Poštnina Dlačana v gotovini Leto LXII. »6U.Z48 V UuMisnl. v torek 29 oktobra 1929. Ceno Din r- Izhaja w&*k dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. velja letno v Jugoslaviji 144.- - Inserati do 30 petit ^ Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji ineerati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »Slovenski Narode Din, za inozemstvo 300— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nage telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. izgube na newyorški borzi Včeraj je bil najbolj črn dan na newyorški efektni borzi - Izgube so prekoračile milijardo dolarjev - Polom največjega ameriškega koncerna? - Odmev na produktni borzi Nevvvotfk, 29. oktobra. Na newyorški efektni borzi je prišlo včeraj do nove katastrofe. Podporna akcija, ki so jo zasnovale pred par dnevi največje ameriške banke, ki so žrtvovale v ta namen 300 milijonov dolarjev, je ostala brezuspešna. Tečaji so včeraj znova rapidno padli. Ob otvoritvi borze je izgledalo, da je kriza že minula in posli so se prvo uro razvijali mirno in normalno. Kmalu pa je zavladala zopet depresija, tečaji so popuščali točko za točko, dokler ni končno nastala nepopisna panika. V par minutah je znašala izguba en milijon dolarjev. Izguba se je stopnjevala vsako minuto in je ob 3. dosegla največjo svoto, kar jih je bilo sploh kdaj zabeleženih na newyorški borzi — eno milijardo dolarjev. Prizadeti so bili celo papigi najtrdnejših podjetij, na katere doslej padec tečaja ni vplival. To je povzročilo splošno paniko in na borzi je vladalo tako razburjenje, da so morali zapreti vse blagajne. Ob 3. se je sestala konferenca bankirjev, ki je sklepala o položaju, a že pol ure pozneje je bilo jasno, da je vsaka podporna akcija izključena. Izguba je presegala milijardo dolarjev. Borzo so na to zaprli, borzni svet pa se je sestal k posvetovanju, ki se je posvetoval pozno v noč. Govori se, da je pripisati padanje tečaja na newyorški borzi polomu enega največjih ameriških koneernov. Podrobnosti pa zaenkrat še niso znane. Katastrofa na efektni borzi je naravno vplivala tudi na produktno borzo. Cene pšenici so začele naglo padati vendar pa so ustavili ponudbe. Farmarji so na hitro roko osnovali močno finančno družbo, ki bo stavila na razpolago potrebni kapital, da bodo mogli pšenico vskladi-ščiti in počakati s prodajo, ko bodo cene ugodnejše. Osnovna glavnica te družbe znaša 100 milijonov dolarjev, kar bo po mnenju finančnih krogov zaenkrat zadostovalo. Začasni predpisi za rudarska podjetja začasne Do izenačenja rudarske zakonodaje je izdala vlada ; predpise, ki urejajo najvažnejše zadeve 4. Postopanje napram delavcem v po- Beograd, 29. oktobra. Minister za šume in rude je izdal začasne policijske predpise za rudarska podjetja, ki bodo ostali v veljavi tako dolgo, dokler ne bo sprejet nov rudarski zakon, ki bo izenačil rudarsko zakonodajo v državi. Začasni policijski predpisi se nanašajo na naslednje rudarske zadeve: !. Regulacija delavskih plač za nadurno delo v smislu zakona o zaščiti delavcev. 2. Zgradba higijenskih in socialnih ustanov (stanovanj, kopališč itd.). 3. Določitev cen življenjskih potrebščin v rudarskih kon/umih. slovnih otinošajih, 5. Način zaposlitve nekvalificiranih delavcev. i £. Vskladišcjnje, opravljanje in poraba eksploziv. 7. Varnostni ukrepi pri preiskovanju starih rovov, kjer se zbirajo dušljivi in eksplozivni plini. 8. Varnostni ukrepi v rudnikih in rovih, kjer sc stalno pojavljajo plini. 9. Varnostne naprave Pri prevažanju rud. Podrobnejši rezultati parlamentarnih volitev na Češkoslovaškem Meščanske stranke so ohranile svoje pozicije, socialisti so v splošnem napredovali, komunisti in klerikalci beležijo velike izgube Praga, 29. oktobra. Sedaj so znani volilni rezultati iz vseh 23 volilnih okrožij. Današnji prvi sknitimj bo najbrž podal naslednjo sliko: komunisti 17 (leta 1925 27), madžarska krščansko socijalna stranka 7 (1), nemško volilno udruženje (zveza poljedelcev in delavsko jugoslovansko udruženje) 8 (17), nemški socijalni demokrati 14 (10), Poljaki in Židi 1 (1), nemški nacionalci 3 (3), čehoslovaški narodni socialisti 22 (17), češkoslovaški socialni demokrati 30 (18), liga Stribrnv 2 (0), narodni demokrati 5 (6). češkoslovaška ljudska stranka 18 (21). agrarci 35 (32), češkoslovaška obrtna stranka 2 (3). nemški krščanski socialci 6 (6), Hlinkova ljudska stranka 13 (20), nemški narodni socialisti 4 (2). Po dosedanjih volilnih izidih je zabeležiti naslednjo izpremembo moči med strankami: meščanske stranke so v splošnem ohranHe svoje pozicije. Agrarna stranka je število svojih glasov celo zvišala od 1 milijona na 1.100.000. Zelo Počastitev Vladimira Gortana Beograd, 29. okt Sokolska župa je priredila včeraj žalno zborovanje v čast pokojnega vladimirja Gortana. Poleg polnost evilnega članstva se je udeležilo zborovanja tudi mnogoštevilno občinstvo, tako da je bila dvorana do zadnjega kotička zasedena. Dr. Toma Jovanović je imel ko-memorativni govor. Prav tako se je tudi v Kraljevu vršilo včeraj žalno zborovanje. Kolo srbskih sester v Beogradu je vpisalo pokojnega Vladimirja Gortana kot velikega dobrotnika v istrski akademski klub v Zagreba ter vplačalo zanj 1000 Rhv so nazadovali Hlinkovci in deloma tudi katoliška ljudska stranka ministra Šram-ka. Občuten poraz so doživeli komunisti. Napredovali pa sta obe socijalno.de-raokratski stranki češka in nemška. Od dosedanjih ministrov so, kakor se zdi vsi izvoljeni, razen delovnega ministra Spine (zveza poljedelcev) in trgovinskega min. Novaka (nar. demokrat), ki pa bosta dobila mandat v drugem ali tretjem skrutiniju. Od znanih čeških socijalnih demokratov so izvoljeni predsednik stranke Hampel, dolgoletni predsednik zbornice Tomašek. bivši minister Bechvne, Maisner, Winter, Markovič in Derer, dalje plzenski župan Pick. Poslanik Šeba izvoljen Praga, 29: oktobra. Dosedanji če* škoslovaški poslanik v Beogradu dr. Jan Šeba je bil izvoljen na listi nas rodnih socijalistov v parlament in bo torej opustil diplomatsko karijero ter se posvetil notranji politiki. Nastopna avdifenca našega poslanika v Atenah Atene, 29. oktobra. Včeraj ob 11.30 je jugoslovensiki poslanik iVučkovič v spremstvu odpravnika poslov Jovanovića in ostalega osobja jugoslovenskega poslaništva izročil svode akreditive v roke predsednika grške republike Konduriotisa. Svečani predaji poverilnega pisma je prisostvoval grški minister zunanjih poslov Mihalapo-pulos m šef protokola Psitakis. Zopet umor v Sofiji Sofija, 29. oktobra. Bolgarski revolu-cijonarci so vdrli v stanovanje Petrova Iličeva, ki je bJl intimen prijatelj umorjenega generala PrOtogerova, in ga umorili z revolverskimi streli. Neznani morilci so nato brez sledu izginili. Neuspeh nemškega plebiscita Berlin, 29. oktobra. Danes je potekel zadnji dan za vložitev plebiscitnih list proti Joungovem načrtu. Inie.ijatnrji plebiscita so napeli zadnje moči, da se vpišejo tudi zamudniki. Kakšen bo rezultat glasovanja, ni mogoče ugibati. Domneva pa se, da bo Število glasovalcev mnogo manjše kakor je potrebno. Nekateri nemški listi ugotavljajo, da glasovanje ne bo imelo uspeha zato, ker vlada ni dovobla prirediteljem plebiscita, da bi se termin za vložitev list podaljšal. Sanchez Querra oproščen Madrid, 29. oktobra. Vojno sodišče je snoci po večdnevni razpravi oprostilo voditelja konservativcev Sancheza Querra in njegovega sina, ki sta bila obtožena, da sta zasnovala upor v Valenciji. Pač pa so bili obsojeni trije kapitani in eden poročnik na tri leta ječe, ostalih 14 obtožencev pa na zapor od 3—6 mesecev. Preprečen bombni atentat v Cannesu Niča, 29. oktobra. AA. Neki restavratei jc v Cannesu našel na hodniku svoje restavracije bombo, iz katere se je že kadilo. Restavrater je bombo hladnokrvno pobral in io zalučal na dvorišče, ker ie eksplodirala s strahovitim pokom. Eksplozija je bi!a tako silna, da je zračni pritisk poškodoval vse šipe okoliških hiš. Restavrater in njegov sin sta bila Icliko mnena. Rudarska stavka na Poljskem Varšava. 