Leto XII., štev. 62 Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Teleton št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen* burgova ul. 3. - Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št i — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11 842 Praha čislo 78 180 Wien št 105.241 Ljubljana, nedelja IS* marca 1931 Cena 1 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon 5t 3122 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8 Tele! št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pogajanja v Pragi uspešno zaključena Po vesteh praških listov je v trgovinskih pogajanjih dosežen popoln sporazum in bo pogodba v najkrajšem času podpisana Praga, 14. marca. h. Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila obenem prva po povratku ministrskega predsednika Udržala iz Karlovih Varov. Kakor poročajo dunajski listi, je bilo na seji vzeto na znanje, da so trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo definitivno zaključena in trgovinska pogodba že izdelana. Listi ob enem poročajo, da bo pogodba podpisana v ponedeljek in da bo prišel k podpisu v Prago jugoslovenski trgovinski minister Demetrovič. Nekateri listi prinašajo ob tej priliki že tudi članke o ministru Demetroviču, ki bo po prvotnih dispozicijah imel prispeti v Prago že jutri ali v ponedeljek zjutraj. Kakor pa je izvedel vaš poročevalec, je prispelo nocoj obvestilo, da minister Demetrovič zaradi močnega prehlajenja ni mogel odpotovati. Zato je bil svečan podpis sklenjene trgovinske pogodbe za par dni odgoden. O vsebini pogodbe listi ne poročajo ničesar, temveč se omejujejo le na konstatacijo, da se je posrečilo doseči sporazum na bazi, ki bo koristna za obe pogodbeni državi. Povratek zunanjega ministra Marinkovica Po večmesečnem bivanju v inozemstvu se je minister včeraj vrnil v Beograd - Na potu se je na Dunaju sestal z romunskim poslanikom Titulescom Beograd, 14. marca. p. Davi se je vrnil iz inozemstva v Beograd zunanji minister dr. Marinkovič. Budimpešta, 14. marca, M. Sinoči je okoli polnoči potoval z orient-ekspre som na poti: z Dunaja v Beograd jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič. Na postaji so ga pričakovali mnogi madžarski novinarji, ker pa je minister dr. Marinkovič že spal, ni prišlo do razgovora ž njim. V istem vagonu se je vozil tudi romunski poslanik v Londonu Titulescu, ki se vrača v Bukarešto. Titulescu je sprejel sotrudnika lista »Pesti Naplo«. kateremu je izjavil, da potuje službeno v Bukarešto in da se je na Dunaju sestal z ministrom dr. Marinkovičem. s katerim se je dalje časa razgovarjal To srečanje z ministrom dr. Marinkovičem je označil kot zelo srečen in zanimiv slučaj. Velike spremembe v diplomatski službi Minister dr. Shvegel imenovan za poslanika v Buenos Airesu - Poslanik Stražnicki gre v Haag - Druge premestitve in napredovanja Beograd, 14. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog zastopnika mini* stra za zunanje zadeve v soglasiu s pred» sednikom ministrskega sveta premeščeni: g. Boško Hristič. izredni poslanik m po* oblaščeni minister v 1=2 pri kr. poslaništvu v Haagu za izrednega poslanika in poobla« ščenega ministra pri kr. poslaništvu v Ate* nah; g. dr. Milan Stražnicky, izredni poslanik in pooblaščeni minister v 2=1 pn kr. posla« ništvu v Buenos Airesu, za izrednega po* slanika in pooblaščenega ministra v isti skupini in kategoriji pri kr. poslaništvu v Haagu. Beograd, 14. marca AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog zastopnika ministra zunanjih zadev in s soglasjem predsednika ministrskega sveta je postavljen g. dr. Ivan Shvegel, minister brez listnice na razpoloženju, za izrednega kraljevega poslanika in pooblaščenega ministra v I/l pri kr. poslaništvu v Buenos Airesu. Beograd, 14. marca A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na pred.og zastopnika ministra zunanjih zadev ter s soglasjem predsednika ministrskega sveta je postavljen na razpoloženje Jovan Vučkovič, poslanik in pooblaščeni minister v I/l pri kr. poslaništvu v Atenah. Beograd, 14. marca AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog zastopnika ministra zunanjih zadev ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so premeščeni: Milan Jovacovič, svetnik v 1/3 pri kr. poslaništvu v Atenah, za svetnika iste skupina m kategorije v Carigradu; dr. Lazar Bajič, svetnik v 1/4 kr. poslaništva v Budimpešti, za svetnika iste skupine in kategorije pri kr.' poslaništvu v Pragi; Vladimir Vukmirovič, tajnik v 1/5 kr. poslaništva v Sofiji, za kr. konzula v isti skupini in kategoriji pr kr. generalnem konzulatu v Liegeu: Miloje Smilja-nič, tajnik v 1/5 kr. poslaništva v Tirani, za tajnika iste skupine in kategorije pri kraljevem poslaništvu v Sofiji. Stojan živadinovič, vicekonzul v 1/6 pri kr. generalnem konzulatu v Genovi, za vi-cekonzula kr. konzulata v DUsseldorfu, Slavko Kojič, tajnik v 1/6 kr. poslaništva v Carigradu, za tajnika iste skupine in kategorije pri kr. poslaništvu .v Sofiji, Milan Bulič, tajnik v 1/6 v ministrstvu zunanjih zadev, za tajnika iste skupine in kategorije pri kr. poslaništvu v Tirani; Josip Ma-san, tajnik v 1/6 pri kr. poslaništvu v Tirani, za tajnika iste skupine in kategorije v ministrstvo zunanjih zadev. Beograd, 14. marca AA. S sklepom zastopnika ministri zunanjih zadev in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta so povišani: Rafko Petrovič, pisar v 1/8 pri ministrstvu zunanjih zadev, za tajnika v 1/7 istega ministrstva; Branimir Popovič, pisar v 1/8 ministrstva zunanjih zadev, za tajnika v 1/7 istega ministrstva; dr. Stevan čirkovič, pisar v 1/8 zunanjega ministrstva, za tajnika v 1/7 istega ministrstva, dr. Slavko Stojkovič, pisar v 1/8 kr. poslaništva v Haagu, za tajnika v 1/7 pri istem kr. poslaništvu. Beograd, 14. marca A A S sklepom zastopnika ministra zunanjih zadev in s soglasjem predsednika ministrskega sveta so premeščeni: dr. Teobald Vodušek. vicekonzul v 1-7. pri kr. generalnem konzulatu v Dusseldorfu, za tajnika iste skupine Ln kategorije k ministrstvu zunanjih zadev; dr. Korneliji Daninger. tajnik v 1-7 pri kr. poslaništvu v Sofiji, za tajnika iste skupine in kategorije pri kr. poslaništvu v Budimpešti; Dimitrije Toškovič. pisar v 1-8 prt ministrstvu zunanjih zadev, za pisarja iste skupine in kategorije pri kr. poslaništvu v Tiran, in Sima Stajič. pisar v 1-8 pri kr. poslaništvu v Budimpešti, za pisarja iste skupine in kategorije k ministrstvu zunanjih zadev. Izgredi bolgarskih fašistov S terorjem so preprečili nevšečno pali gledalce — Policija Beograd, 14 marca- p. Snoči okoli 7. je v sofijskem gledališču Stojčev došlo do velikega pretepa. Večja skupina fašističnih nacionalistov je namreč vdrla v dvorano ter skušala z demonstracijami preprečiti predstavo. Demonstranti so peli nacijonalne pesmi ter žvižgali in ropotali, tako da se jim je končno res posrečilo, da so prekinili predstavo. Metali so tudi smrdljive bombe. Ker se kljub temu občinstvo ni hotelo raziti, je prišlo do silnega pretepa, v katn-rem je policija aretirala 18 demonstrantov. fim gledališko predstavo ln prete-je morala rabiti orožje Pred gledališčem je večja skupina fašističnih nacijonaiistov pričakovala ljudi, ki so prihajali iz gledališkega poslopja ter jih po vrsti pretepla. Težko poškodovan je bil tudi predsednik Sobranja. Policija je morala fašiste razgnati z orožjem. Glavni pobudnik demonstracij je bil general Škorov. V gledališču so kasneje skušali nadaljevati predstavo, toda pri tretjem dejanju je ponovno došlo do demonstracij in je policija zopet morala vdreti v gledališče ter izvršiti več aretacij. Iz državne službe Beograd, 14. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je vpokojen na predlog ministra za industrijo in trgovino Alojzij Rekič, profesor v 1/3 na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Izvoz vina iz primorske banovine Beograd, 14 marca AA. Vzorčna postaja v Splitu objavlja, da je v razdobju med 1. septembrom 1930 in 28. februarjem 1931 bilo izvoženo iz primorske banovine 2 milijona 368.836 litrov vina. Izvoz je šel v Švico, Francijo, Češkoslovaško, Italijo, Avstrijo, Poljsko, Veliko Britanijo in Turčijo. Ljubljanska razstava Centralnega presbiroja Beograd, 14. marca p. Ob času velesej-ma v Ljubljani bo prirejena tudi razstava osrednjega tiskovnega urada predsedni-štva vlade ki je imela že v mnogih krajih naše države izredno lepe uspehe. Jutri bo razstava tiskovnega urada otvorje-na na Sušaku. ITALIJANSKI NAUKI EVROPI Zunanji minister Grandi o potrebi evropske solidarnosti — Fašističen poslanec meni, da je v interesu miru potrebno, da dobi Italija nove kolonije Rim, 14. marca. M. Sinoči je imel v italijanskem parlamentu pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva poslanec Redavi daljši govor o kolonijalnih zahtevah Italije. Poudarjal je, da imajo kolonijalni mandati, ki jih je društvo narodov poverilo posameznim velesilam, samo gospodarski značaj, da pa nekatere velesile neprestano poskušajo osvojiti si te kolonije zase. Če gledamo velike kolonijalne posesti Francije in Anglije, je dejal govornik, ne smemo pozabiti, da se zahteve Italije žal niso upoštevale, ker Italija ni dobila odškodnine, določene v londonskem paktu, niti v obliki rektifikaciie mej svojih kolonij. Koloniialno ravnotežje je bilo prevrženo v škodo Ttaliie in se more vzpostaviti samo na ta način, da se poveri Italiji mandat nad Sirijo. Mezopotamijo in Palestino, ker mora Evropa priznati novi Ttaliii stare pravice. Go-vornikova izvajanja so bila sprejeta z odobravanjem od vse zbornice. Italijanski zunanji minister Grandi Je Imel nocoj v parlamentu daljši govor o zunanji politiki Italije in pomorskem sporazumu. Parlament razpravlja sedaj o italijanskem državnem proračunu, ki izkazuje za prihodnje leto deficit 576 milijonov lir. Predlog proračuna izkazuje za celo milijardo manjše dohodke in za 290 milijonov lir večje izdatke, ki gredo skoro vsi na račun povišanih postavk za državno obrambo. Za amortizacijo in obresti državnih posojil je določenih 113 milijonov lir več, kakor lansko leto. Rim, 14. marca, AA. Nocoj je pri zaključku zunanjepolitične debate v zbornici imel zunanji minster Grandi govor, ki je izzvenel v poziv k evropski solidarnosti. O pomorskem sporazumu minister ni govoril podrobno, temveč je navedel le vodilna načela italijanske zunanje politike. Poudaril je, da bo edino razorožitev zajamčila politično varnost in da bo edino gospodarsko sodelovanje vseh evropskih držav sedanjo Predsednik indskeg a kongresa v Evropi Dogovor med Gandhijem in indijskim podkraljem se v polni meri izvršuje — Patel o zahtevah indskih nacionalistov Milan, 14. marca, č. Na potovanjn na Dunaj je prispel preko Genove semkaj Gandhijev zaupnik, predsednik kongresa Patel. Novinarjem je izjavil, da je Gandlr absoluten gospodar pokreta, ki ga vodi vc ;ndijski kongres. Gandhija spoštuje vsa Indija kak,or svoje božanstvo. Nihče ne su» mi, da dela Gandhi iskreno za dosego svo« bode in neodvisnost: Indije. Nova konfe« renca »okrogle mize« bo imela samo ta« krat uspeh, če se bo vršila v Indiji. Boj« kot inozemskega blaga se bo nadaljeval na najbolj energičen način. Delhi, 14. marca, d. Vseindski kongres je sklenil, da ra-zpusti vojni svet, vendar pa se bo še nadaljevalo draženje pred trgo» vinami, ki prodaji jo mozemsko blago in alkohol. Istočasnp bodo umaknjene vladne odredbe, ki so proglasile posamezne orga« nizacije vseindskega kongresa za nezako* nite. Poročila iz vseh delov britske Indije dokizujejo, da člani kongresa ter vlada točno izvajajo določbe dpgovora med pod« kraljem in Gandhijem Politični jetniki se še vedno odpuščajo iz zaporov. Včeraj so izpustili 50 žensk -iz zaporov v Lahori in Delhiju. Vrhovni komisar za ozemlje ob severovzhodni meji Indije je istotako iz« pustil že vse jetnike, ki so bili aret:rani za» radi odpovedi pokorščine oblastem. London, 14. marca. g. Kakor se govori r političnih krogih, bo Gandhi ▼ kratkem prišel v London, kjer se bo udeležil posvetovanj podkomisije, ki bo pripravila drugo angleško - iiidsko konferenco- Indijski podkralj je povabil 14 indskih odlični-kov, naj čim prej pridejo v London. London, 14. marca AA. Bivši indijski podkralj lora Hardmg, ki se je pred kratkim vrnil s trimesečnega bivanja v Indiji, je poslal konzervativnemu kandidatu v nadomestnih volitvah v Saint Georgesu v Londonu pismo, kjer pravi, da bo politika lorda Irwina omogočila rešitev težavnega indijskega problema v korist Indije in Anglije. Gobbels bo izročen sodišču Odbor za poslovnik v nemškem parlamentu prod hitlerjevcem — Na dr. Gobbelsa je bil nameravan atentat? Berlin, 14. marca AA. Odbor za poslovnik je predlagal plen umu parlamenta, naj potrdi zaporno povelje proti nacionalno -socialističnemu poslancu dr. Gobbelsu. Obenem predlaga, naj parlament dovoli, da bo izvršena zaporna kazen nad nacional-no-socialističnim poslancem dr. Miinch-meierjem. Odbor poziva naposled podpredsednika parlamenta Kardorffa, da razglasi v plenumu, da bo uvedel v bodoče ostrejšo kaznovalno prakso za žalitve parlamenta in da bo njegovo čast branil tudi s sodiščem. Berlin, 14. marca s. Kakor Javlja vodstvo narodne socialistične delavske stranke, je bil na narodno socialističnega poslanca dr. Gobbelsa izvršen atentat. Dr. Gobbels je včeraj dobil po pošti zavoj, ček, v katerem je bilo 80 majhnih eksplozivnih predmetov, ki so bili v zvezi s smodnikom Ker so zavojček odprli zelo previdno, ni prišlo do zaželjenega efekta. Weimar, 14. marca AA. Ker Je nastal v thurinški vladni koaliciji med narodnimi socialisti in ljudsko stranko resen spor, je prevladujoči položaj narodno socialistične stranke v Thuringiji resno ogražan. Ljudska stranka je zahtevala, naj narodni socialisti prekličejo žalitve narodno socialističnega časopisja proti pristašem ljudske stranke. Narodni socialisti so to zahtevo odklonili, nakar je ljudska stranka spoči iz'avila, da prekinja zvezo z narodnimi socialisti in da si pridržuje popolnoma svobodne roke. Inomost, 14. marca d. Prihodnji teden bo Starhemberg pričel zopet prirejati na Tirolskem svoje shode. Major Pabst se je včeraj vrnil po 6-tedenski odsotnosti v Nemčiji nazaj v Inomost. Cuje se, da bo prihodnje dni konferiral berlinski narodno socialistični vodja dr. Gobbels z dr. Stei-dlejem. španski uporniki pred sodiščem Državni pravdnik zahteva za 5 obtožencev smrt, za 66 pa dosmrtno ječo_Razpis volitev — Odstop vojnega ministra Berenguera Madrid, 14. marca d. V obmejnem mestu Jaci, kjer je izbn hr:la pred nekaj meseci vstaja, se je pričela včeraj pred vojnam sodiščem razprava proti 77 tedanjim upornikom. štirje izmed njih so pobegnili v Francijo. Predsednik sodišča je general Gomez Morato, med prisedniki pa je tudi general Francisco Franco, brat obtoženega ln v inozemstvo pobeglega republikanskega letalskega majorja Franca. Obtožnica zahteva za pet obtožencev smrtno kazen zaradi veleizdaje, za 66 obtožencev dosmrtno ječo, za 6 drugih pa krajše zaporne kazni. Potek sodne razprave zasledujejo v vsej Španiji z veliko napetostjo. V Javo je dospelo na stotine republikancev iz vseh krajev države, da ji prisostvujejo. Odrejeni so bili obširni policijski ukrepi, ker se boje demonstracij pri razglasitvi razsodbe. Madrid, 14. marca. d. Kralj je snoči odpotoval v London. Pred svojim odhodom je podpisal ukaz o razpisu občinskih volitev. Volitve v poslansko zbornico bodo 7. junija v senat pa 15. junija. Kakor je izjavil ministrski predsednik, se bo parlament sestal ob koncu junija List »BI Sol« napoveduje popolno reorganizacijo na višijib mestih v vojaki, ki bo Imela za posledico odstop geneirala Beren-gmera. Vojno ministrstvo naj bi prevzel general Cavalcantd. Proces proti udeležencem deeemberske vstaje se bo pričel 20. marca. Kakor se ču-let. je, bo državni pravdnik predlagal za Zamo-ro 15 let ječe, za ostale obtožence pa 8 Madrid, 14. marca AA. Vladni krogi odločno zanikajo vest, da bo kralj Alfonz, ki je prispel danes v Pariz, konferiral v nedeljo s Santiagom Albo in ga skušal pregovoriti, da se vrne v Španijo. Poročajo, da smatra kralj politični položaj v Španiji za dovolj ustaljen in da ne potrebuje Albovega sodelovanja. Bethlen poseti Sofijo Budimpešta, 14. marca. g. Ministrski predsednik grof Bethlen bo v kratkem od« potoval v Sofijo. V vladnih krogih izjav« lja jo. da gre le za formalen poset kot vr« nitev svoječasnega obiska ministrskega predsednika Ljapčeva v Budimpešti. To» cen dan odhoda grofa Bethlena še ni do» ločen. Lord Rothermere Madžarom Budimpešta, 14. marca. s. Lord Rothermere je za 15. marc, madžarski dan svobode, naslovil na madžarski narod poslanico ter naprosil predsednika madžarske revizijske lige pisatelja Franca Herczega, naj jo pri svečanostih prečita pred spomenikom PetSffija. Lord Rothermere izraža v tej poslanici svoje trdno prepričanje, da se madžarski narod nikoli ne bo sprijaznil s sedanjim ponižanjem. Madžarski narod naj ohrnni svoje samozatajevanje in svojo potrpežljivost napram kruti resnici. vse bolj naraščajoSo gospodarsko krizo ublažilo. Pozval je evropske države, naj bodo solidarne in poudaril, da se to ne bo moglo doseči brez enakosti ta ravnopravnosti vseh držav. Bi/ši sovražniki se morajo pomiriti m opustiti vse medsebojne spore. Pri tem je treba pomisliti, da noben narod trima koristi od nesreče drugega. Italijanska zunanja politika stremi za odpravo de-markacijske črte med zmagovalci in premaganci in je pripravljena sodelovati z vsako državo brez ozira oa njen vladni sistem. Dalje je Grandi naglasi!, da mora vladati tudi na razorožitveni konferenci popolna enakopravnost Govoreč o pomorskem sporazumu je Grandi rekel, da ne prejudicira omejitvi kopnega in zračnega oboroževanja. Zaključil je, da je ta sporazum velevaž-nega pomena za omejitev oboroževanja, kar dokazuje, da so možni konkretni rezultati v tej smeri. Sokolski domovi so oproščeni davkov Beograd, 14. marca. AA Oddelek as davke ministrstva financ je razposlal okrožnico vsem finančnim direkcijam o oprostitvi davkov na zgradbe sokolskih domov v posameznih sakolskih župah. Okrožnica se glasi: Opazilo se je, da se mnoge davčne obla* 9ti ne držijo odredb točke 6. ČL 32. za* kona o neposrednih davkih in da nalagajo hišni davek sokolskim domovom tudi to« daj, če neposredno služijo s vrhi, za kate« ro so namenjeni. Da se prepreči v bodoče napačno razlaganje te odredbe, oddelek za davke ministrstva financ naroča, da se morajo sokolski domovi in zgradbe po tej odredbi smatrati za nacijonalne institucije in oprostiti hišnega davka, v kolikor neposredno služijo uporabi m se ne odda« jajo v najem. Ministrstvo priporoča, da, se davčne oblasti striktno držijo te odred« be in po njej ravnajo. Preiskava o nesreči na Dunavn Beograd, 14. marca. p. Sodišče prvo *bup> nje je potrdilo odredbo beograjske pola« cije o preiskovalnem zaporu kapetanov nedavno ponesrečenih ladij »Zagreb« ki »Franchet d' Esperay« Batala in Kamoviča ter krmarja Jovan oviča. Ponesrečeni jugoslovenski ladji Dubrovnik, 14. marca. n. V Mižini Malte se je ponesrečil jugoslovenski prekoocean« ski trgovinski parnik »Njegoš«, last Jugo« slovenskega Lloyda. Parnik se je zelo moč« no poškodoval ter se je komaj obdržal na površju vode in se privlekel v maltsko pri« stan išče. Split, 14. marca. n. Včeraj popoldne ob 2. se je ponesrečila naša največja jadrnica »Sv. Nikola«, ki je nasedla pri Veliluki. Ladja je vozila iz Sirakuze na Sušak 800 ton asfalta. Na pomoč ji je prihitela ladja »Plavnik«, ki vleče sedaj ponesrečenega »Sv. Nikolo« proti Splitu. Otvoritev živinske razstave v Novem Sada Novi Sad. 14. marca p. V prisotnosti zastopnika predsednika vlade vrhovnega inšpektorja Milana Nikoliča. bana generala Matica ter večjega števila zastopnikov beo grajskega diplomatskega zbora, gospodar, skih korporatij in drugih ustanov je bila danes na svečan način otvorjena mednarodna živinska razstava v Novem Sadu. Na razstavi je večinoma razstavljena žfonna iz dunavske banovine, pa tudi iz drugih hrvatskih. srbijanskih in bosanskih krajev. Posebno lep je zagrebški paviljon. Goste !e pozdravili s prgodnim govorom Gjoka Diundjerski. Z otvoritve so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vei. kraHu. predsedniku vlade in ministru za kmetijstvo. Pb pozdravnem govoru bana dunavske banovine Je zastopnik predsednika vlade otvoril razstavo, ki je zelo snretno aranžirana, Na beograjski postaji zaplen jeno vino Beograd. 14. marca. AA. Pred nekaj fesa je prispelo na beograisko železniško postajo 7000 1 vina. Na podi asi anonimnega obvestila so izvršili kontrolni organi uprav« mesta Beosrrada preiskavo, ki je komisijsko dognala, da Je bilo vino potvorieno s sredstvi, nevarnimi za človeško živlienie. Zato je bilo vino zaplenieno, proti pošiljal-cem pa uvedena kazenska preiskava. Vozne olajšave za zagrebški velesejem Beograd. 14. marca AA. Za obiskovale« 15. pomladnega sejma v Zagrebu od 25. aprila do 5. maja Je prometno ministrstvo dovolilo 50% popust na vseh vlakih razen ekspresa. Za blago, namenjeno na to razstavo, veljajo olajšave tarife 2 odsek B/UL Jugoslavija In Francija v evropski politiki Poslanik Spalajkovlč o solidarnosti obeh zavezniških držav v delu za novo Evropo Beograd, 14. marca AA. Odhajajoč m Grenubla jc aaš poslanik t Parizu dr. Spa» lajkovič dal tamošnjkn novinarjem bole izjavo: V pogledu »gradnje Evrope )• naSe po). movanje reda m dela skladno s pojmova-njem reda in dela v Franciji Med nami nj nikakršnih nesoglaaj glede dosege istih idealov Naš sporazum je v tem vpraš nju popoln. Naš interesi so isti, naš program je evropski program. Mnogo razlogov •mam. da pričakujem, da bo uresničenje tega programa n šlo živega odmeva ' v Jugoslavij 1 v Franciji. Obe državi se iskreno truJ;ta, da se Evropa uredi v vseh panogah življenja Obe držav stremita za mirom v vseh ozirih. Obe državi zhtevata moralno in materijalnp vojaško, a prav ta* ko gospodarsko razorožitev, da se zagoto« vi narodu blagostanje. To je obenem rudi etafšče vseh drž >v ki so prijateljske na» S ima dvema državama. Kakor vi tako tudi mi na Balkanu ne stremimo pp Sovinistič. nih smotrih, niti «e ne bojimo sa preatiš Nam gre samo za sporazum, xa slogo in ao* delovanje. Gospodarski :nteresi, zemlja pisna lega in vae drugo nas navezujejo drugega na drugega. Pred nekaj dnevi »o velesile sklenile pomorsko pogodbo, v toku tega leta pa mora priti do rešitve vprašanja o razor* žitvi na kopnem Pomorska pogodba pred. stavlja velik napredek v vprašanju ursdi. tve r ran'>r med velikimi narodi n njihove, g! zbližanja Jugoslavija navdušeno po* zdravi j a tp pogodbo, ki je važna etapa na poti zbližanja med Fiancijo jn Italijo Z zadoščenjem ugotavljamo, da sta Fr'nc:ia in Italija razčistil to vprašani« in da sn izginili neki žalostni sledovi starega ne. sporazuma, ki so zavirali konsolidacijo Ev> rope. S skienitv jo aredosemskfMia Locar-. na sta si Francija m Italija pridobili pri* znanje vsega sveta. Orjaški zemeljski plaz v Franciji Plaz fe porušil ie dve vasi in preti s katastrofo še drugim naseljsm Obup med prebivalstvom 6 milijonov kubičnih metrov. Dve vasi, Ber-ges in Michaud, je plaz že porušil. Iz desetih hiš obstoječo vas Michaud je popolnoma Pari*. 14. marea. AA. Veliki zemeljski tn snežni plat blizu Chatelarda v savoiski pokrajini se pomika s hitrostjo 60 metrov na aro proti eozdovom in vasem blizu tega kraja Več hiš in vojaških barak so moral' v naglici izprazniti. Popoldne se je plaz razdelil n« tri dele. Vse razpoložljive vo)a Sfre čete bo prihitele na kraj nesreče ln skuSajc nameriti plaz od ogroženih krajev ter tnko preprečiti nadaljnje katastrofe. Chamhery, 14. marca. d. Zemeljski plaz. ki •e pomika v dolino z brzino 60 m na um, se razširja preko 40 ha in obsega okroglo od bril. Plaz se pomika polagoma proti hišam glavnega kraja, ki «> |ib ? naglici le izpraznili. Ž gora se 6uje votle bobnenje, drevesa se podirajo in izginjajo v premikajoči se masi Včeraj ponoči ao razstrelili most v Orangesu. da bi na ta način pla7 razdelili. Vse prebivalstvo zasleduje s skrbjo nadaljnji razvoj katastrofalnega zemeljskega plazu. Parlamentarne afere v Pra^i H. — Praga. 12 marca. Pomladansko usedanje čsl zbornic ki se Je začelo dne 6. t m., Je postalo takoj prvi dan osobito » poslanski zbornici nenavadno burno Pobudo za teredno ožlvljenje v poganski zbornici Je dal ostri boj. ki so^ga vse socialistične stranke začele proti skupini treh poslancev tk*v Lt«e: Stfibrnemu. Persleriu in Gajdi Ti trije poslanci so bili Izvoljeni v parlament ca programu boja proti vezanim kandidatnim llBtam tn so zbrali pri volitvah glasove osebnih nasnrotnfkov ministra Beneša ln njegorve okolice. Dosedanje delo Lige »e je Izčrpavalo le \ ogor-čenBin boju proti osebnim nasprotnikom poslanca Stfibrnega. ki je s pomočjo svojih listov silno napadal ministra Beneša. v zadnjem času oa se je lotil tudi socialistov in podala! osobito ministra pravde zavoljo čestih zaplemb, ki so bile odrejene zoper tisk tročlanske lige Članki teh listov ao se v JavnoUl sicer radi čitall kot politična pikanteriia niso pa Imeli nikakega političnega uspeLa, ker jdh nihče ne smatra sa resr.e. Odločilni napad aa Lig« je DU etvorjen dne 6 t. m. v zbornici z namenom, odvzeti vsem trem poslancem Lige njihove mandate. TI mandati imajo namreč svoje alabe strani, preko katerih bi se sicer lahko prešlo, kl pa so le vpoštevanja vredne, ako ae stvar požene do skrajnosti. Proti posl. Stfibrnemu se čejejo Se par let razne obdolžltve, da je svoja najvišja odgovorna službena mesta izrabil v osebno korist in se močno obogatil na račun države. Posl Stfibrny je tožil lepo število svojih nasprotnikov, ki so bili pred sodiščem obsojeni, ali pa postopanje proti njim še ni zaključeno. Zdaj je posl dr Stransfcy, član narodno-socljalistlčne stranke prenesel te obdolžitve v zbornico ter dosegel, da Je zbornica imenovala odbor, ki najj preišče »por med Stranskim in Sttfbrnim Obenem bo levičarske stranke namerile tudi udarec proti drugemu poslancu Lige, dr Perglerju Ta se je že davno pred voj no preselil v Ameriko in si pridobil ameriško državljanstvo. Med vojno je zelo vneto deloval za čsl. stvar in bil zvest sodelavec Masarykov. Po vojni Je. bil Imenovan za prvega poslanika češkoslovaške v Wa shingtonu Ze tedaj so se ameriške oblasti čudile, da zastopa tujo suvereno državo v Ameriki ameriški državljan, zato Je bil dr. Pergler kmalu Imenovan za čsl. poslanika na Japonskem Ker pa so se tam dogodile razne nerednostl. Je bil kmalu upokojen. Vrnil se Je v Ameriko to se posvetil odvetniškemu poslu, predaval pa Je tudi mednarodno pravo na raznih ameriških univerzah Ker je dolžll dr Beneša, da mu je s upokojitvijo napravil krivico, Je postal njegov osebni sovražnik ter se Je 1. 1929 rad odzval povabilu Stfibrnega, naj pride v Prago ln kandidira na listi Lige. Dr. Pergler je bil mnenja, da al Je s svojo službo kot čsl. poslanik pridobil čsl. državljanstvo, zato ni poskrbel, da bi bil »prerjet v občinsko zvezo kake čsl. občine to da bi na temelju tega zahteval podeUtev čsl. drža vljans'va Tega ni smatral za potrebno, ker so mu oblasti itak izdale notni list kot čsl. državljanu. Ko je bil iavoljen za poslanca, Je notranje ministrstvo overilo njegov mandat, niegova zadeva pa Je šele sedaj prlfila kot sporna pred volilno sodišče, ki je dognalo, da dr. Pergler ni čsl. državljan in da zato po ustavi ne more biti poslanec. Sodišče Je še obvestilo o tem predsedstvo poslanske zbornice, ki Je dr. Perglerju zabranilo vstop v zbornico. Dasi je posl. Stfiibrny medtem našel akt ministrstva zunanjih poslov, aa temelju katerega je bil dr. Perglerju svo-Jedobno Izdan čsl. potni list to v katerem Je navedeno, da je dr. Pergler čsl. državljan, so vendar pravni strokovnjaki nabiranja. da se dr Pergler po obstoječih zakonih ne more smatrati za čsl. državljana Kljub temu, da je bil kot poslanik državni uradnik, da prelema državno pokojnino to da ima čsl. potni Ust, bi bil moral ubrati zakonito pot, da ad pridobi državljanstvo. Dr. Pergler bo po vsem tem najbrž Izgubil svod mandat. Tretji poslanec Lig« znani Mvfl general Ga*da Je bil Se pred volitvami obsojen kot idejni povzročitelj tkvr aazavske afere. Pred leti je skupina čsl. fašistov vlomila v stanovanje uradnika ministrstva narodne obrane ter mu med grožnjami vzela akt » (liBcfrptinarnl preiskavi proti Gaj^B. Prt obravnavi »o nekateri mladeniči označiti Gaj do za intelektualnega povzročitelja tega napada to bivši general je bil pred sodiščem obsojen Proti razsodb! pa se Je pritožil na višje sodišče, ki je stvar obravnavalo do volitev, ko je Gajda že postal imun kot po slanec. Sodlftč*- Je zahtevalo od zbornice 's-ročitev obtoženca in zbornica je 6 t m. ted zahtevi tudi ugodila Gajda je pred odhodom \i zbornice v ostrem govoru obsodil ta postopek to v tako ostrih besedah kri tiziral čsl. parlament, da so bili listi, kl »o prinesli njegov govor doslovno, zaplenjeni Te tri afere »o seveda močno vznemirile j zbornico, kakor vso čsl Javnost, osobito j ker se tal i Inozemstvu komentirajo selo j nepovoljno Organ ministrskega p^ed»edn^ j ka »Venkov« zelo ostro nastopa proti takim j nepotrebni materam, kl samo ovirajo delo, ; ki ga Je treba podvzetl ln končati Poziva i vso koalicijo, naj se spametuje ln opusti vse, kar onemogoča pozitivno delo »Nismo dali prav niiti Stribrnemu. niti Stranskemu; s tem pa ni rečeno, da se hočemo čemu ogniti ali da hočemo kaj zamolčatl teir koga obvarovati kazni, ki Jo zasluži,« pravi j, Ven kov« to poziva »lasti časopisi«, naj se za vsako ceno pomiri ln naj varuje važnost to ugled zbornice Nemški tisk se seveda res«* teh sfer »e naglasa da »postajajo manjftine fvrl takih razmerah edini pravi čuvarji parlamentarnega načela....« Slovensko obrtništvo za skupne zbornice Včeraj popoldne se je vršila v prostorih Zbornice za TOI seja širšega odbori 7.Vezr obrtnih zadrug v Ljubljani in nekaterih načelnikov ljubljanskih oprtn šnh zadrug, na katar se je razprivliaio o vprašanju sistemizacije gospod arsk h zbornic. Seji sta prisostvovala tudi predsednik beograj* ske obrtne zborn ce g Miian Stojanovič. urednik beograjske »Zanatlije« dr. Nut4» tpvič. Po nagovoru predsednika g- Josipa Rebeka je ime' g Stoianovič daljši govor, nakar se je vršila dolgotrajna debata, ka. tere so se udeležili zlast. predsednik Zbor. niče za TOI g Ivan Jelačin, n idalje gg Pičanan. Pristou Ma'ovid. Ravnihar doktor Pretnar in končna gen tajnik Zbornice dr W.ndischer Prečitane so bile zjave obrtnih zadrug iz bivše ljubljanske oblasti, ki *o se z veliko večino izjavile za skupne zbornice. R ;z>prava je bila zelo živahna in je trajala brez prestanka 5 ur Pripomniti je trebi, da na konferenci ni bilo zastopano obrt. ništvo iz bivše mariborske oblasti. Znan« pa je. da mariborska zveza obrtnih zadrug v popolnem sog! sju s včlanjenimi zatru. gami zastopa odločno stališče skupnih zbornic. Ustavitev dela v pKberškem rudniku Celovec, 14. marca. d. Rudarska unija v Pliberku, ki je nedavno zaprosila pri zvezni vladi za podporo, da bi prestala težko krizo, je včeraj zaprla svoj starodavni rudnik in skoro vse delavce odpustila. Zvezno ministrstvo za socialno skrbstvo je sicer ponudilo podjetju v petih letih plačljivo brezobrestno posojilo, lz katerega bi se plačevala 30 tednov 680 delavcem podpora po 2 šilinga, ker pa Je za plačevanje delavcev pri nadljnjem vodstvu obrata v 1. 1931 potrebnih okroglo 3 milijone šilingov ln nI pričakovati v doglednem času trajnejftega oži vi jen ja kovinskega trge, podjetje nI moglo sprejeti ponujenega posojila. Kljub temu je sklenilo, da za enkrat Se ne ustavi popolnoma vsega obrata In da ga do konca 1. 1931 vzdržuje z majhnim številom delavstva, Tovarniški obrati pliberSke rudarske unije bodo obratovali Se nadalje v polni meri. Naraščajoča nsarnost poplav v Jugoslaviji Kritična situacija pri Brodu - Izpraznitev ogroženih krajev - Poplave tudi vLiki in Črni gori Monarhističen pokret v baltiških republikah VnrSnvn, 14. marca. g. Listi v Vilni poročajo o kurijoznih političnih pogajanjih baltiških drŽav Po teh vesteh je bila usta* novi j ena monarhistiftna organizacija, ki za« »leduje oilj, da bi se vse baltske države združil« v baltsko kralievtno pod žezlom poljskega kneza Radznvila ali kakega ao« gleškega princa. Brod na Savi, 14. marca n- Danes so se raziirile v Brodu alarmantne vesti, da je Sava izstopila iz svcuje strujse ter preplavila Brod. Nastala je silna panika prebivalstva. ker je voda re« ze'o vekika. T« vesti so «e izkazale k sreči za pretirane. Sava še ni dosejrla take v šine, da bi prestopila svolo strugo pri Slavonskem Brodu in la enkrat le ni te nevarnosti. Voda je pri-51a v ostalem do železnega lukobrana in jo ie vse oolno tudi v kleteh. Kmalu pa je pri-Sla pod zemldo. V okolici Broda ie položaj mnosro slabši in nevarnejši. Narastle so tudi vse bosanske reke. Voda ie tako obkro-iila Bosanski Brod, da ie tam samo še nekaj hiš. do katerih še ni prišla voda. V vsej bližnji in daljni okolici ie pod vodo okrog 30 vasi- Sremska Mltrovlca. 14. marca n. Sreski načelnik v Sremski Mitrovici ie odredil evakuacijo vasi Rače z vso živino vred Jutri bodo evakuirali vas' Kuzmin jn Martfn-ce In bržkone tudi selo Rosut. Vse te kraje nevarno ogroža naraščajoča voda. Nova Grad!ška, 14 marca n. Poplava zavzema v tukajšnjem kraju vedno večji obse* Vsa nižina od Stare Gradiške do Ko-baše je sMčna nepreglednemu jezeru Voda ie uničife vse posevke in preplavila ogromne komplekse šum. Orožn štvo je organiziralo obveščevalno službo Ljudje stanuiejn v okoliških vaseh na podstrešju in v hlevih. OgnBn, ML marca n. Reka Lfka Je nena- S pilo končal očetu življenje Novo mesto, 14. marca. Pred novomoSktm senatom trojice sc je včeraj vršila razprava proti Komljancu Alojzu, rojenemu 1901. v Malem Mraševu, ki je 5. januarja zvečer sunil s pilo v levo stran prsi svojega rodnega očeta Martina Poljanca. Obdolženec, ki je oženjem ki oče treh otrok, je živel s svojo ženo A.no na očeto« vem posestvu v Malem Mraševu pri Cerk« Ijah. Oče je bil marljiv delavec in oi ho* tel izročiti ničesar sinu, ker je bil hud pi« janec in zapravljivec. pač pa je nameraval prepustiti eno izmed svojih dveh posestev njegovi ženi Ani in otrokom, ki jih je imel zelo rad. Zaradi tega je živel Alojz t oče* tam v velikem prepiru in bil nanj zaradi svoje mlade žene celo ljubosumen, — ka* kor izpovedo priče, docela neupravičeno. 