1 n , —m W — — — M
FUSIlilDS pUCaiiB T |UUIV1H
Leto XX.. št. 284
Ljubljana, četrtek 4« decembra 1941-XX
Cena cent. 70
(JpravmStvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Inseratnl oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr Italije ln inozemstva una
Unione PubbliHtš Italiana S. A., Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znata mesečno L 12.— za Inozemstvo pa L 22.80
Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica Štev. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera:
Unione Pnbbliritt Italiana S. A-Milano
i v Marmariki se nadaljujejo kliub slabemu vremenu
Topniško obstreljevanje pri Tobruku — Hude angleške izgube tankov pri Tobruku — Enajst angleških letal sestreljenih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 3. decembra naslednje vojno poročilo št. 549:
Borbe v Marmariki se navzlic slabemu vremenu nadaljujejo v krajevnem obsegu.
Pri Tobruku delovanje topništva in posamezne akcije naših prednjih oddelkov.
Na osrednjem področju nekaj spopadov, kl so imeli za posledico uničenje sovražnih mehaniziranih sredstev ter sestrelitev britanskega letala po našem protiletalskem topništvu.
Na bojišču pri Solumu streljanje sovražnika proti utrjenemu pasu pri Bardiji. Na strele je bilo odgovorjeno. Protiletalsko topn!štvo trdnjave je sestrelilo sovražno letalo, ki se je v zraku vnelo.
Iz nadaljnjih ugotovitev je razvidno, da so naši branilci posadke pri Sidi Omarju uničili Angležem 17 tankov, 5 oklopnih avtomobilov in 20 drugih motornih vozil.
Angleška letala so metala bombe na Bengazi, Derno in druge kraje v Cirenailti. Eno izmed njih je bilo zadeto in je moralo pristati, posadka pa je bila zajeta. Drugo letalo je naše protiletalsko topništvo sestrelilo v Derni.
Naši lovci so v borbah v zraku sestrelili pet sovražnih letal, nemški lovci pa dve. Med nočnim poletom nad področje pri Marsa Matruhu so naši bombniki sestrelili sovražno lovsko letalo.
Poveljniki posadk torpednih letal, ki so potopili sovražno križarko, o čemer je bilo govora v včerajšnjem poročilu, so bili ofi-cirji-piloti: kapitan Giulio Marini ter podporočnika Aligi Strani in Giuseppe Coci.
Kako je bila pred Tobrukom
potopljena angleška križarka
Z nekega letališča v Cirenaild, (od posebnega dopisnika agencije Štefani) 3. dec. s. človek vedno rad izmenja kako besedo z letalci kapitana M. N., kajti običajno se vsak naš obisk na tem letališču ujema s kako novo zmago te nestrpne eskadre torpednih letal. V nekaj mesecih je eskadra kapitana M. N. potopila ali izločila iz borbe nič manj kakor š>st angleških križark in več prevoznih ladij različne tonaže. Zadnji velik uspeh je bil dosežen 1. decembra s torpediranjem in potopitvijo 5600-tonske angleške križarke. Izvršilci te akcije, ki je prizadela sovražnemu brodovju v Sredozemlju hud udarec, pripovedujejo o tem svojem podvigu:
Dne 1. decembra dopoldne so izvidniška letala osi zagledala severno od Tobruka sovražno pomorsko eskadro, v kateri je bila posebno vidna križarka razreda »Au-rora«. Tedaj so naša izvidniška letala zahtevala nastop torpednih letal. Takoj so se dvignila tri naša letala, ki so prispela
na označeno področje kmalu po 12. Nebo je bilo oblačno in naša letala so letela nad oblaki, da bi jih sovražnik ne opazil. Nato so izvršila nekaj krogov ter bliskovito izvedla svoj napadalni načrt v svetlobi presledkov med oblaki, čim so zagledala sovražne ladje.. Letala so se vrgla skozi oblake in se z vso naglico približala v strmoglavem poletu do višine 700 m, nakar so se z zmanjšano hitrostjo vrgla proti sovražnim križarkam. Sovražni pomorski oddelek, ki je bil takoj alarmiran, je začel silovito in srdito obstreljevati ns-ša letala, in sicer dve ladji z desne, tretja pa z leve strani, a naša le+ala so navzlic temu drzno izvedla svojo akcijo. Iz višine med 800 do 550 m so odvrsrla torpede ter se med srditim obstreljevanjem strojnic vrnila med oblake. Med dviganjem je bilo slišati tri močne eksplozije in videti tri stebre dima. Vsi trije torpedi so zadeli v polno. Križarka, ki je bila smrtno zadeta v svojih življenjskih delih, se je potonila v manj ko 2 minutah, čim so naši letalci ugotovili potopitev sovražne ladje, so se polni zadovoljstva nad doseženim uspehom začeli vračati. Letalo vodje eskadre se je vrnilo na oporišče močno poškodovano in preluknjano od krogel sovražnega protiletalskega orožja. Tudi neko drugo letalo je bilo na več mestih zadeto z izstreliti iz strojnic, vendar manj hudo, posadka pa se je vrnila popolnoma zdrava. Poveljniki posadk na treh letalih so bili: kapitan Giulio M., podporočnik S. in podporočnik S. Ti poveljniki so doslej dosegli že več podobnih uspehov in so bili že omenjeni v uradnih poročilin.
Priznanja ameriškega tiska
New York, 3. dec. s. Vsi listi objavljajo na vidnih mestih poročila o marmariški bitki. Dočim so doslej ameriški listi slepo sledili angleški propagandi, so sedaj spričo dejstev prisiljeni predatf. se resnici. Med tem ko so pred dnevi objavili vest, da je bila italijanska divizija »Ariete« na pol uničena in pognana v beg, zatrjujejo sedaj, da je ta vest vse prej ko resnična, ter opozarjajo na italijanska uradna poročila, katerih trditve potrjujejo tudi uradna poročila sovražnika.
Bumunski list o gondarskih branilcih
Bukarešta, 3. dec. s. List »Ordinea« objavlja panoramo Gondarja z naslednjo pripombo:
Peščica hrabrih Italijanov, ki je bila mesece popolnoma ločena od svoje domovine in ki se je borila proti dvajsetkrat močnejšemu sovražniku, je vztrajala v borbi do zadnjega izstrelka in do zadnje skorje kruha, kar je zbudilo občudovanje sovražnika in vsega sveta.
MHrffiHftilMtMtf
Anglija še vedno nima dovolj orožja
Churchill napoveduje nove omejitve življenskih potrebščin ter mobilizacijo žensk za pomožno službo
Lizbona, 3. dec. s. V svojem govoru pred spodnjo zbornico je Churchilli dejal med drugim:
Pozvati moramo narod k nadaljnjim žrtvam in naiporom. Pojavlja se kriza iz naslednjih razlogov. Bila so uničena in znova zgrajena velika podjetja za vojne dobave in sicer v velikem obsegu. Ta podjetja so sedaj dograjena, toda potrebno je osebje za njih poslovanje in to osebje mora biti kompletno. Razen tega moramo priznati, da dobiva proizvodnja v Zedinjenih državah šele sedaj svoj pravi ritem in da bodo v več pogledih naša naročila omejena. Vzdržati bomo morali veliko breme 1. 1942 in izkazati sie bomo morali na višini položaja. Zahteve, ki jih postavljam, bodo vplivali e na življenje naroda v več pogledih. Udobnosti, ki smo jih doslej mogli ohraniti, bedo zopet in se nadalje omejene. To bo vplivalo tudi na značaj in na izoblikovanje našega dnevnega življenja. Veliko smo v tem pogbdu že storili. Trgovina z luksuznimi predmeti je bila skoro popolnoma ukinjena z omejitvijo surovin kar pa bomo morali storiti sedaj, bo pomenilo še nadalinji pritisk vijaka.
Churchill je nadalje dejal, da bodo pri vpoklicih pod orožje vpeljane tri novosti. Tako se predvideva med drugim postopni prehod od sistema rezerv k sistemu posameznih odpustov. S:stem rezerv je bil primeren in dober, dokler ni bilo močnega pomanikanja ljudi. Druga novost, ki se tiče ljudi, se nanaša na zvišanje starostne dobe za obvezno vojaško službo od 41. do 51. leta. Ne nam-srivamo vpoklicali pod orožje fizično nesposobnih ljudi, morda pa je mnoigo1 nalog v moderni vojski, ki jih lahko izvrše ljudje, ki bi sicer ne mogli kr.Takati s četami. Kot tretjo novost je Churchill označil znižanje starostne dobe za obvezno vojaško službo na 18 let in 6 mo?ecev.
V nadaljevanju svojega govora je Chur-chi'l deH: Na5a nacionalna garda je vefli-ka n-a nroti invaziji, zlasti proti invazija s četami. k: bi bile prepeljane v letalih ali z dru<*'mi iadrsln;mi sredstvi. Razpolagamo s približno 1.700.000 ljudmi, ki so po razdeljeni po vse i državi in dobro oboroženi. Imamo več milijonov oušk v Angliji, toda mm" m o iih za vse. Zato jih moramo zamenjati s p«uwkonrtra 1 jezi. pr'šW"nr. ročnimi granatami in petardami. V primeru
pomanjkanja drugega orožja se ne bomo pomišljali, da damo državljanom v roke tudi lopate in drugo orožje. V nočnih bojih, ko so vse mačke črne, si lahko vsak vpo-klieanec na ta način sam preskrbi svojo puško.
Churchill je končno zaprosil za pooblastilo, da bi se lahko ženske pozvale v službo med neborci, v pomožnih četah ter v oddelkih civilne obrambe.
Palestinski židje v angleški vojski
Stockholm, 3. dec. d. Iz Washingtona javljajo nemški prekomorski agenciji, da je predsednik cionistične organizacije v Zedinjeniib državah sodnik Lomiš Levin-thal pozvali ameriško prebivalstvo, naj izrabi ves svoj vpliv, da bi britanska vlada dovolila Zidom lastne vojaške oddelke. Židje bi po mnenju svojega ameriškega cio-nističnega predsednika sestavili svoje čete s palestinskimi Židi. V omenjenem pozivu ameriškemu prebivalstvu je namreč rečeno, da bi hoteli palestinski Židje imeti svoje lastne vojaške oddelke, kakor jiih imajo v okviru britanske vojske Poljaki, degaulli-st; in drugi britanski privrženci.
Rumunski minister za delo v Berlinu
Berlin, 3. dec. s. V Berlin je prispel rumunski minister za delo dr. Danulescu, ki si bo ogledal najpomembnejše nemške delavske organizacije.
Obdavčenje prekomernih dohodkov v Španiji
Madrid, 3. dec. d. V Španiji je bil uve-ljavlj en zakon o dodatnem obdavčenju prekomernih dohodkov. Novi zakon dolo-<?a .t>odo dodatno obdavčeni vsi dobički podjetij in posameznikov, ki presegajo povprečni dobiček v zadnjih treh letih pred izbruhom španske državljanske vojne, odnosno, ki pri kasneje ustanovljenih podjetjih presegajo 7% investiranega kapitala. Dobički v višini 7 do 10% vloženega kapitala bodo dodatno obdavčeni s 40% dosedanje stopnje, dobički od 10 do 25% s 50%, dobički od 25 do 40% z 60% in dobički od 40 d0 60% s 70%. V primeru, da znaša letni dobiček nad 60% investiranega kapitala se bo davek zvišal na 80%.
Nadaljnje prodiranje proti Moskvi
V Finskem zalivu potopljen sovjetski parnik — Pomorska bitka ob avstralski obali — Uničenje novozelandske divizije v severni Afriki
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na fronti pred Moskvo so priborili napadi oddelkov naše pehote in oklopnih voz, podpirani od močnih oddelkov bojnih in strmoglavnih letal, kljub trdovratnemu odporu in krajevnim protinapadom nasprotnika nadaljnje ozemlje. V teb bojih je bilo včeraj uničenih skupno 20 sovražnih oklopnih vozil.
V	Finskem zalivu je zadela velika sovjetska transportna ladja na nemško-finsko zaporo z minami in se potopila.
Na morju ob Angliji je bila z bombo hudo poškodovana večja trgovska ladja. V noči na 3. decembra so bombardirala letala pristaniške naprave na angleški južno-zapadni obali. V bitki z ang eškimi brzimi čolni v Rokavskem prelivu so ladje za odstranjevanje min zadele s topovi sovražne enote. Nasprotnik je nato prekinil borbo.
Pred avstralsko obalo je prišlo do pomorske bitke med nemško pomožno križarko »Cormoran« in avstralsko kr žarko »Sidney«. Nemška pomožna križarka pod poveljstvom fregatnega kapitana Detmer-ja je porazila in potopila v oborožitvi in brzini močnejšega nasprotnika.
Križarka »Sidney«, ki je imela 6330 ton, se je potopila z vso svojo posadko, ki je štela 42 častnikov in 603 mornarje. Zaradi poškodb, kl jih je dobila v tej b-tki, se je morala nemška ladja po zmagovitem boju prepustiti usodi. Velik del posadke se je rešd ter je dosegel avstralsko obalo.
Pomožna križarka »Cormoran« je pri križarjenju na daljnih morjih potopJa pod poveljstvom svojega junaškega poveljnika veliko število sovražnih trgovskih ladij.
V	severni Afriki so bile južnovzhodno od Tobruka obkoljene britanske sile (večina neke novozelandske divizije) deloma uničene, deloma ujete.
Boji pred Moskvo
Berlin, 3. dec. d. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta je neka nemška oklopr.v di/izija na srednjem bojišču izvršila več uspešnih napadov proti sovjetski obrambi, pri čemer je ponovno pridobila nekaj ozemlja. V zvezi s temi napadi so se razvile na levem krilu te nemške oklopne divizije silovite borbe, ki so trajale v ponedeljek ves dan. Sovjetski tanki so skušali zadržati prodiranje nemške oklopne divizije. Nemška oklopna vozila so uničila 6 sovražnikovih srednje velikih tankov, štiri oklopne avtomobile ter štiri sovjetske protitankovske topove. Na nemški strani ni bilo iz7 gub. Nato so boljševiki izvršili še dva napada proti nemškim oddelkom in sicer s pehoto, ki so jo podpirali tanki. Oba napada sta bila zavrnjena s hudimi izgubami za sovražnika. Pri odvrnitvi napada je sodeloval posebno en nemški polk z omenjenega frontnega odseka.
Sovjetske petrolejske ladje v Bosporu
Carigrad, 3. dec. d. Včeraj popoldne se je pred vhodom v Bosporsko ožino zasidralo v turških teritorijalnih vodah nadaljnjih pet sovjetsko-ruskih tankovskih ladij, ki so zaprosile dovoljenje za plovbo skozi ožino. Dovoljenje jim je bilo izdano za danes. Sovjetske tankovske ladje imajo natovorjene velike množine petroleja, bencina, posebnega bencina za pogon letalskih motorjev ter težkega plinskega olja.
Incident na meji Mandžukua
Hsinking, 3. dec. s. Kakih 40 km vzhodno od Tungkianga v vzhodnem odseku so-vjetsko-mandžurske meje je nekaj sovjetskih oboroženih vojakov prekoračilo mejo Mandžukua. Japonci so pričeli streljati in ustrelili dva sovjetska vojaka. Ostali so zbežali.
Šanghaj, 3. dec. d. Iz Hsinkinga v Mandžuriji poročajo, da je mandžurska vlada pri generalnem konzulatu Sovjetske zveze v Harbinu protestirala, ker je 5 sovjetskih vojakov prekoračilo na neki točki vzhodno mejo Mandžukua.
Londonski tisk zahteva vojno napoved Finski
Stockholm, 3. dec. u. Ker ne morejo londonski listi poročati o velikih zmagah na marmariškem bojišču, posvečajo svojo pozornost Finski in zahtevajo na ves glas, naj vlada napove vojno mali republiki, da bi ustregla boljševiškemu zavezniku.
Tako piše Ewer v »Daily Heraldu« med drugim: Do konca tega tedna bo Velika Britanija bržkone naDovedala vojno Finski, če ne bo prekinila svoie vojaške akcije proti Rusiji, kar se zdi skoro nemogoče. Ewer pripominja, da je Angliia pretekli teden poslednjič opozorila Finsko. Na to opozorilo je že odgovoril, kakor se spodobi, predsednik finske vlade Rangell. Ewerjev članek pa odkriva, kako izeublja Rusija potrpežljivost spričo angleškega zavlačevania. Zato Fwer ostro nanida zunanjega ministra Edena in vojni kabinet, češ da sta edina odgovorna za sedanio politiko zavlačevanja, kj. je »povzročila veliko nevoljo v Moskvi, ker skriva v sebi neznanke«.
V nadaljevanju svoiega članka se Ewer dotika vesti, ki krožijo v Londonu, po
vesti so sicer napačne, pripominja Ewer, toda v Moskvi zbujajo sume.
Tudi Wernon Bartlett piše o finskem vprašanju in navaja vrsto razlogov, zaradi katerih se angleška vlada ne more z lahkoto odločiti za napoved vojne Finski. Pripominja, da je predvsem težko vladi prepričati Angleže o umestnosti vojne
katerih se zdi, da je zavlačevanje angleške vlade umetno in da se za njim skriva trden sklep, da Anglija z Rusijo ne uvede popolnega in bratskega sodelovanja. Te proti finskemu narodu, ki je bil komaj pred enim letom predmet splošnega občudovanja in navdušenja, ko se je boril proti istemu sovražniku.
Potopitev avstralske križarke »Sidnejr«
Pogrešajo kapitana, 42 častnikov in 603 mornarje
Stockholm, 3. dec. d. O potopitvi avstralske križarke »Sidney«, ki je bila včeraj objavljena, so se izvedele še naslednje podrobnosti:
Vest o potopitvi je sporočil sam avstralski min. predsednik John Curtin, ki je pri tej priliki izjavil, da je le malo upanja, da bi bila posadka potopljene križarke še živa, ker je bila križarka »Sidney« potopljena že meseca novembra. Križarki je poveljeval kapitan Edmund Wyberg Hruston. Vseh 42 častnikov s kapitanom vred ter 603 mornarje pogrešajo.
Avstralski min. predsednik je pripomnil, da je oborožena trgovska križarka, ki jo potopila »Sidney«, baje parnik
Letalski napadi na Atlantiku
Berlin, 3. dec d. Kakor je bilo v torek objavljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je bilo nemško letalstvo ponedeljek ves dan izredno aktivno v oboroženih izvidniških poletih nad britanskim otočjem. Nemška letala so na svojih poletih prodrla daleč nad Atlantik, svoje aktivnosti pa niso omejevala samo na izvid-niške naloge, marveč so izvršila tudi več napadov z bombami na sovražno brodovje. Z bombami in strelnim orožjem je bilo poškodovanih več trgovskih ladij.
Lizbona, 3. dec. d Britanske vojne ladje so na Atlantiku ustavile portugalski parnik »Santa Nuoma«, ki je plul iz Casablan-ce proti Portugalski, ter ga odvlekle v Gibraltar.
