/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU cB cu -Q E cu u cu "O Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 12 / letnik XVIII / 2012 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; mag. Urška Lušina; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................11 Cene.............................................................................................................................................................................................................13 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................15 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................16 Javne finance...........................................................................................................................................................................................18 Statistična priloga.........................................................................................................................................21 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 9. januarja 2013. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je na začetku zadnjega četrtletja leta 2012 še zmanjšala, pričakovanja glede okrevanja pa so ostala nizka. Oktobra seje v evrskem območju nadalje zmanjšala aktivnost v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter prihodek v trgovini na drobno, kar nakazuje nadaljevanje skromnega domačega povpraševanja v zadnjem četrtletju leta 2012. Zaradi šibke gospodarske aktivnosti so ostale zaostrene razmere na trgu dela. Stopnja brezposelnosti se je oktobra še povečala, najbolj v evrskih državah z največjimi javnofinančnimi težavami. Konec leta 2012 so se sicer izboljšali nekateri kazalniki razpoloženja (PMI, ESI), vendar so pričakovanja glede okrevanja ostala nizka. ECB, ki je decembra znižala napovedi gospodarske rasti v evrskem območju za leto 2013, pričakuje okrevanje v drugi polovici leta. Zahtevane donosnosti obveznic večine evrskih držav so se decembra znižale. Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji, odvisni od tujega povpraševanja, so bili oktobra in novembra večinoma na podobnih ravneh kot v povprečju leta 2012, večina kazalnikov, odvisnih od domačega povpraševanja, pa se poslabšuje. Realni izvoz blaga se je oktobra in novembra po naši oceni nekoliko povečal, ob močnih mesečnih nihanjih pa je v prvih enajstih mesecih leta 2012 ostal na podobni ravni kot v predhodnem letu. Obeti ostajajo slabi, saj so se izvozna pričakovanja v pomembnejših izvoznih panogah predelovalnih dejavnosti v zadnjem četrtletju leta občutno poslabšala. Tudi obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki se je leta 2012 povečala le v tehnološko zahtevnejših panogah, se je oktobra nekoliko povečal, in dosegel raven iz začetka leta. Aktivnost v gradbeništvu, ki je močno pod ravnjo pred začetkom krize, se je oktobra zmanjšala. Znova se je zmanjšal tudi realni prihodek v trgovini na drobno ter nominalni prihodek v trgovini na debelo in tržnih storitvah, z izjemo bolj izvozno usmerjenih prometnih dejavnosti. Razmere na trgu dela so se konec leta 2012 močneje zaostrile, povprečna bruto plača na zaposlenega je tudi oktobra ostala nespremenjena. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je oktobra nadalje zmanjšalo. V drugi polovici leta 2012 se je njihovo število začelo zmanjševati tudi v javnih storitvah, vendar je bilo njihovo število v prvih desetih mesecih medletno še vedno večje v izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu. Povečevanje števila registriranih brezposelnih se je konec leta 2012 močno pospešilo, decembra je bilo registriranih 118.061 brezposelnih. V letu 2012 je bilo število prijavljenih v evidenco večje za 7.184 oseb, predvsem zaradi večjega števila oseb, ki so izgubile delo, iz evidence pa je bilo odjavljenih 4.610 oseb več kot leta 2011, predvsem zaradi večjega števila odjavljenih zaradi kršitev obveznosti. Povprečna bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju je od konca leta 2011 nespremenjena. V javnem in državnem sektorju se je, po zmanjšanju ob uveljavitvi ZUJF, oktobra še znižala. Cene življenjskih potrebščin so se decembra znova znižale, v primerjavi z decembrom leta 2011 so bile višje za 2,7 %. K mesečnemu zmanjšanju (-0,3 %) so prispevale predvsem sezonsko nižje cene obleke in obutve. V letu 2012 so bile cene medletno višje predvsem zaradi višjih cen energentov (0,9 o. t.) in hrane (0,7 o. t.) ter enkratnega dviga cen nekaterih storitev (0,8 o. t.). Rast cen energentov je bila nižja kot leto prej predvsem zaradi padca cen zemeljskega plina, višja kot leta 2011 pa je bila rast cen storitev (predvsem zaradi ukinitve subvencij na šolsko prehrano). V evrskem območju je bila inflacija v letu 2012 po prvi oceni Eurostata 2,2-odstotna. Znižanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem je bilo novembra največje v letu 2012; neto odplačila tujih obveznosti domačih bank so se oktobra ponovno povečala, kakovost bančne aktive pa še poslabšala. Manjši obseg kreditov je bil predvsem posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij pri domačih bankah, ročnostna struktura njihovega zadolževanja v tujini pa je ostala neugodna, saj se lahko zadolžujejo le na kratki rok. Obseg kreditov pri domačih bankah so novembra zmanjšala tudi gospodinjstva, ki so odplačevala predvsem potrošniške kredite. Domače banke, ki so v prvih desetih mesecih leta odplačevale tuje obveznosti (2,9 mrd EUR), so v prvih enajstih mesecih leta 2012 povečale svojo kreditno izpostavljenost le do države. Slabe terjatve so konec oktobra predstavljale 13,9 % celotne izpostavljenosti bank, ki zato še naprej oblikujejo dodatne rezervacije in oslabitve. Po podatkih konsolidirane bilance je primanjkljaj javnih financ v prvih desetih mesecih leta 2012 znašal 1,1 mrd EUR. K medletno manjšemu primanjkljaju (za 232 mio EUR) so v prvih desetih mesecih leta prispevali predvsem nižji odhodki (-2,1 %), upad prihodkov pa je bil manjši (-0,4 %). K medletno manjšim odhodkom so prispevali predvsem manjši investicijski transferji (-20,3 %), manjši so bili tudi izdatki za plače in socialne transferje. Prihodki so se zmanjšali predvsem zaradi manjših prihodkov od davka od dohodkov od pravnih oseb (-16,4 %) in dohodnine. (ü C (ü ja (ü M "ö o a tA O ^ (U >u JŽ o Mednarodno okolje Razpoložljivi kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti za oktober potrjujejo pričakovanja o nadaljevanju zaostrenih razmer v mednarodnem okolju. V evrskem območju se je oktobra znova znižal obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki je bil na ravni maja leta 2010 (desez.). Nadaljevalo se je tudi zniževanje vrednosti opravljenih gradbenih del in prihodka v trgovini na drobno, kar kaže na šibko domače povpraševanje tudi v zadnjem četrtletju leta 2012. Zaradi šibke gospodarske aktivnosti so ostale zaostrene tudi razmere na trgu dela. V evrskem območju je bilo v tretjem četrtletju v povprečju zaposlenih 146 mio oseb (v EU 222,6 mio), kar je 0,7 % manj kot v enakem četrtletju leta 2011. Še naprej se povečuje stopnja brezposelnosti, ki je oktobra znašala 10,7 % oz. 0,3 o. t. več kot v enakem mesecu leta 2011. Najbolj se je povečala v državah z največjimi javnofinančnimi problemi, v Grčiji in Španiji je presegla 26 %, povečevanje pa naj bi se nadaljevalo tudi v letu 2013. Kljub decembrskemu izboljšanju nekaterih kazalnikov razpoloženja v evrskem območju (ESI, PMI), ki so dosegli najvišje vrednosti v zadnjih mesecih, kazalnik PMI za predelovalne dejavnosti še naprej kaže na poslabševanje razmer v evrskem območju (posebno v Nemčiji, Franciji in Italiji). Prevladujoče mnenje mednarodnih institucij je, da se bo gospodarska aktivnost v evrskem območju v prvi polovici leta stabilizirala, v drugi polovici pa bi lahko prišlo do postopnega okrevanja. ECB je tako decembra znižala napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju za leto 2013, in sicer na razpon med -0,9 % in 0,3 % (septembra med -0,4 % in 1,4 %). Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju -Ind. proiz. predelovalnih dej. ---------Vredn. opr. del v gradben. ---------Prihodek v trg. na drobno —•—Gosp. klima v EMU 120 'ii 110 'iK 100 (V !E 90 80 II 70 -Ö 60 "č o 50 -I......i--i......f-- }......r—t......?•■•■ ■U......1.....1J Vir. Eurostat, preračuni UMAR: Decembra so se zahtevane donosnosti državnih obveznic večine držav evrskega območja znižale. Zmanjšanje napetosti na trgih državnih obveznic je povezano z reševanjem dolžniške krize. K temu sta pomembno prispevali septembrska napoved ECB glede načina izvajanja dokončnih denarnih transakcij in prizadevanje EU glede integriranega finančnega okvirja. Grčija je decembra izpolnila vse pogoje za izplačilo nove tranše pomoči iz sklada EFSF v višini 34,3 mrd EUR (od tega 16 mrd za kapitalizacijo bank), bonitetne agencije pa so izboljšale ocene njenega dolga. Po podatkih ECB so se v zahtevane donosnosti grških državnih obveznic v zadnjih štirih mesecih zmanjšale za več kot 800 b. t., do znižanj donosnosti pa je prišlo tudi pri obveznicah drugih izpostavljenih držav evrskega območja. Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic -Slovenija -Italija -Španija -Portugalska -----Irska -----Nemčija Vir: Bloomberg. Medbančne obrestne mere so se decembra nadalje nekoliko znižale. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je ostala na podobni ravni kot novembra (0,185 %), medletno je bila nižja za 125 b. t. Nadalje so se znižale vrednosti 3-mesečnega LIBOR-a za USD (na 0,31 %) in CHF (na 0,02 %). Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so tudi decembra ostale nespremenjene (ECB 0,25 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %, BoJ 0,0 %). Decembra se je vrednost evra v primerjavi z večino glavnih valut zvišala, v povprečju leta 2012 pa precej znižala. Vrednost evra glede na ameriški dolar se je decembra zvišala za 2,3 % na 1,312 USD za 1 EUR, na raven decembra leta 2011. Vrednost evra se je zvišala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 5,6 % na 109,71 JPY za 1 EUR), britanskim funtom (za 1,1 % na 0,813 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 0,4 % na 1,209 CHF za 1 EUR). V povprečju leta 2012 se je vrednost evra v primerjavi z glavnimi valutami znižala za okoli 7 %, v primerjavi z ameriškim dolarjem je znašala 1,285 USD za 1 EUR. Decembra se dolarske cene surovin niso bistveno spremenile. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je zvišala za 0,3 %, na 109,43 USD za sod, medletno pa je bila višja za 1,4 %. Cene nafte, izražene v EUR, so se decembra znižale za 2,4 % na 82,77 EUR za sod, medletno so bile višje za 1,7 %. 