5. januarja je odšel oče v vinsko gorioo. Alojz pa j« ostal doma, ker so kuhali žganje. Se* veda Je tudi sem spil kake 3 kozarce tople* ga. Na večer se je vrnil iz gorice tudi oče Martin ter prinesel s seboj putrih vina. Pri večerji, kater« sta se udeležila poleg števil* ne domače družine še kočar Lekše m Krži« Snik Marija, ki je ta dan stregla na smrt bolmi obdolženčevi stari materi, so spili še kake 3 do 4 litre vina, nato se pa razšli. Alojzij Komljanc se je podal z ženo Ano takoj k počitku v kamro, oče Mirtin pa je ostal še dalje v hiši in pil. Sin je očeta na* ganjal sipat, češ, da se pri dolgi čuječnosti porabi veliko petroleja. Oče pa mu je od* govoril, da bo petrolej že sam kupil ter je ljubeznivo povabil sina k mizi. da bi mu delal družbo. Ker sin ni hotel ubogati, je oče natočil kozarec vina, ter ga nesel mla* dima v posteljo, kjer sta ga žena in obdolženec spila vsak polovico. Ker je sin še vedno naganjal očeta spat za kar pa se oče ni zmen'1, je Alojz, malo vinien. skočil s postelje, se oblekel in od«el iz kamre skozi okno, rekoč svoji ženi Ani. da gre spat na hlev, ker mu stari ne da miru. £e» na Ana je še slišala, kako je nekdo kmalu potem, ko je odšel njen mož. zapnhnil vežna vrata, nakar so se odprle m zaprle duri v mali konec hiše. kjer je nek«i zaro» rtalo. Ko je zjutraj vstala in se odpravila jutranji maši, tasta ni na-šla na postelji v hiši, ampak v malem koncu ležečega na tleh, mrtvega, z rano na lovi strani prsnega koša. ... „ Obdolženec je priznal, da je očeta sunfl s pilo, ker ga Je oče napadel z moriko. Pravi, da je pri odhodu iz kamre vzel s seboj za vsak slučaj pilo. Ko je prispel okrog hi. še, je našel svojega očeta pri vrtni ograji, pred vrati veže Oče mu je zagrozil, da mu bo že dal, ter ga je udaril z malo motiko po ladnji plati. Ko je zamahnil drugič je *in poprijel pilo in sunil z vso silo proti oče* tu Prebil mu je prsni koš in prerezal več arterij Rantt mu je -udi »rce. tako da je kri izstopala iz levega ventrikla v osrčnik, ga napolnila ln zato srce ni moglo več delovati. Iz izpovedi rarič pa Je "osneti. da sm ni sunil očeta ▼ obrambi, temveč k stare jeze. lci jo je nsodnega večer* povečala še P'£ senat Je Alojza Komlianca obso-dil na 10 let robije in trajno izgubo vseh častnih pravic. Zanimivo predajanje o duševnem nvaSevanl profesor medlolne Lagneao Stevilflne bolesni, m«d njimi eelo rnhltls (mehčanje kost!) ta tifus, pripisal posledicam preobremenitve s duševnim delom. Dr. Mis Je raspravlja! o posebnih primerih duševne preobremenitve v pisarni. Soli, družini In poeame«n.1h poklicih D« nd resničen vsrok resnim boleznim duAevno delo. Je nalboljfil doka« za to, da naatonljo obolenja tudi pri ljudeh, kl du«evno ni« ne delajo aH vsaj prav malo. Vzroki boletnlm Mče vas bolj v poedlnclh: saradd nerednega Uvljenja, larartl »oola In neratnmera-nja temeljnih aačsi telsane ta duševne M-gljene ta »radi uživanja rasnih dražil Vsroki občutka preobremenitve i dnB. delom so tndl v degen »raciji startev, slabi spolni vzgoji, propasti družine In s'ab1 so-otiatafh razmerah. Iskati Je vzroka Se v šoli, nemožmoetl lnd1vMnato»»«a nouka, v »istemu m razdeljevanjem daril ia prizna- doma naraala ter se razli!« ▼ rsetn kraj« Košinju in njegovi okolici. Kraj Je popolnoma odrezan od ostalega sveta. Odnesla je celo vrsto mostov, ali pa jih toliko pokvarila, da je vsak promet onemogočen. Mnogo hiš je v vodi. med njimi tudi občinsko poslopje in pošta. Cela košidska dolina je podobna morju. Cetinje, 14. marca AA. Zaradi velikega deževja v zadnjih dneh so narastle vse reke in gladina Skaderskega jezera se je tako dvignila, da je poplavilo vse obale, posebno na naši strani. Poplavila je kraje Plav-niče. Donja Zeta m Crnojevič Reka V Crnojevič Reki stoji vod« po ulicah in na trgu 70 cm visoko Poplavljene *> delavnice m trgovine Trinn kraj ao morali prenesti v sosednje ulice Promet po mestu se vrši samo s čolni. Glavni poti proti Pod* gorici in Biru sta poplavljeni. Obstoja bojazen. da bodo vode še narasle Ban zetske banovine dr Uroš Krulj je dopotoval iz Cetinja in si osebno ogledal poplavljene kraje. Prebivalstvo pričakuje, da bodo pristopili k ureditvi tokov rek in Skaderskega jezera Beograd, M. marca L Danes )• Hrte ves dan 'zredno toplo vreme, zaradi fcesar se nasrlo toni sneg. ki ie zapadel v poslednjih dveh dneh. Sava je pričela naglo naraščati tudi pri Beogradu. Beograd. 14. marc® AA Zaradi wra*fca-nia Save je od 13. marca nstavljen promet s trajektorji med Zabrežjem ta Bolovcem. vanJa odHčnJakov. V 4ra«M W taki M vzroki; splošno »nižanje delavnosti. Veda u »nanosi kljut> občutnema aa* nenju ljudi k brezdelju nista spremenili na korist duševnih delavce*. Na «vetn ta v službah Je dandanes silno veliko fttu mu svetu, ne samo Franciji; tako fc dejal že Dostojevski.,ki g« i® prevajal Vos »ve< se danes zanima za Balzacovo delo; celo Američani so zbrali silnega gradiva o njem. Po aptoSncm uvoda j« predavatelj orImJ razvoj Balzaoove umetniške osobnoeti Balzac je bil kmetskega izvora, is albigenske pokrajine, ki jc bila na glasu kot domovina heretikov, zato ni nikdar dobojeval v sebi boja med Bogom ta satanom Živahno s mnogimi anekdotami prepleteno je učeni predavatelj slikal Balzaca sreda njegovega skoraj nadčloveškega dela. poudarjajoč zlasti njegovo čudovito voljo, ki jo je umel vliti tudi vsem svojim junakom; vsak individij pri niem j« dinamo. Na njegovo svetovnonazorsko gledanje Je znatno vplival naravoslovec Cuvier, ki mu Je dal naravoslovno podlago; pri Galu Je Balzac študiral fiz'ognomije. verujoč, da vsaki vnanjii podobi ustreza določen« oorra-njost Tako je fiziologijo spajal s psih(* logiijo. Pri delu ga je vodila težnja, da izrazi novo družbo, ono družbo, ki si sama krči pot skozi življenie. Prve knjige »o rrra bile slebe. saj je prisal zaradi zaslužka: Walter Scott je vplival nanj, da J« jel bolje pisati. Čeprav je bil v šoli slab učenec, je je pozen je nenehoma učil in čital vse, kar se je tiskalo ob njegovem času Nadalje se je predavatelj pomudil pn Balzacovi tipologiji Balzac je vedno »kal v svoji okolici tipičnih oseb. ki jih je jinel orisati izredno ostro in msrkantno, d« spoznaš n. pr. skopuha med ljudmi kakor volka mod Živahni. Balzac pa ni hotel biti zgolj reabst, marveč boče upodabljati banje, ljudi pn delu. akciji, v razmahu Tako je BaLzac postaj eden največjih umetniških oblikovalcev evropske družb«: v 19. stoletju in njegova »Coincdie hun»*me« je eno naisilnojiih pričevanj vsega človeštva. Balzacovo mnogovrstno, plodovito n vzviaruno delo jc našlo v predavatelju bornega tolmača, ki j« • svojo živahio simpatično b©6cdo posvetil v globine vel kega duha v katerem se kaže vsa veličina in ves pomen literarne umetnosti. Predavanje g prof Baldempergerja jc b* lo sprejeto z največjo pozornostjo tn "«>• čin^tvo se mu je zahvaljevalo z navduša* nira aplavzom. Inavpu-acija ljub1 lanskega kluba rotariicev Ljubljana, 14. marca. Z dunajskim braovlakom, ki prsp* oa ljubljan-ki kolodvor ob 17.22, a se ie d;u,cs zakasnil za 2A minut, se je pripeljalo v Ljubljano odlično število rotarijcev iz raznih mest v državi kakoT tudi iz inozemstva, z odposlancem Rotarv International, generalnim tajnikom g. Aleksandrom Pattenms iz Curiha ua čelu. Prišlo je vsega 50 gostov, tako: osem iz Gndca, dva iz Celovca ©den iz Solnograda, petnajst iz Maribora dvanajst lz Zagreba, štirje iz Varaidina. dva iz Osjek a. trije t SuSak* m b Re»nfr*da g. dr. Kuiundžič. Ns kolodvoru to jih pre* srčno sprejeli ljubljanski notar?« t predsednikom g dT Zirovnikom Po sprejemu so se gostje odpeljali na staa v Umomu io pri Slonu Zvečer se v rtvrvran* ! Wa U H zelo lepo oJtrašena rrSila pr večerji inavguracijska svečanost V č**t ffmtom vihra z Limona naša diiavna tro» bojka. Grški nogometaš v Beogradu Beograd, 14. marc« p J«n se ba v Ifce- gradu vršHa nogometna tckm» n*xl nevr«-zentancama Jug>J6!avije m Grčije sa kanski pokal. Za tekmo vlada veKko zanimanje in so došli zaradi nje v Beograd športni dopisnik mnogih evropskih itetov. Tekma se bo vršila na igršču BsK_ fcler >• prostora za mnogoštevilno publiko tefc-mi bo grško poslaništvo priredilo J ' sprejem naših in grških športnikov j i mivo ie, da vlada tudi na Dunajt '»• I zanimanje za to tekmo. Z Dunajj urednik -Šport Tagblatta- 6 MflUer. da-osebno prisostvuje teku« Mfltler bo lutrl dopo'dne po radiju oddaja! Dunaju poročfle o tekmi Izjavil je da se v zadnjem časa dunajsk1' športni krogi še bolj »nimajo športne razmere v Jugosiaviji, ker se opazilo, da so n?r1ed.n.i nogometm k1«b* Avstrije, ki so gostjah v tngoslovensrt prestolnici, doživeli zaslužen* poraze, zaradi česar rledajo sedaj Dimajčaitr t večjim respektom na športne razmere v Joco-slaivili. Prva povojna nogotnetmi tetma med Francijo ln Nemčijo r&rta. 14 marca. A_A.. V Colomb«« J« prispelo a posebnimi vlaki it Berlina lft.00« Nemcev, kl se bodo udeležili t&mkajSne nogometne tekme med francosko ln nemAko reprezentanco. Francosko ftasoplBje prarL da je to mirna nemška invazija Tekma bo na velikem stadijonu, kl uma prostore aa 60.000 ljudi. To je prva reprezentančna tekma obeh enajstortc po končani vojni Za ta športni dogodek vlada v nemški ln francoski javnosti veliko zanimanja V obeh reprezentancah so najboljši igrači. Hmeljstc! trg £&tee, 14. marea (Tedensko pcrroftto.) h. V preteklem tednu je bila tendsnea mirua. Promet majhen, cen« aeizpremenjet* od 250 do 400 Kč. Javni markacljskl urad v žateu Je registrtrai 155.000 me te rekih tov po 50 kg. Vremenska napoved ZagrebSka rrtrmeneka napoved c* daf Večinoma oblačno, padavine bodo prenehale. Zmerno hladno, vreme »e bo poboljšalo. — Situacija včerajšnjega dne: Vet ka barometereka depresija ki prehaja profco kontinenta, se odmika znatno o« vzhod, ea njo pa nastopa počasi visok pritisk t Atlantika. Nad Sredozemskim morjem in Jadranom je lokalna depresija ki je v poslednjih 24 urah znatno oslabela Pritisk )• V splošnem padel samo n« severu ea 0.1 do 1.5 mm. dočim Je na rumi tnatno porasel » sicer ta 0.1 do 8 mm. Dnnafcka vrtMnen^ka a»fr»v«i »a Zelo mirno vreme t močnim oblačenj« | Pričetek poslovanja naznanja „JUG0GBAB" JUGOSLOVANSKA GRADBENA DRUtBA Z O. B. LJUBLJANA« StreflSka ulica 55. «« ln se priporoča cenjenemu občinstvu sa lzvrtltev vseh visokih ta votfnfh agredt, vfl, stanovanjskih hlfl hotelov, cerkva, tovarn. }«-xov. električnih central Itd ter spedatat* lesenih ostrešij velikih razpetin. Izvršuje solidno in strokovnjažko zidarska, tesarska in vsa ostala stavbena dela po konkurenčnih cenah. Pošlo vodita: DTG. ARH. PTTST BOGOMOI konc. mestni stavbenik Dffl. PTTBT SREČKO te«arsk3 mojster Tehnična pisarna se priporoča za stavbena vodstva, statične račun« tn izvrtite* načrtov ter stroškovnikov za šole, vile, stanovanjske hiše, hotele, ledenice, cerkve, tovarne vodovode, mostove, ceste, železnice, električne centrale, jezove, kanalizacija, regulacijske načrte Itd. ter adaptacije. 4191 Žrebanje drž. razr. loterije V m. razredu, dne 10. t. m., so blfl izžrebani sledeč! manjSl dobitki j Din 10.000 fe zadela srečka St. 58-828. 0ln 1.000 so zadele srečke št 27*7*9? 59*561* 67.568 in 73-952. Po Din 400 so rndele srečke sledečih Številk: 1.R56, l.WT, 8 075, 10.048, 19114 19.139, 19.176, 29.211. 29.228. 29.296, 36.698, 37.779, 42.957, 46.659, 47432' 48.348, 49.425, 49.4R3, 49 4*4. 49.491, 57.309. 5S.839. 58 RR1. 59 V>9, 59:532,' 59.582, 66.431. 67.520, 68.770. 72.064, 73.975, 73.977. 73.979, 73.985, 75.116 75.125, 75.132, 75.195, 76.642, 76.659, 76.694, 78.069, 86.907, 87.269, 87.281, 87.295. 87.914, 87.987; 89.127, 89.145, 89.147, 89.174, 96.607, 96.826, 96.867. 98.927. 98.931. Prihodnje IV. žrebanje se bo vršilo dne 4. aprila t. L Caa obnove srečk Ja do 30. marca t. L Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 a Naši kraji In ljudje Ko se ruši zemlja ln odpira nebo • . • Iz najhujše potresne cone v Južni Srbiji - Karadjordjevo - Piro-va - Kako je z našimi primorskimi rojaki kolonisti - Koliko hiš je porušenih in koliko ljudi je brez strehe j-™ . ............................... 19 smrtnih žrtev v Pirovi Ruševine cerkve in drugih poslopij v Pirovi Razvaline hiš v Karadjordjevu DjevdjeDJa, 13. marca Po izjavi znanega geologa univerzitetnega profesorja Milana Lukoviča je divjal potres v Južni Srbiji najhuje tam, kjer v geološkem razvoju nastale ogromne zemeljske mase še niso stabilizirane ter se zaradi velike različnosti neprestano lomijo in ugrezajo. Središče potresne katastrofe je bilo na liniji Valandovo-Pirova-Kara-djordjevo-Mirovče. Naselbina Karadjordjevo 3e naseljena večinoma s kolonisti iz raznih delov naše države. Ta naselbina, ki ima, mnogo novih in lepih zgradb, je gmotno sicer silno udarjena, sreča pa je, da ni človeških žrtev. Najprej se je zemlja raz-počila in ugreznila blizu Valandova, potem pa je bilo isto tudi sredi Karadjordje-va. Vsi vodnjaki so bili naenkrat polni motne vode, kar je nesrečo prebivalstva zelo povečalo, ker ljudje niso vedeli, kam bi se zatekli po pitno vodo. Ob prvem potresnem sunku je bila porušena tudi železniška postaja Udovo in so uradniki kar v vagonih opravljali svojo prometno službo. Ne daleč od Karadjordjeva pa je naselbina Pirova, k-jer je bila potresna katastrofa še hujša. Potres je porušil večino hiš in to vse večje in novejše zgradbe. Stavbe, ki so še stale, pa so tako poškodovane, da jih bo težko popraviti. Tu so bile tudi smrtne žrtve. Poslopja so se rušila ob strahoviti detonaciji, ki je silno zbegala prebivalstvo. Pri nekaterih prebivalcih so se pojavili celo znaki blaznosti od velikega strahu. Tudi v Pirovi prebiva precej kolonistov in to zlasti iz Bosanske krajine, Hercegovine in črne gore. Ker so bile hiše kolonistov nove, so posebno prizadete od potresnih sunkov. Iz obeh naselbin je mnogo prebivalstva zbežalo v druge naselbine, ostali pa so se najprej za silo nastanili v ruševinah svojih domov, potem pa so našli zavetje v šotorih. Naši primorski rojaki v Povardarju so bili tudi prizadeti od te potresne katastrofe, prestali so mnogo strahu, imajo tudi gmotno škodo, človeških žrtev pa med njimi ni bilo. Selo Bistrenica, kjer jih je največ, leži med Negotinom in Demirka-pijo, torej v nevarnem potresnem področju, ki pa ni bilo tako prizadeto, kakor nekateri bližnji kraji. Celo stvarna škoda ni tako velika. Hiše, ki so na razpolago tem kolonistom, sa lahno zgrajene stare turške stavbe, katerim potres ni toliko škodoval kakor je škodoval masivno zgrajenim novim stavbam v drugih krajih, škoda bo v kratkem popravljena. Našim rojakom kolonistom se je že vrnil pogum, da že z vso vnemo popravljajo svoja bi- ŠTIP RADOVtSTE O KAVAbAR "O STR UM I CA * Srada<^kostuR-no oVALANDOVd"*' DOjftAN. JEZERO vallšča in se pripravljajo na pomladanska poljska dela. 659 hiš podrtih, 829 poškodovanih, 6000 ljudi brez strehe Tako je izjavil minister socialne politike g. Preka dopisniku nekega grškega lista. Vlada je votirala za pomoč 5 milijonov dinarjev. Ta denar se uporablja v prvi vrsti za prehrano in začasno zavetišče potresnih žrtev. Sledili pa bodo še krediti, da se bo v najkrajšem času škoda popravila in da bodo nove hiše zgrajene še bolje in to zlasti v zdravstvenem pogledu in pa seveda tudi tako, da bodo bolj odporne proti sličnim nesrečam. Obrtnikom dravograjskega sreza Dne 19. t. m. proslavimo obrtniki svoj običajni obrtniški praznik. Obrtno društvo za dravograjski srez je na občnem zboru 18. januarja letos sklenilo, da bo svoj praznik proslavilo letos v Guštanju z naslednjim sporedom: ob tri četrt na 8. sprejem gostov pri vlaku, ob tri četrt na 9. skupen odhod k sv. maši po kateri bo važno obrtniško zborovanje v dvorani gostilne Lečnik. Dolžnost tovarišev obrtnikov je, da se udeležijo praznika polnoštevilno, kajti dolžnost nas kliče, da nastopimo boj za svoj obstoj. Tovariši obrtniki in obrtnice, pokažimo tudi mi, da smo važen faktor v državi, kateremu pa preti danes najhujše, to je brezposelnost. Zaradi tega naj nam bo 19. marec dan, ko bomo na svojih zborovanjih manifestirali za svoje pravice. Pozivamo zavedne obrtnike, da agitirajo za udeležbo na tem važnem obrtniškem zborovanju, kajti le složno ramo ob rami bomo mogli doseči izboljšanje obrtniškega položaja. Kot govorniki bodo na našem zborovanju nastopili predsednik Zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. Franjo Bureš in častni predsednik Zveze obrtnih društev za Dravsko banovino g. Jakob Zadravec, katerega bo zastopal g. Miha Vahtar v primeru, če bi g. Zadravcu udeležba ne bila mogoča. Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Jubilej dolenjskega starčka Novo mesto, 14. marca Dobrodušni in živahni starčki kakor oni, ki ga opeva znana »En starček je živel ..so še vedno doma na Dolenjskem. Tak je tudi Janez čampa, ali kakor mu vsi pravijo Straški Janez, ki mu je pred blizu 85 leti tekla zibelka na prijaznem hribčku Shor pri Prečni. Ker tedaj še ni bilo šole, je hodil v cerkev na pouk in je bil pozneje eno leto med prvimi učenci svojega rojstnega kraja. V tej kratki dobi se seveda ni mogel dosti naučiti, pač pa se je pozneje sam dobro izobrazil. 16 let je bil mlinar, potem pa gostilničar v Prečni. Za življensko družico si je izbral ms^ii pT^eSu^u nz£&eč kadar se bliža velike žehfe dan, da šenicovo Urško iz Sel pri Toplicah in si je kupil v Dolnji Straži hišo, kjer je vodil gostilno in malo trgovino. Dobra soproga mu je že umrla, smrt mu je ugrabila tudi hčerko in živi naš starček sedaj s svojim zetom v najlepši slogi. Straški Janez je pravi dolenjski veseli starček in velika do-bričina ter mu vsakdo ki ga pozna, želi še mnogo srečnih let. Vlomi Pavličeve družbe Ljubljana, 11. marca. Nedavno smo poročali o skrajno drznem vlomu, ki je bil izvršen v Sirčevo tovarno na Gašteju pri Kranju in o drugem vlomu v tovarno za perilo Josipa Povha v Novem mestu. Vlom v Sirčevo in Povhovo tavar* no je bil pojasnjen že v nekaj dneh ter je bil aretiran znani svedrovec Ivan Pavlic. Mož se je klatil zadnje čase po vsej Slo« veniji. Pred vojno in seveda tudi po njej se je bil udejstvoval največ v Trstu. Pulju m Opatiji, a mu je naposled bolje kazalo, da prenese svoje delovanje nazaj v Slove« nijo. Tu je kmalu izbral primerno družbi' co mlajših tovarišev, s katerimi je vlam« ljal vsepovsod, kjer je prišel. Policija je Pavlica prijela že pred tedni in dognala sedaj, da je njegova vlomiska družba izvršila novembra lani in januarja letos tudi vlom v kletne prostore tvrdke Jugospecial v Tavčarjevi ulici. Vlomilci so odnesli od tam razne slike, stroje za reza« nje mesa in drugo. Decembra so izvršili vlom v neki paviljon na veseličnem prosto« ru ljubljanskega velesejma ter odnesli okoli 120 komadov 9teklenic, kozarcev in drugo. Dalje so vlomili v izložbeno okno trgovca Novaka na Kongresnem trgu in obiskali tudi kletne prostore neke hiše v Škof j i uli= ci. Odnesli pa so v obeh primerih le nežna« ten plen. Više' drznosti je bila tatvina, ki so jo izvršili januarja letos okoli 18. v Lingarjevi ulici, kjer so odnesli celo izlož« beno okno, viseče pred trgovino Lenasi & Gerkman. Duša tatinske družbe je bil Pavlič, ki je ukradene predmete razpečeval največ v ljubljanski okolici in delil izkupiček s svo» jimi tovariši. Pavlič in njegovi komplici imajo na vesti brez dvoma še druge, do« slej nepojasnjene tatvine. Družina jubilantov V Trojanah, tam nad slovitim Črnim grabnom, kjer so se nekdaj skrivali ro* kovnjači, domuje že 75 let g. Fran K on* šek, daleč naokrog znana in ugledna oseb* nost. G. Konšek si je uredil lepo posestvo in gostilno, katero so že nekdaj dobro po« znali furmani, sedaj pa se pred njo ustav« Ijajo tudi motociklisti in drugi, ki nosijo sloves dobre hiše tudi po vsej Savinjski dolini. V sredi slike vidimo starega vzornega gospodarja, ki pa je sedaj svoje posestvo in gostilno že prepustil sinu, a se skrbno in živahno še vedno za vse zanima. Zadaj za njim stoji njegova druga soproga, s katero bo v nekaj tednih obhajal 254etnico srečnega zakona, ostali pa so njegovi zve« sti služabniki, ki delujejo z njim že nad 25 do 30 let. To so Franca Goričanova, Florijan Zlokernik in Janez Lebar Vsi so tudi rojaki Šentgotardske fare. Vzornemu staremu gospodarju in kremenitemu zna« čaju ter njegovim zvestim naj bo sreča mila še dolga leta! Tudi VI boste bolj elegantno in si boste prihranili Se mnogo denarja, ako pišete na Trgovski dom STERMECKI po veliko, novo kolekcijo SVILE, VOLNE, DELENA, ETAMINA in drugih modernih tkanin za damske obleke. f/osev Trgovski dom STERMECKI, Celje št. 15 VZORCI in VELIKI ILUSTROVANI CENIK ZASTONJ! Važno prednaznanilo za j gospode trgovce s 4178 Prinašamo za sezono 1931 platnene čevlje „Viktoria" znamke WIMPASSING s prešivanimi gumi podplati, v sivi, befi in črni barvi kot čevlje na zadrgo in z zaponko. Ljudske cene! Domač proizvod! Zahtevajte vzorce in specialne ponudbe od prodajalne na veliko: PALMA, Zagreb, poštni predal 226. Odprimo vsa pota v pohorsko kraljestvo Kako se bo dvignil tujski promet v slovenjebistriškem okolišu — Poti do planinskih postojank Slov. Bistrica, sredi marca. Naravne krasote bližnjega Pohorja, milo podnebje, gostoljubno ljudstvo in prilike za udejstvo vanje v športu (turizem, zim« ski šport, lov, ribištvo, plavanje, tenis) usposabljajo Slovensko Bistrico za tujski in letoviški promet. Znani strokovnjak do« cent g. L Matiko je že v raznih člankih opozarjal na izredne podnebne prilike v naši ožji okolici in je prav naše kraje pri« poročal za ustanavljanje zdravilišč in po« čitniških kolonij. Naše območje ni agrarno niti industrijsko, temveč vsakega nekaj, vse skupaj pa ne more preživljati prebivalstva, kar se najbolj občuti zlasti sedaj ob lesni in splošni gospodarski krizi. Treba je vzeti na pomoč tudi tujski promet, s katerim danes računa v svojem gospodarstvu sko« ro vsa naša banovina. Statistika tujskega prometa kaže padec števila hotelskih gostov, v splošnem pa na« raščanje števila letoviščarjev in gostov pri zasebnikih celo v preteklem letu, ko je za« vladala že huda kriza. V letu 1930. bele* žijo hotelske prijavne knjige 187 gostov proti dvakratnemu do trikratnemu številu iz prejšnjih let, drugih gostov, oziroma le* toviščarjev, pa je bilo 89. Vse to je seve« rta malo in treba je spoznati vzroke, ki pri nas zavirajo razmah letoviščarstva. Zave« dati se moramo, da vse lepote mesta in oko« lice, zdravo podnebje in postrežljivost ljud« ftva ne zadostujejo. Treba je pogojev, ki nudijo tujcu dovolj udobnosti v prevozu in v prostem gibanju, v stanovanju, po« strežbi in v hrani. Za privlačnost tujcev so danes izredno važne dobre ceste in pota. Z izvedbo pro« grama banske uprave utegnejo biti glavne ceste v doglednem času vsaj za silo izbolj* šane. Poleg že obstoječih cest pa nam je treba potov do planinskih postojank. Tu je mišljena zlasti cesta do Sv. Martina na Pohorju in od tam zveza do Sv. Areha. Važna pa je tudi cesta skozi Zgor. Bistrico na Tinje in naprej pod Velika vrh, kjer se bo zgradila planinska koča. Najbolj pereče pa je vprašanje cest v mestu samem. Z do* sedanjim neznosnim blatom in poletnim prahom pač ne bomo privabili letoviščar« jev. Da tudi najizdatnejše gramozen je ne pomaga, je dokončno dokazano: čeprav je bila najprometnejša Dr. Vošnjakova in Ko« lodvorska cesta v preteklem letu izdatno posuta in celo izvaljana, se ji danes po kratkem razdobju 8 mesecev obnova niti najmanj ne pozna. To vprašanje bo treba pač najprej in temeljito rešiti. Izrednega prometa, ki se dan za dnevom zaradi to« varne bakra, banovinskega kamnoloma in dr. Attemsove lesne industrije vrši tukaj, omenjena cesta ne vzdrži, saj samo našteta podjetja prevozijo po tej cesti letno do 3000 vagonov najtežjih tovorov. Zato bo po« trebno Dr. Vošnjakovo in Kolodvorsko ce« sto prej ko slej tlakovati z granitnimi koc» kami, ki so na razpolago v bližnjih kamno« lomih. Proga, ki vodi skozi mesto, je dolga približno 700 metrov; če bi se tlakovalo ce= stišče v širini 4 metrov, bi potrebovali ne> kako 2800 kvadratnih metrov tlaka, kar bi stalo približno 900.000 Din. Ta znesek bi morale po dosedanjem prispevnem razmer« ju kriti do 50 odst. banovina, do 25 odst. zasebni interesenti, do 25 odst. pa mestna občina in sreski cestni odbor. Na ta način bi prišlo v breme mestne občine le okrog 100.000 Din, kar bi bilo znosljivo, s tlako« vanjem ceste pa bi izostali veliki vsakoletni stroški za gramozenja, ki pa le malo ali nič ne koristijo. Drugi pogoj za letovišče so stanovanja. Ker niso vedno solnčni dnevi, ampak tu« di slabo vreme, se mora nuditi tujcu udob« nost v restavraciji in v sobi. S hoteli pri nas nismo baš na najboljšem, stanovanj na v obče primanjkuje. Za prvo silo bi se da« lo tudi z obstoječimi izhajati, vendar pa morajo hoteli nuditi letoviščarjem poleg snažne in zračne sobe vsaj še kopalnico. Tu je potrebna inicijativa za privatno pod« jetnost. Glede postrežbe in prehrane smo na pri« merni višini, dasi bi se lahko tudi v tem pogledu marsikaj izpremenilo in izboljšalo. Nedavno se je vršil tudi pri nas servirni tečaj, ki bo gotovo ugodno vplival na oko« liške gostilne. Tudi letno kopališče in igrišče za tenis sta dobro urejeni. Potreben nam je le še vodovod, regulacijski načrt in nekoliko nasadov, ki pa naj bodo pred« vsem praktično, ne pa dekorativno ure je« ni. Letošnji Ljubljanski velesejem se bo vr* šil v znamenju tujskega prometa. Priredi« la se bo velika tujsko«prometna razstava, ki bo nazorno pokazalo delo, pripomočke in pogoje za privabljanje in udobno nastani« tev tujcev. Na tej prireditvi naj bi se po« skrbelo tudi za našo lokalno tuiskopromet* no propagando. Zategadelj je treba, da po« klicane korporacije, zlasti slovenjebis+riško olepševalno društvo, pravočasno priskrbijo materijal in primerni prostorček na raz« stavišču. — P. Beograjske vremenske zmešnjave Beograd, 12. marca. Spominjam se še nekoliko, kako je bilo proti koncu zime Ln v zgodnji pomladi onega nesrečnega leta 1895., ki je prineslo naši Ljubljani menda največjo nesrečo, kar jih je zabeleženih v njeni zgodovini: velikonočni potres. Ne da bi stvari hotel spravljati v nekako vzročno zvezo, ali vendar je bila letošnja zima-nezima skoraj čisto taka, kakor je biila ona pred leti. Tedaj, ko je bilo treba snega, ga ni bilo, pač pa je bilo precej deževno, a v zgodnji pomladi, kakor se spominjam, je po Gorenjskem v eni noči padlo nad meter snega, ki je potem, ko se je ozračje nekoliko ogrelo v pomladanskem solncu, napravil mnogim Podgorcem velikansko škodo. V vrhu Zaplate se je utrgal plaz in udaril po hribu v širokosti kakih dvesto metrov nizdol v dolino potoka Bistrice Kakor z britvijo je posnel ves gozd v podnožju. Šele tam sredi poletja so kmetje vlekli iz grape, v kateri je sneženi plaz zaradi silnega 'pritiska popolnoma zle-denel, polomljene bukve in smreke in ž njimi vred tudi po kako srno in gamza, ki jih je plaz odnesel s seboj. O veliki noči pa ie potreslo, da se je Ljubljana domala pokopala pod ruševinami. Letos zlasti tudi doli nismo imeli prave zime. Beograd je videl samo dvakrat, trikrat nekoliko snega, ki pa je vedno izginil že v par dneh. Nižje tam doli ga je bilo več, toda obležal tudi ni, in sledilo mu je navadno močno deževje. Od nedelje sem pa smo imeli že kar naravnost pravo pomlad. Izginile so zimske suknje in ženski kožuhi in pojavili so se že površniki in lahki plašči. Toda v četrtek je zopet, kakor bi odrezal, izginil že čezmerno topli jug in pritisnil mrzli sever. In zopet so se Beograjčani prebudili pod belo odejo: dobro ped ga je padlo čez noč. Komaj pa je vzšlo solnee, je bilo že konec nove zime. Ista južna toplota, kakor prejšnje dni, in ulice so se že tekom prvih dopoldanskih ur pretvorile v blatno morje, tembolj, ker se je spomnil le malokateri hišni lastnik, da je treba očititi pločnik pred hišo. Kdor pa je šel na Kalemegdan in pogledal tja proti Zemunu, si je moral reči, da najbrž ne bo še kmalu konec vseh zimsko-pomladnih nadlog. Veliki in Mali Vojni otok sta se začela nekam zelo sumljivo skrčevati in potapljati v Dunav, a tam na oni strani Velikega Dunava, kjer naj bi bil tako imenovani »Pančevski rit«, katerega začno izsuševati po zgraditvi pančevskega mostu, vidiš samo vodo, kakor daleč seže oko: pravo pravcato morje. Iz DasarofeB ba- novine ste napovedali povodnji, iz Savske so se glasila poročila enako, treba bi bilo le še, "da prično temeljito kopneti snežni skladi v Bosni, pa bi bilo kmalu okoli Beograda vse pod vodo. Vodnim zadrugam je zadnje dni res delala preglavico možnost povodnji in so se pridno pripravljali, da preprečijo večjo nesrečo. Borovci za tajski promet Kranjska gora, 12. marca. Dne 1. t m. se je vršil občni zbor na« šega Tujsfco*prometnega društva, ki je bil zanimiv že zaradi tega, ker je obravnaval veliki napredek, ki ga je doseglo letovišče v lanski poletni sezoni, in ker je razprav* ljal o važnih zadevah, ki se morajip izvršiti že letos. Delovanje društva je bilo v preteklem letu živahno. Društvo je izpolnilo v glav« nem naprave v kopališču Jasni. Kljub sla* bim vremenskim priltikam je bil obisk re« korden, ker se je število dfošlih gostov dvignilo sikoro za 16 f>dst., število prenoč* nin pa za sikoro 19 odsit. Zaradi naraščajo« čega tujs/kegi prometa je nastala za borov« Ski okraj velika potreba regulacijskega na« črta, zgradbe modernega vodovoda in ka« nalizaeije in zgradbe velikega hotela Vsa ta vprašanja bodo sevedia zahtevala velikih finančnih žrtev, ki pa so potrebne za tujski promet. Kako važno postavko tvori turški pro* met v gospipdaTskem o-ziru za naš kiratj in okolico, se raizvidi iz deistva, da se je sa« mo dohodek na prenočminah dvignil v preteklem letu deficiitno, ker so zaradi sla* bih vremenskih razmer dohodki v kopali« šču padli za 40 odst., namesto da bi se bili dvignili za 50 odst. Primanjkljaj pa se je v Kranjski gori za 4.54 odsit., v okotcd pa kar za 60.95 od. Gmotno črtanje društva je bilo v glavnem pokril s podporomii kr. banske uprave in Zveze za tuiski promet. Da tvo« ri tudi na novo uvedena zimska sezona važno postavko, se razvidi iz tega, da se ie število diošlih gostov v letošnji zimi "ivigj nilp za 66.77 odst., število prenočnin pa za 80 67 ndst. V lanski sezoni se je mudilo v Kranjski gori 3859 gostov, ki so dali skupaj_36578 prenočnin. Najvišje dnevno stanje je zna« salo 1017 gostov. Denarni promet je bil precejšen, a kljub naporu se ni moglo do« seči ravnovesje, tako da je pstal primanj« kljaj 16.000 Din nepokrit in obremenjuje proračun tekočega leta. Odbor je ostal v bistvo skoro isti, samo predsedniško mesto je prevzel župan go« spod Lavtižar, a podpredsedniško g. Zore. V proračun za leto 1931. se niso postavile nikake nove postavke razen godbene tak« se, ki se uvede v letošnji sezoni, čc jo odo* bri občinski odbor, kar je ta storil 7. t. m. s tem, da dobiva društvo povišek občinske doklade za čas obstoja godbe. Zastopnik Zveze za tujski promet rav« natelj g. Pintar je priporočal društvu, naj s pomočjo Zveze prevede evoječasno izda* ni prospekt »Gornja savska dolina« v raz« ne jezike. O priliki letošnje tujsikppramet* ne razstave na jesenskem velesejimu v Ljubljani bo za Kranjsko goro najbrž do« ločen poseben oddelek, za katerega naj društvo pripravi kolikor mogoče izbrane* ga gradiva, da se bo Kranjska gora dostoj« no predstavila našemu in tujemu svetu. Anketa o brezposelnosti rudarjev Ljubljana, 14. marca. Od pristojne strani nam poročajo glede na vesti o anketi, ki naj bo 21. t m. v mi» nistrstvu za gozdove in rudnike o brez po« selnosti rudarjev, da bo ta anketa razprav« ljala samo za okoliš Srbije Enake ankete so se že ali se bodo še vršile pri obstoječih rudarskih glavarstvih v Ljubljani, Zagre« bu, Sarajevu in Splitu. V Ljubljani se je vršila zadevna anketa pri rudarskem gla« varstvu 5. in 10. t. m. ob navzočnosti de« lodajalcev, delojemalcev in zastopnikov ru» darske zadruge in glavne bratovske sklad« niče. Naloga teh pokrajinskih anket je, zbrati potrebni materijal za glavno anketo, ki bo za vso kraljevino 27. t. m. v ministrstvu za gozdove in rudnike. Na anketah se razpravlja o popolni brezposelnosti rudar« jev zaradi redukcij in o delni brezposel« nosti zaradi praznovanj v rudnikih, o ob« segu brezposelnosti v okoliših posameznih rudarskih glavarstev, oziroma v vsej kra« Ijevini, o njenih vzrokih in potrebnih ukre* pih vlade v omiljenje brezposelnosti, o ustanovitvi brezposelnih fondov, njih da* tacijah in dajatvah, in sploh o vprašanjih, ki so v zvezi z brezposelnostjo rudarjev. H glavni anketi 27. t. m. v Beogradu so pozvani poleg rudarskih glavarjev zastop« niki delodajalcev in delojemalcev. Grandioznl govoreči vefeSilm mazov Po nesmrtnem romanu »Bratje Karamazovi« od Fed. Dostojevskega Fritz Koriner in Ana Sten Kot uvod prekrasna »Ruska romanca« Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri Predprodaja vstopnic od 10. do pol 13. ure Elitni kino Matica Telefon 2124. Počastitev gasilskih veteranov Sevnica, sredi marca. V nedeljo popoldne se je vršil v »Tri* glavu« občni zbor sevniških gasilcev. V okusno okrašeni dvorani so okoli 15. ga» silci stopili v dvored in pozdravili oba slav« ljenca, najstarejša sevniška gasilca in čast« na člana gg. Hlebca Alojza in Kozinca Ig« naca. Tretjega slavljenca g. Maksa Kovača zaradi bolezni žal ni bilo. Načelnik Cimperšek Rudolf je pozdravil oba veterana in vse prisotne. Nato jima jo izročil g. Livio v imenu posavske gasilske župe odlikovanji za zasluge, podeljeni od kongresnega odbora. Župan Krulej se je za« hvalil odlikovancem za nesebično delo. Na« glašal je zlasti njihovo požrtvovalnost od ustanovitve društva 1881 dalje in njihovo slovansko zavednost, ki je pripomogla, da je društvo 1. 