SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden |
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravniStvo in ekspedlcija |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSkih ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 162.
V Ljubljani, v sredo 18. julija 1894.
Letnilt XXII.
Boj se začenja.
Vlada ogerska je menda mislila, da je konec boja, ko je spravila civilni zakon skozi gospodsko zbornico. Marsikaj pa sedaj kaže, da se je grozno motila.
Boj se bode še le začel. Ogerski katoliki pojdejo še le sedaj prav na svoje delo.
Grof Zichj, vodja ogerskih konservativnih ma-gnatov je v gospodski zbornici se izrekel, da bodo sedaj njegovi somišljeniki začeli delati mej narodom. Mi tedaj nismo prav dosti upali grofovim besedam. Sicer je res znano, da je on veren katolik, ali bali smo ae, da ne bode dobiti mej konservativnimi ple-menitaši dovolj odločnih delavnih mož.
Dosedanje skušnje so nas učiie, da je v teh krogih precej komoditete, in pa da stanovski ponos preveč loči te visoke gospode od naroda, da sploh na to niti ne mislijo z narodom vzajemno delovati. Da so se konservativni velikaši ogerski bolj zanimali za javno življenje, bi gotovo liberalizem ne bil nikdar se tako okrepil, kakor se je dosedaj. Zal, da smo konservativne magnate pač videli pri konjskih dirkah in pri rajnih zabavah, skoro nikoli pa ne pri resnem delu v parlamentu, še manj pa pri političnih shodih mej narodom. Tukaj so puščali polje Židom in njih prijateljem.
Sedaj bode pa to baje drugače. Grof Zichj, vodja konservativnih plemeuitašev, je proti nekemu časnikarju se izrekel, da hočejo začeti katoliki delati z vsemi silami. Tudi je pokazal pot, po kateri hočejo v bodoče hoditi. Pojdejo mej narod, da ondu izpodbijajo liberalizem. Grof je prepričan, da večina ogerskega naroda ni za vladno proticerkveno politiko. Parlament ne predstavlja na Ogerskem pravega mišljenja dežele. Kedor opazuje postopanje pri volitvah, ve, kako se narod slepari, da voli liberalne
kandidate. Pa če bi tudi volitve se popolnoma svobodno vršile, ni državni zbor izraz pravega mnenja dežele, ker je volilna pravica silno nejednakomerno razdeljena. Mnogi Madžari vsled starih privilegij volijo, dasi prav nobenega ali pa skoro nobenega davka ne plačujejo, dočim Rumuni in Slovaki ne volijo, dasi plačujejo včasih blizu 100 gld. davka. Le takemu krivičnemu volilnemu redu je pripisovati, da so v zbornici skoro sami Mažari.
Ogerska konservativna stranka je napovedala borbo proti sedanjemu voliluemu redu. Tako se je izrazil proti nekemu časnikarju grof Zichy. On je rekel, da bi bil celo za volilno pravico žensk, kar pa mislimo, da bi ne bilo umestno. Dovolj je, če se le volilna pravica jednakomerno razširi in kmalu uvede, če se tudi ne vpelje občna volilna pravica. Lahko to ne pojde. Treba bode hude borbe, ali prepričani pa smemo biti, da bode naposled libe-beralna vlada morala odjenjati pritisku javnega mnenja.
V spodnji zbornici je še več poslancev za razširjenje volilne pravice, ta tok se bode še razširil, ako pe začne splošno gibanje mej narodom.
Ta stvar je pa velicega pomena, zaradi lega je pa nastal že velik krik po liberalnih listih. Kakor hitro se na Ogerskem volilna pravica razširi, izpod-maknjena so tla sedanjemu jedino mažarskemu go-spodstvu onostran Litve. Mi ne rečemo, da morda Slovani pridejo na krmilo, ali priti bodo morali možje, ki se bodo tudi na Nemažare nekoliko ozirali. Glavno dunajsko liberalno glasilo označava to za napad na sedanjo ogersko narodno državo.
Seveda liberalni list slika v črnih barvah, kaka nevarnost preti ne le za Ogersko, temveč za vso monarhijo, ako ogerska državna polovica zgubi svoj mažarski značaj. Namen temu je dobro znan, vplivati se hoče na višje kroge, da bi se upirali kakemu preustroju stvari onostran Litve. Mi upamo,
da se od liberalnih listov ne bodo dali prestrašiti niti ogerski konservativci niti vplivni krogi na Dunaju. Koliko se je vpilo o nevarnosti za državo, ko so liberalni Nemci zgubili večino v avstrijskem parlamentu, ali država vsled tega sedaj ne stoji nič slabše, pač pa so še ta čas poprej zmedene finance uravnane.
Pomenljivo je pa, da se liberalcem že sedaj zdi potrebno, strašiti z državno nevarnostjo in tako rekoč višje kroge klicati na pomoč.
Slovane mora jako veseliti, da se na Ogerskem začenja tako rekoč stranka, ki ne bode stvari pre-sojevala jedino z mažarskega šovinističnega stališča. Pred malo časom bi to bilo popolnoma nemogoče. Označilno je tudi, da se upajo konservativci s takimi mislimi naravnost na dan, da se ne boje mažarskega prebivalstva. Mora že še biti mej Mažari tudi več življev, ki stvari trezneje presojajo. Mej mažarskim narodom jih je namreč tudi več, ki niso posebno naudušeni za sedanjo mažarsko politiko, ker vidijo, da imajo konečno dobiček jedino le židje, kateri spravljajo narod v gospodarskem oziru v zavisnost.
Postopanje ogerskih konservativcev nam zopet dokazuje, da morejo povsod zatirane narodnosti pravičnosti pričakovati le od zares katoliških strank. Od liberalca ni pričakovati nikdar pravice. Zaradi tega je pa boj proti liberalizmu tudi boj za narodno jed-nakopravnost, in želeti moramo možem, ki so se lotili tega boja, zmage ne le s katoliškega, temveč tudi s slovanskega stališča.
Politični pregled.
v Lj u b 1 j a n i, 18. julija.
Občinske volitve v Tiebenicah na Češkem. V Tfebenicah na Češkem ima,j# češki
LISTEK
»Glasbena Katica" leta 1393/94.
