UREDNIŠTVO ZARJE Je ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 Miškama I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. doDoldne in od 6. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ; sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ocrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 6-40 mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : : 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 3G-—. : : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 604. V Ljubljani, v četrtek dne 12. junija 1913. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. *, •. • UPRAVN1STVO so nahaja v Sclentmrpovi ulici Slcv. 6, IL, m uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvedet Inserati: enostopna petilvrstica 30 vin., pogojen prostor, poulnua ::: in reklame 40 vin. — ;»scrate sprejema t;j ravmSIvo. Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemnic —— Reklamacije lista so poštnine proste. - — Leto III. Špioni. Minister Georgi je dejal v državnem zboru, tla je špion zaničevanja vredno bitje, voliun — izdajalec pa je izrodek vseli hudobij. Beseda ministra - generala mora pač imeti nekoliko pomena, vsaj za tisto družbo, kateri služi tak visoki gospod. Njegovi nazori o časti niso le njegova osebna last, ampak izražajo pojme, ki vladajo v gospodujoči družbi. Špion je torej načeloma zaničevanja vredno bitje. Med teoretičnim načelom in prakso pa je velik a razlika. Veliki špion Redi je danes zaničevan in vse ga preklinja, ker se je vjel v past m bil pokopan brez vojaških časti. Dokler je bil Redi živ, ni čutil nobenega zaničevanja. In če bi se mu bilo posrečilo uiti v Rusijo, kar ni bilo absolutno nemogoče, pa prinesti še kakšne rezervatne načrte s seboj, bi ga bili tam sprejeli s častmi in z denarjem; in če bi bil mogel s pomočjo sokrivcev v Avstriji še nadalje špionirati, bi bil lahko «pri tuji sili» postal velik gospod. Vsaka država zaničuje špiona, ki ji škoduje; a vse države plačujejo špione, da bi ji koristili. Pri tem so ji najvažnejši vohuni-izda-jalci, brez katerih bi bilo vse to rokodelstvo lc malega pomena. Do največjih vojaških skrivnosti, do katerih je respektivnemu sovražniku največ, se pride le z izdajstvom. Država obsoja jzdajsvo — država pospešuje izdajstvo... Kakor je paradoksno, tako je utemeljeno v kapitalistično-militarističnih razmerah. Rcd- lova aiera je ogromen škandal; toda v zgražanju nad samim slučajem tiči precejšen kos hinavščine, če ne posega zgražanje po koreninah. Dokler imamo militarizem, bomo imeli tudi špionažo in izdajstvo, prav tako kakor bomo imeli goljufijo, dokler bo obstojal kapitalizem. Sleparije na borzah, okradenje delavskih množic, hudodelsko izkoriščanje konsumentov se da omejiti z zakoni, z vestno administracijo in s strogo kontrolo; odpraviti se ne da v kapitalističnem svetu. Špionom se lahko bolje gleda na prste; vojaške tajnosti se lahko strože zavarujejo, ali inštitucija špionaže se ne bo odpravila, dokler so države kapitalistične in dokler je njih obrambni sistem militarističen. Boj zoper špionažo je potreben; ali dokler bo to le boj proti Redlom, bo uspeh malenkosten. Za odpravo špionaže je treba kakor za odpravo izkoriščanja in sleparstva radikalne državne reorganizacije, kakor jo zahteva socialna demokracija. Vsako hudodelstvo bo obstojalo. dokler bodo razlogi zanj. Za uničenje zločincev je treba uničiti vzroke. Špionaža je simptom družabnih bolezni. En Redi se je ustrelil — koliko drugih Redlov hodi še okrog, to vedo le oni sami. Simptomi se bodo ponavljali na družabnem telesu, dokler nc bo izlečena temeljna bolezen. Rdino zdravilo za to pa te socializem. Agrarno vprašanje. (Konec.) Sodrug dr. H. Tuma pojasnjuje v imenu izvrševalnega odbora, da je stališče poročevalca njegovo zasebno mnenje, in je pri sprejetju poročila izvrševalni odbor tudi zavzel drugo stališče. Nasproten je trditvam sodruga Kopača, da agrarno vprašanje nima tiste važnosti, katero mu pripisuje poročevalec, nasprotno je treba, da se agrarni problem pri vsaki priliki stavi na 'dnevni red in pojasni pravo razmerje med poljedelcem in delavcem, če že ne iz druzega razloga pa zaradi tega da se odpravijo