29. oktobra. Poljski rudarji so sklenili splošno stavko za dne o. novembra v vseh poljskih premogokopih, če vlada in podjetniki do 81. t m. ne ugode vsem njihovim zahtevam. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. •Devize: Amsterdam 22.81, Berlin 13.515 — 13.545 (13.53), Bruselj 7.9101, Budimpešta 9.8937, Curin 1094.4-1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9507, London 375.88, Nevvvork 56.43, Pariz 221.75 — 223.75 (222.75), Praga 167.22 — 168.02 (167.62), Trst 295.17 — ,297.17 (296.17). ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.89. Newvork 56.42, Pariz 222.70, Milan 296.25, CuTih 1095.90, Amsterdam 28.80. Berlin 1353. Dunai 794.70. Praga 167.50, Efekti: posojilo 84.75, vojna škoda 423. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.126, London 25.175, Newyork 516.S7, Pariz 20.325, Milan 27.03, Madrid 73.80, Berlin 123.45, Dunaj 72.50, Praga 15.29, Bukarešta 3.08125, Badiinpe- V Avstriji nastopa pomirjen je duhov Složen nastop socialistov in Heimwehra — Podeželska Helm-wehri proti vsaki nasilni izpremembi današnjega stan;a Dunaj, 29. oktobra. V nedeljo se je vršil v Gfohlu socialistični shod. ki so se ga v velikem številu udeležili tudi člani Hcim-\vehra. Iz voljeno je bilo zato predsedstvo, v katerem so bili zastopniki socialistov in Hcim\vehra. Kot prvi govornik je nastopil dr. Rcn-ner, ki je obrazložil socialistično stališče do vladnega predloga o reviziii ustave i* opozarjal posebno na to, da ic mogoče izvesti gospodarsko ozdravljenje in politično pomirjenje Avstrije j-amo sporazumnim potom in z izvedbo takojšnje razorožitve vseh bojnih organizacij. Odgovarjal; so mu zastopa k; Hdm-\vehra, ki so bili to pot izredno pomiri ivi. Tako jc izjavil dr. Nowotny. da Mtiaiki organizacije Hcim\vehra nočejo prav ničesar čuti o kakem državnem udaru in nasilnih izpremembah obstoječega stanja in da ne vidijo prav nikakega smisla v spopad:.! med kmetskimi sloii in de'avsrvom. Kar pa se rčc revzije ustave žele kmetske organizacie Hciimvehra samo to, da bi bila izvedena potom mirnega sporazu-n« med parlamentarnimi strankami in na način, ki bo zadovoljil široke sloie naroda. Madžari se branijo plačila reparacij Nemogoč sporazum na vzhodno -reparacijski konferenci — Madžarski izgovori — Pogajanja z Avstrijo in Bolgarijo Pariz, 29. oktobra. AA. Na seji komiteja za vzhodne reparacije je bil ponovno zaslišan delegat madžarske vlade baron Koranv. Vsi poskusi za sporazum z Madžarsko so se izjalovili. Po izčrpni razpravi je komite ugotovil, da je sporazum z Madžarsko nemogoč. Na današnji seji bodo skušali urediti repara-cijsko vprašanje z Avstrijo in Bolgarsko ne glede na Madžarsko. Dunaj, 29. oktobra. Glede na vesti, i i •ovira Madžarska sporazum na vzhodni reparacijski konferenci, je objavilo tukajšnje madžarsko poslaništvo obširen komunike, v katerem pravi med drugim; Dasiravno so pogajanja na konferenci za vzhodne reparacije strogo zaupna, so se v zadnjem času razširili glasovi, kakor da Madžarska onemogoča sporazum. Govori se o težkočah. ki [ili jc zakrivila Madžarska. Glede na to je treba ugotoviti, da odklanja Madžarska Ic ona repa-racijska bremena, ki presegajo njene iz mirovnih pogodb izvirajoče obveznosti. Madžarska vztraja na tem, da se všteje med njene reparacijsuc dajatve vse ono premoženje, ki je po odcepitvi ozemlja, pripadajočega sedaj nasledstvenim državam, ostalo na tem ozemlju in pripadlo novim državam. Madžarska tudi odklanja odškodnino privatnikom, ki se sklicujejo na mirovne pogodbe, ker smatra, da so te obveznosti prešle na nove države. Madžarska pa je pripravljena pogajati se z vsemi onimi, katerim so mešana razsodišča priznala pravico do odškodnine. Komunisti so pripravljali puč v Nemčiji Senzacionalna razkritja pobeglega poslaniškega svetnika Be-sedovskega o načrtih sovjetskih mogotcev v Evropi Pariz, 29. oktobra. Bivši poslaniški svetnik sovjetskega poslaništva v Parizu Besedovski objavlja v »Matinu« dolg članek, v katerem trdi. da sta svojetska vlada in kominterna leta 1923 pripravljala velik komunistični puč v Nemčiji. Vsa inozemska sovjetska zastopstva, pred vsem trgovinska zastopstva so dobila navodila, naj koncentrirajo svoja prizadevanja za priprave tega puča. V svrho finančne fundacije tega puča so koncentrirali velike množine zlata in žita ob nemških mejah. Ko so Radeka odposlali v Nemčijo, je nemški poslanik v Moskvi grof Brogkdorff-Rantzau izročil demaršo. Cičerin je odgovoril, da sploh ni bil informiran o bivališču Radeka. Poslanik pa se ni dal odpraviti. V Moskvi so nato poskusili s tem. da bi pustili na oficijelnem kongresu nastopiti dvojnika pod imenom Radeka. To pa nI uspelo, ker je bil med tem pravi Radek v Nemčiji aretiran. Tudi drugi zastopniki sovjetske Rusije so s ponarejenimi potnimi listi prišli v Berlin, kjer so ves november čakali, da bo v Nemčiji prišlo do sovjetske vlade. Besedo vsk i navaja imena II oseb, med njimi Unschlichta. Piaterkova in Krvlova. Eden teh sOvjet-sko-ruskih emisarjev je bil v znanem lipskem procesu, v katerem je fungiral pod imenom Skoblenski, obsojen na smrt. Zaradi sterilizacije moških obsojeni zdravnik Zanimiv proces pred graškim sodiščem. — Dr. Schmertz je operiral okrog 700 družinskih očetov in jih napravil neplodne Dunaj, 20. oktobra. A A. Danes je bila v Gradcu razprava probi profesorju dr. Schmertzu. Obtoženec je i/vršil številne operacije nad moškimi, lako da so i>ostali sterilni. Obtožnica navaja primer železničarja, nad katerim je izvršil tako operacijo, ker si železničar po treh otrocih ni želel nadaljnega porastka rodbine. Preiskava je ugotovila, da je prof. Schmertz izvršil v Gradcu 12 operacij, vse nad osebami, ki K) iz raznovrstnih razlogov odklanjali nadaljn^ zarodke. V zvezi s to razpravo je policij- ska direkcija v Linzu sporočila, da je na Gornjem Avstrijskem 500 do 700 ljudi, nad katerimi je prof. Schmertz izvršil sterilizacijske operacije. Na razpravi je profesor Schmertz izjavil, da gre za začasno, ne pa za stalno sterilizacijo. Bolniki so opisovali operacijo kot docela neznatno in nedolžno in so potrdili, da so se po operaciji počutili celo pomlajene. Sodišče je obs>dilo prof. Schmertza na 15.000 Šilinpov kazni ili pa na 48 dni zapora. Nezadovoljni rudarji Beograd, 29. okt. Iz Pariza poročajo, dn je tamkajšnja policija aretirala okrog 30 naših državljanov, ki so biLi zaposleni v francoskih rudnikih, a so zaradi neugodnih razmer zapustili delo in s tem kršili pogodbo. Justiftkacije v Rusiji Berlin, 29. oktobra. Kakor poroča »Bcr-liner Tagebiatt< iz Moskve, je bilo v sovjetski Rusiji zopet obscenih 18 oseb nu smrt. Današnji moskovski listi poročajo, da