279 številka Trst, v petek 7. oktobra 1904, Tečaj XXIX. ■T Imhujm wmmM dmn H Tudi ■ ©deliah bi praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari sjntiaj. * imzn iteviik* s® prodajajo po 9 lovi. (6 stotnik) m «crh tobakamah ▼ Trata in okolici, Ljubljani, Gorici, • Kranjr. Maribora. Celovcu, Idriji, Bt. Petra, Nabrežini, Novemmeatn itd. r*«M 1» a&roib« sprejem« oprava lista „Edinost", ■. Gio%io Galatti it. 18. — Uradee ara ad 2 pcp. «e 8 zveder. -«-• . giaaoai 16 stotink na Trato petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON itv. 1157. Edinost Gl&tilt p^litičMga društva „Ediust" za Primorsko. F mdinomti Je moči larotaina znata sa vae lete 24 kron, pol leta 12 Tron, 3 mesece 6 kroa. Na naroSbe brez dopoalane naročnine se j prava ne csua. Val dopisi naj se pošiljajo na nradniStvo lista. Nefraakavise pisat se as ajrajemajo In rokopisi se ne vračala. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lfrtv. UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom), ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik ksnaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcifa liata „Edinost" v Trata, ulica Giorgio Galatti fttv. 18. Poštno-hranil nič ni račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Prihodnje bojiiČe. LONDON G. »Reuterjev biro« poreča iz Tokija; Oč too je, da postane tri kot Tienling-Mukden-Fazan kmalo bojišče raz-eežnih vojn.h riperacij. Rasom služi za svojo glavno bazo Tienling ter so zgradili Bevemo od Mukdena io Tienlinga utrdbe. Reke pri Tiea iagu ni možno prekoračiti. Fuzan so Rusi močno utrdili. Domneva se, da namerava general Kuropatkin ovirati maršala O^amo, ako bi ieti hotel s svojimi četami prekoračiti reko Huobo ter si ustvariti bojiš5e, ki ga Rusi sedaj utrjujejo. Izjave generala Velička. MOSKVA 6. General Veiičko, graditelj ruskih utrdb v vztočni Aziji, ki jt> dospel eemkai, je izjavil, da je general Kuropatkin z mogel z ozirom na utrdbe pustiti v L ao jaugu le malo čet ter z večino armade napasti Kurokija. Umaknenje v Mukden ni imelo nikakega vpliva na strategično pozicjo ruske armade. General Veltčko ne veruje, da bi Japonci nameravali obiti rusko armad) vi nmeri proti T eolingu. Da Japonc* sedaj ne j napredujejo, ee izvaja tega, ker so imeli ! pri L acjangu ogromne izgul)3, ki s> znašale 30 000 mož. Rusi so imdi ie 3000 mrtvih in 13 000 ranjenih. Iz Mukdena. PETROGRAD 6 Djpipnik »Bršev. Vjedoraost:« je včeraj iz Mukdena brzojavil svojemu lis'u : Računajoč po dosedanjih obrambea h piipravsh ee zdi, da ne tame-rava Kuropatkin Ostaviti Mukdena. Zi vso armad t so zgradjene podzemske koča, ki so gorke in zlczie. D-noma prihajajo v Mukden japonski konjeniki, ki j:h je zajel general M sčenko in ki izgledajo jako slabo. Aleksejev v Mukdenu — Čunguzke obstoječ iz približno štirih stotnij z enim dvadronom potisnil naše patrulje pri Knnlinpu proti zapadu. Blizo železniške proge je dobila naša patrulja ojačenja. Oddelek našega ko njeništva ee je pojavil od zapadne strani, se vrgel na zadnja straža prodirajočega sovražni ka ter jih prisilil, da so ee umaknile ob zgnbah proti Taduismpu. Naš izvestiteljm oddelek se je dne 4. t. m. približal severnim rudnikom pri Jantaju na štiri kilometre. Pred njim so zbtžili štirje japjnski eskadroci in tri etotn'je. Nt s 3 konjeniške čete so se vrnile okolo 6. ure zvečer na svoje pozicije. Ea kozak je bil ubit, en Častnik in dva kozaka pa ranjena. Dva japonska dragonoa sta b.la vjets. FORT ARTUR. Prošnja Japoncev za premirje odbita. LONDON G. Kakor poroča »Daily Te-legraph« iz Ćifj, kažejo tam kose nekega pisma s kitajskimi Črkami in s podpisom ge nerala Ste*eija, v katerem se g'a9i, da je bilo dne 25. septembra pred Port Arturjem vse mirno. Japonci so baje 83 enkrat prosili pre mirje, da pokopljejo mrliče, toda njihova prošnja je b la odbila. Glasom drueih poroč 1 so Japonci dne 24. in 25. t. m. zopet poskusili naskoč.ti Visoki hrib, a b.li so zopet odbiti. Tudi protinapad Rusov je bil Laje z velikimi ii-gubami odbit. Važnih dogodkov ni bilježiti. — Oskrbovanje trdnjave. TOKIO 6. (Reuterjev biro ) Japonsko brodavje, ki blokira Port Artur, je zaplenilo neko džusko z živili, ki je hotili pluti v portartursko prisiauišči. Po izjavah možtva obstoja baje brodovje iz $0 džunk, ki hoče iz Tsingtaua prodreti japonsko blokado. Vzlic temu, da bloiadne ladije strogo pazijo, pride vendar mncgo džunk do ruskih črt. Na spodnjem delu pjluctcka ee nahaja mnogo pristajališč. Džunke izkrcajo svo^e blago po ntč.. JapoLCi sumijo, da utihotapljajo džunke tudi slrdjivo. Do*edaj ni bilo pa najdeno v džunkah, ki so jih Japonci ža nad sto pre* tolpe. PARIZ 0. »Agence Havas« p3roČa iz iskali, nobenega etrehva. Mukdena, da je dospel tja namestnik Aiek- ' ^^— seje v, da ee posvetuje z generalom Kuro- ; patkicom. Japonci organizujejo v Mongoliji in v j obmejnih pokrajinah zap&dno oi Mukdena številna čunguzke tolpe, ki stoje pod japen skim vodstvom ter s> namenjene, da razrušijo, • . . . , , . ni , ' * oieontvenih ijrmalnost b je predlagal pred- železniško pr t?r branijo Ru-oiu, da bi s. i .... • . , , s*. 1 ° \ ... sednik kluba narodne atranke, dr. Cingnja, ne moerli na'mviti ž.vil v Mont^jliji. ! . , _ . . . . J naj deželni zborne z b o r u j e, dokler Poročilo generala Saharova. je baron Hnmbl nameatn k. Ves deželni zbor PETROGRAD 6. (1'radno.) Brzojavka;je začel kričati: Doli z nedostojnim. Ta sve Brzojavne vesti. Deželni zbor dalmatinski. ZADER 6. (Zasebno poročilo.) Deželni ! zbor je bil daues otvorjen. Ttkoj po rešenih generala Siharova na glavni štab od 5. t. m poroča: Dae 4. t. m. je sovražni oddelek ČaLi protest proti Handelu je tem pomeinbneji, ker so zIožlo sedelovali tudi Srbi in Italijani. Pod silnim utisom tega protesta se je namestnik Handel irgubil iz dvorane. ZADER 6. (Koresp. biro.) Na slovesni maši, ki je bila povodom otvorenja deželnega zbora, je bil navzoč le deželni glavar. V slojem nagovoru sa je deželni glavar v toplih besedah spominjal pokojnega poslanca Supuka ter je naštel predi >gp, ki jih deželni odbor predloži deželnemu zboru. — Takoj na to je, vzlic ugovarjanju deželnega glavarja, povzel besedo dr. C ngria starejši, ter z močnim glasom v t beh deželnih jezikih prečital kratko izjavo, da so vsi poslanci osvedočeni, da je bila dežela po namestniku Handelu ttžko žaljena, vsled čeiar se ne udeleže razprav v deželnem zboru, dokler cstane baron Handel namestnik. V tem trenotku je namestnik zapustil s svojim spremstvom dvorano, di.