16 14 12 5=10 8 6 E 4 2 0 40 Kljub večjim nihanjem med letom (med 88 in 128 USD za sod) je povprečna dolarska cena nafte v letu 2012 (111,69 USD za sod) ostala podobna kot leto prej, izraženo v EUR pa se je povečala za 8,7 % na 86,6 EUR za sod. Po zadnjih podatkih IMF so se cene neenergetskih surovin v novembru nekoliko znižale predvsem zaradi nižjih cen hrane in kovin. Po začasnih podatkih decembra ni prišlo do večjih sprememb cen neenergetskih surovin. Slika 3: Dolarske cene surovin -Nafta Brent -Hrana 160 Kovine Kmetijske surovine ..............L......L......i......t , Vir: IMF, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti povezani s tujim povpraševanjem so ostali na podobnih ravneh kot v povprečju leta 2012, poslabšali pa so se kazalniki, ki so odvisni od domačega povpraševanja. Obseg proizvodnje v Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. 20 110 00 90 80 70 Vred. opr. del v gradbeništvu -Prih. v trgovini na drobno 60 50 ^^ ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. predelovalnih dejavnostih, ki se v drugi polovici leta 2012 povečuje, se je oktobra povečal zaradi rasti v srednje nizko intehnološko zahtevnejših panogah. Oktobra in novembra se je po naši oceni nekoliko povečal tudi realni izvoz blaga, vendar so izvozna pričakovanja v najpomembnejših izvoznih panogah predelovalnih dejavnosti za konec leta 2012 ostala slaba. Stagnacija izvoza blaga, ki je bil v prvih enajstih mesecih na medletno podobni ravni, in padec domače potrošnje sta prispevala k medletno manjšemu uvozu blaga, ki se je novembra še zmanjšal. Oktobra se je zmanjšala tudi aktivnost v gradbeništvu, ki najbolj zaostaja za ravnmi pred začetkom krize. Znova pa se je zmanjšal realni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v trgovini na debelo in tržnih storitvah (z izjemo prometnih). Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2011 X 12/ IX 12 X 12/ X 11 I-X 12/ I-X 11 Izvoz1 11,7 4,9 7,5 2,3 -blago 13,3 6,2 6,5 1,6 -storitve 4,8 0,0 11,9 5,5 Uvoz1 11,3 7,4 2,9 -0,5 -blago 12,9 9,6 2,5 -0,7 -storitve 2,0 -5,9 6,3 0,7 Industrijska proizvodnja 2,2 0,22 2,13 1,13 -v predelovalnih dejavnostih 2,1 0,62 1,53 0,03 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -25,6 -21,12 -15,53 -15,23 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,5 -1,32 -6,13 -1,63 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 2,8 -0,82 -4,13 -2,13 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani prilagojeni podatki. podatki, 3delovnim dnem Realni izvoz blaga je ob močnih mesečnih nihanjih v enajstih mesecih leta 2012 ostal na podobni ravni kot v predhodnem letu, uvoz pa je bil precej manjši.1 Realni izvoz blaga se je oktobra in novembra po naši oceni nekoliko povečal (desez.), v prvih enajstih mesecih leta 2012 pa bil na podobni ravni kot v enakem obdobju predhodnega leta. Kratkoročni obeti za rast izvoza so se v zadnjih treh mesecih leta poslabšali, sajse je vrednost kazalnika pričakovanega izvoza2 občutno zmanjšala in v večini najpomembnejših panog predelovalnih dejavnosti3 padla na najnižjo raven po letu 2009. To povezujemo predvsem s pričakovanim nadaljnjim zmanjšanjem gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah v zadnjem četrtletju leta 2012 in prvem četrtletju leta 2013. Realni uvoz blaga, kjer so mesečna nihanja večja, pa se je po 1 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 2 Po podatkih poslovnih tendenc predelovalnih dejavnosti, kjer anketirana podjetja odgovarjajo, ali v prihodnjih treh mesecih pričakujejo rast ali padec izvoza. 3 Po deležu v izvozu blaga. skromni oktobrski rasti novembra občutno zmanjšal (desez.). V prvih enajstih mesecih je bil precej manjši kot v enakem obdobju predhodnega leta. Ob stagnaciji izvoza je ključni razlog za to padec domače potrošnje, kjer se je poleg investicijv letu 2012 zmanjšala tudi končna potrošnja. Glede na pričakovano nadaljevanje negativnih gibanj domače potrošnje in šibko okrevanje izvoza ne pričakujemo rasti uvoza. Slika 5: Nominalni izvoz predelovalnih dejavnosti njihov pričakovani izvoz po poslovnih tendencah -Nom. izvoz - predelovalne dej. (leva os) -Pričakovani izvoz -predelovalne dej. (desna os) 12^ I- 50 in 120 S? 115 110 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 ■ ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Nominalni izvoz storitev se je oktobra povečal, uvoz pa zmanjšal (desez.)4. Rast nominalnega izvoza storitev je bila predvsem posledica povečanja izvoza drugih5 storitev, ki Slika 6: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev Uvoz storitev Vir: BS, preračuni UMAR. 4 Po plačilnobilančni statistiki. 5 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in so bile sicer glavni razlog za zmanjšanje skupnega izvoza v tretjem četrtletju leta 2012. Po zmanjšanju v tretjem četrtletju se je oktobra povečal tudi izvoz transporta, nadaljevala se je rast izvoza ostalih poslovnih storitev. Uvoz storitev se je po povečanju v tretjem četrtletju oktobra zmanjšal, manjši je bil uvoz vseh skupin storitev. V prvih desetih mesecih leta 2012 je bil po originalnih podatkih nominalni izvoz storitev za 5,5 % večji kot v enakem obdobju predhodnega leta, uvoz pa za 0,7 %. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je oktobra nekoliko povečal, nadalje se je povečala proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah (desez.). Proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panog, ki se je tudi oktobra povečala, je bila v prvih desetih mesecih višja kot v enakem obdobju leta 2011 (3,1 %). Medletno manjša je bila le proizvodnja vozil in plovil. Po zmanjšanju v tretjem četrtletju se je oktobra povečala proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, znova pa se je zmanjšala v tehnološko najmanj zahtevnih panogah. Proizvodnja v tehnološko manj (srednje nizko in nizko) zahtevnih panogah je bila v prvih desetih mesecih leta 2012 medletno manjša (-2,7 %). Večja kot v enakem obdobju leta 2011 je bila le aktivnost v dejavnosti popravila in montaža strojev in naprav. Ta je, poleg nizko tehnološko zahtevne prehrambene industrije in večine tehnološko zahtevnejših panog6, zaposlovala medletno večje število delavcev. Slika 7: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog 105 1= ;^100 95 90 80 f^ 75 - Skupaj Srednje visoko in visoko - Srednje nizko Nizko i.......f......i.......i.......i.......f......f......i.......i.......I.......f- Vir: SURS, preračuni UMAR. Oktobra je aktivnost v gradbeništvu dosegla najnižjo vrednost v zadnjih dvanajstih letih. Vrednost opravljenih gradbenih del se je oktobra znižala za 21,1 % (desez.) in bila za 15,5 % nižja kot v enakem mesecu leta 2011. Aktivnost se je znižala v gradnji nestanovanjskih stavb in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. 6 Z izjemo proizvodnje IKT opreme in električnih naprav. 85 70 inženirskih objektov, v gradnji stanovanjskih stavb7 pa se je po znatnem znižanju v preteklih mesecih okrepila. Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe .........Gradbeni inženirski objekti ro 110 cz 100 90 .!5 80 70 60 50 40 30 20 10 fUfDfDfDfDfDfDfDfDfD Vir: SURS, preračuni UMAR Oktobra se je nadaljevalo močno nihanje vrednosti novih pogodb - tokrat se je močno zmanjšalo. Vrednost novih pogodb v gradbeništvu je ob močnih mesečnih nihanjih po znatnem znižanju v času recesije od tretjega četrtletja leta 2011 na podobni ravni. Oktobra se je vrednost novih pogodb sicer močno zmanjšala (za okoli tretjino) in bila tudi za toliko nižja kot oktobra 2011. preteklih mesecih zmanjšal drug mesec zapored (desez.). Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili je kljub oktobrskemu povečanju ostal medletno nižji8. Po zmanjšanju v zadnjih dveh mesecih je bil realni prihodek v trgovini na drobno oktobra na najnižji ravni po letu 2008. Prihodek se je zmanjšal v trgovini z motornimi gorivi in trgovini z neživili, v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki pa se je po močnem septembrskem padcu nekoliko povečal. Znova se je zmanjšal tudi nominalni prihodek v trgovini na debelo (po naši oceni tudi zaradi relativno velikega upada gradbene aktivnosti), ki je v letu 2012 sicer nihal okoli ravni iz konca leta 2011. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)9 se je oktobra drugi mesec zapored zelo znižal (desez.) in ostal medletno nižji. Prihodek se je znižal v vseh glavnih tržnih storitvah, razen v prometnih, kjer še presega raven iz leta 2008 (za skoraj 4 %). Zmanjšanje prihodka v gostinstvu v zadnjih dveh mesecih je bilo povezano z zmanjševanjem števila prenočitev turistov in po naši oceni s skromno potrošnjo prebivalstva za gostinske neturistične storitve. Prihodek v informacijsko-komunikacijskih storitvah se je z daljšim zniževanjem približal ravni iz sredine leta 2007. K temu po naši oceni prispeva vse manjša uporaba klasične telefonije in ostra (cenovna) konkurenca v mobilni telefoniji. Prihodek v strokovno-tehničnih storitvah, ki je v letih 2010 in 2011 nekoliko naraščal, se je v letu 2012 znova močno zniževal in upadel na raven s konca leta 2004. Na to je najbolj vplivala kriza v gradbeništvu, ki znižuje obseg arhitekturno-projektantskih storitev. Zaradi šibke aktivnosti v gospodarstvu se je v letu 2012 zmanjšal tudi prihodek pravno-računovodskih storitev. Oktobra se je prihodek v trgovini z motornimi vozili po zmanjševanju v zadnjem letu nekoliko povečal, prihodek v trgovini na drobno in na debelo pa se je po nihanjih v Slika 9: Prihodek v trgovinskih panogah 105 - Trgovina na drobno, real. ■ Mot. vozila in popravila, real. ----od tega Motorna goriva, real. -Trgovina na debelo, nom. lu 100 ič 95 äS 90 85 70 65 Vir: SURS, preračuni UMAR 7 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. Slika 10: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) - Skupaj Komunikacijske (J) - Promet in skladiščenje (H) ■ Strokovno-tehnične (M) -----Gostinstvo (I) 100 !E S^' 95 85 SE "č f3 Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 Oktobra je bilo število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil za 17,7 %, prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa za 1,8 % manjši kot oktobra 2011. 9 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. 80 75 Potrošnja gospodinjstev je po zadnjih razpoložljivih podatkih kratkoročnih kazalnikov ostala skromna, pričakovanja za v prihodnje pa nizka. Masa neto plač je po zmanjšanju v tretjem četrtletju novembra ostala na oktobrski ravni (desez.). Oktobra se je znova zmanjšal prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv. Zmanjšalo se je tudi trošenje za trajne dobrine, predvsem v trgovini z gospodinjskimi napravami ter avdio in video zapisi. Tudi v zadnjem četrtletju so fizične osebe prvič registrirale manjosebnih vozil (-5,0 % desez.). Gospodinjstva so tudi novembra neto odplačevala potrošniška posojila (-8,6 %). Obseg varčevanja v bankah je bil novembra medletno nekoliko manjši (-0,7 %). Decembra so se pričakovanja potrošnikov sicer Slika 11: Masa neto plač in prihodek v trgovini na drobno brez goriv -Prihodek v trgovini na drobno brez goriv -Masa izplačanih neto plač Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 12: Večji nakupi gospodinjstev in kazalnik zaupanja potrošnikov -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -----Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) -Večji nakupi v prihodnjih 12 mesecih (desna os) ^ 100 80 ^ 50 -20 70 f.....f......i;i......hi sek edni 60 f.....f......I - V +.....1.....