Nesreča angleškega dvomotornega letala
Tetuan, 3. dec. s. Iz Ceute poročajo, da je na poletu iz Sredozemlja v bližini Gibraltarja, kamor je bilo namenjeno, padlo v morje angleško dvomotorno letalo. Španska ribiška ladja je rešila šest oseb posadke, medtem ko so trije utonili, med njimi pilot
Argentinski list o moči Italije in Nemčije
Rio de Janeiro, 3. dec. s. List »Novas Di-retrices« objavlja članek o politični in vojaški organizaciji Italije m Nemčije ter piše med drugim, da ti dve veliki evropski državi nista le uvedli nove tehnike vojeva-nja in dokazali, kako se je mogoče boriti in zmagati brez zlatih rezerv, temveč sta tudi svetu pokazali največji pomen politične discipline in močne organizacije kot glavni pogoj prave vojaške učinkovitosti Ti činitelji so bistveno pripomogli k zru-šenju političnega sistema, ki je štiri stoletja zagotovili Angliji nadoblast nad evr <p-skimii kontinenti, sedaj pa je Anglija pregnana z evropske celine.
Nova nesoglasja med Mehiko in Washingtonom
Washington, 3. dec. s. Spričo neodvisnega zadržanja mehiške viade je Bela hiši podvzela proti mehiški državi vrsto sovražnih ukrepov. Prve reakcije proti tej politiki so se že pojavile v ameriškem senatu. Predstavnik mehiških manjšin v Texasu, Fernando Guerra, je narrreč predložil spomenico, v kateri ostro protestira proti razliki, ki se dela v Zedinjenih državah na škodo mehiških državljanov. Politika Zedinjenih držav, tako zvanega dobrega sosedstva do Mehike, je po mnenju senatorja samo prazna beseda. Senetor Guerra končno ntmigava, da se mehiška vlada ne bo pomišljala posredovati pri vladi v Wa-shingtonu, da se takšno stanje neha.
Angleška gonja proti Španiji
Madrid, 3. dec. s. List »Ariba« piše, da je navzočnost Španije pri berlinskem sestanku povzročila v angleškem tisku poostritev protišpanske kampanje, ki sloni na samih obrekovanjih in zmotah, ki naj ustvarijo notranje nasprotje v Španiji in ki so že imele za posledico, da je demokratska vlada velesile onkraj Atlantika kaznovala Španijo s tem, da je ukinila dovoljenje za uvoz petroleja v Španijo. To je najbolj zgovoren dokaz, pripominja list, demokratske laži, ki zanika svobodo in pravice vsakemu, ki se želi znebiti suženjstva zlata in se hoče rešiti starega varu-štva evropskih zatiralcev. To angleško in ameriško stališče pa ne more le povzročiti razcepa in notranjih nasprotij med Spanci, temveč jih nasprotno še bolj povezuje okoli generala Franca, čegar zunanjo politiko, ki je v službi evropskih m šnanskih interesov, odobravajo vsi Spanci.
Obnovite naročnino!
nemške paroplovne družbe »Hapag«, »Ste;ermark« (9400 ton), ki je že prej potopil več drugih ladij. Po izjavi avstralskega ministrskega predsednika je bilo letos spomladi glavno operacijsko področje pomožne križarke »Steiermark« na južnem Atlantiku, kjer je potopila večje število grških in britanskih trgovskih ladij. Meseca julija je nemšl-a trgovska križarka potopila avstralski parnik »Mareeba« (5645 ton) ter bivši jugoslovanski parnik »Velebit« (7280 ton). Oba ta dva parnika sta bila potopljena v bližini otoka Sumatre. Dne 26. septembra je nato nemška pomožna križarka na istem mestu potopila tudi še grški parnik »Stamatios« (3940 ton).
Nova važna letalska
iznajdba
Rim, 3. dec. s. »Giornale d' Italia« objavlja razgovor svojega sotrudnika s polkovnikom de Bernardi jem, ki je preteklo nedeljo izvršil prvi polet z novim letalom brez propelerja, ter z iznajditeljem tega letala inž. Campinijem. Pilot je izjavil, da je bil navzlic slabim atmosferskim razmerah, na katere je naletel na progi Milan-Guidonia, polet povsem normalen in varen. Beležiti ni bilo najmanjše nevšečnosti. Hotel je z letalom izvršiti polet v krogu nad Rimom, preden bi pristal v Guidoniji, opustil pa je to namero, da ne bi prestrašil prebivalstva z ropotom syojega letala. Ropot letala je namreč oglušujoč in je podoben pisku sirene, ki ga povzročata sti-, snjeni zrak in para ob svojem izhodu iz motorja.
Inž. Campini je nato podal nekaj splošnih pojasnil o svojem novem izumu. K proučevanju letala brez propelerja ga je dovedlo opazovanje, da letala s propelerjem do hitrosti 600 km na uro normalno povečujejo svojo brzino, da pa se pri večji brzini to pospeševanje hitrosti ne pojavlja več normalno. Nasprotno je z letalom brez propelerja do hitrosti 400 km motor ne daje vsega, čim bolj pa se hitrost stopnjuje, tem boljši so rezultati. Letalo s propelerjem po doseženi hitrosti 1200 km na uro ne more več doseči večje brzine navzlic večji sili motorjev ali številnejšim obratom propelerja, nasprotno pa letalo brez propelerja povečuje svojo hitrost tako rekoč v neskončnost. Letalo brez propelerja funkcionira na osnovi stisnjenega zraka, medtem ko para, ki prihaja iz mešanice zraka in bencina iz motorja z največjo naglico po cevi, položeni na os le-tala, spravi letalo v gibanje.
List zaključuje svoj razgovor s pripombo, da bo pilot znabiti že v kratkem proslavil sebe in Italijo s tem, da bo z novim letalom izvršil polet z najmanj 1000 km na tura
Italijansko Knski trgovinski dogovor
Helsinki, 3. dec. s. Vsi finski listi izražajo zadovoljstvo zaradi srečnega in naglega zaključka pogajanj za obnovo itali-jansko-finskega trgovinskega sporazuma, pri čemer opozarjajo na prisrčnost ozračja, v katerem so se vodila in zaključila pogajanja v Rimu. Višina izmenjav je določala na 200 milijonov, a ne izključuje povišanja v teku leta 1942. Novi trgovinski dogovor bo obema državama omogočil, da skladno dopolnijo medsebojni gospodarstvi na stvarni osnovi potreb vsake izmed njih.
Gen. direktor v angleškem informacijskem ministrstvu
Stockholm, 3. dec. s. Iz angleškega uradnega vira se doznava, da je bil za generalnega direktorja v Angleškem informacijskem ministrstvu imenovan Radcliffe na mesto sira Walterja Moncktona, ki je postal šef angleške propagande v Kairu.
Ameriški zastopnik pri švedski vladi
Stockholm, 3. dec. s. Vlada Zedinjenih držav je določila za svojega predstavnika pri švedski vladi Hershla Johnsona, ki je bil doslej svetnik ameriškega veleposlaništva v Londonu.
Vohunska afera na švedskem
Stockholm, 3 dec. s. Švedska po>:lja je odkrila, da je neznanec, ki se ie izdajaj za člana nekega tujega poslaništva, naročil stockholmskim fotografom in fotografom v drugih švedskih mestih, naj Izvrše čim več posnetkov važnih Švedskih industrijskih podjetij. Vsa naročila so bila sporočena po telefonu. Policija Je prepričana. da gre za primer vohunstva ln zasledujejo neznanca.
Pred odločitvijo Japonske
Japonska še nI odgovorila na ameriško noto
Washlngton, 3. dec. u. Včerajšnji razgovor japonskega posebnega odposlanca Ku-rusa in japonskega poslanika Nomure v državnem podtajnišlvu za zunanje zadeve, kjer ju je sprejel državni podtajnik Sum-rer Wel!es, je trajal 35 minut. Japonski poslanik Nomura je po razgovoru izjavil novinarjem: »Sumner Welles je govoril ln midva sva poslušala.« Veleposlanik Nomura je kasneje izjavil, da Japonska z največjo pozornostjo zasleduje položaj, ki ga hoče proučiti, preden bo odgovorila na noto Zedinjenih držav o glavnih temeliih ameriško politike na Daljnem vzhodu. Oba japonska predstavnika sta nato potrdila, da japonska vlada še vedno sestavlja svoj odgovor ameriški vladi. Nomura je dodal, da se Japonska, ako je le mogoče, želi izogniti vojni in da ni razlogov, zaradi katerih bi nasprotja ne mogla rešiti diplomacija.
V raznih pristojnih krogih v Washine:to-nu je zelo razširjena govorica, da Zedinjene države nikakor ne bodo počakale, da bi japonska vlada določila svoje stališče v odgovoru na Hullovo noto od preteklega tedna.
Tokio, S. dec. s. Washingtonski dopisnik lista »Niči Niči« poroča, kakor obvešča agencija Domei. da je Kurusu po razgovoru s Hullom izjavil, da se pogaianja " nadaljujejo. Mislijo, da ta sestanek Kuru-sa s Hullom, ki je bil šesti, ni povzročil novega znatnega razvoja položaja. Glede sestpnka Roosevelti, Hulla in admirala Starca takoj po razgovoru Kurusa s Hullom misli dopisnik »Niči Ničija«, da je imel namen, proučiti ukrepe, ki bi jih bilo treba podvzeti v skrajnem primeru. V komentarju srlede istočasnih ukrepov na Ha-vaiu. v Manili, Singapuru in v Nizozemski Vzhodni Tnripi meni isti do^is^ik. da dehijeio sile ADCD na podlagi skupnega dogovora.
Tokio, 3. dec. d. V japonskih političnih krogih pričakujejo z največjo napetostjo odgovor Japonsko na noto ameriškega zu-naniesra ministra Hulla, ki bo pomenila odločitev Japonske na Pncifku. V tej zvezi pripisujejo v japonskih političnih krogih poseben pomen razgovorom, ki so bil i včeraj popoldne med državnim tajnikom Ho-širno, med f fnm zakonodainesra urada japonske vlade Moriamo ter predsednikom vlndno informaciiske službe Siannjem. O vseb'ni teh razgovorov ni- bilo objavljeno nikako noiasrilo. Prav tnko pripisujejo v japonskih poUtlčrlh kro°ih pomen dejstvu, dn. so jo Roosevelt predčasno vrnil v Wa-shinrton. Po mnenju teh kroTov dokazuje tudi včerajšnja izredna seia japonske vlade. da so iaponsko-ameriš^n. nofrainnja v Washingtonu prešla v odločilni stadij.
Tokio, 3. dec. d. List »Kokumin Simbun« piše, da je Japonska praktično že izvedla zelo dalekosezno mobilizacijo. V razmo-tnvanju napetega položaja na Daljnem vzhodu pravi, da se pnpralja objava deset važnih cesarskih odlokov, s katerimi bo japonski narod v vseh glavnih panogah življenja postavljen docela na vojno osnovo. Nadaije piše »Kokumin Simbun«, da je bilo od pričetka ameriško-britanske gospodarske ofenzive proti Japonski uveljavljenih že 51 členov uredbe o generalni mobilizaciji. Ostalo je le še osem členov, ki bodo šele stopili v veljavo.
Sprememba v japonski vladi
Tokio, 3. dec. s. V jaipunski Vi&di je bila izvršena majhna sprememba. Bivši minister za industrijo in trgovino Joidjahi Hata je biil imenovan za prometnega ministra, bivši minister za gozdove Jiroja Ino pa je začasno prevzel re&or ministrstva za kolonije.
Mine v singapurski luki
StockhoJm, 3. dec. s. lz Londona se doznava, da je vzhodni vhod v pristanišče v Singapuru miniran.
Singapur, 3. dec. s. V tukajšnje pristanišče je prispela nova angleška pomorska eskadra, ki je pod vodstvom oklopne ladje »Prince of Wales«.
Južnoameriški odpor proti Rooseveltovi politiki
La Paz, 3. dec. su Tedniik »Estampa« zelo ootro žigosa ambicije ameriškega predsednika Rocsevelta glede Južne Amerik .i. List objavlja zanimiv članek pod naslovom »Južnoameriški Kongt?«, v katerem odklanja predvsem namero ameriškega predsednika, da bi ustvaril nekak amaconski imperij. S to svojo namero, piše list, dokazuje predsednik Zedinjenih držav, da smatra Južno Ameriko kot kolonijo Severne Amerike, saj sii dovoljuje razpolagati z južnoameriškimi ozemlji ne glede na pravico narodov do aaanoodočbe.
EaJeviSost Kube
New Yovk, 3. dec. d. Iz Havane na Kubi pesvčajo, da je imela kubanska vlada v torek ped predsedstvom generala Fulgenci-ja B a tiste izredno sejo, na kateri je prezi-derat republike Kube med drugim izjavil: Ako bodo Zedinjene države napovedale v jno, bo vojno napovedala tudi Kuba. Prods©un:k Batista je hotel dobiti od kongresa posebna pooblastila, »da bi v primeru pofcreibe lahko z enrgi enimi in tkojšjnji-mi ukrepi zaač-ifcil narodne interese«.
Pr©£®§ proti zarotnikom
v Trstu
Pred posebno sodišče za zaščito države Je bila postavljena skupina eksponentov vseh političnih struj — Obtoženi so priprav za atentat na Duceja, velikih sabotažnih dejanj, vohunstva in protidržavne propagande
Trst, 3. dec. s. Včeraj je bil prvi dan razprave posebnega sodišča za zaščito Irža-ve proti skupini obtožeacev, obteženih pro-tidržavnega in zarotn škega delovanja. Ob navzočnosti odvetnika Antonina Tringalija Casanove nastopa kot državni tožilec na-mestn k državnega pravdnika odvetnik Carlo Fallace. Člani sodnega kolegija so konzul Ciani, generalni konzul Coliizza in konzuli Pasqualucci, Cappi in Rosa Uliana. Poročevalec je general Lanari, preiskovalni sodnik advokat Cersosimo. Obtožence zagovarja 18 odvetnikov. Enajst obtožencev je na begu.
Ob 9. uri so sodniki stopili v sodno dvorano, ki je bila polna občinstva. Navzoči so bili prefekt in drugi zastopniki krajevnih oblasti. Med branilci so bili številni olvet-niki. Nekateri so prišli v Trst tudi iz Rima. Glavni zapisnikar comm. Ferrazzoli je po generalijah pričel čitati obtožnico, kar je trajalo nad dve uri.
Obtožnica v glavnem navaja, da je nastalo v 1. 1939./40. zelo obširno gibanje za-rotniške narave v Trstu in v sosednih pokrajinah. Pripadniki, med katerimi so b le osebe, odgovorne za teroristična dejanja, ki so bila izvedena v letih 1929., 1930., 1931. in ki so bila vsa direktno ali indirektno pod vodstvom tujih sil, so zasledovali uporniške smotre. V gibanju so bili eksponenti raznih političnih struj, od demollberalizma do komunizma, od komunizma do terorizma. Vse je prevevalo sovraštvo proti Italiji. Izkoriščali so položaj slovenske manjšine, da bi ustvarili ozračje upora proti Italiji. Komunisti so snovali sovjetsko republiko, ki bi obsegala vse Slovane v Italiji, na Koroškem in v Jugoslaviji.
Verjetno je pripisati tej skupini, čeprav niso znani materialni krivci, tudi atentate, ki so bili izvršeni na smodnišnice, in sicer: eksplozijo v smodnišnici v Piacenzi, do katere je prišlo 8. avgusta 1940 in pri kateri je bilo 42 ljudi ubitih, 756 pa ranjenih, dalje eksplozijo v smodnišnici v Bologni 25. avgusta istega leta, spričo katere je bilo ubitih 95 ljudi, nad 300 pa ranjenih in končno eksplozijo smodn šnlce v Klani, ki se je pripetila 25. februarja 1940, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, a je povzročila ogromno škodo, ker so bili razdejani topovi, možnarji, strojnice ln uničen 1 milijon nabojev za puške. Gotovo je, la so o teh terorističnih atentatih sedanji obtoženci govorili med seboj. Eden izmed njih, neki Zeben, ki je bil ubit v preteklem juliju v nekem spopadu z organi javne varnosti v Ljubljani, je o tem govoril na sestankih z ostalimi člani teroristične skupine. Eden izmed teg ga je vprašal, če bi bilo potreba poslati v Piacenzo za proučevanje terena in okoliščin Ivančiča, kar je Zeben energično odklonil in izjavil: »Ne. V Piacenzo bomo poslali drugega.« Domneva se, da je bil izvrševalec teh strašnih zločinov eden izmed enajstih beguncev. V splošnem o tem še ni natančnih podatkov.
Oblasti so zbrale natančne materialne dokaze o zbiranju in razdeljevanju orožja za atentate, ki so bil: izvršeni v šolah v Bovcu, v Cezsoči in v Plužinah, za razdejanje proge pri Tar^žu in za a^ntat na Duceja, ko je obiskal Kobarid 1. 1938., za
katerega so bila pripravljena srelstva, pa se po pravem čudežu ni izvedel, dalje za umor zakoncev Marangoni leta 1929., atentat na most v Arnoldstenu na meji Italije in Nemčije ter o vojaškem vohunstvu, ki je bilo izvršeno in priznano. Za ustvaritev ozračja, ki bi bilo v prid zasledovanemu načrtu sovjetske republike, so skrbeli z razširjevanjem sramotnega tiska, so prirejali lažne športne, kulturne in podporre priredtve ter so hujskali iejmače vo ake k dezertiranju in uporu, pa pripravljali tudi orožje, potrebno za upor.
Na mizi na sod šču je razstavljeno orožje teroristov, ki je pa samo en del tega, kar so oblasti svoj čas zaplenile v razmh krajih na Krasu in pri sedanjih obtožencih. Pri njih je bilo zaplenjenih in se deloma sedaj nahaja v skladišču v Bazovici 200 kg tri-tola, 21 kg eksplozivne želatine, 17 ln pol kilograma dinamita, 149 ročnih granat, 75 ekspioz vnih in rdečih ter belih zažigalnih paličic, 31 zaž galnikov, 40 m vžiga ne vrvice, eksplozijski aparati ter 2 celotni strojnici tipa Fiat, 85 revolverjev, 3 strojne pištole znamke »Mauser«, vojaške puške in revolverji, 1600 strojnišk h nabojev, 1797 revolverskih nabojev in nabojev za vojaške puške.
Večina eksponentov terorističnega pokre-ta je bila v zvezi med seboj s pomočjo popolne organizacije, ki je že prej obstojala v bivši Jugoslaviji in v kateri so bili begunci pa so jo podpirali elementi tuje narodnosti.
Prvi je bil zaslišan obtoženec Viktor Sossi, študent v 5. letu tehnike, eden izmed vodij študentovskega uporniškega gibanja, ki je med preiskavo podal popolne ln podrobne izjave o naravi in smotrih gibanja in o odgovornosti raznih sokriv :ev. Sossi je v glavnem potrdil prejšnje izjave, a je skušal zmanjšati lastno olgovornost in odgovornost ostalih obtožencev.
Takoj nato je bil zaslišan obtoženec Milan Bolsi, uradnik, ki je med preiskavo priznal, pa je skušal po obrambnem načinu prejšnjega obtoženca zmanjšati svojo odgovornost in odgovornost soobtožencev, vendar je znova potrdil prvotno priznana dejstva. Ob 15. uri je bila razprava prekinjena. Danes se je nadaljevala.
Južnovzhodna Srbija osvobojena komunistov
Beograd, 3. dec. s. Ves tisk objavlja z največjim poudarkom vest, da je bila južnozapadna Srbija osvobojena konvini-stov, ki so jo okuževali. Očiščevalne t>l»-cije so bile izvedene s sodelovanjem srbskih prostovoljcev.
