SIS.'nZZZZrZ AChicago, III., torek, 11. aprila (April 11), 1933. 8"
:----.	- -■	/"- -—	- ______ _	—- - 1 ■■ ---	______--- ----------;----•-----" ■ ............^	---——--- ■■■ ^ ..-■.-----" jY' ' " -. -----
.cosptance for mailing «t spscial rate of posta«* provided for In section 1108, Act of Oct. 8, 1917, suthorisxl on Job* 14, 191H.
ilt^YEAB
^ to pr
toöot, aedelj
rsssikev.
4 daily Ssads?»
Ki Holidays»
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urodailki ln upravalUi prostori: mi S. Lswndals Ava.
Offics of Publicatioar 2857 South Lawndele Ave. Telephone, Eockwoll 4M«
Komentaiji
/tnsvnim dogodkom ks
Prohibicija. Se^vče-
i "plemeniti eksperiment je
Vladna pošast. A kohol-
*e včeraj prekletstvo
. L __ je danes nov malik, prodni bog, ustoličen M L visoke časti, na tleh pod Z\e pa valja hlapčevska ¡¡fta, tista masa, ki nič ne ^ ggmo čuti.
U enega ekstrema v drugi
¡¡i* dolgo tega, ko je časo-lie - tisto hlapčevsko časo-1 ki utriplje kakor «a ko-So masa utriplje - alikalo ttrec ali vrček, iz katerega se lenjajo kače in krastače oh najostudnejši stvori, ki
igajo iz sebe strup in smrt
jebil ekstrem prohibicije. Za ornega in pametnega človeka otski ekstrem.
Denes vidimo v istem časo-,ju drugačno sliko. Smejoče množice in polni vrčki pene-u pijače! Povsod sami vrč-vrčki, vrčki, vrčki. Vrček adaj simbol sreče, veselja in re prosperitete. Vrček sim-»trupa? Blaznost! Vsa sre-rešitev naroda, vse zdravje »orala naroda, vstajenje A-rike je danes v vrčku 1 To je sprotni ekstrem, ekstrem kon-iprohibicije, za zmernega in aetnega človeka enako idiot-ekstrem.
Kakor ni stupidna prohibicija Iravila in obogatila ameriške-ljudstva, tako ga ne bo tudi taaito uprestoljena pijača, ij» je pretirano. * Naše stališče glede alkoholnih ti je danes isto kot je bilo d prohibicijo in pred prohi-rfjo. Alkohol je škodljiv zdrev-in iivljenju, če ga je preveč telesnem organizmu. Nekate-n ljudem Škoduje bolj in dru-n manj; odvisno je od posa-ttnika, kako se navadi in kasetna kontrolirati. Ce je člo-k idrav, mu zmerno uživanje Loholnih pijač ne škoduje. Zaje treba človeka vzgajati k srnoati — k zmernosti v vsa-stvari. Tudi jed se izpreme v strup, če je želodec vedno »san. Tudi spolna ljubezen škodljiva, če je prekomerna, a samo do gotove meje. rse te telesne potrebe morajo k" privrgojene, nikdar pa ne Jo biti predmet kake moral-takonodaje ali javne regula-i, itviemfti toliko, da ae pre-•ii škodljiva zloraba onih, k ae morejo pomagati. Pametn ruumni ljudje ne potrebuje-regulatije, bedaki in otroci jo kujejo. Najgrše tiranstvo je. ki poatavljk razumne lju-i» idiote na i*to stopnjo. Tl-"■ko je. siliti ljudi, ki ne ma-• Pjjai, da morajo piti; isto-» tiransko je, prepovedati o-^ ki pijejo, da ne smejo piti. Ampak alkoholne pijače niso Wutno potrebne za obsto; ¡Wa. Človek lahko živi sto »J* da bi okusil eno samo W»co alkohola. Edina pijača, i» absolutno potrebna in naj-je čista voda. človek ne pije piva al « ima prazen želodec. Iz-
*	» le bolniki — alkoholik , Jn> Pijanci. Zdrav človek
*	prej jesti. To pomeni, da U>lj potreben kot pivo.
Bft** Plava v pivu -^Morolj kruha, je pivo ne
2! u''T n*ipr*l **rebu-rv- kruh« pred no bodo *	» ihvo.
£ la ho pivo uposlilo ml-
liZ 1 ""UJa trinajst H** <Wl«.
ntiaajd m vri-
iTi T*' 10 ma-
amHinoin za-1 je. da pij^.
NT*
hon
Subscription fS.00
äL
ŠTEV.—NUMBER 71
Iz
profi
•HIM MBIAM.
sKim vanvom
Brezposelni ne marajo
sko služIlo!
Vv ■
Namesto 25,000 mož, ki so imeli biti mobilizirani zadnji teden, je le okrog 3000 sprejelo službo v Rooseveltovi "civilni armadi." Rekrutacija fantov gre zelo počasi. V Washingtonu so razočarani .
Washington, D. C. — Kakor
poroča Robert Fechner, direktor Rooseveltove pogozdovalne "civilne armade," so v vladnih krogih razočarani nad počasnostjo, s katero se brezposelni priglaša-jo za federalno pogozdovalno ln regulacijsko službo. Zadnji teden je imel biti mobiliziran prvi "zbor" 26,000 mladeničev in v Washingtonu so pričakovali, da bodo brezposelni fantje kar drli v vojaške kempe. Nič tega ni bilo. Službo v "civilni armadi" je sprejelo le okrog 8000 fantov.
Izmed sedemnajstih mest je Philadelphia edina, ki je dala polno kvoto rekrutov. Največje razočaranje je povzročil Waah-ington — samo 26 prosilcev se je priglaailo. Iz Baltimora je prišlo 165 rekrutov; New York je ostal daleč za svojo kvoto— od 7500 se je prijavilo le 1971 prosilcev zadnji teden.
Zdaj si belijo glave,, kaj bo vzrok tej počasnosti. Sistem naborov za to "civilno armado" je po sodbi vsakega iakrenega zagovornika demokracije odvraten. Rekrute izbirajo pomožne komisije iz svojih seznamov brezposelnih delavcev, katerim daje<r jo podporo. Za prvi kontingent 25,000 mož so izbrali tu rojene državljane v starosti o<! iS. do 25. leta, neoženjene, ki morajo podpirati starše ali druge svojc^ in ki se zavežejo, da vlada lahko odtrga od njihove mesečne plač<i |S0 del tega zaslužka ln ¿ošlje svojcem. Prednost imajo oni, ki obljubijo največ za svojce. Ko aplikant podpiše vse obveznosti in priseže, mora prestati zdravniško preiskavo in potem ga pošljejo v najbližje vojaško vežba-lišče, kjer se vežba par tednov, dokler ga ne pošljejo na delo.
Ruby Ratea izpovedala, da ni bila napadena in poailjena; iz-nenadila proaekutorja, ki igra na predaodke proti zamorcem
Decatur, Ala. — Na procesu proti scottsborškim zamorskim fantom se je nenadoma pojavila Ruby Bates, o kateri so mislili, da je bila ugrabljena, in izpovedala, da ni bila napadena in posiljena ne ona niti mrs. Price.
prvi obravnavi je izpoveda-a ravno obratno in rezultat je bil, da je bilo aedem mladih zamorskih fantov 'obsojenih na smrt na električnem stolu.
Bateaova je bila izginila 27. februarja. Na sodišču je izpovedala, da je bila v New Yorku in govorila z duhovnom Fosdickom. On jo je poslal v Birmingham k rev. Clingmanu, ta pa na aodi-šče, kjer je iznenadila posebno prosekutorja. Na vprašanje zagovornika Leibowitza, zakaj je na prvi obravnavi pred dvema letoma trdila, da je bila poailjena, je odgovorila, da je bila razburjena ln pa valed tega, da se je ječe izognila, ker je a Price-jevo trempala v družbi zamorcev in belokožnih fantov, med katerimi je prišlo do pretepa.
Na Zagovorniški klopi jeHey-wood Patterson, 19-letnl zamorec Iz Chattanooge, Tenn., in se njegov proces bliža koncu. Pričanje Batesove je prosekutorja zelo vzrojilo, ker je bilo v prilog obtožencem. V govoru pred poroto se je poslužil starega trika — ustvarjanja plemenskih predsodkov, pod katerimi ječi jug. Zagovornik ga je večkrat prekinil vsled tega ln predlagal razpust procesa, kar pa sodnik ni upošteval.
Proces se vrši v ozračju, ki je izredno sovražno obtožencem. Kuklukaarji so zopet oživeli in groze z linčanjem. Tudi odvetnika Mednarodne delavske obrambe sta prejela grozilna pisma, o čemer je bil obveščen zadnjo soboto sodnik obravnave. Sodnij-sko poslopje ln ječo straži državna milica.
(Patterson je bil zadnjo nedeljo po poroti spoznan krivim in obsojen na smrt na električnem stolu v smislu prosekutorjeve zahteve. Vložen bo priziv na višje sodišče.)
PRIPRAVE KONTINENTALNI
Ena jat dežel povabljenih na konferenco
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je povabil tudi Kitajsko in Mehiko na "ekonom-ako in razorožitveno zborovanje" v Washingtonu. Do zdaj je povabljenih enajst dežel: Anglija, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Kanada, Argentina, Brazilija, Chile, Mehika in Kitajska. — Is Francije pride bivši pre-mlea Herriot.
Zapadna Avstralija glaaovala za odpad
Sydney, Avstralija, 10. apr.— Avstralska država Zapadna'Avstralija je včeraj v plebiscitu odglasovala dva proti enemu, da se odcepi od avstralake politične enote in postane samostojen dominion. _
Škandal na japonskem cesarskem dvoru
Tokio, 10. apr. — Kakor poroča japonski časopis "Niči Niči," Imajo na cesarskem dvoru opraviti s škandalom, v katerega je zapleten Hačiro Saionji, mojster cesarskih konjev. Obdolžen je, da Je poslal cesarske konje na javne dirke in naredil okrog 200,000 jenov osebnega profita.
Kitajci odbili japonakl napad |
Tientsin, 10. apr. — Kitajske čete ao včeraj odbile japonski napad vzhodno od reke Lvan. Japonci so bili vrženi nazaj.
Formiranje ženakega, dijaškega in mladinskega odbora. Odsek za resolucije in raztakavo pričel s delom. Pridružen je novih organizacij. 1300 delegatov je že prijavljenih
Waahington. — Nad dvesto delavskih in farmarskih organizacij se je že pridružilo gibanju kontinentalnega kongresa za ekonomsko rekonstrukcijo. Marx Lewis, tajnik pripravljalnega odbora, poroča, da je prijavljenih že nad 1300 delegatov.
Veliko zanimanje za kontinentalni kongres je zavladalo tudi na jugu. V Virginlji ae te dni vrši konferenca raznih organizacij v svrho priprave za kongres. Zanimanje je zavalovalo tudi v drugih državah na jugu, kjer je delavstvo najbolj izkoriščano in unijsko gibanje šele v povojih.
V New Yorku so se izrekle za kongres unije, ki imajo nad 100,-000 članov. Med njimi se sedaj vrše volitve delegatov. Zadnji teden se je pridružilo kongresu nadaljnjih dvajset farmarskih in delavskih organizacij, med njimi West Virginia Mine Workers unija.
Med mladinskimi delavskimi organizacijami vodi agitacijo posebni odsek, v katerem so zastopane Young Workman's Cirile (mladlnaka društva židovske podporne organizacije), Young Peoples Socialist League, Young Labor Zionist, Pioneer Youth Rdeči 'sokoli in -Mladtnska zadružna liga.