-š......i......f.....i......1.....1......i......r.....i V......f- V; -50 nekoliko izboljšala, predvsem glede finančnega stanja v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih, vendar je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov ostala nizka. Gospodarska klima se je decembra občutno izboljšala, vendar je vrednost kazalnika ostala precej manjša kot v enakem mesecu predhodnega leta. Vrednost kazalnika zaupanja se je decembra znova povečala, tokrat v vseh dejavnostih (desez.). Slika 13: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Predelovalne dej. -----Trg. na drobno -Storitvene dej. -Gradbeništvo -----Potrošniki Vir: SURS. Trg dela Razmere na trgu dela so se konec leta 2012 močneje zaostrile. Število delovno aktivnih po statističnem registru10 se je oktobra zmanjšalo za 0,3 % (desez.) in ostalo medletno manjše (-2,1 %). Število formalno delovno aktivnih se je relativno najbolj zmanjšalo v gradbeništvu. Njihovo število se je znova zmanjšalo tudi v predelovalnih dejavnostih in tržnih storitvah, v drugi polovici leta 2012 pa se je začelo zmanjševati tudi v javnih storitvah. V vseh dejavnostih, z izjemo javnih storitev, je bilo v prvih desetih mesecih leta 2012 medletno manjdelovno aktivnih. Stopnja registrirane brezposelnosti se je po večmesečni stagnaciji oktobra povišala na 12,1 % (desez.). Rast števila registriranih brezposelnih se je konec leta 2012 močno pospešila. Novembra se je njihovo število povečalo za 0,4 % (desez.), decembra pa za 4,3 % (desez.) oz. največ po decembru 2010. Konec decembra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 118.061 oseb. Močno se je povečalo število prijavljenih v evidenco brezposelnih (31,5 %), izstopalo je povečanje prijavljenih zaradi trajnih presežkov in stečajnikov (67,2 %). Odliv brezposelnih iz evidence pa je bil manjši kot novembra (-30,2 %) zaradi Vir: SURS, MIP, preračuni UMAR. To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 0 90 Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2011 X 11 IX 12 X 12 2011/ 2010 X 12/ IX 12 X 12/ X 11 I-X 12/ I-X 11 Predelovalne dejavnosti 184,8 186,8 182,1 181,8 -3.725 -387 -5041 -1.079 Gradbeništvo 67,8 66,2 59,6 59,0 -10.709 -547 -7.179 -8.110 Tržne storitve 342,2 341,7 337,0 337,2 -3.400 185 -4.537 -3.353 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 109,5 107,1 107,3 -2.078 184 -2.246 -1.707 Javne storitve 170,2 171,1 171,5 171,3 1.406 -220 231 1.853 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,3 50,7 50,2 -661 -477 -1.079 -508 Izobraževanje 64,7 65,2 65,3 65,4 1.145 181 275 942 Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 54,6 55,6 55,6 922 76 1.035 1.418 Drugo 59,0 58,6 58,1 57,9 5.355 -207 -750 -1.792 Vir: SURS, preračuni UMAR. manj oseb, ki so dobile zaposlitev (-32,6 %), manj kršitev obveznosti (-30,0 %) in manj prehodov v neaktivnost (-33,9 %). Skupno število prijavljenih v evidenco v letu 2012 je bilo za 7.184 oseb (7,2 %) večje kot leta 2011 predvsem zaradi večjega števila oseb, ki so izgubile zaposlitev (8.110 oseb oz. 10,0 %). Skupno število odjavljenih iz evidence je bilo medletno večje za 4.610 oseb (4,8 %) predvsem zaradi večjega števila kršitev obveznosti (5.919 oseb oz. 43,6 %). Povprečna bruto plača na zaposlenega, ki od junija stagnira, je tudi oktobra ostala na podobni ravni kot mesec prej (desez.). Plača v zasebnem11 sektorju je nespremenjena od konca leta 2011, v javnem in državnem sektorju pa se je, po znižanju ob uveljavitvi ZUJF12, oktobra še nekoliko znižala. V prvih desetih mesecih leta 2012 je medletna nominalna rast povprečne bruto plače (0,4 %) kljub umirjanju posledica rasti v zasebnem sektorju (0,8 %, leta 2011 2,8 %). Znotraj tega je bila rast v prvih desetih mesecih nekoliko višja v nefinančnih (0,9 %) kot finančnih družbah (0,4 %). V enakem obdobju je bila bruto plača medletno nižja v nekaterih storitvenih dejavnostih in gradbeništvu, rast pa se je najmanj upočasnila v industriji. Slika 14: Gibanja na trgu dela -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 780 760 740 720 700 1 !>•, 1 1 1 1 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 1 1 1 i .. 1 1 1 1 1 i 1 1 1 1 i 1 —t—t—J—i—J.—b—fc—J—i—J.—b—fc— :: 1 1 1 i 1 1 1 1 i 1 i 1 1 i 1 1 1 1 i 1 j 1 1 i 1 1 1 1 i 1 —i—j-X^--- i ž i 1 i i i i 1 i i i 1 1 i 1 1 1 J'-S—i—; i 1 1 I 1 : 1 /\ 1 i 1 1 1 1 i 1 ..i. i--. ,...,../:.,..,...i...i...... ■ ■ 1 1 /1 1 1 i 1 1 1 1 i 1 1 / 1 1 1 i 1 1 1 1 i 1 l>! 1 1 1 i 1 1 1 1 i 1 ------1 aii lliii 11 ---J 1 1 1 i 1 1 1 1 i 1 i 1 1 i 1 1 1 1 i 1 o ^ C3 Č^ ^^ !Ž ^^ ^^ d ^^ d Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. 200 ri n noz e 180 160 ^ 140 els so 120 ^ er rb 100 nar 80 rirtsi g er 60 Tabela 3: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2011 X 2012 2011/ 2010 X 12 /IX 12 X 12/ X 11 I-X 12/ I-X 11 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.451,57 1.461,58 2,6 2,6 2,0 1,3 Industrija (B-E) 1.408,91 1.453,27 3,6 4,2 5,2 3,0 - v tem predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.408,09 3,9 4,5 5,2 2,9 Gradbeništvo 1.235,95 1.225,24 2,0 4,5 0,2 -1,7 Tradicionalne storitve (G-I) 1.349,67 1.346,14 2,7 1,2 -0,1 0,7 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.718,65 1.693,37 0,7 1,5 0,1 0,0 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.750,03 1.678,66 0,0 -0,3 -4,0 -2,0 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.784,27 1.717,86 0,3 -0,7 -2,9 -1,7 - Izobraževanje 1.733,58 1.641,87 0,2 -0,1 -5,8 -2,8 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.685,48 -0,7 -0,2 -2,8 -1,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. 11 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 12 Pred uveljavitvijo ZUJF je povprečna bruto plača v državnem sektorju tri leta stagnirala, ob njegovi uveljavitvi junija pa se je znižala za 3,1 %, julija pa še za 0,3 % (desez.). Poleg 8-odstotnega znižanja plač sta se javnim uslužbencem junija izplačali tudi preostali dve četrtini odprave plačnih nesorazmerij. 220 40 Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2011 X 12/ IX 12 X 12/ X 11 I-X 12/ I-X 11 Aktivno prebivalstvo -0,1 0,5 -1,8 -1,5 Formalno delovno aktivni -1,3 -0,1' -2,1 -1,5 Zaposlene osebe -2,4 -0,2 -2,2 -1,4 Registrirani brezposelni 10,1 5,2^ 0,0 -1,1 Povprečna nominalna bruto plača 2,0 -0,1' 0,4 0,4 -zasebni sektor 2,6 0,1' 1,9 0,8 -javni sektor 1,0 -0,2- -2,1 -0,5 -v tem sektor država 0,0 -0,4^ -4,0 -2,0 2011 X 11 IX 12 X 12 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,8 11,9 12,0 12,1 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.524,65 1.510,44 1.489,00 1.515,95 -zasebni sektor (v EUR) 1.388,65 1.371,56 1.354,74 1.397,17 -javni sektor (v EUR) 1.778,45 1.769,58 1.734,51 1.733,23 -v tem sektor država (v EUR) 1.801,27 1.801,04 1.734,23 1.728,58 Slika 16: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. V javnem sektorju je bila plača medletno nižja le v sektorju država, v javnih finančnih in nefinančnih družbah pa je bila rast nadpovprečno visoka (2,1 % oz. 2,8 %). Slika 15: Bruto plača na zaposlenega 1.900 Skupaj Zasebni sektor Javni sektor -vtem sektor država v tem javne družbe Cene Cene življenjskih potrebščin so se decembra znižale za 0,3 %. Decembrsko gibanje cen so zaznamovale predvsem sezonsko nižje cene obleke in obutve. Medletna inflacija je v letu 2012 znašala 2,7 % (2,0 % leta 2011), v evrskem območju pa po prvih podatkih Eurostata 2,2 %. Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI o ^ o ^ Vir: Eurostat. V letu 2012 so bile cene življenjskih potrebščin medletno višje predvsem zaradi višjih cen energentov in hrane ter enkratnega dviga cen nekaterih storitev. Tako kot v letu 2011 so k rasti največ prispevale cene energentov (0,9 o. t.). Rast domačih cen energentov (5,3 %), ki je bila v primerjavi z letom 2011 nekoliko nižja (6,9 %), je bila rezultat gibanja cen nafte na svetovnih trgih in trošarinske politike, ki se je odrazila predvsem v višjih cenah tekočih goriv za prevoz in ogrevanje (11,2 %). Pomemben vpliv na rast cen energentov so sicer imele tudi nižje cene zemeljskega plina (-10,4 %). Inflacijo v letu 2012 so zaznamovale tudi višje cene hrane (4,8 %, 4,9 % leta 2011), ki so bile posledica predvsem relativno visoke rasti cen nepredelane hrane, ki so se po padcu v letu 2011 ponovno zvišale (zelenjava 19,7 %, sadje 15,4 %). Višja kot leta 2011 je bila tudi rast Slika 17: Struktura medletne inflacije 8 - 7 6 4 ^ 3 ■s 2 1 0 -1 -2 Vir: SURS, preračunlLIMAR. 8 7 6 5 4 3 2 0 Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine - november 20121 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 3,5 100,0 3,5 1,9 100,0 1,9 Blago 4,1 66,0 2,7 2,5 58,5 1,5 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 5,0 15,4 0,8 2,1 11,9 0,2 Nepredelana hrana 8,7 7,3 0,6 3,7 7,2 0,3 Ne-energetsko industrijsko blago 0,8 28,8 0,2 1,4 28,5 0,4 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -3,0 10,6 -0,3 -0,2 9,0 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 1,7 8,8 0,1 2,1 8,2 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine 6,0 9,4 0,6 3,6 11,2 0,4 Energija 7,0 14,5 1,0 5,8 11,0 0,6 Električna energija 4,2 2,7 0,1 5,8 2,6 0,2 Plin -8,4 1,1 -0,1 5,9 1,8 0,1 Tekoča goriva 10,3 1,7 0,2 8,1 0,9 0,1 Trda goriva -2,5 0,9 0,0 1,8 0,1 0,0 Daljinska energija 3,1 0,9 0,0 6,6 0,7 0,0 Goriva in maziva 11,2 7,2 0,8 5,4 4,9 0,3 Storitve 2,2 34,0 0,7 0,8 41,5 0,3 Storitve - stanovanje 0,0 3,0 0,0 1,5 10,1 0,2 Storitve - transport 2,6 5,9 0,2 2,1 6,5 0,1 Storitve - komunikacije -0,7 3,5 0,0 -3,9 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 3,7 13,5 0,5 0,2 14,5 0,0 Storitve - ostale storitve 2,1 8,1 0,2 1,6 7,3 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 2,2 78,2 1,7 1,1 81,8 0,9 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. cen storitev (2,6 %, 0,4 % leta 2011), k njihovi rasti so zaradi odprave subvencij prispevale predvsem višje cene šolske prehrane. Osnovna inflacija je bila ob šibki gospodarski aktivnosti nizka, okoli 0,5 %. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih je novembra ostala umirjena. Medletna rast cen na domačem trgu (1,3 %) je bila zaznamovana z višjimi cenami v proizvodnji živil in pijač (4,0 %). Cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov so ostale medletno nižje (-3,3 %). Za cene proizvodov, ki jih dosegajo domači proizvajalci na tujih trgih, je bila v prvih enajstih mesecih leta 2012 značilna skromna rast. Nižje so bile cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-3,1 %) ter proizvodnji kemikalij in farmacevtskih surovin (-0,9 %). Medletna rast uvoznih cen se je novembra znova nekoliko zvišala (za 0,8 o. t. na 3,7 %). K rasti so prispevale predvsem višje cene v proizvodnji živil (4,5 %). V proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov so cene ostale medletno nižje (-2,5 %). V prvih desetih mesecih leta 2012 se je cenovna konkurenčnost gospodarstva medletno izboljšala zaradi nižjega tečaja evra, vendar manj kot v večini članic evrskega območja. Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP, ki se medletno znižuje tretje leto zapored, je bil v prvih desetih Slika 18: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,rz.strojevin naprav(domači) 20 16 12 # 8 4 ant 0 ^-4 ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) 13 Eurostat bo razčlembo HICP na podskupine za december 2012 za Slovenijo in evrsko območje objavil 16. januarja 2013. mesecih nižji za 1,1 %. Ob povečanju relativnih cen14 je bilo medletno izboljšanje posledica znižanja tečaja evra predvsem do USD, JPY, CHF in GBP. Medletno izboljšanje 14 Slovenske cene v primerjavi s cenami v trgovinskih partnericah. cenovne konkurenčnosti je bilo manjše kot v večini članic evrskega območja. Na to je vplival zlasti manjši padec nominalnega efektivnega tečaja zaradi strukture naše trgovinske menjave15. Slika 19: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP -REER defl. HICP -NEER .........Relat. HICP 5 4 3 2 1 ^ 0 -1 -2 -3 -4 ^ ^^ ■ .n Vir: ECB, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Saldo tekočega računa plačilne bilance, ki je oktobra znova izkazoval presežek, je v prvih desetih mesecih leta 2012 dosegel557,7mio EUR. Na medletno višji presežek je vplival predvsem višji presežek v menjavi s tujino, bilanca faktorskih dohodkov in bilanca tekočih transferov sta se poslabšali. Saldo menjave s tujino je od začetka leta 2012 beležil presežek. Medletno višji presežek v blagovno-storitveni menjavi je bil tudi oktobra predvsem posledica izboljšanja blagovne bilance. Medletna rast izvoza v države nečlanice EU se je še okrepila, po upadu v predhodnih dveh četrtletjih je bil višji tudi izvoz v države EU. V prvih desetih mesecih leta 2012 je blagovni primanjkljaj dosegel 288,9 mio EUR oz. 422,0 mio EUR manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Oktobra so se nadaljevala ugodna gibanja v storitveni menjavi, ki so bila predvsem posledica višjega presežka v menjavi skupine ostalih poslovnih storitev ter v menjavi gradbenih storitev. Pri slednjih so se medletno precej povečali prihodki od investicijskih del, ki jih slovenska podjetja izvajajo v tujini. V prvih desetih mesecih leta 2012 je storitveni presežek dosegel 1.425,7 mio EUR oz. 201,9 mio EUR več kot v enakem obdobju predhodnega leta. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v prvih desetih mesecih leta 2012 nekoliko višji kot v enakem Slika 20: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR ^^m Blagovna menjava ^^m Storitvena menjava Faktorski dohodki Tekoči transferi -Tekoči račun 300 Vir : BS, preračuni UMAR. obdobju predhodnega leta. Pri dohodkih od lastniškega kapitala neposrednih naložb so bila višja predvsem izplačila dividend in drugih dobičkov tujim neposrednim vlagateljem. Nižji so bili neto prejemki od naložb v lastniške vrednostne papirje, kar je povezano s padajočimi donosi. Skupna neto plačila obresti so v prvih desetih mesecih leta 2012 znašala 354,9 mio EUR in bila na podobni ravni kot v enakem obdobju predhodnega leta. Bilanca tekočih transferov se je oktobra znova poslabšala. V Tabela 6: Plačilna bilanca 15 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki padca evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno: ko se evro krepi, so tudi učinki na gibanje nominalnega efektivnega tečaja Slovenije relativno manjši. I-X 12, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-X 11 Tekoče transakcije 23.967,2 23.409,5 557,7 107,0 -Blagovna menjava (FOB) 18.031,0 18.320,0 -288,9 -711,0 -Storitve 4.256,9 2.831,3 1.425,7 1.223,7 -Dohodki od dela in kapitala 625,7 1.143,5 -517,8 -497,4 -Tekoči transferi 1.053,6 1.114,8 -61,2 91,6 Kapitalski in finančni račun 1.131,2 -1.882,4 -751,3 -577,1 -Kapitalski račun 208,6 -176,7 31,9 -21,5 -Kapitalski transferi 206,8 -175,8 31,0 -18,0 -Patenti, licence 1,8 -0,9 0,9 -3,5 -Finančni račun 922,5 -1.705,7 -783,2 -555,6 -Neposredne naložbe 217,2 103,5 320,7 395,3 -Naložbe v vrednostne papirje -271,6 217,9 -53,6 2.077,7 -Finančni derivativi -91,5 57,2 -34,3 -120,0 -Ostale naložbe 1.030,6 -2.084,3 -1.053,7 -2.946,7 -Terjatve 9,5 -1.546,1 -1.536,6 -2.394,0 -Obveznosti 1.021,0 -538,2 482,8 -552,7 -Mednarodne denarne rezerve 37,8 0,0 37,8 38,2 Statistična napaka 193,6 0,0 193,6 470,1 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. prvih desetih mesecih leta 2012 je bil primanjkljajv bilanci tekočih transferov (leta 2011 presežek) posledica večjih neto plačil zavarovanj zasebnega sektorja in večjih neto plačil ostalih državnih transferov. Finančne transakcije s tujino16 so oktobra beležile visok neto priliv naložb v vrednostne papirje državnega sektorja in visok neto odliv ostalih naložb centralne banke. Finančne transakcije s tujino so bile tudi oktobra neto odlivne (314,3 mio EUR, v enakem mesecu predhodnega leta 280,1 mio EUR), v prvih desetih mesecih leta 2012 je neto odliv dosegel 821,0 mio EUR (v enakem obdobju predhodnega leta 593,8 mio EUR). Naložbe v vrednostne papirje so bile oktobra neto prilivne v višini 1.674,0 mio EUR. Oktobra je RS, prvič po letu 1996, na ameriškem trgu izdala referenčno 10-letno državno obveznico v nominalni vrednosti 2,25 mrd USD. Tokovi neposrednih naložb so oktobra ostali šibki, tokrat neto odlivni v višini 11,1 mio EUR. Znova je prevladovalo dolžniško financiranje povezanih družb v tujini in v Sloveniji. Slika 21: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih, v mio EUR I Neposredne naložbe I Finančni derivativi -Neto finančni tok I Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe 2.000 1.500 1.000 500 0 -1.000 -1.500 -2.000 -2.500 Vir: BS. Finančni trgi Zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je novembra leta 2012 povečalo. Znašalo je več kot 300 mio EUR, kar je največje znižanje v letu 2012. Pretežen del znižanja je bil posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI. Obseg dolga pri domačih bankah so znižala tudi gospodinjstva, obseg kreditov države pa je ostal približno enak. Država je bila tudi edini sektor, do katerega so banke v prvih enajstih mesecih leta 2012 povečale svojo izpostavljenost (za več kot 500 mio EUR). V tem obdobju se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem pri domačih bankah znižal že za 654,6 mio EUR, kar je skoraj 3-krat več kot v enakem obdobju leta 2011. Pritiski na likvidnost slovenskega bančnega sistema s strani tujih bank še naprej ostajajo visoki, so se pa v novembru precej povišale vloge države, vloge gospodinjstev pa so beležile skromno rast. Gospodinjstva so novembra znižala obseg kreditov najetih pri domačih bankah, za 22,6 mio EUR. Odplačevala so predvsem potrošniške kredite, obseg stanovanjskih kreditov in kreditov za ostale namene pa je ostal skoraj nespremenjen. Obseg kreditov gospodinjstev se je v prvih enajstih mesecih leta 2012 znižal za 135,3 mio EUR, v enakem obdobju leta 2011 se je povišal za več kot 185 mio EUR. Tako velika razlika je predvsem posledica občutno manjšega zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov17 pa tudi večjega odplačevanja potrošniških kreditov. Novembra se je nadaljevalo razdolževanje podjetij in NFI pri domačih bankah. Obseg kreditov se je na mesečni ravni znižal za 276,2 mio EUR. Pretežen del tega (260 mio EUR) je bil znova posledica razdolževanja podjetij, razdolževanje NFI je ostalo precej nižje. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je v prvih enajstih mesecih leta 2012 znižal za 1,0 mrd EUR, kar je 2,7-krat več kot v enakem obdobju leta 2011. Oktobra leta 2012 se je neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini povečalo in bilo s 77,0 mio EUR najvišje v prvih desetih mesecih leta. Ročnostna struktura zadolževanja podjetij in NFI je ostala precej neugodna. Podjetja so se neto zadolževala izključno v obliki kratkoročnih kreditov. Podjetja in NFI so v prvih desetih mesecih leta 2012 neto odplačala za 40,9 mio EUR tujih kreditov, izključno dolgoročnih, neto tok kratkoročnih kreditov je bil rahlo pozitiven (6,5 mio EUR), v enakem obdobju leta 2011 je Slika 22: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi I Gospodinjstva I Podjetja in NFI I Država -Skupaj 700 600 500 400 300 200 E 100 iE o 0 ^ -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 Vir: BS, preračuni UMAR. 6 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. 17 Njihov prirast je z manj kot 100 mio EUR na najnižji ravni od leta 2005, odkar imamo primerljive podatke. skupno neto tuje zadolževanje znašalo 233,4 mio EUR. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI so se oktobra po septembrskem občutnem povečanju znižale za skoraj 30 b. t., na okoli 235, kar je še vedno ena izmed višjih ravni med državami evrskega območja. Višje so bile le v Grčiji, na Cipru, Portugalskem in Malti. Oktobra so se neto odplačila tujih obveznosti domačih bank ponovno povečala in dosegla skoraj 300 mio EUR. Približno polovica neto odlivov je bila posledica neto odplačil tujih vlog, odliv pa so beležile tudi obveznice in dolgoročni krediti. Kratkoročni krediti so drugič zapored beležili pozitiven neto tok (32,4 mio EUR). Banke so v prvih desetih mesecih leta 2012 neto odplačale za 2,9 mrd EUR tujih obveznosti, kar je skoraj dvakrat toliko kot v enakem obdobju leta 2011. Vloge države in v manjši meri tudi gospodinjstev so se novembra povečale. Država je tako del sredstev od izdane dolarske obveznice prenesla iz računa pri Banki Slovenije na račune, odprte pri poslovnih bankah. Obseg vlog države se je tako v novembru povečal za skoraj 510 mio EUR. Pretežen del tega (več kot 450 mio EUR) je bil naložen v obliki kratkoročnih vlog, manjši del pa tudi v obliki vlog čez noč. Kljub visokim novembrskim prilivom se je obseg vlog države v slovenskem bančnem sistemu v prvih enajstih mesecih leta 2012 znižal za 76,5 mio EUR. Po treh mesecih občutnega zniževanja se je novembra obseg vlog gospodinjstev v bankah povišal, vendar le za okoli 20 mio EUR. Tokrat so se povečale kratkoročne in dolgoročne vloge, vloge čez noč so upadle. Obseg vlog Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Slika 23: Neto odplačila tujih obveznosti s strani domačih bank 2.000 --^ 1.000 ....... ^^ Obveznice Vloge ^^m Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj -500 -1.000 '^Vir: BS. gospodinjstev se je v prvih enajstih mesecih leta 2012 znižal za 190 mio EUR, v enakem obdobju leta 2011 se je povečal za skoraj 180 mio EUR. Tako velik razkorak je posledica okrepljenih odlivov vlog čez noč in občutno nižjih neto prilivov dolgoročnih vlog. Še naprej se hitro poslabšuje kakovost bančne aktive. Slabe terjatve18 so konec oktobra dosegle 6,8 mrd EUR in predstavljale že 13,9 % celotne izpostavljenosti bank. Mesečni prirast je bil posledica občutne rasti nedonosnih Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 11 30. XI 12 30.XI12/ 31. X 12 30. XI 12/ 31. XII 11 30. XI 12/ 30. XI 11 Krediti skupaj 32.733,9 32.079,3 -0,9 -2,0 -3,6 Krediti podjetjem in DFO 22.065,5 21.045,3 -1,3 -4,6 -7,2 Krediti državi 1.214,9 1.715,7 -0,2 41,2 48,0 Krediti gospodinjstvom 9.453,4 9.318,2 -0,2 -1,4 -1,6 Potrošniški 2.722,3 2.516,7 -0,9 -7,6 -8,6 Stanovanjski 5.163,6 5.260,1 0,0 1,9 2,4 Ostalo 1.567,6 1.541,3 -0,1 -1,7 -2,3 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.097,0 14.906,3 0,1 -1,3 -0,7 Čez noč 6.440,8 6.386,9 -0,5 -0,8 -1,9 Kratkoročno vezane 4.127,7 3.982,5 0,8 -3,5 0,2 Dolgoročno vezane 4.521,0 4.530,7 0,6 0,2 0,1 Vloge na odpoklic 7,6 6,2 -9,4 -18,2 -13,8 Vzajemni skladi 1.810,6 1.837,8 -0,1 1,5 0,9 Bančne vloge države skupaj 2.848,9 2.772,4 22,5 -2,7 -3,9 Čez noč 139,7 274,1 23,7 96,2 78,0 Kratkoročno vezane 694,5 913,2 98,5 31,5 23,4 Dolgoročno vezane 2.013,3 1.557,7 -1,2 -22,6 -21,7 Vloge na odpoklic 1,4 27,4 475,5 1832,3 1139,6 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. 