Katastrofalen požar v kinu
Tanger, 3. dec. d. V mestu Moloco v portugalski afriški koloniji Mozambique je v nekem kinu izbruhnil požar, ki je namah zajel vso leseno kinematografsko dvorano. Na nesrečo je bila dvorana nabasano polna. Nastala je silna panika. Kolikor je doslej znano, je našlo 44 ljudi smrt v plamenih. Poslopje je pogorelo do tal. Požar je nastal, ker se je vnel film v projekcijskem aparatu.
Zatemnitev od 18.30 do 7*39
Ljubljana, 3/ decembra Visoki Komisar ca Ljubljansko pokrajino odreja glede na svoje naredbe c dne 6. junija 1941-XIX št. 42 ln 12. novembra 1941-XX St. 149, smatrajoč za potrebno določiti nov čas za zatemnitev:
CL 1: Do nadaljnjih odredb se morajo izvajati predpisi za zatemnitev od 18.30 do 7.30. ure.
čl. 2: Ostale določbe odredbe z dne 6. junija 1941-XIX St. 42 ostanejo nespremenjene.
CL S: Ta naredba stopi v veljavo dne 6. decembra 1941-XX.
Viktor Meilen f
Danes ob 16. bo iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah nastopil veletrgovec g. Viktor Meden svojo poslednjo pot. Prepeljali ga bodo v njegov rojstni kraj Begunje pri Cerknici, kjer bodo njegovi zemski ostanki položeni k večnemu počitku v petek ob 15 na domačem župnem pokopališču.
2 njim odhaja od nas ena najmarkant-nejših figur našega gospodarskega življenja, eden naj odličnejših delavcev našega trgovstva in bančništva. Po rodu je bil iz Begunj, iz ugiedne notranjske družine. Starši so ga namenili trgovskemu poklicu, in ko se je v Ljubljani izučil trgovine, je v kratkem času napravil lepo, zavidanja vredno kariero. Prvotno je vodil znano tvrdko Leskovec in Meden na Jurčičevem trgu, po vojni pa je prevzel Rosnerjevo ve-ležganjarno, hkratu pa se je posvetil trgovini z lesom s tolikšnim uspehom, da je svoje podjetje uvrstil med najvidnejša podjetja te stroke pri nas. Kot odličen, spostovan trgovec je uživai velik ug.ed tudi v kreditnem svetu, zato pač ni čuda, da je tudi v organizaciji našega bančništva zavzemal razna vodilna mesta. Nekaj časa je bil predsednik Trgovske banke, nato podpredsednik Ljubljanske kreditne banke, hkratu pa je bil svetnik ljubljanske borze. Zadnji čas je bil tudi predsednik Združenja trgovcev v Ljubljani.
Pokojni je bil v gospodarskem svetu znan kot človek vzgledne korektnosti, vsi pa, ki so se kdaj v življenju srečah ž njim, so cenili njegovo plemenito srce in njegov blagi značaj. Zato mu bomo ohranili časten spomin, njegovi hudo prizadeti rodbini pa izrekamo iskreno sožalje!
Postopanje s poljskimi delavci v Nemčiji
Rim, 3. dec. (»La Corrispondenza«). Glede na zlobne ln napačne vesti sovražne propagande o svojevoljnem postopanju s poljskmi delavci na nemškem ozemlju je Nemčija s svojo »urelbo o postopanju z zaposlenimi Poljaki v Nemčiji v smislu delavske zakonodaje« z dne 5. oktcbia t 1. dokazala, da uživajo tudi Poljaki vse pravice na podlagi zaščite dela na nemškem ozemlju.
Po informac!jah agencije »La Corrispon-denza« določa omenjena uredba izrecno, da je treba vse določbe o izdajanju, izvrševanju in zaščiti smernic glede plačil in ureditev v podjetjih povsod uporabljati tako, kakor so hile izdane za aašato dela v Nemčiji sami. Iz besedila uredbe je nadalje razvidno, da imajo poljski delavci pravico do plačila za izvršeno delo, v primeru nezgod pa pravico do dodatnega plačla iz bolniške blagajne ali pa do na laljnjega prejemanja mezde. Razen tega imajo pravico do primernega dopusta ter do odškodnin za primer odpusta ter vse ostale olajšave in pravice, ki jih daje delavska zakonodaja.
Omejitev potrošnje petroleja v Hrvatski
Zagreb, 3. dec. s. Ministrstvo za industrijo in trgovino je odredilo, da bo v decembru smela znašati potrošnja petroleja največ pol litra na Jružino. Cena petroleja je 12 kun za liter.
V izdelovanju čevljev sta uvedena že dva enotna tipa, eden za kmete, drugi za delavce. Za meščane bodo naprodaj po dva enotna tipa za moške in dva enotna tipa za ženske, a za otroke štirje enotni tipi.
Radio „Velebit" v Zemunu
Zagreb, 3. dec. s. Ponoči ob 3.15 je prv.č oddajala nova državna rad jska postaja Ve-lebit v Zemunu na kratke valove. Oddaja se je otvorila s poslanico, ki jo je pred dnevi poglavnik naslovil na ameriške Hrvate.
Obvestila zaupnika ljubljanskega CONI-a
Zaupnik ljubljanskega CONIa sporoča:
Po en izvod vseh športnih publikacij, periodičnih ali priložnostnih, Id jih izdajo športne zveze v območju CONI-a, je treba poslati vedno v Urad zaupnika CONI, Tyrševa Ia Ljubljana.
Vpis športnih organizacij v pristojne zveze in izstavljanje izkaznic posemeznim športnikom se bo začelo s L januarjem 1942-XX na osnovi pravil, ki jih bo čimprej objavil zaupnik CONI-a.
Vsak temu nasprotujoč drugačen ukrep Jo razveljavljen.
Hud mraz na Dolenjskem
Novo mesto, 2. decembra Po vlažnem, pustem, meglenem in oblačnem vremenu se je končno ozračje razjasnilo in nastopili je za sedanji čas nanavadpo oster mraz. Huda burja ki je nekaj dni neusmiljeno vila, da skoro ni bilo najti varnega zatišja, je prenehala, v jamih nočeh pa je zračna temperatura padla tako, da kaže toplomer 10 stopinj C pod ničlo. Podnevi sije sonce sicer precej toplo, vendar proti večeru zopet nastopa dan za dnevom ostrejši mraz, ki je zelo neprijeten in zadaja zlasti revnim slojem, ki si ne morejo oskrbeti drag2ga kuriva, neprijetne skrbi, kako bodo prebili dolgo zimo, ki se je letos mnogo prezgodaj začela, v nezadostno zakurjeni sobi. Vseeno pa je suho in jasno vreme prijetnejše in tudi bol; zdravo kakor- vlažno in megleno, ker v suhem vremenu je vsaka obutev dobra, kar je važno zlasti v sedanjih časih, ko se dobro obu ralo le težko dobi v zadostni množini.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, ds
prodajam od sobote 6. t. m. spet v svoji mesnici v Bohoričevi ulici 11. in na stojnici v Šolskem drevoredu. Sprejmem tudi nove stranke. — Ivo ž®®.
Gospodarstvo
Kmečko delo v decembru
Kakor napravi vsak podjetnik ob koncu leta b lanco, tako tudi kmečki gospo lar še enkrat prouči, koliko je od gospodarskega načrta v preteklem letu uspešno ali manj uspešno izvršil. Ce je zbiral p.eko leta podatke, bo ob novem letu račune zaključil, da ugotovi tudi gmotni uspeh. Vse to delo bo opravil — predvsem zato, da ugotovi napake, poiSče jim vzroke ter odloči, kako bo v bodoče postopal v sllčnem primeru. Kmetijstvo ni upravljanje z mrtvo snovjo, pri kateri lahko postopek za dosego določenega cilja s popolno gotovostjo vnaprej določimo. Delamo vedno z živimi bitji, ki se ravnajo po lastnih zakonih, razen tega pa smo še odvisni od raznih naravn h sil, na katere nimamo vpliva. Zato pre 1 stavi ja vsak naš načrt le okvir, medtem ko se bomo pri izvrševanju prilagodili trenutnim potrebam in možnostim. Vendar pa morajo ostati tudi v takih primerih temeljna načela plodoreda, oranja, gnojenja, negovanja posevkov itd. nespremenjena in dolžnost je gospodarja, da že v naprej poskrbi za njihovo pravilno izvrševanje V toku let pridobi gospodar po menjajočlh se proizvodnih možnostih mnoga dragocena izkustva. Njegova dolžnost je, da jih sebično ne zadrži za sebe in ponese s seboj v grob, temveč la jih preda nasledniku in objavi v strokovnem časopisu.
Poljedelstvo: Pravi gospodar na polju nima nobenega opravka več, ker je vse pravočasno izvršil. Po shrambah pa se nahaja razno poljsko orodje, ki ga v naglici nismo imeli čas temeljito očistiti in popraviti. Zato to delo sedaj opravimo, mažemo stroje, nadomeščamo polomljene in pokvarjene dele itd., tako da bomo orodje mogli takoj uporabiti, ko nastopi čas dela. Skrbno pregledamo vso imovino, posebno zaloge hrane in semena.
Na travnikih in paSnikih še lahko gnoj'-mo s kompostom in umetnimi gnojili ter razvažamo gnojnico, dokler zemlja ni zmr-zla ali nI s snegom pokrita. Dokončamo napravo novih in čiščenje starih jarkov.
Vrtnarstvo: V vrtu je vse pognojeno in prekopano. Trajne rastline in nasade obva-
Enotne stanovske organizacije na Hrvatskem
Po vzoru korporativne ureditve države bodo na Hrvatskem ustanovljene enotne stanovske organizacije. Prejšnji teuen objavljena zakonska odredba o ustanovitvi stanovskih in drugih organizacij v okviru hrvatskega ustaškega osvobodilnega pokre-ta določa ustanovitev stanovskih zvez in društvenih zvez na vsem področju države, in sicer v okviru hrvatskega ustaškega pokreta. Vse te zveze tvorijo Glavno zvezo.
Glavna zveza obsega naslednje organizacije: 1) Hrvatski savez kmetov; 2) Hrvatski savez delavcev; 3) Hrvatski savez vojnih invalidov; 4) Hrvatski savez državnih nameščencev; 5) Hrvatski savez samoupravnih nameščencev; 6) Hrvatski savez privatnih nameščencev; 7) Hrvatski savez svobodnih poklicev; 8) Hrvatski savez industrijcev; 9) Hrvatski savez obrtnikov; 10) Hrvatski savez trgovcev; 11) Hrvatski savez upokojencev; 12) Hrvatski savez hišnih posestnikov; 13) Hrvatski savez športnih in planinsk'h društev; 14) Hrvatski savez gasilcev; 15) Hrvatski savez kulturnih in prosvetnih društev; 16) Hrvatski savez dobrodelnih društev.
Vse navedene zveze so organizirane po načelu postavljenega vodstva (ne izvoljenega) in so pod političnim nadzorstvom ustaškega pokreta, strokovno pa jih vodijo organizacijski in strokovni predstavniki. Na čelu vsake zveze stoji »savezni-čar«. Zveze so teritorialno razdeljene po župah in okrajih, kjer so župski in okrajni poverjen'ki. Po potrebi se ustanove krajevna poverjeništva. Zveze se po strokah !ahko delijo v podzveze (dosaveze), ki so jim na čelu podzvezni poverjeniki.
Vse zveze tvorijo Glavno zvezo organizacij. Na čelu glavne zveze je »državni savezničar« strokovnih organizacij. Savez-ničarje imenuje poglavnik na predlog državnega savezničarja. Podzvezne poverjenike imenuje na predlog savezničarja državni savezničar, župske in okrajne poverjenike pa savezničar. Državni savezničar lahko razreši vsakega funkcionarja, ki ne izpolnjuje svoje dolžnosti, zlasti če ne posluje v skladu z ustaškimi načeli. Glede savezničarjev stavija v tem pogledu potrebne predloge poglavniku.
Vsakdo je dolžan biti član svoje stanovske odnosno strokovne organizacije in je po svojih osebnih, umstvenih in imovinskih sposobnostih dolžan sodelovati pri delu teh organizacij. Prostovoljno pa je članstvo le pri organizacijah Hrvatskega sa-veza športnih in planinskih društev, pri organizacijah Hrvatskega saveza kulturnih in prosvetnih društev in pri organizacijah Hrvatskega saveza dobrodelnih društev. Te organizacije pa ne smejo odreči članstva nikomur, ki daje jamstvo, da hoče živeti in delati po ustaških načelih. Z isto zakonsko odredbo je poglavnik imenoval za državnega savezničarja prof. Aleksandra Seltza, poverjenika v glavnem ustaškem stanu. Državni savezničar bo predložil načrte pravil za posamezne organizacije ter predloge o imenovanju funkcionarjev. Cim se ustanove nove enotne organizacije, morajo prenehati delovati obstoječe organizacije, ki so ustanovljene s istim ali podobnim namenom.
Organizacija gospodarstva v zasedeni Sovjetski Rusiji
Kakor smo poročali, je bila te dni uvedena v zasedenem področju Rusije, z'asti v baltskih državah, v Beli Rusiji in v Ukrajini nemika civilna upirava in so bili m novani pooblaščenci za vodstvo te uprave. Nemški listi poudarjajo, da pomeni uvedba civilne uprave začetek dallekosežne organizacije gospodarstva na zasedenem ozemlju, ki naj v doglednem času prinese sadove. Prvi korak k ureditvi gospodarskega življenja je že Izvršen: to je zamenjava sovjetskih rubljev, ki so bili zamenjani v razmerju 1 rubelj enako 0.10 marke.
Ia Rlge poročajo, da Je državni komisar za Letonsko izdal že prve ukrepe za ureditev gospodarskega živllenja. Predpisal ,1e maksimalne cene ln celo vrr^o ulr**-pov za zaposlitev delavstva, za plačilo
rujemo s pokrivanjem pred mrazom, ako ga ne prenesejo. Najboljša oleja je listje in po njem smrečje. Urejamo in čistimo doma pridelano seme. Delamo načrte za prihodnje leto in iščemo navodila v strokovnih knjigah in časopisih.
Sadjarstvo: Gnojimo sadnemu drevju s hlevskim gnojem, gnojnico in umetnimi gnojili Snažmo sadno drevje. Okopavamo kolobarje in kopljemo jame za saditev spomladi. Ob suhem in toplem vremenu škr opimo drevje s karbolineji, upoš.-svajoč tozadevna navodila. Pregledujemo zaloge sadja. Poučimo se iz strokovnih knj g in časopisov o umnem sadjarstvu. Kor.stna p.ice privabimo v salovnjake z vsakodnevnim hranjenjem zgodaj zjutraj, za kar smo postavili hranišča, nedostopna za mačke.
Vinogradništvo in vinarstvo: V lepem vremenu končamo gnojenje in vinsko kop. Rigolamo za nove nasade in popravljamo vinogradniško orodje. Naročamo trsje za obnovo vinogradov. V kleti pretakamo mila vina in izvršujemo redno oskrbovanje sodov. Čistimo in lakiramo obroče in druge železne dele na vinski posodi.
Gozdarstvo: Nadaljujemo in končamo posebno v hribih zimsko sečnjo. Spravljamo les lz gozdov, posebno če se nam za to nudijo ugolne snežne razmere.
Živinoreja: Skrbimo, da mraz ne škodi korenju in gomoljem za živalsko hrano po shrambah, podsipnicah in silos h. Uredimo pravilno pripravo hrane in skrbimo za čistočo v prostorih, kjer se hrana pripravlja. Ostanke hrane in pokvarjeno pazljivo in vestno odstranjujemo. Pazi na brejo ž vino in ne dajaj ji ledene vode, plesnivega sen^, gnile ali premrzle repe. Uvažujmo, da svinje in perutnina potrebujejo tople hleve. Cementna tla v svinjskih hlevih pokrijemo z deskami ali vsaj z zadostno na-steljo. Perutnina, ki v naravi ne najde več dovolj hrane, se mora izdatneje hraniti, upoštevajoč, Ja brez zelenega prehrana ni pravilno urejena (sveža razrezana repa, Ustje od zelja ali solate, zdrobljena suha detelja itd.).
• davkov in za ureditev plačilnega prometa. Industrijski oddelek komisariata je imenoval za posamezna industrijska podjetja, zlasti za velike sovjetske kombinate, komisarje, odnosno poslovodje. Pri manjših podjetjih bodo na ta mesta po možnosti Imenovani prejšnji lastniki podjetij, ki so jim sovjetska oblastva podržavila podjetja. To je prvi korak za zepetno repriva-tizacijo podjetij. Osnovne smeraifS za prenos podjetij v privatne roke so bile Izdano že 17. oktobra. Zaenkrat pridejo za reprivatizacijo v poštev industrijska in obrtna podjetja, ki zaposlujejo do 20 delavcev. Velepodjetja pa bodo ostala še nod vodstvom komisarjev. Ustanovljene so bile tudi že nekatere nove družbe, med drugimi družba Osland-Faser z nalogo, da obnovi obratovanje v vsej tekstilni industriji, ki je iz razumljivih razlogov ni mogočo reprivatiziratl.
O nemških gospodarskih nalogah na vzhodu poroča »Pester Lloyd« lz Berlina, da ima nemške vlada že konkretne načrle za velikopotezno ureditev gospodarstva v Vzhodni Evropi. Nemški gospodarski minister Funk je te dni v svojem govoru v Konigsbergu povdaril, da bo nemški Vzhod velika privlačnost za iniciativne industrije in da se nemškim vzhodnim lukam odpira velika bodočnost.
Po informacijah omenjenega lista bo zaenkrat na vzhodnem področju v kmeti stvu ostala sedanja organizacija velikih kmetijskih obratov, ki so za to področje najbolj primerni. Zaenkrat namreč ni izvedljiva zepetna razdelitev kolektivnih posestev in vrnitev prejšnjim lastnikom brez škede za redni potek kmetijskih del in brez škode za kmetijsko produkcijo v prihodnjem letu, saj je 90% vseh kmečkih posestev združenih v kolektivna posestva, kjer je v znatnem obsegu iavršena mehanizacija deia. Predvsem pa bo skrb oblastev, da se zopet obnovi številčno stanje živine, ki je zlasti v letih sov etskega gospodarstva deloma tudi pod vplivom mehanizacije dela, občutno nazadovalo, potem pa je še vojna uničila mnogo živali. Zlasti bo posvetila nemška uprava pozornost dvigu živinoreje v baltskih državah, ki so imele do leta 1940 (pred zasedbo od strani Sovjetske Rusije) znatne agrarne izvozne presežke. V zadnjem normalnem letu 1938 je agrarni izvoz baltskih držav predstavljal vrednost 110 milijonov mark, od tega ;'e 64 milijonov odpadlo na izvoz surovega masla.
Tudi zasedeni del Ukrajine nudi velike možnosti za razvoj kmetijske kakor tudi industrijske produkcije. Poslednja se lahko naslanJa na ogromna ležišča premoga v področju Doneča, na impozantna ležišča železne rude v okolišu Krlvoj Rog In na ležišča manganove rude pri Nikopolu. Na tem področ u so že številna velepodjetja težke, kovinske industrije in kemične industrije, ki so v zvezi z ogromno električno centralo na Dnjepru.