Na kongresu bodo zastopane tudi ženske. Ženski pripravljal ni odbor tvorijo Mary Donovan Hapgood, aktivna več let v o-brambnem odboru za Sacco in Vanzettija, Agnea B. Wieck, predsednica illinolske ženske rudarske zveze, Mary W. Hyllyer od Lige za Industrlalno demokracijo in Gretcher Garrison, pred sednica socialističnih žena v Ver-montu.
Močno reprezentacljo bodo 1-mell tudi dijaki. Na mnogih kolegijih ln univerzah Je v teku agitacija za kontinentalni kongres. I>ne 19. aprila bodo Upe "On to Washington" dan -^hode ln demonstracije ter zbiranje prispevkov za financiranje delegatov.
Za sestavo programa In resolucij Ur statistike je na delu posebni odsek, kateremu načeluje dr. Harry W. Laldler, ki Je pri znana avtoriteta na polju ekonomskih raziskav.
2e*eznlČaraka atavka na Irakern
Dublin, 10. apr. — Nameščenci Great Southern Rallv/ay Svobodni Irski državi, 5000 po številu, so danes zastavkull za višjo mezdo.
Jugoslovanski bon-di propadli
Za vaoto $43,80i,000 jih je v "defaultu" v Ameriki
——H
New Yark.—American Council of Foreign Bondholder* poroča, da so v seznamu propadih bondov, ki so jih izdale vlade tujih dežel in prodale v Združenih državah, sledeče dežele prizadete:
Chile, vsota $175,406,000; Brazilija, $144,672,000; Peru, $87,210,000; Rusija, $75,000,-000; Bolivija, $59,422,000; Jugoslavija, $43,804,000; Grčija, $36,618,000; Bolgarija $16,988,-000; Salvador, $12,663,000 ln Kostarika, $7,196,000.
litlerjeva prtNilievtki vojna edarila NoftftIJo
Na tiaoče stanovanj In prodajal-nlc prašnih, ko ao Adje blM pregnani. — Pa pen ki toarlng oblakala Rim
Rim, 10. apr. — Nemški pod-kancelar Franz von Papen In iermann Viljem Goerlpg, minister brez portfelja ln Hitlerjeva desna roka, sta včeraj dospela v lim. Tu oataneta ves teden ln bosta konferlrala z Mtussollnl-jem ln ostalimi člani italijanske fašistične vlade. Papen, ki je vnet katolik, posetl tudi papeža Pija. Goerlng je navdušen pristaš Italijanskega fašizma.
Berlin, 10. apr. — Posledica Hitlerjeve protižidovake kampanje je bil polom na nemški borzi zadnji teden. Papirji so silno padli v vrednosti in vlsda je u stavila paniko • tem, da je prisilila banke, da »o papirje poku pile. Poleg žldov, katerim to fašisti uničili trgovino ln javne službe, so prav tako udarjeni tli di Nemci.
Hitler je reduciral na tisoče židovskih trgovcev, javnih u-radnlkov ln profeslonlstov na stopnjo beračev, s tem pa Je udaril tudi Nemce, kajti berači so zdaj morali odpovedati draga stanovanja in lokale, ki so ostal prazni; to je gospodarski udarec za* Nemčijo sploh. Dekret pru ske vlade, ki je odpovedala prak ao židovskim odvetnikom in sodnikom, je izzval anafhljo na sodiščih; na atotine pravd je pri šlo v zastoj.
Hitlerjeva vlada si Je izmisli la novo šikano za komuniste In socialiste. Vse internirane poli tične jetnike, katerih je čez 100, 000, bodo gonili na prisilno delo na ceste, železnice, v močvirja ln kanale. Delati bodo morali ka kor vojni ujetniki pod vojaško komando. Razume se, da brez mučenja ln terorizma ne bo šlo.
Angleška vlada prepovedala žl dovakl bojkot
London, 10, apr. — Angleška vlada Je prepovedala boj kotno glbunje med Judi v Angliji proti nemškemu blagu. Židovske demonstracije proti nemškemu fašizmu, ki so bile aranžirane za včeraj, se niso vršile.

23 vojakov aretiranih v Bol-\ |MlJi
Sofija, 10. apr. — V vojaškima posadkama v Nlkopolju In Orjehov j so aretirali 23 vojakov zaradi komunistične propagande. _
Zaprli radaike v Mkhlgana
Eshpeming, Mich. — VeLrud-nlki lelezne rude, last Cleveland-Cllffs Iron C©., so prenehali obratom zadnji teden. Okrog 800 rudarjev je izgubilo delo.
zakonita, toda glavna in največ Ja ekonomska in socialna potreba Amerike je, da je čim prej pretlaakaaita!
—-
.OOIS »AUČ SE VRNIL NAZAJ V AMERIKO
V Jugoslaviji je bil enajat me-aecev. "Splitski Intervju," ki so gs raabobnali reftlmakl listi, je bil lamlHjen
Vojaške čete republike Pere f Jnžal Ameriki v boj« z domačimi vata«, hI ne sursjo vajne
Dne 26. marca je z brzovla-kom odpotoval v Trst ameriški pisatelj, naš rojak Louis Adamič, da ae 29. marca vkrca na prekooceanski parnik "Satur-nia", s katerim ae vrne v New York. Parnik se ustavi v Grčiji, Italiji, pojde skozi Gibraltar in Dieko Asorov v Ameriko. V "Jew York doapa 18. aprila. O-bema, Adamiču in njegovi ženi Stelll, je postslo is kar dolgčas x> Ameriki, ps vendar nista od-tajala lahkega aroa, ker sta v svojem U mesečnem bivanju v Jugoslaviji vzljubila naše pokrajine, ki se v naši državi tako pestro (spreminjajo. Ko sta se poslavljala na ljubljanskem kolodvoru od akupine prijateljev ln književnikov, je bilo očitno, da ata občutila slovo mogoče prav a tako silo, kakor bosta občutila svidenje z New Yorkom. Saj sta oba dejala, da bosta spet prišla, in če bo le mogoče, že Čez kakšni dve leti.
"Jaz sem sicer prvič v Evropi," je dejala Adamičeva žena, "in nisem videla drugih držav, pa vendar mlalim, da se ne motim, če domnevam, da ml nobena druga država v Evropi ne bi tako zelo ugajala. Ugajs mi Slovenija In vleč ml je Južna Srbija, Makedonija."
Prav tako je dejal tudi Adamič tam: "Vezi, ki ao me vesale na Slovenijo In o keterlh eem mogoče kdaj ns tihem mislil, ds so popustile, so ae z mojim obi. skom obnovile ln so močnejše kot poprej. Odldel sem z doma, ko ml Je bilo 14 let, zdaj sem se vrnil s triintridesetimi, in po vsem, kar sem doživel v Ameriki In na svojih prigodah, gledam pač drugače. Slovenija se mi zdi kakor miniature lepegs svets, seveds kot pokrsjlns. Gle-de žlvljenjs ns tej zemlji ps js seveda drugače. Od najbolj zanimivih predelov Jugoslsvlje ps je vsekskor Južns Srbija, v kateri sem se žal mudil le nekaj bežnih dni, preden sem prišel zdsj v LjubiJsno, ds odpotuje-vs z ženo. Zsnlmlvs je zsrsdl svojih posebnih etnogrsfskih Is-rednosti. Zdi se mi, ds Je Južns Srbljs nsjzsnlmlvejšl kot Evrope zs pisatelje In znanstvenike."
Vaš ljubljanski dopisnik gs je vprsšsl, kako je bilo s tistim In-tervjuvom z nJim. ki je Izšel najprej v beograjskem "Vremanu" in nato skoro v vsem srbo-hrvat-skem tisku. V tistem intervjuvu je Adamič izjavil baje, da je o-pazil velik napredek v Jugoslaviji, da se vsi od kralja do okrajnih glavarjev trudijo za dvig atanja v državi in da Je ves prežet z resnično ljubeznijo do kralja In držsve, da pa želi ljudstvo, naj se politiki spametujejo in vodijo politiko sloge, ne pa politiko razdlranja.
Na vprašanje vašega dopiani-ka je Adamič dejal: "Na vsem svojem popotovanju po Jugoslaviji vaeh teh 11 mesecev nisem Imel sploh nobenega rafiovora s kakršnimkoli dopisnikom beograjskega "Vremena," niti v Splitu, od koder je bil tlati In-tervju poslan v beograjski dnevnik. Tisti Intervju ja torej iz-mišljen. Drugič ps je treba tudi vedeti, ds sem član Guggenhel-mova uatanove. Ta ustanova pošilja vsako leto nekaj pisateljev na studijsko popotovanj« v tuje i države. Ustanova pa nalaga slehernemu svojemu podpirancu, d# za svojega bivanja zunaj a-merllklh mej na sme dajati nl-kaklh političnih izjav, najmanj takih, ki ee tičejo notranjih razmer držav, po katerih podpirano« potuje, Zaradi tega Jas»res čas svojega popotovsnjs |>o Jugoslaviji nisem dajal nobenih (I»ije as ». sIsaaL) j
PR08VETA
TIIIC ENUCHTKNIIENT
wiajuio in maimivmb tt mi
NalU
lastnina
PUUFOMNB
slov*n| JIDMOTI
Glasovi iz naselbin
fcnnlsalvs
i»f|M
Kanado	*M **
M t»

um u«iu4 suu»
|7 M M r*Ui WU». »»1»
Mmatv«
MAS H» 5!5
WIIU« »J«
om «tu«" p«. »«»#«««■
A4v.rtUln|f r»U» 4M •«
tili imA U Mrtur'»«*-
•rripl» w>
NuW. M »••.
imiohvkta
tMT-M H* I*—*!'	1
MKMItKU OK Tli K VMtKMA'
ima aUk ■ lltUmi
(March II.
I »alum »	"
i m«na M Matovu
IDII),
«»„i. da	«*«"
„m*»!..« IW'<* * "r »am IUI M «•»*»»
HI.
Nenreča z aeroplanom
(Jar/, Ind. — Nik Jankovi, «tur 19 let, je v nedeljo popoldne vzel nekega svojega prijatelja in mlado dekle na polet. Dasi nima dovoljenja, je vseeno pUo-tiral letalo, ko |»a «o bili 1500 čeVljev vlnoko, ne je letalo obrnilo na no» in telebnllo na tla. Jankovič. ki je bil le lahko pobit, je tiiel, dočlm ho njegovega prijatelja in deklico odvedli smrtno ranjena v bolnišnico.
Družina ae vrnila Iz Hualje
Cleveland. — Te dni se je vrnil iz Hunlje clevelandskl Hrvat "Andy Brajdlč z ženo In otroci vred. Bil je ena j »t mesecev v Kunljl, in »icfr v Ukrajini, zdsj pa pravi, da v Kunljl "nema «lobode za radnika". Njegova lena je Ae bolj jezna in pravi, da »ta bila ogoljufana in okradena.
. Volitve v Jolletu
Joliet. — Pri mentnlh volitvah zadnji teden »o kandidirali štirje rojaki na demokratskem ti-ketu ln bili no izvoljeni: Josip Klepec za mlrovnegs sodnika, John f Panljan ln Jakob M Brunskole za pomožna »upervi-
zor j a in M. Kralj za kon»tabler-j*.
Smrtna krma
Cleveland. — Umrla je Mary Kapel, roj. Kovačič, »tura 36 let In doma z Ostrožnega brda pri St. Petru na Kra»u. V A-tnerlni je bila 11 let in . tu zapušča moža in dva otroka.