1912 dobilo slovensko večino. Po nagovorih je otvoril načelnik Cimper* šek občni zbor in so poročila vseh funkci« jonarjev izkazala veliko agilnost društva, ki ima zaenkrat ročno in motorno brizgal* no ter 700 m cevi. Godbenikov je 11. Za napredek gasilske godbe je tudi odbor in vsak prisotni priznal požrtvovalnemu ka* pelniku g. Kladniku največ zaslug. Kakor običajno pri vseh društvih, je tudi pri nas finančni položaj neugoden. Saj je samo no* va motorna brizgalna veljala 60.000 Din. Za novega načelnika je bil izvoljen g. Alfonz Kastelic, za poveljnika pa g. Livio Edvard. Ostala mesta so obdržali večmo* ma bivši odborniki. Dosedanji načelnik g. Cimperšek je bil za svoje požrtvovalno 9* letno načelovanje izvoljen za častnega čla* na. Delo novih trboveljskih Ko'a*ic Trbovlje, 14. marca. Nadftonalno-humana stremljenja Kola jugoslovenskjh sester so prinesla odmev tudi v Trbovlje. Pobuda za ustanovitev KJS je izšla iz vrst učiteljic, ki se dobro zavedalo, kako široko polje so ravno Trbovlie za uresničenje ene najlepših idej KJS: dvigniti vse one. ki klonejo v težki življenski borbi, jim nuditi moralno in materijalno pomoč, predvsem pa zbližati širše plasti naroda v najsvetlejši misli edinstva-človečanstva. Našel se bo morda ugovor, da je v Trbovljah že dovolj društev, ki imajo iste cilje in čemu torel zopet novo društvo. Zagovor je lahak. KJS si bo v Trbovljah stavilo nalogo, v prvi vrsti dvigniti nivo žene. položiti moralni in Intelektualni temelj doraščajoči žensdri mladini, vliti in vcepiti v dušo žene pravilno pojmovanje najvažnejših njenih nalog, materinstva in vzgoje. To delo pa bo lahko izčrpno in poglobljeno vršilo KJS le tedaj, č* se bodo zainteresirale zanj žene vseh slojev, če se bodo umaknili in izgladili v medsebojnem delu vsd hladni predsodki, ki jih ustvarja družba. Ravno pri nas je polje, ki se lahko zorje najgloblje in prinaša tudi najlepše sadove; to je zdrav, krepak, v jugosiovenski misli ukoreninjen dotok mladih sil narodu, domovini. Da se položi začetni kamen našemu ženskemu prosvetnemu in humanemu delu, bi bilo želeti, da se čim več naših žen udeleži ustanovnega občnega zbora, kjer se bo tudi razvil podrobnejši delovni program. Zbor bo v ponedeljek ob 19.30 v risalnici meščanske šole. Kmečka izobrazba na Notranjskem Rakek, 11. marca Letošnji predpust bo našim občanom ostal v prijetnem spominu. Ni bilo dosti veseljačenja, pač pa se je vse posvetilo složnemu izobraževalnemu delu. Prednja-čil je od sreskega načelstva odrejeni kmetijski tečaj. Kmetovalci so sledili z največjo pozornostjo lepim, strokovnjaškim, vzpodbudnim poljudnim predavanjem. To je bila prava srednja šola za naš kmečki stan. Od 20. januarja do 6. marca so občani posečali osnovno šolo na Uncu. Pri 17 predavanjih, trajajočih vedno nad dve uri, je bilo vsakokrat navzočih povprečno do 80 Unčanov. Ivanjeselcev, Slivčanov in Rakovcev, največ zrelih starejših mož gospodarjev, uka željnih fantov, pa tudi naših vestnih gospodinj in deklet. Sreski kmetijski referent Pečovnik je priklenil nase vse poslušalce že pri otvoritvi tečaja, da mu je vse sledilo z vedno naraščajočim zanimanjem v razgovorih o živinoreji, poljedelstvu travništvu, svinje-reji, kokošjereji in sadjarstvu. O čebelarstvu je izvrstno razpravljal g. Roje, učitelj meščanske šole na Rakeku, a šolski upravitelj g. Kenič je povabil čebelarje, da pridejo že takoj spomladi k praktičnemu pouku pri čebelnjaku. Zivinozdravstvo je predaval okrajni živinozdravnik g. Pri-mic, o zložbi zemljišč pa g. inšpektor Pokom od banske uprave. Te tako lepo zaokrožene, prvič v naši občini prirejene ljudske izobrazbe se je ljudstvo udeleževalo točno in polnoštevil-no kljub vremenskim neprilikam. Največ veselja pa je bilo, ko nas je 6. t. m. po-setil sreski načelnik g. dr. Tekavčič, ki je z vzpodbudnimi besedami zaključil tečaj. Vsem predavateljem, osobito pa sreske-mu načelniku se je zahvalil predsednik kmetijskega odbora g. Ivan Puntar. Koroške novice Deželni proračun izkazuje v rednem gospodarstvu 25,506.820 S dohodkov m 26470900 S izdatkov. Primanjkljaja je torej 964080 S. Vsako poglavje kaže več izdatkov, kakor lansko leto. Pri izrednih izdatkih za šolstvo, stavbarstvo, poljedelstvo in finance znaša skupni primanjkljaj 3,014.088 S. Referent deželni svetnik Lora je povdarjal v deželnem zboru, da so se vse postavke natančno premotrile. Sredstva dežele pa pri največji štedljivosti ne dosegajo njenih potreb. _ V Radišah so pokopali najstarejšo zeno v občini Marijo Maček, p. d. Petkovo mater, ki je bila dobra in skrbna slovenska gospodinja ter je vzgledno odgojila svoje otroke. V Robežu je preminul stari Planter, ki |e bil priden in napreden gospodar. V Slovenjem Plajberku je izdihnil mladenič Jakej Ogris, ki je bil dobra, blaga duša. Kako je bil priljubljen, je pokazala ogromna udeležba pri njegovem pogrebu. Na Koroškem je sedaj 69 enorazrednih, 114 dvorazrednih, 90 trirazrednih, 67 stiri-razrednih in 29 petrazrednih šol, 2 sta višierazredni, 6 je podružnih, 2 pomožni, 2 zasilni in 7 ekskurendnih, 13-5 razredov glavne šole in 17 otroških vrtcev. Na ljudskih šolah poučuje 1107 učiteljev in 48 preko statusa, 7 veroučiteljev in 10 ucite-ljic za ročna dela. Šestim učiteljem, ki^ so pribežali iz Poadižja, se uračunajo službe, na leta v Italiji v plačo in pokojnino. Oftojc draiestnei počuti se sveža, oči so ji bistre, zdrava je, vitka, vsa njena pojava je utelešena v plemenitosti, rasnosti in lepoti, z eno besedo utelešeni tip elegantne svetske dame, a njena tajna: kako je dosegla obilje dražesti in lepote, to sijajno, nežno, baržunasto polt? Ona jemlje dnevno »PLANTNKA« čaj iz alpskega zdravilnega zelišča, kar deluje pri njej čudežno. Ne ve za težkoče prebave, za utrujenost in slabost, potrtost in glavobol, ona ni podvržena nerazpoloženju in kapricam. Ona se počuti vedno sveža kot riba v vodi, ona je idealna žena, ki je s pravico ponosna na svojo vitko linijo. Zlasti sedaj spomladi ne moremo dovolj priporočati kuro od 8 do 10 tednov s »PLANTNKA« čajem, ki po večjem delu sestoji iz domačih alpskih trav. Začnite tudi Vi še danes s črnem fHcihovec? Navdušeni boste. Dobiva se ieh lekarnah. Zavrnite potvorbe in zahtevaiie izrecno »PLANTNKA« čaj Bahovec v plombiranih zavojčkih z napisom proizvajalca: eeeeaa Apoteka . Bahovec Ljubljana Občinski odbor Medgorje je bil sklenil pred dvema letoma, da naj se uvede v šolo le nemški abecednik. Podan je bil protest na šolsko oblast, ki ga je rešila v pr-]0rr ugovornikom. Nadučitelj Marinič pa prezira° ta odlok in se izgovarja celo z nedostajan iem slovensko - nemških učnih knjig, kakor da ne bi vedel, da je izdal nadučitelj Maklin »Začetnico za koroške ljudske šole« in >Berilo za drugo šolsko leto koroških ljudskih šok. Pred kratkim se-bila zopet seja občinskega odbora, ki je na predlog župana sklenila, da se sprejme proračun za šolo Medgorje pod pogojem, da sa nakupijo tudi vse šolske potrebščine, predvsem »Začetnica« in »Berilo«. Predlog je> bil sprejet soglasno. Kaj bo pa sedaj po ga razloga, tedaj je posvečati pažnjo temu, da zemljo čim prej obdelamo. Jaro žito naj pride v nekoliko sesedlo zemljo. Važno pomladno opravilo je tudi brananje njiv in travnikov. Posebno služi brana dobro na mokrih tleh, kjer se zbira v zemlji toliko vlage, da zabranjuje dostop zraku v zemljo. Zaradi pomanjkanja zraka prično korenine v zemlji t rohnet i in humozna kislina povzroča, da se na travnikih udomačijo mah, kisle trave in drug plevel, ki izpod-rinjajo žlahtne trave. Brana odpre zemljo, da more zrak do nje. Istočasno se odpravi tudi škodljivi mah, delno tudi nadležni pleveL Prav tako je na težkih zemljah brananje priporočljivo, zlasti na deteljiišču in tudf drugje. Brananje pospeši razvoj rastlin, ker omogoča dostop raznim podnebnim faktorjem (zraku, vlagi itd.). Brananje je važno tudi pri gnojenju travnikov in pri njihovi posetvi. Iz tega sledi, da je travniška brana izredno važno orodje v današnjem gospodarstvu. Ta dela se moraio izvršiti na različnih" zemljah s preudarkom. Ker pa je dobra krma, pridelana na dobrih travnikih, izredno važen pripomoček za izboljšanje naše govedoreje, tedaj se moramo zavedati, da potrebujejo trave iste pogoje in imajo slič-ne življenske potrebe kakor vse ostale kul* turne rastlina. « KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE! V NOVI PALAČI NESREČNIH BRATOV Obisk v preurejeni hiralnici za blazne pri Žalcu Št Peter, sredi marca. Malo postrani so me gledali vsi potniki, ko sem izstopil pri plumperškem Križu iz Eotarjevega avtobusa. »Pogledat?« je zategnil prav prijazno gospod Kotar in pomenljivo pomežiknil. Vsem potnikom je šlo na smeh. Nekaj jih je sicer zahmkalo, rekel pa ni nihče ničesar. Vendar stavim nekaj, da so se vsi od vsega srca zasmejali, ko so se zaloputnila vrata avtobusa in je rekel moj dober prijatelj, ki se je peljal v Celje: >Prvi gost.. !< Ker sem dobro vedel za to laskavo priznanje, sem jih tudi pošteno zafrknil — seveda kar v mislih —: »Za štiristo nas bo prostora«. Resnico je treba povedati, pa se vsak rad nasmeji. Pa poglejmo novo blaznico, ki so jo uvidevni gospodje od banovine ustanovili na najlepšem in najprikladnejšem kraju sredi doline. Solnčna lega, za senco v vro- mundi (tako mine slava tega sveta) bi moral vzdihniti tudi jaz kakor je to spodobno in običajno. Jaz pa sem znan nespo-(lobnež, zato sem si mislil prav po domače: >Ankrat aden, ankrat aden-c, pa figo sem držal v žepu, da bi mene ne zadelo. Vsak svetnik celo ima pač roke k sebi obrnjene .. Ob solnčnem hodniku se spet vrstijo v drugem nadstropju lepe sobe, v tretjem pa šele delajo in je vse razdejano. Zanimivo je, kaj so našli zazidano tukaj v votlem zidu, ki se vleče po vsem traktu — nekaj sežnjev preperelih in črnih bukovih drv. Kako in zakaj so jih bili zazidali — molčijo arhivi, kronike in stare korenine. V vsakem nadstropju so nameščene prav udobne kopalnice in umivalnice; še za umivanje noge so posebne neške- Da tudi gumijaste celice ne bo manjkalo, je za blaznico pač umevno. V sobah so pustili provi- fem poletju obširen park, zdrav savinjski zrak, primerna oddaljenost od hrupa velike ceste, dobrih pet minut od železniških pi^staj Žalca ali Petrove. Za nameček pa še slavna zgodovina kraja. Mein Liebchen, TR?as willst du noch mehr! ... Kakor slovenski rod doline je staro to grajsko selišče, ki mu pravimo Savinjčani Plumberg. Slovenski knez Pribina je postavil tu kraj rimske (trojanske) ceste, ko so ga pokristjanili, v letih 828—830 grad in ga je imenoval po svojem patronu sv. Bruna Brunov grad- Nemci so ga prekrstili v Brunberg, podložniki so ga pa izmaličili v Plumperk. Po njegovi smrti so dobili grad in posestvo v posest germanski knezi, med njimi je bil posebno v 13. stoletju znamenit Heinrich der Schwert Pozneje Je grad razpadel. Iz njegovega materijala so zgradili novi lastniki posestev gospodarsko poslopje k novi graščini Novo Celje, ki jo je postavil nedaleč stran tajni svetnik ln komornik Marije Terezije grof Graisruck v letih 1754—1760 v slogu Schonbrunna. Naglo so se menjavali poznejši lastniki, plemiči in plebejci. Zadnji nemški lastnik je bil knez Salm, ki je kupil grad 1863. leta in ga prodal po prevratu hrvatskemu plemiču baronu Turkoviču. Grad je bil bogato opremljen z dragimi preprogami, gobelini, slikami in drugimi umetninami, ki jih je prodal zadnji lastnik zagrebškemu muzeju. Že knez Salm je odrpodal pred vonjo raznim okoličanom večino posestva, ki je bilo pod njegovim oskrbnikom Bil-gerjem zibelka savinjskega hmeljarstva, tako, da je ostal banovini le prazen grad z nekaj orali travnikov, parka in sadovnjaka in z vso slavno zgodovino. Tako se je vrnilo novo Celje, ki so ga sezidale krvave srage pradedov-tlačanov spet nazaj narodu, (še danes kažejo klop vso zgrizeno od bati-nanja trpinov) da služi najbednejšim bliž-njikom — blaznikom. Ni bilo malo delo, predelati to starinsko poslopje za zdravilišče. Reči pa moram, da je nalogo sijajno izvedla stavbena tvrdka >Slograd« iz Ljubljane. Od 14. oktobra 1930 je podrla s 100—120 delavci dnevno v gradu nad 400 m3 zidov in pregrad, pozidala spet stotine m3 novih umestnejših zidov, presekala visoke dvorane z betonskimi stropi v dvoje sob in podprla s traverzami sprhnelo tramovje. Treba je bilo mestoma večjih oken, ki so jih napravili povsem v skladu s slogom gradu. Celo križe v oknih so zavili po starem. Pri vhodu so napravili prostorne sobe za pisarno in sprejemnico. Na levi strani vhoda je mala grajska kapelica, oltar brez slike — poglejte si jo v zagrebškem muzeju .. • V pritličju so prostori za shrambe, moderna kuhinja in še modernejša umivalnica za posodo in kotlarna, ki bo dajala toplo in mrzlo vodo po vseh poslopjih ter napajala centralno kurjavo, ki jo vpeljejo prihodnje tedne. Elektrika je že sedaj povsod napeljana, samo svetilnih armatur še ni. V kuhinji in umivalnici je vlit nove vrste prožni tlak »dermasU, ki se bo pozneje napravil po vsem posloju. Dermast je zmes magnezijevega klorida, lesne moke in mineralnega olja. Lastnica patenta te zmesi je Shellova kompanija, za dravsko banovino pa ima patent v zakupu »Slograd«. V prvem nadstropju so nastali krasni svetli in zračni hodniki, ki vežejo med seboj že itak zvezane bolniške sobe. Te odgovarjajo v vseh pogledih svojemu namenu: dovolj so prostorne, zračne in svetle. Po načrtih tudi ne bodo prenatrpane s posteljami: v naivečii 9obi jih je predvidenih le 11. »Ahnensalerie« — (sobo z galerijo pradedov lastnikov gradu) v drugem nadstropju so ohranili povsem v starem stanju, le mramorna kamina na vsaki steni sa razdrli in sneli dragocene lestence in slike. Osamljeni strmijo na nas priteoence bradati mogočniki in kolnejo v grobovih nehvaležne vnuke, ki so jih pustil same med »ubogo gmajno«. »Sic transit gloria zorično, ker je taka stiska na Studencu za prostor, še stara tla in velike starinske glinaste peči v kotih, ki so jih ogradili lepo z lesenim plotom. Plot se zapira s ključavnico, da bi slaboumni ne zanetli ognja ali pa sebe opekli. Čudni so res ti hlevci okrog peči — pač svoje vrste posebnost. Za enkrat nameravajo že v nekaj dneh nastaniti le 100 bolnikov v teh prorizorično urejenih sobah. Ko vpeljejo centralno kurjavo in uredijo tla, bo pa imelo v gradu prostora preko 200 bolnikov. Za gradom je polno kamenja od starega zidu, ki je ves prav slab peščenec, ka- kor so ga nekdaj lomili v kamnolomih pre-bolske grajščine v Dolenji vasi pri Sem pa v-lu. Vsi gradovi in tudi druge stare hiše sredi doline so zidane iz tega kamna. Tudi gospodarsko poslopje — nekdanji Pribi-nov grad temeljito prezidujejo, da bo nudil prostora najmodernejši pralnici v pritličju, v nadstropjih pa bo nastanjenih preko 100 bolnikov. Za vso potrebno vodo so izkopali pred gradom 4 m širok vodnjak, kamor pride motorna sesaljka. Za nesnago so pa izpeljali v bližnji potok Godoiuljo vzorno kanalizacijo z razsežnim filtrom, kjer se vsa nesnažna voda očisti prav vseh škodljivih primesi. Bojazen posestnikov bližnje vasi, da bi jim obolela zaradi iztoka kanalizacije živina, ki jo napajajo v potoku je neutemeljena. Stroški okrog 2 milijona Din, so razmeroma majhni, če pomislimo, kaj se je posrečilo napraviti modernemu stavbarstvu iz starega gradu. V načrtu so še pred gradom nove moderne stavbe za stanovanja za zdravnike, sestre in strežnike ter infekcijski paviljon. Cuje se tudi, da se zanima banovina tudi za obsežne parcele, ki so bile odprodane od gradu, da bi jih kupila nazaj in napravila lastno obsežno ekonomijo, ki bi mnogo razbremenila proračun zavoda. Pravkar je zahajalo solnce, ko sem se ločil od bodočega doma groze. Hotel sem še prešteti okna in vrata — pa se zanesem na ustno sporočilo, ki pravi, da je vrat toliko na gradu, kakor tednov v letu, oken kakor dni v letu, cekinov pa so imeli kakor je zvezd na nebu. Gredoč sem se še oglasil k žalskemu fotografu — starosti g. Todermayerju, ki mi je dal sliko od Novega Celja. Za nameček sem pa izvedel, da sva si po njegovi gospej v rodu. Znani prvoboritelj za slovenstvo, žalski »krasni« Kač pa je nekdo celo dognal, da je to plemiški rod- Meni ni kar nič do modre krvt, ker vidim, da jo pravkar »glihajo« z norci in se brišem rajše iz vse žlahte. Če bi pa koga zadeva zanimala naj se obrne na g. Frana Pikla v Žalcu, ki hrani te KaČeve spise... Pogrebec za nekaj žlahtnikov bogatejši in z bolečino v želodcu sem spet počakal na Kotarja. Ko je videl moj zeleni obraz, me je obzirno vprašal: »Kaj imaš res raka?« »Najhujši Je — v žepu«, sem zagodel. »Pri nas tudi!« so soglasno odločili vsi potniki v avtobusu. Pa smo se spet zasmejali, saj jokati itak ne pomaga... Janko Kač. Smrt zavedne Slovenke Iz Grahova ob Bači je dospela žalostna vest, da je posegla smrt s svojo kruto roko zopet v znano in ugledno Brišarjevo družino. Umrla je nedavno zadeta od srčne kapi Nana (Marija-Ana) Brišarjeva, hčerka šele nedavno umrle posestnice in gostilničarke gospe Frančiške Brišarjeve, v najlepši dobi svojega življenja. Njen pogreb se je vršil ob veliki udeležbi naroda, ki je znal ceniti njene velike vrline. Zaradi svoje skromnosti in velikodušnosti in drugih lepih lastnosti je bila vzor vsej okolici. Ko je ob prevratu razdivjana sol-dateska divjala in ropala, je Nana s svojo materjo z največjim pogumom in odločnostjo nastopila proti divjanju ter organizirala vaško obrambo. Pri tem je stavila svoje življenje na kocko. Vsi, ki so jo poznali, žalujejo za njo in jo bodo ohranili v častnem spominu. Spominu vzorne žene Ljubljana, 14. marca. Marico Peru3kovo*Rudeževo sem prvič v življenju videla pred mnogimi leti na neki novomeški maškaradi v kostumu Italijan« ke: lepo, mlado, a že takrat jako umerje* no in resno. Pozneje sva se sešli v Ljub* Ijani na sestankih, ki so dovedli do usta* novitve Splošnega ženskega društva. Dol* go dobo sva delali potem v odboru te na» še prve meščanske ženske organizacije.^ Pokojnico je predvsem zanimala knjižni« ca. Z največjim veseljem je zbirala knjige, jih pregledovala, zametala vse slabo ter jih urejala. Po cele dneve je prebila med njimi, vse dotlej, dokler ni knjižnice ure. dila in razvrstila po vzorcu modernih svetovnih knjižnic. Sama je pisala in nalep* Ijala etikete ter sestavila naš prvi knjiž* nični katalog, ki je bil izšel v tisku, a je seveda že davno pošel. Kot ljubiteljica do» mače upodabljajoče umetnosti je dala v Splošnem ženskem društvu pobudo za pri» reditev velike efektne loterije (1912*13) v korist našim umetnikom. Z vso. njej last» no preudarnostjo in resnobo se je lotila dela in je mnogo pripomogla, da se je lo» terija in z njo združena razstava urnet* nostnih dobitkov izvršila na vsesplošno za* dovoljujoč in časten način. V odboru je vztrajala, dokler se ni z možem pokojnim prof. R*i;korn Peruškom in hčerko, prese' lila na Dunaj, kjer je edinka študirala fi» lozofijo. To so bila strašna vojna leta, polna pomanjkanja in samoodrekanja. V naši knjiž« niči je ostavila vrzel, ki srno jo le težko Izpolnile. Ko se je vrnila v domovino, ni prišla več med nas. Umrl ji je bil mož, znani prevajalec in pisatelj, in živela je kot vdova le za svojtThčer. Odtrgala se je popolnoma javnemu delu. Nihče ni vedel, da je tako resno bolna, nihče, da je umrla, niti za njen pogreb nismo izvedele. Zago* netno in zelo žalostno. Neopazno je iz* ginila. Splošno žensko društvo se je spo* minja s hvaležnostjo ter z vročo željo, naj ji bo lahka domača zemlja! M. G. Ob grobu Edmunda Krivica Ptuj, 14. marca. Nenadoma je preminul v Ptuju okrajni gozdar in predsednik društva gozdarjev Slovenije in Dalmacije g. Edmund Krivic. Z njim niso izgubili gozdarji le vzornega predsednika, temveč tudi tovariša izredno plemenitega značaja. Glavna skrb mu je bila dobrobit stanu. V tem pravcu je ne* umorno deloval. Med neutrudljivim delom pa ga je dohitela smrt. Po rodu iz Kresnic pri Litiji se je že v zgodnji mladosti odločil za gozdarski po* klic. Služboval je več let na Mrzlem stu* dencu na Gorenjskem in na Dolu v Tr* novskem gozdu. Pred vojno je bil name* ščen v Pevcu nad Idrijo, od koder se je 1921 izselil v Tugoslavijo, ker mu tam pre* ko kot narodno zavednemu možu ni bilo obstoja. Čeravno mu prva leta v Jugosla* viji niso bila postlana z rožicami, je ven* dar prenašal vse težave z dobro voljo v zavesti, da le tako služi svobodni damo« vini. Bil je znan kot dober gozdarski stro» kovnjak. Na zadniji poti je poleg stanovskih tova* rišev, ki so se v častnem številu udeležili pogreba, sprem' jala pokojnika množica do* mačega prebivalstva. Sresko načelstvo je zastopal načelnik dr. Vavpotič, podružni* co Jug oslov, šumarskega udruženja direk* tor inž. Ziernfeld. bansko upravo nadsvet* nik inž. Urbas. Ptujski lovci so mu pod vodstvom dr. Šalamona oddali v slovo po* slednio salvo. Ob odprtem grobu se je od predobrega tovariša poslovil s kratkim na* govorom g. Premerstein. Dragi tovariš! Prerano si legel v grob. Objokuje te ljubeča družina, pogrešajo te tvoji tovariši. Tvojo izgubo bomo le tež* ko utrpeli. Ostaneš pa nam v neizbrisnem spominu. Slava Krivicu! Usoda devetih vagonov vina LjvMiana. 14. marca. Nedavno smo že poročali o prodaji devetih vagonov vina na javni dražbi, ki se je vršila na Ijublianskem kolodvoru v prisotnosti zastopnikov glavne carinarnice, železniške uprave in zastopnika mestnega doho-darstvenega urada. Pri drugi javni dražbi, ki je bila izvedena po predpisih carinskega poslovnika, je vseh devet vagonov fa-moznega pokvarjenega vina. poslanega s francosko - obmeine postaje Ventimiglle v Uubliano in ie bilo tudi sredi decembra za-olenieno, zdražil vinski trgovec M. Petri? iz Mnbliane za 43.7^0 Din. V vseh devetih vagonih je bilo 97.000 litrov vina. ki se |e •-»'•odalo pod glavnim oogoiem, da se mora 'enabirirati in uporabiti ali za kis ali za -^rpVuhanie v žganie. Finančno ministrstvo je seda i odobrilo 'risilno prodaio vina trgovcu M. Petri ču va?oni še rnenkrat stoie pred glavnim tovornim kolodvorom na slepem tiru in bo yino dane« ali jutri prepeliano v prosta skladišča »Balkana« ob Dunajski cesti, kjer se bo prihodnji teden pričelo denaturlra- 700.000ZAVITKOV EUDASHAMPOO PRODAN IH V ZADNJ E M LETU! DOKAZ NJEGOVE VREDNOSTI! Teh 700.000 zavot-kov Elida Sham-poo, položenih eden vrh drugega, bi doseglo 33-kratno višino stolne cerkve v Zagrebu. a negovanje ias EUDASHAMPOO nje vina. Procedura bo prav zanimiva. Usoda zaplenjenega vina je povzročila mnoge procesualne komplikacije in vzbuja sploh tudi v mednarodnem trgovskem svetu veliko zanimanje. Vagoni so bili n. pr. na potu od 2. oktobra lani. Dala jih je na razpolago mednarodna transportna družba Metzger na Dunaju, ki zahteva za vsak vagon dnevne najemnine 20 Din. Skupna najemnina znaša torej sedaj že prav lepe tisočake Razvili pa se bodo še mnogi drugi veliki in hudi procesi. Zanimivo je, da je bila kupnina za teh 9 vagonov vina plačana. Vino je bilo poslano iz Banata pod značko neke tamošnje vinske tvrdke na naslov nekega špediterja v kneževini Monaco. Kakšne manipulacije so se s tem vinom med vožnjo iz naše države do francoske meje Izvršile, je še vedno uganka. Procesi bodo pač, kakor je pričakovati, stvar povsem razčistili. Vsa afera pa je dober vzgled, di bo treba gotova določila vinskega zakona v pogledu izvoza revidirati Takega prepričanja so vsaj strokovnjaki. nnnoDnnnnnn: Braziljska kavna politika Brazilija je s sistematičnim omejevanjem izvoza kave dosegla, da so se cene kave skoro 10 let umetno držale na višini. Iz tega je razumljivo, da so imele veliko škodo dežele, ki kave ne producirajo, pač pa jo v večji meri konsumirajo. Lahko se reče, da je Brazilija v 10 letih dobila za kavo kakih 100 milijard Din več, kakor bi odgovarjalo sedanjim cenam. Izredna rentabilnost kavinih nasadov je povzročila nepričakovan narast produkcije in ob dobrih žetvah so se nakopičile v Braziliji ogromne kavine zaloge, pri tem pa je zmanjkalo sredstev za kredite. To je povzročilo leta 1929 polom takozvane valorizacije kave. Leto pozneje pa je izbruhnila v Braziliji revolucija in vse to je imelo za posledico, da so cene kave padle za več kakor 50%. S tem je zopet deloma vpostavljena relacija cene med braziljsko kavo in med kvalitativno znatno boljšo oprano kavo iz centralne Amerike in Indije. Da bi dosegla zopet nekdanje visoke sene, dela Brazilija največjo propagando za svojo kavo. Za propagando in reklamo si je oskrbela ogromna denarna sredstva z velikimi izvoznimi carinami, ki pa pridejo seveda zopet na škodo kavinih konsumen-tov. Vse vrste braziljske kave — Santos, Rio, Viktoria, Minas in Bahla — se hvalijo na vse pretege, ker špekulira reklama s pomanjkljivim strokovnim znanjem občinstva. Kdor pa se le količkaj razume ra kavo, ve prvič, da so kavini pridelki raznih pokrajin različni, drugič pa, da kava Santos superior, Rio ali celo Viktoria nikakor ne more konkurirati s kavo Guate-mala, Costarica, Kolumbia, Salvador itd. Stvarno producira Brazilija večinoma kavo srednje vrste. Reklama se bavi tudi s tem, kar spada v zdravniški delokrog, ter prekomerno poudarja vsebino kofeina v vrstah braziljske kave in pa, da ta v še toliki meri ne more škodovati. To je vsekakor v največjem nasprotju s sodbo pretežne večine znanstvenikov in zdravnikov, poleg tega pa tudi mnogih kon-sumentov, ker je vendar znano, da mnogi ljudje ne morejo prenašati kave samo zaradi kofeina. Sem spada cela armada nervoznih, bolnih na srcu, želodcu in ledvicah, ljudi z visokim krvnim pritiskom in s po--menenimi žilami ter seveda tudi otrok. Izvirne francoske pastilje VALDA proti prsnemu prehladu, nahoda grlobolu, vnetja krhlja, akutnim in kroničnim katarjem, hripi, tnfluencl, naduhi. Prodajajo vse lekarne in dro-gerije. Za vse te je kava brez kofeina prava potreba. Vsak lahko hvali svoje blago kakor hoče, prikrivati pa ne sme resnice, katero kon-sument končno le sam uvidi. Dopisi ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Meščanska šola priredi na praznik sv. Jožefa popoldne po večernicah roditeljski sestanek. Na sestanku bodo zapeli učenci nekaj narodnih pesmi, nato bo predavanje o vzgoji otrok v najvažnejših starostnih dobah in pogovor o pomenu meščanske šole. Učiteljstvo bo dalo staršem nasvete za sodelovanje pri vzgoji, naposled se bo pa še lahko vsakdo pogovorjl z gg. učitelji o svojih otrokih. Vabljeni so vsi starši in prijatelji meščanske šole. PRESERJE NAD LJUBLJANO. Kmetij, ska nadaljevalna šola, ki jo vodi že drugo leto g. šol. upravitelj iz Jezera, bo zaključi* la šolsko leto na cvetno nedeljo s primerno proslavo. Udeležencev je imela 40, in so se pouka prav pridno udeleževali. — Obeta se, da bo naše postajališče postalo prava po* staja za osebni in blagovni promet Ker je to res nujna potreba, posebno glede na gozdne komplekse, velik okoliš in karano« lom v Podpeči, se trdno nadejamo, da bo« sta upoštevali našo utemeljeno prošnjo že* lezoiška direkcija in ministrstvo. — Na zadnji občinski seji je bil izvoljen za ob« črnskega blagajnika trgovec in gostilničar g. Fran Filipič. — Zaradi obstoječe krize lesne industrije so naši kraji silno prizade« ti. PTed hišami vidiš velike skladovnice ne« prodanih drv, tramov in drugega lesa. Za* služka ni, preživljanje sebe in družin pa zahteva vsak dan novih izdatkov. — Birmo bomo imeli 28. aprila. — V nedeljo smo pokopali premožnega posestnika, še ne 40 let starega Janeza Šivica (domače Plehan« ca) iz Dolnje Brezovice. Pred par leti mu je nalezljiva bolezen v dveh mesecih po« brala vse štiri otroke. Zaradi mirnega in dobrega značaja je bil povsod priljubljen, kar je pokazal veličasten pogreb. Gasilci iz Preserja in Podpeči so se pogreba udele* žili polnoštevilno. VRHNIKA. Družina »Soča« bo gostovala na Jožefovo ob 20. v Rokodelskem domu na Vrhniki. Uprizorila bo Molnar=Skrbin« škovo efektno komedijo »Vrag«, ki je ena izmed najboljših psiholoških komedij sve« tovne literature LOGATEC. Nedotakljiv predmet na lo* gaški postaji predstavlja bivša laška doga« na (carinarnica), podolgovat pritličen ob« jekt romanskega sloga, ki stoji med postaj« nim poslopjem in železniškim skladiščem. Temne odprtine pričajo, da je imela ta stavba nekoč tudi več vrat in oken. V po« letnih večerih se razlega iz nje melanholič* no petje Medjimurcev, ki so zaposleni pri železnici kot progovni delavci in prenoču* jejo v njej, pozimi pa stoji prazna in za« puščena. V interesu olepšanja postaje bi bilo, da se ta podrtija ne pušča še.naprej v eksploatacijo zobu časa kot kakšen sred* nieveški grad, naj se raje čimprej zbriše s površja zemeljske oble in uporabi prostor za napravo cvetlčnega vrta. — V kinu So« kolski dom se bo predvajal to nedeljo ob pol 17. in ob 20. film »Zapečatena usta«, drama v 6. dejanjih. SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Danes v nedeljo zapusti Sv. Jurij agilna in požrtvovalna sokolska načelnica sestra Marica Grudnova, uradnica pri Zadrugi za izvoz jajc. Njen odhod bo Sokol tem težje občutil, ker je podnačelnica sestra Kaj-čeva na bolezenskem dopustu in bo moral z delom že itak preobloženi načelnik br. Rongador vežbati še *enske oddelke. Vrli Sokolici želimo na novem službenem mestu v Celju mnogo zadovoljstva. — Na Gregorjev semenj so sicer prignali mnogo živine, a bilo je le malo kupcev, ki so ponujali za živino prav nizke cene. — Na tukajšnji dekliški šoli je nameščena ga. Josiplna Bitenčeva. žena profesorja na gimnaziji v Celju, ki je doslej služboval v Murski Soboti. — Sokolski diletantje . pripravlajo igro »Graničarji«. ZA BUZMJO FOMJLAD smo Izdelali vodko saiogs MODERNIH PLAŠČ EV n gospode to dame. — Vabimo na izbiro v to najcenejšo oblačflnico DRAGO GORUP & CO., konfekcijska industrija LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 18, I. nadstropje. tepremet&bc v železniški shsžbi. Pre-meičeai so. uradnik II. Spetič Anton, Prevali«, v Maribor, uradniki HI.: Klopčar Izidor, Kotorrba. na Vrhniko; Vehovc Frančiška. Brežice, v Ptuj; Gerbec Josip. Breg. za šefa postaje Straža-Toolice; Si-benil Miroslav. Rače-Fram, v Prevalje; zvaničnik I Pegic Ivan. Bistrica, ra šefa postaje Gornja Lendava-Mačkovci; zvaničnik* (I.: PotuŠek Jožef. Zidani most. v Kimsie toplice: VVeitzer Alojzij, Tezno na iwvo; Flesrarič Jakob. Sava na Tezno: Mastna* Prane. Savski Marof. v Laško; Brnot Ivan, Polzela-Braslovče. v Notne..i Nameščen je za uradnika II/5 Korošec Karel, Videm-Krško. Napredoval je za rvanlčruka 1/3 Jeiušič Josip, prometno-to-mercijalm oddelek direkcije Stalnost ie priznana arafln.1•- ra 'n intka. Pogoj za sprejem ie najmanj izobrazbe«. ki "e zahteva za Hi uradniško kategorijo. • Razpos* društev. Banska oprava Dravske banovnnt ie razpustila Društvo polit.č isih pre^anjancev v Ljubljani in podružnico Samo jutri ob 11. ari dopoldne V SINU »DVOR« Pat In Patachsm pripovedujeta Kako sta ©rlšla k film©4 KINO IDEAL Premiera! Ob 3., pol 5., poi in 8. nri Ladja izgubljenih Pretresljiva tn velenapeta drama ▼ glavnih vlogah Martam Dtaertcb — Priti Kortaer Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 14. marc* 1931. Številke ra fwnačbo kraja pomenijo: I. čaa opazovanja 2 stanje barometra, 3. tempcratia i 4 relat-vno vlago v %, 5. smer m brzino vetra, 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin 8 padavine v mm Ljubljana: 7, 757.7, —0.2. 85. NE2, 10, tneg. 3.6, Maribor: 7, 757 9, —2.0. 92, NW2, 10. —, —; Mostar: 7, 755.2. 8.0, 93, mirno, 10 dež, 4.0, Zaoreb. 7, 758.0, —1.0. 94 E2. 10. sneg, 1.0; Beograd: 7, 758.5, -03. 92, mirno, 10. sneg, ?; Sarajevo: 7, 757.3. —1.0. 93, mirno, 10, dež, 2.0; Skopi je: 7, 756 1, 16.0. 54, S4 10, -, —; Kumbor: 7, 755.6, 12.0. 93. mirno, 8, dež 1.0. Snlit: 7, 754.6, II.0, 94, SE10, 10, dež, 0.4; Rab: 7, 754.6, 3.0. 78, :ti so jo odpremile tudi v bolnišnico. * Ne »me ▼ krčmo. Sresko sodišče v Gornjem gradu ie prepovedalo zahaiat v krčme Kolencu Matevžu ml pd Maevž kovemu. 2b letnemu delavca v Gornjem-gradn št 31 m to za dobo 1 leta Preoo-ved stotri v veljavo 25 t. m. * 3 dečki In 3 dekPce v starosti od 5 mesecev do 3 m pol leta se oddajo sa svoje Nadaljnja pojasnila se dobe v Dečjem domu kraljice Marije. Ltplčeva afica v L]ub-'iani- * DarvJte podpornemu društva stepfh. Ljubljana Pod trančo 2-lil. * Čebelarjem nudi prvovrstne čebelarske potrebščine po konkurenčni oeni blagovni oddelek čebelarskega društva v Ljubljani. Vošnjakova trlica 4. Intenzivno delo zahteva Intenzivno hiww >Y( vsebuje v koncentrirali obfflri vse hranilne sestavine, ki služijo kot i»-vor telesne moči. Dobiva m povsod, mala CkatUca Din 16.—, srednja škatlica Din 32. — , velika Škatlica Din 66.—; ekvaomičnl zavojček Din 100.—. • V stavbnih ta gmdtamlk udevak so st rokovnjaški nasveti prav tako nujno potrebni kakor pravni nasveti v pravnih zadevah. Nasvete načrte, proračune, nadziranje gradb itd. preskrbi tehnični biro g. arh. Ivana Zupana, Ljubljana, Gradidče 13 • Kari Mar: *tx Bagdada ▼ Staabsl«. D zvezek, je izšel. Cena 13 Din. Ctrdova tiskarna Maribor. • Wiennetoa«, H. zvezek, smo razposlan samo rstun naročmkom. ki so prvega že plačali druga ga dobijo, ko prejšnjega plačajo. Tako se bomo ravnali tudi pn naslednjih zv-rzkih. CirHova tiskarna Maribor * Borba proti glavobola — napredek . dicinske znanosti V dobi letal ia radija i velikimi koraki napreduje tudi medicina Epohalna ookritia :id poiju notranje sekre-cije. serologije, bakteriologije in rengenolo-gije zagotavljajo napredek zdravljenja Znanje o vitaminih je dovedlo do tega da so odst-anjene motnje prehrane iS rasti Kljub temu napredku muči človeka danes kakoi poprej glavobol, ta dnevni naš muči-teli 90 odst glavobola izvira navadno od slabe preoave. lenrvosti črev in zaprtosti Klindce ud zdravniki dajajo največje pnzna-nje maiun krogljicam A^RTTNA Zadostuje. I Veličanstvo ljubezen i RAJ JE BIORIZIRANO MLEKOf Nebroj IjmB ss p« testni brezbrižnosti prezgodaj posteča bi timre Slaba prebava Je največja nevarnost sa vse notranje človeSke organa Neredno delovanje teh povzroča huda obolenja, s tem prezgodnje postaranje In smrt. Temu se izognete, ako redno pijete RADENSKO ZDRAVILNO VODO, ki dela v pogledu zdravljenja čudeža. { Sokolska Ljubljana! Danes ob 11. počastimo pri žalni svečanosti na Taboru spomin dr. Ivana Orazna! afcs vzamete zvečer 2 krorfttci. pa boste ImeM zjutraj normalno mprazaeaje. ki vaj reši mučnega glavobola. * Tvrdka Juti] Melnl prireja ed 12- do 19. t, m v vseh svojih prodajalnah svečani teden prodale Hkerla svojega Izdelka Opuzaijamo na poskusne stekleničioe po edinstveni izjemni oem od 4 Din. ♦ POSPEŠUJTE DOMAČO INTH)STR!JO IN ZAHTEVAJTE POVSOD PRAVO SVILO DAOMAR. • Obleke te klotMlk« kemične 8*0. tar-▼a, plis ra ln lika tovarna Io*. Reich. [TO zobna pasta n a f b o I} š a ! • 2elodčni In črevesni katar preprečite odnosno ozdravite najlažje t pitjem radenske zdravilne vode. Iz Liublfene s— »Maribor« Ljubljani. Na* vse Srooi Stovenij« navdaja giobuko spoštovanj dc velikega dela. ki ga i e izvršil Hugolm Sat-tner na slovenskem glasbenem polju. Zate vsi želimo, da mu to svoje spoštovanje u> hvaležnost ob njegovi 80 ietmd prmernc izkažemo Slovensko pevsko društvo »Maribor« le za proslavo skladateljevega Jubileja pripravilo koncert njegovega oratorija »Vnebovzetje« Prva ofidjelna proslava ie bila 11 t m v Mariboru druga bo 19 1 m v Celju z« kraje na bivšem Štajerskem Dne 18. t. m ob 30. pa bo izvajal »Maribor« oratorij »Vnebovzetje« v Ljubljani v dvorani Uniona. Sodelovali bodo: Lovšetova. Zivko, Neralič. zbor »Maribora« in pomnoženi vojaški orkester Odkar imamo banovino in Je Ljubljana naše upravno središče. Je tc prvi primer, da priredi mariborsko društvo v Ljubljani koncert velikega obsega m s tem dokumentira Ljubljano tudu kol kulturno sred šče Prav primerno J« prišel ta koncert tudi v vrsto velikih proslav 80-letnice llugolina Sattnerja. da čujemo letos čim več njegovih del. Da pokažemo svoj« stremljenje, sodelovati po svojih močeh na kulturnem polju, in da utrdimo našo skupnost. prihajamo v metropolo naše Dravske banovine. — »Maribor« — na konce rtu bo zborovski pert izvajajo društvo »Maribor«. ki šteie 90 članov, orkesterski pa "t oa igra pomnožena vojna muzika mariborska Dirigent le g Janez Oašoarič. .vena cho>-ru Predprodaja vstopnic v Matični knjiga rn^ 18. ID. - »Vnebovzetje« ■— lz gledališča. Drama npnzon j 20 na razpolago. Opozarjamo c. posetnike. da se bodo vse rezervirane vstopnice pot are pred pričetkom predstave prodate drugim interesentom u— Sokolski gledališki oder aa Viču uprizori drevi grokaz »Otok in struga« v proslavo desetletnega delovanja. Igr« nam slika življenje po naših gradovih profi koncu 19 stoletja. Predstava Je dobro pripravljena in nastopi skoro ves ansamb'. napravile so se tudi nove kulise, da bo igra v vsakem pogledu ost rezala- Odbo' vab: Vičane ta prtjateEje n Ljubljane, da posctijo igro in dajo a tem priznanje 10-ietnenm delo sokolskih prosvetnih delav-oev. n— Današnja Jinn produkcija goleo-cev ljubljanskega drž. kon ser vato rila bc pravi koncert v najlepšem pomenu best-de. Program Izvaja vrsta tzvrstnih kon-servatoristov in kooservatorijski orkester Haydnovo simfonijo v d-duni izvaja orkester 29 konservatorstov. v nekaterih n-št rumen tih pomagajo Sani opernega orkestra. Orkester šteje 3b članov, vse štiri stavke pa dirigirajo konservatonsti Li-povšek. MOller Svic in Sušteršič. »4 I stavek simfonije. Sedeži po 10, 6 in 4 Dm se dobe v vež* Pil harmonične družne od 10. dalje. Začetek točno ob poi ll dop. v dvorani Pilharmonične družbe. n— Prva slovenska starokatoliška služba božja bo stovesno darovana 19. L m. na prazn* sv Jožeta, ob 10 v partfhotelu Tivoli v dvorani v l. nadstropja Vsakdo je vabi i en In dobrodošel!