je bilo ustreljenih 9 duhovnikov in kmetov. Mednarodni kongres lekarniških nastavi jencev Praga, 29. oktobra. AA. Tu ie bil v soboto otvorjen mednarodni kongres lekarniških nameščencev na katerem je zastopanih 14 narodov. Zvečer je priredilo mesto banket v počastitev gostov. S tem kongresom je v zvez; higijenska razstava kar tero bodo obiskali higiieniki iz Franci**. Anglije, Amerike, Nemčije in Avstrije. Državne železnice prirede posebno razstavo svojih •ligijenskih naprav. Obnova Korinta Atene, 29. oktobra. AA. Pri polaganju temeljnega kamna vladne palače v Korin tu je rmel predsednik Venizclos govor v katerem je izrazil nado. da bo novi Korin: po zadnjem potresu ponovno vstal iz razvalin ter dosegel slavo in Domen nekdanjega starega Korinta. Svečanosti so prisostvovali člani vlade, diplomatski zbor lu mnogo odličnega občinstva. Ladja zadela na mino Sydney, 29. oktobra. AA. V bližini oto ka Gabo je trgovska ladja »Coraaga* trj -la na mino, ki je eksplodirala. Voda ie takoj vdrla v notranje prostore ladje. Obla-stva smatrajo, da je to ^nina, ki jo jc leta 1917 položila nemška ladja »Wblfc 58 Ljubljanski parki in nasadi Enotnost v razvoju naših nasadov zahteva, da ostane enotnost tudi v vodstvu mestnega Ljubljana, 29. oktobra. Ko jesensko sobice vname divjo trto, da objamejo rdeči zublji okna in sleme, ia zasore hruške na vrtu ter se drevoredi zablešče v zlata, takrat šele meščan vidi nasade in parke ter se zamisli v sivo umazano mestno zimo, v vlažno zidovje, v Matne ulice in megleno otožno«t Krizan-teme, simbol sornca, položi na grobove, prižge lučke m se poslovi od prirode ter zbeži plesat v tople dvorane. Na deželo pa pade sneg, da jemlije belina vid očem in zamigljajo mirijade draguljev, kakor da se je mavrica poletnih neviht razprgila v demanten prah. In vendar pozna jesen in zima ter zgodnja pomlad, še mrzla Ln brez življenja, prav za prav mestne vrtove in parke pre-raiauo in ustvarjajo. Doba, ko narava počiva, je čas vrtnarlevega oblikovanja, njegovega glavnega dela. Kaj bo pa z ljubljanskimi nasadi, katerih lepoto je pokazala šele pretragična smrt njih stvarnika, Vaclava Hejnica____ Ko so padali častitljivi dozoreli kostanji v parku, se je zrušil tudi on, najmogočnejši, pod sekiro. .Mož, ki je okrasil Ljubljano s parki in jo prepletel z drevoredi, ni delal le od sezone do sezone, temveč za generacije in stoletja. Da, ko bomo mrtvi vsi, ki smo gledali nastajanje njegovih načrtov, bodo naši potomci šele videli noegovo dovršeno delo in ga občudovali. In kakor je vsakemu dozorelemu kostanju v drevesnici vzgojil mla-do drevesce, ki ga bo nadomestilo, tako je vzgoijil v svoji delavnici namestnika tudi sebi, ki bo njegovo delo pa njegovih načrtih nadaljeval in izpopolnjeval. Zakaj — še enkrat povedano — delo vrtnega arhitekta ni delo trenutka, temveč izvedba srečne ideje v trudapomem delu desetletij. Le tako je uspeh trajen, stoleten, vekov en. Pred skoraj 120 leti, v veliki dobi Ili— rHe oživljene, je Francoz Blanchard zasnoval park na travniku med mestom in Šišenskim hribom. Točno po Idubljan. meridijanu je potegnil Meridrjansko alejo in položil na njo glavni drevored ter obrobil Celovško cesto od ogromne peščene jame, kamor so pozneje postavili Kolizej, pa do vhoda v park Cekmovega gradu. Počez je zarisal manjše aleje, a zasadili so ga po prezgodnjem odhodu Francozov šele Avstrijci in imenovali Meridrjansko alejo po guvernerju Latermannu, še mnogo pozneje pa parku po slavnem rimskem nasadu nadeli tuje ime Tivoli. Pa tudi na drugi strani mesta so Francozi napravili krasen park in vrt, namreč okrog Tarna, gradu ljubljanskega maira Antona barona Codellija. Kako pravljično iep je ta stoletni park, sem videl šele oni večer po razvitju prapora Sokola v Mostah, ko so bile mogočne zelene kupole razsvetljene. Ali ste že videli veličastnej-šo dvorano, kakor je bila trata s silnimi zelenimi stenami na kiklopskem stebrovju platan, brstov, lip in kostanjev. Drevoredi kakor mračne ladje gotskih katedral! &ele Hejnic je Blanchardovo delo izpopolnil in obogatil z detajli, nikjer se pa ni dotaknil velikih arhitektonskih osi dela svojega velikega prednika. In kakor je s pieteto izpopolnjeval preteklost za sto let nazaj, tako je snoval v bodočnost še za sto let naprej: iz tradicije v nove tvorbe. Vse njegove zamisli je pa zarisal na papir in izdelal v podrobnostih ter realiziral ra terenu njegov večletni pristav in naj-vernejši pomočnik, g. Lap, ki je po pokojnem mojstru edini mogel prevzeti izvedbo njegovih načrtov in vodstvo mestnih nasadov v Hejnicovem smislu. Vsako eksperimentiranje z napol realiziranimi ali šele pričetimi liejnicovimi idejami bi Ljubljano oropalo njenih nasadov, uničilo njeno lepoto in ponos. Kakor ie linija dosedanjega sijajnega razvoja naših nasadov enotna, tako mora ostati neprekinjena in enotna linija tudi v vodstvu. To, da nam ?e Hejnic uvedel v svoje ideje in za svojega naslednika vzgojil domačina Slovenca, je drugo njegovo veliko delo, ki ne-ovrgljivo dokazuje. da je Čeh Hejnic smatral za svojo domovino tudi slovensko Ljubljano. Vsega prenavljanja, prerajanja in pre-snavljamia Ljubljane je Pa patron mojster P I eč n i k. In po njegovi volji ter pod njegovo zaščito naj oživi stara in se porodi nova Velika Ljubljana! Smo že pri njegovi regulaciji Vegove ulice, puste in dolgočasne, večno razrite gmajne, kjer so se brez meja križale z Vegovo ulico in Emonsko cesto Valvasorjev trg in Rimska cesta. Z razdelitvijo in omejitvijo tega — kako naj rečem? — nediscipliniranega križišča je Plečnik pridobil celo priznanje in zaupanje vedno nevernih svojih rojakov. Zlomil je pomen pregovora, ki je bil pri nas vedno aksijom: Nemo propheta in patria. Namesto, da bi bil izpolnil želijo vseh Ljubljančanov in potegnil ravno črto iz Zvezde do trnovske cerkve, je ta ljubljanski idea! presekal na sredi z zidom, pred katerega je postavil beli steber Ilirije oživljene, kakor svečo z zlatim plamenom. Sedaj šele načrtarji vidijo, da bi bila njihova regulacija s silnimi stroški za podrte hiše na levi odkrila Pogled le na zgornjo polovico cerkve, ki bi se zato pred očmi gledalca pogreznila skoraj do strehe pod gladino Vegove ulice. Da je Ljubljano rešil strašnih posledic brezbrežja tega splošno odobravanega načrta, je Plečnikova največja zasluga. Sicer je rešitev sedaj prav za prav vsakemu lahka, je pa le Kolumbovo jajce. Genijalnost! Drugi bi bil odsekal ovinek ob križevniškem vrtu, češ, da bi šla cesta naravnost, on ga je pa Še poudaril, ker cesta brez sile drugače iti De more, in je tako vstvaril nove zaključene prostore okrog stebra. Kakor dvorana zaprt je sedaj Valvasorjev trg, ob stebru se zaključuje Rimska cesta, Emonska cesta ima krasno ozadje in močno oporo na monumentalni Recherjevi palači, brezkrajna Vegova ulica je pa Sele sedaj nastala. Če hitiš po Bregu, se ti skozi Salendrovo ulico za trenutek posveti beli steber in še z Gallusovega nabrežja onstran Ljubljanice zaža-re zlate zvezde na njem. Na pretek imamo cest in ulic v Ljubljani, ali Vegov«, ki je bila do regulacije najbolj puščobna, bo v kratkem med lmj&epšcmL Ob levi okrogli javorji, ki ne delajo pod krono debelin grč kakor trde akacije, na desni pa menjaje se rahlo valujoče žalujke in jam je/ti visoko rastoči, na veke trepetajoči ... Empire — okrog Napoleona in Ilirije! V