(KonecJ
3. Koncerti.
Vsezoni 1893 —94 so bili štirje koncerti: dne 19. novembra 1893 »češki koncert", dne 3. decembra 1893 prvi društveni koncert, dne 12. in 14ega marca 1894 drugi društveni koncert (Hajdnovo »Stvarjenje", oratorij v treh delih) in dne 7. junija 1894 tretji društveni koncert. Društvene koncerte je vodil koncertni vodja g. M. Hubad. Pevsk i zbor, na katerega sme »Glasbena Matica" res ponosna biti, je štel 124 članov in sicer jih je bilo pri sopranu 40, pri altu 29, pri tenoru 22 in pri basu 33. Pomnožen po oddelku šolskih zborov je nastopal pevski zbor v impozantnem številu do 180 oseb. Drugi) so-delovalci pri društvenih koncertih so bili: gospici Berta Leščinska in Eleonora II i h o v a, operni pevki slovenskega gledališča, gg. Cecil V a š i č e k , operni pevec si. gledališča, Karol Hoffmeister in Karol Je raj, učitelja »Glasbene Matice", Bela Stuhec, drd. med. in slavna godba c. in kr. peš-polka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. Da smejo vojaške godbe sodelovati pod vodstvom društvenega kapelnika, je vojno ministerstvo dovolilo s posebnim odlokom.
Kompozicij se je letos izvajalo 23 (Hajdnovo »Stvarjenje" računjeuo za 1), in so bile po vrstah glasbe te-le: I. Instrumentalne: 7, in sicer 2 kvarteta za godala, 1 fantazija za vijolino in orkester, 1 fantazija, 1 romanca, 1 poloneza in 1 scherzo za vijolino in klavir. II. Vokalne: a) S spremljevanjem orkestra: 4, med temi 1 oratorij, 1 fantazija za klavir, zbor in orkester in dva mešana zbora z velikim orkestrom, b) S spremljevanjem klavirja: 7, in sicer ena velika scena za moški zbor in ba-riton-solo, 1 mešan zbor s čveteroročnim spremljevanjem na klavir, 1 moški zbor s tenor-solom, 1 ženski zhor s sopran-solom, 1 poloneza za sopran solo in 2 ariji za bariton-solo. c) Vokalne brez sprem-ljevanja : 5, iu sicer 4 mešani zbori in 1 moški zbor. — Imena skladateljev s številom izvajenih kompozicij so : Bazzini 1, Beethoven 1, Bendl 2, Dvor&k 5, Fibich 1, Foerster 2, Glinka 1, Haydn 1, Hubad 2, Laub 1, Smetana 1, Svendsen 1, Thomas 1, Wie-niawski 1, Wilhelmj 1, Wagner 1. Iz med teh je bilo slovenskih skladeb 15. — Iz med 16 pevskih skladeb je bilo : 9 za mešan zbor, 3 za moški zbor, 1 za ženski zbor in 3 za soli. V zborovih točkah so sodelovali: moški 12krat, ženske lOkrat. Ker je vojaški orkester štel do 50 mož, pevski zbor pa, kakor rečeno, do 180 oseb, nastopalo je vseh sodelo-valcev do 230 oseb. — Koncerti so bili vsi v deželni redutni dvorani.
Kakšnega ugleda so društveni koncerti, razvidi se tudi iz tega, da je društvo jelo dobivati tudi ponudbe za koncertovanje. Tako je »Posredničtvo za kazališta i koncerte u Zagrebu" vprašalo, bili hotela »Glasbena Matica" prirediti koncert s sodelovanjem virtuoza na gosli g. Jos. Karbulke. Takisto je vprašal impresario Bazylewski na Dunaju, bi-li ne hotela »Gl. Mat." prirediti koncert gospice Bronislave Wolske, pevke slovanskih pesmij. Obe ponudbi je moral odbor zaradi raznih neugodnostij odkloniti. Pač pa je pozval slavni »češki kvartet na koncertovanje dne 19. novembra.
Zanimljivo in za naše razmere preznačilno je, kar je v »izvestju" pisanega o dvorani v bodočem »Narodnem Domu". Prostor za občinstvo bode ob koncertih »Glasbene Matice" v dvorani »Narodnega Doma" za 5 m. širši nego daljši! »Glasbena Matica" je prosila upravni odbor »Narodnega Doma" naj bi se dvorana podaljšala, da bi zadoščala tudi v koncertne svrhe, in stavbinski mojster g. F. Su-pančič in vrhovni nadzornik zgradbe prof. Wagner sta se izrekla, de bi bilo podaljšanje možno, da bi stalo samo kakih 5000 gld., da bi pa v koucertne svrhe podaljšava dobro vplivala na dvorano. Občni zbor »Narodnega Doma" pa — na katerem so seveda smeli govoriti in glasovati samo delničarji — je sklenil, da se dvoraua ne podaljša. Ko bi se namreč po želji »Glasbene Matice" podaljšala dvo-
■T*'* //V
mestDi zastop. Nemci se že precej dolgo trudijo, da bi dobili večino v mestnem zastopu. Posebno se neki dr. Titto trudi v tem mestu za nemštvo. Letos je pred volitvijo se bahal, da so Nemci zmage popolnoma gotovi. Kc je pa prišlo do volitve so pa propali v vseh treh razredih. Najhujši je bil njih poraz v prvem razredu, kjer so dobili nemški kan-didatje le po 6 glasov. Nemci so pa letos posebno hudo agitovali. Govori se, da so celo iz Nemčije Pač morajo tisti, ki so dali denar za agitacije, čudno gledati sedaj, ko vidijo, kako so jih tfebeniški Nemci nalagali slikajoč mesto za nemško. Če še parkrat tako propadejo Nemci, pač ne bode nikdo hotel da jati denarja za agitacije.
Buaija in Bolgarija. „Moškovskija Vjedo-mosti" pišejo, da ni misliti, da bi se Rusija in Bol garija kmalu sprijaznila. Dokler varuje Koburžan svobodo in nezavisnost bolgarske kneževine v smislu Stambolova tradicije, ga ne bode ruska vlada, pa tudi ruski vladni krogi spoznali vreduega stati na čelu slovanski državi. Buski list se je malo zavito izrazil, bistvo vse stvari je to, da Rusi ne priznajo kneza, ako bode hotel deželo ohraniti nezavisno od Rusije in ne bode brezpogojno poslušal ukazov iz Peterburga. Radi bi ga naredili za vazala Rusije, katerega bi ob ugodnem času odstranili, kakor kakega azijskega emira ali hana. Ker pa knez Ferdinand hoče ostati vladar Bolgarije in ne misli iti, kadar bi se v Peterburgu zazdelo, prilastiti si Bolgarijo, zato ga pa trpeti ne morejo, kakor niso mogli trpeti Battenberžana. Rusiji bi ugajal zapravljivi Migrelčan.