___ u— Obrtnike (lee) v Ljnbljas« poeflva Obrtniško druAtvo, da se potnodtevllno udeležijo Zborovanja. M bo 11. t a * 10 v dvora« Trgovsk«** doma v Ljubljani. PolnoStevIlna udeležba naj bo dokaz obrtniške samozavesti u_ DruStvo »Soč>m opozarja člane In prijatelje na tradicionalni valčkov večer, ki ga priredi na čast vsem Jožicam tn Jo-žetom pod pokroviteljstvo ge Jožice Novakove 18. t m. ob 21. v vseh prostorih Kazine. Toaleta promenadna. Vstopnina 10 Dta. Cisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. s— Kolo Jntoslovsiisllb »aster ▼ Lhtb-llanl se najtopleje zahvaljuje vsem dobrotnikom: mestni občini, banskl ncrav4 raznim bančnrrn zavodom, podjetlem, b' d-kam ta vsem drugim darovalcem, ki *o pripomogli da le uspela božičnlca moralno ta gmotno. n_ Oh dveleMcI tragične smrt* Tonila ScMegla. predsed^Hkn »Jugoslovenske Stampe« ta direktorja »Novosti«, ki se »o r VSAK PUSNtltK — DOBRA SLIKA £ato as rabrt* icnuuc«: Piose» m filme m«vjr tn kopim aovr 4rv^eri|« kAH UOBUAAA MAKI »UM te dn dopotoSaL, ljubljanski dopisnik .Novosti« m »Vremena« g. Otoe a Ambrož imel v J Al) »Jadranu« javno predavanje, ta sicer v peiek 20 L m ob ?0. Predavatelj bo predeči! patriot^no delovanje Tonua Scblegla kot enega aajveč-'ih pojavov v našt zakubsni poetiki pn te>-ševanju srbsko-hrvatskds odn ter ustvarjenja razpoloženja m poiitiko kraljevega manifesta V drugem delu predajanja bo opisal žfcnflalncga novmarja 'n prvovrstnega novimkeza organrtatorja V tretjem deiu ca bo očrtai skrivne podzemske sile ki skušajo ovirati deio kons^i-dacije ta katerih prva žrtev Je bi ravno Toni Scltieaei s— Dva črnogorska AJba&ca v potit aarodnl noti sU ve puiavn* s« ljublhnsk.:h ulicah ta vzbujata precej pozornosti V spreTrorv« aekega Ljubljančan« ozu-po Ikiiih a prosita prispevkov n novo katodiSio ccrVev v Tuz bl'.» SVvrdar-«kega Jezer* v črn: ton Z» cb ran}* pri-spevko> imeta obiastn« dovoljenje »— VV>ze naslovljen« na met>uio •tvs ? LJubljani V snss!« takona • bčaem lapravtiein postookv »e tmt »cva- mema vtog* reč ndev ta jik trrba reševaH nAo cm. tetmef »e s»r» m vsako zadeva viožiti posebna vlog* s— Oospodhile! Prijav« v c»aJo6» m Zve®o xu*pod*ni ter v teč«)« o ks*4»»»»«, b-wrte * likafrje sprejena la iaje knjižničarka Sotošncra tenske«s društva vsak torek, četrte* * soboto od 17. do 19 v knjižnici. RSmska cesta • ■— Materinski večer v »vod« ta »Si ss rt'ww rnSčito mam te dec« bo Ift t » t »g Jdcnič Je mej Kozlevčar o. fVnčane-va Marfla nrot dr Sirk Moro d: Rer« Oskar Petričevm Mara Z^manova Marija. Jafttaova Cma ta Jakoolč Pranio Kot re-rizorja P» rta bfla 'zv*< trntzn-k popoldne v Prečni iriici L V prtJaiaiUi prostorih čitajo. pojejo, igrajo zabavne igre, kratijo si čas v ročnim d dom re reseiand po men k;- Vse te otoodnostl se nudile vsaki služkinji brezplačno Pndrte mod nas! isto. časne se lahko vpišete v tečaje za slovenščino. nemščino, šivanje, ročna deta. računstvo in drugo. s— Stsvblnsk« tfetsvc« Osm Mvooos strokovne zveze opozarj« tajuiitvo NSZ dta ne sk.icuje Narodna stroJiovna xv«xa zm nedelio 15. t. m v DeJavsko rbornioo nSta>-kega sestanka Ta sestanek sklicuje o«ka povseni druga organizacija Claue o(*>af. iamo. da ne nasedajo takim vabilom- n— Vsi lastniki motornih vozil ki is as daj Se niso d v gnili evidenčne »zuačtoe t L 1931 se pozivajo ponovno, da jih dv*-nejo najkasneje do 24. marca t L pn apra- vi policije v Ljubljani, 2. nadstropje, »uto* 18. Zadnji pregled motornih voril (raives avtobusov, ki bodo pregledani dne 23 m 34 marca t. L v garal, podjetja Tnumuh-auto. Celovška C 38 (iz območja oprav« polictie n sreza Ljubljana bo 4. aprita, pred poslopjem oprave policije u— LJubljana dobi hlgijensko pttM nla. k«. Kakor smo čull, nameravajo Osrednje mlekarne v Ljubljani Maistrova ulica 10, svoj obrat popolnoma preurediti tn slediti zgledu mlekarn vseh večjih mest inozeov-stva. Nabavile so A najmodernejše stroje ln bodo nudile v najkrajSi dobi kvalitativno naJboIJSe mleko z garantirano tol-Sčobo najmanj 3.3 % ki ga bod« prodajale pod Imenom pitno mleko »BlOc. Tn Veličanstvo Ijnbezen i Priznano desinfekcijsko in toaletno sredstvo SANOFORM imajo staUno v zalogi vse lekarne ta dro> gerlje. KLOBUKE v naJrssBčneJSlh najnovejših pomladansklk barvah tn oblikah, ter razne športne klobuke ta čepice nudi bogato založena speci jatna trgovina klobukov ta čepic MIRKO BOGATAJ, LJUBLJANA Stari trg 14 4192 uiKfna. Solidna postrežba. Sprejemajo se popravila »JlTOLOc ft. VStar sa Montblancu«. Predigra najoove^l Fesov zvočni žurnaL e— Slaba kupčija aa Včeraj se je vršil v Celju običajnt koletni sre4poetni sejem, ki pa j« tako slabo uspel, kakor menda ie nobem po vojni. Nekateri sejmarjl niso izkupill niti toliko, da bi krili potne strodk«. e— Pregled motornih vozil v Oety« preložen. Za torek 17. t. m. določeni pregled motornih kol« iz mesta Celja ta vsega celjskega sreza je zaradi vremenskih ne-prilik preložen na ponedeljek SO. t. m. ob 11. dopoldne pred mestno garažo na Sp. Lanovžu. Beklamne eenol Trajna oadoladj*! 1^0—150 Din, zajamčeno mojstrsko delo, brez bolečin ta opeklin. E. Pai-daseh, frizer za dame, v hiši trgovine K6nlg, F. Kranjo, frizer b dame, Glavni trg. 4200 e— Naročniki v CefJ« prejmete dane« va- bBo aa koncert »Vnebovzetja«, Id g* be i»-vajatto Slovensko pevsko društvo »Maribor 19. t. m. ob poi 17. v dvorani L|n4sfce posojanice v Cd ju. Koncerta se ndciež; tadi g. jtfbflant Kot solisti bodo sode%vali: Lovšetova. Živko ta Neraiič. Predprodaja vstopnic: SHomškova zadruga ta Ooričar & Leskovšek. POJASNILO. d« dai ujeto gramofon z lepimi ploščami DoB« ao pravkar nov« simfonij«, _ posnetki ta zvočnih fflmov, razni Slagerjl ta slovenske pesmi. — Oglejte si zalogo. — Cene znižane! 4245 IV. BONAČ mUBLJANA — oddelek za gramofone. naj ne misU, da J« noja najcenejša, je dosti drugih, ki m eeoeja. Tudi nimam najboljSega blaga in ako ga im»m> ne smem tega izrabiti kot reklamo. Vendar pa je moja detaljna trgovina dobro obiskana ta kupci so zadovoljni a dobro obleko, blagom za obleko, perilom, čevlji ta klobuki, kupljenimi v moji trgovlnL Mogoče pa so vzrok temu zmerne cene ali pa dobro blago, mogoče tudi oboje: zmerne eene sa dobro blago. Tako Je! Trgovski dom StcnneeM, CMJa. Poceni ta dobre ČEVLJE kupit« pri tvrdki D, URŠ1Č fcdjmu, CELJE, Breg, itn«. X. Razpošilja dnevno po pošti. NaroČite brezplačni cenik in prepričajte se! — Zajamčeno ročno delo. Trgovci en gros cene. 4152 VCeo-aj J« tarabfi na Glavnem trga «b prt- HM predpostnega aejma gnečo neki iepar ta Izmaknil neki kmetici la celjske okolice lz košare, ki Jo je držala v roki, denarnico z 1472 Din. Tatu še niso izsledili. 19. DI. - »Vnebovzetje« «— Aretirana hazardlsta. T neki tn- kaJSnJL kavarni sta bila aretirana zaradi igranja hazardne igre brezposelna natakarja G. ^ ta P. J. Pri tem sta nekega neprevidnega gosta obrala kar za celih 700 Din. Osleparjeni gost je poklical na pomoč policijo, Id je podjetna ptička izročila sodišču. Igrala sta sleparja neko novo igro a samo 3 kartami Vsak udeleženee je moral položiti za vsako igro kar po 100 Din, tako da je tisti, ki Je igro doM, prejel naenkrat po 300 Din. Igro sta are-tiranca Imenovala »ruski Snopsl«, ki pa X1 bo precej veljaL e—Sleparski agesrt. lfa ovadb« nek« stranke je bil aretiran v Celju neki M. K, ki ae Je izdajal za agenta nekega zagrebškega zavoda za povečavo slik to fotografij. Od strank Je sprejema naročila ta nekaj kovačev kot predujem. Stranke, ki ga Je ovadila. Je olajšal za 40 Din ta fotografijo. Predstojništvo mestne policije poziva eventualne drug« oeleparjenc«, da se zglasljo pri njem. Iz Kratila na— Dm Jadran. Danes WW« Krasna, očarljiva vsebina. V glavnik vto» g ah Monte Blue in Rachd Torre«. Predrta* ve ob poi 4. in pol 9. zvečer. _ Znana domača GOSTILNA »PETEM-IN" ▼ Kokriškem si Je nadela prijetno zveneč napis Hotel ^Kranjski dvor* Priporoča »e še za nadaljnjo naklonjenost vsemu cenjenemu občinstvu. 483 Z Jesenic n— Osfmmmrttmr Kroikm prtfmMjmr df* V četrtek m j« rrtfl ustanovni zbor Kxo&a prijateljev Francije. Odvetasfc g. dr. Ivan Stempihar j« kot član priprav Ijainega odbora orisal pomon krožka in pev* črtal poročila, ki ao bfla s odobreni etn vse* ta na znanje. Pri volitvah m je »estavfl «a» aliednji odbor, predsednik dr. ivan Steropi* har, podpredsednik g. VWmj»r Grbie, taj» niča gdč. Kristina Hafnerjeva, blagajntč**« ka ga. Justa Zabkarjeva, knjižničar g. Ivaa Mageri ta odbornik g. mž. Riko Šapija; na« mestnika: gdč. Ivanka Ferjanova in g. Brv frislav Lovrečič; člana nadzorstva: gg. stod. med. Bogataj Jože ta Sušnik Matija; mestnik g. Awec KaareL Krožek, ki tata i« preko 50 članor, bo prirejal predavanja, dražabsie sestanke, tečaj o sa Inuieoiti )o> zik ta si bo oredil lastno knjižnico. Prvi «e» »tanek vsega članstva v svrho važnih do» govorov bo 17. t m. ob 20. v meščanski šoli. HL t za. ofc JOl ta aa JoMomt «b 15. taMnftne bmko ^ petjem »On ta ajo» go^m sestra«. Predstava se vrii deloma v dvorani med publiko. Vstopnice v predpro* da ji prt Mežika. Vabljeni vali —o— a— Kino >Radio* predvaja tfuM Mm aPasi Harold« ta svočuo ša4o »Nootom bas* ka«. Predstave: dane« v nedeljo ob 15., 17. in 20l Z Bleda M__— - d«— imjhi /nfstni Skienflo se je, da bo poštni nmd omtai tanv kjer je, kar je gotovo najprimernejše. Sta* ro poštao poslopje, katerega lastnik jo g. Kenda, M bo v to «vzbo preuredilo, da bo BStieiiio «fmJe»ou namena Radi predelav« starega poštnega poskpjt leto« ie s* bodo mogli instalirati Siemeosovega avtomatske« ga tdefona. pač pa bodo položili že kable in bo drago leto v senooi že avtomatski telefon fankcioniraL Iz Zagnja m ginioia aa banovtnaka cesto Trbovlje - Zagorje - Izlake bo 22. t. m. ob t. na nagonskem županstvu, ki potrebuj« 1300 m*, istočasno pa tucfl v RziS&ah za 1900 m* gramoza. Bkukt «eK ▼ soboto, ki j« imela Ijatl o nekaterih važnih občinskih njih, s« je udeležilo pičlo števflo kov. Po prečita«ju sejnega zapisnika, rešit« vi vprašanja, nastavitve živinozdravtilka in ureditve mrbovišča bi imela priti aa vmrto razprava o občinskem ubožnem zaklada za L 1930. Ker se je pa odstranil en odbornik, je postala seja nesklepčna. Nadaljevala s« bo v ponedeljek 16. t m. ob 17. Iz Ljutomera 1J- Laike prvič v Ljutomer«. Alnti prispel v naše mesto lntkomi odsek Mariborske sokolske župe ta uprizoril i« tati večer >Fausta< sa odrasle, na Jožefov« 19. L m. popoldne pa >fibegnKSoo< sa male in velika. Pridite] tj— H oi and ske Bkerfe al fcfcfao vmdk mm p«l|««ri s hoiandskfaoi ckstuktl »La FB« letto«, lrt jih dobi v trgovinah Fr. Secčae, Mala Nedelja in LJvtomer. Iz Hrastnika k— AgMni dolanski fantje Im dekleta pd« rede pod okrSjem Oiil-Mertx>dove podrui« niče v Isobraževahiem doma v E>oln ab pol 16. opod peresa domačina g. Miroslava Gobca izvirajočo štiridejanko »Nih i listi«. Avtor je «am prevzel tudi režijo. Pridite! h— Neznan zločinec, ki že dalje časa okrog steklarne ta tndi drugod mori ko-kofii ta kane«, se Se nI ugnaL Zasledujejo ga orožniki ta dcnnačtal, pa mu ne morejo priti na sled. Orožniki so nekaj oseb že prijeli, a so se rse Izkazale za nedolžne. Ljudje, ki Se verujejo v vraže, si izmišljujejo vbo mogoče, davljenje perutnine pa traja ie dobrih 14 dni ta Je Skoda narastla na več tisočakov. h— Khn Narodni dom pred > a J« dane« v nedeljo film »Kraljev kavaltr«, pri katerem trna glavno ulogo Ramen Novarro. V Narodnem dom« uprizori ob 17. Podmladek RK dekllSke Sol« mladinsko Igro a petjem »Bedak Pa vlek«. Na Jožefovo pa VeličanstTo I _Ijnbezen | CISTOtvLEPO IN TO SPOMOČJO Vim raroTi kopalno iad Byajno in sveflo. On ostra* in v trenutka vso n®* snago i *V6 milo. Uporab-Uajto Tira radi njegovih dobrih hi ekonomskih last-nosfi. Ko vi veliki zavoj sta» S AH O 0.' DfWi ne samo Din. 6 — NOVI VELIK OVITEK VTM ZA AOO\ g PREDMET/ Is Prageisfcega tjsm. Na ■ejl 12 t a. Jt bfl prečrtan odlok JstmtT« pro«vet^ v katerem se pritož« ba polskavskih občinskih odbornikov gie» d« samostojnosti pra gorske Sol« v celoti zavrne. Pragerska šola postan« samostoj« na in s« razširi v trirazrednico. SoL»ki oko« K bo določilo »reško načeistvo, ki bo od* redilo tndi voiitv« samostojnega šolskega odbora. Iz Trbovelj ^ ■ JCb*e Sokol bo piedv^al d«Mn Fam swhi fikn »Sodnce v stoik, v katerem go« morita, pojeta ta plešeta Jane* Gavnor in Cfaarle« Farrefl. Žčrsven »Pustolovščina«, v glavna v4og< Dougiss ^airbairka. Iz Trebnjega k1 (Vrinoif spominska po.'i«W»> bo v nedeljo 15. t m ob 13. na aRami ftotL Posst obvezen sa v«e članstvo Sokola. tr— Denarna podporna akcija za vdovo pokojnega Drentka, ki »ta jo pokrenila po •tejenačeinlk g. KrideJ in naSe časopisje je narastla na lepo vsoto 17.625.20 Dta, od katere je bilo 2.045 Din takoj izročeno po« kojnflocrrl družini, ostala svota pa je aaio« žena v Po&tni hiamkaci za ndadodetne otro» ko te družtae. — Kakor čujemo je tudi di« rekcija državnih železnic v Ljubljani pri« znala vdovi Mariji Dretribcm 100>odstotno mesečno rento. Iz Norega mesta n—— Lahek potresni sunek «e obiuSR IsK naS meščani in okoličani v sredo zjutraj ob 5L15. Trajal je komaj M sekunda. Cenjene dame dtti v«Mh frizur a trajno onduladjo, ki Je ta rede hitro ta poceni izbornl aparat »FU-VAc. Dame ts okolice Javite z dopisnico fes prihoda. JAKOB KRI2KA, Novo mesto. ___4182 ■■■■■■■MMiiiiiiiiiiei Iz SevsElce jo zamajal 1L t ra. toefi v Sevnici. Padb j« v dolini do četrt meti« snega. V vsci Bw sovo sta dva itvtocmobila zaradi popolnoma zasnežene ceste zavila s poti ta obtičala v snegu. Kmetje so morali pomagati, da »o spraviS avta »opst na cesto. se— Morski galebi. Ob Sav» m samca tn dni, da letajo okoii morski gaiebi, car jez« naSe kraje bolj redek pojav. so— Nesreča s volom. PosmkA Muz je vosfi te dni z vciom hkxie. Pri rasžda« danja z vovanja pri na« velike nmpaitfj« ta aaidonjenoet me-ščanov. Is Konfie n)_ Občni zbor drtrvinfske podružnice SPD v Konjicah bo 18. t m. v dvorani Na« rodnega doma v Konjicah z običajnim dnevnim redom. p«— Zaftva/a. Ob smrti proge Jettce mi je do&o todško ustnih pismenih izrazov i&kroaega soža^ja, da mi j« nemogoče zahvaliti se vsakoinu pose* bej. Zato izrekam po tean potu vsem sv o« jo najprisičnejšo z&hvakx — Staufer Franc, šolski upravitelj. pi— Smrt blage gospe. Vos okr*i je ram žalostila vest v nenadni isnsti ge. Staufer« je ve, soproge tukajšnjega šolskega upravi« tel je. PokojTiica je opravila rvojo veliko« nočno spoved. Ko je prišla od apovednioe, ji je postajo slabo m kmalu nato je padla v nezavest, iz katere se ni več zbudila. Vsa prizadevanja zdravnika so ostala brez« uspešna. Pogreb se je vršil ob ogromna udo» ležbi ij-odstva, domačega in kozjanskega, gasilnega društva Šolske mladine, učitelj« stva in gg. župnikov, kozjanskega in zagor« skega. Pevci »o zapeli 2 žalcustinld. Na po« grobu se je poslovil od pokojoice v imenu učiteljstva zagorski Šolski upravitelj goep. Cok, v imenu gasilnega društva pa načelnik g. Prislan, ki je omenil, da je bila blaga pokojnica kumica brizgalni in soustanovi» teljica društva. Naj ji bo lahka žemljica, žalujočemu soprogu pa naše iskreno so?a* Ijel lz S!ovefi»Sre Bfstrlee efo—. 25tetnico županovanja obhaja te dni znani pohorski starina g. Janez Feric na 'Hnju obenem s tovariši Matijo in Mi« hom Šego, Gregorjem Blažičem in 921et» nim Pongračičem, Id so že vsi 25 let odbor« nik i tinjske občine. Osiveli župan, pohor« ska korenina, je vedno voljno prenašal kri« ie in težave svojega položaja in je zlasti med vojno skrbno čuval svoje občane v razsežni občini, raztreseni od vinorodnih Višal do Velikega vrha. Na njegovo pobu« do je dobilo Trnje v lanskem letu tudi svoj vodovod. sb— Propagandno smučat sko tekmo pri« redi naša prva sokoteka četa 15. t. m. na Tin ju. Odrejena je proga od Sv. Urha na Tinje. Tekmovali bodo po večini domači kmečki fantje na smučeh lastnega izdelka. Iz Morske Sobote smr— Zborovanje stareSinske tveze *Jsm d ran* bo dane« ob pol 10. v mali dvorani Sokofekega doma. Starešinstvo se bo orga* niziralo za Pomiurje. Vabljenih j« nad petdeset inteligentov. Iz i»juiblj?ne pridejo primarij dT. Žalokar, direktor Reisner, dr. Zupanič ta dr. Bajid KONFEKCIJA LJUBLJANA, Prešernova ulica 7—9. 99 ELITE 6* priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih in moških plaščev ter oblek GOSPODARSTVO Plačevanje izrednega cestnega prispevka avtobusnih podjetij Ministrstvo za zgradbe je nedavno izdalo navodila za plačevanje izrednega^ prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih cest (Glej »Jutro« od 10. februarja t. L), po katerem plačujejo avtobusna podjetja kot izredni prispevek za prekomerno izkoriščanje vseh javnih cest 10% voznine, in siceT v tej obliki, da smejo uporabljati le vozovnice, ki jih izda banska uprava in na katere plača lastnik podjetja pri nakupu 10%. Po teh navodilih se ima plačevati izredni prispevek dotlej, dokler ne izide pravilnik k zakonu za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili. Ta zakon določa, da se pobira za prekomerno uporabo cest denarna dajatev do največ 25% voznine v korist ba-novinskemu, odnosno občinskemu fondu za vzdrževanje uporabljenih cestnih prog. Banska uprava dravske banovine je sedaj objavila v »Službenem listu« od 1. t. m. (št- 19.) razglas o plačevanju izrednega cestnega prispevka avtobusnih ^podjetnikov, ki urejuje začasno način plačevanja tega prispevka. Po uvodoma citiranih navodilih, ki jih je izdal minister za zgradbe, se ima izredni prispevek v višini 10% voznine pobirati od 1. januarja t. L Za dobo pred 1. ja-nuariem t. 1. se odmerja prispevek po zakonitih predpisih, veljavnih za dotično dobo. Uvažujoč v smislu zakona vse okolno-sti, dopušča banska nprava tudi za dobo pred 1. januarjem t. 1. izredni prispevek v višini 10 % voznine, toda le pod pogojem, da podjetniki izpolnijo svojo zakonito obveznost v smislu odloka ministrstva za zgradbe od 26. februarja t. 1. (št. 5489) v 3 obrokih najkasneje do 1. julija t. L, kolikor prispevka že niso plačali bodisi po pogodbi ali po oblastveni odločbi. Kdor prispevka ne plača v odrejenem roku, se mn bo odškodnina odmerila po predpisih, veljavnih pred 1. januarjem. Banska uprava zaenkrat ne bo Izdala vozovnic. Glede na člen 20. ministrskih navodil v izrednih prispevkih v zvezi s § 8. zakona o podjetjih za promet z motornimi vozili, banska uprava začasno ne bo izdala avtobusnih vozovnic. Avtobusna podjetja naj do nadaljnje odredbe nabavljajo vozovnice sama, vendar pa morajo vozovnice še pred uporabo predložiti v žigosanje onemu sre-skemu načelstvu, v čigar območju ima podjetje svoj sedež, avtobusna podjetja s sedežem v Ljubljani pa banovinski blagajni banske uprave, oddelek Vil. Vozovnice v blokih po 50 do 100 komadov, morajo imeti juksto, ki ostane v bloku, in kupon, ki se izroči potniku. Na obeh delih mora biti označeno podjetje, cena ter zaporedna številka. Žigosati se mora vsaka vozovnica (kuponi, juksta pa le prva in zadnja. Pobrani zneski (10%) na račun izrednega prispevka se odkažejo banovinski blagajni in občinskim upravam mesečno. Našim malim in srednjim lesnim industrijcem Prejeli smo: Dne 2. t m. se je v Beogradu vršila na pobudo ministrstva za šume in rude anketa z namenom, da se dožene, kaj bi bilo ukreniti, da se sedanja kriza v lesni trgovini in industriji vsaj ublaži. Nadprodukcija lesa naših manjših lesnoindustrijskih obratov je ogromna, saj imamo samo v dravski banovini nad 2000 vodnih žag in drugih žag primitivnejše _ vrste. Naša mala žagarska podjetja žal ne izdelujejo prvovrstnega blaga, ker niso za to urejena; tudi ne morejo prevzemati komisijskih naročil, ker jih ne zmagujejo. Obratujejo in režejo po stari šabloni, vsled tega ne morejo prodati blaga, kakor bi ga radi. Ti obrati pa tudi nimajo prave organizacije in pravega aparata, da bi ta svoj les spravili v denar, nimajo pa tudi zadostne finančne podlage, da bi mogli čakati in v pravem času vnovčiti svoje blago, zato so primorani v teh časih krize prodajati bla-rro za vsak denar, četudi v občutno izgubo. So mala žagarska podjetja, ki imajo vagone zrezanega lesa na skladiščih in čakajo na odjemalca. Na omenjeni anketi je bilo predlagano, 'da se ustanovi lesni kartel, oziroma kartel lesnih indnstrijcev. V tem kartelu, ki bi bil pod patronatom in nadzorstvom države, bi pa mogla po dosedanjih dispozicijah delati samo velika industrija s prvovrstnim blagom in z že obstoječimi sigurnimi zvezami z inozemstvom, dočim bi bila naša srednja in mala industrija oziroma žagarska obrt še nadalje navezana nase in pa na notranji trg- Da so se prizadeti krogi obrnili na državno upravo, je popolnoma razumljivo. Morda bobo imela zadnja anketa vsaj nekoliko odmeva in haska tudi pri nas. Država lahko z znižanjem tovornih tarif vpliva na cene lesa, odpravi, oziroma olajša lahko tudi razna davčna in socijalnopolitična bremena in vpliva na zunanja tržišča s primernimi trgovinskimi pogodbami itd. Vendar se bojimo, da vse to ne bo zadostovalo, saj vemo, da ostanejo navadno vse te državne akcije brez pravega realnega uspeha. Naša mala in srednja lesna industrija mora misliti na lastno pomoč! V Saših izvozne krize je notranji trg navadno najboljša pomoč. Gotovo je, da bi mogla nameravana kolonizacija južne Srbije s prostovoljci, op-tanti ter prebivalstvom iz pasivnih krajev ugodno vplivati na našo lesno industrijo ln na naše gozdarstvo; prav tako obnova po potresu opustošenega ozemlja južne Srbije. Samo nečesa se bojimo, da naš les ne bi spet kot najzadnji prišel v poštev, zlasti pa naša mala in srednja industrija. Ze pred leti se je pričela v dravski dolini akcija, da bi se južni Srbiji gradile lesene hiše, da bi se dobavljalo pohištvo itd. Delali so se že načrti, bil je stavljen predlog, da se odpošlje priznani slovenski strokovni profesor v južno Srbiio ter prouči ondotne potrebe in ondotni stil, toda pri merodajnih činite-ljih žal ta načrt ni naše/l odmeva. Ali bo to pot kaj boljše? Bo boljše, mora biti boljše, toda pomagati si moramo sami! Potrebno je, da se vsi naši gozdni posestniki in lesni industrije!, mali in srednji, ki zaradi premale kapacitete svojih obratov r karteln velike lesne in- dustrije ne pridejo do besede, strnejo, ker le organizacija rodi uspehe. V dravski banovini imamo za malo in srednjo lesno industrijo kaj pripravno organizacijo »Društvo gozdnih posestnikov«. Velika lesna industrija dobiva les ali iz lastnih gozdov ali iz državnih gozdnih vele-kompleksov, dočim sta srednji in mali in-dustrijec navezana na to, kar moreta posekati v lastnem gozdu in pa pokupiti od manjših gozdnih posestnikov. Baš zato sta gozdni posestnik in manjši, oziroma srednji lesni industrijec navezana drug na drugega in bi našla polno zaščito svojih skladnih interesov baš v »Društvu gozdnih posestnikov«, preko katerega bi prišla do besede tudi tam, kjer se bo kruh rezal, da ne bo treba čakati na — drobtinice. It. S. Ustanovitev centralne uro-dajne orgami^acile za izvoz mehkega lesa Od Zveze industrijcev smo prejeli: Na anketi o krizi lesne industrije, ki se je vršila 2. in 3. t- m. v Beogradu, je bilo na inicijativo ministra za šume in rudnike inž. Serneca sklenjeno, naj se ustanovi centralna prodajna organizacija, ki naj bi kontrolirala celoten izvoz mehkega lesa iz naše države. Na anketi je bil določen odbor, ki naj izdela in predloži ministrstvu za šume in rudnike podroben načrt take organizacije. Gospod minister polaga važnost na to. da tudi lesna industrija iz Slovenije podpre zamišljeno akcijo in to tem bolj, ker tvori izvoz mehkega lesa iz dravske banovine eno tretjino vse količine lesa, ki jo prodamo v inozemstvo. Na plenarni seji odseka za lesno industrijo Zveze industrijcev v Ljubljani, ki se je vršila 13. t. m., je bila ustanovitev prodajne organizacije splošno pozdravljena ter je bilo sklenjeno, da mora lesna industrija v Sloveniji pri taki akciji sodelovati. V centralni odbor, v katerem so zaenkrat rezervirana za lesno industrijo dravske banovine štiri mesta, se določijo kot delegati gg.: inž. Milan Lenarčič ml., Josipdol; dr. Ernest Rekar, Jesenice; Vinko Resman, Radovljica in inž. Anton Rudež ml., Ribnica. Glede na poročilo, da se bo število članov odbora eventualno še pomnožilo, je bil določen nadaljnji delegat inž. Franc Zupančič. Nadalje je zbor izvolil posebno eksekutivo, ki ji bodo nominirani gospodje delegati o poteku pogajanj poročali in ki jim bo dala tudi potrebne direktive. V to eksekutivo so bili izvolieni gg.: Franc Dolenc, lesni industrijec. Škofja Loka; Danilo Goriup, tajnik Zveze industrijcev, Ljubljana; Fran Heinrihar, lesni industrijec, Škofja Loka - Ljubljana; Josip Javornik, lesni industrijec, Ljubljana; inž- Josip Lenarčič, veleposestnik in industrijec, Verd pri Vrhniki; dr. Friderik Luckmann, odvetnik, Ljubljana; Valentin Mulej, lesni industrijec, Bled; Vinko Resman, lesni industrijec, Radovljica; dr. Rekar, lesni industrijec, Jesenice; inž. Anton Rudež ml., lesni industrijec, Ribnica; Ivan Rus, lesni industrijec, Loški potok; inž. Milan Lenarčič, lesni industrije«, Josipdol; inž. Fran Zupančič, Ljubljana. Da bo imela zamišljena organizacija tudi uspeh, so zastopniki lesne industrije iz naše države stopili na Dunaju v stik z lesni-nimi industrijci in eksporterji Rumunije in Avstri je v svrho enotnega nastopa ter so po prejetih poročilih pogajanja z romunskimi interesenti že rodila pozitiven uspeh. Nova organizacija obeta, ako se pravilno izvede, doprinesti naši lesni industriji in tudi malim lesnoindustrijskim podjetjem obilo koristi, ker bo predvsem onemogočala izkoriščanje neorijentiranosti in gmotnih ne-prilik naših producontov od strani inozemskih odjemalcev. Organizaciji je gospod minister za šume in rudnike stavil v izgled vsestransko pomoč vlade, predvsem znižanje železniških tarifov, kar bo vsekakor načrt take organizacije pospešilo v dobro celotne naše lesne industrije. Uvedba uradne insolventne statistike Minister pravde je že lani v juliju izdal naredbo glede vodstva statistike o konkur-zih in prisilnih poravnavah, ki jo morajo voditi sodišča in dostavljati uradu splošne državne statistike. Sedaj je splošna državna statistika pri predsedstvu ministrskega sveta pričela objavljati sumarne podatke, in sicer prvič za mesec februar pret. leta. (Po naredbi se vodi ta statistika za vse in-solvence od 1. maja pret. leta naprej, torej od časa, ko sta stopila v veljavo ©notni konkurzni in poravnalni zakon.) Sicer smo že doslej imeli konkurzno statistiko, ki jo je po najboljši moči vodilo Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu. Ta statistika pa ni mogla biti dovolj izčrpna, ker se je nanašala ie na otvar-janje konkurzov in prisilnih poravnalnih postopanj, doeim so bili društvu podatki o uspehih postopanj le deloma dostopni, kolikor je za svoje člane posredovalo pri kon-kurzih in poravnavah. Po predpisih lanske naredbe pa sodišča zbirajo sedaj tudi podatke glede trajanja konkurzov in poravnav, glede višine obveznosti, glede kvot itd., kar bo vsekakor dalo preglednejšo sliko. Pravkar objavljeni podatki za februar sicer še ne vsebujejo obsežnejših podatkov, kakor so bili oni, ki jih je doslej izdajalo Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov, vendar je pričakovati, da bo urad splošne državne statistike vsaj četrtletno objavil tudi ostale zanimive podatke, ki jih ima na razpolago. Nadaljnje visoko število insolvene v februarju. Po statistiki splošne državne statistike je bilo v teku februarja v vsej državi otvorje-nih 33 konkurzov in 50 poravnalnih postopanj, skupaj torej 83 insolvene (lani v februarju 71 konkurzov); v januarju t. L je bilo še po statistiki Jugoslovenskega društva za zaščito upnikov 93 insolvene, v lanskem decembru 59 in v lanskem novembru pa 67. Število insolvene je torej v primeri z zadnjimi meseci pret. leta dalje prav visoko. Na posamezne banovine je v februarju odpadlo naslednje število konkurzov in poravnav: dravska banovina 9 konkurzov in S prisilnih poravnav, skupaj torej 17 insolvene (lani je bilo le 7 konkurzov); dunav-ska banovina 7 + 19, savska 3 + 14, drin-ska 5 + 6, primorska 1 + 2, vardarska 4 + 0, moravska 1 + 0 in Beograd 3 + 0. V zetski banovini ni bilo nobene insolven-ce. Značilno je visoko število insolvene v donavski, savski in dravski banovini. Ustanovitev hmeljske prodajne zadruge 2alec, 13. marca. Dolgih pogajanj in trdega dela je bilo treba, da se je uresničilo stremljenje pio» nirjev našega hmeljarstva, ustanoviti hme« liarjem zavod ki bo skrbel v mejah mož« nosti, da jie bo hmeljar pri najvažnejšem delu hmeljarjenja prepuščen sam seb' in ne bo več nasedal izmišljotinam in spletkam raznih prekupcev in mešetarjev. V dobrih letih sprožena zadružna misel je našla med hmeljarji v današnji hudi stiski popolno razumevanja in odobravanje, tak p da je se* daj izšla pobuda za realizacijo zadruge iz vrst hmeljarjev samih. Zato je tudi upati, da se bodo naši Savinjčani oprijeli svoje zadruge z onim navdušenjem, ki je porok gotovega uspeha, in da ne bodo pustili, da bi začeto lepo delo zopet zaspalo. Nasprot« no, nova zadruga se mora razviti v mogoč« no organizacijo, ki bo oprostila hmeljarja v slabih letih škodljivega jerobstva; v dobrih letih pa bo zavzela odlično mesto na hmeljskem svetovnem trgu. V petek zvečer so se končala v Celju posvetovanja in se je ustanovila »Hmelj« ska prodajna zadruga« r. z. z o. z. s sede« žem v Žalcu Namen zadruge je širiti po« uk. podpirati, posredovati in izvrševati prodajo hmelja in stremeti za tem. da gre hmelj iz roke pridel.ovalca po najkrajši po« ti h konsumentu; kupovat hmeljske po« trebščine, da pridejo hmeljarji ceneje do njih; prirejati hmeljske razstave in hmelj« ske sejme ter se udeleževati takih tudr v inozemstvu; dajati članom predujme in po* sojila na vskladiščeno blago ter vzdrževati javno skladišče, ki je na razpolago tudi ne* članom V dosego svojega cilja lahko za« druga kupuje premičnine in nepremičnine. Denarna sredstva zadruge se bodo zbirala iz deležev po 100 Din z omejitvijo največ 10 deležev na enega člana, pristopnine po 20 Din za člana, potem iz posojil podpor in rezervnega zaklada. Vsak član jamči z dvakratnim deležem (200 Din). Član postane lahko vsak jugoslovenski državljan — hmeljar, ki ima na ozemlju dravske bano* vine najmanj 500 sadežev hmelja, kakor tudi gospodarski strokovnjaki v hmeljar« stvu. Izključeni pa so hmeljskj trgovci ter vsi oni, ki se pečajo s prekupčevanjem in mešetarjenjem hmelja. Zadružnik mora ponudit]: zadrugi ves svoj pridelek, kolikor mu ga zadruga lah« ko takoj proda, 6icer pa ima pravico svo« bodno prodati vsakomur svoj pridelek. Zadruga ne bo nikakor ovirala svobodne trgovine, temveč ji bo le še pomagala. Zadružnik je tudi dolžan oznamenovati na zahtevo zadruge svoj pridelek. V ponedeljek bo nova zadruga registri* rana pri sodišču v Celju. Od tega dne pa do 15. aprila bo zbiralo uredništvo »Slov. hmeljarja« člame za zadrugo, nakar se bo sklical ustanovni občni zbor, ki bo izvo« lil načelstvo za dobo 3 let. Ustanovitelji se dobro zavedajo, da je zadeva hmeljar« ske prodajne zadruge težaven vozel, in vedo, da bo nova ustanova naletela na združen odpor vseh, ki se čutijo prikraj* šane po novi ustanovi. Vendar pa se na» dejajo, da se bodo pametni Savinjčani oprijeli z vso ljubeznijo svoje zadruge in da bo iz skromnih početkov nastala mo» gočna stavba, ki bo za vedno odpravila jerobstvo raznih dvomljivih dobrotnikov našega hmeljarstva. Banska uprava in vla» da sta obljubili izdatno podporo. = Tvornica vžigalic v Rušah ustavila svoj obrat. Zaradi stalnega padanja domačega konsuma, še bolj pa zaradi popolnega zastoja izvoza na Kitajsko, do katerega je prišlo zaradi zvišanja kitajskih carin na vžigalice, bo tvornica vžigalic v Rušah, ki je od L 1928. last delniške dražbe »Vrbov-sko«, že prihodnji teden za stalno ustavila svoj obrat. Da vsaj deloma Olajša nameščencem težak položaj, v katerega so zašli, ie vodstvo tvornice sklenilo, da bo kljub ustavitvi obrata še do konca junija izplačevalo tedensko svojim delavcem mezde, nameščencem pa plače. = Emisija češkoslovaškega notranjega državnega posojila od 1300 milijonov Kč. Po pravkar objavljenem zakonu o notranjem državnem investicijskem posojilu od 1300 milijonov Kč, se bo emisija tega posojila izvršila v času od ponedeljka 16. t. m. do vključno soboto 21. t. m. Obrestna mera obveznic je razmeroma zelo nizka in znaša 5% pri emisijskem tečaju 95.75 Kč za 100 Kč nominala, tako da nudi posojilo po emisijskem tečaju dejansko obrestovanje le od nekaj več kakor 5%. Od posojila se bo, kakor znano, porabilo 600 milijonov za kritje železniških investicij, 66 milijonov za kritje investicij v ostalih državnih podjetjih in 150 milijonov za omiljenje posledic gospodarske krize. Od ostalih 485 milijonov se bo pretežni del porabil za cestne fonde. Položaj na nalih borzah Ljnhljana. 14. marca. Na ljubljanski borzi je bil devizni promet minuli teden slab; znašal je 12.!) milijona Din nasproti 17.7, 168. 15.0 in 21.3 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Po zadnji okrepitvi deviznih tečajev v prejšnjih tednih je v zadnjem času nastopilo nekako ustaljenje tečajev in so razlike nasproti tečajem zadnjega tedna le malenkostne. Na zagrebškem efektnem tržišču je nastopila v državnih papirjih fvrstejša tendenca. Vojna škoda se je zlasti včeraj okrepila in se je trgovala po 423 — 423.5 nasproti 417 — 419 ob koncu zadnjega tedna. Tudi investicijsko posojilo in agrarne obveznice kažejo okrepitev, in sicer investicijsko posojilo na 88. agrarne obveznice pa 52.5 — 53. Prav tako vlada čvrsto razpoloženje v dolarskih papiriih: 8% Blairovo posojilo se je trgovalo po 93. 7% pa ob koncu tedna po 83 — 83.5. Promet ie bil tudi v 6% begluških obveznicah po 96. Za zasebne vrednote ni bilo toliko zanimanja. Bančne delnice so v glavnem obdr- £aie stare tečaje, v kolikor ni prišlo do odbitka kuponov, kakor pri Praštedioni, ki notira sedaj po izplačanem kuponu od 80 Din 900 - 920 Din. Med industrijskimi delnicami se je tečaj Trboveljske stabiliziral na višini zadnjega tedna in je prišlo le do enega zaključka po 333. Vevče so po zadnji okrepitvi tečaja za malenkost popustile na 129 denar, potem ko je prišlo v početku tedna do zaključka po 133. V ostalem je bil zabeležen promet v Ljevaonici, Osijek po 210, v Danici po 95, v Dubrovački po 3S0, v Jadranski po 520 — 530, v Oceaniji po 209 in v Slavoniji po 200. Devize. Curih. Zaereb 9.125, Pariz 20.3375, London 25.2487, Nevvvork 519-7, Bruselj 72.45, Milan 27.22. Madrid 55.75. Berlin 123.735. Dunaj 73.05. Sofija 3.765, Praga 15.3975, Varšava 58.2, Budimpešta 90.015, Bukarešta 3.09. Žitni trg Pretekli teden se je na svetovnih tržiščih razvijala tendenca neenotno. Proti pričakovanju in neodvisno od ostalih borz se je pšenica na budimpeštanski borzi precej okrepila. Tamošnji živahni promet spravljajo v zvezo z izvozom pšenice v Italijo. Na naša tržišča so vsi ti pojavi vplivali v toliko, da se je cena pšenici obdržala na sedanji višini; glede na slabe dovoze pa tudi ni pričakovati, da bi zaenkrat popustila. Zlasti cena za boljše kakovosti je prilično čvrsta. Za koruzo pa zanimanje dnevno narašča in so pri slabih dovozih cene vedno čvrste jše. Blago je večinoma že sposobno za mletje, zato tudi ni več toliko povpraševanja po stari koruzi. Kon-sum krušne pšenične moke narašča, tako da primanjkuje tega blaga, dočim zaostaja bela moka. kar povzroča motnje v obratovanju mlinske industrije. + Bndimpeštanska terminska borza (14. t. m.) Tendenca neenotna, promet srednji-Pšenica: za marc 15.33 — 15.35, za maj 15.74 — 15.76; rž: za marc 10.90 — 10.95, za maj 11.22 — 11.25; koruza: 12.78 do 12.80, za julij 13.08 — 13.10, tranzitna za maj 10.00 — 10.02. I Veličanstvo liubezen Radio K programu tega tedna V nedeljo popoldne igra dijaški jazz, gojencev H. drž. gimnazije, nato pa bodo šentjakobčani igrali veseloigro »Pajek s križem«. Zvečer se prenaša iz Prage reprezentativni koncert češke filharmonije pod vodstvom dirigenta Bruna VVaiterja. Na sporedu Je izključno Beethoven. Večer bo zaključU Hawaii-jazz. — Ponedeljkov večer je rezerviran v celoti radio-orkestru, kateremu sledi Hawaii-jazz. — Torkov večer je namenjen skladatelju Ristu Savinu. Uvodno besedo bo govoril g. Slavko Osterc, spored pa bo izvajala gdč. Anita Mezetova. Večer bosta izpopolnila nato še radio-orke-ster ln Hawaii-jazz. — Sredo večer je slovenska glasba. Gdč. Korenčan gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar bodo peli s sprem-ljevanjem radio-orkestra slovenske narodne, zbrane v venčkih »Dehteči nagelj« in »Mlada pota«. Vmes pa bo igral harmoniko g. Rakuža. — Četrtek je delno posvečen jugoslovensko-poljskim simpatijam. Druga polovica dopoldanskega sporeda je namreč sestavljena iz predavanja o Maršalu Pil-sudskem (govori g. dr. Rudolf Mole) ln iz koncerta poljskih skladb, ki jih bo izvajal radio-orkester. Popoldne bomo čuli citre-solo, zvečer pa prenos ljubljanske opere. — V petek zvečer se vrši prenos iz Prage. Koncertiral bo klub orkestralnih umetnikov. — V soboto bomo čuli koncert bala-lajk, nato pa bo pel slovenske narodne z orkestrom g. Drago Žagar. Zaključi radio-orkester z valčkovo uro in jazz s plesom. Izvleček iz programov Nedelja, 15. marca LJUBLJANA 9: Poljedelsko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Nauk o ser-viranju. — 10.30: Prenos koncerta konser-vatoristov iz Matice. — 12: Napoved časa, poročila ln plošče. — 15.30: Predavanje za kmečke žene. — 16: Predavanje o nafti. — 16.30: Jazz-band. — 17: Veseloigra »Pajek s križem«. — 20: Prenos koncerta češke filharmonije iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert lahke glasbe. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 11: Plošče. — 12.30: Koncert radio-orkestra. — 17.30: Narodne pesmi na harmoniko. — 18: Koncert narodnih pesmi. — 20: Prenos koncerta češke 'iUiprmonije iz Prage. — 22: Poročila. — 22.20: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 17: Koncert Lahke glas- J be. — 18: Francoska komorna glasba. — 20: Prenos koncerta češke filharmonije iz Prage. — 22.10: Lahka večerna glasba. — PRAGA 16: Prenos koncerta iz Moravske Ostrave. — 17: židovske pesmi. — 18: Zborovski koncert. — 19.05: Koncert vojaške godbe. — 20: Koncert češke filharmonije. — 22.20: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — BRNO 15: Prenos operete. — 19.G5: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Poljuden večerni koncert. — 22.15: Pevski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11.05: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 13.50: DuetL — 14.35: Lahka godba orkestra. — 18: Koncert komorne glasbe. — 20.20: Veseloigra. — 22.30: Večerni koncert orkestra. — BERLIN 17.45: Koncert lahke glasbe. 20: Verdijeva opera »Don Carlos«. — Godba za ples. — MttHLACKER 19.45: Koncert solistov. — 20.45: Mešan program. — 22.45: Godba za ples. — K5NIGSBERG 15: Komorna glasba. — 16: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere »Don Carlos« iz Berlina, — 22.30: Godba za ples. Ponedeljek, 16. marca LJUBLJANA 12.15: Plošče (mešan program). — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. -- 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Nega avtomobila. — 20.30: Večer radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Popoldanski koncert radio-orkestra. — 20: Koncertno gostovanje iz Sofije. — 20.40: Pevski koncert. — 21.15: Plošče. — 22: Poročila. — Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos programa z Dunaja. — 22.10: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 17.30: Prenos koncerta iz Brna. — 19.05: Kabaretni program iz Brna. — 20.20: Večer narodnih pesmi. — 20.45: Prenos koncerta iz Brna. — 21.30: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.20: Jazz-band iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Kabaretni program. — 20.45: Mozartov večer. — 21.30: Prenos koncerta iz Prage. — 22.20« Jazz-band iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.45: Operni večer. — 22.15: Plošče. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Koncert citraškega zbora. — 20: Mozart: Velika maša v C-molu. — 21.55: Lahka večerna glasba. — BERLIN 19.10: Koncert solistov. — 20.30: Lanner-Straussov večer. — Godba za ples. — KONIGSBERG 16.3 ): Prenos koncerta iz Berlina. — 17.30: Koncert tria. — 16.15: Popoldanski koncert. — 17.40: Plesna glasba za čelo in klavir. — 19.15: Obrtništvo v besedi in glasbi. —-20.15: Orkestralen koncert. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — MtTHLACKER 16.30: Pevski koncert. — 19.30: Koncert komorne glasbe. — 21: Koncert lahke glasbe iitl ploščah. — 22.20: Godba za ples. — BTJ-« DIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra, — 17.20: Koncert ciganske kapele. - SOKOL Bratom ln sestram v LJubljani m okolici! Danes ob 11. bo na Taboru komemo-racija za pokojnim prvim starosto jugoslovenskega Sokolstva, bratom dr. Ivanom Oražnom. Pridite in počastite njegov spomin ob priliki 10 letnice niegove smrti! Ustanovitev mirenskega s«>kolskega okrožja. V okviru nedeljskega žup. zbora se je vršila zjutraj tudi seja zbora načelrJ-štva župe, pri kateri se ie vsa novomeška župa razdelila v 3 okrožja: I. belokrajn-sko, H. novomeško in M. mirensko. Kot okr. načelnik za mirensko okrožje je inie-novan br. H. Tomšič iz Trebnjega, za okr* nač. pa s. Kneiselova Zora iz Mokronosa. Okrožje obsega društva: Trebnje, Mirna, št. Rupert, Mokronog in Št. Janž-Krmeli. V nedeljo 8. t. m. zvečer se je ob 7. vršila v Trebnjem na sedežu okrožja že prva seja okrožja, kjer se je konstituirala vsa uprava. Poleg gornjih dveh jo tvorijo še: okr. podnač. br. Jože Andoljšek iz Mirna* okr. nač. s. Cilka Zupančičeva iz Trebnjega. taj. in zap. br. N. Srpan (Trebnje)., Od žup. P. U. pa je imenovan v odbor kot prosvet. inšpektor br. Tratar. Seje, ki io je vodil br. žup. podstarosta Herbst Pavel h Mokronoga, je določila datume dr. nastopov. Okrožje je tu — želimo vodstvu čim več usnehov. Nova uprava Sokola v Šoštanju je naslednja: starosta Rejec, podstarosta Kraigher, tajnik Burdian, načelnik Robinščak, prosvetar Vreže, načelnica Goričnikova. Ostala odborniška mesta so z malimi izjemami ostala ista. Sokolsko društvo Preserje je dobilo svojo sokolsko četo v Notranjih goricah, kjer je že svoječasno obstojalo sokolsko društvo. Dramatični odsek bo po dolgem presledku po praznikih priredil »Verigo«. Pričakujemo mnogo uspeha! LJUBLJANA, MESTNI KRALJESTVO MODE Nova linija kazaka Kazaška linija, ki nam jo je prinesla prejšnja sezona, se ne bo še tako kmalu umaknila z modnega obzorja. Seveda ved« no menjajoča se moda ni popolnoma zado» voljna z dosedanjo linijo kazaka, pač ker je — lanska. Zato kazak letos ni več kra» tek, temveč prehaja v nekako tuniko in si* cer na ta način, da osnovno krilo gleda iz» -pod kazaka za kakih pet prstov. Izraziti /trotteuraki komadi, torej obleke, ki služi« 'jo za šport in štrapacno uporabo, imajo si« cer nekoliko krajše kazake, ki pa vendar segajo «koro do kolen. Ker se kazak prilagodi vsakemu materi« alu, se ne smemo čuditi, da bo zavzel važ« no mesto zlast. v pomladanski garderobi, posebno ker je kroj nekakšen kompromis med elegantno in športno opremo. Tudi tu 'zavzema moda pletenin važno mesto, kajti tnc-va jsrsevska blaga v ničemer ne zaosta« jajo za suknom in so razen tega še izredno praktična, ker se ne mečkajo. Krilo je obi« čajno nagubano ali lahno zvončasto. Plašč je seveda iz istega materijala in nekoliko krajši od krila, tako da dobimo eleganten učinek paletota, ki deluje mladostno in apartno. Napol dolgi kazak je opremljen z zanimivimi intarzijami in prepasan s tem« nejšim usnjenim pasom. K temu nosimo majhen klobuk iz klobučine z dolgimi zadnjimi okrajci (skica 2). Podoba je, da skušajo modni saloni izno» va potisniti v osprednje takozvani komplet. Pojavljajo se že zanimive in okusne kom« binacije materiala in barv. Primer te vrste kaže naša prva skica, ki predstavlja izred« no okusen komplet v kontrastnih barvah Ravni paletot z nazobčanim robom ima prav tako nazobčane motive na ovratniku m rokavih. Znotraj je podložen s svetlo svilo, iz katere je narejen tudi dolgi zvon« časti kazak. Krilo, ki gleda izpod kazaika, je iste barve kakor paletot. Zelo prvljub« iNG-j-anouEN MU-I-SEMJNN «1» LJUlLJPNfl K9U IViltSlitt UUCf) 2X R- ljene barvne kombinacije so modro«beige, modroTožnata in modro«akvamarinasta. Sploh je letos spomladi temnomodra barva najbolj moderna. Najvažnejši kos vsake garderobe je pač mala svilena obleka, ki jo lahko oblečemo ob vsaki priložnosti. Tudi ti modeli se po« služujejo kazaške ideje na zelo spreten na« čin ter jo često vežejo z lepim bolero efek« to m, ki se ravno v tej sestavi izvrstno uve« Ijavlja. Naša zadnja skica prikazuje tak» šno obleko iz temnomodrega marokena. Kazaško krilo je prišito šele pod boki in drobno nagubano. Vaš mož se vam fs^ko kneveri. ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako ta ni dovolj privlačna. Poznana, milovonjiva sol za izpiranje (Isla Spttl-salz) vam pomore, da ostanete vedno zdrava, sveža in mladostna, ako se redno nje poslužujete za svojo intimno toaleto. 346-1 Geometrične ornamente srečujemo pogosto na novih spomladanskih rokavicah in sicer izključno vzorce, ki da« jejo roki videz vifckosti. Nenavadno za dnev no modo je dejstvo, da se v to svrho up o« rablja kovinsko usinje, predvsem v nežno srebrnih, zlatih ali bakrenih tonih. Tako vidimo na naši skici belo rokavico, na ka* teri si predstavljamo usnjene ornamente tako razvrščene, da je prvi trikotnik in ši* roka proga iz srebrno kovinskega usnja, srednja trikotnika pa sta izdelana v než* nih barvnih odtenkih. Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH Proti boleznim v hrbtu uporabljajte 8LOAN-ov LINIMENT. Zakaj trpite neznosne bolečine, ko jih zamorete odpraviti z malo SLOAN-ovega LINIMENT A. — SLO AN nI treba vtirati, on sam prodre v kožo, greje ln umiri obolele dele, odstranjujoč bolečine. Imejte vedno eno steklenico v rezervi! Ne dela lis na koži. Uporabljajte SLO AN proti revmatizmo, ishijasu, bolečinam v križu, boleznim v hrbtu, bolečinam izvinjenja in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. SLOAN-ov LINIMENT ODPRAVI BOLEČINE Maurice Bedel: Poslovilni poljub Tik pred odhodom velikih medna« rodnih brzih vlakov je kolodvor sko« ro popolnoma prazen. Polizani in ne« potrebni vojaki pohajkujejo po tesnem temnem in prašnem hodniku pred bla« gajno za vozovnice. Brezposelni milic« niki preže z angelsko potrpežljivostjo na one, ki pljujejo po tleh, in druge, ki bi jih zaradi hrupnosti ali nedostoj« ne obleke utegnili kaznovati z denarno globoko — skratka, na ljudi, ki bi jim mogli podpreti pravico do eksistence in jim dati vzrok za obremenitev pro« računa. Italijanu ni več povšeči poto« vanje in ne more zapustiti domovine, ker je vse usmerjeno na to, da ne bi prestopil domačih mej. Dela se samo na to, da ostane vsakdo tam, kjer je; k temu prispeva prijetno podnebje, si« jajni režim in pa neizdajanje potnih listov. Tako ostanejo brzi vlaki Rim« Pariz in Rim«Dunaj pridržani redkim diplomatom in pravkar s kardinalski« mi klobuki ozaljšanim francoskim pre« latom — torej osebam, ki kakor znano, nimajo navade, da bi na kolodvorih prepevali prekucuške pesmi. Filipinin prihod je povzročil med vo« ja&tvom pravo zmedo in jih za trenu* tek zaposlil. Stražniki so si popravili usnjene pasove. Sablje in ostroge so zazvenčale po tleh. Samo miličniki so še dalje prežali, kje bodo zasačili ko« ga, ki je pljunil na tla. »Kako nenavadno mesto za sesta« nek!« je pomislila Filipina. Tedaj se je pojavil Rafael, ki je bil za nekim tovornim vagonom. Prihitel ji je naravnost naproti, iztegnil roko in se zasmejal z odkritim, jasnim gla« som. »Dober večer,« je dejal. Kar ni bilo njegova navada. Potegnil je Filipino za seboj na pe« ron in pokazal dva listka. »Kaj?« se je začudila Filipina, »odve« sti me hočete, jaz pa nimam pri sebi ničesar razen doze za puder in robca! To je vendar blazno!« Tako je besedičila v začetku, a kma« lu se je nehala smejati. Prišla sta z Ra* faelom do vlaka z dolgimi vagoni z obešenimi ploščami, na katerih je bilo zapisano: Bern, Curih... »Poslušajte,« je hitela Filipina. Rafael pa ni ubogal. Vzel je bil nje« no roko, jo nežno pritisnil k sebi ter ji s toplim glasom pripovedoval vrsto stvari, ki niso imele nobene zveze ne s to postajo, ne s tem vlakom, ne z Bernom m Curihom. Imenoval jo jc Kovinski svečniki so dekorativni komadi, ki spadajo v vsako moderno stanovanje. Razen tega se je zad» nje čase uveljavila svečna razsvetljava v mali večerni družbi, ker je okusna, nema« vadna in baje čudovito »domače« učinkuje. Takšni svečniki iz bele kovine ali medi so običajno dvoročni in nažlebani ter se oži« jo navzdol. Predstavljajo najlepši okras modernih kaminov in učinkujejo okusno na nizkih, okroglih mizicah. PIJANČEVANJE 1 Sflfc* " ■ ■■ 'lit'-* . 1« ' 1 Te grozne strasti zamorete zanesljivo odvaditi pijanca z AVINALOM, preparatom berlin. lekarnarja Franka. A VIN AL lahko daste pijancu, pa ne ve nič za to. Jamčimo, da je sredstvo neškodljivo. S pomočjo AVI-NAL-A smo rešili v naši državi že mnogo stotin oseb. En zavojček zadostuje za vse. Cena Din 237.— s poštnino. Glavni depo: Apoteka Mr. ROŽMANA, BEOGRAD, Terazije 5. Obelisk Besede pomenijo (vodoravno od zgoraj navzdol): filmski igralec; otok v Dalmaciji; šahovski izraz; rastlina; gora v Julij- A A M A f-i A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A skih Alpah; prezident CSR; vojašnica; del obleke; tropska rastlina; mesec spomladi; uzmovič; bolezen; jugosl. reka; rastlina; jugosl. reka; del pokošenega travnika; ko- Filipinčico in ji rekel: »Saj ste kakor ognjen cvet s petimi plapolajočimi jezički.« Še nikoli ni bil tako radodaren y be» sedah, tako vsiljiv v kretnjah. Hodila sta gor in dol in sta srečava* la druge parčke, ki so se opirali drug na drugega. Zdaj pa zdaj se je ustavila kakšna dvojica pred vrati vagona. Za« ljubljenca sta si podala roko in izme« njala poslovilni poljub. Človek bi bil mislil, da odvaža vlak samo oboževa* ne mlade deklice, ki odhajajo na sever. Na peronu se je vedno bolj množil trop neutolažljivih zaljubljencev. Tudi Rafael je peljal Filipino pred odprta vrata nekega vagona, kamor so imeli vstopiti potniki. Tam še ni bilo nikogar, ki bi bil čakal na slovo in po« slovilni poljub. »Filipinčica,« je vzdihnil Rafael, »dajte mi svoje ustnice, drugače umrem.« »Kaj tukaj, pred vsemi temi ljudmi? Ali se vam meša?« Bila je vsa zmedena. Ognjevite Ra« faelove besede, zaljubljeni mladi pot« niki, vlak, ki je bil videti namenjen prej v raj kakor v Švico — vsa ti pi* sanost skrivnosti in resničnosti ji je pričarala pred oči tako čudovito kra» sen film, da si še m bila naslikala po« vaški pripomoček; škodljiva žuželka; žival, ki živi v vodi in sesa človeka; urad; družabni lokal; mesto v Bosni; gaščarica; druga košnja mrve; moško krstno ime; ptica; padavina; prestolnica slovan. države; ruda; kras moškega; drevo; ptica; žensko ime; domača žival; gora v južni Srbiji; poklic; krvoločna žival. Vsaka beseda ima natančno v sredini črko A. Rešitev križaljke „Golob" Vodoravno: 2. eta, 5, se, 6. ara, 8. ena, 12. sod, 13. la, 14. ovo, 17. Dana, 19. Cikla-men. Navpično: 1. Fena, 3. ta, 4. Ares, 7. ano- da; 9. Adam, 10. la, 11. hoc, 13. lan, 15. vi, 18. ne. Vprašanja in odgovor! E.— Vaš ženin ni všeč staršem in so Vam zato odrekli doto. Po" določbi § 1200 obč drž. zakonika morajo starši svoji polnoletni hčeri, ki nima nikakega lastnega premoženje roditeljev. Ce ne pride do spo-merno doto. Kako velika ie ta dota, odloča premoženje roditeljev. Ce ne pride do sporazuma, odloči višino dote sodišče v iz-venspo-nem postopanju. Ce se hči omoži proti volji staršev in če sodišče smatra, da je mišljenje staršev o ženinu upravičeno, starši niso dolžni dati dote. Važno je torej to, zakaj staršem Vaš ženin ni všeč. Sodišča pri presoji teh razlogov niso vezana na posebne predpise. Odločitev zavisi od teh-le dejstev: kakšno premoženje iima-io starši: 2. koliko je otrok in 3. iz katerih razlogov Vaš ženin staršem ni všeč? • N. Z. C. p. R. J. Vaši želji, žal, ni mogoče ustreči, ker ni sredstev zoper takšne reakcije kože. Vse skupaj se vrši pod živčnim vplivom in se s časom verjetno Ramo od sebe izgubi. — G. J. V. v K. Predvsem je treba zdravniško pregledati vodo, če se ne najdejo abnormalne sestavine kot znak obstoječega vnetja. So-li bolečine pri kaš-ljanju? Drugače bo možno odpomoči s pogostim puščanjem vode. Ako pa je organska napaka, boste morali to zdraviti po zdravniških navodilih. — G. S. st. M. Ako otrok v tej starosti še ni 6hodil, ne kaže preizkušati vseh mogočih dijet, če bo boljše ali ne, temveč se potrudite čim prej k bližnjemu zdravniku, ki Vam bo po temeljiti preiskavi povedal, odkod ta nenormalen razvoj otroka. Prvo je misliti na angleško bolezen, morda pa je kaj drugega. Da pa ne zamudite prave prilike, pojdite brez odlašanja k zdravniku, ker je to v Vašem interesu in v prid otroku. — Ga. R. P. v H. Naval krvi v glavo in občutek neznosnega pritiska sta znaka, ki ju nahajamo pri več boleznih. Pri tem zna n. pr. biti drugačna sestava krvi z ozirom na rdeče krvne Staniče ali pa to zavisi od zvišanega krvnega pritiska, kar bi bilo oboje ugotoviti s tozadevno preiskavo. Ce obeta kaj uspehov, puščamo tudi dandanes gotovo količino krvi, urediti pa je treba hkrati način življenja m zapisati posebno dijeto. Ni izključeno, da so tudi pri Vas živci alterirani. — Gdč. P. K. ▼ Lj. V Ljubljani pride le banovinska splošna bolnica v poštev in računati mora- dobnega. »Ne, ne, ne!« je rekla odločno ln po« besila glavo. Sama pri sebi je pa mislila: »Jutri pa prav gotovo.« Zdaj so sprevodniki pozvaR potni« ke, naj vstopijo. Takoj se je obesil na vsaka vrata parček in ustnice so se mu združile v poljub, ki se kar ni hotel pre« trgati. »Veliki trenutek je tu,« je dejal Ra« fael. »Vstopite, vstopite!« so klicali spre« vodniki »Trenutek — za kaj?« je rprašala Filipina z močno utripajočim srcem »Trenutek slovesa, Filipinčica.« »Saj se vendar ne boste odpeljali..« V dveh, treh besedah ji je razložil, da ne namerava odpotovati, ampak iz* rabiti tu na peronu že dolgo pričako« vano priliko in pritisniti poljub na nje« ne ustnice, da, poljubiti njo, ki jo ča* sti in ljubi — ne da bi ga kdo zaradi tega ovadil, oštel in naposled Se vrgel v ječo. »Vaše ustnice,« je nadaljeval kakor omamljen. »Vaše ustnice, predraga!« Filipina je popustila. Videla je peron in vlak, slišala, kako zapirajo vrata. Drhteča od sladke razburjenosti mu je ponudila naprej levo, potem pa še te z večtedenskim zdravljenjem- Koliko časa traja efekt kure, Vam ne more nihče prorokovati, ker so nam premalo znani či-nitelji, ki izzovejo pri dedno dovzetnem človeku takšne izpuščaje. Bolehate pred izpuščajem za angino (vnetjem drgali ali bezgavk v vratu)? _ G. J. I. v Lj. Sedanje bolečine v trebuhu po Vašem opisu ne utegnejo imeti nobene zveze s prejšnjo boleznijo, to bi bilo kvečjemu, če bi bil bližnji organ oboleL Ako ste brez sredstev, se zgla-site v eni izmed ambulanc v banovinski 3plošm bolnici, kjer Vam dajejo, če ste ne-premožni, potrebne nasvete in recepte. Vi si delate nepotrebnih skrbi. — Ga. B. it. L. Ad 1.) V splošnem je to sled slabokrvnosti tn bledote pri mladostnikih moškega in ženskega spola, ki so za vsak napor mnogo bolj občutljivi kakor drugi. Tisto zadevo z ono piko pa more razjasniti le zdravnik (najbolje špecijalist za očesne bolezni), ki stvar vidi in preišče. Ad 2.) Verjetno je, da je naklon k onim znakom v krvi. Ad 3.) Tudi če bi to bilo, bo brez pomena ter mine s časom, ko se mlad organizem ustali in zaplove po puberteti v mirne vode. Po našem mnenju je najvažnejša ugotovitev v naravi on >pikec. — Gdč. T. D. Svetujemo Vam, da teh stvari sami ne zdravite, ker zna to biti morda najbolj nedolžen mehurček, morda pa tudi kaj resnejšega. Jodova tinktura tudi ni vseobče zdravilo za zuna-r»io in notranjo uporabo. Pri marsikaterih ljudeh kožo močno draži, tako da s tem svoje stanje ev. poslabšate. Oglasite se pri svojem zdravniku. — Gdč. M. G. Mogoče je, da gre res za takšno kilo. Če je tako, potem ne bo to izginilo samo, temveč si boste morali dati jo operirati, ako Vam dela težkoče. O tem in o ev. načinu, aH Vam pomore poseben pas, ki Vam bolezen lajša in nikakor odpravi, pa odloča preiskujoči zdravnik. Pasovi se dobe pri bandažistu. Zakaj bi bila to kazen, nam ni razumljivo, ko dobe te stvari ljudje, ki niso ničesar zagrešili. Obkladki ne zaležejo. — G. M. 31. st V. Če je zobovje popolnoma v redu, da ni gnilega zoba več v ustih in tudi nikake škrbine, je med drugim možno, da prihaja to od bezgavk v vratu, odnosno goltancu ali pa iz nosne dupline, eventualno iz goltan-ea samega. Pošljite dotičnika k špecijalistu za bolezni v grlu in nosu, da se izključi ta vir. Naposled bi bil potreben še pregled prebavil, odkoder tudi utegne- izvirati zlo. — »Gersonc Pruski deželni zdravstveni svet je na svojem zasedanju februarja meseca 1930. leta ugotovil, da so komaj dopustni dvomi o uspešnem delovanju Ger-son - Hermannsdorfer - Sauerbruchove di-jete pri kostni, sklepni in kožni tuberkulozi. O uspešnem delovanju pri pljučni tuberkulozi pa še ni mogoče zaključiti aktov, ker je doba opazovanja za enkrat prekratka. — G. V. L. v Lj. Ne, pri raku je pobol pri ženska za kakšnih 10% večji kot pri moških in to zaradi pogostega obolenja ženskih spolovil, seveda v koliko; smemo govoriti o spolni razliki tega obolenja. — Umetno solnce. Pozimi si nadomestimo naravno solnce z umetnim, tudi tu je treba dozirati in ne pretiravati. Škodljivih vplivov ne poznajo, vendar se priporoča zdravniška kontrola. Oči zaščitimo z naočniki-Indikacij za to obsevanje je prav mnogo. desno lice. Rafael se je oprijel glave z rokama in jo je hitel poljubljati na oči, na bra« dico, na nozdrvi. Na ta način se je približeval zaželjenim ustnicam, a ma« homa se mu je glava izmuznila iz rok m moral je začeti s poljubovanjem zo« pet od kraja. Vlak se je med tem že počasi pre* mikal z mesta. »Pojdite sami ven,« ji je zaklical, »tu imate, karto.« . In sam je izginil po stopnicah v va> gon, napravil par skokov po -hodniku in stopil skozi vrata na drugi strani na peron, da bi došel Filipino. Tudi ostali parčki so se bili na ta način ločili in zdaj so se prerivali skozi izhod na prosto čisto mladi ljudje. Vsem se je brala na obrazih razgibanost slovesa, ki so ga bili pravkar vzeli od bernskega brzega vlaka. impifod onpoifqoev sf ureuntg ISTOČASNO ZA DAN IN NOČ JC NrVEA-CREME ter najvažnejša sestavina EUCERIT, ki pospešuje nego kože, omogoča NTVEA-kremi, da globoko pronikne v kožo, ne da bi ostavljala bleska na površini. Podnevi vas ščiti ta vsrkana krema pred slabim vremenom in nadomešča maščobo, ki vam jo izloča veter in slabo vreme, ter ohrani kožo voljno in gibko. Po noči deluje NTVEA-krema na ta način, da vam osvežuje in jači polt in dobite tako svež, mladosten izgled. NIVEA-kreme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni ne ene ne druge kreme, ki bi vsebovala EUCERIT, ki varuje kožno tkivo in jo osvežuje, na čemer tudi temelji presenetljivo in milo delovanje NIVEA-kreme. 28a Do« po 5. 10 ln ® Din — tube pe • Id H Din Izdelovatelj ▼ JngoaliTljl: Jugosl. P. Beiersdorf * Co., d. a. o. J. — Maribor, Gregorčičeva št. 24 Veorg Bornhordt Evropa se poraja Empi Jt m poti nujmt uicamSciijt. Prič« bbo njenega nastajanj«. Oujesno Sum delavcev, ti obdelujejo kamene, da se pri« legajo drag drugemu. Nora Evropa n« bo nastala po genij ainem načrtu kakega moj» etra. Zunanji ministri raznih držav iščejo primerne kamenčke kakor pri igri z dami« no, da jih vstavijo zdaj tu, zdaj tam. Vstavljajo jih pač, kakor to zahtevajo njihove različne državne potrebe. Ministri pri tem niti ne vedo, da sestavljajo Evropo, kakor no ve tkalec, ko tke piatno, kaj se bo napravilo iz njegove tkanine. Ministri si niso »vesti, da delajo zgodovino. Imamo, postavim, tri dogodke ob istem času na raznih krajih, ki na videz niso v nikaki zvezi, vendar pa uglajajo pot Evropi. Ti dogodki so: francosko-italijamska mornariška pogodba govor belgijskega zunanjega ministra Hymansa o sporazumu med bel« gijskim in francoskim generalnim štabom ter njega odnos do locarnske pogodbe ki pot nemškega zunanjega ministra Ourtiuea na Dunaj. Orni ljudje v Nemčiji ki nočejo Evrope »Ti pa dvomijo nad tem, da jo drugi hoče« jo, so dolgo koketirali z mislijo, doseči z Italijo kake separatne pogodbe. Mjussolini« jeva roka sega globoko v desničarsko-ra* dikaini nokret Nemčije. Ti krogi nemškega nacijonalizma, ki jim je več do sobojevnik kov kakor do miru, »o bili silno razočarani, ko so zvedeli o sporazumu med Francijo in Italijo v problemu mornarice. Duce je zopet enkrat dobil igro, ki jo zna igrati tako mojstrsko, igro, prevzeto od svojih predhodnikov v italijanskem rimam jem mi« nastretvu, ki jo tod Riik»vr imenuje igro brezvestnega flirta, igro ekstrature. Mde skeptični vpraševalci v Parizu. Nem« ški zunanji minister dr. Curtius na Dima« ju ni govoril o priklopitvi Avstrije k Nemčiji, ali tam doli postajajo skupnosti gospodarska potreba Ne proti Evropi, mar« več v praven rešitve Evrope iz objema pri« tlikavih gospodarstev. 2e take posamezne težnje niso evropska nevarnost. Ako pa si predstavljamo vez, vodečo tz Bukarešte preko Dunaja v Berlin, nato drugo vez iz Pariza v Berlin ter tretjo iz Bruslja vSkan« dinavijo, takoj lahko »poznamo skupnost. Te trakove je treba samo 5e medseboj zve« zati. V predla va h boječe te prestrašene domišljije morda izgledajo kot zanke, Francija osvobojena strahu, pa jih bo lah« ko že danes smatrala za žice, po katerih se lahko vrši medsebojna izmenjava fluida evropskega prijateljstva Josip Tr, Knaftii t Skrivnostni preganjalec gospoda žulaja — AB smem biti tudi jaz odkritosrčen? sem odgovori. — Dobro. Tedaj vedite, gospa Vida, da se temeljito motite. Res je, da sem znan z vašim očetom — slučajno, po neki poslovni zadevi, — ta sem znan tudi z vašo teto. Toda prisegam vam: iz ust vašega očeta doslej še na prišla beseda o vas, vpričo mene že ne. Da ste na svetu in da ste njegova hči, to sem sploh zvedel šele pri vaši teti. A tudi samo to, edino samo to. Videl sem tam vašo sliko, ki me je zanimala. In ker sem videl vašo sliko, sem vas želel osebno poznati — torej iz povsem privatnih razlogov, iri vas nič ne brigajo, sem si dovolil ustaviti se danes ... mimogrede... pred vašim pragom in vam želeti dober dan. Evo, to je vsa resnica, ker zahtevate odkritosrčnosti. Drugače bi bfl prišei z izgovorom, da prinašam pozdrave od vaše gospe tete. Cesar bi mi pa Kak ne verjeli! — Ne. Kakor vam taii — v nebesih. Nn. čas govori druga ča Fmzd Je prenese! vse pravice m. fHrn&ko secema* nje na prasko filmsko družbo »G?oris« fes je pri tesn iztržil 25.000 Kč. Vsekakor ivreč-na kupčija! »Gloria« je tedeiaia »ŽvcjScs« kot nemi fifan. Zdaj so ftojejo glasovi, da bi hoteli prirediti »&veffca« xn fflm. >dorii< trdi, da )e IrtjpSa L VfZL mvnatel}* Forezia »se pr«v^ec>. tal pravico, napraviti te Hažkcrrt^^; deis iro^ ni fibn, HaŠkori dediči i* prstjo, da pred devetimi leti ni mogla biti prodana orevica wl stvar, ki tedaj še ni bfla v rabi, kaj« govoreči in zvotai Frina »ta bfb tedaj te neznani iznajdbi Zvočni film, velij« Ha« ft:ovi dediči, ni sasoo optično predelaa* bk* nri Rim, ampak doceia nova srtvar. k* tm kiteresenti n« morejo sporazumeti, bc nso« rada v stvar poseči pravica ki je hi e?5n< bo rmčtfs koso« marca snemati zvočni film »Poslednji bo« hem«. Trak bo prikaa*rrfc! življenje pokojnega pisatelja Jaroslava Haška, stvaritelja »Svejka«, o katerem pravijo, da je bil d-nji praSki boham. Film, ki bo izžel najbrfo samo v češki verziji, bo režirai S^at^uk InemaocL. r_ »Stekteai motor*. » tedelala nov peračni Bfe v rdi,Ji gena Vdikerja. Film pr3at»aje nofrank d«» gajanje v novodobnem motorja Pod sreto« lom se vidi ves postopek v razolmjaču.. sesalni cevi m cilindra. Zabavno aprimlii-re filma »o oskrbeli: Frrtz Alberti, BanefeAd in Babetta Jensen. K in ematogr&fskm V YtrMy *oodu imajo Kmematogr-Ak*4eraiV», ki je doslej podelila nagrade sledečim cem in igralkam: G. Arlisro, Normi Shea« rer, Francisu Marionu, H. Grossu in Van de Veerju. m J. O. Cnrrood: Medved Ur XVI. Muskova vzgote* Možje so posedli okoii ognja te se razgovarjali o doživljajih tega dne. Muskva je stal prepuščen samemu sebi Ce bi nemara mogel pretrgati vrv? Vlekel in trgal je, da se je skoro zadušil. Končno pa je opustil upanje, da se osvobodi, počeni! ob vznožju jelke in opazoval taborišče. Od ognja ni bil oddaljen več nego trideset korakov. Bruze si je umival roke v jadrovtna-stem vedru, Langdon si je z brisačo o tiral obraz, Meteosin pa je klečal tik ob ognju m s kuhalnico mešal po velikem črnem kot hi. »Jelenje meso!« je dejal Langdon te vsrienil mnogo obetajoči vonj. Tudi Muskva je bil že pretresel ta vonj in zdaj je vneto vohljal po zraku. Sploh je tu dišalo po dobrih stvareh. Ko je Langdon končal svoje opravilo, je odprl škatlico kondenziranega mleka. Nato-čil je bele tekočine v skodelico in se približal z "k) Mtrskvi. Malček je tndi moral dobiti kaj jesti! »Žival ti neumna,« je godrnjal, »saj fl nočem vendar žalega«. Muskva Ja skočil pokonci te se besno trgal z vrvice. Nenadoma pa Je tako naglo šinil po jelki navzgor, da je Langdon postavil skledo pod drevo in se spet vrnil k ognju. Muskva je ostal na drevesu m opazoval lovce pri jedi in razgovora. Zanj se za sdaj niso več menili. »Po vsem, kar m te danes zgodite, se mu bomo mogfi približati te z največjo zvijačo,« je razlagal Bruze. »Prav nobenega smisla nima, če sledimo njegovim stopinjam; do sodnega dne lahko begamo za njhn, ne da bi pa našli, on bo pa zmerom vedel, kje smo.« Umolknil je za trenutek te prisluhnil. »Pa je le čudno,« je dejal potem »da psov še od nikoder ni Čudno bi se ml zdelo —« Pomembno Je pogledal Lang-dona. »NemognCe!« te rzkTkni te, ka da je uganil, kaj ntfsl! tovariš. »Pa menda vendar ne misRš, da Je medved vse pobil?« »Lovfl sem Se vdfco bcutrbt,« te resno odgovoril Bruze, m Se nfledar tako pretkanega, kakor je ta. Gotovo je tam zgoraj psom nastavfl past te j!h pofofl vse do zadnjega.« »Ce je ostal še kateri žtv, mora bfti vsak čas tukaj. Zdaj mi je žal, da nismo pustili psov doma.« Breze se Je srdito zasmejal. »Smola, Jimmy!« Je vzklScA sCo loviš grizKja, moraš računati na to, da lahko izgubiš pse — posebno če gre za takega tiča. To pot nas je premagal.« Langdon je prikimal ln nato vprašal: »Kajc naj zdaj počnemo?« Bruze se je pokrepčal s čašo Sate te odvrnil: »O, vse polne nafctepor te* kl pil lovu na grizli ja nič ne veljajo. Naleteli smo pač na napačnega. Ta se bo zdaj prekleto pazil ta delal vedno tako, da nas bo imel proti vetru. Pa čeprav bi moral zaradi tega hoditi po še tako velikih ovinkih. Vedno bo bežal tako, da bo točno vedel, kdo mu sledi Večinoma bo potoval ponoči podnevi pa spal visoko gori v skalovja te skriljn. Ce hočeš na vsak način ustreliti kakega grizfija, potem je najbolje, da odrinemo dalje te poiščemo drugega.«^ __ »Cesar seveda ne bom Drtbd moj,« je odgovoril trmast! Langdon. »Kakšen načrt si si pa temisffl?« Bruze je dolgo razmišljal, preden Je odvrnil: _ »Zdaj približno poanamo njegovo kraljestvo. Pričenja se pri prvi jasi, mimo kateTe smo šli, In se konča tam, kjer smo prišli v to dolino. To je približno pet in dvajset milj! Na gore zapadno od ta doftne al vzhottoo od sosednja ne hodi V kroga beži, dokler ga preganjamo. Zdaj gotovo potuje proti jugu na drugo stran svojega ozemlja. Ostanimo nekaj dni tukaj in se ne ganimo z mesta! Potem pošlji va Meteosina s psi če bo sploh še kateri živ, skozi onole dofino m se obenem odpraviva proti jugu. Prvi bo hodB po dolini drugi vzdolž pobočja. Potem nama Meteosin prižene grizli ja pred puško ta imava ga!« _ ^ »To prav lepo zveni« je prlkkmd Langdon, »a Jaz sem se vrhu vsega tako potolkel po kolenu, da mi bo par dni počitka prav dobro delo.« Komaj je tzpregovorfl te beseda, se konji pričeH že postajati nemimi Vznemirjeni so prh aR ta rožljali z verigami. Meteosta je obrnil svoje rjavo lice proti travniku ta prisluhnil. »Utim,« je potem mimo dejal. Langdon te Bruza sta skoSBa na noge. , ^ »Prav tem, psi as vračajo, «ja pritrdil goreč te tiho zažvižgaL Zašumelo je v grmovju te trenutek kasneje se je te njega priplazilo dvoje psov. Počasi, skoro po trebuhu sta se plazila bliže ta počenila h gospodarjevim nogam. Cez nekaj časa je prišel tretji in za njim četrti. Ali so bili to še tisti psi ld so zjutraj tako boježeljno i odhajati aa tov? Otedni isčrpssti te do smrti preplašeni so ležati oa tleh ta tiho cvHili. Vedeli so, da si niso pridobiti slave, ta vendar niso bili ničesar zakrivili. Po kratkem presledku je prisekal še peti. Njegova zadnja desna noga je bila popolnoma razmesarjena in krvava — na eno oko je bil slep. Tudi ta se je pridružil ostalim in poskušal lizati Lang-donu noge. Bruze in Langdon sta dolg« ztte m pse — čakala sta, da prideta Se ostala dva. Toda vse je ostalo tiho. Potem je Langdon zmajal z glavo ta dejai: »Torej še dva!« Bruze je krenil k prtfjagl te poiskal nekaj pasjih jermenov. Muskva je čepel na svojem drevesa ta trepetal po vsem telesu. Psi te strašne zverine! Živali. W so podite njegovega prijatelja ta nasmale njega samega v skalno razpoko. Tir je bil zbežal pred njimi — Tir. ki se sicer ni bal ničesar na svetu! Jelka, na kateri je sedej Muskva, »d 1 bila posebno visoka — komaj kakfh pet metrov. In zdaj se je stari Indijanec bližal z enim izmed n*ov naravnost njegovemu drevesu. Muskva je nrestra-šen strmel dol — pes je nenadoma ob-i stal, obrnil glavo parkrat naokoli, pogledal nato navzgor in pričel tuliti. RAFINERIJA DRAGIH KOVIN frwhjm»: iUspaJeMMn iTuUoi* « auUJVi »sc pOkiettoOiut u. arugiu 1.0 vin ** tubarjc U. tcpacufcia« «imn« «lsts ln platine > caioi tudi jekleno zlato — beio zlato — ter je današnja teicma — iipajcuto v naprej — posrečen poskus r tem pogledu. V ostalem oba vodila kluba potrebujeta treningov, Kajti nihče ne ve, kaj prinese bodočnost. Toda brez ozira na tc ae kjiJfi, d& bi križem rok č&kali na boljSe tretn* Kdoi je prisostvoval tatoasi, ki m J* igrala na fca^sneieuem igrišču, ve, da Je ti-k boj nad vse zanimiv in privlačen. Na sasneženem tlu mora vsak igralec bolj ko na »uhem terenu .»vladati svoje telo. če-J>ra» n« zahi^va oa videa iasnežen teren tflmičnc popolnosti Tudi bo dana slika kubakim vodstvom, da že sedaj ocenijo sposobnost svojih igralcev za prihodnje taikixie k: Jih bosta gotovo oba vodilna ki.una. izvedla N a^j športni pabltKi pn >8 dana možnost, da dauee prisostvuje privlačni igri otxaii naSih rivuov ln kakor je doslej največkrat bti saatop Umjanov in Primorja-cov rLšek sezone upajmo, da tudi tokrat n'žnoat Ce bodo d pogoji laevršem, bo prišla tudi publika na svoj račun in ml bomc obogateli zopet za eno iepo igro. V predtekmi se seat&neta oamestu prvotno nameravanega para Hennea : Jadran Svoboda : Jadran. Tekmi se igrata ob vsakem vremenu na igrišču Ilirije Predtekma »e prične ob 1axiiiu klub Lunja Je &. t, ca. redra letni občni zbor ob zelo £te- fi.m -jaJVicZUl i/uuov V pretečenj sezoni beleži miub zete* ve-if.s. porast člaasiva, ziasu motocikiistov, l-a.ti.ov je 35 ustanovnih ln 27a lzvršujo- čin aportnifi EittiiUeotacij prod Nj. Vol. fcrar ileiii f bcugitulu »e je udtuežu Klub z Zj-iauum številom čiaudiva in upravnega odbora. 27 apnia dojfoidne je klub priredil tzoirno jtoicsarsKo dirko na progi Ljubljana—Logatec—L.jubija.ua popotdne pa moiocuuisucno dirko »Kilometer Irance« Kiub je priiedu ta ananSirai »Tngiavaae-mii pododboru« 15 juuija zvezdno propa-g;sjidao dirko v Novo mesto ob priliki u.