njih svetli senci pa idila »Panja« s krasnim železnim omrežjem na oknih m domačimi, mamljivo vabrjivimi stopnicami do vrat. Ko bo omaraentaino staro omrežje na oknih še starinsko poslikano in bo stala na vsaki strani pod barustrado stopnic še kamnita miza, ni vraga, dia bi zvečer sem čez Novi trg ne prinesel povodnji mož svoje Urške. In z one srtrani ceste, kjer je na temelje rimskega zidu Plečnik kar iz rokava stresel težke kvadre, bo pa kakor z galerije Ljubljana bodočnosti vžrvaja poezijo oživljene stare Ljubljane. Hejnic je za klo-pice že zasadil grmič je, Lap pa med kvadre zasadi že z zidu v slapovih padajoče zelenje. Že sedaj je vremenska hišica v Zvezdi osamela, potem bo pa siiiiila vsa Ljubljana v penzijon. AH kaj bo pa šele tedaj, ko p en zn j on istom za hrbtom iz temeljev knežjega dvorca vzdigne Plečnik palačo narodne biblioteke iz tad? Za zidom, s tistim nežnim in degantnitn arhitravom, ki se vanj ozira Ilirija, naj bi vzveteli pomladni žafran, trobentice in zvončki, sploh vse, kar prvo pogleda iz tal zemlje, da bi Ilarija imela že ob prvem sokicu veselje. Rad bi izpolnil Lap Hejni-covo željo — ali kredit. . . Te mrzle besede pa nc premaga nrti solnce Vendar je z Ilirijo oživljeno mestna občina naredila tudi ta čudež. Zato pa pogumno k načrtom v druge parke! Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Torek 29.: Zaprto. Sreda 30.: Življenje je lepo, premiera, lave«. Četrtek, 31.: Naš jospod župniik. l&vem. Petek 1. nov.: Nevesta s krono. Izven. Sobota 2.: Grob neznanega vojaka. Red D. Nedelja, 3.: ob 15. VeBka abeceda. Ljudska predstava mi sntižajnth cenah.. F za-en. Ob 20: TJ-topiJenca. loven. OPERA Začetek ob pol 20. Toreik 29.: Evgerjs-j Oafeste. Red C. Sreda 30.: Zaprto. Četrtek, 3*1.: zaiprto (ueneralka). Petek, 1. nov.: Beneška noč, opereta. Premijera. Izven Sobota, 2.: Car in tesar. B. Nedelja, 3.: ob 15. Gorenjski slavoek. Lj-uid&ika predstava J>ri ^n-ižajviii cenah. Izven. Ob >ix>! 20. Šivaanda dudak. Ljudska predstava prt zjwajwn cenah. Izven. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER V nedeljo 3. nov.: »Žeoitev«. Mamzell Nitouche Kije so ca&i, ko je tr\ -jč oća-rjal našo pufofoko! L. 1664 — torej pred 35 let« — je pri preomeri nastopita krm Fol-a-kova prvič v veJSka partiji Deodze - Nitouche, mlado, živahno, naravno srčkano dekle, ki je s svojo sugestivno veselost jo, vedno orrsrana&oo ka-rakterizacijo, s priirojenam sarmom, predvsem pa s svojršm izredno priiertanm glasom in sirnodajianL Tudi c Go-s:'č je začel talkoi z večjimi naifogaimri. ko sj it v ziboT«u (ckorn let ipridobiJ dovolj rotira. Zđke>j ibi nc poizkiu&ailri z damaimn is »bora? Do»votJ dgo že čakajmo . . . In četm-u mora 2- Pov«c igrati neprestajio isie uloge v vseh operetah? Razumljivo, da še izčrpan in ne more — ker pač ni niti Girardi, BlM Hlaisel — zmožen prijiesti prav v di jTomoti nejasno. G. PečTkov Celest^n je dober, a v vsak-i drugi uio.gi )e dosti boljši, .kzvrrnejši. močnejši. G. Janko kot Loriot ni njč poselbneiga, parti'ja mm je celo previsoka, viržijiika nemogoča, taka pijanost vpričo ma»jorja rzMoriJČen«. Dober 4'np je nsbvariti »togrUTkar« g. Simoncač z gledail. direktorjem in g. Rus, tudi »fi®u»rkia.r« z.merom premišljene maske, z režiserjem. Prednica in vratarioa samostana s>ta dobro zamišlrle-ni. a z.last'i prva govori slabo. Voibčc se teks^ iz.so\-ata4Bos<, toda operete brez zvonkes« ienorja ne more biti. A *udM brer subrete nikakor ue. Skrattka: ^Niouche« pred 36 krti je bila visoko nad dan«»šn->\ a pubHka do«t< kritič-nejša. Pr. G. Dravi se poje v open »Etvjje.n'; Onjegjn« x z- ruiimuiigam v naslovni vio«;. Dal.« »»topijo: gna Ala)db6eva — Taijana, sna Špa#wwa — OJpa, g«. Stevi«ar-Kocs« — Pilipieivria, ena Strniša — Larma ter gg. Križaj — Knez Oto-min, J. Gosiič — Lenski, Fr. Mohorič — Tri-ouet, V. Janko — Zerecki, im tako dab smrtnih slučajih svojiii dragih ne obrača na naša T-cv-ska društva, da zapojo pokninim pri pogrebih. Velika večina pevcev je v «lu£bah in so se napram meni že svojčas pritoževali delodajalci, da njihove nastavljence preveč okupiramo z navedenimi nastopi. Večkrat mi je bila dana prilika podat« to pojasnilo preostalim sorodnikom, ki so se pritoževali, da nismo peli. Za/n sem že v predlanskih »Zborih« tudi iaz ničel to delikatno vprašanje ter sem tudi iaz predlagal, da se poje izključno le članom pevskih društev in pa zaslužnim narodnim delavcem. Prvotni članek, ki po nioiem mnenju ni nikako »opravičilo« — kakor to navada drugi' članek, — je imel popo nema prav in podpišem njegova izvajanja z obema rokama. Na neokusne opazke drugega člankarja glede podpor, zbirk za turneje iti. pa ne reagiram, ker je očividno, ja nima douč-nik prav nič smisla za reprezentanco naše lepe slovenske pesmi izven r?a§e domovine. Josip Skalar. Končna beseda o petju pri Pod zaglavjem »Čujmo drugo plat zvona < se ie v sobotnem »Slov. Narodu« na tozadevni dopis iz pevskih krogov z repliko oglasil gospod, ki vnovič dokazuje, da bi bilo moralo katerokoli ljubljansko pevsko društvo zapeti g. Hejnicu nagrobnice, češ, da je pokojnik rad pevskim društvom posojal zelenje za dekoracije na raznih prireditvam. Resnici na ljubo konstatiramo, da je to g. Hejnic blagohotno večkrat storil, toda nikoli pevskim društvom, pač pa iaz* nicn elitnim plesom in zabavam. In ali potem ni bila dolžnost onih prirediteljic, narodnih dam, da bi bile naprosile eno pev-skin društev za počastitev pokolnika. To bi bila hvaležnost. Prav tisto bi bil lahko storil g. pisec replike kot Hejnicov prijatelj in na mesto venca na krsto votiral kateremkoli pevskemu društvu par sto dinarjev za njegovo borno blagajno — ljubljanska pevska društva so revna, dostikrat ni denarja niti za nakup notnega materijala in ne dvomimo, da bi se bila glasila Pri pogrebu toli zaželjena pesem. Predbacivanje g. pisca o nabiranju denarja za turneje so pač stvar okusa. Vsa> ka naša koncertna turneja je le v ^ast Ljubljani in Slovencem, ki zano prav lahko tudi nekaj žrtvujejo. Pevska društvu naj se odslej trdno drže gesla: Nikomur več za štaiažo in flanc! Kdor nas v življenju ne pozna in ne podpira, tega rudi mi ob njegovi smrti ne poznamo.« Pevec. Goreči avtobusi Pred kratkim so priobčili lisi: vest o strašni nesreči, ki se je pripetila na^ Angleškem s tem. da ie nastal pri potniškem avtobusu motorni požar, ki se te razširil tudi v notraniost avtomobila in ie zgorelo 6 oseb. Ker se tudi pri nas avtobusni promet vedno bolj širi in postala s tem nevarnost za potujoče občinstvo večia, bi morale varnostne oblasti čim preje kai ukreniti, da se nevarnost te.?a potovanja zman;-Ša in da ne pride do katastrofe kakor rta Angleškem. Vsi avtopodietniki bi morali imeti svoja vozila opremliena z zadostnimi varnostnimi napravami, kakor je to predpisano v drugih državah. Kar naj bi veljalo za avtopodje:nike, ki bi se pa moralo v tem večji meri zahtevati od lastnikov j\tobusov. ker i« tu radi edinega izhoda nevarnost neprimerno večja. Naše oblasti bi morale tedaj zaatevati zadostne varnostne naprave in obligatornim uvedbo primernih gasilnih naprav. Ako sem prav poučen, obstoja ravno za avtomobile in avtobuse neka samodelujoča gasilna naprava, ki pogasi povsem avtomatski vsak motorni požar in izključuje na ta način vsako opasnost. Znamka te naprave mi ni znani, bilo bi jo kaj lahko uzrrtov.n, ako bi se merodajni krogi zganili m odredili zadostne mere za varnost potujočega občinstva. Llubijanćan. Merstvo ali praktična geometrija (Ohris geodezije) I»C Novak Leo. S to knjuso i« i»-dr&J« frk»v«n*Jf4 uuru- ?