predsodki kmeta proti delavstvu in obratno. Ravno zmotno sta-Jišče poročevalca je dokaz potrebe javne diskusije. Stališče poročevalca pa je dejansko nev-zdržljivo Med posestnikom in delavcem v današnji kapitalistični družbi je iz razrednega stališča dejansko veliko nasprotje. Poljedelec producira v svojem imenu in s svojimi sredstvi, je torej na njegovo korist, da producira kolikor mosroče drago. Nasprotno je v interesu delavstva da so poljedelski pridelki kolikor mogoče ceni' S kapitalističnega stališča se nasprotje delavca in kmeta ne da urediti in zaradi tega nastopa nasprotje delavske in kmečke organizacije povsodi na dan, posebno pa tam, kjer se je klerikalizem polastil kmečke organizacije in vedno poudarja gospodarsko načelno nasprotje kmeta in delavca. Vendar je nasprotje pravega poljedelca, t. j. malega posestnika, ki mora z ročnim delom sebi in družini pridobivali vsakdanjo hrano in potrebščine le navidezno. Srednji in veliki posestnik sta pa dejansko razredna nasprotnika. ne le fabričnega delavca ampak tudi malega posestnika samega. Izkoriščajo ga, da jim mora pod ceno opravljati dnevno delo. cene kmečkih izdelkov pa določa veleposestvo in trgovina. Sicer tudi srednji posestnik prihaja boljinboli v nasprotje z veliko trgovino. Zaradi tega se je začel sam kapitalistično organizirati tako da z veleposestvom diktira cene pridelkov na škodo delavstva. Poljedelec se da pridobiti za socialno-demokratično onraniza-ijo s tem, da se mu pokaže skupni nasprotnik. Gospodarski nasprotnik delavca je veleindustrijalec, ki skuša plačevati delo pod ceno in višati delovni čas; veletrgovec, ki kupuje kmečke pridelke kolikor mogoče pod ceno in jih potem drago prodaja delavnemu ljudstvu; veleposestvo, ki odjemlje malemu posestniku produktivno zemljo in mu jo pušča le tam. kjer jo je težko obdelovati ali pa kjer je revna. Isti nasprotniki pa stoje tudi proti poljedelcu. Poljedelec je navadno še slabše plačan za svojo mezdo nego fabrični delavec, naj že dela veleposestniku, ali pa sam zase. Delavni čas mu je neomejen. Pri tem je še odvisen od vremena in prirode, kedar pa prodaja svoje pridelke. mu pritiska ceno veletrgovec. Po drugi strani jemlje velika trgovina, katera delavca slabo plačuje, odjemalca glavnih pridelkov, mleka, mesa in kruha. V interesu poljedelcev je torej odprava veleposesti in prehod veleindustrije in veletrgovine v samoupravo delavca. Gospodarska forma, v kateri se interesi kmeta in delavca dejansko že dotikajo, je konsunmo društvo. Združeno delavstvo si nabavlja potom konsumnih društev naravnost živila od posestnikov tako, da izključuje posredovanje trgovine, da plačuje delavec poljedelcu pravo ceno njegovega deia. po drugi strani pa plačuje blago v razmerju storjenega dela. Po eni strani kmečke zaloge združenih malih posestnikov, po drugi strani konsumna društva delavcev, pa se pride do regulacije mezde poljedelca in delavca in prave cene pridelkov ob enem. Poljedelec je torej sam delavec, kateremu se odrekajo kakor fabričnemu delavcu življenske potrebščine, zaradi tega se tudi da proti istemu razrednemu nasprotniku organizirati politično kakor delavec. Res je tudi, da pri sedanji zaostalosti kmečkega prebivalstva pod vplivom | klerikalizma ni mogoče govoriti o zboljšanju | položaja malega posestnika po njegovi lastni organizaciji, marveč je delavska organizacija v industrialnih centrih ona, ki je pričela boj proti kapitalizmu, katera se mora boriti za politično in gospodarsko svobodo vsega ljudstva in z zmago organiziranega delavstva se odpre pot tudi gospodarskemu in političnemu osvobojenju poljedelca. Poročevalec odtegne na to prvi del svoje resolucije. ..Slovenski Narod" se zgraža. Iz deželnega šolskega sveta priobčuje »Sl. Narod« zgodbico, ki je značilna za razmere v deželi — značilna v več kakor enem oziru. Liberalno glasilo pripoveduje, da je prosil za šolsko mesto v Spodnji ziški »mož najboljše kvalifikacije, z odličnim izpitom in z izbornimi učnimi uspehi.« Dr. Lampe pa se je pred zbranim šolskim svetom izrazil; »Tega ne bomo imenovali. ta je Sokol.