Gospodarske vesti
= Pridelek koruze v Italiji. Iz Rima poročajo, da je po doslej zbranih podrobnih podatkih letina koruze izpadla znatno bolje, kakor se je prvotno pričakovalo. Sicer ne bo dosežen lanski rekordni pridelek, vendar bo letina obilnejša kakor leta 1939. Predvsem pa je letošnja koruza prvovrstne kakovosti, ker je lahko dozorela v ugodnih vremenskih razmerah. Tudi glede pšenične letine kažejo podrobni podatki, da bo "pridelek večji v primeri s prvotno cenitvijo. Kakor je znano, je bil v septembru ob uvedbi racioniranja kruha in moke ocenjen letošnji pridelek pšenice v Italiji na 71.5 milijona metrskih stotov nasproti 71 milijonom v prejšnjem letu. Sedaj pa poročajo iz Rima, da je letošnji pridelek pšenice v Italiji bistveno večji, kakor je bil lani, četudi ni dosežena ra-redno obilna letina v letu 1939. Poljska dela so v zadnjih tednih v vsej Italiji lepo napredovala in je setev ozimnega žita končana Tudi umetnih gnojil ne primanjkuje. Oddaja žita državn m zbiralnicam poteka v redu in se je zlasti v zadnjem času povečala, ker se bliža term«n. do katerega se priznava premija ?eodno oddalo □DDULH JUUmUUUt JJDDUU1 lUUUUUULU
1 Obar*!:;
Duce spominu junaškega sina
Knjiga „Moji pogovori z Brunom" je bila kljub visoki nakladi takoj razgrabljena
Pred nekaj dnevi je izšla knjiga izpod peresa Eksc. Benita Mussolinija pod naslovom: »Moji pogovori z Brunom«. Knjiga je vsa posvečena spominu Ducejevega sina Bruna, ki se je 7. avgusta letos smrtuo ponesrečil kot letalski kapetan na poizkusni vožnji z daiekoiet-nim novim bombnikom. Nesreča se je, kakor je še dobro v spominu, zgodJa na letališču pri Pizi. Takoj nato je Duce segel po peresu in je napisal knjigo, za katero je že sama napoved zbudila zasluženo zanimanje. Celotna izdaja je omejena na 50.000 izvodov. Knjiga obsega 166 strani in vsebuje tudi celo vrsto doslej nepoznanih fotografskih posnetkov. Že nekaj dni po napovedi, da bo Knjiga izšla, je bila celotna zaloga vnaprej razprodana. Tudi založniška plat knjige ima svoj plemeniti namen: ves tisti dohodek daril, vplačanih ob sub-skripciji, gre v fond za vdove padlih vojnih letalcev.
Ko odpre čitatelj knjigo, ga prešine Ducejevo posvetilo hčerki Brana Mussolinija, ki šteje zdaj 20 mesecev:
—	Marinki, da bo nekoč poznala svojega očeta!
Obe prvi poglavji obsegata Ducejeve osebne spomjne na sina Bruna in na njegovo smrt. Neki stavek se giasi:
—	Ti si bil nekdo! Ti si si svojo cesto sam ravnal in se v življenju nisi zanašal na ime svojega očeta, marveč nase.
Poglavje o katastrofi pri Pizi opisuje slutnje, ki so navdajale Duceja v letošnjem poletju:
—	Če se zgodi tisto, bar se ne bo dalo več popraviti, potem je v zraku nekaj, kar napoveduje nesrečo ...
Glavni del knjige je posvečen uspehom, ki i?h je dosegel Bruno kot oceanski letalec, kot ustanovitelj prekooeeau-ske liniie »I ati« in kot vojni letalec v treh vojnah. Knjiga navaja odstavke nekega poročila, ki ga je posla! Bruno Mussolini o svojem obisftovalncm poletu, katerega je opravil tik pred smrtio; obiskal ie .nemška oporišča na Atlantiku. V poročilu pravi Bruno:
—	Povsod so nas sprejeli z iskrenim tovarištvom. Povsod so bili nasproti
nam odkritosrčni z Informacijami in podrobnostmi.
Zaključek poslednjega poglavja knjige ima naslov »Slovo«. Tu je Duce zapisal naslednje tehtne besede:
— Vse, kar sem storil ali še bom storil, ni nič v primeri s tem, kar si ti že storil. Ena sama kaplja krvi, ki je potekla iz tvoje razbite lobanje preko tvojega obledelega Uca, velja več kakor vsa moja bivša, sedanja in bodoča dela. Kajti samo žrtev krvi je velika — vse drugo je minljiva materija. Samo kri je duh, samo kri šteje kaj v življenju posameznika in življenju narodov. Samo kri ožar-ja slavo s škrlatom. Koliko časa bo pač še minilo, preden bom tudi jaz stopil nizdol v kripto San Cassione. da bom ob tebi zasnul brezkončni sen. To je vprašanje, ki me pa ne muči. Toda pred vsem je treba: zmagati! V zmagi je treba skleniti žrtve, z zmago je treba spraviti duhove tistih, Iti so zriago hotel' in jo pripravljali. Ti si eden Izmpd mnoc^h. saj si tudi hotel biti eden izmed mnogih.
Velik koncert za ©bos*oženo Silo
Vojaki so iskreno hvaležni za umetniške užitke
Pogled na množico hvaležnih poslušalcev v veliki dvorani
Dopolavoro za Ljubljansko pokrajino, odsek za Oborožene Sile, je v torek popoldne priredil v sedežu organizacije velik koncert za vojaštvo. Prireditev je bila v prostrani dvorani na Taboru in je obsegala poleg koncertnih in pevskih tudi več plesnih točk. Za razvedrilo vojakov je Pokrajinski Dopolavoro najel celotni radijski orkester in člane naše Opere: sopranistko Ksenijo Vidalijevo, mezzo-sopranisiko Milo Koge/evo in članice opernega baleta. Kot gosi je sodeloval bar i t oni st Rudolf Sultzer, dunajski gledališki pevec. Poleg teh so še nastopili vojaki sami in Sicer častnik Usellini, korporal Mariani in vojak Bonagu;di.
Prostrano dvorano so napolnili vojaki polka Sardinskih Grenadirjev s poveljnikom Divizije g. generalom Tadeom Orlan-dom in mnogimi častniki Vseh je bilo nad tisoč. Nastop je otvoril radijski orkester, že takoj v začetku toplo pozdravljen, z igranjem »Gioinnezze«, ki so jo vsi prisotni poslušali stoje. Nato je radijski orkester pod izkušeno Šijančevo taktirko mojstrsko za.gral Rossinijevo »Semirami-dc>«. Brezhibno izvajanje so prisotni nagradili z navdušenim ploskanjem. Nato je toplo pozdravljen nastopil baritonist Sultzer in zapel LeoncavaUov prolog opere ~Pa-gliacci« in »Tri zvonm-e iz Cornevilla«. Nastop nemškega pevca ob klavirju je žel mnogo priznanja. Sledil je nastop operne pevke Kogojeve. Ob spremljavi klavirja je brezhibno zapela Saint-Saensovo arijo iz opere »Samson tn Dalila«, za kar je bila deležna silnega ploskanja. Navdušenje se je še stopnjevalo. ko je prav tako učinkovito zapela Bizetovo »Carmen«. Ploskanje kar ni hotelo ponehati. Za Kogejevo so nastopile članice opernega baleta. Dve umetnici sta brezhibno izvajali nekaj točk klasičnih plesov. Priznanje je bilo zmerom večje. Za odličnima plesalkama je nastopni
K nI t n m 1 pregled
korporal Mariani na galeriji nad odrom. Zapel je italijansko narodno pesem in s svojim odličnim tenorjem takoj osvojil tovariše. Poslušalci so zahtevali ponovitev in mladi pe\?ec je zapel še »Palomo«. Po prostrani dvorani je čustveno zadonela krasna pesem hrepenenja in domotožja. Mariani je bil deležen viharnega priznanja. Prvi del sporeda je bil zaključen. Sledil je odmor.
Ob tej priliki je poveljnik Divizije g. ge-neral Tadeo Orlando povabil člane in članice Opere in radijski orkester v zgornje prostore, kjer jim je izrekel dobrodošlico in se jim prisčno zahvalil za tako uspeli nastop. Nato so bili vsi prisotni pogoščeni s pijačo in je bilo posnetih nekaj fotografij. Med odmorom sem še poiskal simpatičnega Marianija, ki je znal tako prevzemajoče zapeti pesem ljubezni. Je neoporečen talent. Žarel mu je obraz. »Doma sem iz Forlija«, je navdušeno pripovedoval, »iz Ducejevega mesta v Romanji. Zdaj sem v
Logatcu. Danes sem prvič nastopil.•
Sledil je drugi del sporeda. Otvoril ga je radijski orkester z Domzzettijevo fantazijo iz opere »Luda Lamermoorska«. Ploskanje se še ni poleglo, ko je nasiopila gospa Vidalijeva viharno pozdravijana in je odlično zapela Puccinijevo »Tosco« Poslušalci so zahtevali ponovitev. Potem ie nastopila Kogejeva in zapela arijo w »Samsona in Dalile«, drugi del Spet častna zmaga. Sledil je posrečen nastop Vidalijeve z arijo iz »Madame Butterfly*, nakar so bili nastopi opernih pevk zaključeni. Navdušenje se je komaj poleglo. Potem so nasto pili burno pozdra\'ljeni častnik Usellini, kaplar Mariani in vojak Florentinec Bona-guidi Izvajali so več uspelih točk s kitaro in fisharmoniko. skupno in posamezno. Priznanje se je stopnjevalo in so morati posamezne točke ponoviti. Sledil je nartop plesalk in plesalcev Opere, nakar je bila prireditev med viharnim navdušenjem zaključena z največjim uspehom. Vsem prisotnim je nudila res mnogo razvedrila.
Na zaključku so bili vsi nastopajoči ponovno povabljeni v /.gornje prostore in pogoščeni. S poveljnikom Divizije in nadzornikom Dopolavora so bil' fotografirani in ponovno pohvaljeni za odlični nastop.
TESEN ČEVELJ
Ko sta prišla na čajanko, pa nI dobila ona njega, ki ga je čakala, je postala takoj slabe volje in na obraz ji je legel tisti , izraz dolgega časa in nezadovoljnosti, ki ; ga tudi s prisiljenim smehljajem ne moremo docela skriti.
—	Kaj pa ti je, Marica? — jo je tih« vprašal mož, ki je sedel na njeni levici.
—	čevelj me tišči, — je žalostno odgovorila.
Naposled pa je le prišel on, ki ga je čakala, ln je sedel na njeno desnico. Njeno če!<o se je zjasnilo in oči so ji živo zagorele.
—	Ali te še zmerom čeveli tišči? — jo jo vprašal mož s prijaznim prizvokom ljubosumnosti v glasu.
Naravnost ln odkrito mu je pogledala v cči in odgovorila:
—	še bolj kakor prej.
In ni lagala, zakaj na njeni nogi je počival čevelj soseda z desne.
XVIII, in XIX. seznam kočevskih izsctnlkov
Pohotni urad za dolgove ln terjatve je objavil v »Službenem listu« 29. novembra XVIII. seznam izselnikov, ki obsega naslednjih 197 oseb (v oklepajih starost ln rojstni kraj):
Občina Kočevje okolica
S e 1 a : Griinseich Matija (70, Gotenica), Gustav (17), Albert (13); Tomitz Franc (74);
Dolga vas: Maichin Ivan (39, Gor. Turkova draga), Štefanija roj. Melz (37); Petsche Hilda (20); Ostermann Matija (66), Magdalena roj. Tomitsch (63), Helena (11).
Livold : Poje Josip (33), Josipina roj. Krauland (28), Aloert (5), Irma (2); Putre Ana (13).
Občina Mozelj
Zajčja vas: Zurl Rudolf .(29), Marija roj. Putre (26), Mar: a (3); Melsel por. Putre Marija (48); Haas Jakob (77, Novi Lazi); Haas Matija (48), Ana rojena Arch (37), Henrik (15), Frida (13); Kump Josip (68, Črni potok), Josipina (37); Putre Alojzij (36), Helena roj. Eppich (29), Alojzij (4), Albert (2), Ivan (34); Stalzer Alojzij (44), Otilija roj. Hiris (43), Marta (15), Alojzij (13), Josip (8), Albert (1). Klara (1); Putre Ivan (33); Stalzer Josip (82, črni potok), Gertruda roj. Klun (80); Tscherne Rudolf (46, škrilj), Josipina roj. Tschernkowitsch (37), Josipina (18), Rt-hard (16), Rudolf (4); Stampfel Josip i (63), Josipina roj. Tscherne (65); Welss
Friderika (IS); 8aalde Ivan (40), Marija roj. Rom (36), Marij* (12), Ivan (10), Pavlina (8); Gasparitsch por. Samlde Marija (68); Lesar por. Preiditech Josipina
(66),	Josip (26), Weiss por. PrefcUtach Ana (18), Frida (29), Ana (23), Alfred (10 mes); Petsche Alojzij (28), Ana roj. Rom (27), Albert (7), Anamarija (3), Ed-vln (16), Ivan (26); Petoche Marija (82); Kraker Ivan (67), Marija roj. Butlna (68). Henrik (27); Schemitach Ivan (42, Rajn-dol), Ema roj. Kropf (41). Ivan (19). Josipina (12); Petsche Friderik (25, Dolga vas). Hilda roj. Tramposch (20); Hutter por. Tramposch Magdalena (85); Maichin Ana (37 Amerika), Kropf Robert (36). Magdalena roj. Tramposch (29), Robert (7), Magdalena (5); Tramposch Josip
(22);	Mailner Ivan (55, Sp. Gor. Briga). Josipina roj. KIkel (48), Josipina (14), Ana (12); Montel Marija (77. Mozelj); Tramposch Matija (57), Josipina rojena Staudacher (41), Jurij (4), Josipina (2): Maichin Robert (25), Ana roj. Zurl (27). Valter (3): Schuschteritsch por. Zurl Ana (67); Kropf Ivan (63). Josipina roj Stlene (57), Helena (19). Josip (17), Franc
(23).
Občina Stari log
Komolce: Schmidt Cecilija (53), Edvard (27); Schmledt Ivan (39); Marija roj Schneider (36), Frida (11). Josip (6). Magdalena (2); Mausser Jera (77), Alojzij (37), Ivan (33); Schmidt Andrej (72». Ana roj. Gerčman (60). FKip (15) Franc (35), Feliks (30). Rudolf (25). Ivan (22); KInkopf Alo1zi> '341; KIkel Friderik (38). Josipina roj Mausser (41), Marta (18) Franc (17), Fridolln (16). Josip (15) Rajnhold (13). Helanda (9). Benjamin (7), Jera (5), Elfi (1). Josinina (5. mesecev); Perz Matija (66. šumka); Mausser por. Kraker Marija (59).
Gor. Topla reber: Sehnner Ivan (74), Magdalena roj. Mausser (72); Josip Sohaner (44) Ana roj Nowina '42). Josip (19), Ana (18). Pavla (15). Albin (11) Viktor (8). Alfred (5*: K5nijr Alojzij (55). Julija roj. Venedig (55); Schauer Avgust (32).
Trava: Llpmvltr Josip '39) Barbara ro1. Schager (37). Josip (15). Bernarda (9). Štefan (7); Miklitsch por. Llpowitz Helena (77); Poje Franc (31); Poje Jcsm
(67).	Juliiana roj. Kordisch (56); Paulin Branko (3). Knans Franc (80); Kn*us por. Knans Amalija (37). Josip (16), Ernest (9). Bcrta (5); Oswald Ignacij (32). Terezija roj. Janesch '21). Valter (4 mesece); Knaus Anton (62). Marija roi. Mi-chelitseh (58). Doroteja (19) Emilija (17) Mnchitsch Franc (85); Muchitsch Peter (49), Julijana roj. Linowltz (44): Knaus por. Kordisch Ivana (77); Kordt*ch Jakob (42), Antonija roi. Lipowitz (41), Robert (17). Alvin (1); Janesch Ivan (27). Kristina roj. Schager (18); MaHner por. Janesch Terezija (59);Knafelj Katarina (7); Schurga Franc f41). Alojzija roi Schager (29). Justina (10). Bernhard (6), Edvin (4); Schager por Oswald Marija (33), Berta (13), Ida (4).
Podpreska: Pospischil Bogomir (27.Kurmisch), Marija roj. Kovach (19). Erih (4 mes.); Janesch Ernest (141.
Draga: Janesch Albert (30). Antonija roi. Panther (34), Herta (2); Wessel Konrad (7).	,
XIX. seznam obsega naslednjih 118 oseb (v oklepajih starost ln rojstni kraj):
Občina Kočevje, okolica
6 a 1 k a vas: Ladicha Pavel (28), Frančiška roj. Zose (37). Albert (8), Valter (6); Zose Karel (17, Gradec).
Občina Kočevska Reka
Kočevska Reka: Michitsch Ivan (71), Marija, roj. Arch (73, Pleš). Kočarji: Zekoll por. Anderkoll Margareta (74), Franc (14). Morava: Verderber Matija (77), Gertruda roj. Hutter (74); Relner Henrik (17). R o g a 11 hrib: Stampfel Ludvik (48, Novi Breg), Magdalena roj. Wolf (53), Ivan (18), Josipina (16), Alojzij (13). Leopold (16); Turko-wltsch por. Žekoll Lena (43. Reber); Putre Alojzij (15). Ravne: Naglltseh Anton (23); Breže: W1ttine Josinina (41), Marija (11). Borovec: Michitsch por. Poje Margareta (68, Pleše); Pesditschegg Leopold (46. Studenci). Marija roj. 2agar (47). Alo1z11 (17). I n I a n f : Gauslmaver Ivan (56. Kočevje). Olga roj. Zurl (43); Stampfel por. Michitsch Neža (65).
Občina Stari log
Rdeči kam en: Kraker Josipina (19>, štefaniia (17), Adolf (15), Frida <9 mes ); KSnlg Filip (41, Komolce), Štefanija roj. Klnkopf (26), Ervin (5). Polom: H8-gler nor. Sleemund Uršula (87). Seč: Lobe Marija (21). K u k o v o : HBgler Viljem (35), MarHa roj. Mausser (35), Alfonz Jurij (9), Mariia Magdalena (5). Hilda Erika (1); HSgler por. Schober Pavla (46); HSrler Jurij (85) Marija roj. Ender (77); Wldmer Ant«n (32), Berta roj. Glie-be (33), Alfred (7), Josip Ervln (5), An-
6
Po presledku nekaj let se je plavil na koncertnem odru Karlo Rupel s samostojnim večerom. O umetniku gre glas, da je med najboljšimi slovenskimi violinisti. Da ta oznaka ni pretirana, je dokazal s svojim koncertom dne 2. t. m. v veliki Unionski dvorani. Spored so tvorile skladbe, katerih tehnično zmagovanje, kakor tudi slogovno in vsebinsko umevanje je zahtevalo najvišjih umetniških vrlin. P--ni violinist lomantične dobe, katera tiči v nas in v našem umetnostnem delovanju še vsepovsod v obilni meri. Njegovo večletno šolanje v Pisku (pri mojstru ševčiku), kamor je odšel po temeljiti pripravi pri na šem znanem pedagogu šlaisu, in še bolj v Parizu pri slovitem Thibeauju mu je pokazalo nova pota ln odprlo docela druge ln drugačne poglede na interpretacijo. Seveda je Rupel tudi po vrnitvi 1 z tujine zorel doma kot človek in umetnik v svojem vsestranskem delovanju kot violinist in pedagog. Verno zrcalo njegovega umetnostnega nazora je bil spored. Na prvem mestu tri izklesana dela italijanske, nemške 'n francoske umetnosti, vsako zase dovršena mojstrovina, dovršeno predstavljajoča značaj skladatelia in niegovega umetniškega, družbenega ln narodnostnega okolja. Brez dvoma ie bila tudi težina sporeda na prvem delu, kar je vsebinsko in tudi tehnično itak nesporno, med tem ko 1e bil drugI del s petimi drobnimi, toda veliko znarne zahtovajočlmi skladbami vsebinsko sicer manj pomemben, toda dobrodošel ln sprejet z veliko, spontano dojemljivostjo poslušalstva.