-jtanovitve K.oiesaraiiega d/"ustva »Novo inuato*, 29. junija Handicap dirko na 72 k::n, 13 julija propagandno dirko Ljubljana—Jesenice ob priliki ustanovitve ko-lecarske sekcije SK Bratstva, Jesenice; 20 Julija koledarsko dirko ob priliki Športnega dne SK Disk v Domžalah, 17. avgu-uta IX. zvezdno dirko v Celje, ob priliki 30-ietnice koiesarsKega Kluba »Celje«, 31. avgusta propagandno klubsko vožnjo ob otvoritvi ljubljanskega /elesejtoa in 21 septembra prvenstveno dirko »Triglavskega yododborav za prvorazredne na 160 ka, za jumorje aa 80 zr šču SK Hiriie. — Ugodi se prošnji 2SK Her-mes tako. da igra danes predtekmj SK Svoboda : SK Jadran. — Sporoča se klubom v Ljubljani, da obsega sestane« v torek dnevni red: razdelitev nka^a od prv tekem, način prv tekmovanja, razprava o event. predlogih m slučajnost*. Klubski delejrati se morajo izkazat. £ pooblastilom kluba, ki ga zastopajo. — Tajnik l. Amater : Svoboda. Za danes napovedana prijateljska tekma Amater : Svoboda v Trbovljah zaradi slabega vremena odpade ASK Primorje (nogometna sekcija). — Igralci Korče. Svetic. Hasl. Slami*. Ju« 1 in II. Pišek II, Slapar, šenica Jei. Tr-ček. Sočan m Pišek I naj bodo danes v nedeljo ob 15. v garderobi Ilirije. Red.te-'ji: Baumlrrchner. Caleari, Oostiša B;z-ak. Čuk Kosmina naj se javijo na igršču ob 13.30 Red znake jhn bo izroči! jjosdo-dar nogomet sekcije. SK Ilirija (nogometna acfcd!a) Zarad današnje tekme s Prrmorjem v .korisi blagajne LNP se vrši dopoldne ob 10. strogo obvezen sestanek v iclubs* su-b v »Evropi« katerega se anajo adeežiti M a-lič Bergles. Janez Varšii, Beiak, PogaJ nik, Kneievič. Košak, Oman. Doberle? Pfeifer. Cerne D.. Dekleva Lombar R'b-tar. Szabo Točno! Garderoba bo 30t)0;-dne na drsališču, ker nojpometna Še ni odpravljena. SK Svoboda (Ljubljana). — Porivamo igraice Krivačič. Jeršek. KalaJ Habiht. Zemljak Bogme Turi. Schlamberger Ja-nežič Makovec, Bončar. Ozebek ln Starman W. da pridejo točno ob 13.30 v garderobo ori Kovaču. Medvedova cesta 36 Igramo oredtekmo na i$rr5ču rpriif ob 14 SK Jadran Ob pol 14 morajo biti na igrišču Ilirije naslednji igralci: Logar Br» car Ste er Kocjan. Kotar Kosmač Ja» nuš I., Kalčič Zaje, Januš II. Zadel Oven. Zevnik. Kern in reditelja Oven Franc Pele Vinko. Vsi imenovani se opozarjajo na tod« nost________ Primorske novice Zadnja vrata slovenskih učiteljev hi učiteljic na Goriškem je premeščena t stare italijanske nokrajine. To je posledica zborovanj, ki je imel t učitelji po vseh središčih fašistični konzul Avenanti, ki je poročal vladi, da glede na položaj med drujo-rodci po inanih dogodkih morajo delovati po šolah edinole italijanski učitelji in uči teljice. Tako bo šola na Goriškem končno varna pred vsakim alovenskim vplivom Avenanti je zabičava) učiteljem strogost v šoli in izven Šole. Povsod se morajo spoštovati italijanski zakoni. Na zborovanju » Šemp«8u je izvajal šolski nadzornik Lojaeo-no, da je med drugorodnimi učitelji mnogo takih, ki ne dajejo nikakega povoda za pritožbe, marveč se ravnajo točno po navodl- keL, da ae ai isvrttle disciplinarno, ampak ia čisto drugih razlogov, katere drugorodnJ učitelji razumejo in upoštevajo. K zdravniku dr. Gentileju v Tohninn Je prišel 361etni kmet Alfonz Mrak iz okolice, de mu aazdravi razne praske po telesu. Zdravnik k« Je vpraAal. kdo me Jih je pro-rzročil. nakar Je Mrak odkrito povedal, da so ga tako obdelati orožniki, ko ao iskali pri njem brez dovoljenja kuhano žganje Ko so orožniki izvedeli, kaj je povedal Mrak zdravniku, so ga ovadili sodiKn ta-radi obrekovanja. V goriški bolnici (s umrla tfletna posestni ca Cecilija Štrukelj iz Sv. Lucije pri Tolminu zaradi težkih opeklin, ki Jih je dobila pri eksploziji petrolejke. Konkurz je raretefen nad trgovine Frana fsi Ludvika Lodattija w RaSteln v GoricL Fašistična delavska organizacija v Goriei poziva znova vee one delavce, ki imajo »tuje« , priimke, da se nemudoma zglaaijo v njeni pisarni, kjer »e jim sestavijo vloge na politično oblast, da pridejo končno do Italijanskih priimkov. Goriški deželnoupravnl odbor Je dovolil eopet večje vsote za refekcije po otroSkih aeilih v obsegu goriike mestne občine. Po teh azilih »o skoro sami slovenski otroci. S91etna Frančiška Sinigoj Je dala e poravnavo računa tr«?ovki Ani Brumat t Gorici banko ver n 1000 lir Bmmatove Je spoznala benkovee za ponarejen is Frančiška Sinirojeva »e bila aretirana. Pravi, da Je dobila bankovec na trgo v Triife. 181etni Mario ^karabot iz ftemna« Je W čei meio brer oblastnega dovnlienja. Sodi-iče v Goriei ga Je obsodilo na 8 mesece za-nora ln 240 lir globe. Ko je delal na polju tffletnt AloJzfJ Cljan it Šempetra nri GoriH. Je nadel e krampom na proiektil. ki je eksplodiral in fanta ns-vamo poškodoval Prvo pomoč Je dobil t bližnji bolnici. Repertoatii unij K A MAMA Začetek ob 20 Nedelja, 15. ob 15.: Princeska hi pastMfek. Ljudska predstava po sniianib cenah. Izvtm. — Ob Gospoda Glembejevt Ljudska predstava po mižsnih cenah. Izven. Ponedeljek, 1«.: Zaprta LJUBLJANSKA OPISA 7.nN>tf»l ob 20 Nedelja, f«. ob IS.: Oar tn taaar. Lfmtaka predstava po znižanih cenah, laven. — Ob 20.: Madame Butterflj. Znižane cene. laven. Ponedeljek. 16.: Gostovanj* Japonskega teatra. Izven. MARIBORSKO GLEDALI8CM. Začetek ob 20 Nedetja, ti. ob 16.: Veriga. — Ob ML: T«jt* brnpte«al CENIK najraje ln Mjccnejie tvrdk« flMbfi Ja^oetarlj« MEINEL & HEKOLD tovarna glasbil Id harmonik Prod po dr Maribor br 101 ./i.mfr-f. -Itiuk t »Tiraniu N«v»d;l» • r^nika Pos.ovne lokale na prometni ulld Maribora ODDAM. Dopise v zaprti kuverti je poslati na podružnico »Jutra« Maribor pod »Hiša na vogalu«. 4198 Izučen manufakturist, 25 let star, kavcije zmožen, išče mesta kot f?otirik ali zastopnik (Stroka postranska reč). Ponudbe na in-seratno agenturo Pichler, PTUJ, pod »Manufakturistc. 4184 POUDftE 8IAM0ISE EN TOUTES COULEURS CRtME SIAMOISE JOU* CT NUIT citomn • jean de Parts. p.h. ZASTOPSTVA: LJUBLJANA DroyertJa SANITAS ti MARIBOR Parftmertja V. VLA81C CELJE Drogerlja SANITAS t: 2027 L SLANOVIC Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajev« ulica 1 Be prtporoCa sa r» t to stroke spada joCa dela Spedjelno xa delikalesne tn ala-dCtčareka namizna tn Izložbena stojala Iz medenine ali železno poniklovana 3084 f^Htne kana^p T letu na« pere« »Danoottc tarlfc- HM>j»tr«k* l->lr Mark 8 it riij« Prod im»tm part u plMD« kl«tk« trn)" •nija iiJTiTUa 7«eummiT • • a '■ k ■ liac> arraplafc jrosutncbt Hcy4coreteh. Bad Sn4»rod> 150 Hari 41« Sprejmemo dva strojna tehnika Kot asistenta naSlb upravnikov. Ponudbe s jplsom prakse oaj se naslovijo na oai ca slov Fabrika oružja t munietje, Užlce. 8465 IIIIBIU Srčne, živčne In ženske bolezni se uspešno zdravijo V DOBRNI Do 15. Junija kompletno 20-dnevno adrer-ljenje; (avtobua, brana, stanovanje, kopeb ln zdravnik) za Din 1200.—. Prospekti stonj! :107 HOTEL SKU$!Č »JUŽNI KOLODVOR«, ZAGREB- Ljubljanska 38. Telefon 63—60. priporoča svoje dobro anano eetOSe* Slovencev a prvorazredno restavracijo tn tisti ml okusno opremljenimi hotelskimi sobami po najnižjih cenah — Potniki iz Slovenije dobijo za mal denar prijetno prenočišče ln dobro domačo kuhinjo. 311 POHIŠTVO Posteljnina, preproge, linoleum, zastori, blagovi za zastore. Reducirane cene url KAROLU PREIS MARIBOR GOSPOSKA ULICA M. Ceniki gratis. 3285 iiii Mlin naorodai v najbolj prometnem krajo; melje se a kmete in trgovce. Mlin se nahaja ▼ prijaznem krajo. Naslov na oglasnem odd. »Jutra«. 4113 Akumulatorje dobavlja ter strokovno popravlja in polni IVAN HEBEIN edino podjetje ' UUBLJANA, Dunajska eesta fltev. ST, poleg strojnih livarn. 4215 Zahvala Of> prebridkl isgutat svoje ljubljene t ene, goep* Katarine Šnmej rojene Zorko a* najtopteje aahvaijujen vsesa, ki ao Jo na zadnji poti v tako lepem Števili spremili, posebno pa 6e mojim stanovskim tovarišem. Zahvaljujem se najlepše sa darovane krasne vence In cvetje ter vsem uradom, Id so ml tli ob prevueu blago pokojne ta LJubljane v Hrastnik tako na roke. Vsem, ki so mojs otroke In mene v najhujših dneb tolažili tn mi na kakrSenkob način pomagali, najsrčnejša hvala. Bog Vam plačaj! Hrastnik. On* 14. ANTON AUMEJ, u rrm iiimiiiiiniiimiiit Proda se vsled družinskih razmer, staro znana gostilna Vintgar v Gornji Straži. Gostilna se nahaja 100 metrov od postaje, tik kolodvorske ceste. V blfll se nahajajo gostilniške sobe a pritlkllnaml, poALnl urad, brivnica, dva stanovanji ln sobe za tujce. Poleg hiSe hlev za 20 konj, pekarlja, kovačnlca, z dvema stanovanjema tn velikim dvoriščem sa vozova Pred bito kostanjev vrt; k posestvu spadajo tudi njiva tn gozd. Gostilna Je v najbolj prometnem lesno-Industrijskem kraju Dolenjska Na pismena vprašanja as ne odgovarja Vss podatke daje lastnik: Alofz Vintar p. Gorili« Stiala, Do.enjsko. 4202 Se II morete smejati) t AO se sramujete smejati rad tega, ker so vam zobje umazani, rumenkasti T Nemogoče je, da bi skrili svoje sobe pred dragimi ljudmi, ker se va« sob Je takoj poka* žejo, čim odprete usta KOL V NOS bo odpravila s sob ta t — ■ rumenkasto prevleko, ona tudi onlčuje nevarne klice na ustnah, Id povzročajo gnitja zob. Kako navadno sredstvo za zob* tu as bi nič pomagalo. že od davna obsipajo adravnOd s hvale KOL VNOS la Jo prt poročajo a razloga« ta radi njene antiseptične pene, ki čudovita čisti: ona očisti zob* ln dlesni tako kot zahteva higijena, da bodo očiščeni. Ako hočete imeti sobe svetiohel«, a A*sS sdrave, uporabljajte KOLYNOSl POMARANČE LIMONE italijanskega in Španskega Izvora, vedns sveže prvovrstno blago nudi CELESTINA GLAVNIK ! LJUBLJANA, Pogačarjev trg Umu X. Telefon Ž483 dolga g* direktno ed pcodacenta ter streže svoj« odjemalce vedno a blagom po najnižjih dnevnih c* V zalogi ima vedno veliko izbire vseh vrst tn kakovosti. Prt speeijelne een* Vsa tonsinski zelenjava vsak dan Is sveža v bert — Zahtevaj t* cenlksl MM a ■>■«!» I • k«e Mla t Iskert, (Mfl)a iniat aafif»J OB DtL, krw *Mk H «troik»* »M t pvtmtjea • Ha Zmtss PsBsr|evs »BIm-Ctmm« peeisSs as 1 si II to Mss a ksfts, PaU«rjava Etas-pmaaSs se rsst Isa, a aa^roj pedsoft 40 Dto S hnOts k laJJnik atrokk«*. aH a peraetiea BO Ha. btm aa aebe 8 Dto 80. ~ ~ Biaa-Sbaapee as ms}« ris ra S Dto 80. Blaa-SaeM diMa Uastadm • Dto m. - Karata aa pri lekarnarja V. FeOer, StoMes Donjs, 148. Savska banovina 1 Ta življenja Kokošje jrchujsanje na gori Atos Menihi redijo kokoši, ki pa ne smeja živeti na sveti gori, ker so ženskega spola — Sveti sinod kliče na pomoč državno oblast Gosi so rešile rimski Kapitol, kokoši pre« tijo, da bodo upropastile sveto gpro Atos. Po starem zakonu je vs kemu živečemu bitju ženskega spola strogo prepovedano stopita na tla te meniške republike in ko* koši ne bi smele biti izjema. Našlri pa so se med menihi nevarni modernuhi, ki so pre* IpmiLi ta zakon, češ du jim bolezen pred* pisuje zauživanje svežih jajc, m ki so pn čeli rediti nesramne kurice. Zanašali so se pri tem bržkone na liberalnost grške uprave, ki je meraiško republiko sicer anekti* rala, v ostalem pa prepustila nekaj besede atoškemu »svetemu sinodu«, vrhovni cer* kveni oblasti na polotoku. Sveti sinod je pTekucuhe najprvo z dobrotno besedo po* zvai, naj ne kršijo starih običajev; ko ta ni zalegla, jim je zapreti! z izobčenjem, in ko je zdaj še naletel na gluha ušesa, se je obrnil do grškega državnega namestnika, naj napravi red. Državni namestnik si je mislil kakor ne« koč njegov rimski kolega Ponoij Pilat: »Bo* lje bo, da se ne vmešam v te cerkvene spo* re« — in je zadevo predal v rešitev atenski vf^di. Atenska vlada je premišljevala na dolgio in na široko in je bila v hudi; zadre* gi. Po eni strann ne more krajšati grškim državljanom ustavno zajamčene pravice, da smejo rediti domačo perutnino katerega koli spola im v kakršni koli množini; po drugi strana je ob aneksajfi svetega polotoka podpisala izjavo, da ho spoštovala in brairla vse stare pravice in zakone atoških samo* stanov. Kaj storiti? Končno, po dolgem premišljevanju, so gospodje pri zeleni mizri sklenili sklep, ki je vreden Salomonove mo* drosti ali zvitorep.osti dielf i jskega orakla: »Svetim samostanom je na prosto dano, da gojijo kokoši ali pa ne, kakor jih je volja.« In zdaj bo kokošja zadeva romala po vsem videzu pred — Društva narodov.. Kajti sveti sinod ni zadovoljen s sklepom atenske vlade, brezbožni menihi, ki_ se ne boje, da jih utegnejo kokoši pohušti, pa jih gojijo nemoteno dalje in si mislijo. Bo* lje jajce v roki nego večno zveiiičanje na strehi. Ime mu je Mohamed, je hlapec na Saškem, njegov stric pa je Abd el Krim Romantično življenje nečaka vstaškega vojskovodje — Od maroške učilnice do nemške kmetije Od lanske jeseni služi pri kmetu Menz-hi v Starsiedlu pri Lipskem za konjskega hlapca velik in močan rjavopolt moški. Gospodar ni velik kmet. Ima pač čedno domačijo in kup otrok, a samo par konj, nekaj repov goveje živine in polno dvorišče perutnine. Na prvi pogled se očesu razodene, da hlapec pri hiši ni domačin, niti Evropec. Njegovi kakor volna skuštrani lasje na glavi, njegova vnanjost in njegov jezik ti povedo, da mora biti njegova domovina daleč, daleč za morjem. Ce vprašaš Menzla, kako je hlapcu Ime, ti pove, da kliče fanta za Mohameda. In ne pozabi pripomniti, da ni tako navaden človek, kakor kaže njegova vnanjost pri delu — z umazanim predpasnikom. To življenje ima svojo zanimivo zgodovino. Doma je iz Maroka in je sin brata vstaškega vojvode rifskih Kabilov Abd el Krima. Hiši njegovega očeta in strica sta mejili druga na drugo. Abd el Krim je zgodaj vzljubil svojega nečaka in ko je dečku umrl oče, ga je posinovil in vzel k sebi. Pod njegovim vodstvom je Mohamed obiskoval 8 let nižjo in 4 leta višjo šolo ter postal učitelj. Sredi učiteljskega poklica pa se je zgodilo nekaj, kar je mladega moža vrglo popolnoma s tira. Rifski Kabili so se uprli francoskim gospodarjem. Abd el Krim je stopil na čelo svojega plemena in je prevzel vodstvo uporniškega gibanja. Tudi Mohamed je moral v vojaško suknjo. A ker je imel dobrega pokrovitelja v stričevi osebi, ga niso poslali na bojišče, ampak ga je Abd el Krim pridržal za svoje tajniške posle. Sedel je v predsobi vstaškega vojskovodje in je z dvema drugima ooravljal pisarniška dela. Tajniki so imeli" nalog prevajati Abd el Krimova povelja v arabski, francoski in nemški jezik, kajti v uporniških vrstah se je borilo tudi mnogo takih, ki so bili poprej v Tujski legiji in so ob vstaji stopili na stran sovražnika. Vstaja rifskih Kabilov se je ponesrečila. Francoske kolonialne čete so vstajo zadušile in napravile v deželi red in mir. Tudi Mohamedu ni prizanesla kruta vojna. Pri nekem spopadu je bil ranjen v nogo in je prišel v francosko ujetništvo. Eolničarji so ga pobrali in nesli v bolnico in ko se mu je zacelila rana, so ga odpeljali v Evropo. Da bi pa ne delal napote v Franciji, so ga poslali v nemške kraje, ki so bili takrat zasedeni po okupacijski armadi. Odkazali so mu delo na cesti, kjer je moral tolči kamenje. Spal je pa v mainškem gradu. Ko je dobil žulje na rokah, se mu je delo uprlo. Prežal je na priliko, da bi se mogel izmuzniti in nekega večera se mu je posrečilo prevariti francoske straže in jo popihati iz Mainza. Tri noči je hodil po gozdovih, podnevi je spal, ponoči nadaljeval pot. V Frankfurtu se je javil nemškim oblastem, ki so ga zaprle. Dva meseca je ždel za rešetkami, nakar so ga izpustili in poslali naprej. V okolici Erfurta se je na neki kmetiji vdinil za hlapca. Ko se je pojavila velika brezposelnost, pa so ga oblasti izgnale, da ne bo odjedal kruha domačim delavcem. Tako je prišel k Menzlu, kjer se je zaenkrat ustavil roman njegovega nemirnega življenja. Menzel hvali Mohameda, da je dober delavec. živali ima rad, posebno konje. O prostem času prebira koran, da ne pozabi zapovedi božjega preroka. Z Abd el Krimom si je Mohamed nekaj časa dopisoval, potem se je korespondenca pretrgala. Bivšemu vodji vstaških Kabilov je zdaj 155 let in se ne sme vrniti v domovino. Tudi Mohamed bi se rad vrnil v domače kraje, a žalosten primer treh njegovih tovarišev, ki so skušali pobegniti in so bili pri tem ustreljeni, ga uči, da se mu srčna želja še dolgo ne bo izpolnila. Nepretnočljive dežne plašče iz slovitih angleških tvornic, in pelerine za uslužbence finančne kontrole ter dežne plašče za oficirje, velika zaloga pri DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA Towerski most ▼ Londonu *r"~5 i i sveta Briandov jubilej Včeraj je praznoval francoski vnanji minister Briand 25-letnico svojega državniškega delovanja. Od 14. marca 1906 je sodeloval v 25 vladah. Enajstkrat je bil ministrski predsednik, dvakrat prosvetni minister, trikrat pravosodni in šestnajstkrat vnanji minister. Noben francoski ali inozemski državnik ni bil tolikokrat član vlade. Po vsej Evropi vlada že delj časa v tej dobi nenavaden mraz. Južno Anglijo, kjer je * tem času običajno že toplo pomladansko vreme, pokriva gosta snežna odeja, ' glika kaže znameniti most v snežnem metežu, Ff#A Ml-SINI I uc. > S Mussolimjeva drama Lani v decembru je bila v Rimu krstna predstava drame »Campo di Maggio«. Pisatelj se je skril za psevdonim Giovachino Forzano in le redki so vedeli za njegovo pravo ime. šele potem, ko je dosegla igra odličen uspeh, so se raznesli glasovi, da je dramo napisal ministrski predsednik Be-nito Mussolini. A šele v zadnjem času je Mussolini sam pristal na to, da ga javno označijo za avtorja tega dela. Toda čim se je izvedelo, da Je Mussolini privolil v objavo svojega imena, so se v javnosti pojavili dvomi, ali je mogoče, da je tako zaposlen državnik v prostem času tudi pisatelj? Ali ni verjetno, da je dramo po njegovih navodilih ali željah napisala druga oseba, ki mu je prodala svojo slavo? K temu pripominjajo inozemski glasovi, da je pač verjetno, da so Mussoliniju pri sestavljanju drame pomagali poklicni pisatelji, a samo s sceničnotehničnimi nasveti, ki so delo povzdignili na stopnjo oderske zrelosti. Po vsebini, izvedbi in ideji pa je drama čistokrven sad ministrskega predsednika. Drama se odigrava zadnje dni drugega Napoleonovega vladanja po povratku z otoka Elbe ter je skoz in skoz avtobiografskega značaja. Kakor poročajo iz Berlina, se bo drama igrala v jeseni tudi na nemških odrih. Najprvo jo nameravajo vprizoriti v monakovskem državnem gledališču. S kačami nad biriča Berlinsko sodišče je te dni obravnavalo nenavadno zadevo. Nekemu biriču je sodišče dalo nalog, naj zarubi Antona Kranza, ki je kupil radioaparat, a ga ni hotel plačati ne vrniti ter se je izgovarjal, da aparat ne deluje. Toda birič je doživel čudne reči, ko je potrkal na dolžnikova vrata. Kranz mu ni hotel odpreti za nobeno ceno in ko je birič pripeljal s seboj ključavničarja. ki ie odprl vhod v stanovanje, mu je pomolil Kranz pod nos dve košari s kačami. Seveda je morala rubežen pod temi okoliščinami izostati, kaiti >kače so tako pihale, da bi gotovo pičile vsakogar, ki bi se jim približale. Obravnava je poiasnila, odkod Je dobil Kranz kače. Kot 131etni deček se je klatil po svetu. Odpeljal se je z jadrenico v Avstralijo, kjer je živel celo vrsto let med divjaškimi domačini. Doživel je med njimi najneverjetnejše pustolovščine, ki 90 ga približale tudi najnevarnejšim živalim ondot-nih krajev. Slednjič je našel zlato, ki mu je prineslo toliko premoženja, da še danes žrivi samo od obresti. Pripovedovanje o doživljajih v džunglah je seveda izzvalo med 9odniki in poslušalci veliko veselost, ki je dosegla svoj višek tedaj, ko je Kranjz izjavil, da niso bile kače nikake strupenice iz Avstralije, ampak navadni krotki slepiči. Vseeno pa je bil obsojen na 700 Din globe, ker je s kačami oplašil biriča, da ni izvršil naročene ekse-kucije. Zoro vodo proti sivim lasem I Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St 1793—20 kot ze zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh si guren in trajen. Cena steklenici brez pošt nlne Din 35.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Radiceva (Duga) al. 32. Pošljemo po povzetju, tn to samo na čitljiv« naslove. Čudni poklici v nemški prestolnici S3a kola lomi. V dobi gospodarske kri« ze, ko je v vseh poklicih več ponudnikov nego povpraševalcev je treba pač skrbeti — za nove možnosti zaslužka. Seveda niso ti poklici bog ve kako donosni, a plačani so vendarle, čeprav slabo. V Berlinu dobiš n. pr. moža, Id skrbi za priljubljenost. Filmska diva n. pr. dogovori z nekim re* žiserjem sestanek v kavarni. Gre za va» žen angažma. Na vse moči si prizadeva in z vso spretnostjo svojega jezika skuša film« skega mogotca prepričati, kakšna pridobi« tev za film bi bila, če bi z njo sklenli po« godbo. Tedaj pristopi k mizi mlad molki in se spoštljivo prikloni: »Oprostite, da mo* tim. Milostiva, ime! sem čast občudovati vas v vašem zadnjem traku in čutil bi se zelo srečnega, če bi mi hotel' podpisati sli« ko. »Ravnodušno in skoro proti svoji volji iapolni dama izraženo željo. Kmalu nato se približa drugi gospod z enako proš« njo... Režiser je prepričan, da je njegova nova filmska zvezdnica res popularna. Moška pa sta zaslužila vsak po 20 Din... V zvezdah je zapisano... Čim bednejši postajajo časi, tembolj ljudje čutijo potrebo izvedeti kaj o svoji prihodnjosti. Vsak bi rad vedel, kdaj se pojavi »•njegova zvezda« na obzorju. To konjunkturo pridno izrabljajo razni razla« galci zvezd. Na mnogih cestnih vogalih sto» je majhna stojala z ogromnim zvezdnatim nebom. Poleg njih stoji sejmarsko obleče« ni razlagalec zvezd in razlaga tropu rado* vednežev odnošaje raznih zvezd do člove* ške usode. Kdor hoče kaj izvedeti o sebi, navede samo leto, dan in uro rojstva in že se začne razlaga: »Na vidiku dobre novi» ce. .. srečna ženitev (ali možitev), dobra služba..., visoka starost., dosti denar* ja... ■ Nobena razlaga se ne glasi pesimistično in vsak odide sijočega obraza svojo pot Razlagalci zvezd so dobri psihologi. Zna-« no jim je, da hočejo ljudje slišati za pla« čilo samo dobre stvari. Naslednji dan se postavi prorok na drugem delu mesta in si obeta več sreče, kakor si jo more človek obetati za poldrugega kovača. Odpira! ci vrat To je zelo udoben poklic. Povsod, kjer se ustavljajo avtomobili, pred gledališči, bioskepi. zabavišči, povsod stoje mladi ljudje z rokami v žepih ter se sprehajajo sem ter tja. Čim se ustavi vozilo, planejo k vratom, pomagajo dami ali gospodu iz« stopiti ter spravijo par dinarjev napitnine. Posel gre dobro od rok, kajti v vsakem, ki nosi frak ali smoking in se pelje k zabavi, se zgane »socialna vest«. Menjalec denarja Kdo ne doživi tega vsak dan? Človek ho« če v restavraciji plačati račun s stotakom — gospod plačilni pa pripomni: »Ali go« spod nima drobiža? Zal, ne morem menja« ti. Nekateri so spoznali to zlo. In hodijo od kavarne do kavarne ter menjujejo plačilne« mu natakarju večje bankovce, za kar dobe svojo »provizijo«. Tako je vstreženo vsem: gostu, plačilnemu natakarju in menjalcu. Oni, lri ne vedo kaj početi, postanejo kar tekač! Navadno so to slabo oblečeni, sestrada« ni ljudje, ki jih tujec v velemestu vpraša: »Kako pridem najhitreje na ta in ta ko« lodvor?«: Jlipsi mm HI Tudi na Angleškem so se pojavili novi »poklici«. Na številnih dirkališčih si služIjo kruh tako zvani trgovci s tipi. Na sliki vidimo, kako ponuja neki »Tipster« dami iz višje družbe svoje »blago«. Gustav Bauer zanika umor ZasGšanje dozdevnega morilca na dunajskem procesa Kakor smo že poročali, se je te dni na Tega se brat ne spominja natančno tn Dunaju obnovila senzacionalna obravna- pravi, da je lahko pomota v dnevu. Tudi va proti Gustavu Bauerju, ki je na pod- vprašanje, kje je prebil večer usodnega latn indicii obtožen umora Katarine Fel- dne, ni razčiščeno. lner ki so jo našli 17. julija 1928. po- Sokoro leto dni po umoru je policija poldne v živalskem vrtu v Lainzu mrtvo prijela Bauerja, ki se je v preiskovalnem in zažgano zaporu zapletel v ponovna protislovja. Menjaval je svoje izjave in tudi njegovo ponašanje v ječi, kjer so mu prestregli nekaj pisem, ki jih je hotel iztihotapiti, potrjuje sum, da se čuti krivega, čeprav trdovratno taji krivdo. Glede na protislovja v izjavah pravi obtoženec, da je živel v silni psihozi, ki se ga je lotila po aretaciji v ječi. V tem stanju je izpovedal vse mogoče stvari ln poslabšal svoj položaj. Na opazko državnega tožilca, da govore vse ugotovitve proti njemu, pravi, da ni to nič drugega kakor zamotanost nesrečnih okoliščin. Obtoženi Gustav Bauer Bauer je absolviram trgovski akademik, ki je pred vojno služboval v dunajski Landerbanki. Med vojno je bil pri vojakih, kjer je dosegel čin nadporočmka. Zaradi katarja na pljučnih konicah so ga oprostili vojaške službe, nakar je odšel v Italijo na zdravljenje. Po vojni se je osamosvojil in ustanovil podjetje, ki mu je donašalo lep denar. L. 1921. je bil v Meranu, kjer se je seznanil s Katarino Fellner. Ljubavno razmerje je trajalo po njegovih podatkih do 1. 1925, po indicijah pa še delj. Na dan umora, 17. julija 1928. veli obtoženec, da je pač' videl žrtev, zanika pa, da bi bil z njo obedoval, kar trdijo nekatere priče. O umoru je čital dan ali dva po dogodku, a mu niti na misel ni prišlo, da bi utegnila biti umorjena Fellnerjeva, ker tudi policija ni mogla ugotoviti njene istovetnosti. O tem da je bila Fellnerjeva umorjena, je zvedel šele 11. ali 12. julija 1929 pred odhodom v Berlin. Usodnega dne je imel Bauer razna pota. Umorjena je bila v njegovem stanovanju ln je prosila za posojilo 12.000 Din, ki ga je dobila brez potrdila, a je za denar zastavila svoje kožuhe. Nato je Bauer po lastnih podatkih spremil Fellner-jevo na ulico, kjer je stopila v avtomobil ln navedla šoferju za cilj Gumpendorfer Strasse. Po tem razstanku, veli Bauer, se nista več videla, priče pa trdijo, da sta pozneje kosila v restavraciji Meisl & Schadn. čemur obtoženec odločno oporeka. Popoldne je reševal neke poslovne zadeve in obiskal svojega brata v bolnici. Naklada ameriških listov Navzlic gospodarski krizi v Zedinjenfh državah se morejo pohvaliti ameriški listi, da njih naklada stalno narašča. Izvedenci pravijo, da je to zasluga oglasnega oddelka listov, kjer iščejo brezposelni služb in se ponujajo za delo. Število eksemplarjev ameriških listov se je v primeri z lanskim letom znatno povečalo in znaša dnevno 44 milijonov izvodov. Tudi inseratni del se je okoristil z brezposelnostjo in je prinesel lastnikom listov 800 milijonov dolarjev. Usoda Joffreove kobile »Sorciere«, kobila pokojnega francoskega maršala Joffrea, na kateri je zmagovalec na Marni prijahal v Pariz dne 14. juiija 1919 in šel na nji skozi Slavolok zmage je dosegla mejo let in se bo morala izseliti iz slovite žrebčarne »Ecole Militaire«. Pro« dali jo bodo na javni dražbi. Francoski li« sti se obračajo na vojnega ministra s po« zivom, naj se dovoli »Sorcieri* izjema, ker je imela čast nositi na svojem hrbtu zma« govalca v svetovni vojni. Vsak dan ena Prometni redar: »Poštno ležeče«. — in vaš naslov?« Ljuba Prennerjeva: Pohorska vigred »Zakaj se pa ne poročita s Katro?« »J—i—a!« je zategnil Nac in krepko potegnil verigo k sebi«. To je pa tako! Baba je pridna in tudi grda ni bila, ko je bila še mlajša. A zdaj — vidite — ko bi se tako nastavilo... saj ne rečem, da bi imel kaj ,zamerkanega„ ampak, če bi...« »O, ti grdoba! Ali te ni sram?« Luka se je moral zasmejati prekanjenosti umazanega dedca, ki ga je široko se reže, pogledal izpod hriba. »»»Zakaj?« je nedolžno vprašal Nac. »Veste s Francetom sva bila po kupčijah na Zakotju pri neki kmetiji. Lep grunt, les še stoji na kakih petdesetih oralih in otrok ni pri hiši. Dedec je star in ne bo več dolgo, da bo ona vdova. To vam je ženska — ej, primojduš! — mošt sva pila s Francetom in veste, France, tak švedrasti kramp... — Nac je zdajci obmolknil in se strahoma ozrl na Lukovo nogo. »No — in?« je osorno zapovedal Luka, da bi zakril vročino, ki mu je šinila v obraz »Ja — pomislite — France je govoril sem in tja in tako na okoli, da bi pač on presneto rad bil za gospodarja pri hiši. Pa ne boš, Jaka! Jaz sem dal kar drugi teden pošto gor, kako in kaj — no — pač, da nisem ves beraški — vidite, in če bo vse lepo šlo, bomo pa na pomlad tam gori orali.« »Ženil se boš? Kam boš pa Katro spravil? No — in dedec še tudi živi!« * Nac je zaničljivo mahnil z roko, češ Hotlej bo zdavnaj vse v redu. »Pa otroci? Ali se ti prav nič ne smilijo?« Nac je obstal. »Kdo pa to pravi? Otroci so moji, jaz sem oče in skrbim zanje. Tega mi ne more nihče utajiti, da ne bi skrbel zanje. Pa bajto ima Ona tam gori na Zakotju, v dolini pod kmetijo, in mlin je zraven. Tja spravim Katro z otroci vred, da bom imel delav- ce pri rokah. Še plačevati mi ne bo treba! J—i—a!« »Kaj pa France?« »Ta se pa naj kar pod nosom obriše. Ce mu ne bo po volji in mi hotel hoditi v zelje, mu pa tako zabelim, da bo deset let v ,kajhi' sedel. Primojduš — alo! — ti presneta živad — ali pojdeš naprej? Žejna je — uh!« — Z roko si je obrisal potni obraz in poželjivo dostavil: »Uh — jaz pa tudi!« kajti za vogalom se je bila pokazala »božja roka« nad vrati Šmonove gostilne ob cesti. »'Dober večer!« je moško pozdravil Luka. Nac je le molče potegnil za rob klobuka in se z mastnim smehljajem razsrledal po sobi. Mnogo ljudi je bilo tu nocoj. Sami znanci in — o — mlinarjev Janez se je bil vrnil od voiakov! »Pozdravljen!« Luka je ponudil fantu roko. Njiju oči so se vprašujoče srečale. »Ali boš prisedel?« je hladno vprašal. Bil je v družbi mlajših Sentlenarčanov, ki so mu bili menda tudi že vse povedali, kar se je bilo zgodilo doma. odkar niesa ni bilo v vasi. Zdaj so se hudomušno nasmihali, drezali s pogledi v Luko in Janeza m pačili obraze. Luka je čutil sovražnost, ki je vela vani odtod, se priiazno zahvalil za povabilo in se ravnodušno ozira! no sobi, da bi si poiskal dmzbo in sedež. Ob drugi dolgi mizi so si nalivali prekupčevalci in kmetje iz drugih vasi dalmatinsko črnino v močne in velike kozarce; obrazi sr> jim rdeli v vijolčasto, klobuki so jim ždeli v tilnikih in v očeh je steklenela rastoča pijanost. Za vrati, izza okrogle mize, se je cmeril otrok. Sedel .ie tam med očetom, ki .ie prepeval neznano pesem v nerazumljivem jeziku. in materjo, ki mu je neprestano tlačila v usta beleea kruha in ga hotela utolažiti s kozarcem malinove vode, češ: »Le tiho bodi — Kij pojdemo precej — pa pupaj malo!« Tudi ona je bila vinjena; jezila se je na moža, ki je klatil z roko in ped svojo večno popevko, katere se je bil baje svoje dni naučil pri vojakih: »De kokok šrajc cu eršte ajn, i trink de bajn cu cvajte najn. I ge na fri aus des vodes des medes des kokok des šrajc...« Obupno je tulil in zavijal oči in ni našel konca. V tej družbi je sedel krivogledi France in se pevcu pritrjevalno smehljal v kislem upanju, da bo kaj zastonjkarske pijače. Tudi semkaj ni mikalo Luke. Že stokrat je bil slišal to pesem, ki jo je kmetič po svoje potvarjal po nemški: »Der Kuk-kuk schreit zum ersten Mal...« Pristopil je torej k mizi v kotu, kamor se je bfl že na svojo pest spravil tudi Nac. Kadivček, mlinar, šentlenar-ški župan in še dva možaka, tudi občinska svetovalca in vaška mogočnja-ka — vsi so se bili tu zbrali, se najedli in pili in zdaj ob pipi in kozarcu vina razpravljali o važnih zadevah. »Luka — le sem!« je oblastno povabil stari mlinar«. »Da nas bo več!« Nac se je ustrežljivo umaknil na spodnji konec klopi in Luka je prisedel. Pri sosedni, fantovski mizi je govoril le Janez. Pripovedoval je na dolgo in široko vojaško zgodbo, neznatno in brezpomembno. A s vest si svoje važnosti je mogočno razkladal, važno poudarjal in se na vso moč trudil, da bi se postavil, ko ga toEko drugih posluša. Vedel je tudi, da oče molči pri drugi mizi, da vleče njegove besede na ušesa in tako opozarja na sina. Možaki so kimali in Nac je brž laskaje pritegnil: »Ta pa, ta!« Le Kadivčku je bilo tuje slave odveč. »Eh, kaj!« je malomarno skomignil. »Jaz pa pravim, da niso te otročarije za nič. Kmetje bi se morali bolj brigati za politiko, za stranke in za občino!« »Kaj ti pa že spet ni po volji?« je leno vprašal debelušasti župan in iztegnil glavo preko mize. »Ceste, ceste ino davki! Jaz pravim...« in privzdignil je kazalec k ušesu, »da bi moralo biti vse drugače. Namreč — one j _ kmet je neumen, pravi vsak mestjanar, in res je! Onej —« Kakor je bil Kadivček nekoliko vi-njen, je hotel govoriti in če mu ni brž prišla na misel prava beseda, je rabil svoj lastni medmet »onej—«. — Žirpana je že ujezilo. Kaj bi se Kadivček vtikal v javne in občinske reči! Tudi onima, ki sta bila občinska moža, ni bilo tako uporno govorjenje vse eno, čeravno sta poznala osastega možička že skoro vse življenje. A vendar je znal vedno znova vsakega pičiti. Nac je skoro nevede potegnil s Kadi včkom. »Politika — da!« je tehtno zinil in si zamišljeno obrisal brke. »Okrog politike se suče svet!« »Hoho — kaj pa ti — hoho — razumeš o politiki! Hoho!« ga je hohotaje zavrnil eden občinskih mož, ki je bil menda pozabil, da mu je Nac še upnik za precejšnje posojilo. — Vsi so se smejali Nacu, pomilovalno in zaničljivo. Saj ga tudi ni bil nihče povabil k mizi, kar sam se je bil prištulil. »Holt de maul!« je zavpii razkačeni Nac. »Ti se boš meni smejal, ti — tebi bom že dal vetra! Kar vrni mi tistih pet tisočakov, saj veš, dobro veš, katere. Vi ste pa priče. Ti se mi že ne boš smejal, ti že ne!« Možaki so se spogledali in ne da bi se bili zmenili, je imel Nac mahoma same nasprotnike. »Kaj bi kričal tn — mešetar! Tiho bodi ali pa se spravi stran!« je osorno zagrmel stari mlinar, župan pa je zapovedujoče dejal: »Zafurt!« in pokazal z roko na vrata. »A, tako! Podili me boste in ven metali? Vi tudi, oče mlinar? Za kupčijo sem vam dober a, tako zdaj pa...« »Tiho bodi, kaj se štuliš k nam. Tisto kobilo, ki si mi jo pol predrago prodal, pa laJhko kar jutri dobiš nazaj.« »Tako — predrago? Pol prepoceni pač — toliko da vam je nisem podaril — ja!« Nac je bil dozdaj sedel, zdaj pa je vstal in z rokami klateč kriče dokazoval, kako grešno poceni je bil mlinarju prodal kobilo. A tudi ta ni mogel več mirno zavra- čati glasnih besed, ki so tn pred vsemi letele nanj. »Glej ga no. deda nemarnega!« je vzrojil stari. »Ali sem ti mar kaj dolžan? Ali sem ti kaj dolžan, te vprašam? Presneti umazanec —« »Jezik — hoho — smrdljivi!« je zarjovel vmes občinski svetovalec-dolž-nik. Mlinar pa je rdeč od vina in jeze skoro kriče psoval: »Kdo ti je dolžan? Jaz? Ali ti nisem vsega pošteno plačal? Za ono kljuse, ki si mi ga prigoljuial na vrat s svojimi lažnimi hvalami, mi mečeš zdaj take besede pod noge? Kdo pa si, ušivec?« »Kdo te je klical k mizi? Izgubi se mi! Mi smo tu sami pošteni ljudje, ti si pa največji falot na vsem svetu!« To je bil pa oča župan. Kadivček se je zlobno nasmihal v kozarec; ugajalo mu je, da so se bili spoprijeli, in premišljal je, kako bi huj-skal oba, ne da bi se komu očitno zameril, zakaj Kadivček je sicer rad zba-dal in zabavljal, a v trajni jezi si ni hotel biti z nikomur. Tudi pijani pevec se je bil približal in zibaje se kimal Nacu pod nos: »Ja — ja, Nac, ti si res falot!« »Goljuf si! Ali sem ti kaj dolžan? — A? Ti nebodigatreba!« »Oderuh nemarni!« je vpil dolžnik ta jecljaje lovil novo psovko. Zmerjanje in hrušč sta narasla in Luka se je lahko neopaženo spravil v stran. Ko se je pri vratih okrenil, je še videl, kako je priskočil krivogledi Franc k Nacu, ki je krilil z rokami po zraku in hripavo vpil: »Priče — kje so priče?...