« »Slov. Narod« je ogorčen zaradi tega slučaja, pa bi bil lahko še bolj, in nihče razun klerikalcev mu ne bi zameril tega. Ampak liberalni list se pri tem zaganja v »Zarjo«, češ, da mi še vedno molčimo, dočim je treba »tako svinjarijo visoko na steno pribiti, da bo zasmrdelo na vse strani.« Mi s ne zgražamo ob finem tonu, kakor se je zgražal dr. Tavčar ob pisavi našega lista. Radi bi pa vedeli, če je liberalna stranka že popolnoma abdicirala, da pričakuje prve besede v takih zadevah od nas. V deželnem šolskem svetu imajo klerikalci večino. Poleg njih so pa vendar liberalci še tako zastopani, da so vsaj poučeni o dogodkih v tei slavni korporaciji. Socialista pa, kolikor nam je znano, še ni tam. Če bi sedel naš zastopnik med tako odlično gospodo, bi bil gotovo v slučaju take oblastne nesramnosti tudi dr. Lampetu povedal, kar mu gre in »Zarja« bi bila pribila svinjarijo tja, kjer je njen prostor. Mi nismo prav nič navdušeni, da moramo take vesti dobivati iz druge roke in da jih ne moremo kontrolirati, ker nam je pogled onemogočen. Kljub temu ne držimo nikoli iezika, za zobmi, če je treba govoriti. In naša kritika klerikalnega gospodstva odmeva tako glasno, da je njena umestnost in uspešnost s tem dovolj potrjena. Ce pa mislijo liberalni gospodje, da je razvoj naših razmer že na tisti stopnji, kjer imajo v boju zoper klerikalizem socialisti stopiti na prvo mesto, jim pa nič ne brani, da se umaknejo, pa nam prepuste to delo, ki sicer ni posebno zabavno, ampak potrebno kakor kidanje gnoja. Dela se socialisti nikdar niso ustrašili, cli tam, kjer sede drugi, ga morajo tudi drugi opravljati. Seveda kaže vse, da pride prav kmalu čas. ko bomo morali nastopiti »fi-dejkomisarično dedščino« po liberalni stranki z vsemi bremeni. Za to že skrbi liberalna nerodnost, liberalna lenoba in liberalna nemoža-tost. Ce je liberalcem do tega, da pospešijo pro-ccs, jih ne botno ovirali. Ampak dokler hočejo uživati časti v vseh javnih korporacijah, morajo že tudi nositi odgovornost. Žalostno ni, da »Zarja« ne razobeša po svojih »plankah« dogodkov, ki' se odigravajo med liberalci in klerikalci; žalostno pa je, da prikrivajo liberalci svoje pomanjkanje eneržije napram klerikalizmu z neopravičenimi izpadi proti onim, ki nikdar ne gredo spat, kadar je treba vstrajati zoper klerikalizem. Anica Rihla. (Konec.) Kot jetnik prikovan k drugemu jetniku sem hodil po teh krajih. In ne le spominjal, ampak i sanjaril sem o bodoči prostosti in izkušal strgati svoje vezi ... In m°i ubogi sojetnik je to vedel in čutil; kajti videl je v mojo dušo ... In vse je počel, samo da bi me pridržal. Ali, kakor vrsta praznih, topih sanj leže ti dnevi v mojem spominu! ... In dnevi so potekali, potekali, kot kadar se ob cesti topol za topolom porniče mimo in voz pelje po prašni cesti polagoma, brez namena in brige . . . In potem je tiho legalo v mojo dušo tako hrepenenje: ljubiti koga diskretno, mirno, z ljubeznijo podobno toploti septemberskega solnca, nič več ne hoteti, nego gledati v globino krasnih oči in semtertja stisniti malo ročico . . . Nič več ... In to hrepenenje je navdajalo mojo dušo in v njem sem videl pot do novega življe-na, svobode, prebujenja.------------ Takšne oči je imela gospodična Veronika. V njih je ležala otroška pravljica, pripovedovana ob mirnem toplen^ zlatu septemberskega solnca. In roke je imela majhne, drobne ... In kot pravljica je šla skozi življenje: smejala se je nepreglasno. govorila je prav malo, nikogar ni doslej imela rada in samo gledala je z zagonetnimi očmi nekam za svet. Bila je nekdaj prijateljica Anice Rihle, pa sta se kmalu razšli ... Ko sem nekoč govoril o njenih očeh, me je Anica prosila, na} več o nji ne govorim, a sama je često pripovedovala o nji. Anica ie bila sploh izmed tistih značajev. ki jih imajo ponočni metulji: poletovati okrog luči in zaletovati se vanjo tako dolgo, dokler si ne osmode kril. Prerokovala mi je. da se z gospodično Veroniko gotovo še zbližava nekoč, opisovala njen vzvišeni značaj, resničnost, o njenih očeh je govorila navdušeno in mi prisegala, da če bi bila moški, bi ljubila le Veroniko . . . Seveda je bilo to davno ... pozneje ni omenjala o nji niti besedice. Srečal sem nekoč na večer gospodično Veroniko. spremil jo domov, gledal ji v oči in naenkrat, kot bi šlo za mojo rešitev, sem vzel njeno malo roko in jo stisnil. Tiho in srečno se je nasmejala: »Anica Rihla?