Ruplova interpretacija se ne giblje v znatnih dinamičnih valovanjih, temveč skuša bolj miselno — umevajoče podčrtava ti plastiko melodike, podajati fraze ui graditi jasno, pregledno, toda čustveno zadržano zgradbo. V tem je Rupel mojster in naravnost vzornik sodobne interpretacije. Njegov ton je temu načinu docela ustrezajoč: brez sladkobnosti, nekoliko trpek in umirjen, dasl poln ln prodoren. SIcer gladki tek akustične gradnje je vč-»*»h prekinjen s sunkovitim fraziranjem. Tehnično bo violinist najbrž še dolgo Drez tekmeca. Naj omenim samo odlično Intona-cijo, popolno zmagovanje najtežllh begov, pri katerih so toni kljub hitrosti dinamično in ritmično popolnoma enaki, kakor lz ene snovi vliti; potem omenlam krasno obvladanje loka (na pr. zadnii staccato tema v Tartiniievl sonati!) in kontno prav izredno zadevno gotovost v dvoprijemih ln skokih v najvišje lege.
Dasi se zdi. da je Rupel s svojo umer-jenostjo in čustveno zadržanostjo največji mojster v interpretiranju klasike, ki sama po sebi nekako ustreza tem nlegovim odlikam, je bila tokrat najboljše Izvajana Debussyjeva sonata, ki je vse pral kakor lahkotna si^adba Nasprotno! Iz nje veje kljub tehnični lahkotnosti, s katero je nedosegljivi francoski mojster zložil to izredno delo, trpek duh samo^arca, ki ga okolica ne ume ln ki se zateka v svetISČe svoje umetnosti pred svetom — saj govori za to doba nastanka (1915 ne 1925, kakor je napačno pripovedovala tiskovna pogreSka v sporedu), drugo leto velike vojne, ki Je člo-
veštvo tako prizadela. Tisti veliki ln strašni dogodki niso mogli ostati brez svojega močnega vpliva na skladatelja, ki je <in takrat že mnogokrat dokazal občutljivost svoje dušsvnosti, gibajoče se v skrajnih mejah fantazije in barvnih predstav, kar tako čudovito izpričujejo nešteta nmlaljiva dela Debussyja- Zdi se, da je Rupel to prav dobro umel. Zato nI zvenela lz Interpretacije lahkotnost, ampak se je pred nami odkrival svojstven svet glasbenih misli In barv, poln zatajene bridkosti in resnobne otožnostl. ki je prav tako daleč od sentimentalnosti kakor od razposajenosti. Pogosto pa je prsSinll to trpko spogledovanje z lastno usodo nemiren žarek, kakor upanje ali kakor odsvit lz drugih svetov, srečnejših ln polnih bogatejšega, bolj sončnega življenja.
Ni čuda, če je violinist vlrtuoznlh zmožnosti, kakor je Rupel, navdušil občinstvo v drugem delu sporeda, zlasti s Paganlnlje vo sonatino. Vlrtuozna spretnost je gotov« ena najmočnejših violinistovlh lastnosti. N» splošno zahtevo je dodal Se Brahmsov valček in de Fallov španski ples.
Pri klavirju je sodelovala Zora Zarniko-va. Ne samo da je bilo njeno spremljeva-nje in soustvarjanje odlično. Mislim, da bi koncert brez rjene močne umetniške osebnosti ne mogel tako uspeti, kakor je. Predvsem je pri Debussyju imela priliko pokazati silo svojega doživljanja, barvitost udara in Izredno kultiviranost celotnega umevanja in podajanla umetnine. Bila je vzorna sodelavka, nikjer moteča, vselej podpirajoča ln razodevajoča vedno nov« bogastva svoje plemenite glasbene sposobnosti.
Končno naj izrazim iskreno obžalovanje, da se koncert, ki je bil v priredbi Glasbene Matice, ni vrSll v Filharmonlčni dvorani. Unionska dvorana ni bil« in n« bo
za solistične koncerte nikdar primernejša od filharmonlčne, ki predvsem ohranjuje zgoščenost tona in dopušča vse finese fra-ziranja, ne da bi pri tem šel v Izgubo niti najmanjši akustični drobec. Pa tudi obisk bi izgledal v manjši dvorani primernejši, kakor tu, kjer je nekaj praznih vrst prav občutno zevalo.	Marijan Lipovšek
Cankarjeva „Lepa Vida" v Zagrebu
V Zagrebu bivajoči Slovenci, ki jih sedaj predstavlja in zastopa Slovenska kmečko-delavska sloga pod vodstvom g. Horvata, so priredili po daljšem presledku dne 28. novembra v Malem gledališču (Frankopanska ulica) svoj kulturni večer: predstavo Cankarjeve drame »Lepa Vida«. Dobiček, ki je bil za sedanje čase razveseljivo visok, so namenili podpornemu fondu za pomoč izseljencem in beguncem. Predstava je bila že dva dni vnaprej razprodana. Navzočni so bili tudi zastopniki hrvatskega kal turnega življenja
Bila je to — če smo prav poučeni — prva slovenska kulturna prireditev v Zagrebu, odkar je to ponosno mesto prestolnica Nezavisne Države Hrvatske. Vsekako je značilno, da si je igralska skupina Slovenske kmečko-delavske sloge izvolila za svoje uveljavljenje Cankarjevo najrahlejšo, odrsko najbolj problematično dramatsko pesnitev »Lepo Vido« V tej drami strte mladosti in neutešenega hrepenenja, v prozni pesnitvi novoromantičnega kova. ki je spisana na motiv nostalgije, so zagrebški slovenski diletantje — kakor izvemo: uspefno — uveljavili svoja plemenita stremljenja. Mi lahko samo čestitamo Slovenski kmečko-delavslci slogi in njenim sodelavcem, da so uspeli s tako težkim in literarno kvalitetnim delom.
ton (S); HOgler por. WIdmer Josipina (70, Seč); GUebe Klara (49); Eppich Josip (48), Marija roj. Hčgler (36), Ana (15), Alojzij (13), Olga (9), Terezija (6), Ed-mund (1); GUebe Evald (27), Albina roj. Slegmund (18); GUebe Franc (66), Ema (19), Ana (37), Franc (23); H5gler Josip (88), Uršula Schkarianc (77); Plahuta Emil (27, Trbovlje), Emilija roj. Hogler (39), Magda (2), GUebe Marija (74,' Polom); Hogler Ivan (56), Ivana roj. Hogler (42), Pavla (20), MatUda (18), Josip (13), Ida (14), Ana (13), Franc (11), Adoir Helmut (1); Kruppel roj Hogler Julija (44); HSgler Ivan (67), Ivana roj. Kral (63), Rihard (19), Josipina (31), Justina (29); Eppich Ivan (31), Rozalija roj Hogler (33), Josip (6), Terezija (4), Magdalena (1); Lobe Štefan (84); Lobe Franc (50), Josipina roj. Hogler (41), Josipina (18), Kristina (40); Slegmund Ivan (42); Eppich Franc (42), Marija roj. H5gler (35), Irma (9), Brigita (4), Genovefa Marija (10 mes.); GUebe Alojzij (61), Ana roj. Hogler (52). Karel (18), Alojzij (15), Ana (13). Pavla (32).
Občina Mozeli
Spodnji log: Herbst Jostp (99)i Lackner Jurij (59). Teaezija roj. Spitzna-gel (68), Olga (16), Novi lazi: Lackner Josin (29) Magdalena roj. Schemitsch (28), Hedvika (1); Kump Helena (15).
$ P O « T
V neka] vrstah
Najvažnejša prvenstvena tabela iz Države
Sest nedelj zaporedoma se zdaj 16 najboljših italijanskih nogometnih moštev že bori za prihodnji naslov najboljšega nogometnega kluba Italije in vsako nedeljo sproti smo vestno beležili vse izide, pri čemer smo posebno pozorno sledili kreta-nju našega najbližjega soseda, tržaške Tri-estine, ki je v tem prvem delu tekmovanja storila več. kakor se je pričakovalo. Minulo nedeljo so Tržačani izgubili prvo tekmo in so se morali precej daleč odmakniti Qd vodilnega mesta, ki ga je spet zavzela Roma. Da bodo čitatelj i imeli vsaj splošno sliko o stanju prvenstva po teh šestih terminih, objavljamo enkrat vso prvenstveno tabelo iz divizije A, ki kaže naslednjo siiko:
Roma	6 4 1 1 13 : 5 9
Venezia 6 2 4 0 6:3 8 Fiorentina 6 2 4 0 8 : 5 8 Triestina 6 3 2 1 8:5 8 Juventus 6 2 3 1 8:8 7 Torino	6 2 3 1 8:8 7
Genova	6 3 1 2 7:8 7
Milano	6 3 0 3 15 : 8 6
Ambrosiana 6 14 1 6:66 Lazio	6 1 3 2 9 :10 5
Liguria 5 1 2 2 9:8 4 Livorno	5 1 2 2 5 :12 4
Bologna 6 2 0 4 9 : 8 4 Atalanta 6 2 0 4 11 : 11 4 Napoli	6 1 2 3 5:13 4
Modena 6 114 5 :14 3
Tekmqyanje Se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo z naslednjimi srečanji: Ambrosiana — Livorno, Lazio — Modena, Liguria — Napoli, Torino — Bologna, Triestina — Juventus (v Trstu), Venezia — Genova, Atalanta — Roma in Fiorentina — Milano.	#
Iz zagrebških listov posnemamo, da namerava hokejsko moštvo Velebita iz Kar-!ovca užiti 14 dni dobrega treninga v Milanu. Na pot bo šlo kar 10 igralcev, vodil pa bo družbo znani karlovški športnik in naš ožji rojak Grilc, ki smo ga nekoč občudovali v skokih s stolpa v vodo, zdaj pa je vso svojo športno ambicijo vložil v to, da bi Karlovac imel dobro hokejsko moštvo. Karlovčani računajo, da bodo po tem treningu zreli za vstop v hrvatsko reprezentanco in za nastope v velikem svetu.
Švicarski hokejisti na ledu so po dolgem naporu slednjič le prišli do prve zmage. Tudi to pot so imeli na nasprotnike Švede, ln sicer na Dolderju v Curihu, ter jih premagali s 6:3 (1:1, 3:1, 2:1). Kakor znano, so se prej že dvakrat spustili v boj z njimi, pri čemer pa so bili prvič poraženi, drugič pa so se morali zadovoljiti z remisom.
Po najnovejši odredbi italijanskih državnih železnic bodo železniške olajšave za izlete na smučarske terene letos omejene samo na dobo od 20. decembra do 10. januarja Podrobni seznami krajev, ki pridejo za te ugodnosti v poštev, so objavljeni v uradnih obvestilih železniške uprave.
V Stuttgartu so imeli v nedeljo rokoborci Nemčije, Danske in Hrvatske troboj, ki se je končal z naslednjimi skupnimi izidi: Nemčija : Hrvatska 7:0, Danska : Hrvatska 5:2, Nemčija : Danska 5:2. Nemci so torej premočno zmagali nad gosti.
Zagrebško »Lepo Vido« je zrežiral bivši kaplan v Slovenjem Gradcu Davorin Pe-tančič, originalno zasnovano scenografijo pa je oskrbel ljubljanski Slovenec, študent zagrebške Umetnostne akademije Miroslav Kugler, ki je tudi igral vlogo študenta Mrve Za prireditev, ki je potekla v istih prostorih, kjer je bil v aprilu leta 1940. literarni večer Društva slovenskih književnikov, so Izšla vabila v slovenskem m hrvatskem jeziku.
Upamo, da bomo mogli priobčiti o tej predstavi podrobnejše poročilo iz kompe-tentnega peresa, za sedaj jo samo z veseljem vpisujemo v kroniko našega kulturnega življenja.
ZAPISKI
Budakovo »Ognj ste« kot opera. Veliki roman drja Mile Budaka »Ognjište«, v katerem vidi kritika najboljše hrvatsko pripovedno delo zadnjega desetletja, nameravajo dogovorno z avtorjem uporabiti za snov novi operi. Sestavo libreta je prevzel prof. Vojmil Rabadan, ki je spisal tudi dramatizacijo tega romana, a glasbena obdelava je zaupana znanemu skladatelju Borisu Papandopulu. Opera bo obsegala tri dejanja z epilogom, ki bo povsem samostojen.
ZagrebSka drama je začela s skušnjami za vprizoritev Schillerjeve drame »Razbojniki« v režiji drja Branka Gavelle. Med sodelujočimi igralci so tudi Maks Furijan, Janko Rakuša in Josip Daneš.
Berlinsko koncertno sezono so začeli dresdenski filharmoniki, ki so priredili pod vodstvom Paula von Kempensa koncert z Beethovnovo »Deveto simfonijo«.
V LlUu (Francija) je bilo otvorjeno nemško gledališče s predstavo Wagnerjevega »Tannh&userja«.
Psihologija okusa
Dat)ro pripravljena iin servirana jed pod-Uga tek.
V teh časih, ko se moramo z živili na ■vse načine omejiti, moramo vedeti kako naj zadostimo zahtevam cikusa, ki ima pač kakor vsak čut svoje zahteve in mu nekaj ugaja, drugo pa zbuja njegov odpor.
Kakor nam more sestava uglašenih iin melodičnih zvokov, sestava določenih tn raznovrstnih barv povzročiti neko višje ugodje, tako nam more tudi spretna sesrta-va raznih živil nuditi harmonije čutnih vtisov, ki jih ne smemo podcenjevati, ker so le našemu telesu in duhu v korist.
Okus je čut, ki mu pomagbjo tudi drugi občutki in čuti: ko gledamo dobro pripravljen in serviran obrok, pa čeprav gre za preprosto jed. nas oko spodbuja k okuša-
nju; duhaku čut je tako tesno zvez-n z okusom, da ima srvoj sedež tik nad usti. Lahko si mislimo zedo okusno jed, ki je pa ne spravimo vase, ker se nam nje duh gabi tako, da nam utegne povzročiti bljuvanje. Občutke okusa dopolnjuje končno tudi tipailni čut, kajti ustna sluznica m zlast^ jezik ne sprejemata samo občutkov toplote in hladu, temveč nam posredujeta tudi občutek mehkobe ali hrapavosti ali glad-kosti, skratka vse občutke ki spadajo v področje tipa. Vsa ta medsebojna razmerja in sodelovanje raznih čutov obMkujejo okus in jih je treba upoštevati zlasti pri otrekih, da bi ne postali v jedi izbirčni in bi se ne znali prilagoditi socialnemu okolju, v katerem žive.
Pri tem ni potrebno, da bi iskali kakšno
veliko mnogovrstnost jedil, zadostuje nam izločiti nekatere vtise neugodja, ki jih čl> vek lahko dobi že v detinskih letih in ki vodijo do odpora r*roti določenim jedem al- pijačam. Otrok, ki se 'e v prvi dobi svojega življenja s prvimi, pretoplimi jedrni malo opekel, sii ohrani Lahko za vse življenje odpor do teh jedii. Na isti način se mu lahko zbudi nepremagljiv gnus do sirupov, ki jih uporabljajo za to. da korigirajo neprijetni okus kakšnega zdravilnega olja. Takšnih primerov bi lahko navedli nešteto in iz njih bi spoznali, da ugodje ali neugodje pred kakšno jedjo in pijačo ni tol;ko odvisno od njene količine ali celo kakovosti, kolkor od nač;na, kako jed in pijačo pripravimo ter jo človeku predstavimo.
Vojna v gozdu
Finsko imenujejo upravičeno de?wlo kmetov, njeno vojsko pa označujejo pogosto za kmečko vojsko. Obe besedi izražata več nego zunanjo karakterlzacijo. FinsKa vojska se ponaša z značilnostmi, ki jih ;'e razumeti le iz kmečkega bistva. To je na pr. nepatetična in samo ob sebi umevna obvladanost, s katero zasleduje finski vojak nalogo, ki so mu jo zastavili. Iz posebnosti kmečkega dela in življenja se da razložiti tudi sposobnost finskega vojaka, da si zna v težavnih položajih pomagati «am.
Finski kmetje pa niso samo kmetje, temveč tudi lovci. Lov zavoljo potrebe je na Finskem vse bolj znan nego športni lov. Ljudje poznajo gozd že od svojih naj zgodnejših let, poznajo ga z očmi in z išesi. In tako bi lahko govorili tudi o vojski "ov-cev. Na ta način nam je lažje razumeti posebne uspehe, ki jih ima finska vojska v samotnih, gozdnatih predelih severne fronte. Eden izmed primerov za to je način, kako je obvladala minska polja, ki so jih položili boljševiki. Pionirsko orožje je 'sicer tudi na Finskem po prvi vojni s sovjetsko Rusijo zelo napredovalo. Finci so
pokazali, da so se hitro naučili uporabljati najmodernejše pripomočke vo;ievanja. Toda to ne more biti vse. Nikjer se namreč ne moreš naučiti, kako se z očmi odkri/ajo na gozdnatih tleh lesene mine, pred katerimi odpovedo vse običajne iskalne priprave. Le tisti, ki gozd temeljito pozna, ki je z gozdom zrasel, opazi takoj, če nekaj v njem ni v redu. Najbolje se očituje lovec in poznavalec gozda, ki tiči v večini Fm-cev, iz besede nekega starejšega vojaka v zasedenem ozemlju, ki mu je bila z njegovo četo dana naloga, da poišče morebitna minska polja: »Kjer letijo ln se zbirajo vrane, tam so mine!« Tam leži namreč po vsej verjetnosti divjad, ki so jo pokonJale mine.
Res je sicer, da se sčasoma tudi meščan lahko nauči takšnih stvari, vsekako pa je to majhen primer za to, kako dobro se poznavanje narave obnese tudi v vojni ln da se niti moderna vojna ne vodi samo z orož'em, temveč Isto tako tudi z budnimi čutili. Clm težavnejše je kakšno ozemlje, tem bolj se uveljavlja povezanost z naravo.
S&desti krav — 32.334 kg mleka
V Oberlienzu stoji posestvo kmeta Lu-dwiga Baumgartner j a. Posestvo je majhno, obsega le 11 hektarjev, a za obdelavo primerna tla merijo le 4,75 hektarjev. A da more tudi majhen poljedelski obrat doseči lepe uspehe, dokazuje dejstvo, da je Baumgartner v preteklem letu od 7 krav dobil skupaj 32.334 kg mleka, s čimer je zmagal v tekmovanju za največjo količino in najboljšo kakovost mleka, ki so ga sprožile oblasti tamkajšnjega okrožja. Vsaka krava mu je dala povprečno 4614 kg mleka.