Dillon se baje misli povrniti v Francijo. On je bil obsojen hkrati z Boulangerjem pred državnim sodiščem in se je z begom v inozemstvo odtegnil kazui. Sedaj živi menjajoč v Angliji, Belgiji in na Luksenburškem in je baje že v denarnih zadregah. V Franciji ima veliko posestva, ki so pa pod sek-vestrom. Ta posestva bi bili celo prodali, da ni on plačal vseh kazenskih stroškov v zneska 43000 frankov, ker Boulanger in Rochefort nista ničesa zapustila v Franciji. Da uredi svoje zadeve in svoji ženi zagotovi lastništvo do svojih pesestvov, hoče se povrniti v Francijo. Po francoskih zakonih se bode obravnava proti njemu pred senatom, kot državnim sodiščem, zopet morala z nova začeti. Ker vsa njegova zadeva nima sedaj posebnega pomena, je celo mogoče, da ga oproste.
Japan in Kitaj. Vedno manjša je nevarnost, da bi prišlo do vojske mej Japanom in Kita-jem Zdi se nam, da so Japanci in Kitajciizpoznali, da bi od vojske dobiček naposled imeli le Rusi. Za Ruse pa seveda ne marajo prelivati krvi. Oboji so sprejeli posredovanje Anglije. Japanci zahtevajo, da 6e na Koreji vpeljejo razne državne reforme in se Japancem priznajo pravice v tej deželi pečati se z rudarstvom in industrijo, graditi železnice in brzojave, Japan zahteva, da se mu odstopi tudi jeden otok. Anglija si bode gotovo prizadejala, da odvrne vojsko, ker je v njenem interesu, da se obrani mir na azij-
skem vzhodu. Rusi bi bili radi priložnost porabili, da si pridobe ob Tihem morju kako pristanišče, ki ne zamrzne.	_
Dnevne novice.
V Lju bij a ni, 18. julija.
(Prisega mestnega župana.) Danes ob 11. uri dopoludne vršila se je na magistratu slovesna prisega mestnega župana Grassellija. Navzoč je bil od vlade deželni predsednik baron H ein. Deželni predsednik v svojem nagovoru, kakor tudi župan v svojem odgovoru sta precej določno označila vsak svoje stališče. — Občinstva se je pri slovesnosti zbralo toliko, da je bila mestna dvorana napolnjena.
(V znamenju neresnice !) Kakor smo pisali, tako se godi. Neresnica je .Narodu" poglavitno orožje proti nam v polemiki glede javnih napisov v Ljubljani. »Narod" piše, govoreč o dvojezičnem pozivu mestnega magistrata za samoslovenske napise: »Takih dvojezičnih pozivov tudi v prihodnje ne bodemo za-metovali, ker spadajo na čisto drugo polje kot pa javni napisi. . . Sicer pa je vsekako čudno, da ravno Slovenec" kriči proti dvojezičnim napisom, ko vendar pri javnih napisih hoče imeti nemščino na prvem in častnem mestu." — „Slovenec" je vselej pisal, da hoče imeti slovenščino na prvem i n č a s t -nem mestu. „Narod" pa je prvikrat o tem neresnico poročal, in če tudi opetovano opozorjen sporoča neresnico tudi v tem listu. Proti taki pisavi je seveda vsako odgovarjanje brezvspešno. — Osebne ljubeznivosti, katere uganja dr. Ivan Tavčar v vče-rajšnem »Narodu", so pa take, da jih zaradi nedo-stojnosti ne maramo omenjati v našem listu. Kakor ne gremo za »Narodom", na polje neresnice, tako tudi ne na polje osebne surovosti!
(Socijalna predavanja na Dunaju) bodo trajala od 7,—10. avgusta t. 1. Predavali bodo najimenitnejši socijalni politiki, kakor P. Albert Weiss, princ Al. Lichtenstein, dr. Alf. Ebenhoch. Razun teh predavanj bodo vsaki večer zborovala razna katoliška delavska društva. Udeleženci naj se »glase do 31. julija pri tajništvu Leonine na Dunaju I. Anagasse št. 9. Vsak udeleženec plača 2 gld. za razne stroške. Za cena stanovanja skrbi odbor. — C. gg. somišljenikom na deželi naznanjamo, da se bode teh predavanj udeležilo več gospodov iz Ljubljane, kateri jih s tem vabijo k udeležbi.
(Kmetijski tečaj za ljudske učitelje) bode letos v Ljubljani od 13. do 31. avgusta. Poučevali bodo gg.: Tajnik kmetijske družbe G. Pire, pristav J. S t upa r in popotni učitelj J. Gombač.
(Nova maša.) V Loškem potoku bo daroval Č. g. Frančišek K n a v s 22. julija prvo sv. daritev. Ljudje se močno veselijo te slovesnosti, ker dolgo Časa niso bili tako srečni, da bi domačin pel novo mašo.
(Iz Trnovega.) Dne 12. t. m. je bila pri sodišču v Bistrici obravnava proti onim, ki so s škri-pajočimi elementi motili shod kat. polit, društva v
Trnovem. Obsojeni so bili na 14 dn>j zapora; oni, ki so jib najeli, niso bili nič kaznovani. Zagovarjal jih je dr. Ivan Tavčar.
(Premeščen) je dež. sodišča svetnik dr. B. Gott-scheber iz Ljubnega k dež. sodišču v Celovcu.
(Radovljiški cestni okraj) se bode vsled sklepa kranjskega deželnega zbora s 1. janu vari jem 1895 razdelil v dva okraja: Bled in Radovljica. Prvi okraj bode obsezal občine Bled, Gorje in Srednja Vas, drugi pa občine Radovljica, Predtrg, Lancovo, Ov-sišče, Kamna Gorica, Kropa, Mošnje, Begunje, Brez-nica in Lesce.