Smrt v atarem krsju
Clevelsnd. — Frank Slej ko je prejel vest, da mu je umrla mati Katarina Slej ko v Bukovju pri Postojni v staroatl 78 let. — V Velikih Ločah na Primorskem ju pa umrla Katarina Škota j \ vlaokl »t aro»11 90 tet. Od dva najatlh otrok, ki jih ju imela, tivi šc* ena hči.
Is Južne Amerike
Buenos Aires, Argentinu. — Občni zbor Ljud»kcga odrs, ki Je bil 12. msrca, Je |>o«etlla |k>-llcija in aretirala 40 članov In članic. 7,enake so bile Izpuščene še tinti dan, toda moAke no držali več dni. Vtrok nI naveden. — Poročila »ta »e Ludvik Brat Ina In Pavla Trlbušon.
Preklic ratificiran v Mlrhtganu
Un»ing. Mlch. — Prva ratifikacija 21. amendmenta u»tave, ki ' prfklicuji* 18. amendment (prohibicijo). je bila Izvršena 10. sprlls v Michiganu brez vsakih ceremonij in bres d«*l»ate na rati-fikacijakl konvenciji. Glasovanje je bilo 90 za preklic 1 K. amendmenta in eden ii^pj i Konvencija Je trajala en dan^flfvrčer so bile v l.ansingu velike nvečanontl.
Država Michigan je prva ratificirala najnovejši amendment. Ratifikacija ee prvič v »merlški zgodovini vrši po konvencijah.
Kopnrnkl napadi na novo pivo
( hleago — V soboto eta bila izvršens dva cestna roparsks na |mda nit truke s novim pivom K<k*n rop se Je posrečil. drugI pa nr. Trije "hljackerjl" <c*etnl ro-perji blaga), ki so nr vozili v avtu, eo napadli pivski avtotruk ki Je vosll legalno pijačo Is MU nraukeeja v Oiicago Ta truk \ zeli In ga nssnano kam odpeljali. DrugI truk j« rešllp polL ci|a in nspadaltl so sbsiall.
Hoj rudarJpv IxMiia, Ms».—Nedavno sem se sešel s svojim starim znancem, s katerim »em se seznanil, ko sem bil uposlen v premogo-kopih v Illinolau. Brž me vpraša, ako delam. "Ako bi delal, na bi tu stal pred teboj," mu odgovorim. Nato mi začne pripovedovati, da se lahko dobi delo v premogokoplh v Taylorvillu in okolici. Naenkrat mi je postala cela situacija jasna. Nato mi še pove, da v East St. Uulau ima premogarska komimnlja Iz imenovane okolice svoj uposle-valni urad, kjer nabira rudarje, rokodelce in ljudi, kateri so upo-»leni na vrhu. Prednost imajo člani UMWA, dobrodošli so pa tudi taki, ki so prej delali ter bili organizirani v omenjeni organizaciji. "Hvala za uslugo," mu odgovorim. "Pečata 'garje-vec* še nisem nosil ns čelu, pa tudi ga še ne mislim." Nato mi odgovori, da imajo "unijo." "K vragu s tako unijo," mu zabrusim v brke. "Stokrat »em raje uposlen v pošteni "open shop" delavnici kot v Lewieovi uniji."
Rad prizham, da predno Je prišel razdirač Lewjs na površje, je bilo vse O. K. Razlika je velikanska. Rudarjem, ksr jih je še v njegovi organizaciji, so odvzeli vae prsvice. Pritožiti se ne morejo nikomur, kajti za vsako malenkost ga pošljejo po gobe. Prisnati je treba, da je bila ustanovljena UMWA na Istih principih, kot P. M. of A. S krvjo sta krščeni obe, kar ne smemo pozabiti.
Kdor nI slep na obe očesi, lahko vidi, kako grozovito drvi rudarski MuHsolinl v prepad/ katerega je že davno začutil. Poznam ga osebno ln vem, da je vedno gledal, da so drugi zanj delali. Taki so bili tudi vsi njegovi bratje z očetom na čelu, ki je bil policaj v naselbini. Ko sem bil uposlen v Panami, 111., kot kovač, sem hodil dnevno v pre-mogokop kovat mule. Neki dan, ko »e vrnem iz rova v delavnico, kjer me je čakalo ogromno drugega dela, meni nič tebi nič po« ženem parni stroj v tek, zunaj delavnice pa se je pričkal z rudarji Thorn Lewis, brat Johna I*wisa, ki je bil manažer rova. Nesrečs je hotela, da je bil Thom Lewis pod cevjo, iz katere je začela bruhati vrela voda nanj. Naenkrat je bil Thom vss v mehurjih ter opečen po životu ln glavi ter po rokah. Pridrvel je k meni in zmolil cel venec navadnih angleških kletvic. Sam nisem vedel, aH bi se mu smejal ali kaj, končno ga pa le vprašam, komu vse te kletvice spsdajo, kajti bil »em prepričan, da mu nisem nikdar v življenju napravil kaj slabega. "Tebi," mi zabrusi pod nos. Takrat še nisem vedel nil, kaj se js prsv za prav zgodilo.
Ko Je odšel Iz delavnice, sem »topil za njim. Zunaj je bila grupa kakih 30 rudarjev. Podražil »em'^a, naj ml še enkrat tako pove, kot ml je v delavnici, na (ar je spet zmolil cel venec kletvic. Rudarji so se sačell vsi smo-atl, kajti njim je bila tnana vsa zadsva. Ko se je odstranil l*wl», »em šele zvedel od rudarjev, kaj se js prsv zs prav «godilo. Sme J al I smo ss vsi, kajti nlkdo ga nt mogel videti, ksr js Jako grdo ravnal z rudarji. Naaalblna je tudi «vedela «a dogodek. Ljudem »em skušal dopovedati, da ml js Jako tal. da sa js prlpetlls nezgoda, ko sem spustil vrslo vodo z »troja. "Prav si napravil, da si hudiča opekel," so ml odgovori«.
Naslednji pondeljak asm ga prijavil uradnikom lokalne unl Je. Soglasno Ja bilo odobreno, da grelno vsi na Štrajk. ako ostsne T. Lewis Jamski ravnatelj Rečeno, storjeno. Trikrat aa»o imeli midbo In valsj ji propad« !, da-* I ravno so mu dali komponist najboljšo zagovornike. Tudi brat John L. Lewis mu nI mogel nič I »omagati, dasl bi mu bil zelo rad.
To omenjam, da bodo ljudje vedaU. s kako lahkoto smo znebili bossa. ako nam nI bil naklonjen. žal. da so mod nami nr kateri, ki mislijo, da Jo John Lewis dober delavski voditelj K vrsgu • takimi delavskimi voditelji. ki gledajo Is na te. kako bi obremenili rudarje ter jih
premoga omadeževan z rudarsko krvjo.
Dopisniki kot Mahkovc, Kralj,
Verčič, Homec, Kavčič in drugi naj se še oglaaijo. Svetujem jim, naj objavijo imena "garjeiroev," ki so potegnili zadnji košček kruha iz ust njim in njihovim otrokom. Zal, da se Ae dobijo ljudje, ki mislijo, da imajo "akebi", katere pridno nabira po vseh zakotnih luknjah John Lewis and Co., več pravice kot pošteni de-lavci. Upam, da ni dak>č ¿as, ko bodo tudi oni dobtti svoje zasluženo plačilo.
Neustrašenim progresivcem želim stoodstotno zmago aa vaej črti!	John Lipovsh.
P. S.—Ko sem dokončal te skromne vrstice, primem v roke lokalni časopis "Post Dispatch," v katerem med drugimi novicami čitam, da je premogovna dru£jt>a ustavila ves obrat v Panami, 111., za nedoločen čas. Nkj-brž se bo ta nedoločen čas raztegni] na daljšo dobo, kajti iz rova so potegnili večinoma vse stroje. To je hud udarec za ta-mo&njo naselbino, kajti imenovani ,premogorov je bila edina industrija sploh v okolici in je bil v obratu okrog 30 let. Več milijonov ton premoga so vzeli iz nJega. V dotični naselbini ima SNPJ svoje društvo. Med prve pionirje dotične naselbine se lahko prišteva Mike Gerbic, član SNPJ, ki si je z velikim trudom postpvil svoj dom, sedaj pa je prišla ta grda kapitalistična poteza. Socialisti imajo prav, ko zahtevajo, da bi morala naravna bogastva pripadati ljudstvu, ne pa par kapitalističnim posa meznikom, katerim ni čisto nič mar usoda naselbine. Samo da imajo oni svoj profit pa so zadovoljni. O ti sveta denarna moinja 1
Pripomba uredništva. —- Zaradi pomanjkanja prostora smo tabelo o smrtnih nesrečah v pre mogovnikih izpustili. — Kje bi se dobile knjige, ki jih omenjata, nam ni znano.
Spomladanaki koncert "Save"
Chicago. — V teh časih splošne niizerije in bede so pred nami važnejša vprašanja kot pa koncerti in podobne stvari. Vendar j)a za vsako pevsko društvo ni nič važnejšega kot je koncert. Za njega se pevci vadijo teden
pahnili v večje suženjstvo! Nekateri smatrajo Lewisa za nekakega mučenika. Hočejo "unijo," čeprav je Lewisova.
čltateljl ne smejo misliti, da hočem kogs napadati. Ustanavljanje delavskih unij ni lahko dalo, kot ni ustanavljati napredna društva med verskimi sekts-mi. Progresivnim rudarjem, ki se bojujejo proti največjima tiranoma Peabody Coal Co. in Lewiau ter njegovi zločinski ban-di, želim uspeha. Priznati je treba, da progresivcl dobro vedo, kje jih čevelj tuli.
Nekateri trdijo, da John Lewis ni vsegs kriv. To dobro vemo, vemo pa tudi, da v. ustavi UMWA stoji črno na belem, da ima predsednik polno moč vreči člana, uradnika, odbornika in celo lokalne unije iz svoje srede, ako ima vzrok za to. Torej, kje je logika? Za vsa grozodejstva, ki so se dogodila v pretežni večini do danes v illinoiskih naselbinah, o-krog Taylorvilla in v južnem 11-linoisu, je odgovoren John Lewis in njegova brutaina band a. Večkrat slišim po mestih tu o-krog, da rudarji dobivajo še zmiraj dovolj lepe plače, da je |6 lepa plača itd. Take ljudi je težko prepričati. "Na gola kolena bi pokleknila ter poljubila moža, ako bi mi prinesel dnevno pet dolarjev," ml je rekla brum-na ženica. "Ni čudno, da gre vse k vragu, ker ne verjamem, da se dobi še kak rudar, ki gre ob nedeljah k maši poslušat božjo besedo." Taki so ljudje, pa si po magaj, če si moreš.