« V megli in ▼ vlažnem mrazu je gonil Luka živdnče po samotni cesti domov. Premišljeval je to in ono, tok življenja in življenje ljudi, svojih sosedov in znancev, in vmes priganjal junico, ki p to nočno potovanje menda ni bilo po volji, ker se je trdovratno in dosledno upirala verigi. (Nadaljevanje tega romana v nedeljski Itevilki.) nopoiJejti ifcora A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Ii ©EMEemM M 2®iT@PiTEW dobro vpeljana trgovina z več trgovskimi potniki za privatne stranke od res zmožnih tovarn ali tvrdk. V poštev pridejo največ šivalni stroji, kolesa in podobni specialni predmeti. Lokali in skladišča na najbolj prometnem kraju na razpolago. Dopise prosimo na podružnico »Jutra«, Maribor, pod značko »Dober promet«. 4207 IŠTVA NAGLAS* Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. FoMštvo Pred nakupom mizarskih izdelkov kot spalnic, jedilnic, kuharskih in trgovskih oprem se obrnite Se preje na naslov AVGUST cerne, ZG. šiška 122, ljubljana vil Vodnikova cesta Postrežba solidna po znižanih cenah z jamstvom. 4185 uieoie DIVJAČINE" Številke in napise amajlirane in meden«, za sobe, ključe, kakor tudi pasje znamke itd. izdeluje »EmajU, Ljubljana VE — Beljaška ulica St. 4, telefon 32-52. 146-30 vseh vrst ln v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih. Trnam veliko zalogo lepih strojenih polhovih kožic. V Ljubljani, Sv. Florjana nlica štev. 9. 388 Lepota očesa in las _ 6EVE ASIATIQUB. Z uporabo tega preparata dobimo izvanredno bujne, poete in dolge obrvi in trepalnic«, a s tem dobijo oči tisti pikantni, dra-žestni in pri vlači ji vi pogled. Dio 45. NOIR D' ORIENT ima isto svojstvo kakor »Seve Asiatique<, sam« da istočasno barva v temni barvi. Din 56. KOPELJ ZA OČI daje očem oni za mamljivi, lepi is blesteči pogled. 06i postanejo bistre, svetle, ognjene, a rdečilo, trudno&t m motni pogled izgine. Dio 58. ORISOLDE nam daje po preteku ene noči naravne kodraste lase. Koari so dolgotrajni in dajo vsakemu obraza (kažest in zamamljivost. — Din 40. Sivi lasje •o ▼ reeniei največji scvrainik mladosti, a gotovo kvarijo lep>to vsake dame. — »EXCELSIOR-HENNEc od dr. Doraine & Ci«., Pariz, barv« lase perfektmo in enako v vseh niansah. — Samo barvanje je jako lahko in enostavno za vsakega posameznega. Ne maie roke, glave siti perila. Popolnoma neškodljivo za lase in za uspeh vsakemu jamčimo. Garnitura stane 98 Dio. CENTIFOLIA, kozmetttki zavod, Zagreb, JarMičev« 8. Zahtevajte brezplačne ilustrirane cenike! 231 Prevozite m stabilne drobilce za gramoz in pesek s pogonskim motorjem na sirovo olje, bencin ali petrolej, oziroma z elektromotorjem izdeluje in dobavlja Jugoslavensko GANZ D. D. ZAGREB, Draškovlceva ulica 27, telefon 55-87 4165 □□o a h nmmi .^VANREDNA PRILIKA I Železna služinska patent postelja zložljiva, t ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe win potujuče osobe stane samo Dio 390.—. Razpošiljam po poitne-nom povzetju. tako '^GtCOA SU32EN Umbs paleat postelja, zložljiva, s Upeciranim madracom. zelo praktična. stan« samo D 290. Potem Imam veliko za-logo tisto čoha- nog peri« W po D 48.—* druga vrst kg po D 38.—, čisto belo gosje kg po D 130___ in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam po poltnem po« vzetju. Modroci pnnjeni t volnora stanejo samo Dio 750— L. BROZOVIč. ZAGREB Biča 82. Za ploii« m Gomf&n— pristno angL bi /rane. blago specialno pri S (P. «4fci£cf«c, Gjubtjana. = Ogled neobvezen! GLAVNO SKLADIŠČE DI ZASTOPSTVO TOVARNE I6RALHIH K AKT FERD. PIATNIK h SČHNEu. WIEN JUT Bernard Blermami CA6BEB. Gajeva 8. Preselitev podjetja! Javljam uljudno cen j. občinstvu, da sem se s svojim elektrotehničnim podjetjem preselil iz Prešernove ulice Stev. 7 ▼ Vseh Svetnikov ulico 6, (prejSnjo kcmdltorijo). Priporočam se za nadaljni obisk in zagotavljam, da bom vedno skušal vsa naročila kar najbolj točno in solidno izvršiti M. LEBEN, elektrotehnik PTUJ 4183 TLI I I M IJLMIIJI n n n ii m h h h b n igo Zahvala Za številne izraze sožalja, ki smo jih prejeli o priliki prerane smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica itd., gospoda Vladimira požarja šolskega upravitelja v Radečah, se tem potom toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Matku za res strokovnnjaško, nad vse požrtvovalno in nesebič* no, a žal brezuspešno zdravniško pomoč pokojnemu, domači diu* hovščini za spremstvo na njegovi zadnji poti, direktorju celjske gi* mnazije, g. Zupanu, ki mu je, nekdanji njegov učitelj, izkazal poslednjo čast, poverjeniku UJU, g. Skulju, učitelju g. CXiku in učenki So tiar za poslovilne bese« de ob grobu, pevskemu društvu »Kum« za žalostirke, domačemu sokolskemu društvu za častno spremstvo, domačemu učitelj« stvu, a zlasti še gdč. Okortnovi za ves veliki trud in usluge, storje* ne rodbini v najtežjem času, vsem darovalcem vencev in cvet« ja ter končno vsem tovarišem, prijateljem m znancem od blizu in daleč, ki ste spremili nepozab« nega nam pokojnika do njegove« ga zadnjega, tihega doma. Radeče pri Zidanem moHa, dne 12. marca 1931. 4210 ŽALUJOČI OSTALI. (Poceni m dobre kupite ure, zlatnino in srebrnino pri svetovno znani tvrdki H*Suttn& Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje,- Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-hUtte, J. W. C. Schaffhausen SolvO, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Azo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v SvicL Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. Jftoč osebnega vpliva korespondenčnl tečaj za pouk v hipnotizmu, sugest., telepat, itd. Najmodernejše orig. amerik. metode. Uspeli garantiran! Obširni prospekti zastonj, ev. priložite znamko za porto. Pošilja: »Veda in znanost* CELJE, Razlagova ulica št. 8. 2036 Mnogi ljudje kašljajo in trpe na pljučnem katarju hi težjem prehlajenju. Čuvajte se za časa in uporabljajte LACROMEL 2e ko ga začnete jemati, ponehava kašelj in muke t bronhijah in pljučih se omilijo. Dobiva se v vseh lekarnah in ▼ lekarni ARKO, Zagreb Ilica 12 Cene maaUnt o pašem t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Dm. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. PrU stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492 Za od^eoor 2 Din mamicah •feCastove malvh dobite takoj po izidu lista o podružnicah „Jutra" v •Ma+iboru, v ^elfu, o SftCovetsi mGStu, v T&rbovlfah in na &escr»'cah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate 1'H Kuharico prvovrstno, za večji pen-»0:1 na morju Iščem. Ponudbe pod »1. maj« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 10580-1 2 trg. pomočnika T vseh panogah mešane trgavine temeljito izvežba-na, vojaščine prosta sprejmem takoj. Na ponudbe z enostransko usposobljenostjo, brez referenc o prej-Snjih, časovno navedenih službah, se ne bo oziralo. — Nadalje sprejmem tudi trgovskega vajenca z iobro šolsko izobrazbo, ki mora predložiti primerno priporočilo za izvoljeni poklic, po kaki vplivni in verodostojni osebi. And. Elsbacher, Laško. 10.336-1 Kontoristinja samostojna, perfektna v nemščini in hrvaščini, ev. tudi v obeh stenografijah, dobi takoj mesto. — Ponudbe s spričevali na tovarno mila v Kranju. 10.337-1 Rudarski inženjer mlad začetnik, z znanjem nemškega, francoskega ali angleškega jezika, dobi mesto. Ponudbe z navedbo plače pod »Magnezit« na oglasni oddelek »Jutra«. 10.340-1 Ključavničarskega vajenca idravesra in močnega sprejme takoj Lovro Belec, ključavničar, Kamnik, Novi trg št. 19. 10384-1 Vrtnar samostojen, neoženien, dobi službo takoj, — Dopise na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Vrtnar«. 10406-1 Učenko ea damsko krojašt.vo sprejme modni atelje Fani Ja-ger, Kolodvorska ulica 28 10645-1 Vajenca ra soboslikarsko in pleskarsko obrt, z vso oskrbo v hiši sprejme Kovačič Tvan, slikar in pleskar v Metliki. 10410-1 Oskrbnika sposobnega, sprejmem takoj za posestvo z mlinom, žago in gostilno. Ponudbe s spričevali na naslov: Posestvo Mlinše, pri Zagorju ob Savi. 10.326-1 Mesarski pomočnik 18—25 let star, vešč tudi nekaj nemščine, dobi mesto. Ponudbe z navedbo služb na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »27« 10.227-1 Elektromonter i izpitom za visoko napetost. obenem izprašan strojnik, dobi takoj službo v bližini malega mesta. — Res delavoljni in pošteni reflektanti. kateri so _ popolnoma vešči vseb hišnih inštalacij teT montaže prostega voda, naj naslovijo svoje ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in možnosti nastopa na oglasni oddelek • »Jutra« v Ljubljani pod »Elektromonter in strojnik«. 10.224-1 Služkinjo 20—30 let staro, za vsa hišna dela sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »28«. 10228-1 Absolventa strojne delovodske šole ili sličnega zavoda, ki bi se hotel posvetiti tekstilni industriji, sprejme domače oodjetje. Znanje nemščine je predpogoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Voditelj«. 10231-1 Kuharico dobro in zelo snažno, z znanjem nekoliko nemščine sprejmem v stalno službo, v veliko hišo v Splitu. Nastop takoj. Pismene ponudbe s fotografijo m spričevali, kakor zahtevo plače na naslov: Ingenieur Illich. Split. 10.301-1 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Gospa se je kaj klavrno vedla. Kako strahopetni so časih ti veliki ljudje! A stvar se je zasukala še lepše, zakaj jaz sem priletel gospe Tolstenjakovi naravnost v krilo. Ta je od groze skočila na stol in pri tem zbila s stene polico, na kateri je stala posoda z zlatimi ribicami! Trg. učenca krepkega in zdravega, s primerno šolsko izobrazbo sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zvestoba«. 10.323-1 Kontoristinjo popolnoma samostojno, ki obvlada slovenski, nemški in hrvatski jezik v govoru in pisavi, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarniška moč«. 10490-1 Pek. vajenca 9 hrano in stanovanjem v hiši sprejme s 1. aprilom Ivan Skušek, Ljubljana — Šmartinska cesta štev. 4. Prednost imajo tisti, ki so se že učili. 10501/a-l Kontoristinjo samostojno — z večletno prakso, zmožno nemščine v govoru in pisavi, strojepisja in knjigovodstva, išče stavbno podjetje. Takojšnje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva pisarniška moč«. 10513-1 Stenotipistinjo dobro izurjeno, ki govori gladko francosko, sprejme takoj zavod za avijacijo Louis Breguet v Kraljevem f Srbija). Ponudbe z navedbo pogojev, referenc in curieulnm vitae je poslati na gornji naslov. 10515-1 18. Najlepše je bilo pa to, da je padla posoda njenemu možu na glavo. Voda se mu je kar pljuskoma ulila po obleki; s to posodo na glavi je bil tak, kakor kak Turek v svojem turbana. Midva z Malko sva jadr-no stekla v najbolj oddaljeni kot sobe ln ge trepetaje skrila za zaveso- 19. A žena naju je bila zagledala. Ali naju bo!... Stekla je na hodnik in pograbila možev dežnik, ki je stal v stojala---- se je e dolgimi koraki vrnila in zavihtila dežnik nad glavo, da bi naju z njim zdrobila .... Boljše dekle iz bližine Kamnika, ki bi hotela ob pop. urah k 3 otrokom, sprejmem v svrho male izobrazbe in skupnib izprehodov. Starost otrok 3 2 14 in 1 leto. — Le one, ki imajo res rade otroke, s« sprejmejo. Predstaviti se je osebno pri Franja Knaflič, tovarna usnja, Kamnik. 10546-1 Vajenko-šteparico dobro vzgojeno, sprejmem v boljšo delavnico, kjer bi imela priliko priučiti se vsakovrstnih modernih izdelkov. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čevljar«. 9299-1 Mesto hišnika oddam starejšemu zakonskemu paru brez otrok. — Reflektanti, ki imajo veselje in so vešči vrtnarskega dela, imajo prednost. Zglasiti se je od 16. marca dalje na Dunajski cesti 25 v pisarni na dvorišču. 10444-1 Vajenca za krojaško obrt sprejme Ivan Smole, Št. Vid nad Ljubljano. 10451-1 Samostojno dekle r.a vse, dobi mesto pri ločenem gospodu. — Prednost imajo plavolaske. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivalna«. 10403-1 Vajenca sprejme moderna elektro-mehan. delavnica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten vajenec«. 10498-1 Zobotehnika ki je perfekten v zlatu in kavčuku, ter najmanj 6 let pri stroki neprekinjeno — sprejmem s 1. aprilom v provincijalno mesto Štajerske. Ponudbe pod značko »Precizna mote na oglasni oddelek »Jutra«. 10492-1 Šiviljo za fino damsko perilo sprejmem takoj. V po-štev pridejo samo prvovrstne moči Ponudbe z natančnimi podatki na ogl. odd. »Jutra« pod »Damsko parilo številka 20.500«. 10604-1 Čevljarskega pom. za fina dela sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hiši. Joško Keber, čevljar, Straži -šče 75 pri Kranju. 10620-1 Pekarski vajenec se sprejme takoj v mestno pekarno Laško. 10610-1 Gospodična ki Igra violino, se išče za damsko salonsko kapelo. Ponudbe prosim na Slavko Raška j, ka-pelnik, hotel Niujork, Niš, Srbija. 10612-1 Trg. učenko pridno in pošteno z zadostno šolsko izobrazbo sprejme večja trgovina z mešanim blagom ln deželnimi pridelki v večjem kraju na deželi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10611-1 Prodajalko dobro lzvežbano v modni ln galanterijski stroki z znanjem slovenskega in nemškega lezika sprelme tvrdka F. M. Schmitt, Ljublla-na. . 10578-1 Služkinjo v starosti od 30—40 let. ki ima veselje tudi do dela v trgovini, spreimem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10577-1 Inteligentno šiviljo mlajSo in spretno, ki bi po potrebi sodelovala tudi pri prodaji in pri blagajni v ma nit fakturni trgovini, spreimem v Ljubljani. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod značko »Res zanesljiva«. 10576-1 Kroi. vaienca sprejme Franc Rirrmik. kro-;aški mojster, Bol. Logatec Hrama in stanovanje v hi-I Si, drugo po dogovoru. 1 10624-1 Frizersko vajenko ali vajenca sprejme Janko Zorič, frizer, Zaloška cesta št. 8. — Prednost imajo, kateri so se že nekaj časa učili. 10539-1 Vrtnar, vajenca zdravega, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj A. Vatovac, trgovsko in umetno vrtnarstvo v Lju bi jam i, Ambrožev trg št. 3. 10523-1 Mlad trg. pomočnik agilen in inteligenten, za prvovrstno modno trgovino (moški oddelek) v Ljubljani dobi mesto takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ambicijozrn«. 10517-1 Strojnika za parno žago, veščega brušenja žag, ki se razume na vse posle pri iar-menikih, cirkularjih in ve-necijankah, sprejmem s 1. aprilom. Parna strugama »Jugoslavija«, Leskov a c — Srbija. 10545-1 Modist. vajenko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10702-1' Društvo za straže-nie in zaklepanje (moderno) se bo na novo ustanovilo. Kdor je v tej službi lzvežban. lahko pristopi tudi kot član z nekoliko kapitalom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Morno«. 10670-1 Prodajalko izurjeno v prodaji konfekcije, katera zamore položiti kavcijo, takoj sprejmem v mestu na Gorenjskem. Ponudbe pod »Gorenjsko« na cglasni oddelek »Jutra«. 10638-1 Kroj. pomočnika za stalno veliko delo sprejme takoj Ivan Stupica krojaški mojster, Dob pri Domžalah. Predstaviti se je treba osebno. 10694-1 Šiviljo prvovrstno, ki zna brezhibno šivati ženske klobuke na Unterstich in Zik-Zak stroje na motorni pogon, sprejmem takoj. Plačam 100 dinarjev na dan. — Milkič. B&ograd, Knez Mihajlova 3. 10.058-1 Vrtnarja samca (ico) ali zakonca brez otrok za opravljanje vseh vrtnih del in za prodajo na trgu sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10656-1 Čevljar, mojstra izkušenega, z daljšo prakso v Inozemskih tovarnah Išče tovarna čevljev za izdelavo Mc May In pregibne obutve. Ponudbe na Publl-citas Zagreb, Ilica 9 pod »br. 26110«. 10602-1 Služkinjo res pridno in pošteno sprejmem k trem osebam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 10722-1 Gospod ali gdč. s perfektnim znanjem slovenskega. nem- škega jezika ter knjigovodstva, zmožna samostojno voditi pisarno malega podjetja, dobi stalno službo takoj. Cen j. ponudbe z navedbo zadnje službe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen knjigovodja«. 10725-1 Dobro kuharico z večletnimi spričevali — sprejme manjša družina, ki zaposluje tudi hišno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuharica 4« 10747-1 Poslovodinio mlajšo, zmožno položiti Din 10.000 gotovine, sprejmem v dobro stalno službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »10.000« 10800-1 Trgovski pomočnik vešč tudi vodstva veliko-prodaje tobaka, točasno še v službi, prosi cenj. ponudbe za enako službo ali zaposlitev. — Alojzij Kem-perle, Marenberg. 10551-2 Mesto natakarice najraje na račun, ali v na-je-m želi kavcije zmožna gospodična. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10570-2 Trg. pomočnik-šofer izvežban v špeceriji in de-likatesi, perfektno zmožen slovenske in italijanske korespondence ter šofiranja, želi nameščenje. — Naslov: Jožef Guštin. Fužine — p. Hrušica pri Ljubljani. 10427-2 Strojnik abs. 4 real. razr. ter strojne šole. z večletno dobro prakso pri parnih strojih, turbinah in hidro elektr. centralah, išče nameščenje. Nastop po dogovoru. Zmožen kavcije in vešč več iezikov. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »EnergičeD 33«. 10.309-2 Mizarski delovodja stavbne in pohištvene stroke, išče službo v večjem obratu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delovodja«. 10459-2 Manufakturist vojaščine prost. 9 petletno prakso, želi premeniti mesto. Ponndbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Manufakturist«. 10474-2 Strojnik, ključavničar in kurjač zmožen vseb popravil ter nemškega in slovenskega jezika, išče službo strojnika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10516-2 Inžen jer-sta vbenik želi vstopiti v gradbeno podjetje kot poslovodja, event. tudi kot družabnik. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro značko »Inženjer-stavbenik« 10519-2 1000 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi stalno službo hišnika, in-kasanta, skladiščnika ali kaj sličnega. Sem poročen, brez otrok in kavcije zmožen. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Sposoben za vse«. 10.304-2 Zobotehnica samostojna v zlatu in kavčuku, želi premeniti dosedanjo dolgoletno službo. Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zobotehnica«. 10.343-2 Steklar, pomočnik zmožen vsega v tc stroko spada jočega dela, želi stalno službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmožna starejša moč«. 10.237-2 Boljši kmetski mladenič 19 let star, z dobro Šolsko izobrazbo, vešč srbohrvaščine, želi službo skladiščnika, podvornika ali kaj sličnega. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Izobražen«. 10.340-2 Gospodična z dežele iz boljše hiše, ki ima dve meščanski šoli, vešča nekoliko nemščine ter dobra računarica, želi službo blaga jničarke ali kaj podobnega. Mesec dni gre tudi brezplačno. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »32«. 10.171-2 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo šoferja. Najraje bi šel kjer bi vozil potnika ali kaj podobnega. Imam enoletno prakso in sem zmožen vseh poravil. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10439-2 Gostilničarka z osebno pravico, ki se razume v kuhinji, samostojno, sprejmem. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kuhinja«. 10815-1 Služkinjo zdravo, snažno in pošteno vzgojeno, staro 18—26 let, ki ima veselje do vsega hišnega dela in do kuhe, sprejme boljša mestna hiša Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10795-1 Avtomehanik samostojen, prvovrsten delavec, ki zna tudi stružiti ali avtog. variti. dobi stalno službo. Javijo naj se samo tisti, ki imajo najmanj 3 leta prakse kot pomočnik. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju ood šifro »Avtomehanik«. 10810-1 Trgovski pomočnik vojaščine prost, vešč nemškega in hrvatskega jezika, želi premeniti službo — najraje v kako mesto. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod šifo »Dober prodajalec 57«. 10.157-2 Nesrečna ločenka ne po lastni krivdi, srednje starosti, dobra kuharica in gospodinja, prosi dobrega gospoda, da bi ji posodtt 3000 Din proti mesečnemu odplačilu. Pripravljena «rai tudi prevzeti službo, s čemer bi posojilo dslužfla. Grem kamorkoli. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nujna pomoč«. 10479-2 Trgovski pomočnik zaposlen v vodilni službi in kot potnik, želi vsled smrtnega slučaja šefa premeniti službo. Gre kot skladiščnik, ekspedijent ali potnik. Cenj. dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv in pošten«. 10473-? Amerik apec tenčen kuhar, išče merta v kaki restavraciji ali kavarni na Bledu ali Rogaški Slatini. Prevzame v najem tudi gostilno ali restavracijo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Amerikanec - kuhar«. 10497-2 Prodajalka dobro rzvežbana ▼ mešani stroki, želi takoj ali pozneje kjerkoli nameščenje. — Cenj. ponndbe na naslov: Reklamno podjetje, Vrhnika. 10507-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, želi mesto premeniti v boljšo trgovino mešanega blaga, zmožen tudi manufakture, galanterije. Nastopi lahko takoj ali kasne le. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »24«. 10626-2 Mladenič 36 left star, želi za takoj službo v skladišču ali kaj primernega. — Pouudbe na naslov: J. Avreli«, Sklen-drovec, Zagorje ob Savi. 10484-2 1000 Din nagrade dobi tisti, kateri preskrbi marljivemu delavcu stalno službo. Dopise na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Služba/23«. 10623-2 Sodarski pomoč. samski. Išče službo, najraje v trgovini z vinom ali drugo kaj sličnega. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor, pod »Dobra znanost«. 10597-2 Trg. pomočnik z mešanim blagom, vojaščine prost, z dveletno prakso, želi premeniti mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra«, v Mariboru pod šifro »Agilen«. 10596-2 Kuharica z večletnimi dobrimi spričevali želi mesta k boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra kuharica 4« 10606-2 Mladenič dober risar. Išče službo. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 10594-2 Samostojna kuharica išče mesto. Gregorčičeva ulica 18, I. nadstr.. Maribor. 10593-2 Mlekar izvežban v vseh mlekarskih panogah pri parnih strojih. Računstvo ln knjigovodstvo, z večletno prakso, z dobrimi spričevali, želi spremeniti službo takoj ali po dogovoru. Eventualno vzamem tudi mlekarno v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mlekar«. 10783-2 Elektromonter popolnoma samostojen za visoko in nizko napetost, išče službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Prvovrstna moč«. 10607-10 Vzgojiteljica inteligentna, z boljše rodovlne. vešča nemškega, srbohrvatskega ln slovenskega Jezika z večletno prakso ter obenem dobro izučena šivilja bi rada spremenila službo. Išče mesto v bližini Ljubljane. Pismene ponudbe pod šifro »Ljubim otroke« na ogl. odd. »Jutra«. 10599-2 Mladenič 29 let star, lz boljše hiše, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom kot praktlkant za dobo treh mesecev, da se izobrazi v tej stroki za poznejši prevzem trgovine po očetu. Cenj. ponudbe prosim na podružnico »Jutra«. Maribor, pod »Agilen 29«. 10598-2 Vrtnar pošten, marljiv, vešč vseh v to stroko spada-jočih del želi premeniti službo s 1. malem, najrale na kaki graščini ali tudi v večji trgovski ali privatni vrtnariji. Ceni. dopise poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vesten vrtnar«. 10608-2 Biagajničarka s prakso Išče službe v Mariboru ali Ljubljani. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Zanesljiva 83«. 10583-2 Perfekt. kuharica z večletnimi spričevali išče mesto, najraje na kakšno graščino na Hrvatskem ali Primorskem. Govori slovensko, nemško ln madžarsko. Kastelic Frančiška. Pragersko 38. 10588-2 Mlado dekle pridno in pošteno. Išče službo pri boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10537-2 Mesto začetnice natakarice ali sobarice — izven Ljubljane iščem s 15. aprilom ali 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena 777« 10659-2 Trgovski pomočnik verziran manufakturist ln konfekclonar ter v modnem blagu, dober aranžer ter spreten reklamni risar, zmožen slovenske, srbohrvat-ske ter nemške konver-zaclje. Izurjen v vseh pisarniških poslih ter knjigovodstvu, 18 č e službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fin nastop«. 10681-2 Skladiščnik želi mesta pri kakem večjem podjetju. — Sprejme tudi drugo odgovorno mesto. Položi 50.000 Din kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skladiščnik«. 10669-2 Tapetnik išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10753-2 Mesarski pomočnik 23 let star, prost vojaščine, s štiriletno prakso, vajen prekajevanja in vseh mesarskih del, išče službo Jožef Mevlja, Ljubljana, Duaajska ces-ta štev. 69. 10685-2 Pletilja za nogavice, telovnike itd. z večletno prakso, išče mesta s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10073-2 Vrtnar samostojen delavec z večletno prakso, samski. želi službe kot samostojen vrtnar. Cenj. ponudbe pod »Vrt« na ogl. odd. »Jutra«. 10671-2 Šofer s 7 letno prakso, siguren vozač, vešč vseh popravil, želi primerne službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10643-2 Mesarski pomočnik vešč vseh poslov v stroki, z dobrimi spričevali, išče mesto za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10716-2 Kontoristinia išče službo — najraje v stavbni pisarni, kjer ima 5 let prakse. Gre tudi na deželo. Cenj. ponndbe na oglas, oddelek »Jutr^« pod značko »Dobra računarira« 10719-2 100 Din dnevno je mogoče zaslužiti z obiskovanjem privatnih strank Alabastritt. Ljubljana. Ko-menskega ulica 17. " 148 Natakar začetnik. vesten ln vljuden, pomagal bi tudi pri hlapčevskem delu, išče mesta, gre tudi za slugo ali hišnika seveda tudi za nižjo plačo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Delo«. 10627-2 Prodajalka poštena ln pridna, s prav dobrimi spričevali. želi nameščenja v kaki večji trgovini ali kako drugo primerno zaposlitev. Prve mesece gre tudi za minimalno plačo. Je dobro izvežbana v vsej stroki. Nastopi lahko ta-kaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10620-2 Lesni manipulant verziran v šumah, kakor pri prevzemanju in klasifikaciji lesa, vešč na žagi ter večjih skladiščih, želi premeno službe. Nastopim lahko 1. aprila. Zmožen Italijanščine, nemščine. — Tozadevne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pošten 540«. 10721-2 Pekovski pomočnik mlad. trezen, vesten, želi službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pekovski pomočnik«. 10740-2 Zidarski polir absolvent gradbene rokodelske šole, z večletno prakso, išče službo. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »polir«. 10744-2 Postrežnica vajena parketov, išče za-poslenje v dopoldanskih ali popoldanskih urah. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10746-2 Mlad trg. pomočnik brezposeln, išče nameščenje. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rad delam«. 10773-2 Službo hišnika oskrbnika ali kaj sličnega išče mlad zakonski par, kjerkoli v Sloveniji. Vešč mizarstva in drugih hišnih del. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10769-2 Trg. učenec ki se je že 2 leti učil v manufakturni trgovini, išče mesta drugje, radi kon-kurza tvrdke. Cenjene ponudbe na naslov: Kordič A., trafika, Vegova ul. 2. 10763-2 Elektromonter popolnoma samostojen, želi dobiti službo. Cenjeni odgovor na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Montaža«. 10749-2 i t" A i l' Agenti (nje) ki M potovali po celi Sloveniji ln obiskovali privatne stranke, lahko dnevno zaslužijo 200 Din. Zrfasiti se je dnevno med 9. rn 11. aro v gostilni P r s v d ' 8. Trbovlje, ali pismeno na bovljah pod iifro »Pottik« 84-3 1000 Din tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. — Priložite znamko za odgovor. Tovarna Kosmoe, Ljubljana, poštni predal 307. 103-3 Na kaj čakate? AU še sedaj nimate za-poslenja? DrugI celo v nedeljah lepo zaslužijo s pomočjo našega novega hišnega obrta Pouk brezplačen. AU vam Je težko napisati pismo? Obširna navodila pošljemo radi. ako priložite znamke za odgovor. Zadruga Jugo-lavensklh pletača. Osijek._136 šivilja za obleke gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10715-3 Zastopnika ki potuje po vsej Dravski banovini, event. tudi izven Dravske banovine, išče proti dobri proviziji »P!e-tilna industrija« z bogato uzorčno kolekcijo. Pismene ponudbe spretnih strokovnjakov, ki so pri trgovcih dobro uvedeni, z navedbo referenc na oglasni odde lek »Jutra« pod »Pletilna industrija«. Oni, ki potujejo z avtomobilom, imajo prednost. 8588-3 Zastopnike ki posečajo gostilne, delikatesne trgovine in trgovine s parfumerijo, za specialne aparate sprejmemo. Samo gospodje 7. izrazitim prodajnim talentom naj pošljejo srvoje ponudbe na nasi»»: Univerial, Osijek. 10.330-3 Nikake nevarnosti več za vas. Kaj porečete k temu. Obleka za Din 450, čevlji Din 130, namizni prti Din 35 in drugi samo praktični ln nepogrešljivi upotrebljl-vi predmeti. Engažirajo se samo res dostojni potniki, ki imajo ugled pri prebivalstvu. Oferte na »Omnla«, LJubljana, Miklošičeva cesta 14. 10691-3 Agilnega zastopnika za obiskovanje trgovin v Ljubljani iščem, pisati na orfas. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv zaslužek«. 10733-3 Perilo v pranje sprejmem, na željo tudi zlikam. Pismene ponudbe na M. škerl, Cesta dveh cesarjev, nasproti št. 14. 10728-3 Provizij, zastopnike agilne. po celi Jugoslaviji, kateri bi obiskovali vse obrtnike, šivilje, gostilničarje, trgovce, župnijske in občinske urade s predmetom, katerega rabi in kupi vsaka boljša hiša, se sprejmejo. Sijajen postranski zaslužek za upokojence. pa trudi za brezposelne trg. nastavi j en-ce. kateri so pošteni, vljudnega ln sigurnega nastopa ter delavoljni. Zastopstvo za Izdelek veleugledne svetovne tovarne ln za ugleden predmet. Pri agiinem poslovanju možnost dnevnega zaslužka od 300 do 600 Din. pa tudi več. Za prevzem kolekcije Je potreben kapital do 700 Din. Ponudbe z navedbo referenc pod značko: »Za pridno delo dobro plačilo« na podružnico »Jutra« v Celju. 10801-3 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. ne daleč cd kolodvorov. Vhod tudi iz BIeiweisove ceste. 10743-4 Angleško francosko italijansko ln nemško poučuje diplomirana učiteljica. Pavla Kovač, Miklošičeva 22-111. 10683-4 Camernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 (Jngo-Auto). Prva oblast, koncesijonirana. — Prospekt zastonj. Pišite oonjl 251 Fiksum in provizijo dobe v manufaktuTi verz: rani potnik: za »bisfc pri-varnih strank v Ljubljint, okolici in vsej Dravski o»-novini. Nastop takoj, pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubija ni pod šifro »Fiksum« 8066 5 Agente iščemo za prodajo šlager predmetov po tovarnah, tiskarnah. garažah, rudnikih, brodovih itd. Ponudbe z referencami in prilogo 5 Din za vzorec poslati na naslov: Universal, Osijek. 10.3-9-5 Potnika mlajšega, ne izpod 25 let starega, samskega, ki ima veselje do deia in je vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, iščem za takoj za dobro vpeljan znam-kin predmet. V poštev pride tudi trgovski pomočnik špecerijske stroke. — Obširna ponudba z navedbo starosti, veroizpovedi In dosedanjega službovanja naj se pošlje pod »Stalna služba« št. XXXX na podr. »Jutra«, Maribor. 10585-5 Potnika sprejme stara, renomirana firma za kuhanje žganja, eadnih sokov, tvomica likerjev itd. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V stroki zmožen in vpeljan«. 10686-5 Ne spremenite kar Je za vas odločeno. Že mnogo črnila je preteklo v boju za resnico in eksistenco. Z mojimi brezpogojno pokornost vzbujajočimi artikli je podana možnost nastanka brezposelnosti. Pro-vizijski potniki se iščejo. Ponrdbe pod »Flot-te Verkaufer« na oglasni oddelek »Jutra«. 10P90—5 Hnielievke rabljene 2 leti. .">400 komadov prodam. Nao 250 Din razpošilja po poštnem pov ftjn L. Bror^vič. Za Treh Ilica 82. kemična 5istiln:<-i perja. 262 Premog in drva Drodaja Jezeršek. Vod mat 200 Zeiss Tessar 1:4.5. Sportkammera 9 X 12 Rollschlitz 1/-2S80 sek. proda Papirol, Wolfova nI. 8 10.387-6 Špecerijska oprava kompletna, za 2 manjša ali I večji lokal, ugodno pro dam — tudi na obroke. Event. tndi posodim. Ponudbe na oglasni odd^ek »Jutra« pod »Prilika 51«. 8S51-6 Inštrukcijo srednje ali ljudske šole sprejimem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Visokošolka«. 10G93-4 Oblastveno koncesljonirana šoferska šola Go.iko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 9433-4 Gospodična želi pouk v šivanju belega perila, za lastno uporabo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perilo«. 10674-4 Nemščino poučuje gospodična dopoldne, po 10 Din od nTe. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uspeh siguren«. 10730-1 Nižješolce poučuje akademik. Uspeh siguren. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 10754-4 Učenko iz boljše družine sprejme v pouk kuhanja gostima Kmet. Gosposvetska 8. 10799-4 potniki-* Potnika dobro vpeljanega pri strankah manufakturne stroke, iščem za prodajo pletenin. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »Potnik 156«. 10325-5 Potnike za reklamne koledarje, pto-ti proviziji sprejmemo takoj. Za kolekcijo potrebno 2fi0 Din kavcije. Ponudbe z referencami na naslov: UniversaJ, Osijek. 10.331-5 Vzidan štedilnik z železnim okvirjem in 4 luknjami, v zelo dobrem stanju, poceni naprodaj v Medvodah št. 2. Na ogl»d v nedeljo. 9428-6 Razprodajamo Izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 zs liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vk »Jutra«. 10698-7 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« T>nd »Št. 7«. 10742-7 »Radione« aparat štiricevni. za direktni priključek na omrežje izmeničnega toka, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "10556-9 Radio aparate prodaja, popravlja, modernizira. vzdržuje najugodneje Jože Markeš. Jesenice 30 Anodni akumulator tudi posamezne člene, kupi Cucek Ivan, Akademski kolegij, L1ubllana. 10792-9 Avto hladilnike in blatnike vseh vrst popravlja in re-novira strokovnjaško kleparska delavnica Gustav Puc, Ljubljana. Tržaška cesta 9. Izven Ljubljane poslati po železnici. 10.375-H / 4.000.000 je ? rabi pisalnih strojev 17763 Zaloga: ker je neprekosljiv v trpežnosti, zato tudi najcenejši LUDV. BARAGA, §elenbar^oYa olica štev. O - Telefon štev. 29-80 \ Motor 350 ccm ▼ dobrem stanju, B. S. A. ali A. J- S. kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod iiiro »Per cassa« na »glas oddelek »Jutra« 10424-10 Motor A. J. S. tooo ccm « prikolico, tipa 1930. v brezhibnem 5tanju. vožen 6000 Km se ugodno proda D?sa d 7 o. Z.. Ljubllana. Dunajska cesta št ^ Avto Ford limuzina, poltovoren. v izredno dobrem stanju, malo rabljen usodno naprodaj. Pripraven za 'rg. potovanja etc. Naslov v oglasnem oddelku »Juva- PoUovornl avto lahfk. davka prost, v telo dobrem stanju. z elektrif.no razsvetpavo, proda Anton Befer. Vrhnika ^<57^ Avto Hat 509 ▼ najboljšem stanju. z no vim: pnevmatikami in 'la Jano takso za leto 1931 prodam za 25.000 Din. -Na'l«v v oglasnem oddelku »Jutrac. 10010-10 Renault trisedežen odprt avtomobil v zelo dobrem stanju « plačano takso za 1 1931 za 18-000 Din proda »D-sa« družba z o. z.. Ljubljana Duaajska cesta ^'o.^O Motorno kolo 350 ccm. v dobrem stanju. eT.o leto voženo. po ;e1o ugodni ceni proda Valentin Rode Sp. Vrhnika št. 41. 10357-10 »Austro-Fiat« tovorni, enotonski. 3 pfjma Boš razsvetljavo, popolnoma nova baterija, na novo prebarvan, kabina, pokrit. 5 gumi v dobrem stanju, sploh zelo dobre ohranjen, radi nabave več'ega napro da i za 25.000 Din. - Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiat«. _975-10 ~~7 Maihen avto kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »10.000«. 