Kmete bo zanimalo najbolj vprašanje, na kakšen način je mogel Baumgartner doseči ta veliki uspeh. Samo ob sebi je umevno, da je upošteval vsa pravila o strokov-jdjaški negi in prehrani živali, ki si jih je bil že prej skrbno izbral. Poleg najboljšega sena in pese, in sicer te do 60 kg, je prejela vsaka krava v skladu s svojo donosnostjo dnevno do 1,5 kg najboljše redilne
krme. Poleti jim je dajal Baumgartner v hlevu zelene krme, vendar pa so imele tudi priložnost gibati se na večjem pašniku. Za vzreditev telet se kmet sploh ni zanimal, temveč je teleta vsako krat, ko so odrasla, prodal za zakol. Omeniti je še, da je mleko njegovih krav vsebovalo povprečno 3.68 odstotkov tolšče, to je: vsaka krava mu je v preteklem letu dala povprečno 169 kg masla.
Kdaj se peni pivo ?
Strokovnjaki so se med drugim pobavili z vprašanjem, pod katerimi pogoji se pivo najbolje peni. Izvršili so vrsto poskusov z raznimi snovmi, da doženejo njih učinek na peno. Pri tem so razkrili posebno učinkovito nasprotnico pene, in to je tol-šča. Ze v najbolj neznatnih količinah vpliva tako, da se pena ne more obdržati. Zato bi ne smeli kozarcev za pivo nikoli či-
Med topniško akcijo
na fronti v Marmariki
stiti z milom. Tudi s filtriranjem in pasteriziranjem škodujemo peni. Med glavnim in nadaljnjim vretjem doseže pena po kakšnih štirih tednih višek svoje trpežnosti, ki prične potem počasi pojemati. Posebno pozornost so posvetili pri teh poskusih hmelju. Tu ne učinkuje njegova količina, temveč starost. Najbolje se peni pivo z najbolj svežim hmeljem
Pivčeva oporoka
V Thlonvllleu v Zedinjenih državah je umrl znan pijanec, Ki si je zavoljo svojega bogastva lahko privoščil to strast. Za zaključek je sestavil oporoko s sledečo vsebino:
»Pri svoji banki sem naložil 30.000 dolarjev, ki naj se njih obresti izročajo lastniku točilnice, v kateri sem bil stalen gost. Obresti naj porabi za pijačo, ki jo bodo obiskovalci pili v moje zdravje. V lokal naj se obesi ura z gramofonsko ploščo, ki bo vsako uro ponavljala stavek: Pijmo na zdravje starega Jacka!«
Žilav mož >
Z izredno žilavostjo se lahko ponaša neki Američan po imenu FiLp Maida. Ta je imel prepir s svojo ženo, ki mu je šel tako na jetra, da je sklenil samomor. Sedel je na ograjo nekega mostu, si prerezal žilo na roki, si pognal kroglo v glavo in padel v reko pod mostom. Ko so ga pobrali iz vode, je bil še živ, a ne samo to: v boln šnici, kamor so ga pripeljala, so zdravniki že po nekoliko dneh izjavili, da bo ozdravel. Medtem se je s svojo ženo spet pobotal.
Nova mesta na bregovih Baltika
Berlinski listi poročajo, da se bodo v novih vzhodnih pokrajinah ra„ha zgradila nova mesta v zvezi z razvojem gospodar-sko-političnega življenja, ki ga je pričakovati v teh ozemljih. Tako so izdelani žj res velikopotezni načrti za novo mesto v ozemlju Zichenau, ki so ga priključili pred kratkim Vzhodni Prusi.i. Na bregu Baltskega morja gradi ta čas 5000 delavcev moderno mesto, ki bo imelo prostora za 16.000 prebivalcev.
Umetna guma iz acetiSena
Med poskusi, da bi izdelal umetno gumo, je neki švedski raziskovalec odkril način, po katerem se to važno nadomestilo za kavčuk lahko pridobiva ,iz acetilena. Komisija, ki jo je sestavila švedska vlada, da preišče ta izum, je po'.ala o njem zelo ugodno poročilo in je nemudoma določ la visoko vsoto, da se prične novi proizvod pridelovati na veliko.
Usmrtitev razbojnice
Iz New Yorka poročajo, da so v San Quintinu v južni Kaliforniji s plinom usmrtili voditeljico neke toipe razbojnikov, Ethel Juanito Lethalovo. Pri sodni razpravi so ji dokazali, da je izvršila umor. Bila je prva ženska, ki so jo usmrtili v Kaliforniji. Spričo grozovitosti, ki jo je kazala pri svojih dejanjih, so njeno prošnjo za pomilostitev zavrnili, čeprav je bila mati treh otrok.
Leteče motorno kolo
Po vesteh iz San Francisca ;ie neki dr. Evgen Kay izumil »leteče motorno kolo«. To vozilo doseže brzino 180 km na uro in se dvigne lahko 3000 m visoko, vsako rvi-nuto za 300 m. Novo zračno motorno kelo poganja navaden motor, ki se njegova v!a-čilna sila s pomočjo helikoptere na premakljiva krila lahko spremeni v dvigaino silo. Helikopter se da nagniti v poljubno lego.
E. L A« R. — Radio Ljubljana
ParOamo lltaHano
Schema della XXII lezlone che ven* te-nnta dal dott. prof. Stanko Lehen mer«*o-ledl, 3 dicembre 1941-XX. ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo kl*uč za one, ki slede pouku italijanščine po rad:u. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih vedno ob 19 zvečer
LEZIONE VENTESIMA SECONDA n rloclo
II riccio infatti č un animale d-ingegno cor to.
Sotto la grande quercia della Vai M i a, fra le radlci, vive tutto un popolo strano: formi che brune, ricci, lumache, una faina Si lavora continuamente giorno e not te. Appena £ il mattino, le formlche in due lunghe file contrarie portano a casina ogni ben di Dio. Queste vanno sempre d'accordo e s'aiutano l'una con 1'altra. Ogni tanto la riccia torns a časa con un gran fasclc dl foglie sopra la schlena. £ andata a roto-larsi sotto i castagni e tante foglie > si sono infilzate sul dorso. tante ne porta a časa. fc stata su come il solito turta la notte ed ha aneora molto da fare. perchč questo č l'ultimo giorno e deve preparare il letto per 11 gran sonno lnvernale. II nič-
elno suo, seduto sopra ima radica di quer-cia, la guarda tutto contento fi simKe a un minuseolo porcellino da latte, pid ignorante d una talpa, e non sa niente. non <-a-
prsce niente.
Vvammi a prendere le ulive laggiii sotto gli a!b"H storti!«
H piccolo spicca un salto e parte.
»Stai attento alle automobili quando st-traversi la strada e bada alle biciclet~e: ieri ne hai bucata una «
La maitre tira via di sotto le foglie un passero morto e prende a spennarlo. Sn.nte un'occhiata alle spalle. Si volta e vede 11 figlio suo aneora 11 che la guarda: ha giA dimenticatr lincombenza
*T'ho detto d'andarmi a prendere le ulive.«
II piccolo le volta 11 codino e riparte. Lc-colo fuorl nel campo, fra 11 grano appena nato. timoroso di qualche incontro. Giunto a mezzo solco. ritorna indietro che b* oi-menticato tutto. La madre, quando lo vsde aneora 11 a bocca vuota. gli di una zam-pata sul muso.
»Le ulive! Le ulive! Le ulive!«
II figlio parte al galoppo.
(Secondo Fabio Tomoari)
Pronomi personalf atonl
Dativo: Accusativo:
lo	ta
mi (mi permette) ti (ti permette) mi (mi chlamJt ti (ti chiama)
egii (esso)	ella (essa)
gf! (gli permette) le (le permette) lo (lo chiama) la (la chiama)
noi	vol
Dativo: ci (ci permette) vi (vi permette) Accusativo: ci (ci chiama) vi (vi chiama)
NB.: 1) mi ha chiamato; hanno per-messo loro.
2)	lo ha chiamato (l'ha chiamato); la ha chiamata (l'ha chiamata); li ha chiamati; le ha chiamate.
3)	I ver bi: dare, fare, andare, stare, dire nella 2. pers. sg. dell'imperativo: dare
—	da* (dammi quel libro!); fare — fa' (fammi un favore); andare — va' (vatte-ne in pace); stare — sta' (stammi sano e allegro); dire — di' (dimmi la veritA:).
EPercizi
1) Soetituite alle parole "stampate in grasso le forme atone dei pronomi perso-nali: Chi ha dato alla domestica 11 per-messo di uscire? — Tu non sai la novitA?
—	Aspetto mio fratello da una mezz nra.
—	Hanno accompagnato gli amicj al teatro. — Tuttl vedono i difetti altrui. — Vo-glio bene alla mia manama. — Hanno com-
esse
loro (permette loro) loro (permette loro) U (li chiama)	le (le chiama)
prato al mercato carciofl per settanta centesimi l'uno. — Ho dimenticato tutte le offese sofferte. — I ragazzi hanno awi-sato la popolazione. — Leggeva il gtornale.
—	Le slepi grandavano di guazza. — Lo-davano i suoi ricciolini biondi. — La madre e il bamblnc non avevano orrore del bulo. — Serviva gli avventori. — Abbian^o passato la sera a časa. — Ho detto allo zio e alla zla di rimanere aneora alcuni giorni-
—	U savano troppe parole. — Le renne sono utili al LappOni.
2) Rispondete alle seguenti domande in modo che la risposta contenga un prono-me: Quando avete comprato questi guan-tl? — Avete giš. scritto a VOstra moglie ?
—	Vi piace questo film? — Hai portato tu queste bnone notizie? — Avete ricevuto molte lettere ? — Perchč non apri le fine-stre? — Hai ringraziato la mamina ?
Sorodniki Turkov
V Turčiji je izšel tretji in zadnji zvezek skoraj tisoč let starega slovarja, ki ga je sestavil potovalec Kašgarli Mahmad. Kaš-garli je hotel zbrati besedišče in jezikovna pravila turških narečij svojega časa, v resnici je iz tega nastala prava enciklopedija turških posebnosti, ki daje mnoge pobude ne samo jezikoslovcem, temveč tudi zgodovinarjem in raziskovalcem turške rase.
Ti raziskovalci segajo s svojimi podmenami zelo daleč in ker njihova naziranja ne doživljajo v vseh deželah odobravanja, stikajo za vsemi dokazili, ki bi mogli ta naziranja podpirati. Tako poudarja turški tisk v zvezi z objavo Kašgarlijevega dela, ki je prvič izšlo 1070., da se je tedanji prostor, v katerem so živeli Turki, razprostiral od Grčije do Kitajske, mnogo tisoč kilometrov daleč. Za Turke pa je smatral Kašgarli tudi ljudstva, ki so bila ž njimi sicer sorodna, pa so govorila povsem drugačne jezike. Novoturško gibanje sledi v tem pogledu v mnogočem njegovim nazorom. Tako označujejo v Turčiji v novejšem času posebno Fince in Madžare radi kot brate, kot ljudi turškega značaja in mišljenja. Veselijo se vsakega dejanja, ki
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Nedeljsko službo božjo v vasi je neprijetno motilo vedenje enega izmed župlja-nov, pijanca Iz navade. Župnik ga je nekaj časa trpel, potem pa je zavpil cerkovniku:
»Cerkovnik, postavite moža na prosto!«
V največji napetosti je čakalo vse, kaj se bo zgodilo, mislili so, 'da se bo motilec upiral. Toda vse je šlo v najlepšem redu.
Po maši je potrepljal župnik cerkovnika po rami in ga vprašal: »Kako ste pa napravili, da je šlo tako gladko?«
»I, nu, gospod župnik,« je odgovoril cerkovnik, »možu sem zašepetal na uho: »Pridi, prijatelj, pridi, popila bova kozarček žganega!«
»
» ... in tako sta živela srečno in zadovoljno do svojih zadnjih dni,...« je zaključila teta Marieta svojo pravljico.
Tedaj se je izvil malemu Janezu vzdih iz prsi: »Torej se nista poročila?«
spada v ta okvir. Tako je turški tisk te dni poročal o nekem Fincu, ki mu je iz občutka bližnje sorodnosti s Turki postalo navada, da prispeva ob vsakem bajramu nad 500 turških funtov za Rdeči polmesec (turški Rdeči križ). Poslanec Nadi je omenil v svojem listu »Kimlurijatu« v zvezi s tem obisk, ki ga je vodil pred leti na Finsko, kjer so mu finski prijatelji, >ki jim je bilo turški značaj opaziti že na očeh«, izrazili željo, da bi pošiljala Turčija na Finsko več turških knjig in časnikov, a za finske otroke pred vsem več turških učiteljev.
4 N C K D O T A
Poveljnik neke gasilske čete je povedal naslednjo zgodbo:
V neki veliki tovarni pohištva je izbruhnil požar. Divjal je tri dni in tri noči Četrti dan sta sedela gasilski poveljnik in lastnik tovarne vsa izčrpana na komaj ohlajenem brunu nekdanje stanovanjske vile. Gasilec si je pr žgal cigareto.
Tedaj se mu je približala, tiho jokajoč, tovarnarjeva žena in mu prinesla — pepelnik ...
VSAK DAN ENA
m
»Veš, v deževnem vremenu ohranjajo opicam dobro voljo!«
B Sabatinl:
10
DOTA IN SRCE
Roman
Spominjam se, da je moja z blatom obrizgana prikazen pritezala radovedne poglede mnogoštevilnih prošnjikov, ki so se gnetli v kardinalovem predsobju, ko sem stopal z Bernouinom proti vratom na hodnik. Tako sem v štiriindvajsetih urah že drugič zapuščal Palais Royal. da se poprt in ponižan vrnem na svoje stanovanje v ulici St Antoine
Michelot se je pravkar odpravljal za menoj s pismom, ki ga je bil pol ure prej nekdo prinesel zame, rekoč, da je nujno. Vzel sem ga, ukazal Mi-chelotu, naj mi prinese suhe reči, da se preoblečeni, nato pa odtrgal pečat in čital:
»Tisočkrat hvala, dragi prijatelj, za uslugo, ki ste mi jo storili; moj prevzvišeni stric me je pravkar obvestil o nji. Bojim se, da ste si s tem dejanjem, ki bo, kakor kaže. ostalo nepoplačano. nakopali mnogo sovražnikov in da zaradi,tega pariški zrak ta mah ni zdrav ne za vas ne zame Jaz odhajam v Blois in to v skrajno delikatni zadevi, pri kateri bi mi bila vaš svet in vaše vodstvo neprecenljivo dragocena Do jutri zjutraj ostanem v Choisyju, in če nimate obveznosti, ki bi vas zadrževale v Parizu, in vam moja družba ni nevšečna, poiščite me v hotelu .Pri konetablu'. kjer bom drevi prenočeval
Zmerom vaš hvaležni in vdani	Andrej.«
Hvala Bogu, vendar je bil še nekdo željan moje družbe! Nikoli si ne bi bil mislil. »Obveznosti, ki bi vas zadrževale v Parizu« je pisal fant. Vraga! Izprememba zraka bi se mi bila res neznansko prilegla. Moj sklep je bil takoj storjen: pokašljati se na kardinalovo grožnjo, da me da obesiti, ako me najdejo v nečakovi družbi.
»Mojo usnjeno obleko, Michelot,« sem zaklical ter poskočil kakor norec, »in moj krzneni suknjič!«
Osuplo me je pogledal.
»Gospod se odpravlja na potovanje?«
Pritrdil sem in se hkratu začel slačiti brez njegove pomoči.
»Zložite mojo bisernosivo obleko v kovčeg. priložite perilo, kar ga imam, in pokličite mi mojstra Couprija, da mu poravnam račun. Morda bo preteklo nekaj časa, preden se vrneva.«
Prej kot v pol ure sem bil nared za pot, v škor-njih z ostrogami in z mečem ob boku; v žepu kratkih hlač mi je ležala mošnja s petdesetimi zlatniki (polovico sem jih bil nekaj večerov prej odvzel Vilmorinu pri kartah), in ta skromna vso-tica je bila vse, kar sem imel, da se preživim.
Najina konja sta bila osedlana, moji pištoli v tokih, torba pa z jermeni privezana Michelotu za sedlo. Ne glede na obupno lice. ki ga ie kazala moja prihodnost in o katerem sem bil slugp seveda poučil, se ni in ni hotel ločiti od mene. češ da sem mu pri Rocroiju rešil življenje in da me zapusti le tedaj, ako mu izrecno ukažem.
Ura pri Naši Gospe je bila štiri, ko sva zajezdila čez Pont Neuf ter dalje po Avguštinskem nabrežju i in ulici De la Harpe, nato pa pri saintmichelski
zapornici pustila Pariz za hrbtom ter ubrala cesto, ki vodi v Choisy. Deževalo ni več, toda zrak je bil kar skeleč od mraza in veter je bril kakor nabru-šen meč.
V
Mazarin ženitni posredovalec
Iz Pariza v Choisy je kaki dve milji; na dobrem konju potrebuješ za to pot malo več ko pol ure. Ko se je jelo temniti, sva ustavila svoji živali pred gostilno »Pri konetablu«. na edinem trgu, s katerim se mestece ponaša, in gostilničar mi ie priredil spoštljivi sprejem, ki čaka vsakogar, kdor potuje v spremstvu pravega, živega sluge.
Andreja sem dobil nastanjenega v lepih, udobnih prostorih
prostorih, ki je bil njih prvotni okras izpopolnil s tem, da je odložil škornje kar sredi ^>be, klobuk, meč in pas so mu ležali na mizi, plašč na enem stolu, suknjič na drugem. Sam je sedel pred kaminom ter si pražil noge ob ognju polen, ki mu je s toplimi rdečkastimi odsevi polival črne lase in srajco iz najfinejšega batista.
Ko me je zagledal, je poskočil in mi stopil naproti: zadovoljstvo, ki mu je pri tem osvetlilo lepi obraz, me je zelo razveselilo.
»Torej ste prišli, de Luynes,« ie vzkliknil ter mi pomolil roko »Nisem vas pričakoval.«	„
»Ne?« sem odvrnil. »Res ie bilo težko pričakovati. da se bom z lahkim srcem odtrgal od Pariza, zdaj, ko so mi iadra vsa polna vetra in me misli njegova prevzvišenost povišati v vojvodo in francoskega maršala. Prav pravite, kaj malo razloga je bilo za up, da se bom iz golega prijateljstva do
vas odpovedal tem lepim stvarem, samo da vas morem spremiti v J31ois.«
Zasmejal se je in se mi jel prekipevajoče zahvaljevati, da sem ga rešil Canaplesa. Nazadnje sem ga ustavil ter mu v odgovor na njegova vprašanja povedal — z nekaterimi odpustki — vse, kar se je bilo popoldne dogodilo med menoj in kardinalom. Potem ko nama je sluga prinesel večerjo, je dobil razgovor bolj neprisiljen značaj. Spet sva sedela za mizo obloženo s slastnimi jedrni!
»Niste mi še povedali. Andrej, zakaj potujete v Blois.« sem ga vprašal.