Lepo nalogo si je zadala tuul ženska organizacija, ki se bori rama ob rami za pravice rudarjev. Za predsednico so si ženske izbrale mrs. Wieck iz Bellevllla, lil. Ta pogumna žena je teoretično in praktično izvežbana v svoji stroki. Zapustiti je morala prijazno naselbino Stsunton v mrzli jesenski noči, ko jo je brutalno izgnala z njenim soprogom ter njenim bratom vred pocestna drhal, ko je stopila Amerikah svetovno vojno, radi njonih socialističnih načel. In danes ss takorekoč bori ta vrla žena tudi za svoje preganjalce. Vsa čast tej ženil
Tukaj pddam nekaj podatkov, I za tednom, mesec za mesecem, da si bo naše ljudstvo po mestih Petje je njih postranski "po-
vsaj nekaj bližje ogledalo slavno petdolarsko plačo. Premogokop v Panami, 111., je 1. 1931 (za pro, šlo leto Še nimamo poročil) obratoval srednje dobro, 168 dni v celem letu. V njem je bilo upo-slenlh 400 mož, na vrku pa 46. mell so 64 konvejerjev, pri katerih js bilo uposlenlh 208 na-kladalcev. Naložili so v vsem lotu 404,646 ton. Ker 122 mož zadostuje za 64 konvejerjev, so še morali vrstiti tako, da niso dobl-l niti dve tretjini delovnih dni. Povprečno je naložil vsak rudar 24 ton v osmih ursh. Lota 1922 je obratovalo v Illlnolsu 8,ISA premogorovov, 1. 1981 pa samo 994. L. 1923 je bilo uposlenlh 106,133 rudsrjev, 1. 1931 pa 63,-660. Samo en premogorov v Illlnolsu je obratoval 806 dni, rov v* Panami pa 168 dni. Neki rov je obratoval osgm dni.
Ubitih je bilo v Imenovanem letu v illlnolsu 90 mož, na vsatyk 596 eden, na vsakih 14 mož pa "len poškodovan, kajti poškodovanih je bilo v Illinoiskih premogokoplh 1. 1981 3,809 mož. Toroj je resničen rak, da jo vsak koa i 11 ———J
klic," ocl katerega imajo edino zadoščenje, da prvič sadoste svojemu pevskemu nagonu in drugič, da dajo priliko do tega zadoščenja tudi poslušalcem. In čim več poslušalcev, toliko bolje.
Vsled krizo in splošnega upro-paščenja delavstva se človek kar nekam boji priti pred javnost z naznanilom in vabilom na koncert» ker to js lukaus, katerega si v današnjih časih marsikdo ne more privoščiti, čeprav ne stsne velikega premoženja. Človeku pa je potreben tudi ta luksus, ki je luksus lahko le z gmotnega ozira. Duševno je to potreba, pa bodla! petje, godba, čitanje, opazovanje narave ali drugih umetnosti, od ksterih ima človek u-žltek. Nekateri dobe uteho tudi v zadostitvi svoje pohlepnosti, drugi v. molitvi. Godba, petje, ples in druge vrste zabav so Ustna vsem narodom vseh časov. Vidimo jih pri primitivnih kot civiliziranih ljudeh.
Socialistični pevsk «bor "Sava" bo imel svoj spomladanski koncert v nedeljo popoldne dne 30. aprila v CSPS dvorani. Po
kvaliteti se ne bo dosti razlikoval od prejšnjih. V prvem dolu bodo proizvajano klasične pesmi v drugem pa spevoigre ali spe-voprizor "V gostilni pri Smen-tu," katerega je sestavil pevovo-dja Jakob Muha. O pesmih v prvem delu je rekel bivši Savan, ki js moral vsled bolezni petje začasno opustiti, da so najlepšo slo» venske pesmi, kar jih je |a slišal Prizor MV gostilni pri Smen-tu" je pa nekaj «a ameh in kratek čas. Posetnikom Savinih koncertov ae jako dopadejo. V njih so v prizore vezane domače pesmice, ki so znane skoraj slehernemu ali pa tudi popolnoma nove.
Malo je pevskih zborov v teh kritičnih časih, ki bi lahko mirno gledali v bližnjo bodočnost. Sava je krizo do sedaj srečno prebredla, no ve pa so kako bo v bodočnosti. Kot delavski zbor zasluži podporo vseh, ki čutijo bič kapitalizma. Velika udeležba na koncertu bo Savi omogočila še nadaljnje delovanje na kulturnem polju. Vsled tega je velika želja pevcev in potreba zbora, da nastopijo pred polno dvorano. Sava se žuri, da s programom zadovolji slehernega. Vstopnice so v pred proda j i 60c, pri vratih bodo 26 centov več. Dobe se pri pevcih in članih kluba št. 1 JSZ. Rezervirajte si zadnjo nedeljo popoldne za Savin koncert.
Savan.
Seznam dotroitakik priredb
Detroit, Mlch. — Rojaki in rojakinje ao vabljeni, da se udeležijo sledečih veselic; ki se bodo vršile v Slovenskem delavskem domu kot označeno:
Na 16. aprila veaelica skupnih društev št. ?18 SNPJ, 677 SN PJ in 123 SSPZ. Uprizorjena bo zanimiva drama "Mrak". Pričo-tek ob 8:80 popoldne. Vstopni na samo Sfic. Po igri ples on obča'zabava v obeh dvoranah. I-grovodja Česen in igralci se bodo potrudili, da bo uprizoritev spet uspešna.
Na 14. maja koncert pevske ga zbora "Slavec" pod vodstvom pevovodje Brlisga. Solospevi dvospevi, četverospevi in na stop zbora. ?o koncertu bo ples fn splošna zabava. Vstopnina ja ko nizka. Godba v obeh dvoranah.
Na 80. maja veselica SDD ob 3. popoldne v lastnih prostorih Prebitek gre za dom. Ob 8. popoldne se prične tombula, ki bo trajala dokler bo kaj dobitkov katerih je mnogo in lepttt.
Vsa detroitska društva so pro-Jšena, da morvirajo omenjene tri datume za označena društva Ne prirejajte na te dneve svojih veselic, ampak posetita zgoraj navedene.
. J. Obraaovich.
Poročilo o stavki Akron, O. — Akronske banke so še zaprte, razen ene. Tovarne delajo po tri dni v tednu in še takrat se slabo zasluti. V sose dnem mestu Cuyahoga Falls ao delavci zastavkali pri Falls Ti re and Rubber Co>, ker so jim mezdo utrgali od novega leta že za 60%. Niso mogli «aslužiti, ds se bi preživeli. Stavka js 100% Uprava pravi, da ne more sv! šati mezde. Stavko bo skušals zlomiti.—Martin Klttftf.'
kkem k a hinein, ne raagnvarja vila ialafhi sa rek rut i ranic t
s časnikarji rek rotiranje civilne
M\m
Boj «a obstanek
West A Ills, Win. — Štrena se danje družbe je fte silno zmeša na Vsepolno je votlov In «anjk. Oklep obstoječe krize je objel velike množice, posebno pa stiska delavski razred, ki ftivi v morečem strahu in ne ve, kaj mu bo prinesla bodočnost
Kriza nas je potisnila v bo j za goli ftivljenskl obstanek, življenje nam postaja težko breme in beda nas pehs na rob prepada ln nam grozi z brutalnim uničenjem. Naše zahteve po življen-sklh pravicah dobivajo rogajoč odmev, ki nae udarja na občutljiva mesta
Toda prav ta bngtalni odmev nas podzavestno vzbuja, nas miselno adružuje in pomaga spo-vati naš ftivljenakl boj; vodi do podaaveatnega odpora, lahko Imenujemo dobro sedanje kriae. Niti tisti, največ pripomogli do sva-
k|« j« pravi konec te štrene. Danea so morda tudi ti v strahu. Bojijo ao. da jo tudi sanjo naprsvljena ki jim lahko
vrat
Gotovo je, da bi
bolj zaintere i^-
^tojsbokrizTiS g» morala znati S
«Hati, da bo p^ ¿J
meU situacijo, i^** edro od onega, kar C kaši servirajo. *
^e v jedru izobrazbe uu vo spoznanje. To jedro £ «ejati, gojiti in ščititi, d. k
•lo v mogočnega orjika *
knm ae bodo zlomiU kZ| pitaliatov, razbili okleni tem ne bomo imeli m kriz.—Christina
6e o nesreči v ruda^
New Wateriord.c.R.fc
Poročal aem že, d* je u,. vi Skotiji sezona kopal moga v "butlegsrskpT' kjer so kopali premog h vsak na svojo pest, pov5 svojo porabo. Pozneje JT čeli kopati tudi za trge S so ga več trukov. Ko se is petila nesreča v rovu, pri | je izgubilo življenje ¿eat dih fantov, je bilo kopug povedano.	1
Nedavno so v Glace nekateri spet kopat prt« meli so dosti prostega (aa so šli na delo, da nakopa
moga za svojo porabo. D* šla na delo ob 6. zjutraj SLi ca, drugi pa so šli za nj« ur pozneje. Ko so prispeli v li rov, so zagledali luč, dn pa je bilo vse mirno in tika čeli so isksti in kmalu ni oba moška, ki sta šla zjutq delo, mrtva na kupu Enemu je odtrgalo pol 4 eno oko in eno nogo, drq pa eno roko, prste na roki! raz mu je popolnoma rag rilo. Takoj je bila raipa vest o nesreči na v»e strani znamenja so kazala, da sta darja postala žrtev ekspk podrobnosti nesreče pa sc i nikdar zvedelo, ker ni biU se je pripetila nesreča, nij priče. Oba sta bila oženj« den je imel enega otroka, 4 pa pet. Sjtara sta bila 31 i let S tem je število žrtev,! izgubile življenje v "\m skih" rovik, naraslo na oasi Herman DroM 1	a
Malo odgovora
Rock Springs, Wyo.-! govor "Resnicoljubu", kiji sal v A. S. z dne 9. mami 46 glede pogreba moje U| naj navedem samo par »tm ovržem njegove neresni^ ditve. Kje je bilo zapiasij je bila rojena ob 2. popi Kje je bilo zapisano, da jd stara 18 let? In kje j« Ml pisano, da mora župnik vse Izvrševati telesna dels^ Usnja? Kdo mu očita alti ni? "Resnicoljub" naj odi na ta vprašanja; on tudi I da očitam Gnidovcu dolar. I bi župnik Gnidovec oprt pdfrebne obrede in brili brezplačno, bi ne imel dva haric v šupnišču. Se počj da v župnišču ne. trpe *
^.ko je, "ResnaoH , pam, da bo toliko do^J bo odgovoril na moj <wP*j menja, da je boljše *<M kor pa neresnico P,rttJ'i] Upam pa, ds bo on mm storil. In če f« ni J^^N njogovpgs imena, najiM podpiše kot w P®*^ ;raojdopUjs^
Pripomba: stopniks A. S., d* P** vila S. N. P. J.
VshUo ss Mllwsukee Wis. - J in pevski zbor
ms'priredi veliko «-JM dno in zvečer oh H*M
lavSBT dvoran. «* ^ •ve. in 8. 8th .tj'^ vsi Slov sni. Zs*** ***
:A
jena bo igr*
m* vzrok. W jj
pa it povzrs« med soeed' Ns^ pevski «bori mi posmsmi f^rtat Igrala bo dobra ba PostrsšbebeP-Jj nina 80c sedaj, pri Ns m. aprila ** '— no!—Anten
Trste*.
Al P
ii aphila.