čim je dvorni svetnik Nardelli izročil predsedniku piam"», s katerim je deželni zbor z oz rom na ravno podano izjavo na cesarjev ukaz z a-kljuČen. Ko je prišel namestnik do vrat, so zadoneli po dvorani viharni klici : »Ven žojim !< Goriški deželni zbor. GORICA. 6. Današija seja je pričela z dolgo poslovno debato o predlogu poslanca dr. Tumts, Češ, naj te d)pusti takoj utemeljevanje samostojnih predlogov poslancev. Ta predlog je bil izročen konečno zakonskemu cdseku. Na t> je deželni zbor dolečil 5000 kron za vladno tkaijo proti malariji ter je v tretjem čitanju sprejel zakonski načrt glede pobiranja deželna pristojbine na pivo. Dr. Turna je interpeliral vlado radi pre-z ran:a slovenskega prebivalstva v tržiškem in korminekem sodnem okraju; radi razn h nedostatkov pri davkarijah in Blabega stanja državnih ces". Pr.hodnja seja v soboto. Češki deželni zbor. PRAGA G. Danes je bil otvorjen deželni zbor. Namsstnik je v svojem nagovoru izrazil nado, da zbLža beda, ki vlada v nekih krajih dežele obe strank', Čehe in Nemce. Vlada upa, da se obe stranki pomirite iz ozira na gospodarsko stanje dežele. Vlada je sklicala dežtlni zbor, ker se nadeja, da se povrne k ustavnemu delovanju. Nemci so predložili dva obsirukcijska predloga. Enega so umaknili, o drugem saje glasovalo po imenih. Koncem saje so Mlado- in Staročehi podali izjavo, češ, da je vlada kriva na žalostnih razmerah, ki vladajo v deželi ter jej očitajo, da ne doveli jezikovne jednakoprav-nosti in ne spoštuje jedinstva češkega kraljestva. Šjle da zlorablja vlada v poneneča valne Bvrhe ter izkorišča gospodarsko krizo za oslabljenje č.ške opozicije. Sovražno vede- nje vlade ovira vsako ztližanje. Po danci češkega nsroda so bili vedno pripravni, da sodelujejo za mir, toda pravice kraljestva in češkega naroda so jim predragoceae, da bi zamogli opuatiti b>j za pravni red. Po9lanci so sklenili nadaljevati boj proti Bedanjemu sistemu toliko čaEa, dck'er vlada ne ngodi pravicam in potrebam kraljestva in njega prebivalstva. Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek. Nemci t jnžnozapadni Afriki. BEROLIN 6. Neko danes do3pelo poročilo generala Trotte iz Epate od 1. t m. se glasi : Hereri so se dne 28. t. m. naglo umaknili iz Epate pred prodiranjem nemške kolone, Sovražnika smo preganjali dalje ter porazili po kratkem odporu zadnje straže sovražnikove. Vjetniki zatrjujejo, da je sovražnikov odpor zlomljen. Glavarji niso edini. En del ljudstva bi se udal, toda boji ee, da bi ga Nemci za kazen ne postrelili. Kralj Peter na potu t ŽiČo. KRALJEVO G. Včeraj popoludne je dospel kralj Peter semkaj. Narod je kralju priredil velike ovacije. Mesto je v zasiavah. KRALJEVO 6. Kralj Petar se je danes zjutraj odpeljal v samostan Studcnica, ki je j najlepši in najatareji srbski samostan, kjer je J pokopan prvi kronani Brbski kralj. Sbnpšeifia zdravniških zbornic. SOLNOGRAD 6. Danes je b la tukaj otvorjena deveta skupščina avstrijskih zdravniških zb rnic. Deželni predsednik grof St. Julien je otvoril skupščino ter povdarjal izlasti važnost zdravniških zbornic. Na to sta skupščinarje pozdravila deželni glavar in župan Bolnrgrsški. Škoiijsbe konference. SOLNOGRAD G. V knezoškofi^ki palači so pr.čela danes pod predsedstvom knezo-škofa dr. Katscbthaleria šk< fijske konfarence, ki bodo trajale tri dni. Teh konferenc se udeleže škofi« iz Trenta, Brik^ena, Gradca, Celovca in Mar.bora ter pasveSeni škof eolno-graški. P O I) L I S T K K. 12 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovr.-il I. E. Tomić. Prevel m. c—č. I. — Mir? je pomajal Tomo z 'glavo. Rojim se, da je malo nade za t \ Škof zagrebški, Pavel Horvat, je učen človek, me-der, a i vroča kri, ki hkratu vzk peva, a zaupa p polnoma dvornemu žapniku kapitej-skemu, Grgi Prišlinu, ki od nekdij mrzi nas Grčane z vso silo du*e svoje. D/e leti ško-faje Pavel, ali že v teaa kratkem času nas j« dovolj stisnil ta Ivančanin. Kralj — pravijo — je milosten škofu, a nas ban Peter Sudar je 6tvar, on vidi in ne vidi, kakor da ee gi vse to niti ne tiče. To, dragi ljudje, ne kaže na m.r, ampak, ag le iskia pr^ne, z -plapola plamen oj:o!o nas in med nami. Pazite, zopet bemo morali mi plače\ati, česar nismo zakrivili ! — Babe ste, je zakričal Cavagnoli jeznr, dobro, da peznam naše pravice. Kaj mir, mir mir! Diavolo! Pravica je pravic3, jaz ne odjenjujem. Naš zid je n^š plašč, naša obramba. V njem smo svoji. Pa si li kedaj čul, učeni mojstLo-trščaka«. — Kaj je to ? je krikml Toma in je, prebledivši, skočil na noge, saj ša ni osma večerna ura ! — To ni osma ura, je vskliknil učitelj, ali ne čuješ, kako to hitro gre? C n, cin, cin, cin ! To zvoni v stran. Dočim se je zdravnik stremel, je skočil domačin, da pogleda na ulico, kaj je. Od zunaj je bilo čuti silen krik. V kamric j je prilomastil velik čiovek, velikega, mračnega obraza pod železno kapo, v dolgi modri halji s pasom. V rjkah se mu' je svetilo kopje. Bil je to griški orožnik Vučeta Markov. — Mojster Toma ! je zakričal orožnik, pridi, sodnik te kliče. — Kaj jc ? — V »Novi vasi med trajemc pri Savi so se desetinarji potolkli s kmeti in gonijo domačo živino z občinskega pašnika. Ljudje so prihiteli semkaj prosit pomoči. Tudi mrtvih glav je. — Ha, vidiš mojster Toma, to ti je mir, se je nasmejal šolnik. Šibe, š be ! — Pojmo, Toma, je zakričal Gialimello. S užba nas kliče. Vsi so izieteli ven, a zadnji jebiltrebu-šasti zdravnik, ki ni šel z drugimi v svete- So-li državni temeljili zakoni pri Bas še veljavni ali ne ?! Pred nami na mizi ležita dva razglasa slavnega c. kr. namestniet a v Trs!u. Jeden j3 datiran od 15. avgusti 11)04. štjv. 23203, drugi od 22. avgusta 1904. štev. 23733. Prvi se dostaje »uvažanja živioe in mesa ;z dežal cgrske krone v P.imorje<, drugi »uvažanja prašiče7 iz Ogrske v Primorje«. O o dejstvu, da si je »deže o odrske krone« t žko misliti popolnoma brez kuge me 1 praš Či — istotako kakor brez paprike — ne bi bila ona dva valnico, marveč se je hitro zaklenil v svoje stanovanje. Toda mali zvonček, ta uznanjc-valec domače uiersča, je neprestan) bil s stolpa mestne svetivaln ce, ter je niznanjal, da Be zopet preliva domača kri. II. Ža škcfjvanja Pavla Hjrvata, ki je Ludovik a pridevkom »veliki« vladal kralje« vino, ni bilo ni zagrebško kapiteljski mesto, ni škofjvski dvor opasan s tistimi kameni timi zidovi in stslpi, ki so ga v paznejih stoletjih branili pred domačimi in tujimi napadi-Ako si šel od mestnega zemljišča po »pisanem mostu« preko potoka C.rkvenika na kapiteljsko stran, prikazovali so se ti najpiej veliki vrti, raztežgoči ee vse do bregov, a med njimi po kako leseno branišče, kaka lesena hišica kapiteljskega uslužbenca ali priseljenca. Dalje so bilip osejani kanoniški dveri iz močne hrastovine, med njimi gotska cerkev sv. Frančiška zlesen;m meniškim samostanom, na drugi strani pa mračno telo grde stolne cerkve z dvema šiljastima zvonikoma na {katerima je bilo videti še očitnih sledi tatarskega požara. — (Pride še.) razglasa c. kr. namastništva v Trstu nič posebnega. In nam ne bi trebalo omenjati ju posebno se ztto ne, ker si domnevamo po vsej pravici, da tistih legijonov madiarakih krajevnih imen itak nikd) ne čita. Zato je tudi stvar sama na sebi t praktičnem pogledu precej brez pomene. Ali vendar opažamo nekaj, kar ma sili, da ee nekoliko pobavimo z rečenima razglasoma namestništva tržaškega. Ni tD sicer n:č novega, marveč je precej v praksi ! Ravno zsto pa se moramo oglasiti a princip jelnega našega narodnega stališča, slo-nečega na trdnem, solidnem fundamentu : na naših državnih temeljn h zakonih. Stv^r, kakor je sicer malenkostna sama na sebi, naraš'-a za nas principijelno do velike važnosti, ker na? stavlja pred delikatno vprašanje, da-li c. kr. gospoda na namestništvu v Tret u pri pozna vajo državne temeljne zakone ali jih ne p r i -poznavajo?! Člen 19. teh državnih temeljnih zakonov avstrijskih od 21. decembra 1867, drž. zak. 142, se glasi dobesedno: >Vst plemena države so enakopravna in vsako pleme ima nedotakljivo | pravo do varovanja ia negovanja lastne narodnosti in jezika. Euakopravnjst vseh v de želi navadnih jezikov v š*li, uradu in javnem življenju je pripoznana od države. V deželah, v katerih biva več plemen, naj bodo javni učni zavedi tako urejeni, da vsako teh p'e men, ne da bi bilo siljeno t učenje dm-zeira deželnega jezika, dobiva potrebna | sredstva za izobraževanje v lastaem jeziku !« j Lep, pravičen in tako jasno stiliziran je ta člen državnih temeljnih zakonov, da je izključeno vsako krivo tolmačenje in da mu tudi najzviteja sofisterija ne more podtikati druzega pomena, nego ga v resnici ima. Nasproti jasnemu določilu temeljnega zakona, da ni smeti nobenega avstrijskega državljana siliti v učenje druzega deželnega jezika, §t »je dejstva: da sta omenjena dva razglasa priobčena v štirih jezikih: v nemškem (na prvem mestu), v italijanskem, clovenssem .n hrvatskem jeziku ; da je tekst v teh poslednjih treh jezikih mnogo krajši, nego nemški; da stoji na onih mestih, kjer je italijanski oziroma slovenski in hrvatski tekst skrajšan, opazka: Vedi testo t e d e s c o, glej nemški stavek, gledaj tekst nj e m a č k i! Gos^oia na c. k. namsstništvu v Trstu nas torej stavljnjo pred alternativo: ali se morate zadovoljiti, tudi če ne umejete naših razlogov, n trpite eventuvalno veliko škodo, ali pa — se morate učiti nemški!! | C. k. gosjoda eo menda dolžni po položeni prisegi, da čuvajo zakone; se svojim postopanjem pa kažejo, da se ne menico r.a to svojo doižaofct, kajti njihova praksa, kakor jo vidim < na omenjenih razglasih, je v dija-metralnem navskrižju z določilom o gori , navedenem členu 19. državnih temeljnih zakonov ! < )ji nas Filijo, da se moramo učiti nemški, tko jih hočemo umeti — Dj'*h, ki bo poklicani čuvarji in naj bi bili izvrševa- j telji U9tavnih zakonov! j Ali otvEr je še bolj kričeča, nego smo akcentuirali do eedaj. C.en XIX. državn h temeljnih zakonov pravi, da ni smeti siliti nikogar v uče oje druzega deželnega jezika. V7 našem s.učsju pa zahtevajo c. k. goaj 6 la cd nas, naj se uč:mo jezika, ki niti deželni jezik m ! Vprašujemo : je li so državni osnovni zakoni še v veljavi »li niso ? ! To vprašujemo s tem več m pravom, ker ee res ne spominjamo, da bi bili ti zakeni razveljavljeni katerm-koli veljavnim načinom!! Morda pa dade potrebnega pojasnila princ Hi henlohe tam — in dosedanjim gospodom na namestništvu ! čenje. Kdor, zasleduje dogodke v tej vojni, je gotovo opazil, da sl;k*-ščansko. Ali katoliška cerkev in škofje, ^ Poslednji z razmerno malo v« čiuo. A da ne morejo nič zato, da je kardinal Kopp pozabi) n* vsako pravičnest in dolžno obzirnost do čeških in poljskih d:jecezanov in da se je postavil med najbasneje Slovanožrce. Slučaj Koppov da dokazuje njegovo osebno pastoralno nesposobnost in da kakega nemškega nacijonalca ne varuje pred brutalnostjo proti Slovanom nobena tonzura, noben purpur. Čin Koppov da zaslužuje tam strožjo ....... obsodbo, ker pr haja od šk fa in kardinala. živo, ker so jih ogromne izgube pri L:aoiangu'; ^ . . i«*-*, . . -f . . . . I Tako imenovana risa »cerkvena« politika, oplašile. Iz-pred Port Aitirja ni danes nobe-i po kateri je treba — tako piše »HlaB« nih važnih vesti in zdi se, da je tam par j 7 . , . x• - J K tuliti z vol ko vi, ako eo isti v večini, se je dni sam položaj štacijonaren, a to istotako < vsled velikih japonskih izgub. Gibanje ruskih čet t severni Koreji. Londonskemu »Dailv Telegraphu« so slabo izplačevala vsikdar dosedaj. Tako moravski »Hlas«. Na adreso vseh onih, ki nam ne morejo odpustiti naše opozicije proti sedanjemu sistemu na tržaški in dne 4. t. m. sporočili iz Seula, da je glasom poreški šktfiji, in ki nam toliko zamerjajo, neke tjakaj došk vesti prišlo 600 Rusov v; ker svoje stališče nasproti temu sistemu obližje Hamheucga. Dva tisoč Rusov s še-, opravičujemo s trditvijo, da ta sistem izhaja stimi poljskimi topi se pričakuje v Pukčeng. iz političnih posvetnih oz?rov, konstatujemo, Operacijska b3za Rusov v severni Koreji da izhaja iz izvajanj katoliškega »Hlasa« : postane Jengčeng, kjer se nahaja 300 mož. Ruski mandžurski armadi. 