■ a bteffeourji cwo r/.i eaooVftsdc« strofc«. K »v z* obsora 166 stran.: kvart-fo-nmata ji }t . oa z 237 sVrfkooTM med be-sed-alom i/i Mmimi * lami. Knjizi ie priloie-niJi 7 petog, U PtjMi *• fcijr T>osaim«ne merske ooeractie m ra<6urve. Vsefainsk© je knjiga razdeljena v trj dre n e« đodotcfc- V orvemi d«lu o«hravti*va . »Pokjomeirsu\o al»i hor«owtalno tmero-«. Tu irxxtroJMK> po-tasnjeoi iimstrtumen*! *-ez!vh itzanerah i:i rvajvaŠAnju aLi karttran :»■ Posebno izčrpno so cbdefaoc naloge o xako*>!-*>a/h, kamera T*^ajmeMi»h parcel, kakor tw±a cc h ba sta-vben-ih tvof'riov \jn t#koWfca kfogov* kov. Na kratko m kasno je podano o te«n»liar>in-skam katastru itn zcnV.jiška kn^gi, v Ko+Skor M trfč* t«4iir?«ka. toc najprvo za to potretm* mMrvmevt*. nat*> p* metode, kn so v prakari n&ivtč v rabi. rv-claivj« o zako&čfoi pradbeft* profilov emrt^n* graidlhen/na z vsemu' r"°*TTOTrkastwic. Dodartek »Vodna mer3en>a« >c «am«»j«c onim. ki imajo ocras ka z vodno s-*o. Ta so pojasnjena vsa seodetiina d-ela, ki prid«^ pri int--jeeijnii v poitev, nada^+e imstirturnervti tla merjen>e hi«fo*ti in končno več metod za določitev vodne rrmo&fcne, ki je poi sa*iK) nanienjeiia v prvi vt&ti zee-baoi praktičoih prisnorov-, rešenih ca podia^r 24-konov geotnetrve (rarvntnska trasonornetrala), M jo t«»k topio priporoča tocx uičtm pripotnoček ni KnOiffa je issia v $amoaa2fai tn se jo doitr pri avtor.hi na tehod&ki erednjj soli v Lddbljan-i. — Bogat program zirn>ko-pormega naveza. O velikih mednarodnih m meko©]vrtnih prireditvah, ki se bodo vršjle od 29. ih-nuarja do 3. februarja na Blodu in v Bohinju, smo ie poročali. Program JZSS jo \v-redno bogat in pester, največjo senzacijo pa bodo nedvomno vzbudile mednarodne zjmskogportne tekme, ki se bodo vrfriJe prvič v Jugoslaviji. Spored celokupne prireditve, katere se udeleže poleg na&ih tekmo-vakev tudi Čehi, Poljaki, Francozi, Avstrijci in Madžari, je sledeč: Dne J9. jaouarja bo na Bledu sprejem gostov in pozdravni večer. Naslednjega dne, 30. januarja bo ▼ Bohinju 30 km vztrajnostno tekmovanj o, SI. pa 30 km tekmovanje jugosloven r«k i h vojaških patrulj. Nadaljna tekmovanja bodo zopet na Bledu in 6icer 1. februarja dopoldne tekmovanje dam in gospodov v umetnem drsanju in prostem drsanju. Istega dne bo v Bohinju dopoldne tekmovanje v o 1-kov-posameznikov na 18 km. 2. februarja bo v Bohinju kombinirano tekmovanje in skoki. Popoldne bodo skakalne tekme na novo zgrajeni skakalnici. Istega večera bo na Bledu razdelitev nagrad ter poalovimi banket. Dne 3. februarja bo skupni izlet ped vodstvom na Pokluko, v Kranjsko goro-Planico in v Triglavsko pogorje. Smuika tekmovanja se bodo vršila za prvenstvo Jugoslavije. Mestorinova na Vražjih otokih Za življenje v francoski kazaiikiiški koloniji na, Vražjih otokih v Atlantskem oceanu je treba mnoco poffuima. Mnogi kaznjenci bi se usmrtili, da ni nade na ipomilos'titeiv ali na px>bec. Niti življenje uradnikov in jetruislcih paz-•niikov na tem prokktem o»tolcu ni posebno pristno. Tein veiji je torej pogum paritske lepotice, ki sc je prostovoljno obsodila na strasno žK-ljerrjc na V r a«ž}ih otokih. Vsein je še dor>ro v s»poniw>u zločin ipariškega d'raguli^ria Me&torina. v katerem smo obširno poročali. Mestorino je izvabil v svoje stanovanje svojega znanca Gastona Trourtoema. Zadavil Ka >e, truplo je pa odipeljal z avtomobilom za mes>to, zd polil z bencinom in zaižgal. Zločin >e prišel na dan in morilec >e bil obsojen na dosmrtno jeco na Vražjih otokih. Mestorinova žena ie vk>ži-la orosnjo na francosko vlado, da *bi smela spremljati svojeca moža na Vratžie otoke. V prošnvi oravi, da s# je odloci-la za prots tov oljno rzjman/stvo za»to, ker je postal njen mož morilec zaradi nje. Francoska vteda j« njeni prodreti uvodila. Dnevne vesti. — Iz sodne službe. Vpokojen je sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu dr. Sil-vin Hrašovec» — Iz železniške službe. Premeščeni so postajenačelnik v Slavonskem Brodu Alofj-zij Kovačič za posta jenačelnika v Saraje-vo, Sef 10. sekcije za vzdrževanje proge v Vinkovcih inž. Milan £ega v 1. sekcijo za vzdrževanje proge v Subotico in nad-zomrk proge v Somboru Ljudevit Pelikan za nadzornika proge 10. sekcije za vzdrževanje proge v Vinkovce. — Naborniki se opozarjajo na čl. 54. novesa zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, po katerem ima;o le še samo tri mesece po izvršenem naboru čas vložiti ali pritožbo proti izreku naborne komisije, kakor n. pr. za vojaško oprostitev, za skrajšanje vojaške službe, za spremembo določenega roka ali voj. dodelitve, za odložitev voj. službe radi studii itd. Po preteku treh mesecev od dneva nabora se niorebitnc prošnje in pritožbe ne jemljc'0 več v obzir ter obvelja izrek rekrutne komisije. Ker je novi vojni zakon izšel' šele meseca septembra 1929 je za letos izjemoma dovoljeno vlagati vse slične prošnje in pritožbe še do konca tega leta. Naborniki iz niibovi svojci se torej v lastnem intre-su opozarjajo, da pazijo na določeni termin, in da nemudoma vlože pri svojih pristojnih poveljstvih pravilno kolekovane in s dokazi opremljene prošnje, ki jih morda nameravajo v tem pogledu napraviti. — Učiteljska imenovanja. Prosvetni oddelek velikega županstva je prejel imenovanju okoli 400 učiteljev (ic) v ljubljanski in mariborski oblasti. Imenovanja bodo objavljena, čim izidejo v »Službenih no vina h <. — Poštna hranilnica da e posojila proti rastavi državnih vrednostnih papirjev. — Oddaja popravila strehe. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v LJubljani sprejema do 5. novembra ponudbe glede oddaje popravila strehe perona na postaji Jesenice. Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku. — Oddaja zakupa kolodvorskega buffe-ta na postaji Velenje se bo vršila potom licitacije dne 31. trn. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Banska palača v Splitu. Splitska mestna občina namerava zgraditi na kraju, kje sta zdaj davčni urad in carinarnica, bansko palačo. Stroški bi znašali 12 milijonov Din in bi se krili večinoma iz kaldrminskega fonda. V palači bi bili poleg banske uprave prostori za policijo, kotarsko načelstvo. finančno kontrolo in nekatere oddelke carinarnice. — Zanimanje za naš Jadran. Že zdaj se oglašajo iz inozemstva mnogi letovi-ščarji, ki nameravajo prispeti prihodnje leto na našo rivijero. Poljsko-jugoslovenska Liga v Lvovu je napovedal^ za prihodnjo sezono 40 gojenk ženskega učiteljstva iz Lvova, ki ostanejo na Jadranu dva meseca. — Abiturijentski tečaj v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo zbornici TOI v Ljubljani, da otvori na državni trgovski šoli višji abiturijentski tečaj. —Proti tihotapstvu tobaka. Ker se tihotapstvo tobak.t vedno bolj širi. kar pomeni za državo ogromno škodo, je ministrski predsednik naročil vsem ministrom, naj odrede podrejenim organom, da stopijo tihotapcem tobaka pošteno na prste. Napram državnim uradnikom se bo postopalo ne samo po določbah monopolskega zakona, temveč tudi po določbah zakona o pobijanju zlorab v službi tako, da bodo kaznovani tudi v primeru, če ne bodo dovolj energično nastopali proti