(Ogenj.) Dodatno se nam poroča iz Stopič: Pogorela sta na Dolenji Težkivodi št. 19. Jan. Brezo varju hiša in skedenj, Janezu Bele-u pa dvoje gospodarskih poslopij in krasen kozolec, s katerim, kakor je rekel mojster, sta se mogla pod Ljubljano kosati le dva. Ogenj je nastal ob pol 2. uri popoludne, brž ko ne po otrocih. Gospodar pripelje domov pod kozolec voz pšenice in ne da bi bil konja izpregel, gre z drugimi delavci v hišo južiuat, pri vozu pa pusti 51etnega Franceljna na straži. Ali je otrok sam imel klinčke, ali so se vneli pod kolesi, se ne ve; ve se pa, da je jelo goreti na vozu in da sta konja z gorečim vozom planila na piano in bila vprežena toliko časa, dokler jima jermeni niso pregoreli. Vsled tega je jednemu konju zgorel ves rep in vsled opeklin ne bo več za rabo. Oba pogorelca sta zavarovana, jeden za 500 gld., drugi za 1650 gld., ki ima pak škode od 3—4000 gld. Ljudje tudi govorijo o tem ognju, da je slučaj, ki pa ni slučaj, kajti Bele je precej „sam svoj" in je v nedeljo poprej štirikrat mrve pripeljal, ko ni bilo sile. — Konečno pa opozarjamo naš občinski zastop, osobito g. župana, naj si občina, ki je največja na Kranjskem, omisli potrebno gasilno orodje. Varčnost je kaj lepa čednost, a v tem slučaju ni umestna. Ako smo prav poučeni, ima občina nekaj vozov, a ti so polomljeni in za nobeno rabo. Upamo, da te besede ne bodo zaman I
(Na Bled) je prišlo od 1. do 14. t. m. 199 gostov. — V soboto dne 21. t. m., ob 7,8. uri zvečer, priredi operni pevec g. Pogačnik-Naval v dvorani Lujizine kopeli koncert v korist zakladu za popravo in olepšavo soteske v Radolni.
(Odbor krojaške zadruge) v Gradcu je na predlog krojaškega mojstra M. Razlaga sklenil, da bo vložil prošnjo na vseučiliški rektorat ali naučno ministerstvo, katero naj vsakemu visokošolcu toliko časa ne izroči spričevala oziroma doktorske diplome, dokler ne plača svojemu krojaču dolga. Ta navada je že mnogo časa na nekaterih vseučiliščih v Nemčiji in Švici.
(Iz Borovnice) 16. jul.: Praznovali smo god sv. Marjete še precej slovesno. Maša s »tremi" je pri nas redka prikazen, tako redka, kakor mir in pokoj po noči. O tem sem mislil napisati par vrstic. Ni sicer lepo, raznašati grehe in grde strani našega ljudstva med svet, vender mislimo, da kar se očitno zgodi, se tudi lahko očitno razpravlja, v kolikor to
rana, „bilabizaplese neporabna, ker bi bila videti prazna, ako bi ne plesalo 200 parov"!! Ples torej odločuje in zmaguje nad koncerti, kakoršni so bili „Gallusov", »Stabat mater", „Stvarjenje" iti.!! Cemu Slovencem koncertna dvorana? . . .
4. Druge važnejše stvari.
Društvenikov je bilo: častnih 5, ustanovnih 36, rednih 472, skupaj 513. Njih imena glej v »iz-vestju"! Denarnega prometa je imela »Glasbena Matica" v 10 mesecih blizu 20.000 gld. Podpor je dobila: Od vis. c. kr. deželne vlade 400 gld., od visokega deželnega zbora 600 gld., od sl. občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane 1000 gld. in od sl. »Kranjske hranilnice" 200 gld. Društvena hiša donaša 800 gld. čistega dobička. — Ministerstvo za bogočastje in uk je društvu poslalo obširne in natančne določbe o uvedbi glasbenega normalnega ubranja. — Gospa Albina Valentova je knjižnici podarila: štiri letnike »Dalibora", dva letnika lista „Hudebny a divadelny vestnik" in jeden letnik »Svete Cecilije".
Pevski zbor je imel jeden zabavni večer in dva popoludanska izleta. — O zvezi slovenskih pevskih društev, za katero je »Glasbena Matica" povzela ini-cijativo ob priliki desetletnice pevskega društva .Slavec", smo svoječasno obširno že poročali. — Pre-
zaslužnemu slovenskemu skladatelju g. A. Nedvedu se je v zahvalo in priznanje za številne skladbe, katere je dosedaj brezplačno podarjal Slovencem, poklonil dar, za katerega je prispevalo tudi nekaj druzih slovenskih društev in posameznikov. — Nemila smrt je vzela tekom leta dve učenki, jednega učenca in jedno pevko pevskega zbora. — Tekom leta so se spremenila društvena pravila, kakor smo svoječasno že poročali, in sestavil se je obširni in podrobni »poslovnik za odbor". — Vložila se je tudi prošnja na vis. finančno ministerstvo za dovolitev efektne loterije v društvene svrhe. — Šolsko leto 1894/95 se v društveni glasbeni šoli prične dne 20. septembra 1894. Vpisovanje se bode vršilo dne 17., 18. in 19. septembra dopoludne od 11. do 12. ure in popoludne cd 4. do 6. ure v društvenih prostorih (Gospodske ulice, knežji dvorec, II. nadstropje).
Končuj^ društveno leto zahvaljuje se odbor v uvodnih besedah »izvestja« pred vsem za velikodušne podpore, zahvaljuje se pa tudi slovenskim skladateljem, ki so poslali društvu svoje skladbe, članom pevskega zbora za njih izredno veliko in vzorno požrtvovalnost, slovenskemu koncertnemu občinstvu, da je obiskovalo koncerte, vsem časnikom, ki so s toliko naklonjenostjo podpirali vsako društveno podjetje, in konečno vsem onim, ki so kakor-
koli pomagali, da je bilo i minolo leto sijajno za društvo, pomembno za Slovenstvo.
Zajedno pa se odbor zopet s prošnjo obrača do slovenskih skladateljev in glasbenikov, naj blagovolč društvu pošiljati svoje nove skladbe, da se založč in izdajo, in naj tudi marljivo nabirajo narodne pesmi. »Glasbena Matica" plačuje za oboje svojemu gmotnemu stanju primerne nagrade. Pri narodnih pesmih popolnoma zadošča, ako se zapisuje samo melodija in ves tekst z eventualnimi varijantami v melodiji in besedah.
Takisto prosi odbor glasboljubno slovensko občinstvo, naj blagovoli utrpnih muzikalij in knjig o glasbi iz svojih zbirk podariti društveni knjižnici.