« mi je pripomnila pol radovedno pol očitajoč . . . Stisnil sem ji roko krepkeje. Nič več. Razšla sva sc pri vratih njih hiše. Oddahnil sem se. Svoboda! Prostost! Prsa so se mi razširila. Moj mučni san je padal z duše. Na prašni cesti se je zbudil voznik plahto-vega voza. švrknil po konjih in ti so pospešili korak. Topol za topolom je začel izginjati mimo in nekje v višavi se fe čul škrjanček . . . Drugega dne zgodaj sem se odpeljal v Prago. Moral sem videti nekaj drugega, dihati sem moral drug zrak. Štiri dni sem bodil po Pragi od jutra do večera, brez namena, brez misli, razven če sem mislil na pravljica septem-brovih oči. Pred sv. Vaclavom sem se vrnil v Brandejs; priredil se je neki ples, in upal sem, da bom videl tam Veroniko. Prišla je. Videla sva se zadnjič. Čez pol leta so jo previdni starši omožili s človekom, ki ga preje nikoli ni videla. Nek posredovalec je baje imel roke vmes pri možitvi.. Prehitevam zgodbo svojega pripovedovanja, pripominjajoč, da pravzaprav niti malo nisem čutil njene izgube. Bila mi je zdravilo, nič več. In ozdravljeni človek se vražje malo briga za medicino, ki mu je vrnila zdravje! . . . Prišla je torej. Podala mi je svoj plesni red. Bil sem prvi petent, vsi plesi so bili prosti. Prosil sem jo za četvorko in ji razlagal pomen. Prvo plešemo iz uljudnosti, drugo oddajamo prijatelju, tretja se pleše le s tistim, ki ga imajo radi. Katero midva Ona mora odločiti sama! Napisala je svoje ime k tretji četvorki. Anica Rihla je bila tudi tam. Žalostno so ji zažarele oči, ko mi je odzdravila. Plesal sploh nisem, dokler ni prišla tretja četvorka. Videl sem. kako me Anica zasleduje. In ko smo se postavljali v vrste in me ie ona zagledala z gospodično Veroniko, je obledela, se opotekla in padla neki gardedami v naročje . . . In to je bil konec . . . Odpeljala se je s plesa. Odplesali smo tretjo četvorko in jaz sem tudi šel domov. Razbit, siten . . . in niti vzroka si pravzaprav nisem mogel navesti . . . Po letih, Anica Rihla, ste prihajala često med moje sanje . . . Nahajala ste se v mojih verzih ... Ne vem o Vas ničesar ... ste živa, ste zdrava, ste srečna? ... K meni ste prihajala tako. kakršna ste bila v spomladi svoje ljubezni: slamnik na temnih laseh in izpod njega je gledalo dvoje rjavih plamenov . . . Tako ste me gledala, časih ste me obžalovala, časih mi tiho očitala, časih ste gledala vprašuje, dolgo ... Ste srečna sedaj? . . . Bogovi, kaj je sreča? . . . Ah. Anica, saj jaz niti ne vprašujem več po sreči, jaz samo 5e vprašujem: bogovi, kaj je mir in pokoj? Ljubljana in Kranjsko. — Čegava aiera? Glasovanje dr. Trilleija za famozno izjavo ogorčenja nad napadi ihei-merjeve, kateri odreka dr. Triller sam vj>ak; pomen politične zaupnice, medtem ko jo je sprejela klerikalna stranka prav v tem političnem zmislu, je zbudilo povsod tako naravno, le dr. Tavčarju in dr. Trillerju nerazumljivo ogorčenje, da ni bilo takega javnega viharja pri nas že od septemberskih dni. Pri vsem tem pa si nihče ne smeje tako v pest kakor klerikalna stranka. Gotovo bi bilo infamno podtikati dr. Trillerju, da je kaj dobil za svoje kavalirsko glasovanje; zadostovala je popolnoma njegova nerodnost. Lahko pa se pravi, da bi bil težko storil klerikalcem večjo uslugo, če bi ga bili naravnost najeli za to. Kako se ne bi smejala črna garda, če vidi, da se mrcvarijo in koljejo njeni liberalni nasprotniki prav tisti hip, ko je sovražnik najbolj oslabljen? Katnila Tlieimer-jeva je spravila na dnevni red afero klerikalne stranke, afero, ki je bila brez vsakega dvoma nevarna teroristični hegemoniji Šusteršičeve garde; iz vsega, kar je pisala Theimerjeva, se je dalo po izločitvi čisto osebnih momentov izluščiti klerikalna korupcija, ki ni le zadeva privatne amaconke, temveč stvar javnosti. Pa je prišel Triller in s Tavčarjevo pomočjo statuiral — Trillerjevo afero. In klerikalno gnojišče je pozabljeno? Liberalci bodo svojo domačo ra-buko avtoritativno ukrotili, in ko bo Triller-jeva afera odstavljena z dnevnega reda, bo afera klerikalne stranke