tihotapcem tobaka. — !Sloveu>kiiii skladateljem sporoča Fil-harmoničiia družba v Ljubljani, da je rok za vlaganje skladb v smislu svojecasnega razpisa podaljšan do 1. februarja 1930. — Dan velike tišine za svetovni mir. Vzgledu zapadnih drŽav in skoro vseh kulturni]] narodov, ki vsako leto proslave dan velike tišine za svetovni mir, bo letos najbrž sledila tudi naša država. To pietetno in spominsko slavnost propagira pri nas zagrebško teozofsko društvo, ki je te dni vsem organizacijam, društvom in korpora-cijam v Jugoslaviji razposlalo poziv, da se pridružijo spontani manifestaciji za svetovni mir, ki je izšla na pobudo Unije za svetovni mir (World-Peace Union). Dne 11. novembra točno ob 11. se ustavi vse delo in vsi prebivalci države se dve minuti molče in stoje poklonijo spominu onih, ki so v veliki svetovni vojni žrtvovali svoje življenje za svobodo in mir. Prva minuta je posvečena manom v vojni padlih vojakov', druga pa misli za svetovni mir. — Sneg pri nas in v Zagrebu. V naših planinah je zapadlo zadnije dni mnogo snega, ki sega na večjih gorah skoro do vznožja. Sneg je pobeiil celo nekatere vrhove okrog Krima. Tudi v Zagrebu je včeraj zjutraj na leta val sneg, ki pa je seveda takoj skopnel. Sljeme de bilo pobeljeno že pred osmimi dnevi. Tudi v nekaterih krajih Zagorja je v nedeljo ponoči snežilo. — Nesreča Slovenke v Zagrebu. Včeraj se je v Zagrebu precej težko ponesrečila 25-letna Slovenka Ljudmila Peterttn, rodom iz Trsta. Zvrnila je nase lonec kropa in zadobila težke opekline Po vsem životu, zlasti pa po nogah. Prepefcjari so jo v bolnico. — Velik vlom v Špik«. Te dni je bil v Splitu izvršen velik vlom, o katerem je bila brzojavno obveščena tudi ljubljanska policija. V noči od sobote na nedelo je bilo vlomljeno v trgovino »Rekord« v Zvonimirovi ulici. Vlomilci so odnesli 10 zimskih sukenj. 15 parov hlač, 10 oblek, 3 športne obleke^ 18 bal sukna za obleke, 25 metrov ženskega Haga, 40 metrov najfinejše svile, ročno bfagajimo z laooo Din in nebroj drugih stvari. Skupna škoda .znasa dkcii 150X100 D&L — Tri nesreće. Včeraj so prepeljali v bolnico tri žrtve težkih nesreč. V Šiški je včeraj popoldne trgovčev sin Stanko Je-tančič tako nesrečno padel s kolesa, da je nezavesten obležal. Rešilni avto ga je prepel'al v bolnico. Druga nesreča se je pripetila na križišču Sv. Petra ceste in Škofje ulice, kjer je s tramvaja padel Peter Vrhovnik. Priletel je na glavo in si prebil lobanjo. Baje ie bil precej vinien. — V Višnji gori je posestnik Matevž Pirih v soboto zvečer domov grede padel v jarek, ki ga kopljejo za kanalizacijo. Obležal je nezavesten s težkimi notranjimi poškodbami. Jt-^TjUDLJAHfKI- > Senzacija! Rekordftlm 3azz! 3azz! ]azz! (DiiR JAZZSANGERj Kralj pevcev — AL Jol&on vzbuja sočutje in veselje do solz! Jazzband! Ob 4., Vh na 7., ss$., 9. uri. — Elegantna dama vrnila briljantni prstan. Včeraj smo poročali o originalni tatvini dragocenega briljantnega prstana, ki je bila izvršena v Zagrebu. Neznana elegantna dama je odnesla 30.000 Din vreden prstan. Izkazalo se je pa, da ne gre za piemišljeno tatvino, kajti dama je včeraj draguljarju prstan vrnila. V razburjenosti, ker si je polila nogavico s črnilom, je pozabila na prstan, ki si ga je bila nataknila na Prst. — Fordova skladišča in tvornice se preselijo iz Trsta v Split. Te dni prispo v Split direktorji in zastopniki Fordovih tvornie in skladišč v Trstu v svrho pogajanj z našimi oblastmi. Kakor smo že včeraj poročali, je Ford trdno sklenil premestiti svoje tvornice in skladišča iz Trsta v Split, ker je prišel navzkriž z italijanskimi carinskimi oblastmi. Preselitev tvornice je že sklenjena. — Dvojnik pokojnega kralja Petra L umrl. V Sisku je te dni umrl ugledni meščan Joso Stijič v visoki starosti 85 let. Pokojni, ki je bil lastnik opekarne, se je udejstvoval pri raznih narodnih in kulturnih društvih. Bil js baje zelo podoben pokojnemu kralju Petru I. in je zato doživel več prijetnih in neprijetnih presenečenj. Ko se je L 1835. princ Peter skrival v Sisku in okolici, je prišlo nekega dne pet orožnikov, ki so bili zvedeli, da se princ skriva v Ualdovu pri Sisku. V gostilni je bil pa samo Petrov dvojnik, Joso Stijič. Orožniki so zahtevali, naj se legitimira. Seveda je bila zamenjava kmalu pojasnjena. — Stijič je bil v Sisku splošno priljubljen. — Zle posledice lahkomiselnosti so raz-devanja. po katerih je ogrožena slonoko-stena zobna sklenina, ako se v gube in raz-pekline ustne dipline in med zobmi vsedejo rastlinski zajedavej (bakterije), katerim pripravijo zaostanki jedil prav dobro za-rejališče. Kako izvanredno važno je radi tega, da se usta in zobje po vsaki jedi temeljito čistijo. V to svrho porabljeno zobno čistilno sredstvo mora odgovarjati vsekakor v svoji sestavi znanosti in ne sme vsebovati nobenf.i ostrorobnih kristalov. Oba pogoja sta v skozi 40 let izkušeni Kalodont — zobni kremi izpolnjena. Kalodont očisti vsled svoje penaste stvoritve vsako razsedlino ozobja, prodre v vse gube ustne dupline, razkuži in podeli dihljaiu svežiino sapo. Iz Ljubljane —Ij Sinoćnja dramska predstava prekinjena. Tragedija »Grob neznanega vojaka« je morala sinoči po prvem dejanju povsem nepričakovano prenenati. Nosilec glavne vloge, g. Debevc je nenadoma tako zbolel, da ni mogel več igrati. —lj Kanal na Masarvkovi cesti. Letošnjo jjomlad, poletje in jesen je bil kanal po tem, ko so to cesto na spodnjem koncu primerno znižali, od Kette-Murnove ceste do ogla Metelkove ulice izkopan. Zdaj kopljejo kanal od ogla ob jarku gori proti Reslje-vi cesti. —lj Nove plinove svetilke. Ob razširjeni Masarvkovi cesti pred restavracijskim vrtom so postavili dve novi plinovi svetilki. Ob obeh hodnikih jih bo pa treba postaviti še 6—8. —lj Park pred ju stično palačo in pri šentpeterski cerkvi sta od spomladi do Vseh svetih priljubljeno shajališče raznih brezposelnih in pa delomritoih moških in žensk, med njimi seveda tudi mnogo temnih elementov _ poklicnih vlomilcev in tatov. Zdaj pa so jih jeli mestni delavci >pre-ganjati«, ker so pričeli po drevoredih in parkih odpeijevati klopi ▼ shrambe. Vse te jate so ee razpršile na lesene klopi na Taboru, Ambroževem trgu in ob Bleiweisovi cesti. Proti večeru pa sirce v rame Supe Mestnega loga in poti kozolce na ljubljanskem polju. —lj Kaj je s jarmim*. rtraahUsma pred glavnim kolodvorem in kavarno Evropo? Nad pet let so napravljeni ie načrti za ta dva objekta, toda o javnih straniščih nri duha ne štaba. Tako se Ljubljana ne modernizira. —lj Nora trafika. Na vogalu parka na Taboru si je zgradil nek invalid paviljon, kjer prodaja tobačne izdelke in časopise. —lj Dem služkinj se ne bo zidal na malem Jernejevem vrtu ob Sv. Petra cesti, ker se je društveni odbor, ki ga je bil ie kupil, vseeno ustrašil javnega protesta, ki ga je bil objavil lansko leto »Slov. Narod«. Ta*vrt je zaenkrat vzel v najem neki trgovec z drvmi za delj časa. S tem so služkinje obvarovale ogfejtap ngftesftfe^ —lj Tlakovanj« dvorišča r no? i mestni hiši. V >rdeči hiši* na Poljanski cesti so začeli te dni tlakovati dvorišče. Tlakovan bo tuoVi hodnik db Poljanskem nasipu. —lj Raikopan tlak. Pred mestno hišo štev. 17 v Slomškovi ulici je asfaltni tlak £e dlje časa na dveh krajih raikopan. Ker je ponoči taka jama pevcem nevarna, naj se hodnik takoj popravi. —Ij Pri javni borzi dela v Ljubljani ie v času od 1. januarja do 26. oktobra \929 iskalo dela 5905 moških, 1219 žensk, skupaj 7124 brezposelnih. Prostih mest je bilo 5911 moških. 