»Takoj vam povem. Ne morete si misliti, kako tesno so vaše da višnje prigode spojene z mojim potovanjem. A da pričnem: v Blois potujem, da se poklonim gospodični, ki mi jo ie izbrala njegova prevzvišenost za bodočo življensko družico.«
»Torej ste imeli prav, ko ste mi pisali, da gre za delikatno nalogo.«
»Za delikatnejšo, nego si mislite. Gospodične nisem namreč še nikoli videl.«
»Se nikoli je niste videli? Torej greste dvorit dami. ki vam je povsem neznana?«
»Sam je res še nisem videl, toda njegova prevzvišenost si Jo je ogledal namesto mene: on ie namreč tisti. ki ie napletel vso reč O. kardinal ie največji ženitni posredovalec v vsej Franciii Moia sestrična, Ana Martiaozzijeva. ie namenjena knezu dp Contiju. moji sestri Olimpijo in Marijano upa takisto omožiti z ženinoma knežjega rodu. in stavil bi. da ima namero, povzdigniti bodisi Marijo bodisi Hortenzijo na francoski prestol, kakor hitro bo njegovo veličanstvo Ludvik XIV. goden za ženitev.
r§nika
* Duhovni svetnik Josip Lavtižar 90 letnik. V: Planici je praznoval te dni svoj 91. rojstni dan upokojeni župnik, pisatelj in skladatelj, duhovni svetnik g. Josip Lav-tižar. Po nekajtedenski odsotnosti se je vrnil v naročje gorenjskih planin, kjer je prebil skoro polovico svojega življenja. Kljub visokim letom mu je usoda namen-la, da oskrbuje z dušnim pastirstvom župnije v Ratečah-Planici, v Kranjski gori in na Dovjem. Zaradi obilnega poklicnega dela je zastalo njegovo pero, ki je izpopolnjevalo rokopise, pripravljene za tisk. Jubilantova srčna želja, la bi bile njegove prošnje in molitve uslišane, naj se čimprej izpolni.
ZA MIKLAVŽA
nudi edina zaloga vin iz občeznane VTNI-COLE VALSUGANA buteljke in steklenice prvovrstnih pristnih južnotirolskih in drugih žlahtnih italijanskih vin kakor: Nebiolo. EJarbera, Valpolicella, Recciotto, Bardolino extra, Moscato spumante, Moscato extra, Chianti Beric, Orvino extra, Crema Maršala. Istotam velika zaloga vin v sodih in dami-žanah na debelo kakor: Rosato Gornje Adi-že, Bardolino, Marzemino, Soave, Severo, Toscano, Verona P., Vermuth, Maršala in druga. Založna klet — Zaloška cesta št. 51. Vojko Braz, Ljubljana, Puharjeva ni. 8, tel. 8G-17.
*	Volkovi prehajajo z gora. Iz Korice v Albaniji poročajo o razburljivem srečanju mladega pastirčka z volkom, ki sta ga bila mraz in glad iz gorske samote prignala v bližino človeških blvajišč. Pri vasi Pa-naria je gladna zver naskočila čredo ovac v staji in v enem samem naskoku raztrgala 10 živali. Čuval jih je kcmaj 10 letni pastirček. Pobesneli volk se je zapodil tudi vanj in mu prlzalejal hude poškodbe po obrazu in po rokah, vendar je dečku uspelo, da je ušel smrti in pohitel v vas, kjer je sklical ljudi. Kmetom so še vojaki iz okolice priskočili na pomoč in priredil* so velikopotezen pogon, v katerem so pobili nevarnega sovražnika iz gozda.
*	Velika, tatvina tkanin. Iz manufakturne trgovine Carmele Accarini v Milanu so neznani tatovi v noči od ponedeljka na torek odnesli za okrog 200.000 lir blaga. V skladišče so prišli na ta način, da so razbili ključavnice in zapahe na težkih železnih vratih.
Strina, ujc, praoče in stara mati, sin in hči, vnuk in pravnuk, žena in mož vsi so že bili
na revij I glessse glasbe.
Torej! — Kaj oklevate Vi? V nedeljo ob 10. Predprodaja Herzmansky.
*	Gospodinjski koledar za lete 1942 je
v tisku. Izdaja koledarja za področje Ljubljanske pokrajine, ki je poleg tega omejena na kratko prodajno dobo, gotovo nI dobičkanosna. To je razlog, da moramo naklado omejiti na zagotovljen krog odjemalcev. Zato naprošamo naše. gospodinje,, katerim hoče biti Gospodinjski kole daj' res pravi prijatelj in zanesljiv svetovalec, da ga naroča v knjigarni Tiskovne zadrugo v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. (— )
u— Nova razstava v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo se bo v Jakop čevem paviljonu začela brez posebne otvoritve ln brez posebnih vab.l razstava trojice priznanih slovenskih umetnikov: Rika Debenjaka, Božidarja Jak ca in Franca Milici i ča. Razstava bo odprta vsak dan od 9. ure dalje do vključno 24. decembra zvečer. V nedeljo ob enajstih bo vodstvo po razstavi.
u— Zatvoritev razstave Kregar—Omcr-za—Putrih. Zaradi nepredvidenin ovir bo razstava Kregar— Omerza—Putrih v Jakopičevem paviljonu zaključena Ze v četrtek 4. t. m. V četrtek pred zaključkom razstave ob 4. popoldne bo imel po razstavi vodstvo g. ak. si. Stane Kregar. Obiščite razstavo in pokažite s svojim obiskom, da se zavedate velike važnosti slov. IIkov no umetnosti.
Danes ,Veseli teater* ob 19.
u— Akademski pevski zbor naznanja, da bo v petek 12. t. m. ob 18.30 uri priredil v veliki dvorani Uniona pevski Koncert. Predprodaja vstopnic je v vratarjev! loži na univerzi od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Cene sedežem: 20, 18, 15, 12, 10
7 lir, stojišča 4 lire, dijaška 3- lire.
u— Nesreče. Pri cepljenju drv se je nevarno vsekal v desno nogo 32 letni delavec Ivan Pogačar z Jezice. S peči je padel in si zlomil levo nogo 7 letni posestnikov sin Drago Tome iz Dolnic. 2 letna hči zasebnika Bogdana Kapetanovičeva iz Ljubljane pa je padla s stola in si zlomila levico. Z lestve je padla in se pobila po nogah 22-letna delavka v tovarni »Štora« Ana Peha-nova. Na domači peči se je hudo opekla po stegnu 6 mesečna hčerka potnika Barbara Rusova z Vrhnike. Zaboj je padel na nogo in ji jo zlomil 4 letni ključavničarjevi hčerki Mariji Rozmanovi s Črnuč. 16 letnega posestnikovega sina Ivana Mivca je konj brcnil v glavo in ga na očesu tako nevarno ranil, da bo najbrž zgubil levo oko. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
u— Miklavževanje Športnega kluba »Marsa« bo v gluhonemnici 5. decembra ob 17. Darila se sprejemajo ob 10. dop. istotam. (—)
u— Združenje brivcev in frizerjev obvešča cenj. občinstvo ter članstvo, da bodo predmetne obratovalnice izjemoma odprte v nedeljo 7. t. m. od 8. do 12. ure, dočim morajo biti v ponedeljek — na praznik 8. t. m. — ves dan zaprte. (—)
u— V tečaj italijanščine za začetnike se še lahko priglasite na učiteljišču, desni vhod, pri slugi g. Miklavčiču. (—)
u— Uradništvo Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani daruje mesto venca na grob pok. Gasparija Antona, očeta njihovega tovariša, za slovenske izgnance v Srbiji 235 lir.
u— Trpežna zimska jabolka je mestni preskrbovalni urad spet začel oddajati na svoji stojnici na živilskem trgu ter gospo-
dinje prav pridno segajo po njih zlasti zaradi praznika otroškega prijatelja sv. Miklavža.
u— Po korenje naj pridejo vsi oni, Kl
so ga naročili pri društvu »Mali gospodai« ali pa pri »žegozi«, v četrtek 4. t. m. in v petek 5. t. m. S seboj naj prinesejo vreče in potrdilo o vplačilu. Korenje se bo delilo na prostoru Nabavljalne ^adruge že lezničarjev v šlški.
Iz Novega mesta
n_ Miklavžev večer. Vincencijeva konferenca je naprosila sv. Miklavža, da bi tudi letos" obdarovali naše malčke. Sv. Miklavž se je prošnji odzval in bo prišel v petek ob pol 18. v Prosvetni dom. kjer bo najprej obdaroval otroke, nato pa še odrasle. Darila se sprejemajo v petek od R. do 14. v mali dvorani Prosvetnega doma
n— Pooblastila za nakup usnja. Vsi čevljarski mojstri, ki še niso dvienili pooblastila za nakup usnja, naj ga čimprej dvignejo proti plačilu 1 L v zadružni pisarni.
Iz Trsta
Stoletnica bolnice Kraljice Helene. Brez
svečanih ceremonij je te dni prešlo st.o let, odkar vrši svoje človekoljubno poslanstvo v Trstu bolnica Kraljice Helene Otvorjena je bila leta 1841. in je za tedanjo dobo predstavljala najboljše, kar 1" takšen zavod zmogel v znanstvenem In humanitarnem pogledu. Trst sam je bil •> razmerju s sedanjim obsegom še skromno mestece z 80 414 prebivalci, pa ga je bilo vendar treba šteti med velika in pomembna mesta, saj .ie na primer tudi Milan im.-" komaj nad 150 000, Benetke, Turin in Genova pa vsako zase okrog 120.000 prebivalcev. Trst je bil že takrat važno mednarodno tržišče, saj so od njega tekle prometne liniie na vse strani zemeljske krogle. Zaradi živega stika s svetom pa je fcilo mesto na stežaj odprto tudi raznim boleznim, ld so iih mornarji, trprovoi In potniki prinašali s seboj, da je bilo treba že zgodaj misliti na borbo proti njim. Prva občinska bolnica v Trstu je biln zgrajena žo med letoma 1761. in 1764. »n tedanji Romanjski cesti. Imenovali so Jo tudi Zavetišče siromakov. Leta 1785. pa so jo spremenili v vojašnico. Bolnica se 1<» takrat preselil v staro škofijsko palnfto pri Sv. Justu, kjer je ostala do leta 1841.. ko se je preuredila v blaznico. Že letb 1819., ko je prebivalstvo Trsta štelo 43.957, dotedanji zdravstveni zavod v mestu ni več zadoščal potrebam. Takrat 1« mestna občina poverila občinski Izvrševal ni odbor, da poišče primeren prostor za novo splošno bolnico. Po daljšem Iskanju so se občinski možje odločili za po1 je, n« katerem stoji sedanji zavod in ki jc bilo takrat še zelo malo poseljeno, tako da ga je bilo samo sonce in zrak. Zdravnika dr. Garzarolli in dr. TrusiČ, ki jima je bila poverjena naloga, da napravita medJcinskJ načrt za novi zavod, sta predložila, naj bi nova bolnica nudila prostora za 300 postelj, kar bi zadoščalo za mesto s 60 000 prebivalci. Takrat pa je civilni prokurator Domenico Rossetti posegel vmes z daleko-vidno- pripombo, da ima Trst pred sabo še velik razvoj in da zato potrebuje bolnrco z najmanj 1000 posteljami. Njegova pobuda ie bila sprejeta ln Inž. Anton Juns je dobil naročilo, naj napravi načrt za zavod, ki bo ustrezal tudi potrebam bodočnosti. Novo »veliko« bolnico so začeli zidati leta 1833. — to se pravi, ceHh 14 let potem, ko je zamisel prišla v rn.apr.i-vo — dovršil pa jo je leta 1841. milanski gradbenik Domenico Corti. Ko je bila dnn 22. julija 1841. odprta, je takoi sprejela 712 bolnikov. Ko je zgradba dobila še potrebne izpopolnitve, pa je lahko nudila zavetie že tisoč bolnikom. V teku let je zavod napravil velik razvoj in zlasti znanstvena oprema se je snroti bogatila z vse mi pridobitvami, ki iih je prinašala moderna medicinska veda. Od leta 1841. dp 1914. se je prvotno število prebivalcev (80.000) potrojilo, zato pa je tudi bolnica Kraljice Helene dobila v tem času celo vr sto novih posestrim. Danes predstavlja bolnica Kraljice Helene enega najboljših zdravstvenih zavodov Italije, tako da je v ponos mestu in svojemu zdravniškemu vodstvu.
Umrli so v Trstu: 661 etn 1 Josip GuStln 921etni Ivan Schrap in 691f>tna Emilija Ivana Babič, poročena Dell'Oste. — Na oklicih so pari: učitelj Attillo Pisarri ln učiteljica Miroslava Mokovilovič, zasebni nameščenec Mario Jeram in trgovska so-trudnica Bjanka Kcber, kmečki posestnik Luigi Stefanelli in zasebnica Pavla štego-vec, karabinjer Karel Flego in zasebnica Karolina Fcrza. — Dne 2. decembra je bilo v Trstu 11 rojstev, 6 smrtnih primerov in 1 poroka.
Iz Goriške pakrapne
živahen vrvež na Andrejevem sejmu. V ponedeljek je bil v Gorici tradicionalni Andrejev sojem, ki je kljub težkim gospodarskim razmeram, kakršne so v zvezi s sleherno vojno, prinesel v mesto nekaj razgibane živahnosti. Od trga Cesareja BaUi-stra preko Oberdankovega do trga Zmage so številni prodajalci razstavili svoje šotore, v katerih so nudili na prodaj najrazličnejše blago, zlasti predmete, kakršne potrebujejo kmetovalci pri svojem delu, pa igrače ln slaščice, za katere se zanima sv. Miklavž. Vrstam kramarjev so sledila običajna sejmska zabavišča, okrog katerih se je med navdušenim vikom in krikom zbirala zlasti mladina. Posebno veselo jf bilo popoldne, ko so se med množico pomešali tudi študentje ln študentke, ki so s svojim razigranim temperamentom še znatno povzdignili razpoloženje. Vse do večera je bila po stojnicah hrupna kupčija in na zabavišču neugnan direndaj. A ko se je dan nagnil, so bile vse ceste iz mosta v okoliške vasi polne kupovalcev, obloženih z vsem mogočim, česar je treba za dom. V vsakem pogledu se lahko reče, da je sejem dosegel lep uspeh.
Desetletnica smrti nadškofa Seneja.
Dne 28. novembra Je poteklo 10 let, odkar je umrl goriški nadškof dr. Frančišek Sedej. Kakor vsako leto, je bilo tudi tokrat dan pred obletnico na Sveti gori s.o-vesno žalne opravilo, ki so ga nad pokojnikovim grobom opravili domači frančiškani z gvardijanom na čelu. K slovesnosti je prihitela množica vern. tov od blizu in daleč. Na dan smrti same pa je nadškof mons. Margotti o\j asistenci kapitlja v stolnici opravil žalne obrede.
Smrtna kosa na Goriškem. Dne 28. novembra so na pokopališču v Pevmi položili k večnemu počitku go. Magdaleno Suii-
gojevo, ženo znanega urarskega mojstra, ki je umrla v visoki starosti 91 let. Istega dne so iz Gorice odpeljali v Šmartno v Br-dih, kjer je bil doma in kjer je imel svoje vinorodno posestvo truplo gospoda Josipa Mušiča, blagajnika goriškega Monta, ki je umrl za pljučnico, 70 let star. — Na goriškem pokopališču je pred tednom dni legel k posledn emu počitku g. Andrej Ce-hovin, državni redar v pokoju, ki je po kratki bolezni umrl, star 74 let. — V Pod-gori pri Gorici pa je umrla ga. Elvira Pi-panova, vdova po grofu Attemsu, zadnja lastnica podgorske graščine. Bolehala je delj časa in je umrla v starosti 58 let. Pokojnim blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Ureditev trga Zmage. Te dni se Je red predsedstvom župana sešla gradbena komisija mestne občine goriške k seji, na kateri so bili odobreni načrti za urbanistično ureditev trga Zmage. Da dobi občinstvo nazornega vpogleda v osnutek, bodo v Domu umetnosti razstavljeni načrti s plastičnim modelom bodočega trga.
Z Gcreimkesa
Planinski domovi so zaprti. Kakor objavlja Nemško planinsko društvo (Z, A V.), je večina nemških planinskih koč in domov letošnjo zimo zaprta, saj vožnje na počitnice in v osebno zabavo niso dopustne. Primanjkuje pa tudi marsikod kuriva, odej in oskrbe. Nadalje že zdaj marsi-itod preti nevarnost plazov Planinske smučarske ture lahko torej delajo le tisti, ki vzamejo ključ v dolini in poneso s seboj odeje, hrano in kurivo. Listi priporočajo, naj prevelike skupine ne prirejajo takih izletov
Zbor raziskovalcev visokogorja. Pod
sodstvom prof. dr Finsterwalderja iz Hannovra je v Domu na Velikem Kleku teden dni zborovalo 30 raziskovalcev visokogorja. Posamezniki so poročali o najrazličnejših opazovanjih in doživljajih na Grenlandiji, Alaski, Spicbergih, Islandiji, v Skandinaviji, Mali Aziji, na Kavkazu, v Iranu, na Himalaji, v Pamirju, Andih, na Ognjeni zemlji in drugod. Obravnavali so: meteorologijo, kartografijo, fotogrametrijo, opazovanje ledenikov, nevarnost bliska in druga poglavja iz raziskovanj visokogorja.
Nesreče. 161etna Klotilda Rusova, v službi pri nekem posestniku v okolici Vol-šperka na Koroškem, je bila na polju po-nojena od splašenih volov. Pregazil jo je tudi plug in je dekle dobilo zelo hude poškodbe. Nadaije se je v volšperški okolici hudo poškodoval 391etni monter Talio Spi-notti, ki je na žagi padel z lestve in si razbil čeljust 611etm Franc Bučar (Wut-scher) pa je v papirnici v Frančah prišel z roko v stroj, ki mu je zdrobil dva prsta na desnici V Stražici pri Celovcu je nastal požar v delavnici mizarskega mojstra Tomaža Zajčnika (Seitschnig). Delavnica je docela pogorela, hišo pa so rešili.
Nov val celovške radijske postaje. Radijska oddajna postaja v Celovcu oddaja od 1. decembra dalje na valovni doižini 233 m (1285 khz).
Iz BpMnfe štaiesrske
Sveče za fronto. Nemška vojska potrebuje letos ogromno število sveč. Zato so objavili listi naslednje opozorilo: Nemški vojaki so v neskončnih daljavah vzhodnega vojnega področja navezani na svečo kot na edino luč, kajti na Vzhodu ni ne elektrike ne petrolejk. Zaradi tega potrebuje vojska toliko sveč. In zato je potrebno, da domovina močno omeji potrošnjo sveč, tudi božičnih! To je vzrok, da so božične sveče letos v vsej Nemčiji racioni-rane. Najprej bodo s svečami oskrbljene družine z otroki, potem šele ostali. Ce bo torej letos na božičnih drevescih manj lučk, je to v prid nemškim vojakom na Vzhodu.
Zaradi previsokih oen je bilo ▼ Mariboru zadnji čas kaznovanih več gostilničarjev. \(am\ je odredil nadzprstvenl urad, kai so bile cene pijač previsoke. Kazni so različne po višini denarne vsote.
Ker Je živinoreja med najvažnejšimi panogami skrbstva za prehrano, ne šttdi;o nemška oblastva žrtev, da Jo čim bolj dvignejo in oskrbljo čim večjo prirejo. Zlasti v alpskih deželah se živinoreja močno pospešuje. Po najnovejšem izkazu je bilo v letu od 1. oktobra lani do 1. oktobra letos izplačanih v alpskih deželah 440.000 mark državnih podpor za živinorejo. Od te vsote Je bilo izplačanih 253 000 mark samo za podpore pri reji goveje živine.
Nemčija potrebuje lnženjerje. Listi eo objavili kratko Izjavo ministerialnega svetnika g. Himmlerja, ki Je vrhovni vodja nemških inženjerjev. Izjavil Je, da se bo v Nemčiji pričela odločna borba proti zlorabi inženjerskega naslova. Napovedal je. da bo Nemči'a morala po zmagoviti vojni zmagati Se velike tehnične naloge, zato Je treba posvetiti vzgoji mladega inženjfrja največjo pažnio. Vodstvo nemških Inženjerjev bo storilo vse, da omogoči čim bolj-So izobrazbo naraščaju, kl se bo odločil za tehnične poklice.