pokopana. Nekaj časa bo molk. potem se bo polagoma zopet pričelo tarnanje o klerikalnem zatiranju, namesto boja lamentacije. medtem pa bo klerikalcem zrastel greben še bolj kot doslej. In modus vivendi bo zopet tak, da bodo liberalci nastavljali hrbet, klerikalci pa bodo udrihali po njem. Sicut erat in principis . . . — Statistika kovinskih obratov v Ljubljani. Trije gospodje kovaški pomočniki od g. Kunst-lerja pišejo v »Dnevu«, da je v »Zarji« objavljeni statistični izkaz zanje žaljiv in sramoten. Ne žaljiv, ampak žalosten je — ne le za navedene tri gospode, ki jih je delavskega imena najbrž sram, temveč za vse kovinarsko delavstvo v Ljubljani, ker kaže mizerne delovne in mezdne razmere v ljubljanskih kovinskih delavnicah in tovarnah. Statistika jc bila izdelana v mesecu aprilu, publicirana pa šele pretečeni teden, vsled česar se je tuintam v tem času kaka izpre-memba lelvko izvršila; toda take izpremembice so za statistično obtožnico kovinskih obratov v Ljubljani popolnoma brezpomembne. Resnica je. da ima g. Kunstler sedaj tri pomočnike in 4 vajence; ampak tedaj, ko se je statistika sestavljala, je imel g. Kunstler (kovač) lc 1 pomočnika in 6 vajencev. G. Kunstlerja vprašamo: Ali niso bili v aprilu in tudi v maju Kos Franc, Turk Anton. Lukežič Franc, Martnik Ignacij, Polh Ludovik in Franetič Franc še vajenci? Odkdaj ‘sta Polh Ludoviik in Franetič Franc pomočnika? Kdo je tisti »večletni pomočnik« v Vaši službi? Ali mar g. Gombač Ivan, ki je uajstarejši in dela od decembra 1912. torej polnih (i mesecev. Na ta vprašanja naj nam g. Kunstler odgovori, sam in brez vseh ovinkov, potem se pomenimo naprej. — V živo je zadela naša statistika tudi g. Petra Škafarja, ključavničarja na Rimski cesti; tudi on se je oglasil v Dnevu« s trditvijo, da ima enega pomočnika in dva vajenca. G. Škafar bi pač bolje storil, da je molčal, zakaj da ima na enega pomočnika kar dva vajenca, s tem se v resnici ne more bahati. Ampak ako se g. Škafar oglaša, naj nam raje pove, odkdaj ima pomočnika. Ko je bila statistika izdelana. ni imel g. Škafar nobenega pomočnika, pač pa tri vajence. Odbor kovinarjev. — Tržno nadzorstvo. Na zadnji seji občinskega sveta je bilo podano poročilo tržnega nadzormštva za leto 1912. Večina občinskega sveta ga je vzela na znanje, klerikalci so mu ugovarjali. Tržni nadzornik Ribnikar že davno ni persona grata pri klerikalcih, in zaradi tega je treba sprejemati njih napade v tržnih zadevah s previdnostjo. Ali kar se tiče poročila, bi tudi mi v bodoče želeli drugega. Preiskavanje živil je gotovo važna stvar in natančno poročilo o tej zadevi je zanimivo. Vendar bi pa radi vedeli tudi še kaj o drugih rečeh, ki spadajo v tržni referat. Kako je z aprovizaciiskimi razmerami sploh? Na kakšen način se Ljubljana zalaga z živili in drugimi potrebščinami? Kako je s cenami? Želeli bi od tržnega nadzormštva tudi nekoliko iniciative v aprovizacijskih zadevah. Nedvomno je Ljubljana med najdražjimi mesti države. Lahko se dokaže, da so cene živil in drugega blaga v mnogih večjih mestih manjše kakor v Ljubljani. Kje tiči vzrok? In kaj bi kazalo ukreniti v tem oziru? To so vprašanja, na katera bi želeli od tržnega nadzormštva nekoliko odgovora. Upamo torej, da se bo v bodoče tržno nadzorništvo bavilo i zbiranjem tega materiala in da bo predložen občinskemu svetu, ki ga potrebuje, če Iioče izvesti v tržnih zadevah kakšne koristne reforme. — Zagorje razpolagali z dovoljenjem za našo veselico fn sicer nam ga je dalo c. kr. okrajno glavarstvo v Sezam, preden smo šli k županu. Zupana pa le to taiko razburilo da vztrajamo mi na naši zahtevi, da se je odpeljal v Sežano h glavarju Z namenom, vplivati nanj. naj bi se vsekakor prireditev veselice preprečila, ker se vrši prvo obhajilo. Še mar nam ni. da bi opisovali, kako Se je županu v Sežani godilo. Takoj drugi dan se je pokazalo, da je župan bržkone dobil od-glavarja dobro lekcijo in k<$ je prišel v Nabrežino, je začel »barvo« menjati. Prinesel nam je vest. da dovoljuje veselico, zahteva pa tozadevno soglasje kurata. Prireditelji so res V i brezmejni kulantnosti ustregli njegovi želji, na *rar se je vršila veselica našega izobraževalnega društva. Vzrokov, zakaj se je postavil žu-ESLJS* to nezmiselno stališče, menda ni treba Sc SlT: *ko povemo, da je mož li- m kot tak .