10488-10 Tovorni avto Chevrolet za 1 ln pol do 2 ton ln Fiat eno-tonski prede ugodno Larnpret in drug. Ljubljana, šelenburgova 4. 10677-10 Motor VVanderer 4 l£ b. v najboljšem stanju, m. 1928. prodan za 4000 Din. Po-točar. Dunajska c. 9. 1. dvorišče desno I. 10682-10 »Fiat« avto ▼ brezhibnem stanju, z novimi pnevmatikami. takse prost, pripraven za potni ka ali za prevažanje blaga prodam za 14.50" Din Na ocled v garaži »Union«. " 10734-10 Motorno kolo sa 1800 Din proda Tomaž Pavlin. Vrhnika štev. 208 10637-10 Avtomobili Ve? osebnih in tovornih avtomobilov avtobusov :n motoeiklov po zelo nizkih ©enih odda O. Žužek. Ljubljana. Tavčarjeva 11. 10727-10 Mo'or 350 cm* nov. prodam vsled nabave 500 am Iste firme Poiasnlla da1e zastopnik Kenda, Mestni trg. Ljubljana. 10713-10 Tovorni avto Ikonski malo rabljen, ia 25.000 Din naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 10787-10 Citroen 6 eil.. sedem^di-žen. n«. tranje krmilo *koraj novo. poceni naprodaj v šara ž! V^keT. Maribor. 10816-10 Pohištvo novo m staro — 2 postelji. 2 nočni omari, 3 visoke jmare, 2 kuhinjski kreden ei. zofa in več foteljev naprodaj na Vidovlan-ki c st. 1-a/I Ogledati mnd 10. in 12. ter 3. io 5- uro. 10.357 12 Pohištvo Več hrastovih in mehkih -palnic ter kuhinjskih iprav proda Josip Kurnik. mi«ar v Zg Šiški. 8844 12 Novo pohištvo za sobo in kuhinjo radi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10.302-12 Pohištvo na obroke dobite najceneje pri mi zarstvn »Sava«. Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 18. 10640-12 Kompletno spalnico Iz trdega lesa vsled se-'itve prav ugodno prodam. Ponudbe pod »Novo« na ogl oddelek »Jutra«. 10785-12 Omaro za obleko belo pleskano. dobro ohra nieno ktmim. Ponudbe na oslas oddelek »Jutra« pod šifro »Omara«. 107Rfi-1? Smoking dobro ohranjen, ali črno obleko za srednjo postavo kupim takoj Poizve se v ogl. oddel->11 »Jntr*« 10701-13 Triletno deklico tobro vzeoieno. oddam za «vojo. Dopise na osla sni >dd°lek »Jutra« ped Šifro »Sirota«. 10S43-14 Abonente oa (zborno hrano po od 10 Din naprej sprejme sostll na pti Univerzi, £idov=ka sfera 10448 14 Bukove držale za metle. lipove in »reho ve podboje kupi R Sehenk - Su«ak 9817 15 400 000 Din posojila išče podjetje. Hi potečna varna naložba ka »itala Mesečno 4000 Din ibrest,i in 1000 Din mes»*č nega ndplafila kapitala — »II obresti in 5"?? me- -ečn-sa idplacila kapitala Ponudbe na oglas odd-lek •Jutra« pod značko »Pupi larno varno«. 10433-16 Družabnika mlajšega, s 50.000 Din Iščem za prevzem rentabilnega podletia. Ponudbe pod »Volle Si-cnerhelt* na podružnico »Jutra« Maribor 10599-1 P Družabnico s kapitalom 15—20.000 Din sprejmem k dainski konfekciji. Ponudile na oglas, oddelek »Jutra« pod ^ifro »Konfekcija«. 10454-16 Kot družabnik s ifc milijona Din pristopim k lesni trgovini, aii prevzamem večjo restavracijo v najem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 10.172-16 Posojilo 65.000 D:n iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Varno«. 10607-16 Družabnika z 200.00(1 Din sprejmem v dobro idoče tekstilno podjetje, v svrbn povečanja. Sodelovanje zaželjeno. — Ponudbe pod ogl. odd-lek ♦Jutra« pod »Aranea«. 10688-16 Šivilja z lastnim obrtom v mestu, išče družabnico 2 nekaj denarja. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Modna krojačih 40« 10655-16 Družabnika za veliko kupčijo iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« v Ljubi :a ni t>od šifro »Velik zasluž»k — redka prilika«. 10812-16 Financiria iščem za veliko kupčiio Potreben majhen kapital. Ponudbe na podr »Jutra« v Celju pod »Financir«. 10R13-1R Danes vsi v restavracijo Gorenjski kolodvor, na domačo za bavo io na izborno kap ljioo 10790 18 Gostilno prevzame v najem ali na račun perfektna kuharica iri samostojna gospodinja ? osebnimi pravicami Vaj raje v kakem trgu na Do lenjskem ^vent. tudi Gorenjskem takoj ali s 1 aprilom — Naslov- Tončka Gfračnar. Vaše 14. M>"dvodi-10429-17 Gostilno in trgovino nešanega blaga staro tn lobro vpeljano oddam po irtmerni ceni v najem »se bi ki >ma osebno pravico Ponudbe na oglas n-ddelek •Jutra« pod »Trgovina In gostilna«. 9979 17 Gostilno dobro idočo, če le mogoče s tujskimi sobami v mestu ali na deželi vzamem t najem, ev se tudi kupi. Na razpolago kavcija do 100 tisoč dinarjev. Ceni ponudbe je nasloviti na tiskarno šuller v Ptuju 10806-17 sekjrno kovačilo vzamem v najem eventualno vstopim v službo. Cenj ponudbe pod šifri- »Motlka« na ogl •>dd »j^trai »Gostilna 42« 9365-17 Pekarno že vpeljano, z vsem inventarjem ln stnnova-nlem oddam takoj v na'em. Za zmotnega p°ka sig;ma eksistenca Ceni. ponudbe na podružnico »Jutra« v Čeli" pod znamko »M O. 600«. 10808-17 P^arniške prodore velike, v prvem nadsTitp ju poleg glavne pošte obsesaioče 5 velikih *ob z vsemi pritiklinanr ve oglasni oddelek »Jutra«. 10748-19 Loka! svetol, ali veliko sobo. za kroja-ško obrt. sredi mesta ižčem s 1. ma;em. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10750-19 1 okal na Tesenicfh >bsto'eč i 1 dveh sob. «rei)i mesta oddam — Na*!ev v oglasnem oddelkn Jutra 10527-19 Bufet » kavarniško rn mehansko oravioo dobro vpe|;an. na orodai blizu Jetačičevesa trsa. Ponudbe pod značko »Uvedeni hnf»t« na .!u?n tiwe. Zatrreb. Jelačičpv trg 5 10547 19 Trgovino z mešanim btasom. dobro ^neliano v 1eripui industrij *kem in ]otnvišV<>ni krai-n na Goreniskem prodam t vso zatoso invsntariem in koncesiifl. Ma?lov v oglas, oddelku »Jutra«. 936-1-19 l okal 5 zn trgovino ali o-hrt takoj •■»ddam v Rožni dolini -cesta VTI št. 13. 10469-19 Pri ve?. noTor! Lokal na prometnem k-ajn "»riferije L;nbl;ane odilsTn" "Analov v oglasnem odd-ltn »Jutra«. 10470-19 Trgovina mineralne vode. spojona ■ tovarno najboljše brezalko tvolne pijače, v centru Za sreba, kompletno z vsem. vsaka nova konkurenca nemogoča. naprodaj po zelo nizki ceni vsled prevzema drugega pod'et;a Ponudhe na Publicitas. Zagreb, llica Št. 9. pod značko »Sisurna eksistenca«. 10495-19 vtannfakt. trsrovlna srednje velika. 2 blagom ln Inventarjem sredi Ljubljane takoj ali pozneje naprodaj. 10631-19 Lokal za mlekarno lep. renoviran t tnventarlem se vsled bolezni takoj nalugod-ie1e irrorta Ponudb ood »Prometen« n« ogl. odd. »Jutra«. 10784-19 Čevllar. delavnico v prometnem krain prodam. Naslov pove os'a«ni oddelek »Jutrac. 10636-19 Lokal za pisarno *redi mesta oddam » 1. »prilom. Poizve se v tra fiki v Vegovi ulici št. 2. 10764-19 Lokal z vinotočem delikateso ln trafiko bre? inventarja oddarr s l aprilom ob prometni cesti. - Poleg loka-'a te treba prevzeti tudi enosobno stanovanje 'n klet Ponudbe nn ogl. odd. »Jutra« pod Dunajska cesta«. 10778-1r Vilo na Bledu pripravno za pensfon. Ijud -ko kuhinjo »1: menzo. ker 'f nahaja v centru Bl-da 'ddam v na ;em al: prodam Vaslnv v oglasnem odd-lkn »Jutra«. 10430-20 Ffišo z vrtom kupim v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prostorna«. 10455-20 Parcele v izmeri 500—700 m*, v idealni solnčni legi naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10564-20 Posestvo lepo, dobičkanosno, napro daj v bližini Konjic. Pre vzame se lahko ves iivi in mrtvi inventar. Ker je vsega zadosti. bo ku(K>ii so«!"»darstvo lahko. Po 'reben kapital Din 250.000 Din. Poiasnila daje Vr hovšek Ciril. trg.. K »nji ee. 9882 20 Hišo z dobro idočo gostilno in mesarijo, v večjem trgu Dravske banovine. 10 minut od kolodvora prodam radi družinskih razm»r. — Pri hiši. ki stoii sredi trga ie kesIMšče. ledenica, klsv-niča in veliki hlevi. Va «lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10.125-20 Lepo hišo z gostilno in velikim vrtom. na periferiji Ljubljane prodam. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »50«. 10548-20 Visokopritlično hišo v Sevnici ob Savi prodam. Obstoji 12 5 sob, velike predsobe, kuhinje in kuhinje za pranje, cela pod-kletena. krasen velik vrt s teraso in dvoriščem. Obseg 400 čet. klafter. Ona prav primerna. Pojasnila daje Ivan Priboušič. Zagreb. Krajiška ul. 1-a'I. 10.236-20 Lepo gostil, hišo s trgovskim lokalom in pe-karijo. na izredno lepem prostoru v sredi trga. vse na ulico, s prevžitkom oddam v najem ali prodam Zraven je tudi 18 johov z-mlje. V kraju 11 sejmov Srajna eksistenca zasigu-rana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10415-20 7 stavbnih parcel naprodaj na promet--"»m kraiu v Zgornli Mškl. bližina gasilnega doma. Mera od 500 do 4-20 Hišo z malim posestvom pri Ljubljani prodam Naslov v ogl. odd »Jutra«. 10680-20 Majhno posestvo hišo z 2 sobama, kuhinjo, kletjo gospodarskim po slopjem. sadovnjakom, trav nikom in njivo blizu Celja ugodno prodam po«r»dn valci izključeni. Pismene ponudbe na podruž. Jutr« v Celju pod »Ugodno«t«. 10476-20 Več stavbnih parce' na priietn-ni kraju v D M v Po-lju nlizu železni ške in avto postaje n» prodaj. Na«lov pove -»glas. nddelek »Jutra«. 10511-20 4mer?kancl in kapitalisti, pozor! Radi bolezni lastnika se proda v lepem trgu Drav ske banovine krasno po sestvo nad 40 oralov prvovrstnih njiv. travnikov in gozdov, z ippim' sospodar *kimi poslonii. enonad*tr. hiša z gostilniškim in trg lokalom z vsem invn'ar jem. z veliko dvorano za prireditve. 6 stanovanjskih sob in kuhinjo. Zraven «pa dsjoča hiša z i sobama 2 kleti. 2 skladišči 2 hleva. svin;aki. listnica, drvarnica kozolec s 4 okni. pod. senik. hmepska sušilnica std Vsa poslopja so zidana in obokana: vse na električen poson in razsvetUavo — Proda se z vs»*m mrtvim in živim inventarjem s konji, prašiči in sovedo. z vinsko in tre. zalogo, t obrtjo za trgovino gostilno in trafi ko. bre7 bremen in k on kurente. Potreben kanital okrog 500.000 Din. Resni reflektanti. zmožni prevr.e ma naj pošpejo ponudbe na oslasni oddelek »Juira« r>"d šffro »Siguren nanre. dek«. 10465-20 Hišo s- trgovino ln gostilno z malim posestvom kupim v ve*jl farl blizu cerkve. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 10584-20 11 stavbnih pared Na krasni legi v Ga-bertu ob rovi cesti na-n-odaj. Poizve se v gostilni Permo?«r v Ga-berju pri Celju. 10581-20 Hišo z vrtom oroda"1 v Novem mestu. Pismena vprašan'a ood »184« na od odd »Jutra«. 10616-20 Fnonadstr. h«ša z vrtom, nekaj pohištva ln zbirko raznih knjig prodam. Več na Vranskem št. 123. 10601-20 DvostanovanJ. hiša z vrtom naprodaj na Je-žici — poleg farne cerkve št. 64. 10534-30 Voealno parcelo v šenfcpeterskem okraju prodam. Ponudbe na ngl. oddelek »Jutra« pod šifro »Šentpeterskl okraj*. 10658-20 Voealna h:ša enoradstropna, izven u*ltntnske meje. naprodaj. — 5 sob 2 kabineta veranda, parket, pritlkline, elektrika vodovod, plin ln ogra-len vrt. 5 minut do električne postaje, pozneje 1 minuto. Kanalizacija Ugodna odplavila. Ponudbe na oel odd »Jutra« pod šifro oSIlvIe«. 10667-20 Stavbno oarcelo 700 ali 1400 ms, v bližini nove cerkve v Slškl prod^ir — Poizve se v SpodnJl 51«kl. čemeto-va ulica 32/1 9456-20 Hišo visokopritlično. novotidano « tremi stanovanji, blizu Stadion* prodam. Na-l^v v oglasnem oddelkn Jutra 10fi4B.?0 Stanovanje 4 sob. v centru mesta, za mai išče zobozdravnik Pn •indhe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zobozdravnik« 10438-21 Stanovanle v prizemljn ali mansardi išče ma:hna rodbina drž. uradnika bre? otrok, s 1. majem po možnosti v mestu ali bližnii okolici. Po nudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Tihi na^m-nik«. 1045-21 Trfsob. s*anovan'e uo motnosti s kopalnico, v centru mesta išče za «v gust dvočlanska družina. Ponudbe na oglas, odd-l^k •Jutra« pod šifro »Zan»« ljiv plačnik«. 10.354-21 Stanovanje Ivo ali trisobno • priti klinami v mestn za ta koi al' pozneje išče mi-ia !n dobra stranka Pnnu ibe 1 na vodhn najemnin* >on »Dvosobno »tanovanie« n» z'asni odlclis »Jntra« 9560 2", Stanovan'e sob m pr'tiklin 'šfe s J m*i»*m boljša tri?lan ska družina v centru »l1 bližnji m-riferlji Ponu !b»-> navedbo epne in ilie«-na ogl*«ni nd delek »Jn*ra. pod »Tričlanska«. 9721 21 Stanovanje "obe in kuhinie. z elektriko išče za takoj mirna stranka brez otrok Meseč no plača 200 —250 Din. — N*«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10342-21 Stanovanje •obe ln knhinje takoj »1 Jam v Stožicah štev I«! 10502-£1 Stanovanje 2 sob im kii!iin'e. t elek trično razsvetljavo, v Ze leni jami Tovarniška nI. št. 26 oddam s 1. anrilom. 10501-21 Leon stanovanje 3 »ob kooalnice. balkona in pritiklin v t. nsdddelku »Jutrac. 10500-23 Zračno sobo event. v vili išče solidna gosipodična. Ponudbe ood »Stalna 3333c na oglas, od delek »Jutrac. 10525-23 1 ali 2 gospodični boPši in solidni, sprejmem v čisto, opremljeno sobo z električno razsvetljavo, v centru mesta. Drugo po dogovoru. Vprašati ob delavnikih med 10. in 11. ali 3. in 4. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 10422-23 Dve prazni sobi parket, elektrika, vodovod. tramvajska postaja. oddam za april. Cena 500 Din. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 10619-23 Sobo ▼ bližini obrtne šole oddam. Naslov ponr« oglasni oddelek »Jutra«. 107 Din mesečno. — Kestavracijj »Soča«. Sv Petra cesta 5- 10.299 23 Sostanovalko spre:mem po nizki ceni v LiubPani, Linhartova ul. št. 28. 10635-23 Sobo z 2 pos+eliama event. z vso oskrbo takoj oddam na Resi je vi cesti 9 — prizeimlje, levo. 10&19-3S 1 ali 2 prazni sobi zelo lupi. v centra me*ta oddam. Naslov pove eglas. oddelek »Jutra«. 10634-23 Opremljeno sobo v eentm takoj oddam solidni osebi. Klavir na razpolago. Naslov pove i;gl. oddelek »Jutrac. 10705-23 Sostanovalca sprejmem s hrano aH brez s 1. aprilom. Naslov v ogL odd »Jutra«. 10359-23 Opremlieno sobo s posebnim vhodom, parketom in elektr1k:o v centru mesta takoj oddam. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 10701-23 Opremljeno sobo stroeo separlrano. v centru m^sta. oddam takoi cosoodu. Na^ov v oglasnem o^-soivu »Jutra«. 10641-23 OnrenilipTto snho veliko,, separirano takoj oddam solidnemu gospodu na cesti I št. 9, Podrožnik ■10745-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama in pueeb-nim vhodom oddam dvu-ma gospodoma v Trnovem — Staretova ulica št. 17. 10684-23 IV %v 1ISCIEMO „Schenectady" Amerika »Vatikan" Italija „Berlin" Nemčija „Chelmsford" Anglija „Posen" Poljska na skali » » > > 31° 68° 39° 41° 71° 32° 102° na kratkih valovih, a celo Evropa na normalnih in dolgih valovih ▼ jakosti orkestra z INGELEN U6 BAUDFITTER ULTRAOTNE ali „KRALJ ETRA" Pojasnila in brošure zastonj. Zahtevajte, da Vam aparat Vaš radio-trgovec predvaja RADIO-INGELEN LJUBLJANA, Miklošičeva 34, Telefon 3198 Poštni predal 281 Opremljeno sobo mesečno, zračno, oddam 8 1. aprilom dvema gos;>o(]o-ma ali gotpodičiiama. — Na ogled celo dopoldne in popoldne od 4.—6. ure. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutrac. 10724-23 Sobo popolnoma separirano, t centru ali na periferiji iščeta s 1. aprilom 2 gospoda. ki plačata vsaki po 250 Din. Ponudbe na ''gL oddelek »Jutrac pod šifro »St. 3«. 10723-28 Opremljeno sobo separirano in z elektriko oddam boljšemu in solidnemu gospodu na Poljanski cesti 13 parter, levo. 10720-23 Prazno sobo separirano. veliko, ali 8«v bo in kabinet išče zel« mirna stranka (1 oseba"! za takoj. Ponudbe na oglaod »Avto 113«. 10704-23 SoKo s posebnim vhodom oddam 2 gospodičnama v Flori-janski ulici štev. 23 TI. 10703-23 Sostanovalko spreime eospa Naslov T oglasnem oddelku »Jutrac 10692-23 Onrem"eno soh*>o strogo separirano. z elektriko im souporabo telefona oddam takoj ali s 1. aprilom za 200 Din. pri Taboru. Naslov v offlas. oddelku »Jutrac. 10649-38 Sobo ▼ CIsraleto«v1 ulici oddam dvema gosipodema. Vnelo v v oglasnem oddeJku Jut-a 10775-23 Jlaiint odjemaCcem $a Vettfto ttcc! t rozde/imo &ce n a £ * a d ii'.,;!1: iiilfiji , i 11 in sicer 50 nagrad po Din 200.— 50 nagrad po Din 100.— 100 nagrad po Din SO.— Za one, ki bodo dali čevlje poddelati, pa se razdeli 200 nagrad po Din 10.— Cene so znižane in se prodaja le prvovrstno blago. — Kvaliteta se garantira. Prosim bloke shraniti. Izžrebane številke blokov se v časopisju na Velikonoč objavijo. — Detajlna prodaja pri C p o s ar f a m o na našo novo V V S €? O b o »Kri um zoper snežno brozgo, ki je najmočnejši razkrajevalec snovi v usnju. VSAK ČEVELJ se v 3 do 4 urah naredi nepremočljiv. V dotiku z brozgo-vodo se ta maščoba ne razkraja. Pismene pohvale od uglednih strokovnih kakor tudi najbolj znanih turistov smučarjev. Maščoba »TRIUMF« v prodajalni na ogled. Tudi ml naredimo vsak čevelj za 3 do 5 Din v 2 do 4 urah nepremočljiv. Le prinesite čevlje! v- i.;,-- ' 1 tovariše C. POLLAK d. d., LJUBLJANA, Dtmajska cesta štev. 23 (dvorišče) Razno pohištvo pro-dam in isto tam oddam veliko prazno sobo Kladezna ulica 20 desno. Ogledati danes med 1. in % 3. uro: ob delavnikih pa po 6. uri zvečer. 10718-23 Prazno sobo sračno in solnčno, v I. nadstropju, s parketi, elektriko in posebnim vhodom odda majhna obitelj — event. z uporabo kuhinje v Grablavčevi ul. št. 201. 10774-23 Opremljeno sobo »olnfno, z elektriko o-ddam pospodu v bližini gorenjskega kolodvora. Naslov ©"lasnem oddelku »Jutra« 10770-23 Opremljeno sobo »račno, za stalno oddam ca Poljanski cesti St. 18 I levo. 10777-23 2 opremljeni sobi JepI na Mestnem trgu, svetil, medseboj vezani. oddam s 1. ali 15. aprilom samo skupno za 600 Din mese';no eni ali dvema poštenima. solidnima in zdra-vima gospodičnama, najraje onim, katere imajo lastno postelino perilo. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Stroga člstota«. 10707-23 Dva gospoda >.ot sostanovalca spreimem ra Cankarjevem ni-Vci-n St. 7'II, levo. 10755-23 Pra/no sobo S elektrik" in posebnim vhodom oddam s 1. apri-Jot,, v Langusovi nli«M 17. Mirje. 10731-23 Gospoda aH zagonski par brez otrok, čez dan odsoten. poceni, sprejmem v sobo s p^seb-n'm vhodom in elektriko svetlo, čisto 'n st-ho. Naslov v e?! «*H »Jutra«. 10760-23 On^enHeno s«'1" B elektriko in posebnim rhn dipl ter prazno sobo oddam s 1. apr')om. — Naslov v ogl. odd. •»Tn-tra«. 10478-23 2 orazr« coV v vili vezani. parV»tira.ni. solnč ■ni. z elektriko, s t. apri-ln-m o d d a tp na Mir ju — La,ngusova n-i^a štev. H'T. 10788-2-3 Opremljeno sobico g posebnim vhodi>r];?T,o. zmožno nemščine. Donise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 1flato kupnje po najvišjih senati Černe — juvelir Ljubljana. WoTfova ulica 3. 88 Srebrne krone staro tlato lo srebro K u p o J e Rafinerija lragin kovin. Ljubljana. Hir-ka >il>c» 36. vbod iz Vidov danske ceste pri gostilni M ožin« 70 L Pozor! Pozor! Med v satovju po nizki ceni, v v s Ki množini, (akovano v »odih od 3001, razpošiljam. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 27« f041 S3 Pozor, ženini in neveste! posteljne mreže, že-iezne zložljive postelje, otomane, spalne divane in fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg št. IS. 2ima. morska trava, blago za modroce ta prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342 čitajte Jutrove Mali oglase Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela A. KOS Ljubljana, Mestni trg št. 25 (nasproti magistratu). 4235 »aacSSMKSiBBSPmi Tet l<*-jvi&mo^ 44V&0/ cbiATCLf AULTVoZifo, & Razpis »Fond za zgradbo stanovanjskih hiš na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani« razpisuje v smislu zakona o državnem računovodstvu, člen 89, tri javne ofeiv talne licitacije, in sicer na dan 14. aprila 1931 za gradbo treh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Ljubljani na parceli štev. 76/2 kat. občine Kapucinsko predmestje. Na dan 15. aprila 1931 za gradbo dveh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Mariboru na parceli štev. 129/17 kat. občine Melje. Na dan 16. aprila 1931 za gradbo ene dvonadstropne stanovanjske hiše v Rakeku na parceli štev. 993/139. Vse tri licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni načelnika gradbenega odeljenja v ljubljanskem dvoru soba štev. 94, II. nadstropje. Kavcijo v iznosu 5% ponudene vsote 'a domače oziroma 10% za inozemske podanike je vložiti pri depozitni blagajni direkcije državnih železnic v Ljubljani na dan licitacije najkasneje do 10. ure, vse v smislu ČL 88 zakona o državnem računovodstvu. Načrti, proračuni in pogoji se dobe od 15. marca 1931 pri gradbenem odeljenju direkcije drž. žel. Ljubljana, soba štev. 115 za Din 250.— . Podjetniki so dolžni prinesti s seboj k licitaciji vse potrebne listine kakor to predpisuje zakon o državnem računovodstvu. Ponudbe morajo biti opremljene s kolkom od Din 100.— ter predložene v zaprti kuverti z napisom: »Ponudba za gradbo stanovanjskih hiš v Ljubljani (Mariboru ali Rakeku)« — ponudnik N. N. — na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Naknadne po- nudbe se ne bodo sprejemale. 4233 Ljubljana, dne 14. marca 1931. Zahvala Ob priliki prezgodnje smrti našega nepozabnega BOJANA smo prejeli toliko sožalnih izjav, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Prav srčna hvala vsem, kakor tudi darovalcem lepih vencev m sploh vsem onim, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno nas še veže dolžnost, da se zahvalimo vsem onim, ki so skušali lajšati pokojniku življenje v njegovem smrtnem boju, p. n. mest« nemu odboru udruženja gledaliških igralcev za krasno petje, g višjemu kapeiniku dr. Oerinu Josipu in deputaciji godbe 40. pešpoLka, gg. uprav« niku Zupančiču Otonu in profesorju Šestu Osipu za lepe poslovilne be* sede ter deputaciji šišenskega sokola. Iskrena hvala vsem! V Ljubljani, dne 14. marca 1931. žalujoča rodbina Smerkolf 4213 i Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena in nepozabna sestra oziroma nečakinja, gospodična Milka Vodopivec učiteljica topliške šole v soboto, dne 14. t. m. ob pol 9. zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage rajnice bo v ponedeljek, dne 16. marca ob 16. popoldne lz topliške šole na farno pokopališče, priporočamo jo vsem v blag spomin. Zagorje ob Savi — Ljubljana — Trst, dne 14. marca 1931. POLDI, učiteljica, sestr* — SREČKO, rač. insp., brat — ANTON in ANDREJ SIRCA, strica. 4228 t ml nm k dasf w Je bfl Ahmed tepremenl tac 4W©ga pnsflnjSkesa dečka T pravega svetovnjaka, ta K gkidko govoril francoščino m angle-Ka)o, je skrivaj vendar samo koprnel po vrnitvi v puščavo. Biti sin fa dedič Ahmeda ben hasana, se mo je zde io višek moškega častihlepja. Pn aai smo rmeL velikokrat goste in okoli Ahtneda, la so ga rsl imenovali »lepega Arabca*, so ženske tek) rojile. A ko je leto minilo, si je tzprosil od šejka dovoljenje, da se sme vrniti domov, ln jaz sem ga spremi! v puščavo. To je bila moda prva pot v te kraje in takrat sem prvič spoznal v Ahmedu prestolonaslednika. Videl sem ga bil samo v evropski obleki n kar presenečen sem bil, ko smo pripluli v Oran ir. me je čakal na palubi našega parnika Arabec Ta Ahmed se mi je zdel čisto nov. Deček se je bil mahoma izpremenil v moža. Takrat Je bilo Ahmedu devetnajst let. Ko mu Jih je bilo eoo to dvajset, je zadeia mojega očeta nevesela naloga, da je moral Izpolniti poslednjo željo pokojne !ady Glencaryllske. Sestal se je z lordom Glencaryilom v Parizu m mu predložil vse. Glencaryll se je kar zrušil. Pnznai je. da je imela njegova žena vso pravico, da ga je bila zapustila Mnogo let se je trudil, da bi jo našel in šele po dolgem. jalovem iskanju je bi' opustil vsako upanje Globoko je žaloval za njo 'v častil njen spomin Vest, da ima sina. ga je silno prevzela Goreče si je bil želel dediča in zmerom je bila njegova najtežja bol v rmsli. da bosta z rtjim vred ugasnila njegov naslov ta njegovo ponosno stsro ime. Ahmedu dotlej ni bil ničesar povedal češ. če bi delal lord G]encaryll neprilike. a zdaj je bilo vse jasno in moj oče Je ptsaJ po Ahmeda Stari šejk mu je dovolil, da se je odpravil na pot; namena rrru ni odkril, ampak je prepustil mojemu očem. da mn naznani veliko novico Nikoli ne bom pozabil tistega dne Ahmrd se je prmelial zjutraj Moj oče ea ie pelial v svojo de- lovno »obo ter wm previdno In mMoCumo povedal med je stal pn oknu » v«š &as ai rekel besedice, k njegov obraz je pod »vojo temno n®v*» skoro poarveJ m oaxadnje Je vsa togut-blvost njegove narave bruhnila na dan. Bil je strašen prizor. Preklinjal je svojega očeta, vse Angleže m mojega očeta, ker se je bfl drznil, poslati ga na Angleško. S svojim očetom se ni hotel sestati; še tisto popoldne Je zapustil Pariz m se vrnil naravnost v puščavo, svojo domovino, spremljan po Gastoon, katerega Je vzel s seboj sa komornega slugo. Ko mu Je lord Q!encaryfl plsnJ In naslovil ptsmo na .»Isuouuia Q!encarylla\ je prišlo pismo neodprto nazaj In preko ovoja je brio zapisano: .Neznan, Ahmed ben Hasan'. Od tistega dne ca navdaja sovraštvo do vsega, kar je angleškega, in nikoM več ga msetn slišal, da bi izpregovoril angleško besedo. Dve leti ga nismo ne videli ne slišafl o njem, a potlej naju je stari $e/k naprosil, naj ga obiščeva- Ahmed naju Je sprejel, kakor da se ni nič zgodilo. Tistega dogodka vobče ni več omenil, a šejk naju je posvaril, češ da bi Ahmed prekinil vsako zvezo z nama, če bi jela govoriti o tem. A prijatelj Ahmed se je silno tepremeniU Saint-Hubert je premolknil, Diana ni rekla ničesar. ►Pred petimi leti je stari šejk umrl. Ahmed mu je ganljivo stre-gel in postal nato njegov naslednik, ki ga je skrb samo rodu in konjereje. Arabci Beni-Hasan so kakoT otroci, strastni, razdražljivi in vratolomno predrzni in Ahmed se jih nikoli ni upal dolgo pustiti samih. zlasti še. ker je v ozadju ves čas prežalo nanje sovraštvo Ibra-hima Orna rja. Nikoli se ni odstranil delj kakor do AlžJra ali Orana, da se je tam nekoliko odpočil.« Saint-Hubert je obmolknil. Sam pri setot se Je preklinjal kot bres- taktnega bedaka Diana je bila gotovo uganila pomen teh izletov v v majhna, razuzdana mesta in njegove nepremišljene besede so samo poglobile njeno bol. Nestrpno je odrinil stol in stopil k vhodn šotora, čuteč, da hoče biti sama. Nekaj časa je gledala za njim, nato se je spustila ob divanu na kolena. Razumela je Raoulove nepremišljene besede: zabolelo so jo bile eloboko. a bol ni bila nova. Nad pnti to nride sditsl po rtnjeočev* pnfc emtor. Dolgo je strmela vanj. Kodrasn rjavi kaesje so bdi zakriti po obvezah, ki so se belo odražale od zagorelega obraza. Noegovc temne QČa z dolgimi trepalnicami so bik zaprte n so ji skovale svoj ponosni pogled; mehkoba v drugače tako trdih gubah njegovega obraza ga e delala čudno mladega. Kako žalostna je morala biti usoda ojego-. ve matere, uboge zapuščene to nežne ženice, Id je bila vendar dovolj močna, da je rešila svojega dedka iz nevarnosti in dala življe* oje za ljubljenega otroka 1 Dolg. ihteč vzdih se ji Je mfierf ts p«. _ ►Ahmed, moj Ahmed,- ie zašcpetaJa. Nato to vstala ta stopfla b šotora. Pbd pnsereškom je oašla Salnt-Huberta, okoli katerega Je v resnem razgovoru ždelo več domačinov. _ Neki Arabec je pristopfl In grofa tiho nefcaj vvrašaL »Možje so vsi v skrbeh,« je rekel grof, ko se je Arabec umaknil •Častili so Ahmeda kakor Boga. Jusuf, ki ni prej nikoli mrsffl oa take reči, je zdaj mahoma postal pobožen in moli s starim Abdulom; morda misli, da bo Allah bolj naklonjen njegovi molitvi, če jo bo spremljala molitev tako bogabojočega moža«. Dianine misli so se vrnile k prejšnjemu razgovora. »Ali lord GlencarjrB ve, da se Se sestajate s Abmedom?« le vprašala. ►Da, postal Je prfJateB mojega očeta In ga veCkil obSSče. MMvm sva zveza med nJim ta Ahmedom. Neprestano koprni po novicah ta se še vedno okleplje upanja, da ga bo na koncu koncev vendarle pridobil zase. Približati se mu pa ni več potzkusfl. On ve. da bi bilo zaman Ce bi zdaj kateri bamed ttfita napravil korak, bi to moral bto Ahmed«. Diano je obšlo globoko sočutje z osanigmfcn starcem, ki je opni nemogoče; to je bik) čuvstvo, kakršnega se ie nI spmntnjala. Tutfl njegovo srce je postaJo Sfbko ta trudno v borbi z neupogljivo voljo Ahmeda ben Hasana Počasi se je obrnfla ta vrnfla v šotor. Ob divanu je obstala, vzdignila glavo ta pogledala Raouhi v obraz. Bral je mučno vprašanje v njenfh očeh ln tiho dejal: »Ne vem. Usode vseh ljudi so t Aflahovl roki.« HK^nr^M fcrKvvsto Imfism. fc&JtSkrtt fetiu&a» B4 v* tfgffl ass*2Sas fkrajfi« »jrvdnfh Sče od Dtn 26.— Na aaeeeftna odplačila po Dtn lOO,— SaMevajt« naAe B&EZJPLACNE kataloga ln eealkeT Zastopstvo: IVAM BO NA O, trgovina a papirjem, Selenburgova uflca X. — 1LAKEL RAJNIK, trgovec v Slovenjgradcu. — i. FINTAR1C, trgovtna a fivaJalmi atrojj v Bre&ah. 147 rascinsko posestvo v izmeri 81 ha njiv, travnikov in gozdov v Savinjski dolini. Poleg posestva se nahaja tudi enonadstropna hiša z gostilmčarsko obrtia — Vprašati na oglasni oddelek „Jutra*, ^ Objava. V lzvrSUnl zadevi E 650/30 se bo vrSUa dne Vi. marca 1931 ob 10. ari dopoldne pri okrajnem sodišču v Krškem dražba nepremičnine s parno žago, zidanim mlinom. «a-dano strojnico ter ležarinskim prostorom t vsemi pritiklinami (tri transmisije za žago, cirkularna žaga in mlin ter 6 jermenov, dva para mlinskih kamnov s pripravo, križni jarmenik z vozom ln enim rezervnim vozom, dve cirkularnl žagi s strojem za se-čenje žaginih zobov. dinamo za razsvetljavo, primož in brusilna naprava). Cenilna vrednost vsega znaša 241.000 Om, najmanjši ponudek pa 160.670 Din. Parna žaga z mlinom se nahaja ob glavni cesti Krško proti Kostanjevici, kakih 10 minut od železniške postaje Videm—Krško Dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati pri okrajnem sodišču v Krškem ln pri dr. Drnovšku Janku, advokatu v Brežicah. Ki daje tudi podrobnejše Informacije 4159 (Vsem prijateljem m prijateljicam dobre kapljice Banan jam. da ao pravkar prišla lopet oajbe^jša ar brun a vina, k.urj> ljena direktno od vinogradnikov ter se točijo po oaaledujifc cenah: CV1CEK Dta 14^— DOLENJSKO BELO » 14^- BIZELJSKjO » 14^- STAJERSKO NAMIZNO » MU9KAT SILV AN EC > 18.— RENSKI RIZLING » 2a~ Vse to ae ajundeno piHatir« rtna FLaico* vsi dosedanji Kostjo, tako bowte tudi VI šli veseli n sadovuljm donxr» » prepriča« nju. da boete vedno zahajali edino le v restavracijo Zadružni dom na Gltnce it 10. —• Za obilen obisk se priporočala Muc. Zahvala Tem potom tzrefe&m podpornemu društvu »Ljudska aamopomoC« v Mariboru najlepfto aahvalo sa takoj I»-plačano podporo po smrti g. Ivana Kovačlč. Dobova pH BreOcah, n. UL 19S1. s Franc Toporlili A MI PLAČAMO! Vsak trgovec Gargoyle Mobilofl-a vzame oaza] prazne, dobro ohranjene dvoliterske ročke Gargoyle Mobiloil-a in plača za ročko 12 - Din VACUUM 0IL C0MPANYd. d. ZAGREB, TRG N BIL f. Pozor! Pozor.9 QT • v j&m xane cene mesa 11 f Ponovno zelo znižana cene vseh vrst prvkajenega mesa, prvovrstnih velikonočnih gnjati, klobas, slanine, masti ln različnih mesnih konzervi Anton Tavčar, Maribor, Jurčičeva nllca S. kole s ll/4 &. dVOfcO- lesa, šivalni stroji, otroški to Igračnl vozički to posamezni deli najceneje. ■TRIBUNA« F. B. L, tovarna drokotoa ta otroških vozičkov. LJUBLJANA, Centri ttaako. a. 4. Mreže za ografe ta sejsnjs — rasOčnlh dhnanstj — ss dobijo po sunih esnsh, kakor tudi vsa ključavničarska dela solidno ta osno pri: IVAN LUZNAR. ključavničar, LJUBLJANA, Poljanska cesta ŠU 69 brezobrestna posojila ta poinscvfh daje trojim „JUGRAD" v Ljubljani, Kolodvorska oBoa M. U/L itopstvo Maribor, AMoaadrm eertt B Pravila proa plačilu Dtn fc— v snamkah Sa odgovm proeuno anamkoii — Uradna sraotfA.4oU.taM.d0lt. 3018 m BARVAR. mojster, samostojen ti perfektea v barvanju po vzorcih as votao, bambaJs svilo, v kosih ta ko-Bopdh, verziran v vseh metodah bu^-vauja — do01 takoj stalno službo. —> _____iHanntaa Wetaa, barvane. Novi Sad, I I Imli FgMllettteva ulica 6L 480« ne s kadi Sjotnee. (Polepšajte si veliiconocne prazni(ce z novo ohleico iz (t)agmar svile iVt v sada umetna svila (fra^mar svila temveč samo ona m £i£om foaimar svila sRa Od dobrega najboljše Je le Qritxner-ftdler šivalni strof ln kolo Elegantna Izvedba — najboljši materi jal! ŠIVALNI STROJ kot pisalna miza le pil J. PETELINC - TELEFON ENTERURBAN 2913 Simmerinški Dieselovi motorj na bencin, modema prvovrstna konstrukcija, sa vsako uporab« ▼ poljedelstvu, obrti in industriji. DIESELOVE LOKOMOTIVE NA BENCIN s prenosom električne sile. Nikako stikalno in stopničasto gonila Z^ rsako kolotečino. Zmogljivost 6—200 HP. Za prevažanje blaga in premikanj«. na bencin LJUBLJANA ZMERNE CENE. DIESELOVI DINAMIČNI MOTORJI Moderne naprave za neodvisno proizvajanje svetlobne ln električno «0«. — Za vsako vrsto toka in napetost. DIESELOVE MOTORNE SESALKE ^cn Stabilni in prevozni agregati v vsaki kapaciteti za namakanje in odvod vode. Zahtevajte brezplačne prospekte od TOVARNE STROJEV IN V A O O N O V, D. D. V SIMMERINGU (Maschinen- n. Waggonbau-Fabrik, A. CL Wlen XL, Simmeringer Hauptstr. 38/40 TVRTKA 1BERNI! /l?UBL3ANA^ r LIN MAR TOVA 15. Zastopstvo: IN2ENJERSH3 BIRO JULIO BREITWIESER, Zagreb, ^ Vodnikova 1L — Telefon broj. 26—89. 1SS MED^AROMl V£LENEJEM V PRAGI 22.—29* marca 1931 ■atopul narodi ta Jrtm ENUANA VOCMM tm bnoviake bi navadne vlake #ugo-riavlja 26%, CehoaiovaAka 33%, Avstrija 25%. Češkoslovaški konzulat, Ljubljana. Aloma Company, L)nbl)ana, Aleksandrova cesta Štev« t Potnik, Ljubljana, Dunajska cesta štev. L - i I Zahvala Ba premnoge terase sožalja, ld smo Jih prejeli Ob prUtki smrt! ISkreno ljubljenega soproga, ozir, očeta, brata itd-, gospoda. O B JA VA Uprava trsnlce tvrdke CSotar Boovier, rradnlško veleposestvo, Gornja Radgona, ima sa letošnjo saditev samo omejeno Število prvovrstnih cepljenk. Beli Burgundec, Muškatni Silvanec, Biser iz Csabe, Muškatni Otonel, Laški rizling in FrOhllch Silvanec na najboljših podlagah, oddati. Seznam cepljenk kakor tudi plačilni in dobavni pogoji so na zahtevo brezplačno na razpolago. ZAHVALA 4209 m mjgtots terase softustva, katera smo gubi naše ljubljene soproga, svakinje, sest teU, gosp« Jelice Staofer se mmi ni mogoče posamič zahvaljevati. Zato izrekamo tem potom naJprisrčneJSo zahvalo vsem, ki so nam lajšali težke ure in pokojni co spremili na zadnji potL Posebno zahvalo smo dolžni g. zdravniku Častiti duhovščini, zlasti župnikoma sosednjih župnij gg. Lundru in Prlbožiču ter domačemu učlteljstvu. Nadalje se zahvaljujemo učlteljstvu sosednjih šol, govornikoma ob grobu g. Čoku iz Zagorja in g. Prislanu, tukajšnjemu županu g. Regvatu, domačem« in kozjanskemu gasilnemu društvu, ki sta oskrbeli lep pokop, domačemu pevskemu sboru ter vsem darovalcem cvetja In kra-Tiih vencev. fie enkrat vsem ta vsakemm najlskrec _ dns T. marca 19RL soprog in salujoci ostall posestnika ln gostilničarja na Raki ■s tem potom vsem naJprlsrCnejto zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo proč. g. župniku te Studenca in proč. gosp. 8kl stani d, občinskim odbornikom, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalost Inke ter končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki župnemu upravitelju na RakL Nadalje se zahvaljujemo tukajšnji orožnl-so spremili predragega pokojnika v tako Častnem Številu na njegovi zadnji poti do preranega groba. Zahvaljujemo se gg. zdravnikoma dr. Vo-lavšku te Ljubljane in dr. Debel Jaku te Rake, ki so si prizadevali biago-pokojnemu olajšati hudo trpljenje. dne 12. marca 1981, ZA PLETILJSTVA nudi po najnižjih cenah ta naJpovoljnejšlh pogojih vsakovrstno volno, bombaž v kopslh, Regina, Kniting, Mako, svilo, sukanec, gumbe kakor ves ostaH pribor sa pletenje, tvrdka ANTON ADAMIČ v KRANJU £aln]oča rodbina VarSek Zahtevajte la ponudbo! k gratisl 12864 Najugodnejši nakup pletDnlh strojev, aovfli In rabljenih. — Na zalogi stalno igle, krtačice (Ranhkarden) la val ostali strojni --------delL-------- Oglasi v „ JUTRU" siguren uspeh'