FR08ÄET*
Vesti iz Jugoslavije
(liTlraa
I rck udaril
cijoOMkMdr. Nik tea, nek-minwlra
Ljubljana, 18. marca, „računski debati je pri-t m. do nastopa govor-
poslanca
dr. Nikiča, ki je v
govoru branil punktaše .ražil vso zvesto skupšči-,venski poslanec Urek je j govornika z medklici, h je očital Nikiču ko-Na te medklice je dr. odgovarjal z žaljivkami, je Urek stopil k njemu in okrog ušes. Sejo so prekiniti, nakar je dobil ji ukor, Urek pa je bil n za eno sejo. toki poslanec dr. Nlkola j v svojem govoru, bra-„ ktaše, razložil prav za da početje punktašev ni o hudo. Dejal je,-- da 8 celo v vladi ljudje, itavili in nekateri še sta-tke zahteve kakor dr. Tudi ni bila prva oposi-je v ¿asu diktature po-zahtevo federalizma, je bil prvi sam vladni ik dr. Mafinkovič, ki je i govoru na banovinski ni državne stranke v Ni-kega maja dejal, da vpra-ureditve države še ni dalo rešeno in da bo moraio o samo s svobodnimi vo-brez nasilja odločiti, ali tako ali drugačno ureditev e, In dr. Marinkovič, ki je ni predsednik, ko je to je zahteval široko avto-ki naj bi imela obiležje lizma. To naziranje je tuji minister dr. Kramer, nih sil današnje vlade, lani na kmečkem sho-KrSkem polju, saj je go-.tamkaj o slovenskem na-ter s tem sam priznat, -da Jugoslaviji trije narodi. V tnem govoru je dejal, "da mi izvedli vse tisto, kar kdanji voditelji slovenskega obljubljali deset let, »bili vselej, kadar so prišli ado/' Tako je dr. Kramer lani za federacijo, vsaj po b izjavah. Zdaj pa je miniranje vlade, ki dela baš t>tno. Vrhu tega je dr.
desna roka vladnega ^nika in tisti minister portfelja, brez katerega se rrtl v vladi nobena stvan tako je bil nekakšen opo-in federalist dr. De-ki je zdaj tudi mlni-» svojih člankih, ki jih je pred nastopom diktatu«.
» začeli vladni poslanci »kaj napada ministre, poslanec Urek se oglssi:
kr "aj w P°*namo!,; •«'kič pa bere dalje Deme-^nke izpred diktatu-flokazuje, ,la je dr. Deme-< tthteval t<*<laj več svobo-je bil takrat Korošec-^¡čcv režim. Ta režim je £,..II«ne trovič "režim r* l* čeprav ni bilo to-interniranih kakor jih J. ko branita državo dr. »«n dr. bemetrovič. (Kri Poslancev.) l)r. Nikii ¿¡u
ldrUiUVe' ki »U i«*-»*bui rjtV in I)*metr«vič
•Lk n	PosUvil
Z u * dr, ni bil
.i:	I« je
' postavil kakršne Ifcmetro-i« postal
fc* neW dr.
I'*1* Ifc-mKrovič
in pozabil
* Pn*lo do zauAnice. Po. jt ^ital dr. Nikiču,
«»»•naul eno okrog „-¡£1"- otvoritvi aeje je * opravičeval za-
r»
m , > inci v prora-" Povečini o ** ; ¿nktašev in o
tem, da postopa vlada premalo energično proti oposicijonal-cem. Govorniki svetujejo torej vladi, da začne a politiko res močne roke, Pri tem kažejo na Nemčijo, ki naj bo menda zgled, kako mora postopati "odločna vlada". To govore v času, ko je Nemčija prav za prav še v državljanski .vojni, ko je prepovedala ves delavski tisk, zaplenila imetje in domove delavskih strank, pozapria tisoče delavskih voditeljev, poatrelila sto in sto nasprotnikov, proglasila fašistične čete za policijske organe, ki lahko nekaznovano streljajo protihitlerjevce, in ko po nemških prepolnih ječah mučijo tisoče političnih aretirancev.
Proti punktašem in za punktaše
Deklaracijam meščanskih o-pozicijonalnih vodij pravijo pun-ktacije (izraz so iznašli pač Srbi, ker so v deklaracijah točke, ali v srbski nemščini: punkti), njim samim punktaši. Prav tako titulirajo slehernega, ki je o-pozicijonalec.
Tisti, ki so podpisali punkta-cije, so bili z glavnimi svojinii pristaši aretirani in izgnani v rasne bosanske in srbske-vasi. Podpisnika klerikalnih punkta-cij, dr. Antona Korošca, so internirali v letovišče v Srbiji. Nekaterim to ni povšeči in več govornikov v skupščini je že dejalo, naj bi vlada krivce izročila sodiščem, ki naj jih obsodijo, če so krivi, ali oproste. Internirati pa opozicijonalce v kraje, kakršna je Vrojačka banja, pa je naravnost smešno, ker ni to nobena huda kazen.
Dne IS. marca se je začela v skupščini debata o proračunu za leto 1938-44, ki ga je skupščini predložil finančni minister. Debata bo trajala več dni. Razni poslanci se javljajo k besedi in vsak poslanec se na svoj način v tej proračunski debati spotika ob punktaše.
Poslanec dr. Matikoš graja vlado, ker se ni jasno in odločno izrazila glede punktacij in ni javno in jasno razložila svojega stališča glede punktaških zahtev. Tudi ni vlada uvedla postopanja proti punktašem, kar vzbuja nezaupanje v vlado. Nadalje govornik navaja, kaj so storili opozi-cijonalci. Prebral je pismo Ljube Davidoviča (srbskega demokrata) svojim pristašem, poročal o Svetozarju Pribičeviču, ki je govoril celo v zunanjem odboru francoskega parlamenta o položaju in nasilju v Jugoslaviji ter s tem opozoril francosko javnost na položaj pri nas, dr. Korošec, ki je tako odlično sodeloval pri oklicanju diktature in si v mnogih letih ustvaril Slovenijo tako, kakršno je želel, pošilja zdaj razdiralne proklamaclje med množice, letaki opozicije se širijo v tisočih in tisočih izvodih med prebivalstvom — vlada pa ni ničesar odločnega storila proti opoziciji. Zato zahteva govornik od vlade, naj nastopi energično proti vsem punktaiem in naj dosledno in ostro izvaja unitari-stično politiko. Punktaeije se ne dajo pobijati samo s policijskimi ukrepi, marveč s zdravo notranjo politikp. Banovinam naj se zagotovi široka samouprava, vlada naj zatre vsako korupcijo, pa naj se pojavi kjerkoli. A ker smatra vlAdo «a vse to delo ne-
odločno, preslabotno, bo glasova) proti proračunu.
Tako dr. Metikoč, član narodnega kluba, ki igra včasi vlogo opozicije, včasi vladno vlogo. Nekateri naslednji govorniki so zahtevali znižanje uradniških Plač (ti govorniki imajo po 300 Din plače na dan, uradnikom pa Se tistih res zasluženih 1600 Din na mesec ne privoščijo), očitali finančnemu miniatru prevelik optimizem, če misli, da se bodo dali predvideni dohodki izterjati od ljudi z davki, da je troba proti punktašem nastopiti s sodišr čem, ne pa jih pošiljati v draga letovišča itd
! Zanimiva je bila zahteva poslanca dr. Bačiča. Ta je dejal, da vlada ni znala uveljaviti na vsej črti jugoslovansko politiko., Povsod v Evropi je opitfati tendenco režima močne roke, le naša vlada se boji nastopiti odločno! Ker vlada nima te odločnosti, ji tudi ne more izraziti zaupanja a tem, da bi glasoval za proračun. (Ta poslanec se torej navdušuje za Hitlerjevo krvavo obračunavanje z opozicijo in obubožanim prebivalstvom!))
Dr. Maček aretiran in s Koroš-
Dva dni, preden je finančni minister predložil skupščini proračun za leto 1933-34, dne JI. marca je bil dr. Vladimir Maček, vodja hrvatskih radičevcev, aretiran in prepeljan v beograjske zapore. Obtožili so ga zločin-stva po členu 3 zakona o Zaščiti države zaradi njegovih punktacij in zaradi" intervjuvov, ki jih je bil dal zastopnikom inozemskega tiska. PrepeljaH so ga v Beograd v zapore sodišča za zaščito države. Zanimivo je vsekakor, da se je aretacija izvršila skoro pol leta po izdaji inkriml-nacijskih punktacij in dva meseca po omenjenih intervjuvih in dva dni pred proračunsko debato v skupščini! Vlada je hotela pač dokazati skupščini, da hoče biti odločna v borbi zoper opozicijo, kar so že dva dni kasneje poslanci, tudi vladni, v skupščini od vlade zahtevali.
Istočasno je začelo voditi sodišče za zaščito drŽave po Jstem členu preiskavo proti dr. Korošcu zaradi njegovih punktacij, ki so bile izdane z datumom 31. decembra 1982—-torej tudi tri mesece kasneje! Iz dosedanje preiskave je baje razvidnp, da je Korošec v razgovorih z raznimi meščani v Vrnjački banji, kjer je "interniran," pogosto že tajil, da bi bil on podpisal tiste punktaeije. Preiskovalni sodnik ga je tudi že zaališal, pa je dr. Korošec izjavil, da sploh ne bo odgovarjal na vprašanja sodišča. Preiskava proti dr. Mačku in proti dr. Korošcu se nadaljuje. .
Po "Ameriškem družinskem koledarju" za leto 1»38 je priobčilo ljubljansko ."Jutro" daljši članek o' slovenskih kulturnih organizacijah v Ameriki, po statistiki, ki jo je sestavil s. Frank Zaitz. Clankar pravi: "Niti politično niti gospodarsko niti kulturno naše izseljenstvo ne notira na borsi našega .nacionalnega življenja svoje prave, reenlčne cene." Članek se konča: "8amo dolžnost naše oflcielne javnosti bi bila, da bi delu našega šivlja v tujini posvetila več aktivne pozornosti."
Uboj. — V Brezju pri Konjicah je kmečki sin Alojzij Vivod ubil posestnico Nežo Založnlko-vo, mater treh otrok, Ur se sam prijavil sodišču, kjer je dejanje priznal. Podrobnosti niso znine.
Lovit Adamič sa vrnil ■tu) f Iwriko '„
(Nadaljevanje a 1. strani.)
javnih izjav ne za režim ne proti režimu. Zato sem tudi s posebno izjavo na ameriškem konzulatu v Zagrebu zanikal, da sem dal tiste izjave beograjskemu "Vre* menu."
(Adamič je izročil vašemu dopisniku kopijo te izjave na konzulatu z željo, da jo "Proaveta" objavi in po njej še drugi Usti naših ameriških izseljencev, ki ao pisali o tej zadevi.)
"Mnogi so mi to zamerili," je še pripomnil Adamič, "In v Zagrebu sem šele čez nekaj dni svedel, zakaj so postali bolj hladni nasproti meni. Dobil sem tudi že nekaj pisem naših izae-Ijencev iz Amerike, češ, ali sem res take stvari izjavljal. Verjeli so pač poročilom, ki ao jih rodoljubno vneti časnikarji razposlali tudi nekaterim ameriškim srbskim in hrvatskim listom."
"Listi v Sloveniji niso objavili niti črke o tem intervjuvu a teboj."
"Jim pač niso poslali v objavo, ker bi tu najbrže uganili, da nisem dajal nobenih političnih Izjav.".
"Ti torej zanikaš, da bi bil dal kakršenkoli intervju glede notranjih razmer v Jugoslaviji, niti za niti proti."
"Da. Kaj mislim o razmerah v Jugoslaviji In o režimu, to bom povedal najjasneje v svojih člankih in v svoji knjigi, ki jo nameravam nasloviti: Jugoslavija, portret zemlje."
