbo. Po službi božji se je vršil v Gasilskem domu redni občni zbor.
— Potreba nočne teJefonske sluibc. V zadnjem času je ptuj dobil številne telefonske zveze s podeželjem. Zal je pa tele-fonski promet odprt le za časa poštnih uradnih ur, tako da ponoči sploh ni nikako telefonske zveze s Ptujem. V ptujski okolici so pogosti požari, zlasti pa ponoči in je v večih primerih potreba pomoći ptujskih gasilcev, kar se je zlasti pokazalo pri zadnjem velikem požaru v Leskov-cu, ki je izbruhnil že ob treh zjutraj, do, čim so bili naši gasilci obveščeni šele ob sedmih. Umestno bi bilo, da se tudi pri nas uvede nočna telefonska služba.
Iz Slovenjgradca
— Dve težki nesreči. V ponedeljek je padal po stopnicah 20-letni brivski pomočnik Slavko Egič in ai nalomil kost nad gležnjem. Istočasno je 18-letni brivski vajenec Štefan Kolarič pri nakladanju žagovine padel s poda na spodaj ležeče vile, ki so mu predrle spodnji del noge in ranile mišičevje. Oba ponesrečenca sta bila takoj prepeljana v slovenjgraško bolnico. Zanimivo je, da sta oba ponesrečenca uslužbena pri istem mojstru g. Vvbornem in se je nesreča tudi dogodila v isti hiši.
— Lepo uspela Ciril-Metodova prireditev. V soboto zvečer sta priredili tukajšnji moška in ženska podružnica CMD svojo vsakoletno tradicionalno prireditev, katere čisti dobiček je bil namenjen za revne obmejne otroke. Tudi letos se je vse prebivalstvo odzvalo narodn o - o b ram onemu klicu naših vrlih Ciril-Metodarjev. Pri prireditvi je sodeloval domači salonski orkester, ki je letos presenetil občinstvo s svojo dobro vigranostjo in lepimi koncertairni komadi. Pod režijo gdč. Ljube Prenerjeve je bila odigrana tridejanka »Cigani«, ki je zelo dobro uspela in se slovenjgraško občinstvo že dolgo ni tako od srca nasmejalo kakor tokrat. Vsi igralci so v polni meri izpolnili svojo dolžnost. Po igri je bil srečolov, nakar je trajala prisrčna domača zabava pozno v noč.
Manj vlog pri Poštni hranilnici
Ljubljana, 17. januarja
Poseben pojav je, da se je število vlog pri Postni hranilnici zadnje čase začelo krčiti. Decembra se je število čekovnih računov pri Poštni hranilnici zmanjšalo za 44 na 26.012; v Beogradu za 18, Zagrebu 16 in Ljubljani za 8, v Sarajevu za 9, pri drugih podružnicah je pa naraslo za 7.
Znatno so se zmanjšale čekovne vlog« ob koncu leta. kar je baje prehoden pojav, ki nastopa ob zaključku bilanc. Vloge so se zmanjšale od 1.829 milijonov na 1 milijardo 736,500.000 din.
Oekovni promet je znašal decembra skup no 8,672,000.000 din, novembra pa 8 milijard 776,300.000 din. Število hraiulnih knjižic se je povečalo od 526.007 na 529.277. Hranilne vloge so narasle od 1.221,800.000 na 1.284,600.000 din, a predvsem zaradi pripisa obresti ob koncu leta.
Poslovanje Posne hranilnice ss je razvijalo tako: 1. 1930 so znašale čekovne vloge (v milijonih din) 978.8 hranilne 209.6; 1. 1931 799.6 in 334.1; 1.1934 1.139.9 in 718.5; 1.1935 1.189.9 in 850.7; 1.1936 1.466.6 in 982.1; 1.1937 1.841 m 1.249; lani 1.736.6 in 1.248.6. Lani so se torej vloge nekoliko zmanjšale. Pregled poslovanja nam kaže, da se je promet PH povečal od nastopa gospodarske krize skoraj za milijardo din. To ni v vsakem primeru napredek, kajti denar v zasebnih denarnih zavodih navadno služi bolj splošnim gospodarskim potrebam, zlasti na kreditnem trgu.
Medtem ko skoraj pri vseh drugih podružnicah narašča število čekovnih računov, pri zagrebški podružnici stalno upada. L. 1935 jih je bilo pri tej podružnici 7754. predlanskim 7445 in lani 6,970. Pri ljubljanski podružnici pa: 1. 1936 6788, predlanskim 6642 in lani 6686. Čekovne vloge St) se pa v zadnjih treh letih razen v Ljubljani skoraj povsod zmanjšale.
čisti dobiček PH je znašal predlanskim 61.5 milijona din, lani pa 68.2. Glede na Visoke pristojbine in naraščajoči promet, dobiček ni posebno velik.
Iz Trbovelj
— plazovje. Ko je lani zdrvel s poboč, ja pri tako zvani apneni peči na banovinsko cesto Trbovlje-kolodvor ogromen plaz in pokril cesto v razdalji več metrov z debelo plastjo skalovja in ilovice ter zaprl ves promet, je kazalo, da se to plazovje ne bo zlepa ustavilo, in» da se bo ob neugodnem deževnem vremenu zopet sprožilo. Lani so bili zabiti v plažovn i teren nešteti piloti in je kazalo, da je plazovje povsem zavarovano. Toda čini je nastopila sedanja odjuga, se je začelo plazovje zopet premikati in je v soboto zjutraj zrušilo del pilotov v pobočju in se znova razlilo na banovinsko cesto. Tokrat materiala sicer nI bilo toliko kot lani, toda kaže vendarle, da plaz ne bo miroval in ga bo treba prej ali slej zavarovati, mogoče z močnim opornim zidom, če bo tak zid sploh vzdržal ogromen pritisk, zlasti, ker js strmina skoraj navpična.
POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM
■mSSSBSSBBSBI
mm