O pevskem zboru, na katerega je »Glasbena Matica" posebno ponosna, je odbor uverjen, da se po končanih počitkah zopet snide številnejši nego kdaj ter nadaljuje svojo, za narodno prosveto vele-imenitno nalogo. — Nič manj pa ni uverjen, da bode tudi glasbena šola, ta dika naših narodnih zavodov, v bodočem letu se ponašala, kar možno, še s sijajnejšimi vspehi.
Mi želimo z odborom, da bi spoznanje velikega kulturnega pomena, katerega ima društvo, res prodrlo v najširše krege, da ne bi bilo razumnika med nami, ki ga ne bi štela »Glasbena Matica v vrsti svojih članov, v vrsti svojih sotrudnikov, pospeševalcev in naklonjencev!
neugodnem vremenu preložita se izlet iu shod na nedeljo due 29. julija, kateri dan pa se vršita ob vsakem vremenu.
(Čitalnica v Brežicah.) Vabilo na koncert, katerega priredi tamburaški zbor čitalnice v Brežicah dne 22. julija 1894 na vrtu hotela Klem-bas. Vspored: 1. M. pl. Farkaš : »Narodna koračnica" iz op. »Prodana nevesta". 2. Dr. Ipavec-Bartl-„Domovini". 3. M. pl. Farkaš: »Moje milje" (mi-zurka). 4. Faller-M. pl. Farkaš: »Koračnica Zvoni, mira". 5. S. Katkič : »Z Bogom more" (brač solo). 6. Allstrom M. pl. Farkaš: »Valse elegante". 7. M pl. Farkaš : »Sretan imendan" (mazurka). 8. M. pl. Farkaš: »Zagrebačka koračnica." Vstopnina 40 kr., obitelj 80 kr. Začetek ob 5. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi najuljudueje	odbor.
(Izleta društva »Pravnik" v Novem mestu), kateri je bil v nedeljo, udeležilo se je izredno veliko število društvenikov in dokaj dam. Vkljub neugodnemu vremenu zbralo se je pri banketu mnogo udeležnikov. Izletnike pozdravil je na kolodvoru novomeški župan g. F. Perko, na kar se je zahvalil društveni načelnik g. dr. A. Fer-jaučič. Po zajutrku ogledali so izletniki mesto in kmetijsko šolo na Grmu. Pri banketu nazdravil je prvi predsednik dr. A. Ferjančič vsem udeležencem. Imenom dolenjskih pravnikov pozdravi društvo gospod dr. J. Segula, imenom predsednika okrajnega sodišča pa g. dr. K. Gestrin. Podpredsednik gospod dr. V. Krisper nazdravi dolenjskim kolegam. Ljubljanski župan gospod P. Grasselli napije imenom Ljubljane Novemu Mestu, ua kar se zahvali novomeški župan gosp. F. Perko, obetajoč da ostane Novo Mesto vedno narodno. Dež. sod. svetnik gospod K. Pleško napije damam in posebno pozdravi soprogo okrajnega glavarja novomeškega, preblago-rodno gospo pl. Vestenekovo. G. dr. Majaron pozove, naj se nabirajo za spomenik M. Cigale-ta med izletniki doneski, na kar se je nabrala lepa svota v ta namen. Predsednik g. dr. A. Ferjančič pozdravil je še g. okr. glavarja pl. Vesteneka, na kar se je ta zahvalil. Banketa udeležil se je proti koncu tudi okrajnega sodišča predsednik g. F. Gerdešič. Prelepe ure, katere bodo ostale izletnikom v trajnem spominu, minule so prehitro in ob 5. uri vrniti se je bilo v Ljubljano.
(Posojilnica v Radovljici) registro-vana zadruga z omejenim poroštvom imela je v pre-tečenem polletju 181.754 gld. 86 kr. prometa, tedaj za 31.174 gld. 5 kr. več, kakor v prvem polletju 1893. Vložilo se je v tem polletju 66.572 gld. 4 kr.; stanje hranilnih vlog je tedaj naraslo na 145.463 gld. 58 kr. Izposodilo se je 31.795 gld.; stanje posojil je tedaj koncem tega polletja naraslo na 132.095 gld. 94 kr.
(Podružnica sv. Cirila in Metodaza Mokronog in okolico.) Vabilo k veselici, katero priredi podružnica sv. C.rila in Metoda za Mokronog in okolico, združeno z »Bralnim društvom" mokronoškim, dne 22. julija 1894, na vrtu gostilne pri »Lipi" v Mokronogu s sledečim vsporedom: 1. pl. Zaje: Zriuski Frankopan, moški zbor. 2. Dr. B. Ipavec: Lahko noč" mešan zbor. 3. Deklamacije šolske mladine. 4. O svetem Miklavžu. Prizor iz otroškega življenja v dveh dejanjih. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Otroška igra v enem dejanju. V prizori šolska mladež. 5. Igranje na citre in gosli. 6. K. Ma-šek : Pri zibeli; čveterospev. 7. A. Nedved : Pozdrav; moški zbor z bariton solo. 8. A. Hajdrih : V tihi noči ; čveterospev. 9. Svojeglavneži. Veseloigra v enem dejanji. Prosta zabava. Začetek točno ob peti uri popoludne. Ustopniua za osebo 20 kr., za obitelj 40 kr. Z ozirom na blagi namen se bodo nad-plačila hvaležno sprejemala.