Tako je pojasnil Adamič tisto zadevo z intervjuvom. Iz njegovega govorjenja o tej zadevi je slutiti, da je nabral mnogo zanimivega gradiva o Jugoslaviji, ki ga vsega misli uporabiti. Zaradi te svoje "nevtralnosti" Je i-mel Adamič dostop v razne kroge, govoril je s politiki in delavci, s kmeti in vojaki, zbiral številke na vaseh in v mestih— in ko so zvedeli, da bo Adamič pisal članke in knjige o Jugoslaviji, so mu prinašali gradiva i vseh strani. S svojim bistrim o-česom in darom opazovanja (s katerim >je izredno bogat) bo znal ločiti resnico od videza. ' Medtem ko se je mudil v Jugoslaviji, je izšla v slovenščini "Kriza v Ameriki," knjiga štirih Adamičevih Člankov in reportaž o sedanjem položaju v Ameriki, v raznih slovenskih revijah jo izšlo več njegovih člankov In novel v hrvatskem prevodu Je izšel njegov "Smeh v džungli," na* pisal je vrsto člankov, začel in končal prvi čisti roman "Planota, ki se temi" in prav ob njego-vem slovesu je izšel tudi v slovenskem prevodu njegov "Smeh v džungli" (izdala Tiskovna zadruga, prevedel Stanko Loben, strani 416). Poleti pa izide v hr. vi.tskem prevodu njegov "tMna-mit," v založbi Binoza." (Tiskovna zadruga izda prihodnje leto njegov roman "Planota, ki se temi," prav tako izide pri Bi-nozl hrvatski prevod.) Njegovo bivanje v Jugoslaviji je bilo torej tudi literarno plodovito.
Ob odhodu Je dejal: "Moje bivanje v Jugoslaviji pomeni zame izobrazbo, ki je nikdar ne bi mogel doseči, pa naj bi deset let vzdržema sedel v največji new-yorški biblioteki. Ce bi mogel, M. v Ameriki začel organizirati gibanje, naj bi se ljudje hodili učit v Jugoslavijo." Tako je ds-jal ljubljanskim časnikarjem, ki so ga pred odhodom oMskalL
Marl Htadesbsrg, I H Klor Or wh zahvaljuje
Diktator
Njegovi znanci v Jugoslaviji z zanimanjem pričakujejo njegovih člankov o Jugoslaviji Verjetno je, da bo z njimi najbolje korigiral mnenje, ki ga imajo o njem nekateri, ki ga niao spoznali is oči v oči, od besede do besede, in še bolj utrdil prijateljstvo in solidarnost s znanci, ki si jih je pri nas pridobil mnoge.
LOUIS ADAMIČ NI DAL NOBENE IZJAVE ZA REŽIM V JUGOSLAVIJI
Issiišljea intervju s Adamičem
(Izvirno iz Zagreba, v marcu.)
Prve dni februarja se je mudil v Splitu v Dalmaciji ameriški pisatelj Louis Adamič. Dne 9. februarja pa je izšel v beograjskem dnevniku "Vreme" intervju z Adamičem, ki ga je i-mel z Adamičem aplitskl dopisnik "Vremena." Se istega dne so Adamičeve izjave ponatisnili razni večerni listi v državi, nar slednje dni pa skoroda vsi hrvatski in srbski dnevniki, ki Jim je glavne atavke Adamičeve Izjave poslala uradna agencija "Avala." Samo alovenakl listi niso za beležili o tej lajavl niti črko, ker poročila niao dobtfi v objavo. Zagrebški "Obsor" (9. febr.) je na kratko strnil Adami» čevo izjavo v tele stavke:
"Dobil zem vtisk, da napreduje Jugoalavija zelo intenzivno v vsakem pogledu ter da ss odločilni faktorji od Njegovega Veličanstva kralja, kraljevske vlade pa do okrajnih glavarjev trudijo, da se drŽava Čim prej In čim bolje dvigne in da bi bilo narodu Čim boljo. Glavno, kar sem na svojem potovanju po Jugoslaviji spoznal, je to, da so široke ljudske plasti povsod prežete s resnično ljubeznijo do kraljs in državs. Mnogo sem prišel v stik z ljudstvom in povsod sem slišal isto željo, da bi se politiki spametovali, da bi sačeli s politiko ljubezni, ki bo združila ves narod, ne pa da vodijo politiko razdvajanja."
To je Jedro tistega intervju v* v "Vremenu." Razumljivo, da je uradna agencija razposlala to izjavo vsem listom v objavo, in razumljivo, da ao jo objavili tudi neksterl srbski, hrvatski in slovenski listi v Ameriki, nekateri s pritrjevalnim komentarjem, nekateri bres komentarja, mnog{ P* * napadi na Adamiča.
Toda Adamič nI dal no v Splitu as nikjer drugje noSeae laja v« o notranje-politlčnlk raame-rah v Jugoslaviji I Na svojem potovanju po Jugoslaviji nI dal sploh nobene lajava m beograjsko "Vreme!" Intervju v tem dnevniku je Ml torej kunlšJJea.
Dne 20. februarja je gtede te sadove podal Louis Adamič na ameriškem konzulatu v Zagrebu naalednjo izjavo, ki nam Jo je po-alal Adamič sam preko našega doplanika:
•TATRMKNT HV LOVIM ADAMIČ* AT TU K AMKMICAN
CONHUI.ATH ia Za grafe, Vsguelavla, aa Feb. M, 1913 On Mar, *. INt, I arrlraš h Ya-foatavia fre« tke United Stetea aa
a leUaw ef tke OuggšmkMm foaa datioa, U imreee my UUrsrjr park. Wkea I arreptad tke appuiadaeai aa a fellow ef tke Uagfenkelai Fe«ada-Uon, I irae rejaeeterf ta agrae, ap«ag •iker aMlleee, tkat «kila raaldlss m s failev ef tka reaadatie» ia aar fard«a eeaatrjr I weeld eader se etvasMeteneee taka aaf aetlre part ia tke polit ieal and etker iateraai pfcaess ef life le tkat aeastrr. Tk»re-fere, «rfcUe Ia Veaaeiavie, I afcrare Uofc great eare, «rkaa latervianad by repreeeaUtivee ef tke Yagae|ae preae, aever te aap •aftiilaff mi aa/ patUital rfceraeter ar etftoreia« ia-Lrsše »raalf aa tke iateraaJ sitna-tiea ia Jagaelaria.
Kav, ia via« af tke faet tkat aa Fafcraarr t, ISIl. Mm Maigrada aasapaper "Sfmm" pristaš ap al ieged iaurviev »Nk sm aatasMMg kp Ha SpJK repreeeatative Ia «ki* I irae <ie*t«d ta kave mU» rertaia etatammt« ef a paral? palttlral aa-tare peruiatof to tke totoraal efc«. Alton Ia Vageelaelai en4 le riew af «te faet tka« tka eaid totorvtov vaa reprtoud. Ia pert ar ia fiUI. ip tke Segret» "tJfcaar" asd aeamaa atk-er rearaale to Vegeeierla, I «lak to atol«, far tka aake ef Ustk esš tka preieettoa af mf totoreato le Um kaltod Utotoa, Ikat »kile to »pik fre» retoaary Srd to 7tk. I Ml. { «aa a* to<«**le«eš kr —1 P«»—a afeead kkaseM to m» as € af IIm IMgfi» "Vreeur" m OST «k»r Jsgaele* smpsfef. a*r M I S Mf Um «katoeever Mata mf ervteal ki ragaalsrla stoka sap
Mabarrlbed end awora to keforo aM tkia WIS day of Keltruary, IMS. at tk* American Casaaiate ia £a-grek, Yugoslavia.
Signedi
THKODORK J. HONBNTHAL.
Vice ConeaJ of tke Daited tltatee af America.
Gornja izjava najbolje demen-tira vse, kar se je pisalo v gvesl z imenovanim intervjuvom. A-damlč je član Guggenheimove ustanove in kot tak je popotoval po Jugoslaviji. Vsak Član Guggenheimove ustanove pa je po določbah te ustanove zavezan, da ne daje nikakih javnih izjav o notranje-političnih razmerah tistih držav, po katerih potuje oz. v katerih se mudi.
liouia Adamič torej nI dal ago. raj omenjene Isjavo, v kateri bi hvalil režim v Jugoalavljl.
(Opomba uredništva t Louis Adamič želi, da alovenakl, srbski in hrvatski list! v Ameriki ponatisnejo gornje pojasnilo. Zaradi resnice.)
ZbortiM razpravlja o ImIitmi dala
Kako ao v senatu debatirali o
šesturniku. Opsaleija ga je
krmila sa "sblaanelo sentimentalnost" ,
Waahingtou. — (FP) — Glavno opoiicijo v senatu proti šesturniku je vodil senator Reed is Pennsylvanijs, k! je osnutek in idejo sploh krstil sa "zblaznelo sentimentalnost". Spopadla sta se s Blackom, ko js slednji rekel, da delajo v Pennsylvanljl po 10 centov na uro In 14 ur na dan. Reod bi ga bil lahko tavrnil, da se delavcem v njegovi državi A-labaml ne godi nič bolje. Mesto tega pa je pričel trenčlrati predlogo, o kateri Je rekel, da je neustavna, nezdrava in "zblaznela sentimentalnost."
Senator Borah se Je v načelu strinjal s predlogo, ugovarjal pa je klavzuli, ki določa njeno veljavnost sa dve leti, Black Je to limltacljo uključll v domnevi, da bo bolj gotovo prestala prelzku* šnjo pred vrhovnim sodiščem. Borah je rekel, da je ta klavzula no dela nič bolj ustavno. On jo bil za črtanje vaeh llmitaclj nanašajoč ss na dobo veljavnosti In inslstiral, da predloga "stoji na lastnih nogah", kar pomenf, naj bi Imela snačaj trajnosti, odnosno dokler Je kongres ne spremeni.
Močno oposicijo vodi- lobijs lesnih baronov, National Lumber Manufaeturing asociacija Je dala navodila vsem članom, naj poplavijo kongresnike in senatorje s protesti, kar se je tudi zgodilo.
Senator Black Je pristal na ne-katere spremembe, ki v sezonah iiključujejo tovarne za prezervacijo aadja in dajejo delavskemu departmentu pravico, da podaljša delovnlk v tistih slučajih, kjer podjetniki doksžejo, da ns morejo dobiti dovolj delsvoev sa isgotovitev naročil v Šestih urah odnosno 30 urah na teden.
Ce bo postala zakon in Je ne bo ovrglo vrhovno sodišče, podjetniki ne bodo smeli pošiljati produktov is ene države v drugo, ki so bili isdelanl v tovsr-nsh, kjer bi bil delovnlk več kot 80 ur na teden.
r»toud to tke sMastos ef Um «er* «kiek tke "Vran*" at-trikotod to »a.
Signed: LOt'M AO AM K.
Američani popili poldrugi milijo« sodčkov piva prvi dan
Chicago. — Joseph Dubin, u-rednik glasila pivovirnarjev Brewery Age", Je v soboto poročal, da so v prvih štiriindvsj-setih urah "pivske svobode" Is-točili milijon do poldrugi milijon sodčkov piva v devetnajstih državah. Naval na novo pivo Je tako velik, da se je bati, da ga zmanjka v desetih dneh. V Chl-cagu samem so prvi dan prodali 100,000 aodčkov.
Časopis js sme krlUsIratl banka
Chicago. — Sodišče je vrglo S dnevnega reda toži» proti lit-vinskemu delavskemu listu "VII-nis", ki je objavil dejstva o ne-ki posojilnici. Hladila je tošba ni kriminalnem sodišču. Uprava posojilnice, k! je tudi lltvinska, je v obtožnici izvajala, da Je pri-občanje takih poročil protiustavno, sodišče pa Je bilo drugačnega mneaja in je tožbo Zavrgla
V Wnefclagteau js
Washington, D. C. —- V glavnem meetu je v nedeljo zmanjkale novega piva. Waahlngtonia-nje so prva dva dni Izpili po dva mili Jons vrčkov aa dna.