Bik ga Je pobodel do smrti. 331etni hlapec Janez Bischof iz Lessberga je hotel nedavno opoldne pregnati bika s sosedovega polja. Bik pa je pobesnel, pobodel hlapca in ga vlekel kakih 50 korakov daleč proti gozdu Tam je hlapec obležal nezavesten in je izdihnil Podivjanega bika so ustrelili, da ni pomoril še več žrtev.
Dsgoni klavne živine
Prehran ievalnl zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino:	•
v torek, dne 9. decembra t. L v Grahovem;
v torek, dne 9. decembra t. 1. v Novem mesta;
v sredo, dne 10. decembra t. L v Žužemberku;
v sredo, dne 10. decembra t. L v Trebnjem.
Odkup prašičev
Odkup prafačev bo v sledečih okoliših" Novo mesto 9. decembra, skupno z dog> nom za govejo živino; Grahovo 9. decembra, skupno z dogonom za govejo živino; MetFka 11. decembra, Ljubljana 11. decembra. Začetek cb 9. uri.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1941/XX.
Ob 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Pestra glasba, v odmoru napoved časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 12.15: Golob-Adamičev duet na harmoniko, 12.35: Pestra glasba pod vodstvom mojstra Petralija, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15' Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Koncert pod vodstvom mojstra Maria Gaudiozia, 14: Poročila v italijanščini, 14.13: Prenos iz Nemčije, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Koncert ljubljanske Glasbene Matice, 17.45: Operetna glasba, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Operetna glasba, 20: Napoved časa — poročila v ital jan-ščini, 20.20: Komentar dnevnih dogolkov v slovenščini, 20.40: Kvintet na harmoni-ko-Strapareso, 21: Koncert sopranistke Pavle Lovšetove in basista Toneta Petrov-čiča, 21.30: Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju D. M. škerjanc, 22: Vesti v slovenščini, 22.10: Adamičev mali orkester, 22.45: Poročila v italijanščini.
Naše gledališče
o K A M A
Četrtek, 4.: O, ta mladina. Red Četrtek.
Začetek ob 17.30. Petek, 5.: Boter Andraž. Red B. Začete* ob 17.30.
Dre vi bodo imeli abonenti reda Četrte* predstavo Gherardijeve sodobne komedije »O, ta mladina« z Nablocko v glavni vlogi. Namen avtorja je bil pokazati, kako privede lahko človek, ki veruje v svoje poslanstvo, mlade ljudi, boreče se s predso*-kom, da čustvo in prava ljubezen v današnjem času več ne obstojljo, na pravo pot. Igrali bodo: Severjeva, Kralj, Lipah, Na-krst in Gabrijelčičeva. Režiser prof. sest. inscenator ing. Franz.
OPERA Četrtek, 4.: Rigoletto. Dijaflka predstava.
Zelo znižane cene. Začetek ob 16. url. Petek, 5.: Princeska in zmaj. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Začete* Ob 14.30.
Dijake opozarjamo na uprizoritev Verdijeve opere »Rigoletto«, ki bo v četrte* ob 16. url po zelo znižanih cenah od 19 lir navzdol. Ta učinkovita in melodlozn® opera je zelo popularna, ker nudi s svojimi lepimi napevi velik muzikalen užitek. Letošnja uprizoritev ima nenavaden uspen, h kateremu so pripomogli predvsem nosilci glavnih partij: Ribičeva kot Gilda. Ma-noševski kot vojvoda Mantuanski in Pn-možlč v naslovni partiji Rigoletta. Opero dirigira D. Zebre, zrežiral jo Je Primoži*, koreograf: Ing. Golovin.
Akad. slikar Omersa
Leta 1938. je zapisal v »Ljubljanskem zvonu« St. 9—10 K. Dobida: »Dober slikar obeta postati Miklavž Omersa, ki je pokazal nekaj z okusom in solidnim znanjem izvršenih del.« Fran Mesesnel piše leta 1939 v »Sodobnosti« št. 11: »...med slikarji pa prinaša Nikolaj Omersa krajine in flgura-liko z nekim pristnim veseljem nad barvo, ki ga še ni skalila programatična teorija.«
Te napovedi dveh vidnejših ^Jovenskih kritikov ob prvih razstavah Miklavža Omerse so se popolnoma uresničile. Kar stopimo v Jakopičev paviljon, kjer Omersa pravkar razstavlja, in prepričali se bomo ob njegovih slikah, da ni podrl velikih upov, s katerimi ga je sprejela slovenska likovna kritika na začetku njegove umetniške poti. Kar oglejte si tihožitje s steklenico in zelenim prtom v mali desni dvorani paviljona takoj pri vratih. In v istem prostoru Jabolka — ki so, mimogrede povedano, že prodana. In dalje: predrzno slikan, barvno težaven moški portret. In v glavni dvorani tihožitje z grozdjem.
Sicer pa, to so le subjektivna mnenja ljubitelja slikarije. Objektivno kvaliteto posameznih del naj določi poklicna kritika. Naj pride na razstavo resnično objektiven kritik, ki je dvignjen nal osebno simpatijo ali antipatijo. Kritik, kl ne piše slavospevov vedno le tistim, s katerimi stalno poseda privatno, recimo pri »Lovšinu« ali kjerkoli. Kritik, kl ne napiše o razstavi »Lade«, kjer je razstavljala vrsta zaslužnih starejših slovenskih umetnikov, le 20 vrstic, a istočasno 40 vrstic v posebnem članku o enem samem delcu (ki je samo na sebi lahko kvalitetno!) umetnika, ki trenutno spada k njegovemu gostilniškemu omizju. Le tak kritik naj si ogleda razstavo trojice Putrich — Kregar — Omersa v Jakopičevem paviljonu. Le tak kritik naj o tej razstavi in sploh o razstavah starih in mladih slovenskih umetnikov piše.
Mislim, da sodbo takega kritika lahko pričakuje Miklavž Omersa s samozavestnim in mirnim srcem.	—r—
ANTON MEDEN javlja v svojem ter v imenu brata MATIJE, sester MI-MICE, ANICE, IVANKE, LOJZKE in GENCE, nečaka VLADKA, nečakinj MAŠE in NADINE, svaka VLADISLAVA REOVARTA ter ostalega sorodstva vsem prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je nenadoma preminul naš iskreno ljubljeni in predobri brat oziroma svak in stric, gospod
Meden
industrije« in trgovec
Zemski ostanki predragega pokojnika bodo prepeljani iz kapelice sv. Nikolaja na 2alah v četrtek, dne 4. decembra 1941 ob 4. uri popoldne v njegov rojstni kraj Begunje pri Cerknici in bodo tam položeni v petek, dne 5. decembra ob 3. uri popoldne na domače župno pokopališče k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 10. decembra t. L ob 8. uri v cerkvi sv. Nikolaja in v soboto v Begunjah.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin.
LJUBLJANA — BEGUNJE pri CERKNICI, dne 2. decembra 1941.
Službo dobi I	I Službe išče]	Prodam otroiki voziček, globok, gugalnega konjička, moško kolo z lučjo, mandolino. Marenčičeva 3, Zore. 19918-6
Beseda L -.60, taksa —.60, M daianje naslova ali ca šifro L 5.—.	Beseda L —.60, taksa —.60. za dtjanje naslova ali za Šifro L 3.—.	
Postrežnico pridno, sprejmem dvakrat tedensko. Tyrševa c. 69a, III. nadstr., desno. 19900-1	Šivilja skromna, vešča za novo in staro, gre na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Vešča«. 19913-2	Gojzerje popolnoma nove št. 42 in stelažo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19934-6
Kuharico izkušeno in pošteno, srednjih let, z dobrimi izpričevali, iščem za stalno. Dobra plača in dobro pošto panje. Truden, iuščilnica riža, Linhartova 35. 19841-1		
	Vajenci (-ke) Beseda L —.60, taksa — .60. za dajanje naslova di za šifro L 3.—.	Kotel brzoparilnik še malo rabljen, zaradi selitve, prodam. Pot na Rakovo jelšo 68. 19930-6
	Vajenko iz Ljubljane za trgovino sprejmem takoj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 19807-44	Lepe igrače: voziček za punčko, otroški gramofon, harmoniko za začetnike itd., dobro ohranjeno, poceni prodam. — Aleksandrova 4, vrata 20. 19924-6
Kroj. pomočnika mlajšo moč, za v roko delati, ambicijoznega, sprejme takoj. Sušnik, Sv. Petra cesta 33. 19929-1		
		
		
		Za Miklavža ali Božič ugodno prodam športni voziček z veliko punčko kot igračo. Jarni-kova 4 (Stadion). 19870-6
Iščem kuharico ki bi hotela iti na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19923-1	Otroško košarico z modrocem prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19898-6	
ZAHVALA
Vsem, ki ao počastili in spremili nafiega očeta, go-
Karla Lušicky-ja
na njegovi zadnji poti, se toplo zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo gospodom Jerini Cirilu, Ferlanu Karlu, Ramovšu Rajku, Ere Pirnatu in Maja-ronu Jošku ter gospej Suhadolnik Julki.
Hvala prečastiti duhovščini, pevcem društva »Sloga« za prelepe žalostinke in vsem, ki so nam bili na kakršenkoli način v pomoč.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1941.
ŽALUJOČA DRUŽINA LUŠICKY
; - . | i 1'
Kupim
beseda L -.00, tuu — .OO. za daianje naslon ali ca Iifro L J.—.
Jekocitrol, Tonovin, Efetusin
rabljene steklenice, očišče-ne, kupujemo z zamaškom ali brez. »Čehostaklo«, Resljeva cesta.	19917-7
Pisalno mizo
z rolojem, kupim. Ponuditi trgovini Ostrožnik, Pasaža.	19939-7
Železen štedilnik
dobro ohranien, kupim. — Braz, Puharjeva 3. 19881-7
Prazne steklenice
vinske, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolje — Rupena, Tavčarjeva 6, telefon 38-47._19842-7
Kupujemo
stare pile in rašpe vseh vrst po najvišji ceni. Pilar-na Figar, Vošnjakova 12.
19837-7
Kupujem
vse vrste krojaške in Šiviljske odpadke ter žaklo-vino. Hrenova ul. 8.
19234-7
NAME8CENCI TVRDK VIKTOR MEDEN in A. V. MEDEN naznanjajo žalostno vest, da je preminul naš ljubljeni in nenadomestljivi šef, gospod
i
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3—.
»Ženski svet«,
vezan, letnike 1926.-1934., prodam. Kartonaža, Emon-ska cesta 2.	19839-8
Valvasor
•II. izdaja, izvrstno ohranjen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19921-8
Viktor M
veleindustrijalec itd
Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu
Ljubljana, dne 2. decembra 1941.
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Nove trlciklje
različne velikosti, z ballon-gumami, poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyr-ševa 13 (Figovec, levo dvorišče).	19936-11
beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L J.—.
Tovorni in
osebni avtomobil
(novejše tipe), na pogon z ogljem, in 2 tricikija, zelo ugodno naprodaj. — Generator delavnica, Tyr-ševa 13 (Figovec, levo dvorišče).	19935-10
Tovorni avto
kupim. Plečko, Koblarieva ul. 7.	19938-10
Opel Super
pogon, vožnja z ogljem, originalni* patentni »Frigo-nubex«-generator, zanesljiv, dobro ohranjen, naprodaj ugodno. Ogled in preizkušnja: petek od 1. do 2. ure pop.: garaža »Mercedes«, BIeiweisova cesta.
19940-10
Oblačila
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro l 3.—.
Visoke moške čevlje
št 43 in 44 po 100 Lir in moško obleko, prodam. — Salendrova ul. 4-1., desno.
19920-13
KapitM
beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 3.—.
Z Lir 200.000,—
pristopim k dobremu podjetju. Želim sodelovati. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1942«.
19906-16
Stanovanje
odda
Beseda l — .oo. taksa — .00, »a daianie naslova ali za šifro l J.—.
Dvosob. stanovanje
takoi oddam stranki brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19922-21

bcicua ■ oo. uku — .00, za daianie naslova ali z> šifro l 3.—.
Stanovanje
strogo separirano, eno- ali večsobno, z ali brez pri-tiklin, ▼ bližini centra, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.	19905-21a
Sobo odda
Beseda I -.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro l 5.—.
Veliko prazno sobo
oddam. Breg 16-111., prva vrata.	19902-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam. Dve postlji, event. vsa oskrba. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
19911-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam boljšemu solidnemi gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19932-23
Sobo
v sredini mesta, s posebnim vhodom, in s hrano, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19931-23
ruj.
Beseda I —.60. taksa — .60. za daianie »aslova ali za iifro l 3.—
Opremljeno sobo
s kaučem, v centru ali vili, išče zakonski par. Plačam tudi več mesecev naprej. Kdor mi lo preskrbi, dobi 100 lir nagrade. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla«.	19897-23a
Sobo s štedilnikom
ali sobo in kuhinio, išče tričlanska družina za takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Soba«.
19914-23a
Glasbila
Prodam
večjo količino not Šolskih in zabavnih komadov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	19896-26
Klavir
Bosendorfer oddam ▼ na-iem ali prodam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
19933-26
Prodam
krojaški stroi, in enega z dolgim čolničkom. Breg 2.
19912-29
Non rinunciate al piaeere
Ne odpoveste se ugodju
di puntate! Ha)en)a t
Ma FUMATE nel modo migliore con
Ampak KADITE bolje z
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru, pri boljši obitelii. išče domačin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boli-ši podnaiemnik«. 19928-23*
Opremljeno sobo
ali prazno s štedilnikom in posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe na: Kovač, Stari trg 3-II.
19925-23a

beseda l —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Parcelo
v Ljubljani kupim brez posredovalca. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »StsvbiSče J 00«.	19901-20
Pisalni stroj
»Hermes«, skoraj nov, prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	19919-29
Živali
Beseda l -.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—-
Izgubila se je
psica volčič pasme, sliši na im »Leda«, pasja znamki št. 457 Sporočila na »Obnova«, d. d., poštni predal 95 ali telefon 25-74.
19927-27
Izgubljeno
Denarnica
se je našla. Dobi se v trgovini I. C. Maver.
19726-28
PREMOG DRVA
I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
čedno sobo
3 souporabo kuhinje oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19904-23
Opremljeno sobo
brez posteljnine, s souporabo kopalnice, oddam gospodu. Gerbičeva ul. 9-1.
19910-23
INSERIRAJ V mJUTRU"?
GOMMA
Copertoni auto ln-servibili, battistrada, tranclature, spellatu-re, anelli camion, ac-juista Industria Gom-
ma. — Offerte a: Societa VULCAN
GUMI
Nerabne plašče tovornih avtomobilov, pnevmatike, odrezke, opilj-ke. obroče za kamione kupuje industrija gume. — Ponudbe na: OVA — VARESE
4090 m3 dl Legna
da ardere di faggio pronti offronsi. Riflet-tenti serivano JUTRO sob »Legna ardere«.
FILTRO DENICOTI-NIZZANTE POLIVALENTE
Brevettato in tutto 11 mondo (Brevetto Italiano N. 384952)
Denvato da studi ngorosi dell'E-minente Chimico e Biologo Professore Dott. Comm LUIGI BERNARDINI, Ispettore Generale Tecnico ai Mono poli di Stato, Consigliere di Presiden za nell'Associazione Scientifica Interna-zionale del Tabacco, con Sede m Brema, Membro d'Onore del Centro Internazionale del Tabacco, con Sede in Roma. Membro del Consiglio Di rettivo dell'Ente Nazionale per il Tabacco. ecc. ecc.
Autore della voce »II Tabacco« suirEnciclopedia Treccani.
ANICOTINA F. D. P. 4 1'unico filtro che insieme alla nicotina elimina anehe tutte le altre basi organiche e gli altri prodotti nocuvi, qu.ili t'ossido di carbonio e 1'acido cianidrico. Non altera il gusto. Paroma e il profumo del fumo del tabacco, e ne conserva umidi i gas e i vapori.
Nelle migliori Rivendite di Genen di Monopolio e nei piti importanti negozi di Articoli per Pumatori.
Quattro fra le pitJ importanti Ditte in Italia, specializzate in Articoli per Fumotori, si procureranno i! piaeere di frvorirvi al vostro domicilio. franco e raccomandato: un elegante bocchino in galalite con 11 filtri, contro rimessa anticipata di L. li.
Anehe tre scatole di filtri di ri-cambio, ogni scatola 10 filtri, L. 15 (sempre franco e raccomandato).
Indirizzare richieste e rimesse a:
PROTINIKOTINSKIM POLTVALENTNIM FILTROM
patentiranim po vsem svetu (italijanski patent št. 384952)
ANIKOTIN F. D .P. je po strogem proučevanju sestavil znameniti kemik in biolog profesor komendator dr. LUIGI BERNARDINI, glavni teh nični nadzornik državnih monopolov, svetnik v predsedstvu Mednarodne znanstvene zveze za tobak s sedežem v Bremenu, častni član Mednarodnega zavoda za tobak s sedežem v Rimu, član vodilnega sveta državne ustanove za tobak itd. itd.
Pisec razprave »Tobak« (II Tabacco) v Enciklopediji Treccani.
ANIKOTIN F. D. P. ie edini filter, ki z nikotinom vred izloča tudi vse organske luge in druge škodljive proizvode, kot so ogl likov dvokis in ciianovodik Ne kvari okusa, duha in vonja tobačnega dima in ohranjuie njegove pline in pare vlažne.
Dobiva se v boliših proda'aln*h monopolslyh izdelkov in v važneiših trgovinah s potrebščinami za kadilce.
Štiri naivažneiše tvrdke v Italiji, specializirane v potrebščinah za kadilce, Vam bodo z velikim vesebem poslale na dom priporočeno in brez poštnine eleganten u<tnik iz galalita z 11 filtri proti predhodnemu plačilu 15 tir.
Tudi tri škatle z nadomestnimi filtri, katerih vsaka vsebuie 10 filtrov, stanejo 15 lir (brez poštnine in priporočeno).
Naročila in denar pošljite na:
Dltta CARMIGNANI - 40, Via Colonna Antonina - ROMA Ditta SAVINELLI - 2, Via Orefici - MILANO Dltta SAVINELLI - 31, GaUerla Mazzini - GENOVA
153, Portici XX Settembre - GENOVA Ditta INSERRA - 206, Via Roma - NAPOLI
N. B. — I signori grossisti e riven-ditori possono rivolgersi direttamente:
N. B. — Gospodje razprodajalci na debelo in drobno se lahko obrnejo naravnost na:
»Anicotina F. D. P." • Via Po,
ROMA


Združenje trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine sporoča žalostno vest, da je nenadoma preminul
veletržec, predsednik Združenja trgovcev In gostilničarjev Ljubljanske
pokrajine itd.
.-•v :
ratep < t
/Vj..«** '
■■m -v
-.v^Vv

H -11

Javljamo tužno vest, da je nenadoma
Rlagopokojnika ohranimo v najlepšem in trajnem spominu.
Združenje trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine
Meden

Društvo »Trgovski dom"
veletržec, podpredsednik Društva »Trgovski dom" itd.
Zaslužnega blagopokojnika ohranimo v častnem in trajnem spominu«
^ Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. - Vsi v Ljubljani