pripomore v izboljšanje slabih razmer. Poročati pa imam o treh pobojih, ki so se izvršili v nedeljo na sv. Marjete dan. Danes je umrl vsled udarca z vozno desko posestnik na Lazih Jože Brancelj, vulgo Primož. Mož poštenjak se je v mraku napravil klicati svoja dva sinova v neko gostilno na Dolu. Sinova sta ga ubogala in ko so prišli veu iz gostilne, na-pali so jih s koli oboroženi Bistričani. Očeta je nekdo z desko po sencih udaril tako, da se je nezavesten zgrudil in v nezavesti umrl. Jeden sinov jo je srečno odpihal, drugega pa so tudi precej stepli. Drugi poboj se je izvršil v vasi pred gostilno, katere lastnik na čuden uačin širi »kulturo" v naši vasi in na žalost vseh »zgago" dela. Pobili so hlapca poštenega gospodarja s kamnom in sedaj visi med življenjem in smrtjo. Tretjega — nekega kosca — so pretepli ua Padežu, o katerem nam še ni znano, kako je bilo in kaj bo ž njim. Sploh se zaduje čase opaža neka posurovelost med našim ljudstvom. Kaj je temu vzrok? Besede dušnih pastirjev ne izdajo nič, ali pa prav malo. Pregovor sicer pravi, da beseda gine, zgled prešine, toda pri nas živi vzgledno in pošteno, pa ne boš nič opravil. Neka bolezen se je prijela naših, seveda najprej mladih ljudij. Pri nas je namreč skoro toliko krčem, koliko hišnih številk. Pride nedelja in — vse krčme so polne »mladine", dasi gospodarji tožijo, da poslov bolj in bolj primanjkuje. »Skripači" vlečejo svoje mehove na vse pretege, mladina se kot nora vrti, popiva,
priduša.....Prej korenjaki postajajo »muhe",
ki se za vsako prazno, malenkostno besedo skregajo in — stepo. Zato prosimo iz ljubezni do delavskega ljudstva slavno županstvo, uaj vpelje carino na »škri-pače" in poviša davek ua »mehove", ki kradejo »dnarce" hlapcem in deklam iz žepa, gospodarjem in gospodinjam pa napravljajo žalost in skrbi in dvojnih, nepotrebnih troškov. Bolezen se mora odpraviti na ta ali oni način, če drugače ne gre, bo tudi »obsedno stanje" dobro. Dasi smo se morda s tem zamerili blagorodnim gg. krčmarjem, ali oni naj pomislijo, da se mora vselej in povsod osebna korist umakniti skupnim koristim in splošnemu blagru. Za danes naj to zadostuje.
(Kolera.) V Peterburgu je dne 12. t. m. 143 oseb za kolero zbolelo, 47 umrlo. V bolnišnicah je 362 za kolero bolnih oseb. V Galiciji in Bakovini bolezen nekoliko ponehuje.
(Novi trtnici z ameriškimi trtami) bode država ustanovila v Št. Jerneju in Božakovem pri Metliki.
(Iz Reke.) Po kvarnerskem zalivu klati se zopet velik morski pes, pravijo da sta celo dva. Videli so ga prav blizo obrežja pri Reki. Raznesla se je bila novica, da je požrl dva dečka, kopajoča se v morju pri Sv. Juriju pod Senjem, a ne potrjuje se ta vest. Vsekako pa ni varno kopati se na prostem odprtem morju. Sicer je pa v Reki tako, da meščani nimajo prostega morja, ker je prostor »ogerskega" morja pretesen, porabili so za lučke svrhe celo obrežje in raztegnili se celo ua šušačko stran in tam že polovico Ružičevega kopališča zasuli, kjer je dobro in čisto morje. Plavajoče kabine v Reki se pač ne more preveč priporočati, ker ne plavajo na prostem morju, ampak v luki, kamor so speljani mestni kanali. — Mej muogimi mestnimi madeži sta dva posebno ma-rogasta. Prvi je ta, da nikakor noče prenehati vra-žarska navada, »hitati karte". Navadno se pečajo stare babe s to vražarijo, zna se pa tudi kak moški s tem okoristiti. Nekaj takega imajo reške novine. Druga maroga je oderuštvo. Pečajo se zepet zlasti neke ženske s te vrste štedljivostjo. Dobijo si kak kapitalčič, pa ga znajo tako obračati, da se jim kmalu podvoji. Trpijo seveda pri tem mnogo uboge revce, ki se v veliki sili ne znajo drugam zateči, kakor k takim dobrotnicam. — Prve dni meseca avgusta, sliši se, dojde v Reko oddelek avstrijske mornarice. — Prečastni g. Dragotin Parčič, kanonik sv. Jeronima v Rimu, mudi se nekaj dnij v svoji domovini na otoku Krku na počitnicah. Za malo dni vrne se zopet v večno mesto. Sama previdnost božja poklicala je tega tako skromnega a učenega moža ravno v sedanjih časih v Rim, v bližino velikega, Slovanom tako naklonjenega Leona XIII. Učenosti in občudovanja vredni marljivosti in žrtvovanju zlasti tega preč. g. kanonika moramo zahvaliti izdanje novega glagoljskega misala in rituala. Premagati je bilo treba marsikatero težavo in oviro in strah, da ne bode trud zastonj, a hvala Bogu, neprijatelji slovanstva niso zmagali. Počasi vendar le naprej Slovanom prijaznejši duh in mišljenje, čeravno je toliko vsakovrstnih sovražnikov. Kateri Slovan se ne bode zavzemal za take pridobitve in hva-
ležno je sprejemal? Molimo, da nam Bog vzdrži še mnogo let preč. g. kanonika in njegove marljive sotrudnike, da začeto delo srečno dokončajo. Bog živi in ohrani nam še mnogo let sv. očeta velikega Leona XIII. in včakati mu daj čas, ko bode videl, da se vresničujejo njegove želje.
(Na tukajšnji nižji gimnaziji) je bilo koncem šolskega leta 388 učencev. Učni vspehi so bili prar povoljni, kajti prvi red z odliko je dobilo 60 učencev, prvi red 263, drugi red 28, tretji red 5 ; po-navljavna skušnja se je dovolila 31 učencem, šolnina je znašala 3120 gold., ustanove 2458 gold. 72 kr. Znanstvene razprave sta spisala prof. Butar o »Ar-givski ravnici", prof. Hubad o .Račji kugi".
(Žrebčarska postaja v Horjulu) se bode opustila, žrebci se bodo pa oddali v zasebno rejo kakemu konjerejcu v Horjulu ali v kaki sosedni vasi.
(Zaveza gasilnih društev kranjskih) ima dne 13. avgusta letos dopoludue svoj običajni letni shod v mestni dvorani v Ljubljani.
(Nova mestna šola na Barju.) Za novo šolsko stavbo mestne dvorazrednice na Barju razpisana so ravnokar razna stavbinska dela. Dotične ponudbe s 5n/# varščino vložiti so do 2 6. julija letos na c. kr. mestni šolski svet v Ljubljani. Pogoji in načrti leže v mestnem stavbinskem uradu na vpogled.
(Strela) je 14. t. m. zažgala hlev Jakoba Med-vedščka iz Veternice v krškem okraju. Zgorela je vsa krma in baje tudi 204 gld. denarja. — Minolo nedeljo pa je strela ubila 27letnega Jakoba Urbiho pri Pudobu v logaškem okraju.