8 Terjatve, razvrščene v C, D in E bonitetni razred. 0 terjatev19 (za več kot 250 mio EUR), izstopale pa so predvsem terjatve do tujcev20 in gradbeništva. Banke so tako novembra še okrepile oblikovanje dodatnih oslabitev in rezervacij. Te so znašale več kot 170 mio EUR, v prvih enajstih mesecih leta 2012 so presegle 1 mrd EUR, kar je za okoli 30 % več kot v enakem obdobju leta 2011. Slika 24: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sitemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) Slika 25: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 420 390 360 330 300 270 gc 240 210 'SS 180 > 150 120 90 60 30 0 -30 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 Virp^datkov: BS, pi^^ačuni UMAR.' Javne finance V prvih desetih mesecih leta 2012 je po podatkih konsolidirane bilance21 primankljaj javnih financ znašal 1,1 mrd EUR in bil medletno za232 mio EUR oz. 17,0 % manjši. Zmanjševanje primanjkljaja se je oktobra nadaljevalo, vendar se je v primerjavi z drugim četrtletjem 2012 v zadnjih treh mesecih upočasnilo. Manjši primanjkljaj je rezultat znižanja odhodkov, ki je preseglo znižanje prihodkov. Prvih deset mesecev leta 2012 je zaznamovalo znižanje javnofinančnih prihodkov (-0,4 %). Javnofinančni prihodki so se zmanjšali predvsem zaradi manjših prihodkov od davkov (-0,6 %)22. Skupni prihodek od davkov, vezanih na plače, se v prvih desetih mesecih leta ni povečal, kar je posledica gibanja mase plač v javnem sektorju. Prihodek od prispevkov za socialno varnost, nedavčnih prihodkov in sredstev iz proračuna EU je v prvih desetih 19 Terjatve najslabše kakovosti, razvrščene v D in E bonitetni razred. 20 Terjatve do tujih oseb brez tujih finančnih organizacij. 21 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 22 Zaradi težav v novem informacijskem sistemu davčne uprave v zvezi s knjiženjem prihodkov od dohodnine in prispevkov za socialno varnost (davkov, vezanih na plače) je skupna vsota teh prihodkov pravilna, delne vsote pa niso ustrezno razporejene, kar zamegljuje dejansko dinamiko teh dveh kategorij. 17,5 -Javnofinančni prihodki skupaj -Javnofinančni odhodki skupaj 14,0 Vir: MF, preračuni UMAR. mesecih leta zabeležil pozitivno rast. Prihodek od davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine se je zmanjšal za 7,6 %, predvsem kot posledica nižjega prihodka od davka od dohodkov pravnih oseb (-16,4 %) zaradi nižje gospodarske aktivnosti in spremenjenega sistema za obračun tega davka. Prihodek od davkov na blago in storitve se je povečal za 1,6 %. Zaradi višjih trošarinskih stopenj za bencin in tobak se je povečal prihodek od trošarin (11,3 %). Prihodki od DDV so bili manjši (-1,6 %). V prvih desetih mesecih leta 2012 so se javnofinančni odhodki zmanjšali za 282 mio EUR oz. za 2,1 % glede na enako obdobje leta 2011. Izdatki so se zmanjšali v vseh glavnih kategorijah, z izjemo plačil obresti in plačil v proračun Slika 26: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2012 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-november) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (jan-dec) Strukturn skladi Skupna kmetijska politika 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 0 0 Tabela 8: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-X 2012 X2012/X 2011 I-X 2012/I-X 2011 I-X 2011 I-X 2012 Javnofinančni prihodki - skupaj 12.207,1 0,8 -0,4 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 478,5 -4,6 -16,4 4,7 3,9 -Dohodnina 1.598,8 -3,6 -4,6 13,7 13,1 -Davek na dodano vrednost 2.455,8 -14,0 -1,6 20,4 20,1 -Trošarine* 1.285,7 132,0 11,3 9,4 10,5 -Prispevki za socialno varnost 4.411,8 3,3 1,7 35,4 36,1 -Ostali javnofinančni prihodki 1.976,5 -20,5 -2,0 16,5 16,2 Vir: MF, bilten javnih financ. Opomba: *Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2011 2012 v mio EUR v % BDP Rast v % I-X 12 v mio EUR I-X 12/ I-X 11 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.981,3 41,4 1,3 12.207,1 -0,4 -Davčni prihodki 13.209,3 36,5 2,8 10.845,9 -0,6 -Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 7,5 9,3 2.079,2 -7,6 -Prispevki za socialno varnost 5.267,6 14,6 0,6 4.411,8 1,7 -Domači davki na blago in storitve 4.856,4 13,4 1,6 4.085,1 2,4 -Prejeta sredstva iz EU 814,9 2,3 12,5 594,6 0,7 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.543,8 45,7 -0,9 13.353,6 -2,1 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,8 10,7 -0,8 2.692,3 -3,6 -Izdatki za blago in storitve 2.442,0 6,8 -2,7 1.947,5 -2,7 -Domače in tuje obresti 526,6 1,5 7,9 641,2 23,5 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,1 18,1 4,1 5.359,6 -1,9 -Investicijski odhodki 1.023,0 2,8 -21,6 654,3 -9,9 -Investicijski transferi 371,7 1,0 -4,3 208,9 -20,3 -Plačila sredstev v proračun EU 405,1 1,1 2,1 358,3 7,4 Primanjkljaj -1.562,4 -4,3 -1.146,4 Vir: MF, Bilten javnih financ. EU. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica manjših investicijskih transferjev, nakupov blaga in storitev ter izdatkov za plače in socialne transferje. V prvih desetih mesecih leta 2012 so bili investicijski transferji medletno manjši za 20,3 %. Izdatki za plače, ki so bili od maja 2012 medletno manjši, so se tudi oktobra zmanjšali (-3,6 %). Rast socialnih transferjev, ki se je v prvih štirih mesecih leta 2012 upočasnila, od maja (ko se je nominalno zmanjšala) občutno prispeva k procesu fiskalne konsolidacije. Izdatki za socialne transferje so se do oktobra zmanjšali za 1,9 % (v enakem obdobju leta 2011 so se povečali za 4,1 %). Zmanjšale so se vse kategorije izdatkov za socialne transferje, razen za boleznine. Zmanjšanje socialnih transferjev je bilo predvsem posledica manjših transferjev za socialno varnost, družinskih prejemkov in nadomestil za brezposelnost. Črpanje evropskih sredstevje bilo novembra skoraj dvakrat uspešnejše kot oktobra (39,9 mio EUR), neto proračun pa je bil štirikrat večji (46 mio EUR). Prihodki iz proračuna EU v državni proračun RS so novembra znašali 68,1 mio EUR (novembra leta 2011 86,5 mio EUR), odhodki pa 22,1 mio EUR (novembra leta 2011 35,2 mio EUR). V prvih enajstih mesecih leta 2012 smo prejeli 661,1 mio EUR oz. 74,4 % načrtovanih prihodkov (v enakem obdobju lani 79,1 %). Najboljšo realizacijo (82,8 %) so beležila sredstva skupne kmetijske in ribiške politike, najmanjšo pa prihodki iz kohezijskega sklada (47,3 %). Sredstva strukturnih skladov so beležila visoko realizacijo (81,9 %) zaradi uspešnega črpanja sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (88,9 %), realizacija sredstev Evropskega socialnega sklada je bila 65,2 %. V enakem obdobju smo v EU proračun vplačali 380,4 mio EUR oz. 94,3 % vseh načrtovanih odhodkov. Neto položajdržavnega proračuna RS do proračuna EU je bil pozitiven v višini 280,6 mio EUR, kar je okoli 10 % manj kot v enakem obdobju leta 2011. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Jesenska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 7,0 3,4 -7,8 1,2 0,6 -2,0 -1,4 0,9 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 34.594 37.244 35.556 35.607 36.172 35.700 35.495 36.129 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 17.135 18.420 17.415 17.379 17.620 17.457 17.327 17.610 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 20.600 20.800 21.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 91 87 85 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.859 36.262 34.868 35.029 35.670 34.970 34.626 35.235 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.618 35.923 34.693 35.085 35.776 35.099 34.946 35.271 Stopnja brezposelnosti, registrirana 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 11,9 13,1 13,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,9 4,4 5,9 7,3 8,2 8,3 9,1 9,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,5 0,8 -6,1 3,5 2,2 -0,6 0,9 1,4 Inflacija2, povprečje leta 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 2,8 2,2 1,8 Inflacija2, konec leta 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 3,3 1,9 1,8 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,7 4,0 -16,7 10,1 7,0 0,1 1,9 4,7 Izvoz proizvodov 13,9 1,8 -17,4 11,9 8,5 -0,3 1,8 5,0 Izvoz storitev 13,2 14,3 -13,7 3,7 1,4 1,9 2,3 3,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 16,7 3,7 -19,5 7,9 5,2 -5,2 -1,0 3,8 Uvoz proizvodov 16,2 3,0 -20,7 8,9 6,1 -5,1 -1,0 3,9 Uvoz storitev 19,7 8,2 -12,0 2,7 -0,3 -5,9 -0,8 3,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -1.646 -2.295 -246 -209 2 810 1.363 1.142 - delež v primerjavi z BDP, v % -4,8 -6,2 -0,7 -0,6 0,0 2,3 3,8 3,2 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 34.783 39.234 40.294 40.723 40.241 40.9585 - delež v primerjavi z BDP, v % 100,5 105,3 113,3 114,4 111,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,267 1,240 1,240 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 6,3 2,3 0,1 1,3 0,9 -3,0 -3,6 0,2 - delež v BDP, v %4 52,5 52,6 55,7 57,2 57,8 58,3 57,7 57,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,6 5,9 2,5 1,5 -1,2 -3,4 -6,9 -1,9 - delež v BDP, v %4 17,3 18,1 20,1 20,7 20,8 20,3 19,1 18,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 13,3 7,1 -23,2 -13,8 -8,1 -9,0 1,3 1,5 - delež v BDP, v %4 27,8 28,6 23,1 20,1 18,5 17,3 18,0 18,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2012). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec oktobra 2012. Proizvodnja 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 2 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -17,4 6,2 2,2 7,2 7,4 8,7 3,6 0,1 -3,0 0,9 -0,7 0,7 4,8 4,3 13,8 13,8 6,5 B Rudarstvo -2,9 11,0 -8,1 23,7 15,7 -5,6 -9,3 -9,3 -7,9 -10,0 -1,7 -3,0 20,7 -2,5 39,7 -6,4 -1,2 C Predelovalne dejavnosti -18,7 6,6 2,1 7,3 7,1 9,1 3,7 -0,3 -3,6 0,3 -2,0 -0,9 4,8 5,0 12,4 14,6 6,6 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -6,6 1,8 5,0 3,6 7,0 6,9 3,8 5,1 4,0 8,2 12,8 16,1 2,2 0,6 17,4 11,0 6,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -21,0 -17,0 -25,6 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -20,1 -17,7 -16,4 -12,3 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 Stavbe -22,6 -14,0 -39,7 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -17,6 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 Gradbeni inženirski objekti -19,9 -18,9 -15,3 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -10,0 -21,2 -20,9 -9,7 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu -9,2 7,9 3,2 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 11,7 6,0 -5,3 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -24,2 28,2 9,7 32,2 28,2 23,3 10,8 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -13,0 3,6 3,1 4,7 5,8 7,5 3,6 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 4,2 9,0 4,1 8,7 9,8 Realni prihodek v trgovini na drobno -10,6 -0,1 1,4 2,0 1,8 3,4 0,4 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 1,3 3,6 0,4 4,0 5,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -21,7 12,1 6,6 11,8 15,0 15,8 9,9 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 10,7 20,2 14,1 19,2 18,3 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -21,4 1,4 5,8 5,5 3,7 12,2 3,8 4,5 3,4 3,4 -0,6 1,2 1,1 4,8 5,3 11,2 15,4 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -3,4 -1,5 5,3 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 Domači gostje, prenočitve 2,8 -4,2 0,5 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 Tuji gostje, prenočitve -8,0 0,7 9,1 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 Nominalni prihodek v gostinstvu -7,8 2,8 3,7 4,2 5,4 5,7 4,7 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,5 6,8 4,5 4,9 7,2 4,9 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 449,3 454,5 478,9 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -23 -9 -7 -6 -8 -7 -4 -6 -10 -12 -16 -19 -7 -8 -9 -7 -7 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -23 -1 0 3 1 3 3 -1 -7 -6 -11 -14 4 -1 -1 3 3 v gradbeništvu -50 -57 -46 -56 -53 -52 -46 -44 -43 -40 -44 -39 -49 -53 -57 -55 -50 v storitvenih dejavnostih -14 -3 1 -2 -2 0 3 3 -4 -8 -8 -14 -4 -1 -1 0 -2 v trgovini na drobno -12 7 8 12 10 6 12 1 12 6 5 1 12 8 11 7 12 potrošnikov -30 -25 -25 -27 -26 -26 -25 -25 -24 -26 -36 -39 -26 -24 -27 -26 -28 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ^V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2011 2012 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 6,5 3,3 4,3 3,1 -1,5 -1,5 2,8 -1,9 0,6 -8,0 1,3 4,4 -2,3 3,3 -3,2 -1,9 4,3 4,4 -5,5 7,1 - - -8,4 -4,7 -22,1 0,2 -8,5 -17,3 -1,7 -6,0 -2,5 -16,3 5,8 -11,5 -21,2 -7,5 10,2 -6,5 -5,2 2,0 -5,5 -8,3 6,9 3,2 4,9 3,1 -1,9 -2,4 3,0 -2,6 -0,5 -8,2 1,0 3,2 -2,7 3,3 -4,5 -4,2 2,6 2,8 -6,8 6,9 3,6 5,7 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 4,7 13,1 -4,0 3,4 16,2 5,2 5,7 9,5 24,0 22,6 16,3 9,8 11,8 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -9,6 -24,6 -24,4 -26,6 -5,0 -14,5 -23,2 -10,9 -19,4 -14,4 -3,9 -15,5 - - -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -31,1 -31,0 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -16,7 -31,3 - - -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -18,1 -22,8 -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 2,2 -7,9 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 3,9 3,4 6,0 1,4 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,5 -1,8 2,6 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,7 -10,2 -3,3 - - 0,6 0,3 1,8 -0,9 -1,1 5,6 2,1 0,5 1,3 -1,1 4,0 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,8 -6,5 -4,0 - - 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,4 -0,1 -3,5 -4,8 -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -10,6 -17,5 -1,7 10,4 4,2 6,2 1,1 -0,3 8,5 5,6 5,7 5,6 -0,9 8,6 3,9 -0,9 0,1 0,4 -2,3 7,2 2,8 -5,6 3,0 - - 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 - - 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 - - 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 - - 5,2 7,0 0,5 6,8 2,1 4,7 7,6 -1,5 0,2 0,5 0,3 -3,6 1,4 -1,0 2,5 0,0 1,0 0,6 -3,0 -2,8 - 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -11 -12 -12 -12 -16 -14 -17 -16 -19 -21 -23 -22 -17 3 5 3 1 0 -1 -1 -8 -7 -5 -3 -6 -8 -10 -11 -13 -12 -14 -15 -16 -13 -9 -51 -49 -44 -45 -46 -43 -43 -42 -45 -42 -42 -39 -40 -45 -43 -43 -41 -36 -41 -42 -41 -36 3 5 2 3 3 5 2 0 -2 -9 -10 -9 -5 -7 -7 -10 -11 -14 -17 -20 -19 -15 0 9 15 12 1 -8 11 13 14 10 6 7 6 8 2 4 0 -1 4 -3 -5 -2 -25 -26 -25 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -26 -26 -26 -38 -33 -37 -36 -35 -45 -38 -38 -35 Trg dela 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 944,5 935,5 934,7 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 938,2 937,2 929,0 936,0 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 858,2 835,0 824,0 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 835,5 833,4 819,0 820,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,9 33,4 38,8 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 33,3 33,3 33,1 38,0 V industriji in gradbeništvu 306,9 287,3 272,9 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 285,8 283,9 276,0 274,4 - v predelovalnih dejavnostih 199,8 188,6 184,8 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 188,4 187,9 184,1 183,9 - v gradbeništvu 86,8 78,5 67,8 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 77,1 75,8 72,1 70,7 V storitvah 513,4 514,3 512,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 516,4 516,1 509,9 508,5 - v javni upravi 51,5 52,0 51,4 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 52,0 52,0 51,5 51,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 113,8 116,7 118,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 117,9 118,5 117,7 117,3 ZAPOSLENI (C)1 767,4 747,2 729,1 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 746,8 744,6 730,5 727,3 V podjetjih in organizacijah 699,4 685,7 671,8 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 686,2 684,8 673,0 670,7 Pri fizičnih osebah 67,9 61,5 57,2 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 60,5 59,8 57,6 56,6 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,8 87,8 94,9 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 88,8 88,8 88,5 93,5 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 86,4 100,5 110,7 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 102,7 103,8 110,0 115,1 Ženske 42,4 47,9 52,1 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 49,8 49,5 51,2 53,2 Mladi (do 26. leta) 13,3 13,9 12,9 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 15,7 15,1 14,4 14,7 Starejši od 50 let 26,2 31,4 39,0 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 31,7 33,0 38,9 40,2 Brez strokovne izobrazbe 34,1 37,5 39,5 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 37,2 37,5 39,9 41,6 Brezposelni več kot 1 leto 31,5 42,8 50,2 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 46,7 47,5 47,4 48,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 27,4 30,0 36,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 28,2 29,7 31,2 39,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,1 10,7 11,8 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 10,9 11,1 11,8 12,3 Moški 8,3 10,1 11,4 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 10,1 10,4 11,4 12,0 Ženske 10,2 11,6 12,4 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 12,0 11,9 12,4 12,7 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 30,4 13,3 2,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 4,8 1,1 6,2 5,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 17,0 16,8 14,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 6,3 1,4 0,9 1,3 Izgubili delo 90,5 83,5 82,2 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 7,1 8,2 13,2 11,8 Brezposelni dobili delo 48,6 57,0 61,0 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 4,8 4,9 4,7 5,8 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,5 29,9 32,8 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 3,8 3,6 3,3 2,2 Potrebe po delavcih2 161,3 174,6 194,5 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 44,9 41,2 46,8 17,4 14,7 14,3 15,2 Od teh za določen čas, v % 78,1 80,7 81,7 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 82,9 83,4 84,0 81,4 80,4 78,1 80,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 54,9 41,6 35,6 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 40,2 39,4 38,5 38,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,8 4,4 3,8 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 4,3 4,2 4,1 4,1 NOVE ZAPOSLITVE 111,4 104,1 118,3 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 30,8 27,3 26,9 10,9 8,8 7,8 10,0 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2011 2012 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 13,1 16,2 14,0 14,2 13,0 15,4 16,4 15,1 15,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 82,7 85,7 83,3 83,9 83,0 83,7 84,6 83,8 83,0 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 8,4 10,6 10,0 9,0 8,4 8,2 7,0 11,6 10,5 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 2 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,4 3,9 2,0 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 3,1 3,3 4,3 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo -0,2 5,8 3,1 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 9,3 7,7 8,0 B Rudarstvo 0,9 4,0 3,8 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 18,6 3,4 0,4 C Predelovalne dejavnosti 0,8 9,0 3,9 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 6,8 5,6 10,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 3,7 2,3 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 1,6 -0,2 1,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,0 2,2 -0,1 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 1,5 -0,2 0,1 F Gradbeništvo 1,0 4,4 2,0 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 4,4 6,1 6,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1,9 3,7 2,8 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 2,9 3,8 4,3 H Promet in skladiščenje 0,7 2,0 2,7 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 2,7 2,7 3,4 I Gostinstvo 1,6 4,0 2,1 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 4,3 5,1 5,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,4 2,6 0,9 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 3,3 2,1 1,4 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0,7 1,0 0,6 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 1,4 5,2 1,6 L Poslovanje z nepremičninami 1,9 3,0 2,9 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -0,4 3,0 2,9 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,1 1,6 -0,4 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 0,8 1,0 0,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,8 4,1 3,5 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 3,1 5,3 4,5 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,9 -0,6 0,3 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -0,9 0,5 1,0 P Izobraževanje 3,6 0,6 0,2 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 0,1 0,6 0,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 -0,3 -0,7 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -1,2 -1,4 -0,7 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,9 0,5 -0,7 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -1,5 -0,6 -0,3 S Druge dejavnosti 1,3 4,2 0,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 1,0 2,5 3,8 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,1 -2,1 -0,1 -2,5 -2,4 -1,3 0,6 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,7 -2,6 -2,2 -1,3 Realni (deflator HICP) 1,3 -1,8 -1,0 -2,0 -2,7 -1,8 -0,5 -1,2 -0,5 -0,9 -1,4 -0,9 -2,7 -2,4 -2,0 Realni (deflator ULC) 6,1 -1,5 -2,0 -1,9 -2,8 -2,9 -1,5 -2,0 -1,4 -2,2 -3,4 USD za EUR 1,3933 1,3268 1,3917 1,2910 1,3593 1,3669 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2630 1,3220 1,3360 1,3649 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2011 2012 