čez jfso mero naklonjen »fe*- ški kuti«; Jako všeč bi mu bilo, da bi mogel pogasiti delavsko izobrazbo, ki mu je očividno boli na poti. nego nad dva prsta visoki prah na cesti, ki ga mora nabrežinsko prebivalstvo ob suhem vremenu vdihavati vase. Torej, gospod župan: skrbite za to, kar je potrebno in nikar se ne ukvarjajte s poizkusi, kateri morajo ostati brezuspešni! — Šempolajskim sodrugom naznanja pripravljalni odbor podružnice splošne delavske zveze »Vzajemnost« v Št. Polaju. da se vrši v nedeljo 15. t. m. ob pol štirih popoldne v prostorih »Osmice« g. Iv. Kosmina ustanovni občni zbor podružnice »Vzajemnosti« s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor pripravljalnega odbora; 2. vpisovanje novih članov; 3. volitev predsednika in odbora; 4. slučajnosti. Sodrugi! Agitirajte za častno udeležbo in za pristop k naši kulturni organizaciji; dolžnost vsakega sodruga je, da postane član »Vzajemnosti«. — Pripravljalni odbor. — ,zp/ed okrožne sodnije. V sredo so stali pred goriškim kazenskim senatom štirje medanski mladeniči Blažič Hermencgild, Sirk Alojzij. Klinc Alojzij in Srebernič Franc, obtoženi. da so se zoperstavili lansko leto avgusta meseca o priliki nabora v Krminu tamošnjima redarjema Fcrlatu in Fainu, ki sta jim hotela odvzeti dve zastavi slovensko in cesarsko. Ob enem ie visel nad Blažičem tudi letos dobro znani S 305, češ da je rekel »dol s Furlani« in je bil obtožen tudi radi razžaljenja občinskih redarjev, ko sta ista izvrševala svojo službo. Po dvourni razpravi je proglasil sodni dvor razsodbo, s katero so biti vsi štiri obtoženci popolnoma oproščeni. Namestnik državnega pravdnika Zorzi je priglasil ničnostno pritožbo. — V pet metrov globoko jamo je padel v Podgori zidarski vajenec Andrej Terpin, star 14 let. ko je hotel samokolnico izprazniti. Pri padcu je zadobil 5 cm dolgo rano na glavi. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. — V gradiščansko kaznilnico so prepeljali iz goriških zaporov 821etnega Valentina Jazbec iz Komna, ki je bil pri prvem letošnjem porotnem zasedanju obsojen zaradi tatvine in sleparstva na tri leta ječe. ter Antona Žvokelj iz Vipave, ki je bil zaradi znane tatvine v Nordi-sovi vili v Solkanu obsojen na 15 mesečno težko ječo. Občinske volitve v Trstu. VOLILCEM III. VOLILNEGA RAZREDA. V petek, 13. t. m., voli III. volilni razred. Socialno demokratična stranka pojde v. boj tudi v tem volilnem razredu v imenu načel, s katerimi je nastopila boj v IV. volilnem razredu. Zato vam predlaga, da glasujte v petek. 13. t. m., za sledeče socialno demokratične kandidate: I. volilni okraj (Sv. Vid) FRANC BLASIZZA, kotlar. VIKTOR PEREZ, uradnik. II. volilni okraj (Staro mesto): ARHANGELJ DOFF-SOTTA, učitelj III. volilni okraj (Novo mesto): MIHAEL BRATTINA. uradnik. IVAN GIACOMINI, uslužbenec pri c. kr. glavnih skladiščih. JOSIP PODGORNIK, strokovni tajnik. IV. volilni okraj (Barriera nova in Škorklja); KARL NASCIGUERRA, kavarnar. EDMUND PUECHER, odvetnik. IVAN SUBER. litograf. PETER ERRAT, lesni delavec. V. volilni okrai (Barriera vecchia in Kjačlin): FRANC RITOSSA .uradnik. GILBERT SENIGAGLIA, zdravnik. IVAN CALLIGARIS, kotlar. ŠTEFAN PAULICH, mehanik. VI. volilni koraj (Sv. Jakob in zg. Čarbola):' ANTON SIMONETTA, inesar. RUDOLF CERNIUTZ, uradnik. Tretji razred ima rumene glasovnice. Delavci, volilci III. volilnega razreda! Glasujte za imenovane socialistične kandidate. Pokažite, da je v Trstu še zavednega delavstva, ki ne prodaja svojih glasov protidelav-skiin strankam, ki se ne uusti korumpirati. Glasujte vsi složno socialistično in rešite čast proletariata, ki jo je umazal nezavedni proletariat IV. volilnega razreda in korupcija meščanskih strank. Trst. — Naš napredek v okolici je lep in je vse zaman, ako ga skušajo narodnjaki zmanjševati. Leta 1909 smo dobili v okolici 1350 glasov, letos pa 1601. Torej smo napredovali za 251 glasov kljub dejstvu, da je glasovalo letos v okolici 25 volilcev manj kakor leta 1909. »Edinost« trdi, da se mora pripisati naš napredek v okolici dejstvu, da se je