£eleznik je videl prihajati iz hleva hlapca, ki je obetal, ko je zagledal tujega človeka. Stopil je na cesto, kakor bi se hotel razgledati po vremenu, pa ga je le radovednost gnala k tujcu. Ko je ajKiznal novega trgovca in gofpo-darjevega najemnika, ga je pozdravil te od
daleč in ga nagovorili
—	Gospodarja ni doma, gospod Zeleznik, samo gospodična Ana je tu in bo veaela oblaka, če ate namenjeni k nami Kar noter »topite, brez skrbi, kaj bi motili, saj je nedelja!
Stopil je v vežo in zaklical:
—	Gospodična Ana.
V veliki svetli veži ao bili obešeni po steni rogovi jelenov in srnjakov, dva velika divja petelina in nekaj lovskih pušk. Sredi zida je visela velika slika s priljubljenim lovskim motivom, ki kaže, kako izslede logarji divje lovce baA, ko so se namenili odreti orjaškega jelena.
Gospodična Ana je prišla iz sobe in se prijetno začudila, ko Je zagledala Justina, k| ga ni pričakovala. Prijazno ga je povabila v hišo.
—	Veseli me, gospod Zeleznik, da ste nas obiskali! Zal, očeta ni doma, pa se bo kmalu vrnil in če malo posedite, se boste lahko razgovori» z njim. Stopite v sobo!
' Justin se je opravičil:
—	Padem v hišo in vas gotovo motim? O-prostite, toda nI mi dalo miru, da ne bi obiskal svojih prvih znancev, ki jih tako malokdaj vidim. - <m ; ,
Prostorna soba je bila napol gosposka; samo velika krulna peč, iz katere Je puhtela prijetna toplota, je spominjala na kmečko domačnost. Pred veliko črno, usnjeno zofo je stala s plišastim prtom pregrnjena ovalna miza, pri ojcnu je bil star klavir, čigar tipke so bile že rumenkasto ožgane, stenska ura v omarici pod steklom je bila ure, kakor bi votel bronast glas zvonov pel po sobi, .na omari so stale različne figure iz mavca, nad velikim zrcalom pa so bili pritrjeni na steno lični krožniki iz terakote, ki so bili prebarvani s holandsklmi motivi. Prva slika Je kazala lepega mladega ribiča, ki se, naslonjen na prevrnjen čoln, pogovarja z dvema dekletoma v lesenih coklah, na drugem je bil upodobljen prizor iz Življenja ribičev na razburkanem morju.
Justin je sedel na zofo. Ana Je pregrnila mizo z belim prtom, vzela iz omare steklenico za vino in ko je tako pripravljala malico za gosta. je bila resna kakor gospodinja, ki ne pride nikdar v zadrego. Bila je oblečena kakor prava meščanka, v temnordečo žametno bluzo, ki je imela tesnt. «prijemajoč «e ovratnik, da je nekoliko ukrc«^ obraz a svojo nežno poltjo močno podčrtal v*o njeno neveliko postavo. Črni lasje se ji padali močno čez čelo, da ao prikrivali precej vidno brazgotino, ki ji je ostala po neki operaciji, dolgo ozko krilo ni docela zakrivalo morda za spoznanje premočnega telesa. Marte, njene sestre, ni bilo doma.
Dolinar prav za prav ni bil kmet. Podedoval je po svojem očetu lepo kmetijo, na kateri bi se dalo živeti z veliko družino, pa se je že zgodaj pričel pečati z lesno trgovino, ki je dobro uspevala. Njegova žaga tik pod nepreglednimi gozdi, mu je rezala premoženje. Zemljo, kar je imel odveč, je dajal v najem, zase je obdržal le senožeti, da je bila krma za konje doma, in nekaj njiv, da je posadil, kar je potreboval, spodaj ob trgu pa obsežno hmeljišče, zakaj hmelj se je dobro prodajal. Zena mu je umrla že pred leti in ker se ni utegnil pečati z vzgojo svojih deklet, je dal obe v mesto. Ana je prišla kmalu nazaj, Marta pa je končala učiteljišče in poučevala v Novi cerkvi.
Justinu je bilo vleč, da je sam. Stari je zgo-. voren in nekam čudaški, da niti ne vež, ali res-
I.con hard Krank:
DVE MATERI
Čakalnica doktorja Kronerja je bila pomanjkljivo in neokusno opremljena z nekaj imhiAtva, ki Je bilo na prvi pogled videti elegantno.
Zgodaj zjutraj neko nedeljo v avgustu je aedela Johana v
no misli, kar govori, ali se samo šali. Besedo ima najrajši sam, ti pa ga poslušaj, ugovarjati mu itak ne smeš, ker takoj vzroji in te nemilo useka a svojim jezikom.
Ko se je Ana vrnila s sadjevcem v sobo, je opazil, da si je zunaj popravila laae. Odložila je tudi predpasnik. Sedla mu je nasproti in ga vabila piti. Oprezno je motril njen mladostni obraz. Prav nič mu ni ušlo, saj Je imel dovolj časa, in če je Ana pogledala v stran, ni nikoli zamudil prilike, da si ne bi čim bolj vtisnil vase tega obraza, ki ni bil lep, a vzlic temu mikaven. Bil je negovan in je imel belo, mehko polt. Njene roke so skozi tesno se prilegajoče rokave kazale zalito bujnost, od katere se težko ločijo oči moža; kadar so ji počivale roke v naročju in je zamišljeno gledala po nečem neresničnem, je bila kakor ženska, ki se vdaja svojim mislim. Njeni ljubki, polni prsti, ki so se lomili v drobcenih jamicah nad členki, so bili vabljivi, da si jih je zaželel držati v rokah in jih rahlo stiskati s svojo dlanjo.
Govorila sta o trgovini, potem o tržanih ln o vseh mogočih majhnih prilikah, ki so se zadnje dni prigodile v trgu. Razklepetala sta se nenadoma, da se je Justinu zdelo, kakor da se že zdavnaj poznata, četudi sta se komaj nekajkrat videla. Izpovedovala sta se svojih težav in razglabljala svoje želje, mrak pa, ki ga niti opazila nista, je zastrl okna, da sta bila oba obraza v temnem kotu že čisto v temi in zakopana v pestrost besed, ki so sanjavo plavale pod zatemnelim stropom.
—	Ah, to muhasto življenje! je govorila Ana, včasl prekinjajoč stavek, da bi premislila vse, kar je že izgovorila, potem pa zopet premišljeno nadaljevala: Nič ml ni. hudega na svetu, vendar je nekaj! Tudi vam ni, če za oba ne izvzamem majhnih, neznatnih neprilik, ki do-lete vsakega človeka. Vendar se ml zdi večkrat, kakor da nI vredno živeti. Ne vem, kaj je to; moftfa je hrepenenje po nečem lepšem, kar si vedno želimo, ali pa je strah pred nečem hudim, ki preži na nas. Ali se tudi vam godi tako?
Justina je prevzela ženina bližina, idilično razpoloženje v tej somračnl sobi ga je napravilo sanjavega. Bil je ganjen, ko je slišal svoje lastne besede lepo in mirno doneti po tihem, skrivnostnem prostoru, in ko je njen obraz bolj slutil kakor videl, se mu je hotel z besedo približati na moč blizu.
—	Meni se ne godi ... da, seveda se mi zgodi, prav kakor vi pravite! Menda smo ai v tem vsi enaki. Ce se godi vam tako, se prav gotovo tudi meni! Človek želi biti vedno le srečen; če je pa ni sreče, jo išče vsepovsod in potem nikjer ne najde miru. Tako osamelega se čutim zdaj, ko sem sam v hiši, da mi je včasi res hudo ln si zelo želim človeka, dragega človeka, ki bi ae mu lahko potonil in iztožil. Tako prijateljstvo je velik zaklad . . . toda nimam ga in ga najbrže tudi vi nimate, da vam prihajajo take misli, ki si jih gotovo ne želite.
—	Nimam ga, je rekla Ana. Tako prijateljstvo je zares velika tolažba. Kje si ga naj po-iščem? V trgu nimam človeka, o katerem bi lahko rekla, da mu zaupam. Na mesto sem že pozabila, sestra mi je edina zvesta duša, pa je nI tu, le malokdaj se vidiva. *
• Torej nima ljubezni, iz katere bi izhajale te misli, je Alo v Justina. Naslonil se je na mizo in dejal z najbolj nežnim, iskrenim glasom:
—	Ali bi vam bil jaz lahko tak prijatelj, gospodična Ana?
Z utripajočim srcem je čakal odgovora. Ze se je pokesal, da je zastavil to preveliko vprašanje; tedaj pa je začutil roke, ki se je stegnila v njegovo, in njene besede:
—	Poskusiva!	(Dalje prlhodnjlš.)
dnevov na balkonu in s premrlimi, otrpljimi prsti zapisovala številke tramvajakih voz ter tako nadzirala kolikokrat so posamezni vozovi pripeljali mimo. Nad vsemi vozovi je imela o-blast. Spominja se, da je vsaki-krat odnesel prvestvo voz številka 92.
Videla je majhno branjarijo, v kateri je na poti v šolo s torbo
enem zeleno-rožnlh damasknlh na hrbtu, s stalnim nemirom in
foteljev. Zrak v sobi je bil zatohlo Noparon. Na spuščene ža-lusije je - pripekalo solnce. V pramenih, ki so silili »kozi raz-porke, je plesal prah.
Johsnina obleka Je bila elegantna in nekoliko obnošena. Njeni lasje so bili rdečkasto pobarvani, ustnice ln veke lahno našmlnkanl. Se zelo mladostni obraz Je bil videti izživljen. K nekoliko poševnim ustom sta se stekali dve gubi. Kadar Je desni» polovico obraza spreletelo nervotno drgetanje, je zamižala.
Johana Je potovala vso noč in «<• odpeljsl* s postaje takoj k doktorju, mimo svoje dAma-če hiše. ki je bila odšla iz nje proti očetovi volji.
Smisla Je n«prvmlčnot s tan kimi rokami na nanlonih. Premišljala Je, da Je kot majhen otrok, zavita v volneno odejo, prebila mnogo zimaklh po|»ol
strahom v srcu zaradi nerešenih računskih nalog, leta ln leta vsako jutro kupovala Jat>olko za zajtrk. ^
Obraz ji je zadrhtel: Spet je čutila težko slabost nad želodcem. Na hodniku ao ae zaloput nila vrata. Doktor je bil pri utrni toaleti. Ko je pacijentka ob nenavadno zgodnji uri prišla, je še spal.
Johana se ni genlla. Rila je videti tako neprizadeta, kakor da so pevsko Johano vsi njeni doživljaji zadnjih treh let neprestano popolnoma vdano tira-i proti tej čakalnici ter jo pokadili v ta zeleno-rožni fotelj.
ku<1arknl| je le za hip pomi »lila na ta tri leta raabttih ilu sij, na neusmiljeno borbo za vloge. ki Je bilo zanjo treba nasilne brezobzirnosti, ki je Johana ni imela, na zmes Ideallsiranega pohtei«. is v Isti In «tacanega ps-toea, ki se j« v njih aatohlosti
izgubila vsaka neposrednost, moč in pristnost slehernega čuvstva — kadarkoli je pomiali la na vse to, se jI je nebo v ustih posušilo.
Kakor je Johana sedela tu in gledala topo predse, je bila podobna ženski, ki je s težkim trudom iti žrtvami odpotovala daljno deželo, da poišče dragega ji sorodnika, pa se je sdaj spet vrnila domov, ne da bi ga bila našla.