1. Da je tudi škofov, ki bj zmožni ne-krščanBkih činov. 2. Da je tudi škofov, ki gai j a poslednji še do t8 večine je mogel pri ti le tako, da eo socijalni damokratje zdržema glasovali zau . Ta nastop socijalnih demokratov je vzbudil vseobče začudenje. In je res težko umeti, kako je mogla socijalno demokratični straLka glasovati za kandidati stranke, ki se ničesar ne boji bol', nego splošne volilne pravice, ki je med kardlualnimi Zihtevami socijalne demokracije?! No, pi pustimo to! Sledio je veliko zmagoslavje v nemškem taboru, po veeh gnezdih, kjer B6 še pomika tisto umetno _ vzdrževano nemštvo na Štajar-ikem. Razloga seveda ni bilo nikakega za tako vpit e ^o groznem porazu, ki so ga doživeli nemšii radikalci na dan glavnih velitev na vsej črti, in ko se imajo še na tistem jednem jed nem mandatu, ki so ga pridobili na ožji volitvi zahvaliti socijalni demokraciji. Ali s avili eo zmago! Tako tudi v Slovenski Bistric . Tu je prišlo na slavje tudi nekaj socijalnih demokratov, ki so menili, da imajo pravico do tega, ker so ravno oni odločili zmago. Tako daleč ne seza nemška hvaležnost. Ko je namreč eden socijalnih demokratov hotel kon-! statirati notorično resnico, da se ima nemški se ne merejo brzdati v svojem slavcfob3tvu. »Russkija Vjedomosti« pižejo t V časo 3 Dd je tudi gkofov, ki so neprevidni na j kandidat tudi scc jalni demokraciji zahvaliti pisih se je mnogo govorilo, koliko mež da bo pa8toralnem delovanju. 4. Da je tudi škofov, na zmagi, je tako prekipelo v germanskih štela nova armada generala Grippenberga. kater h niti njihovo visoko cerkveno dosto-, srcih od----hvaležnost?, da so človek*, ki Sedaj ima vrhai poveljnik Kuropatkin na j8n9tvo ne more hraniti pred biutalitsto na- ' je hotel konstatirati resnico, jedaottivno — dispozicijo generala Grippenbarga devet ar- Bprotj Slovanom. 5. Da je škofov, ki tirajo ! v e n vrgli! mainih zborov, in sicer pet armadnih zborov >C€rkven0« politiko, ki je na škodo cerkvi.! Da-li dotični eoaijalni demokra'je ia pehote, štiri armadne zbore konjeniatva ter £e tak notorično katoliški list tako pojdejo glasovat zu nemško uac jonalne kan- štiri samostojne brigade kenjeništva. piš(5j potem tudi nam ne treba, da bi ee didate ?! PORT AR T UR. kesali radi svoje opozicije proti političnemu Iz sorodenjskf ga županstva pri Ru- Dne 1. oktobra je minolo 150 dni, cdkar sistemu v škofijah tržaško koperski in po-' bijah na Goriškem. V izd,nju »Edinost « oblegajo Japonci Port Ait.r. List >3Sovoje reško-puljski. , od 4. t. m. me je posebno zanimala n.tica Vremja« je tem povodom posvetil trdnjavi —^ — članek, v katerem bs med drugim glasi: Port Artur te drži z ncomajeno duševno močjo svojih br^niteljev že 150 dni. Vsa vrsta obupnih naskokov je bila še vsakikrat do Drobne politične vesti. Jugoslovanska razstava v Be-»Svobcdna Rieč« p se, da si pod zaglavjem »Z islužena lekcija«. In ko sem prečital to notico, vskliknil sem: Prav j« ! — Postaje — načelnik v Rubijah Rutar je dobil kar je zaslužil v polni meri. Zaiostaa koristilo, in bi tako zamegli biti vedno v zvezi s poriartursko poaadko lemgradu. »svoocana mece pse, ua bi mu ^^ flQ grarauje avoje la8tn3 krvi! : ... vr . . . .... Je kra)j "eter miQ0l° nedeiJ° že v tretJi5 Ubogi Simon Rutar, blaga ti duša slovenska ! sedaj odbita. Vsakikrat, ko nam pridejo,« Qgledal jugoslo7an8ko umetniško razstavo. | ^ premn0c,0 s; delal za pro3veto svojega si- . ,E,tfetje r°ke ^kxakega Kl- Kralj je odločil za nakup slik 45.000 dina- J ;aroda in nisi za8lUŽIl, d, t e tajca žalostna m nedoločena poročila d. so rQV% Na cddelek V8ahe štirih Earr,dn09ti od. J temll nqroda , Japonci dosegi i kak vspeh pri Port Arturju, , pftda okroglih n.000 dinarov. Rizstava bi Jn ,endarje rf8; Da bi L0 bij0 ! Niti si rečemo sami pri sebi : Kaka skeda, da ni ;mPia 7akliučiti Ž3 8 t m a dela se na - . c. ,n _ A . , i rr Be Imela zaK1Juclu /j3 m-» a oeia Ha na govor.ti ne mara s Slovencem. — Milo mi Port Artur zvezan z oštalo iiasjo. lo ne t j . - - t rafflia rdnrta do 23 t m , • • -- • m x i , j i • ,, . to» da bl ,9la C8tala caPrla 6- co m- je Pr srcu, ko se spominjam prejsojega I)'«- radt tega, kako*- da bi njega posadka poire- . . , D1 . T J " . , , , . - j • t xi_-1 Morilec ministra Flevejs. Iz „eea naČelnika Pavlošiča, pravičnega n ?na- bovala kakega navdussDja od zunaj. Junaiki R . „ . , & 6 0 . . , ... . . , , , . , . j Petrcgrada bo aporeč lt >±Serl. Zeitung«, , J F . . J .. ... .. je preiskava proti morilcu ministra Pleveja, jn toliko ima naš rod še takih Rutarjev ! hitel vse instrukeje, ki smo jim j.h zamogli Sl8onova> Bpravila na dan razno gra. j y igt(m d isu v ,Edin03ti< je tudi dati. Taka brzojavna crta bi b la nasprotno ^ q osebij ne pa o njegovih! re5en0j da v Rub;jah vlada laški bara. že radi tega velike važnost^ ker bi to Rusiji 8okrivcib> osir. ma pomcgQikih. Zli se torej, Bianchi. Jaz bi to poprav;1 v toUk0f da bi da je Sascn^v izvršil zločin ta sve jo pss^. rekel da ne aamo v Rubijah, nmpak po vsem Sasonov je bil pred poldrugim letDm radi županstvu sovedenjskem vlada Bedej baron dijaških nemirov v Moskvi pregnan v neko Bianchi. Izvolili bo ga namreč v zadnji č&s Iz deželnih zborov. malo mestece blizo Tomska v Sibiriji. Od županom ! In kdo ga je posadil na to ča^mo Za včeraj opoludne je bU eklican de- tam je pobegnil ter ni šel delo na železnici, me3to. Liberalci ia klerikalci enogla^ao ! O žeini zbor dalmatinski. Tega zasedanja kjer je opravljal razce posle. slepota in — najivnoat tbvenska ! Za kakega je pričakovala z veliko napetostjo vsa po- Danska državna zbornica. Iz domaČina-Slovenca ne bi Be klsrika c in li- krajina, a žajo tudi ves politiški svet v Kodanja javljajo, da je finančni minutsr Leralci rdružili nikdar. O, medpebojua str*-t državi. Ta vseoLČi interes je izišel iz afere predložil »folkethiugu« (državnemu zboru) slovenska! O g^ava, glave, o p?met, k'e ti?! Handel-Biankini. Kakor znano je ta posled- proračun za leto 1905/6, ki prične b 1. Pa ee lahko smeje ta naš baron ! Slo.'en>H nu doznal o neki izjavi dalmatinskega na- aprila 1905. Dohodki so proračunjeni na 8:cer ne zna, ali vlada nas vtudar. — Ali no mestnika, germtnskega barona Handela, da 79*6 milijonov, str.