713 žensk, skupaj 6624. Po-sredovanj se je izvršilo 3069 moških, 505 žensk, skupai 3568. Odpotovalo je 1676 moški.i. 60 žensk, skupaj 1736. Odpadlo jc 666 moških, 414 žensk, skupaj 1080. Dne 26. oktobra 1929 se nahaja v evidenci 503 moški. 236 žensk, skupaj 740 brezposelnih. Delo išče: moških: 12 hlapcev. 1 drvar, 1 pečar. 2 žebljarja, 7 kovačev, 7 železostru-garjev, 2 kleparja, 1 brusač orodia, 1 graver. 1 str. tehnik. 8 str. ključavničarjev, 1 elektromehanik. 2 elektromonter-a. 2 leso-strugarja, 1 rezbar, 4 urarii, 17 mizarjev, 4 kolarji. 7 Žagarjev. 1 pletar. 1 sedlar. 1 dežnikar, 2 usnjarja. I tapetnik. 32 kroja-čev, 12 čevljarjev. 1 čevljarski prirezovrv valeč. 4 kniigovezi. 1 kart. delovodja, 7 mlinarjev, 12 pekov, 3 mesarji. 7 natakarjev. 2 slikarja. 2 gradbena tehnika, 1 čr-kostavec, 27 pisarn, slug. 40 pornožn. tovarn, delavcev. 17 kurjačev, 5 automelia-nikov. 42 trgov, pomočnikov. 62 navadn. delavcev, 21 knjigovodij, 46 zasebnih uradnikov, 2 lesna manipulanta. 1 ekonom, 17 stavb, ključavničarjev, 6 vajencev; ženske. 9 pisarniški.! moči. 4 kontoristinie, 7 pro dajalk, 1 hotelska blagajničarka. 1 gostilniška kuharica, 10 natakaric, 5 šivilj, 1 šivilja perila, 1 šteparica, 3 šivilje slamnikov, 19. navadn. tovarn, delavk. 62 dnina-ric, 10 kuharic, 4 sobarice, 59 služkinj, G postrežnic. 2 vajenki. Delo je na razpolago: moškim: 12 hlapcem, 4 mizarjem. 24 čevljarjem, 2 sodarjem, 1 pečarskemu pomočniku, 3 kleparjem. 10 navadn. delavcem, 400 tesačem, 28 rudarjem. 5 krojaškim pomočnikom. I litografu, 1 optikariu, 1 opekarskemu mojstru. 1 soboslikarju, 10 tesarskim mojstrom, 1 delavcu za izdelova nje cementne opeke, 13 vajencem; ženskam: 5 tkalkam, 1 šivilji plaščev, 2 šiviljam rokavic, 2 šiviljam pletenin, 3 služkinjam, 2 kmečkim deklam, 2 pletrlkam. 2 postrežnicam, 4 vajenkam. —IJ Na grobove nepozabnih pokojnikov romamo ta teden, da jim pripravimo in okrasimo zadnja bivališča za dan Vseh svetih, ki je posvečen niih spominu. Milijoni obiščejo na dan Vseh svetih grobove svojcev. Kdo lahko prešteje vso to množico? Zdi se nam, da je nemogoče. In vendar se hoče letos v Ljubljani zopet natančno dognati to število s pomočjo plemenitosti obiskovalcev grobov. S spominom na pokojnike se druži spomin na najbednel-še — na zapuščeno revno mladino. Zato bo letos sigurno vsak obiskovalec daroval en komad bodisi kovanega ali papirnatega novca. Nikdo ne bo pogrešal enega dinarja ki ga naj vsakdo vrže v to svrho postavljene steklene nabiralnike. Koliko komadov, toliko obiskovalcev. Natančni rezultat se bo pozneje objavil v časopisih! —lj Vsem ljubljanskim pevskim zborom. Drevi ob 18.15 bo v sobi št. 6 poslopja Glasbene Matice v Ljubljani razgovor glede skupn 14 društev, društvi v Braslovčah in Vojniku sta odsotnost opravičili. Župni načelnik brat Jerin je po konstatiranju sklepčnosti in prečitanju zapisnika zadnjega zbora poročal o župnom zletu, ki je v splošnem dobro uspel. Izid župnih tekem je bil objavljen v časopisju, ugotovil je le, da udeležba na župni tekmi ni bila povoljna. Pozval je navzočne delegate in delega-tinje, naj ekrbe, da bo prihodnjo pomlad, ko bodo glavne in končno veljavne tekme za beogradski slet, udeležba mnogo boljša. Nastop s prostimi vajami članov in članic za vseeokolski zlet 1930 je bil že na letošnjih javnih nastopih povoljen. Da bo uspeh prihodnje leto še lepši, naj vaditelji in va-diteljice čez zimo skrbno predelavajo te proste vaje sestavo za sestavo. Proste vaje za člane so se letos vadile brez dodatne vložke. Ker bo treba v Beogradu nastopiti s popolno sestavo, je takoj pričeti z vežbanjom dodatka, tako da bodo društva že na javnih nastopih pred beogradskim zletom do dobra obvladala vse sestave. Za moško in žensko deco je treba sestaviti nove vaje. Sestava se poveri bratu župnomu načelniku, ki ima v načrtu »kupne vaje za obojno deco. tako da bi nastopila moška in ženska deca hkrati. S tem bi se skrajšal tudi spored javnih nastopov. Za starejše brate so predpisane 4 sestave vaj s palicamri. Vsa društva naj skušajo z vežbanjem teh vaj čimpreje pričeti. Prizadevajo se naj, da pridejo v telovadnice vsi starejši bratje, ki dosedaj telovadbe niso posedali in bi pribodnje leto lahko uspešno nastopili. Število članskih krojev leto za letom upada. Stremljenje vseh društev bodi, da omogooiijo zlasti slabe je situiran p m u t o lova-dečemu članstvu, nabavo krojev. Na one brate, ki so v boljšem gmotnem položaju, a dosedaj niso imeli kroja, naj uplivsjo, da si ga omislijo. Za župni zlet se ni priglasilo, vsaj izrecno, nobeno društvo. Župni prednjački zbor ne bo nasprotoval, da ee vrši prihodnjo jom-lad župni zlet v Žalcu, ako ga bo društvo zahtevalo in s pozitivnim delom v telovadnici dokazalo, da ga je vredno. Župni zlet ho tokrat obvezen raiun vsega naraščaja tudi za deco iz bližnjih, po možnosti tudi iz oddaljs-nejših društev. Zlet se mora vršiti na v^ak način pred vsesokobkim, ker ho služil kot priprava za veliki II. jugoslov. vseeokolski zlet v Beogradu. Z župnim zletom bodo združene tudi tekme. Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi bo praznovalo prihodnja leto 401etnico. V proslavo tega jubileja «s bo vršil po beograjskem zletu v Zagorju večji uaslop. Večja prireditev je nameravana et praških Žup (Barahova, Jungmannova, Podbelohorska, Praška in Stfedočeskj). šolo, ki se vrši vsako nedeljo od pol 9. zjutraj do pol S, ure popoldne, obiskuje nad 100 poslušak-ov. I Posvetno šolo volita brata Kfiž in dr. Jonšov-skv. — Zastavi 28. pešpolka v Pf*gj bo poklonila ČOS trak. Na traku bo vsito Tyr&evo geslo. >Klesnout neho dospeti slavnostnega akta, ki bo izvršen 28. oktobra na Staro-mestskem namesti, se bo udeležilo sokolstvo vseh petih praških žup v kroju ostale žups bodo poslale deputacije. Na to slavnost je povabljeno tudi starešinstvo JSS. Zastopal ga bo saveni starosta brat tiangl, ki bo privezal na polkovno zastavo spominski trak v naših barvah s primernim napisom. — Sestanek zastopnikov sokolskih bio-gralov je bil v soboto in v nedeljo, dne 5. in 6. t m, v Pragi. Sestanka se je udeležilo 64 zastopnikov, ki so pod vodstvom br. dr. Fleisohananna obravnavali razna stanovska vprašanja, kakor nabava filmov, konce«je za biografe, nadzorstvo itd. Na koncu M j<* udeležencem prevedel in podrobneje pojan-nil govoreč film. 27 (Crna maska — To zadostuj«, — jc dejal ttep-birm. — Če iima satiri kolesa in posodo za i>enc!.n in če nitmaite nič proti, jo z Jiimorn ta-koj mahneva k nj-eirrni. J:«m se ie pciprajsikal za ušesi. Če se ne motim, bomo nocoj gojii sport, — je pripomnil smeje. — Ti londonski lopovi »o že zopet r.a delu, — je zagodmijal stairi Rex-wc;riihy in vrgel birisačo v kot! — 2daj pa le tamo na pot, dra-gd sinko. Jaz pa skooTin »po aktovko va'še da0 imenu Sa.ndy, je pil iz polne čaše življenja. Usoda in bogati delež: na preirnogovnlikili so skrbeli za njegovo blagostanje. Zato je bil že davno spoznal, da človek, ki ima več dohodkov, nego rabi za udobno življenje, nOma pravice prazniti svojim bližnjim žepe. Zato je Sandy nehal zahajati v City. v kraj, tki ga je sovražil v dno dtuse. Pečal se je samo z znižanjem svojega handicapa v sroKu> in zvišanjem življeniskega standarda v Angliji. Ni