(Imenovanje.) Gimnazijski profesor gosp. Julij "VValluer je imenovan ravnateljem državne gimnazije v Iglavi.
(Utonil) je 16. t. m. v Ljubljanici petletni Josip Malavašič z Vrhnike.
(Trgovinski minister na potu.) Trgovinski minister, potujoč skozi Morgeustern na Češkem, ustavi voz ter stopi v leseno kočo ob cesti. Prijazno vpraša domače, koliko si zaslužijo s steklarskim delom. Konečno minister možu podari smodko. »Te pa ne bodem pokadil", pravi mož, »temveč shranil v spomin na visoki obisk". — »Le skadite to smodko, tu imate drug spomin nd-me", odgovori minister ter možu izroči svojo vizitko. Dvema deklicama pa podari 5 gld.
(Nakup pšenice, rži in ovsa.) C. in kr. vojaški erar kupi po trgovskem običaju 5400 meterskih stotov pšenice, 39.530 meterskih stotov rži in približno 35.000 meterskih stotov ovsa. Kupi se to žito potom vojaških preskrbovalnih magacinov v Gradcu, Mariboru, Bruck-u ob Muri, Celovcu, Trstu, Gorici in Pulju Dobaviti je to žito v manjših količinah do konca septembra, oktobra, novembra in decembra 1894, in do konca januvarija, februvarija, marcija, aprila in maja 1895. Oves za Trst, Gorico in Pulj oddii se lahko tudi na železnici v Ljubljani in Mariboru. Kupne ponudbe je vložiti do 81. julija t. 1. do 10. ure dopoldne pri c. in kr. intendanciji 3. voja v Gradcu. Podrobnosti poizvedo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Razpisano je) tretje učiteljsko mesto ua štiri-razrednici na Vrhniki. — Prošnjo je vložiti do 10. avgusta okr. šolskemu svetu za ljubljansko okolico.
Društva.
(Shod v Škofji Loki.) Vabilo na izlet in shod, kateri priredi konservativno obrtno društvo v Ljubljani v zvezi s škofjeloškim bralnim društvom v Škofji Loki v nedeljo dne 22. julija t. 1. v prostorih g. Fr. Sušnika. — Vspored: 1. Odhod dne 22. julija z južnega kolodvora zjutraj ob 7. uri. 2. Na postaji v Škofji Loki pozdrav po načelniku slovenskega bralnega društva. 3. Zajutrek pri gospodu Fr. Sušniku. 4. Ob 9. uri sv. maša v mestni župni cerkvi, daruje preč. g. dr. Janežič. 5. Po sv. maši ogled mesta in okolice. 6. Ob 1. uri skupni obed pri g. Fr. Sušniku; jedila izbero se po volji posam-nika. 7. Ob 1jtL uri zborovanje v dvorani hiše gospoda Fr. Sušnika. — Vspored zborovanju: 1. Načelnik oziroma odbornik bralnega društva otvori zborovanje ter pozdravi člane konservativnega obrtnega društva. 2. Predsednik konservativnega obrtnega društva odzdravi ter pojasni povod zborovanju. 3. Govor o obrtni enketi, zborujoči leta 1893 na Dunaju, osobito o razpravljauih vprašanjih državnozborskega obrtnega odseka. 4. Poljudna razprava o obrtuosti sploh, posebej o kranjski domači obrti. 5. Raznoterosti. — Po zborovanju prosta zabava, katero priredb pevci bralnega društva. — Ob '/48. uro odhod na postajo. — K mnogobrojni udeležbi pozivljeta iu vabita uljudno svoje člane in prijatelie odbora slovenskega bralnega društva v Škofii Loki in kon servativnega obrtnega društva v Ljubljani. — Ob
Telegrami.
Krakov, 17. julija. Učni minister Ma-dejski je danes prišel v Wolajustowko pri Krakovu.
Budimpešta, 17. julija. Uradni list objavlja, da je na svojo prošnjo odpuščen veliki župan šopronjskega komitata in kraljevega svobodnega mesta Šopronja knez Esterhazy in se mu pri tej priliki izreka najvišje priznanje in zalivala za njegovo delovanje. Dalje objavlja uradni list, da je vseučiliščni profesor Avgust Pulsky imenovan državnim tajnikom v ministerstvu za bogo-častje in nauk.
Sredeo, 17. julija. Pri občinskih volitvah v Haskioju, Varni, Slivnu, Jamboliju in Tatar Bazariščiku voljeni so kandidati vladne stranke z veliko večino. Udeležitev je pri volitvah bila velika, red se ni nikjer motil.
Sredeo, 17. julija. Proti bivšemu policijskemu prefektu Lukanovu začeli so baje preiskavo, zaprli ga pa niso.
Rim, 17. julija. Senat je začel generalno debato o finančnih predlogah.
Pariz, 17. julija. Zbornica poslancev je začela posvetovanje o protianarhističnem zakonu.
Pariz, 17. julija. Tukajšnji belgijski poslanik baron Beyens je umrl.
Pariš, 18. julija. Umrl je akademik Le conte de Lisle.
Lyon, 18. julija. Italijanski podložniki zahtevajo 2 milijona odškodnine za škode napravljene jim ob nemirih.
Peterburg, 17. julija. Vlada je odredila, da se odpošlje posebna komisija, ki bode preiskavala, kaj je krivo, da je ladija Vladimir zadela v italijanski parnik.
Peterburg, 17. julija. Kakor piše »Journal de St. Petersbourg" je zdravje ministra Giersa trajno ugodno. Opravlja vse posle in je šel tudi carju poročat v Pe-terhof.
Peterburg, 18. julija. Na reki Kami mej Kazanom in Permom sta skupaj zadela parnika Nižni Gorodek in Dobrovolek. Poslednji se je potopil. 28 oseb je utonilo.
London, 17. julija. Višja zbornica je s 39 proti 37 glasom vsprejela zakon, po katerem se zabrani tujcem, ki so sumljivi, ali ki nimajo nobenih sredstev, priseljevati se v Anglijo.
London, 18. julija. Spodnja zbornica je vsprejela budget.
Harleton (Pennsylvanija), 18. julija. Pri rudniških delavcih se je vnel smodnik. 8 je mrtvih in 150 ranjenih.