šii na 79*5 milijonov bj še kraj ttcim žalostnim srednjeveškim v Dalmaciji ni častne besede! danskih kron, ostaja torej prebitka 100.000 razmeram? Da — srednjeveškim, dokler nam Kdo ne umeje, kako žaljiv je ta izrek * za kron. diktirajo zapovedi nemšii in lsški gn fi u vao deželo in za ves narod v njej, ki je __baroni! Da vidimo, dali boio naši lib-ra ci sicer rea siromtsan, ali pošten nad vae. PosJ. — v , . in klerikalci zahtevali od barona-župaa?, ntj Biankini je gotovo dal vernega izraza vseob- JLJOlTl3.C6 V0Sl1. odstrani laške in nemške napi-e ! čemu ogorčenju s tem, da je pozval name&t- Tržaško šolsko vprašanje pred uprav- Kako pa je pri nas z društvenim življe- nika. naj odstopi z mesta, s katerega je n]m sodiščem. Danes bo razpravljalo upravno »jem ? Nikjer nič. Niti enega društva nimamo, izrekel one žaljive besede. Namestnik Han- 83d:šče o našem slovenskem šolskem vpraša- Vee je mrtvo, da-si bi se dalo napr vili del Rusko-japonska vojna. Trat, 6. oktobra 1904 Tuli danes si japonfilski listi — ob po-manjkan u poroč i o važnejih dogodkih — ne morejo j omagati drugeče, nego da nszna-njajo take vel ke dogodke v naj bližnjem času. Nu nam se dozdeva, da ni le zadrćga, ampak da je Š3 neki drugi posebni namen, da japoncHlski iieti uverjajo Bvet, da Btojimo neposredno prt d 8?nzacijocainimi dogodki, ker eo Japonci ccpet krepko ztčeli z (f?tz vo in skuša general Kurcki, da pr.d9 ruski armadi za hrbet in prineore s tem v nje un> vpr a sapa z jedne Btrani ni ustregel temu njIK 20 let borbe od ene in zatezanja marsikaj. In morda legije, nego kje d uge. pozivu, a z druge zopet ni bil toliko mož, od druge »trani j© trebalo toraj, da je to za v Rubijah in So vod nj t h bi bilo pevcev ia da bi bil priznal: to in to sem rekel in od- tržaško Slovenstvo prevažno kulturno vpraša- razpolago. Pa---! Eie hvali »Soča«, rrage govarjem ia to! Marveč je začel pošiljati v nje prišl0 pred najviši administrativni forum hvali »Gorica«. To je vzroka dovol , d i r e razne D9mšae liste pojasnila, 8 katerimi se je v dliavi. Kakor zastopnik alovensk h intere- morejo Bkupaj. Jaz pa pravim: obojni bi hotel izvleči iz te neljube efere in potajiti to airanoev je odišel na Dunaj gospod odvetnik peli ako le peli! Kako krasto pete svojo Deza&lišaao uradniško breztaktnost. — dr. Gregorin, ki se že mnrgj let. bolj nego je bilo ob smrti pok. vikarja ! Poal. Biankini pa je nepremično vstrnjal pri kedo drugi, nesebično in požrtvovalno zanima Drugič merda še kai, ako je drago ten u avoji obtožbi in je pezival namestnika, naj za to naše šilsko vprašanje. Ako upravno uredništvu (Prosimo. I red.) ga toži ! Ali namestnik tudi tega ni storil, 8cd šče že dane* preglasi iaz?odbo, doznajo Kaj je radikalec ? Na to vpra?aoie od- ampak je uvel preiskavo proti svojim lastn in čitatelji o dj*j gotovo že v jutrašnji številki, govar^a koroški državni poslanec dr. Stem- uradnikom radi — netaktnosti. i Imenovanje T sodni stroki. C. kr. \v.-nder v avtjem beljaškem glasilu takole: Neirogibno je, da se bo deželni zbor primorsko defe'no nadsodišče je na lastno Kdor stremi po nedosegljivem, ni radim l*c, takoj začetkoma havil s to skrajno odijozno f rošnjo premestilo Cirda Kumar, karcelijskega ampak norec; kdor BV(j m volilcem obljublja sf;rr. OJ todi prihaja, da je ves svet z cficijala c. kr. dtž In g^ sed šča v Trstu v kaj nemožnega, ta ni radikalec, ampak s e- par; kdor ne spoštuje običaje pošle ie družba, ta ni radikalec, ampak cepec; kdor veruje v nezgrešljivoBi kacega programa, ta ni ra-dikalee, ampak teptc, :"n kdor ljudstvu obljublja, da mu z rfizicženjem kakega programa odpravi vse bolečine, ta ni radikalea, ampak političen mazač. In tako se vsa pclno ijudij imenujejo radikalne, ki pa niao ! Iz municipalne delegacije. V zadnji seji so razpravljali: Otroškemu vrtcu na Greti se pridodeli letos posebna aziatentinja. Zapretje vspored-nice IV. dekliškega razreda šole v ulici del-1' Iatria ee je v/e o na znanje ; istotako otvoritev tretje vsporednic9 I. dekliškega razreda šole v ulici Paolo Veronese. Dobavo mašinelne oprave za osrednjo parno kuhinjo, pralnico na par in zavoda za razkuževanje ter kot!ov v novi norišnici so poverili tvrdki A. G. Korting ra ceno 75 641 K. Sklenili so urgirati diiektno na ministerstvu za bogo-časije in nauk rešitev rekurza proti odloku namestn.štva, s katerim je ta cbla&t prepovedala otvoritev italijanskih vsporednic na občinski šoli pri sv. Ivanu. > Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju c bo imelo svoj VIII. redni občni zbor v nedeljo, dne 6. listopada t. 1. ob 1. uri popo-ludne v mali dvcrani v »Narodnem domu«. Ako ob 1. uri ne bo sklepčen, vršil se bo zbor dve uri pozneje ob vsakem številu navzočih členov p^ sledečem dnevnem redu : 1. Pozdrav predsednika; 2. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora ; 3. Poročilo društvenega vodstva: a) tajnika ; b) blagajnika ; 4. Porcčilo računskih pregledovalcev; -">. Volitev odbora ; 6 Raznoterosti. Eventuvalne samostojne predloge je naznaniti vsaj osem dni pred občnim zborom društvenemu vodsttu. (§ 25. dr. pr.) Ob 8. uri zvečer bs v prid društvu običajni koncert v veliki dvorani v »Narodnem domu«. Na prti jesenski izlet vabi tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva« vse svoje člene in njih rodbine v nedeljo, dne 9. oktobra t. I. — na Sveto Goro pri ■Oorici. Ker je v jesenskih dneh razgled z goia najkrasneji n ker n m cb?ta tudi vreme Bvojo lepo s^ran, upamo da prihiti sleherni člen planinec v naš kroj, da se tako zopet snidemo jedenkiat v veseli družbi vrh gore ob razgledu na naš prtlepi planinski in dolinski svet. OJhoi iz Treta ob 6. uri 12 minut, južni kolodvor. Pr.hod ni S.eto Goro ob 11. in pol uri. Po gerskem okrepčilu, d.ljšem odmoru in razgledu povrat v Solkan, kjer bo pripravljeno kcs;l?e. Po koeiiu ogled Kostanjev c?, t-tarega grebšča fracc;zkih kraljev itd. Povrat v Trst z večernim vlakom, ki odha a iz G r ce ob (i. uri 47 minut. Na ve^lo svidenje! Opomba. V slučaju slabega vremena se izlet odUž ca priLodajo nedeijo. Tamburasko društvo »Sloira« v Dol. Logatcu priredi dne K. oktobra koncert v h< teiu »Kramar«. Vsporei: 1. V. Parma: »Miaii vojak «, koračnica, udarjajo tambu-rtš . 