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -0,4 0,2 0,6 1,0 0,2 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,0 -1,0 -0,1 -0,5 -1,6 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,6 -1,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,5 -0,4 -1,0 1,3999 1,4442 1,4349 1,4388 1,4264 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 Cene 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 1 CPI, medletna rast v % 0,9 1,8 1,8 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 1,0 4,4 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 Alkoholne pijače in tobak 6,7 7,2 5,7 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 Obleka in obutev -0,6 -1,9 -1,6 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 Stanovanje -0,3 10,2 5,6 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 Stanovanjska oprema 4,0 1,4 2,7 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 Zdravje 4,0 2,1 1,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 Prevoz -3,0 -0,3 1,0 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 Komunikacije -4,1 1,4 1,2 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 Rekreacija in kultura 3,0 0,4 -1,5 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 Izobraževanje 3,4 1,6 1,7 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 Gostinske in nastanitvene storitve 4,4 -2,5 -6,8 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 Raznovrstno blago in storitve 3,8 1,4 2,2 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 HICP 0,9 2,1 2,1 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,9 0,3 1,3 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -1,3 2,1 4,5 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 1,3 0,8 0,7 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 Domači trg -0,4 2,0 3,8 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 Tuji trg -2,2 2,2 5,3 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 Na evrskem območju -3,5 2,2 6,1 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 Izven evrskega območja 0,3 2,1 3,6 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 Indeks uvoznih cen -3,3 7,4 5,4 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 1,9 1,2 0,5 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika -12,3 16,5 10,9 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 Naftni derivati -12,0 17,3 11,9 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 Promet 0,6 1,8 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 4,9 1,3 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Regulirane cene skupaj -6,9 14,2 2,8 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; 'Sesti MAR. C ava sku )pomba: * V sk pin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji energiie ie od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2011 2012 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,3 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 Plačilna bilanca 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 10 1 11 1 12 1 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -246 -209 2 -61 -62 55 73 -91 -36 -27 261 179 -40 -40 18 37 Blago1 -498 -997 -1.043 -185 -447 -227 -219 -214 -383 -227 -98 14 -134 -128 -186 -47 Izvoz 16.410 18.762 21.265 4.732 4.962 5.179 5.486 5.245 5.354 5.328 5.501 5.252 1.695 1.742 1.525 1.582 Uvoz 16.908 19.759 22.308 4.917 5.409 5.406 5.705 5.458 5.738 5.555 5.599 5.238 1.829 1.869 1.711 1.628 Storitve 1.165 1.285 1.443 341 314 316 399 358 370 405 451 386 131 87 96 110 Izvoz 4.347 4.616 4.839 1.343 1.174 1.052 1.186 1.381 1.219 1.114 1.247 1.430 392 356 425 341 Uvoz 3.182 3.331 3.396 1.002 860 736 787 1.023 849 709 796 1.045 262 269 329 231 Dohodki -754 -599 -550 -226 -116 -85 -143 -238 -84 -175 -119 -177 -36 -44 -37 -26 Prejemki 666 574 918 140 160 204 237 220 257 180 226 157 44 43 72 57 Izdatki 1.420 1.173 1.469 366 276 289 380 459 341 355 345 334 80 87 109 83 Tekoči transferi -159 102 153 8 188 52 36 3 61 -30 27 -44 -2 45 144 -1 Prejemki 959 1.203 1.373 273 448 378 320 311 364 338 354 275 90 125 233 85 Izdatki 1.119 1.100 1.220 265 260 326 284 308 302 368 327 319 92 80 89 86 Kapitalski in finančni račun 175 535 -452 230 -2 48 -244 -84 -172 136 -176 -422 86 -223 135 -167 Kapitalski račun 14 53 -102 24 -37 -7 -6 -8 -82 6 26 1 18 6 -61 -9 Finančni račun 161 482 -350 206 35 55 -239 -77 -89 130 -202 -423 68 -229 197 -158 Neposredne naložbe -657 431 638 82 358 -9 240 246 160 221 55 57 83 230 46 -117 Domače v tujini -187 160 -81 46 54 -15 31 55 -152 3 88 29 1 53 0 -57 Tuje v Sloveniji -470 271 719 36 304 6 209 191 313 218 -34 27 81 177 46 -60 Naložbe v vrednostne papirje 4.628 1.956 1.838 -51 392 2.592 -300 -440 -15 -935 213 -1.006 71 183 139 1.136 Finančni derivativi -2 -117 -136 -14 -15 -80 -15 -24 -18 -20 -17 0 -8 -4 -4 -29 Ostale naložbe -3.976 -1.806 -2.762 171 -689 -2.457 -177 108 -236 826 -447 548 -96 -622 29 -1.159 Terjatve -267 783 -1.461 536 594 -1.525 -159 -349 572 -1.478 -90 326 -166 -632 1.392 -1.040 Komercialni krediti 416 -174 -47 30 232 -322 -88 44 319 -349 -35 110 -101 -77 410 -218 Posojila -1 203 -52 21 20 -99 -22 48 22 4 -95 84 -33 -3 56 -50 Gotovina, vloge -603 672 -1.315 391 346 -1.109 -48 -408 250 -1.143 14 86 -19 -547 912 -763 Ostale terjatve -80 81 -46 94 -4 5 0 -33 -18 10 26 46 -13 -5 14 -9 Obveznosti -3.708 -2.589 -1.301 -365 -1.283 -932 -18 457 -808 2.303 -357 221 70 10 -1.363 -118 Komercialni krediti -452 362 94 -63 72 199 -18 -85 -3 168 138 -98 134 62 -124 -42 Posojila -2.911 -986 -1.235 -8 -385 -388 -298 203 -753 -142 -223 -189 -240 242 -388 -109 Vloge -318 -1.954 -169 -305 -928 -787 334 340 -57 2.287 -288 530 180 -288 -820 3 Ostale obveznosti -27 -11 9 12 -42 42 -36 0 3 -10 16 -22 -5 -7 -30 31 Mednarodne denarne rezerve2 167 19 72 18 -11 9 12 33 19 39 -6 -21 19 -16 -13 10 Statistična napaka 71 -326 450 -170 64 -104 171 175 207 -109 -86 242 -45 262 -153 131 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.788 1.834 1.999 450 516 446 517 506 530 469 540 501 167 171 178 127 Blaga za vmesno porabo 8.117 10.044 11.906 2.574 2.662 2.904 3.097 3.001 2.904 3.040 3.079 3.000 930 941 792 904 Blaga za široko porabo 6.189 6.550 6.909 1.627 1.694 1.737 1.757 1.622 1.792 1.681 1.727 1.604 570 601 523 522 Uvoz investicijskega blaga 2.295 2.323 2.504 579 671 563 616 589 736 555 583 561 191 229 252 151 Blaga za vmesno porabo 9.839 12.210 14.010 3.059 3.339 3.500 3.588 3.452 3.471 3.625 3.569 3.398 1.162 1.138 1.039 1.051 Blaga za široko porabo 5.021 5.522 5.938 1.360 1.493 1.390 1.526 1.501 1.522 1.427 1.399 1.351 502 542 449 424 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2011 2012 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9|10 -54 73 49 -94 117 26 -127 10 70 2 -107 -56 -113 143 68 98 95 39 -29 169 144 -91 -89 -73 -162 16 20 -137 -97 -51 -108 -224 -118 -52 -57 -6 -43 -49 26 -90 78 22 1.655 1.942 1.747 1.882 1.857 1.782 1.534 1.929 1.830 1.901 1.622 1.637 1.714 1.977 1.791 1.847 1.862 1.817 1.598 1.837 1.950 1.746 2.031 1.820 2.043 1.842 1.762 1.671 2.025 1.882 2.010 1.846 1.755 1.766 2.034 1.798 1.890 1.911 1.791 1.688 1.759 1.928 83 122 145 122 132 81 122 155 151 125 94 147 99 158 142 183 126 87 132 167 184 317 394 400 381 406 459 459 463 416 382 421 375 323 416 393 436 418 485 480 466 466 234 271 255 258 274 378 337 308 265 257 327 228 223 258 251 253 292 397 348 300 282 -31 -28 -49 -55 -39 -94 -89 -56 -31 -39 -14 -61 -58 -56 -43 -38 -37 -58 -56 -63 -47 58 89 68 82 87 74 65 82 80 77 99 60 58 61 72 79 75 53 52 52 62 89 117 117 137 126 167 154 138 111 116 114 121 117 117 115 118 112 111 107 116 110 -15 68 27 0 9 19 -23 7 0 24 37 -25 -102 97 -25 -3 56 -17 -15 -12 -15 131 162 115 105 99 117 71 123 94 115 155 69 65 204 92 110 152 108 82 85 87 146 95 88 105 91 98 95 115 93 91 118 94 167 107 117 113 97 125 97 97 101 54 162 18 60 -322 55 -48 -92 -297 -60 185 85 191 -140 -136 -190 150 -32 -182 -208 -290 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 9 3 26 1 0 0 2 -2 -2 52 161 20 60 -318 62 -44 -95 -295 -68 274 91 183 -143 -161 -191 150 -32 -184 -206 -289 -29 136 89 111 39 65 69 113 -82 -50 292 -18 108 130 -89 90 53 51 -13 19 -11 22 20 -9 14 26 -44 41 57 -77 4 -79 -30 7 26 -24 40 72 11 35 -16 -17 -51 116 98 98 13 109 27 55 -6 -53 372 12 102 103 -65 50 -19 40 -48 35 6 -206 1.662 -361 288 -226 72 -64 -448 225 -179 -61 211 -820 -325 107 162 -56 -619 -168 -219 1.674 -31 -20 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -11 0 -9 -4 -2 -10 -2 -1 2 2 301 -1.599 283 -335 -125 -59 -59 227 -421 125 61 -23 835 13 -176 -439 167 579 0 -32 -1.979 352 -836 78 -87 -150 -498 -17 166 -361 301 632 -613 99 -963 -387 118 179 173 195 -42 -295 29 -133 -83 31 -36 -39 202 -118 -135 42 412 -87 -86 -177 23 -32 -26 16 159 -65 -28 5 -54 12 -17 -18 -20 27 41 -48 23 46 21 129 -146 -153 -28 86 40 52 -8 17 325 -671 138 -97 -89 -424 -228 244 -187 234 203 -545 39 -637 -262 161 115 87 -31 31 -133 -7 21 10 -3 -7 -14 -18 -1 9 3 -29 -3 17 -4 4 17 5 31 15 0 -150 -51 -763 205 -248 25 439 -42 61 -60 -177 -572 590 737 976 212 -557 -12 406 -195 10 -1.684 60 181 143 4 -165 -10 -263 188 -24 137 -116 -81 152 97 -17 -75 229 -9 -147 58 8 -88 -190 -214 -226 142 240 -41 5 -201 -429 -122 67 -212 3 103 -213 -113 -95 -61 -32 16 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 550 833 904 115 -278 -126 527 12 -9 -1.726 -15 27 2 0 -38 7 25 -33 7 12 -15 54 -36 -28 10 9 -2 -17 1 -6 18 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 48 0 -2 -4 -41 -3 23 26 0 -235 -67 34 205 -82 175 82 227 58 -78 -29 -78 -2 68 92 -245 -7 211 39 146 142 177 156 183 178 178 154 173 171 177 181 143 155 171 180 186 174 169 158 174 n.p. 929 1.070 996 1.060 1.042 1.005 903 1.093 1.026 1.052 826 950 988 1.102 1.001 1.044 1.034 1.046 929 1.026 n.p. 553 663 560 599 599 559 439 624 594 629 570 500 527 654 556 567 604 552 463 589 n.p. 174 238 185 227 205 204 166 219 203 226 307 174 159 223 186 201 196 215 162 184 n.p. 1.130 1.319 1.153 1.265 1.170 1.119 1.059 1.275 1.203 1.254 1.014 1.167 1.169 1.289 1.175 1.206 1.187 1.172 1.093 1.134 n.p. 455 511 477 557 491 475 474 552 504 536 482 445 456 525 448 474 477 441 447 464 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2009 2010 2011 2010 2011 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 160 138 102 140 142 140 139 139 138 132 101 99 76 76 Centralna država (S.1311) 3.497 3.419 4.299 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 376 526 584 415 421 417 434 497 526 538 536 541 532 530 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.413 9.282 9.454 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 Nefinančne družbe (s.11) 21.704 21.646 20.876 22.024 21.815 21.862 21.848 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.680 2.497 2.229 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 Denarni sektor (S.121, 122) 5.302 5.811 5.445 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.731 35.994 35.692 35.495 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 V tuji valuti 1.895 1.843 1.536 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.345 5.659 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.965 26.767 28.420 27.079 