Služkinja, ki je bila samo napol oblečena in še nepočetana. ko je odpirala Johani vrata, je stopila v čakalnico in dvignila ¿aluzije. Johani ae je zdelo, da čuti, kako ji slepeča svetloba vrta mozolje v lica, opazila nekaj madežev na avojem krilu in jih pokrila z rokami. Služkinja je pokazala Johan
štrument je imel med perotmi, ter presekal oblo na dvoje. Kipeč karbolski plin je brizgnil iz obeh polu t, ki sta se pogrezali. Johana je poletela kvišku.
Doktor, plečat gospod debelih lic, svež in negovan, je vatopil. "Hopla!" Planil je k pisalni mizi in pomolel Johani nekaj pod nos.
Takoj se je domislila, kje je. "Hugo Mange mi je dal tole pismo s seboj."
"Tak vendar se je oglasil!" Doktor je najprej odprl okno. Njegovo čelo se je med branjem nalahno nagubalo. Hugo Mange je bil njegov sošolec. Sodeč po pismu se je torej res popolnoma pogubil, kakor mu je zmerom prerokoval. To je spravilo doktorja v slabo voljo, hkrati pa mu je bilo tudi v majhno zadoščenje. Prebral je pismo vnovič.
Sveži j utrni zrak je Johani prijal. Njene oči so bile zasol-zene.
"Na pljučih ste bolni, kaj ne?" Njegov pogled jo je pre-badal, dokler ni Johana zakaš-ljala in prikimala.
"Torej na pljučih," je dejal zadovoljen. "In koliko tednov ste nosni, draga moja?"
Tedaj se je ozrla skozi okno na velik napis: 'Mesarija Johana Kipp'. "Nekako pred desetimi tedni sem prvič opazila. V gledališču sem se onesvestila. Potem mi je povedal zdravnik .. . Toda to vendar ne gre. Kar tako v negotovo. Ničesar nimam."
"Da, da, stara reč! Koljko žensk je že sedelo takole pred menoj! ... No, in on, moj pri* atelj Mange? Se ne mislita vzeti?"
"Oženjen je. Dva otroka ima. Njegova žena ga ima rada."
Doktor je strmel in pomem-tfoo molčal. Oba sta nekaj hi-ov molčala. Potem je rekel oktor: "Prosim!" in pokazal na stol za preiskovanje.
Po preiskavi sta se dogovori-a, da bo prihodnji dan izvršil na Johani majhno operacijo za zelo znižano nagrado.
''Vsekakor moram zahtevati, da mi plačate vnaprej. Gre za načelo. Saj prihajajo k meni tudi ženske, ki ne morejo plačati niti beliča, da veste. Kaj hočem ! Nisem tak, da bi vaa spet pošiljal proč . . . Bledi ste in vendar še tako mladi . . . Tako e z življenjem! Nekaj let zabave in veselja . . ."
(Tri leta, je ^mislila Johana. In malo zabave, malo vese-Ja!)
\ . . in potem je nenadoma vsega konec. No, drugače ste pa še popolnoma zdravi, razen ;istega na pljučih ... In otroka ne marate?" Tako brez misli je bil zgodaj zjutraj. uO, pač!"
"Ah, tako!" je vzkliknil doktor, prikimal in tiho vzdihnil. Pičlo podpiran od sorodnikov, je )il končal svoje študije s težavo in se nato oženil z dekletom, ki nI imela ničesar in ki mir je v hudih časih študiranja z ljubez nljo ln naklonjenostjo stala ob strani, kakor se je aoktor rad izražal. O tem je zelo rad pri povedoval. Doktor kratkomalo nI mogel razumeti, kako moreš tako dekle pustiti potem na cedilu.
(Konec prihodnjič.)
ordinacijsko sobo. Smrad po karbolu je bušll vanjo. Okno le od prejšnjega dne ni bil« odprto. V stekleni omari ao se blestele pineetc In klešče. Opa-zovala Je oguljeni stol za preiskovanje. ki ga je bil kupil dok tor na starini.9
Nehote je pogledala v lo. Sedla je. Postala je kakor da ji je vseeno. __ brenčale na okenakih šipah.
Nenadoma je začutil*, kako se semeljsks obla vrti. VWik črn mrčes je priletel blesteč In-
davcih, je slepo črevo velikansko in slepič mogočen ko črevesja, ki ima nedvomno posebno nalogo, ki je pa, in to je posebnost tega dela prebavnega sistema, še ne poznamo. K temu je še dodati, da ni slepo črevo pri živalih samo dosti večje nego pri ljudeh, temveč je tudi popolnoma drugače sestavljeno in zgrajeno iz čisto drugačnega tkiva. Pri ljudeh je odveč in samo moti, če oboli. S slepičem ali brez njega, da, s slepim črevom ali brez njega živi človek enako in ostane enako zdrav. Pri živalih pa je drugače. Tu sta slepo črevo in slepič tako velika, da ju ne moremo odstraniti z operacijo brez nadaljnjega, posežek je prehud! V primerih, kjer ae je to zgodilo, so živali preživele operacijo le kratek čas, njih prebava, njih izraba hrane je bila tako slaba, da so shirale in umrle. Slepo črevo in slepič sta živalim življenjsko potrebna organa. In kar je najbolj čudno: živali ne obole skoraj nikoli za vnetjem slepiča luu kor ljudje. To dela naravnost vtisk, da je okrnjen slepič človeku škodljiv, ker ga ne potrebuje več.
Seveda so prebavo v teh čudnih delih črevesja pri živalih telo natančno proučili in ugotovili zelo velike razlike, ki so potrebne po priliki za pripravo in spremembo hrane v sestavne snovi telesa. A točnega ne vemo o tem še ničesar in ne samo po dolžir>i in velikosti, temveč tudi v vseh svojih delih in delovanjih ^ta slepo črevo in slepič skrivnostna, še ne pojasnjena organa. Pri tem sta po obliki silno različna. Neke živali imajo slepo črevo v obliki balona, pri drugih sliči kitovemu telesu, pri retjlh je apet dolga, tenka cev. Pri tem je lahko razumeti, da je znanost obračala svojo pozornost baš tem mnogolikim organom, ker sluti za njimi še mnoge, važne skrivnosti, še zato, ker jih doslej navzlic tolikšnemu trudu še niso spravili na dan.
Dr. P. Z.
KENTUJ BURLEY
"O* pridelovalca ^ . Star Kentucky BurU^I
najboljii p^JT' "»Us-dozoreli ¿i* «ku*n i„ prijeten^ M** okusom in kHi mor. le , <>ltMT~£J d. fe nUu okusnejiega in bolj baks ▼ vaiem ifo^
Posebna
pET FUNTOV
kadilnega tobaka
$
1
itnv mm )• stopo Srtvo?
Na slepo črevo so ljudje postali splošno pozorni tedaj, ko je znanost odkrila, da izvirajo premnoga vročična obolenja, ki si jih prej niso vedeli razlagati, po vnetju majhnega, slepo končujo-čega podaljška, tako imenovanega slepiča. Dolgo Časa so, se vneto prepirali o tem, da li so izvi-raii vsi primeri, ki so jih operirali zaradi vnetega slepiča, res od tega vnetja. To so bila vprašanja. ki so zaposlovala zdravnike in kirurge.
Ze mnogo prej In tudi danee sta bilg pa slepo črevo in njegov podaljšek predmet intenzivnega raziskovanja, ker sta pri vseh živalskih vrstah različno izobli-čena In Imata tudi različne funkcije. Debelo črevo se pričenja slepim čreveeom, pri ljudeh kakor pri živalih. Pri ljudeh je slepa črevo majhen odsek dolgega in močno razvitega debelega čre-va In slepič je le majhna, neznatna tvorba. Pri konju, zlasti pa pri kuncu, kakor tudi pri glo-
b©z»t, dozorel, sUrorrS*
Nai stari Kentucky Burk», tovarniški tobak, kot 7L jamčen, prost vseh keniksi glh primesi, ki se oavafcH v potvorbi popolnosti, ki ali c«lo ikoduje idravjp.
Poslužujemo se metod kat * pradedje pri pripravljanju njihovo uporabo—sledi oj*_ stih—ničesar ni lutr bi pek), ku ali kvarilo okus. Tisk ljev tobaka po vsem iveti« njegovi dobroti pb kajenja i nju tega tobaka.
ZNIŽAJTE VAŠE 11,.. TBOŠKE TOBAKA J 7* m
kar odpravi osemnsjit pri davkih—ves itd __ prekupčevalcev profit, kari vas 60% prihranitve bt * krasnih omotov, ne lepik i kakovost in ta v obilici
DENAR BRANILKA J K ADEN JE 6 lbs. PotljMi A LI za dolar k ŽVEČENJE $1.00 poilk« pet funtov zavitek. Dimi ako niste popolnoma
Pet funtov starega Burley je toliko kot tf vitkov za kajenje sli pa M sa žvečenje.
Pošljite 26 bru sa en postal zavitek - sika nega - En . tek vas gotovo prepriča.
25c
INDEPENDENT GROWERS
AU ate naročeni na dnevnik M ^ ... 'Prosveto'? Podpirajte svoj lfrt! McClarc Bldg
NAROČITE SI DNEVMIK UST PROSVEff
Po sklopa I. redne kesvsadjs ss ssšsj lakko naroči m teje sdss, dre aH tri Class Is «m šrošiao Is Is mm asreCalaL Ust Proaveta stsse ss vss enaka, za ¿laae ali naročnino. Kor pa Osa! «e plačajo pri uoanti so ji m te prišteje k naročnini. Mi prištefoe» enega. 4n drsÜBO k osi aaročaial. Torej oošaj ti vzroka, rek. drag ss «laae 8. N. P. J. Ust Presosta Jo vala Lsetah»
v vsaki drsünl aoUo. U M rad «IUI Hot vsak des. Priliko, da so ta« VI sarofite ss dsevslk Proorete. Cess
Zs Siraš. državo Is Kanade UM Zs Ckoro la
Mh
IL»
si ft*
k
ž Ušslk la.•«.,,......,,
š totfsika la............
• tefalke ta............
eklet**..
1 tedaika
Is.. Is.
t tednike iS.
Izpolni to epodnjl kopo«, priložite potrobso vzete leoerfc i Order v plants la si saročfto Prooroto, Bot. ki Je volt J
PeJaosBs*—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha MU J ali io se preseli proč od družino ln bo sahteval sam svoj Ha t moral tisti dan Is dotlčne družino, M jo tako skupno naroča* Proovoto, to takoj naznaniti sprsvslštvn Usta, ln obeoea ' " vsoto listu Prosvota. Ako toga ao staro, tedaj mor dstasa ss ta vsoto naročniku.
las
PROSTET A, 8NPJ, SM7 Sa. Lawadale At*. Ckkz#a.l Priložene poŠHJana naročnine ss 1st Proovoto voete I— —-:_ ČL šroRn «-<
Naslov
Ustavita tednik Is gs pripišite k naoji naračnhd el
Wer
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
▼ tiskarsko obrt spadajocaj
Tlaka vabila za veselica ln shode, vizitak** knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, i^j slovaškem, češkem, nemškem, angleikem
VOpSTVO TISKARNE APELIRA NA
a N. P. J„ DA TISKOVINE NA*«A V SVOJI TISKARNI
OJOl
Vos pojaonils dajo vošrfvo dekane Ceste smerna, osljake šdo prve
Pilite po iafoMaaciJe
ß.N.P.J. PRINT
2657-19 Sa. Lswadals Av«a*