2. p!. larktš: »U boj!« udarjajo tamburaš. 3. A. Hajrir h : »Jadransko morje«, poje m ž k i zbor. 4. p'. Farkaš: Koračnica iz op*»re »Prodana n^ve^t?«, udarjajo tamburaš;. 5. Zsjc : »U Lo !«, poje možki zbor. +>. A. Vilar: »Večer na Savi«, udarjajo tamburaši. 7. A. Foerster: »Planinskepoje možki zbjr. S. T. Tollazzi: »Tirolski drvarji« korsčaic?, udarjajo tpmburaši. 9. pl. Zijc: »Večer i,a Savi«, p0 stot. za cs-bf^. 0 st dohodek je namenjen v društvene nsmćce Ktr j« društvo leto9 ob raznih do-brodcln h narren h brezplačno sodelovalo, se pričiku e obilne vdeležbe. Plačila se hvaležno prejema o Odbor. Odbor za olepša van je Opcin. Na Op- činah se j« zasnoval odbor z nalogo: d« bo uravnaval peti, sadil drevesa, postavljal klopi, ki bo sploh skrbel, da bo bivanje na Ožinah le'oviščnikem čim ugodoese. Načelnik odboru je g sp< d Ivan Gor i u p členi pa : Hmrik Pjrdo, vit« Lengarke, dr. Garavini, ravnate j Valentič, župnik Slavec, ravnatelj openske ž-leznice Jakob Poschinger, Anton Bremec, Ferdinand Ferluga, in slednjič go?»pa Franu 1 pl. \Veis9enthurn. Kdor želi pristopiti k društvu naj se prijavi gosp. Ivanu Goriupu na Opčicah, ali pi g. ravnatelju Pcs;h ngfrju v Tratu. Promet s poštnimi paketi v Edpet. \ C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja : Poštni paketi do 5 kilogramov teže brez ali z napovedano vrednostjo do 30C0 frankov, namenjeni v Egipat, morejo se cddajati na veakem c. k. poštnem uradu. Pristojbina od teže znaša 1 K 50 st. in od vrednosti 20 st. za vsacih 300 frankov napovedane vrednosti. Pakete se more obremeniti s povzetjem do 1000 kron ter so dopuščani tudi ekspresni ; paketi. j Odposiljslec lahko določ', da sam plača uvozno carico. Veakemu paketu je pridejati carinsko napovednico. Na izpolnitev te nepovednice, posebno, kar se tiče vsebine in vrednost', je obračati posebno pozornost, ker se ocarinju-jejo v Egiptu paketi večinoma po vrednosti, ki je označena v carinski napovednici, torej, ne da bi se o tem paketa odprlo in pregledovalo veebino istega. Da se carinskemu uradu omogoči določanje carine, ne da bi paket odprl in vsebino pregledal (kar je v ostalem zamudno in za pakete morda tudi škodljive), je neobhodno potrebno, da cdpošiljalec carinsko napovednico kolikor le možno natanko izpolni in o tem posebno podrobno označi vsebino, vrednost, količine, mere in teže po-šiljatve. Dobro je tudi, da se carinski napovednici prilaga avtentičen račun o poslanem blagu. Iz tabel, ki jih je izdalo egiptovsko generalno poštno ravnateljstvo, je razvidno, da je Avstrija zaestala glede prometa s poštnimi paketi. Leta 1903. je prišlo v Egipet 212.000 poštnih paketov v vrednosti 424.753 f. št. (torej nad 10 milrjonov kron), od katerih odpada samo 25.790 na Avstro Ogrsko. Zanimivo je, da ee Nemčija in iLal.ja, da-si je njun uvoz v Egipet manjši nego avstr jski, poslužujeta v veči meri prometa s poštnimi paketi nego-li Avstrija. Djtična udeležba je znašala: giečfc spL snega uvoza: za Francczko.......10 1 odst. » Nemčijo.......4'4 » » Italijo........5 3 » » Avstro-Ogrsko.....72 » glede poštnih paketov : za Francosko.......27 8 odst. i » Nemčijo.......19 4 » » Italijo........12'ti » » Avstro Ogrsko.....12 1 » Angležka in Turška prihajata v tem pogledu manj v poštev, ker uvažata večinoma blago na dtbaJo. V poštnih paket h se uvažajo rtzne drobnarije, modni predmeti, vonjave, moderci, čevlji 7a otroke, klobuki, juveliraki proizvodi, pisalne potrebščine, razna jedila itd. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metodfja «« zopet cglaša ter zopet prosi in mo)e1u;e. Eb, ta sitni odbor! si morda mieli kedo! A ni tako hudo, dragi rodo-ljuhje! Ta odbor je »Biten«, ker mu veleva dolžnost, da bo mogal tudi v bodoče vršili svoje vsžn^ narodno delovfnje. Zato priredi v nedeljo pri sv. Ivanu lepo veselico družbi v prid. Maogo zabave bo. Imenitna bitka b korjandjli, petje, godba, igra in zraven pa še novo — sladko vince! Pridi skoro ne delja ! Samomor. 22 letni Josip Plitnik, sta nujoČi v ulici sv. Lucije št. 4, je b 1 tkoraj vedno brez dela. Pr*-d nekoliio časom je bil za kratko dobo kuharski pomočnik na na L1 vdovem parniku »Sdesia«. — Včeraj popoludne je šel v krčmo »De Marieta« v ulici del Lazzaret'o vecchio ter si dal prinesti pol litra vina. Pozneje, in eicar malo po 3. uri, ko je videl, da ga nihče ne opazuje, je primešal vinu 200 gramov karbolne kislina ter potem isto zmes iz pil. Učinek je bil bliskov. Nesrečmž se je začel zvijati v groznih bolečinah, a iz ust mu je silila temno-rujava p«na. Priskočili so k njemu krčmar in drugi ljudje t-r mu skušali po msgati. -- Poklicali so talefoničnim potom zdravnika ee zdravniške postaje, a PJitnika s j pa takoj prenesli v bližnjo lekarno M z-zan. Ko je pa zdravnik ee zdravniške postaje ptilel v lekarno, je bil Plitnik žo mrtev. Truplo nesrečnega samomorilca to prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Poskus samomora. 20 letni kovač J* F., ki stanuje v ulici Pondares št. 3. je včeraj opoludne v h<š* št. 3 ulica del Molino a vapere hetel zapustiti ta s\e!; ter je v to svrho nesel k ustom stekleničico, v katerej je bila karbolni kislina. A ni e« mu posre-č lo, kajti komaj je bil izpil mal požirek smrtonosna tekočine, ko ga je nekdo udaril j po roki ter mu iz iste izbil stekleničico. Karbolna kislina se mu je razlila po obleki in mu isto pokvarila. Izpil je bil — kakor že povedano — le malo strupa, vendar je pa nekdo šel v lekirno Picciola ter od tam te-lefoničn:m potom poklical zdravnika ee zdravniške postaje. Zdravnik je res prišel z enim postrež-nikom, a ko ju je zastrupljeni ugledal, je skočil po koncu ter hotel udariti potrežnika po glavi s pestjo. Postrežnik se je umaknil udarcu, a oni jo je popihal ter pustil na cedilu zdravnika in njegovega postrežnika, katera sta se morala vrniti na zdravniško postajo, ne d* bi bila podelila zastrupljenemu kako pomoč. Prijavljena tatvina. Služkinja Gerbek, stanujoča v ulici sv. Nikolaja št. 25, je prijavila včeraj predpoludne na policiji, da jej je neznan tat ukradel iz kovčega denar nico, v katerej je imela 10 krcn in 16 stotin k. Po treh mesecih. Pri gospodični Mileni Mandaković ki stanuje v uliei Giorgio Galatti štev. 6, je bila pred tremi meseci v službi 38 letna služkinja Franc.