Ihilo pravega razloga, da bi San-dy tisrco jutro prepeval, če ne računamo zlaitii solnčnlh žarkov, ki so prodirali skozi zamreženo okno v kopaflnico ■d zla trli kapljice šumeče prhe. Te zlate kapljice so ga 5pcminjalc na Sredozemsko morje. Ves ^srečen je pomislil, da bo drugi dan večerjal že v Cannes. Njegova jahta »Aflovsia« se guga tam v zalivu. Mislil si jo je v duhu z njenim poveljnikom, 'kapitanom Fregennom, starim pomorščakom iz Falmoutha, naslonjenim na ograjo in zročim v valove. Ta slika je bila Sandyju zelo všeč. Kar se je vzravnal in pritisniti na e3ektirični zvonec. Kmalu se je zaeul za vrati diskreten gflas Collingisa, njegovega laikaja: — /telite, gospod? — Cujte, Coilingsl — je zakiical Sandy, — telefonirajte liepbnrnu in vprašajte ga, kdaj pride. Čaka naju še mnogo dela. Drevi morava ujeti parnfk v Do vem. Je moja prtljaga pripravljena? — Vse je pripravljeno, gospod. — Dobro. Pojdite torej in telefonirajte HepbuTnn. Sandy se je obrisal in odrgnil kožo z brisačo, da je postala rdeča. Baš jo oblačil pižamo, ko je znova zaslišal lakaja pred vrati. — Gospoda Hepburna mi doma, gospod. — Ga ni doma? Kje pa je. za boga? — Pravkar je prispela brzojavka, — je dejal Collings. — Morda je v nji odgovor na vaše vprašanje. Sandy se je prepasal in odprl vrata. Vzel je s podstavka brzojavko, ki mu jo je bil prinesel Collings in stopil je v razkošno opremljeno sobo, kjer ga je čakal na mizi zajtrk. — To je pa res čudno, — je mrmral in prebiral brzojavko. — Izlet na jug moram preložiti. Važna zadeva. Pismo sledi. — Hepiburn. Včeraj zvečer je telefoniral in odpovedal večerjo, tega pa ni omenil. Sandy se je zaariJsitL Popi! je kavo in prigriznil. Očetova modrost. — Papa, prijatelj mi je pravil, da se je že v mladosti prepričal, kako važno vlogo igra v ljubezni želodec. — Gotovo so imeli pri njih lepo kuharico. Bernard Shaw in erotika Kako je reagiral slavni pisatelj na papeževo izjavo, naj se ženske oblačifo tako, da ne bodo kazale svojih čarov. Angleški list »Times and Tide« pri-občuje zanimive izvlečke iz govora Bernarda Shawa na III. mednarodnem kongresu za seksualno reformo. Zdi se, da je hotel Shaw vsaj indirektno reagirati na nedavno izjavo rimskega papeža, ki priporoča ženam večjo decentnost v oblačenju, posebno pa daljša krila in rokave. Čeprav je tudi Shaw prepričan, da je treba moralni nivo moderne človeške družbe dvigniti, priporoča ravno nasprotne metode. Po njegovem mnenju se da spolna privlačnost stopnjevati do najvišje mere samo s pomočjo obleke. Žena v času kraljice Viktorije je bila baje kvintesenca spolne privlačnosti. Bila je tako oblečena in zastrta, da je bila podobn amikavnemu in udobnemu divanu, in baš zato, ker se je videlo na nji navadno zelo malo, je pognal že sam pogled na njene nožice moškim vso kri v glavo. Sha\v enkrat za vselej razbija iluzijo o buržuazni moralnosti one dobe in trdi, da je bila neverjetno nemoralna. Na eni strani pretirana decentnost. na drugi strani pa bolesten fizični i duševni ekshibicijonizem, katerega je pošteno ožigosal že Claudc Fcrrcre v >Bitki«. Sha\v je prebil letošnje počitnice na obali Jadranskega morja in v jezuitski cerkvi v Trstu je prečital pol tucata navodil, kako se morajo ženske oblačiti, kadar gredo v svetišče. Navodila so se mu v dno duše gnusila in zelo rad bi bil govoril o njih s papežem, da bi mu končno dokazal, da je storil temeljno napako, ko je napravil iz obleke koeficijent moralnosti. Ker ni mogel priti osebno do papeža, je reagiral na njegova navodila glede oblačenja na mednarodnem kongresu za seksualno reformo, kjer je izjavil: »Predlagam, da za hip odloživa vso svetost, ki jo imava, in si zamisliva vojaka starega tipa, ki se je boril za vsakega, kdor mu je plačal in je bil vojak, ker je hotel živeti svobodno življenje in uživati vse življenjske sladkosti. Zdaj si pa misliva, da sva sama vojaka in udeleživa se ropanja mesta Ozirava se po ženah, ki bi jih rada imela. Naproti nama prihajajo dve ženi. Ena je redovnica v redovniški obleki, duga pa dekle v dekoltirani obleki, našminkana in napu-drana po vseh pravilih. Vprašam vašo svetost, katero teh dveh žen bi si izbrali? Jaz niti najmanj ne dvomim, katero bi si izbral. Prav gotovo bi dal prednost redovnici.« Zelo verjetno je, da bi bil papežev odgovor na to kočljivo vprašanje nekoliko drugačen, nego misli Shaw. Ne sa- mo papež, temveč tudi mnogi drugi ne soglašajo s Shawom v njegovi interpretaciji spolnega nagona. Eden najboljših angleških kritikov John rTrvine je uapi-sal o Shavvu: »Shavv je čutil vedno starodevi.ski odpor proti vsemu telesnemu, kar se s -javlja na star način. Shaw je vegeteriu-nec, opojnih pijač sploh ne pije, kadil ni še nikoli, smrti se strašno boji. napram seksualnemu aktu in fizičnim detajlom poroda čuti organičen odpor.« Ervin ga primerja s Tolstim in v Sha\vovi generični utopiji »Nazaj k Metuzalemu ie našel iste dvome in odpor napram življenju, kakor v -Kreutzcrjevi sonati*. Shavv in Tolstoj sta si baje tudi fizično podobna, samo da je imel Tolstoi izrazitejše poteze na obrazu. V Shavvovih dramah ne najdemo nobenega prizora, ki bi poveličeval ljubezen sentimentalno ali filozofsko. N.ienm je ljubezen samo trik. s katerim prisili narava razumnega človeka, da sodeluje pri nerazumnem in slepem aktu razmnoževanja. Zakonsko življenje pomeni za Sha\va regresijo v primitivnejše stanje človeškega razvoja, kakor pomeni i i-vradevauje vsega tega korak k onemu stadiju intelektualne popolnosti, v katerem žive stoletniki v n.iegovcm delu %Ma1i egf«fs»< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamke ne . odčovarfama ~ NajmanJSi a&la* Hin 5 . ——~ Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega srčno ljubljenega soproga, brata, bratranca in nečaka, gospoda Julija Klemenca mesarja in veleposestnika se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni izreči gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljenkam, čč. duhovščini, Sokolu Ljubljana, mesarski zadrugi, darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, zastopnikom raznih društev in or ganizacii ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. V LfiAJfani, dne 29. oktobra 1929. ŽALUJOČI OSTALL Harcer kanarčke čistokrvni fini pevci, uso^m-o naprodaj. Vodmatsk-i trs 3. 2341 Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, iz lekarne dr. G- PiccoE-ja v Ljubljani, se priporoča bledim, slabotnim osebaL 87-L 20odstotne kronske bone tuguje Pučka Štedionica, založni zaivod d. d., Osijek, Dcsatičina al. 27. 97-L Na obroke Kupite po orizinatoih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih treovcev, LJubljana. Ci«aJetova al 1 80/L Stare cunje dobro oprane, v vsaki kođtbčini, po nai}vi&j»i ceni Jcupuje »Letsura«, poduzeće za istorišćiivanjc sirovina, Zaigireb, Bač\wsika 5. 2344 Solidno učenko z dobrimi sopran-sia-sonn, za I*i!:>o da-rrbsko tamburašiko ka,p-clo, sprei-me-mo takoj. Ponudbe na nas-lov: M a to Gojaik, restavf acMa Sioc*« Alfa po snemal n i k za 200 1 in Alfa parilnk za 4<«0 L že rabljen ali nr»v, iMfri Cvelba-r. Prekope — Je-rrtetj. 2343 Ivan Pakiž, Ljubljana. Pred Škofijo 15 n ;di poročne prstane najcenejše. 2321 Opremljena soba čista m zračna s pose bor m \ hodom sc odda folid-ncmu 2<-t\p^du 13'koj. Naslcv v upravi >Slov. Na« Smederevo. 2343 I roda«. ?32^ H/la&uiatutni paph Q$ a 2>