Birmigham (Alabama), 17. julija. Danes je bil boj mej delavci, s katerimi so za-menili štrajkovcein štrajkovci. Poslednji so streljali in ubili tri zamorce. Ko je prišla policija, začel se je hud boj, v katerem je bilo 6 mrtvih in ranjenih.
Chicago, 17. julija. Ugodni položaj traje dalje. Vodje štrajkovcev priznavajo, da se je štrajk ponesrečil.
Chioago, 17. julija. Omara za streljivo se je slučajno vnela pri neki bateriji. Tri
V poštnem poslopju v Št. Petru pri Novem Mestu se oddajo v najem 385 3—i
sobi
po prav ugodnih pogojih; ravno tam se tudi
podučuje v šivanju.
vojake je ubilo, dvanajst ranilo in dve mimo idoči osebi je vrglo na tla.
Chioago, 17. julija. Včeraj je pri Batt-le Creeku (v mibiganski državi) skočil vlak s tiru, pri čemer je bil jeden kurjač ubit, več oseb pa ranjenih.. To je provzročil nekdo iz hudobije.
Umrli ho:
17. julija. Neža Mihelič, gostija, 78 let, Vegove ulice 1, vodenica. — Terezija Maček, gostija, 52 let, Kolezijske ulice 2, plačnica. — Marjana Trenta, gostija, 61 let, Kravja dolina St. 11, metrocarcinom.
V bolnišnici: 16. julija. Janez Glavič, delavec, 60 let, plučnica.
Vremensko sporočilo.
1 Dan	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomer* t mm	toplomer, po Celiijo			
17	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. »vee.	737-9 7361 735-2	15-6 24-4 18-2	si. svzh. si. vzh.	jasno n n	000
Naznanilo.
800 hojevihmsmrekovihdreves
od 15 do 26 palcev prsne mere debelosti
v gozdu jeden kilometer od postaje Ortenek proda Primož Pakiž v Zamostec-u, pošta Sodražica.	383
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča _JES" po pošti, -gst
Srednja temperatura 19-4;, ravno normalu.
Leopold Tratnik
prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled.
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	311 26—8
Ubald pl. Trnk(fezy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
s«~Kurjcočesno tinkturo.-««
Bolečine pomirljivo ■redstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo
----- ....	kar s ščetko pomaže
bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine » križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva
se dobijo v	292 10
lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
384
3-1
na Štiri kamna s stopami iz žago odda (10. avgusta) na 3 leta v najem v Št. Rupertu na Dolenjskem gospa Sofija Skedl,
odvetnika vdova, bivajoča v Novem Mestu.
Št. 4324.
Razglas.
382 3—1
Št. 15.046.
386 1-1
Na dan obletnice poroke Nje c. in kr. visočanstva gospe nadvojvodi nje Marije Valerije razdeliti je po sklepu občiuskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubliane dve sto goldinarjev med petero ubogih vdov ljubljanskih.
Prošnje za podelitev teh podpor vložiti je pri magistratu do dne
28. t. m.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 18. julija 1894.
Kranjski deželni odbor razpisuje javen natečaj
za pripravo in pokladanje podov iz hrastovih deščic
(eichene Brettelboden) v novi deželni bolnici.
Pripraviti in položiti je 4910 m' podov iz hrastovih deščic brez surovrh spodnjih podov za proračunjeni znesek 13.257 gld. Delo se oddš, ali za vse oddelke skupaj enemu samemu podjetniku ali pa po posameznih paviljonih razdeljeno več podjetnikom. Zategadelj se vsprejemajo ponudbe ne samo za vse paviljone skupaj, ampak tudi za posamezne oddelke posebe.
Z znamkami za 50 kr. kolekovane, zapečatene in na zavitku z napisom : „Ponudba za pripravo in pokladanje podov iz hrastovih deščic v novi deželni bolnici" prepisane ponudbe je vložiti najkasneje do
28. julija t 1. do 12 ure opoldne
pri kranjskem deželnem odboru. Priložena jim mora biti 5% proračunjenih stroškov znašajoča jamščina ali pa deželne blagajnice položni list o nje vplačilu.
Do navedenega roka so v pisarni stavbinskega vodstva ponudnikom na ogled splošni in podrobni pogoji o oddaji razpisanega dela ter tudi dotične mere, proračuni, načrti in natančnejše določbe o ponudbi.
Kranjski deželni odbor sme popolnoma svobodno izbrati ponudnike, kakor tudi eventuvalno odkloniti vse ponudbe in razpisati nov natečaj.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. julija 1894.
Dunajska bor
z
Dne 18. Jnllja.
Skupni državni dolg v notah.....98 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....98 ,
Avstrijska zlata renta 4%......122
Avstrijska kronska renta 200 kron .	97 "
Ogerska zlata renta 4%.......121
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96 "„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	998
Kreditne delnice, 160 gld.......354
London vista...........124
Nemškidrž.bankovcizalOOm.nem.drž.velj.	61
20 mark............12 "
20 frankov (napoleondor)............9 „
Italijanski bankovci........44 „
C. kr. cekini......................5 „
45	kr.
35	„
45	„
95	„
25	„
20	„ n
20	„ 60	„ 12	„
21	„
90V, „
Dne 17. Julija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zcm.-kred.bankc4#> Prijoritetne obveznice državne žcleznice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
149 gld.		—	kr.
157		50	
197		50	
96		50	
142		25	
127		25	
107	n	35	»1
67	n	60	»»
98		70	
220		—	
153		10	
128		25	
98	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........196	gld. 25
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	"„ _
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	^	50
Salmove srečke, 40 gld................70	^ _
St. Gen6is srečke, 40 gld.......70	"	50
VValdsteinove srečke, 20 gld......47 _
Ljubljanske srečke...... . .	24	„	50
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	157	„ _
Akcije Ferdinandovesev.železn., lOOOgl.st.v.	3050	„	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	498	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . .	106	25
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	74	,,	50
Montanska družba avstr. plan.....81	„	20
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	166	—
Papirnih rubljev 100 ................133	„	75
kr.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih drtavnib papirjev, irečk, denarjev itd. 8 Zavarovanje za zgube pri žrebanjih , pri izžrebanju
J.	najmanjseza dobitku.
K u 1 a n t n a izvršitev n&rodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E B C U R<
Vfollzeilo it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
asjr Pojasnila 13S V vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijttkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obi estovanja pri popolni varnosti W naloženih ^ lavnic,