ška Saver, doma od sv. Vida pri Ljubljani. Pred par dnevi je pa gospodična MandakovM konsta-tovala, da jej manjka komad robe za obleko, eno krilo, en dežnik, dva jopiča in ena srajca, vse skupaj vredno 54 kron. Sumila je takoj, da jej je vse to vzela Frančiška Sever ter jo je tudi ovadila na policiji radi te tatvine. Policija je obvestila vse redarstvene stražnice, podavši popis zunanjosti Franč ške S. Obveščen je bil pa tudi policijski olioijai Schabl, ki vodi policijski urad na kolodvoru južne železnice. Predsinočnjim je oficijal Schabl šel skoz vrt pred kolodvorom in tam videl na klopi sedečo mlado ženBko, čije zunanjost je cd-i govarjala popisu Frančiške Sever. Pristopil je torej k njej ter jo prašal po in.enu. Ni se motil: ona ženska mu je povedala, da je Frančiška Sever. Povabil jo je tor$ v svoj urad ter jo tam vprašal v katerih službah da je bila, od kir je v Trstu. Frančiška je povedala za vee druge službe, le ono pri gospodični Mandakovid je zamolčala. Funk-cijonar je pa pDslal po gospodično Manda-kov:<5. katera je Frančiško takoj spoznala. Tedaj je pa Frančiška priznala, da je res ona ukradla gori omenjene predmete. Dejala je, da je one stvari zastavila, a Par'žka in ion Jonska berif, Pariz. (SklerO — fram^sk* r.n 97.90 5°/o italijanska reata 101.—, špaasci exte*i» r 87.5? akcije otomanske banke 591.— Pariz, f Sklep.) Avstrijske država« ž; 1 zniće —.— Lorabardi —.— unificirana tnrSka 'eitn 86.57 menjice na London 251.50, avstrijska zlv.* ^nti —.— ogrska 4°/„ zlata rentn 101.35, L5n^*>itan'r —.— turške srečkp 127.75. nareka banka [Ja2. italijanske raaridijonalne akcije 735 —, akcije Bio Tinto 14.50. Mirna. London. (Skleo) Konsolidiran dolg SS Lombardi srebro 25a/1(J, španska rnuta 87 it-■ lijanska renta 103\'2, tržni diskont, 2l/4 raenjic na Dunaju 2vf dohodki banke —.— izplačila brnka —.—. Mirna. Tržna poročila oktobra. Budimpešta PSenica za oktober 10.14 do 10.15; 7a april 10.56 do 10 57 za oktober 7.46 do 7 47 ; za april 7>8 do 7.«^ Ova* okt " *0 do 6.81; Z" «pril 7.21 do 7.22 Koruza za oktober 7.25 do 7.30, za maj 7.44 do 7.-J5. Pšenica : ponudb** srednjo ; povpra.Spvan p slabotno, mrtvo. Prodaia 10.000 mpt, stotov., komij vzdržano Druga žita nespremenjeno. Vrem«: lepo. New-York. (Otvor jen je.) Kava" Rio 2e dobave, vzdržano, 5 st. znižanja, nespremenjen/) Hamburg. h Java 11.9 bh, 311ačno. Pariz. Rž za tekoči mese** 16.—, rž z« nov. 16.25. za november-febru var 16.50, janu-var-april 17.— (mirno.) — Pšenica za aec 23.90 za nov. 24 20, za november februvar 24.60 za januvar-april 25.05 (mlačno). Moka za tekoči mesec 31.65 za nov. 31.85, za no r-febru v:ir 32.35, za januvar-april 32.7ž> (mlačn)). Repično olje za tskoči mesec 4^.25, za november 43.25, za nov. - december 48.25 za januvar-april 43.75 (mlačno.) Špirit zatekoči me^ec 47.75 za no?. 45.— ze januvar-april 43 75 za maj-avgu« 4 £ 50 (trdno). Sladkor surov 88° uao nov 2S'/. — 2S.12 (mirno), be1 za tekoči me*«c 323/4 za no?. 34— za jan.-april 32s,'4 za marec-junij 3B3/S (mlačno; ra5- niran 63—6i*Vs Vreme: oblačno. „Tržaški Sokol" opozarja ze vpisane gojence, da pridejo v soboto ob 5. uri popoludne v telovadnico v »Narodnem domu«:, kjer bodo dobili nadaljnja navodila glede prihodnjih telovadnih vaj. Začelo se bo z vajami čim se oglasi dovoljno število gojencev. Ob enem se opozarjajo po- , . . . zastavne istke novno slOVenski starLsi, da ne zamude da je pozneje izgubila. Oficijal Schabl je pa .,.. . odredil hišno preiskavo na stanovanju Fran-i U"°dne Pnllke UP1Satl SVOJe °troke k čičke in tam so našli vse zastavne listke. I telovadbi. Vpisovalo se 1)0 tudi v soboto. Seveda so dejali F/anSiško pod ključ v ulici Tigor. 0DB0K »Tržaškega cSokola» Iz »Škrata«. Velika sreča. Ne-kfga mladeniči, ki je bil po dveh mesecih j odpuščen «»d vojakov so vprašali : ŠKRAT" srečo sem J e — Keko pa to, da bi se tako hitro re^il Izide V SOl)OtO Zjutraj Godba ministra Korberja«, »Naše ceste nekdaj in sedais »Kaj dela rusko konjeništvo ?«, »Razdelitev dolinske župnije« itd. vojaške niknje ? — E:, na svojo ti čer. Trgovina. Borzna poročila dne 6. oktobra. Tržaška ^orza. Napoleoni K 19.03— 19.C6 angleike lire K — do —.—, Lond™ kratek termin K 239 40 239.80 Francija K 95.10—95.35, Italija K 9"» 10—95.30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.35—117.60, nemSki bankovci K--—.— avstrijska ednotna renta K 99.70 — 99.95, ogrska kronska renta K 97.80 - 8.—, italijanska rent« K 102.1:0 :03— kreditne akcije K 673.-- 676.— državne železnice 17 65'i.— — b£6— Lomb»»',.i 1 86.— 88 —. Lloydov<» akcii* k 727.— — 733,— Srečke: Tisa K 322.-326—. vredit K 483 — do 493 Bod«ukredn 1880 310 — 320.—. B )• denkredit 1889 K 297.— 308 —, TurSke K 13 J.— do 135.— Srhske--f'o —.—. Dunajska oorza ob 2. ur» roDO1 • včeraj danes Državni dolg v papirju luu.40 10) 50 „ „ v srebru Avstrijska renta v zlato „ „ v kronah 4% Avst. investicijska rent* 3*/,•/, Ogrska renta v zlatu 4 '/0 „ „ v kronali 491, renta 31„ Dragi fantje, lepe punce. Hvala bodi Vam presrčna, Da ste zadnjič mi prinesli D' narcev ter jih v kaso stresli. Ali kasa ni še polna, Vedno še široko zeva. Napolnite jo do vrha Da se šala mi ne skrha. Torara& pchiftcv* Aleksander Levi Minzi Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lati. 100 državaih mark 20 mark 20 frankov 10 ital- lir Cesareki cekti 100 4je daja tudi na obtoke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! spK|fO» MT^rrurtnie f 'u- I aaja po nsiratnfvr-rr ejfib keirbiimei-|aJi pod tako ugodnimi pogoji, ko no-" varovaln e«. Zlasti je • d •• Mvarnvanje na doživetje in ■mrt r zmanjšujočimi »e vplačilu Vaak član ima pC preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.62317 K Po TellkoHti d mira ▼zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. V8A POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti •požarnim škodam po najnižjih cenab. !