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 Čez noč 7.200 8.155 8.245 7.936 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 Vezane vloge - kratkoročne 10.408 8.193 7.868 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 Vezane vloge - dolgoročne 9.788 10.337 12.248 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 Kratkoročne vloge na odpoklic 569 82 59 156 167 160 83 108 82 73 23 23 22 30 Vloge v tuji valuti skupaj 434 463 579 462 491 462 456 471 463 452 453 449 444 459 Čez noč 238 285 386 280 307 277 286 291 285 282 287 284 286 295 Vezane vloge - kratkoročne 141 121 133 122 121 125 113 118 121 115 116 113 107 111 Vezane vloge - dolgoročne 45 55 59 58 60 57 55 59 55 53 49 51 50 52 Kratkoročne vloge na odpoklic 10 2 1 2 3 3 2 3 2 2 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,28 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 Vezane vloge do 1 leta 2,51 1,81 2,15 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,43 5,53 5,46 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,28 5,76 5,72 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 5,82 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,23 0,81 1,39 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 6-mesečni 1,44 1,08 1,64 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,37 0,19 0,12 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 6-mesečni 0,50 0,27 0,18 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2011 2012 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 76 76 76 77 76 83 102 111 119 182 169 188 204 227 227 207 226 224 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 4.752 4.796 4.811 4.870 4.814 4.874 5.138 5.144 533 534 536 535 541 554 584 588 589 588 591 580 584 589 590 585 583 580 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 20.561 20.506 20.398 20.294 20.044 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 5.259 5.224 5.422 5.375 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.644 5.527 5.613 5.918 5.248 5.229 5.210 4.930 5.012 35.836 35.720 35.854 35.763 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 35.955 35.979 36.202 35.461 35.440 35.316 35.131 34.943 1.724 1.794 1.705 1.628 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 1.472 1.458 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 4.990 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 5.659 5.837 5.697 6.105 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 30.165 30.208 30.322 29.703 29.591 29.354 29.457 30.062 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.404 8.375 9.151 8.573 8.632 8.523 8.648 8.763 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 14.319 14.309 13.982 13.930 13.852 13.751 13.755 13.763 40 51 52 49 53 60 59 92 92 72 80 83 78 66 55 116 74 119 464 488 476 486 494 538 579 570 564 577 568 559 583 597 591 579 571 576 304 317 305 320 329 365 386 391 384 384 385 381 397 410 412 397 388 399 107 113 108 109 109 114 133 117 120 132 124 116 125 125 119 124 126 119 52 57 62 57 55 58 59 61 59 60 58 61 60 61 59 57 56 57 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 5,52 5,39 5,49 5,45 5,50 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 1,04 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 - 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 - Javne finance 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 Q3 11 1 12 1 1 2 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.408,0 14.794,0 14.982,3 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.712,0 3.576,7 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 Tekoči prihodki 13.639,5 13.771,5 14.037,9 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,7 3.367,2 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 Davčni prihodki 12.955,4 12.848,4 13.209,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 2.490,7 2.723,5 554,5 706,4 635,4 827,7 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 219,0 268,6 215,1 208,1 Prispevki za socialno varnost 5.161,3 5.234,5 5.267,6 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 436,4 491,6 437,7 424,6 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,5 28,1 29,2 6,5 8,1 6,7 7,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 2,4 3,1 2,3 2,1 Davki na premoženje 207,0 219,7 215,2 76,7 60,0 24,0 53,8 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 31,2 15,1 7,4 8,3 Domači davki na blago in storitve 4.660,2 4.780,7 4.856,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 492,0 440,2 424,5 299,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,5 90,7 100,2 22,5 24,8 23,7 27,6 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 7,1 8,5 7,8 7,7 Drugi davki 2,9 4,0 17,2 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 1,2 0,5 0,0 -0,2 Nedavčni prihodki 684,1 923,0 828,7 276,5 294,9 208,7 187,6 189,5 242,9 238,1 171,8 196,8 74,7 160,8 52,3 95,0 Kapitalski prihodki 106,5 175,7 65,3 26,1 121,9 7,6 21,6 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 31,1 83,5 2,0 2,7 Prejete donacije 11,1 12,6 10,4 2,5 5,0 2,4 3,0 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 1,9 1,9 0,9 0,4 Transferni prihodki 54,3 109,5 53,8 3,8 102,9 2,3 0,4 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 100,9 1,5 1,5 0,0 Prejeta sredstva iz EU 596,5 724,7 814,9 155,1 342,2 223,9 163,2 153,3 274,6 195,6 213,1 146,2 63,7 231,8 54,1 70,0 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.368,2 16.692,7 16.546,3 3.948,1 4.586,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,4 1.419,6 1.793,9 1.418,9 1.408,8 Tekoči odhodki 6.800,8 6.960,4 6.926,7 1.636,9 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 543,8 670,0 638,7 637,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.911,9 3.912,4 3.882,7 963,6 980,0 967,0 1.010,3 955,0 950,4 960,7 976,1 913,0 322,8 328,0 326,1 316,0 Izdatki za blago in storitve 2.510,3 2.512,4 2.443,4 587,7 743,1 585,3 615,7 603,4 638,9 587,3 596,8 548,9 216,9 323,0 202,1 184,0 Plačila obresti 336,1 488,2 526,7 76,4 29,2 311,3 108,1 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 1,5 5,8 88,6 134,5 Sredstva, izločena v rezerve 42,5 47,4 73,9 9,2 18,8 35,0 8,2 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 2,7 13,2 22,0 2,5 Tekoči transferi 7.339,4 7.628,5 7.818,9 1.810,9 1.973,6 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,5 633,0 716,1 673,8 628,3 Subvencije 597,9 581,9 496,3 103,7 194,7 171,2 127,6 69,1 128,2 177,1 107,8 57,3 50,2 98,1 97,5 46,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,5 6.277,7 6.533,5 1.514,7 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,9 519,5 526,6 521,6 532,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 678,1 728,8 737,2 183,3 206,3 158,8 186,2 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 59,0 89,1 51,2 48,7 Tekoči transferi v tujino 38,9 40,1 52,0 9,1 9,6 5,9 17,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 4,2 2,3 3,6 0,4 Investicijski odhodki 1.294,1 1.310,6 1.023,5 321,1 584,3 168,8 196,5 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 161,6 306,6 58,8 50,7 Investicijski transferi 494,6 396,4 372,1 82,0 176,9 42,4 73,3 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 68,1 68,2 12,5 11,5 Plačila sredstev v proračun EU 439,3 396,8 405,1 97,3 81,1 139,3 70,6 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 13,1 33,0 35,1 81,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -1.960,2 -1.898,7 -1.564,1 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 10* 11* 12* 10 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.290,5 1.361,2 1.364,8 1.181,7 1.094,3 1.342,3 1.283,1 1.159,5 1.269,3 1.188,4 1.234,9 1.153,4 1.300,3 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.235,8 1.265,0 1.214,8 1.152,0 1.056,4 1.202,5 1.230,7 1.101,3 1.153,8 1.119,9 1.189,8 1.057,5 1.256,2 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.170,4 1.185,5 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 223,8 227,5 246,2 214,7 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 416,5 444,0 485,8 443,5 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 2,6 2,4 3,3 2,0 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 33,9 14,5 8,2 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 456,6 495,4 373,0 443,6 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 8,6 9,2 6,7 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 58,9 -26,3 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,5 69,4 59,6 65,5 79,5 98,0 45,4 104,3 88,5 56,2 52,0 63,5 60,8 82,4 53,6 67,5 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 6,1 12,0 2,2 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,5 2,2 1,2 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 87,6 136,6 27,2 33,5 134,9 49,4 53,8 109,9 63,4 41,3 41,6 39,7 1.363,8 1.359,4 1.476,9 1.322,8 1.308,6 1.321,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 1.542,9 1.491,0 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,4 1.248,2 1.332,9 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,4 530,7 565,2 679,4 648,3 667,4 628,1 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,8 324,9 312,2 377,7 320,3 321,5 320,6 312,8 322,2 320,0 308,2 332,1 317,3 311,3 330,7 316,3 329,1 324,2 305,8 283,1 295,0 199,2 213,0 203,2 199,5 207,4 215,5 180,5 196,4 204,5 238,0 205,6 190,9 190,7 215,1 191,4 190,3 198,1 194,4 156,4 214,7 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 1,9 5,6 136,4 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 4,3 13,4 5,4 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 640,3 635,9 781,7 658,8 620,8 619,8 615,0 607,7 642,7 694,0 707,5 632,8 617,1 638,5 627,2 613,0 697,0 607,6 598,9 611,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 39,3 71,9 117,0 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 552,2 534,7 673,0 537,8 530,5 529,9 522,6 526,4 540,0 531,9 535,4 534,5 539,3 530,2 531,1 527,4 611,7 520,0 505,3 524,3 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,6 63,0 62,3 77,8 49,0 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,4 67,0 56,7 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,1 12,4 6,1 4,3 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 111,5 185,6 56,7 55,0 53,6 50,9 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,5 49,3 48,1 61,9 12,3 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 35,3 36,2 35,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 - - - - - - - - - - - 2012 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EFSF -European Financial Stability Facility, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, EU - Evropska unija, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IKT - Informacijsko-komunikacijska tehnologija, MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI -Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development; REER - Real Effective Exchange Rate, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, TNI - tuje neposredne investicije, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZSPJS - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZUPJS - Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo december 2012, št. 12, let. XVIII