*kode cenjuje takoj in cajabuntnejf. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatee podpore v narodne i 3 občnokoristne namene. Na prodaj je zemljišče prilično za vporabo za hišo v Škorklji < nn stari cesti. Natanjčneje pove uprava lista ,,Kdinost 4. V najem se odda pri tleh prudajalnica, pripravna za vsako obrt. Vodopivec Via deli" Istria G40. ttucriiio Marcoii, ul. Tivarnella 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1G(>4. Kmet (kolon) sc takoj sprejme ! Plača 40 kron, prosto j stanovanje, dve buči mleka na dan in drva. j Mož in žena brez otrok. Naslov pove uprava I * Edinosti«. _____i i jfflTol/o mizarja sprejme takoj neka I O^dlVd zaloga pohištva. * Naslov pove uprava „Edinosti*4. r? PRODAJALNO JESTI/IN Ivan Gnot Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja, drva, premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošil janje na dom. Josip M liha. ulica Cavana (uhod ulica Cavazzeni štev. 3). TRST — ulica Giulia 33 — TRST Kava, sladkor, testenino, moke---- najboljših mlinov, okajeno meso. I Vedno sveže blago. -= = Komretčiie cene. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. TELEFON ŠT. 216. \!3J3<[ JBl|3JI ^injsnrj 'OnqOjp ui opqap uu udui od 0C|J0jbu ui aACjdod Ktuafojds lpnj ojjojjo u} a^sudz'o^oui uz ojiMuqo siqop.v .iof^f oj».iiH| 1 j[ :[u a .HOHaifl ?[ saj:r. i:p *ij uiofmoAS A3f(A90 Jb'd Jldujf lUdJi) £ lUUJf J Tomasoni Ulisse — Trst stikar-dekoratćr. Sprejema delo na deželi. — Dtkoracije sob s pa-piijem. Slikanje sob in napisov v vs h »logib in na vse načine Ponarejen les in m-amor B^nanje pohištva. podov itd. — Vse po zmernih cenah točno in hitro — Delavnica: ul. Ugo Foacolo 21. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Cviulta št. 20-Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. W Zaloga šip in steklenin. an Jlffanu/akturna trgovina h ^mbrosteh t Jttodricky TRST - ui. Belvedere 32 - TRST Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novft. Fuštanj veienr od 27 no'č. dalje, bel, siv in riqu<4t fjšianj. Koten na bela in siva. Maje. šjali in rute. Odej) od volne afi bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za n ožke in ženske. Krila, nogovice, čipke in žamei, kakor luli raznovrstne drobnarije. I I I I I I » i » » OOOO O OOOO o o 8 a o © $ OOOO OI Otvorila se je nova prodajalnica modnih predmetov (angleške specijalitete) za gospode Fran Lanfredini ul. 5v. Antona št. 2 (Palača Treves). M. U. Dr. Ant. Zahorsky i < i t < t.viporot*a svojo pomoč na porodili, abortih ulica Torre Iti am a štev. 8 in vseh ženskih boleznih. < * Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. -C * Telefon štv. 1384. > I r; Anton Skerl mehanik Piazza de le Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonoe jo muogo let rabi. Baterije, koje se obrabijo, se uadomeste 7. novimi. Ona komplet K 3. Z povečevalno lečo K 4. Rezervna baterija K S"— Pošilja po povzetju. B. K O NI G, elektrotehnik D a n a j . VII. Westbalinstras.se štev. 36 313. ŠW Razprodajalcem visok odbitek! Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaSena ljekovitom vođom radnicom Jepatovačka kiselica naravna a kaličko muriatična litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr tno : popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti liečnički hukioriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom koti svih bolesti p obavnih orgaua i grkljana proti uloz ma i reumi, kod že-ludačnog, plučnog, grlenog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrpga, mjehura, k amen i a, šećerne bolest5, ..roat'li i nate k lih j« t* a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. Proku.Šaoo izvr-uno i nenadKriljivo sredstvo lod spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analiziraše ju prof. dr E. Ludvvig, c kr. dvorski savjetnik i kr. pr f. dr. S. Bosnjakovič. HTagradjena na mnogim velikim strakovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE1, ZAGRUB, Ilica br. Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Glavn ) ?astupstvo za Trst i istru: Johannes Kling-enberg- & Comp. U Trsttl ul. Gior^in GMlntii itm- Tnofioa i laoolaitnroii Ham Barriera vecehla 11. - ANTON SANZIN - Barriera vecchia 11. Zaloga perila, blaga od same volne za ženske obleke, veiik dohod barhanta (fuštanj), veienr in pletenin ; zaloga imbotiranih in fianeliranih pogrinjal, bele in barvane srajce za možke. maje. spodnje hlače in delavske hlače; bogat Izbor ovratnikov, zapestnic in kravat. Moderci in dTobnaiije. Vse po csnah, da se ni bali konkurence. Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Nova redna, hitra in direktna slnžba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi hrzopiir 'b-od mm GERTT i H5C0 ton. odpluje dne S. oktobra v Novi York. Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravaiške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin XI piccolo št. 2 Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Etantic Zalag-atelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. priv. llovd. orož, c. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše Ja^Jlin voščilo (Mks) = PjSvm Cene nizke Postrežba točna. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (O. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih nr. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih nr. Kupuje staro zlato in srebro. W Cene zmerne. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja > vrata not, sastavnih piaem, prijoritet, komunalnih obl'tedj, irećk, dalnic, valut, aovoav ia davk. Izdaja k Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 ia eekomptuje papirja tat vnovćuje capala Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - izgubi - Vnkuluje In d I vlnku Ju)« vojaške ženttnlnake kavcije. it klrmo ««a