izselilo mnogo delavcev iz mesta v bližnjo okolico. Deloma je to res. Lahko pa trdimo, da je bilo le malo teh delavcev, ki so glasovali za socialne demokrate. Ti delavk so glasovali po večini za ital. nacionalce, kar je razvidno tudi iz ogromnega prirastka nacionalističnih glasov v okolici. Mnogo teh delavcev je glasovalo tudi za slovenske narodnjake. V okolici torej napredujemo prav lepo. Z vztrajnim delom bomo dosegli pri prihodnjih volitvah brezdvomno lepe uspehe. Naš napredek v okolici bi pja bil že letos večji, da niso vršili slovenski in italijanski nacionalci na volilce velik pritisk. Pred volilnimi sekcijami na Opčinah, v Trebčah, na Ka-tinari in pri Sv. M. M. spodnji, je bilo videti 2Y£čer Kse poLoo naših glasovnic raztrganih po narodnjaških agitatorjih, ki so enostavno jemali volilcem naše glasovnice iz rok. Za prihodnje volitve bo treba stvar organizirati na tak način, da se prepreči narodnjakom tako lopovsko delo. ' — Stvar, ki daje misliti. Pri letošnjih občinskih volitvah so dobili v okolici ital. nacionalci neverjetno veliko število glasov. Dobili so pa tudi glasove v vaseh, kjer ni niti enega Italijana. Na Kontovelju, pri Sv. Križu, na Opčinah, v Trebčah, v Bazovici itd. so dobili toliko glasov, da smo se morali čuditi, kako ie v teh vasicah toliko proletariata, ki se da korumpirati. Krivi so vsekakor pri tem največ slovenski nacionalci, ki v okolici ne vidijo drugega, kakor strah pred rastočo socialno demokracijo in so naperili proti njej vse sile in moči. O tem bo treba jasno govoriti po končanih volitvah in zastaviti korupciji v okolici pot. — Ljubljanski »Slovenec« ima od nekdaj grdo navado, da govori o rečeh, ki jih ne razume. Pretečeni torek se je bavil v uvodniku s tržaškimi občinskimi volitvami. Tam je iz-pregovoril par besed tudi o vodovodnem vprašanju. Dejal je, da se je vršil v dosedanjem občinskem zastopu boj med socialisti in ka-moro zaradi vodovoda. Kamora da je predložila svoj timavski, socialisti pa svoj bistriški načrt. Dunajska komisija izvedencev da je dala prav lcamori in ovrgla socialistični bistriški načrt. Zakaj govori »Slovenec« o rečeh, ki jih ne razume? Ni res, da je dala komisija izvedencev prav kamori in ni res, da je ovrgla bistriški vodovodni načrt. Res je namreč, da se ie kamora zavzela z vsemi silami za timavski vodovod iit je res tudi, da komisija o timavskem vodovodu niti ne govori, da ga je takorekoč spravila iz razprav. Le tam, kjer govori komisija o vodovodu iz Sarodočevega studenca, pravi, da bi se smelo zajeti v skrajni sili nekaj vode tudi iz Timave. Ze to dejstvo pove. da nima opraviti Sardočev studenec, ki je 500 metrov oddaljen od Timave, nič s Timavo. V tej volilni borbi je dala kamora plakatirati po zidovih mnenje komisije izvedencev o posameznih vodovodih. ne da bi povedala, v katerem oziru je dala na lepake natisniti, da je postavila komisija bistriški načrt na zadnje, t. j. četrto mesto. Sedaj je pa res, da stoji bistriški načrt na četrtem mestu glede cene, dočim ga je postavila komisija na prvo mesto glede kakovosti in ko-likosti vode in na drugo mesto glede tehnične izvršitve. Bistriški manifest pa ie kvalificiran za najdražiega pri načrtih, o katerih govori komisija Tudi socialni demokratje so vedeli, da bi bil bistriški načrt dražji od vodovodov iz Trebnjske jame, iz Sardočevega_ mlina in iz furlanskih studencev. Ni pa dražji od timav-skega načrta in bi bil tudi glede cene timavski načrt na zadnjem mestu, ako bi bila komisija o njem govorila. Ampak kaj naj pomeni milijon več. ako imamo potem zagotovljene dovolj zdrave vode za pitno rabo in ako imamo tudi možnost, da uporabimo del vode v industrijske naprave? Komisija torej ni dala prav kamori, marveč je dala prav socialistom že s tem, da je o bistriškem vodovodu napravila tudi svoj načrt, med tem ko o drugih vodovodih razpravlja le teoretično. »Slovenec« naj se informira prej o rečeh, o katerih bi rad pisal in naj šele potem govori. — Sv. Križ. Slavnost priredi kriška šolska mladina v nedeljo, dne 15. junija na grajskem dvorišču. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina: stojišča 30 vin., sedeži 80 vin., otroci 10 vin. Ker se ves dobiček uporabi za šolske potrebščine revnim otrokom, se preplačila s hvaležnim srcem sprejemajo. V slučaju slabega vremena se slavnost preloži na poznejši čas. Izid volitev v tržaški okolici (II. RAZRED.) 1. volilni okraj: volilcev: 2184 volilo je: 1840. Po posameznih sekcijah so dobili glasov: šola v Skednju sodrug Petejan 67, Miklavec 304, Lucatetli 38. razcepljeni glasovi 15, neveljavni 0; pol. Št. 150 v Skednju: s. P. 51, M. 184. L. 40, raze. gl. 13. nev. 5; urad c. kr. predstojnika v Škednju: s. P. 47, M. 121, L. 35, raze. gl. 16, nev. 6; otroški vrtec »Lege Nazionale« v škednju: s. P. 133, M. 168, L. 37, raze. gl. 18, nev. 3; gostilna Subietta pri sv. M. M. sp.: sodrug P. 24, M. 170. L. 48. raze. gl. 10. nev. 1; šola na Katinari: s. P. 51, M. 219, L. 7, Tazc. gl. 9, nev 0 Dobili so: sodrug Petejan 373, Miklavec 1166, Lucatelli 205, razcepljenih glasov 81, neveljavnih 15. Izvoljen Miklavec. 2. volilni okraj: volilcev: 3375 volilo je: 2407. Po posameznih sekcijah so dobili glasov: št. 228 ulica Vergerio v Rocolu: sodrug Kopač 103, dr. Pertot 155. Pirih 122; gostilna Ni-chetto v Rocolu: s. K. 74, dr. P. 138. P. 158, raze. gl. 21. nev. 6; gostilna Padovan na Kati-nari: s. K. 7. dr. P 125, P .13, raze. gl. 6, nev 2; ulica Raf. Sanzio št. 526 na Verdeli: s. K. 166, dr. P. 103. P. 91. raze. gl. 24; slovenska sola na Verdeli: s. K- 152, dr. P. 203, P. 96, raze. gl. 40; italijanska šola na Verdeli: s. K. 49, dr. P. 257, P. 20. raze. gl. 29; ulica Fabio Severo št. 64, hiša Zeppar: s. K. 103, dr. P. 93, P. 33, raze. gl 18. Dobili so: sodrug Kopač 654, dr Pertot 1074, Pirih 533, razcepljenih glasov 138. neveljavnih 8. ___ , Ožja volitev med sodrugom Kopačem u dr. Pertotom. 3. volilni okraj: volilcev: 2967 volilo ie: 2913. Po posameznih sekcijah so dobili glasov: d-** ^0SC 7- v Rojanu: sodr„< Pittom 115 sodrug Sedmak 115, dr. Černe m I erJuga 132. I agliaro 55, Rusconi 53, razcepijo mh glasov 22; šola v Rojanu: s. P. 185, s. S. h j dr. L. 178, F. 183, P. 92. R. 100, raze. gl. 2|- mestn! ofrosk> vrtec v Rojanu: s. P. 51. s. & 51, dr. L. 124, F 124. P. 41, R. 41. raze. gl. fo. sola v Barkovljah: s.P.15, s. S. 15,dr.C.267.1* 276. F. 4C\ R 46. raze. 24, nev. 2; šola na % cinah: s. P. 23, s. S. 24, dr. C. 228, F. 253, P.60 in'<1 si n ’ soia v T*ebčah: s. P. 11,* S. 10 dr. C. 82 F. 102, P. 48. R. 47, raze. gl. 29 nev. 1; sola v Bazovici: sP ^ s 2 dr f 31, s S. 30, dr. C 234, F. 234, P. 89, R. 91, rW nS HrT‘7« F 7nVnV' Kr‘ŽU : S‘ P* ,35« S-$, 138, dr. C. 78, F. 79. P. 48, R. 48 raze 24 ne SednS1i|D(ibiij*>S0: Sodri|e Pittoni 568, šodr Is oClr‘ Lcrnc I576’ Ferluga 1626. Pa! gliat 498, Rusconi 510, razcepljenih glasov lugi ve javm!' 6- Izvo|iena dr. Černe in Fer! Atentat v Carigradu. Mahmut Šcvket mrtev. Carigrad, 12. Včeraj popoldne je bil na ve. Ht M-T.nfnTc: JU!1Ud Sevketa izvršen aten- « ^evket se s svojim adjutantom h im 1 S lA ZV 1J10rnariškim oficirjem Ibr* • ■ ^ ^ odpeljal v avtomobilu iz vojnegi i!rTn!' !i i‘ 'l Vlšinii Raiadoza se je nenadoma prikazalo dvoje oseb, ki sta bile sledile veli- kernu vezirju v avtomobilu, ter sta streljala ni T^TramZ,na’ ki f bil od št5rih strelov ubit. ludj Ibrahim ie mrtev. Uradno poročilo Carigrad, 12. Tiskovni urad razglaša: Ve. liki vezir in vojni minister Mahmud Ševket pasa se je danes dopoldne vozil v svojem avto. mobdu na I orto. 'l isti hip, ko je avtomobil kre, ml z Bajadozovega trga v Tramvajsko ulico, fn fcr v?iUS uViti’ ker tam Popravljajo tlak in ker je bila zbrana velika množica. Ta tre. notek so neznane osebe streljale na avtomobil f • 1 ^ ie vrnil v vojno tin strtvo m je čez pol ure umrl. Tudi njegov adjutiint, mornariški praporščak Ibrahim paša, krog,je’ ie umrl. Ministrski y, f. v vojnem minististvu. Vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno, da se ohrani mir. Osumljen, da pripada morilcem velikega vezirja, je neki Topal Tevfik. katerega so ** tirali v nekem stranišču v okraju Jedik pa& Imel je pri sebi dva revolverja in več patroa Policija nadaljuje preiskavo. Političen atentat. Carigrad. 12. Mahmud Ševket je dobivaj zadnje dni od raznih strani svarila, na\ bo pr e-vlde!3* ^udl njegova garda se je zadnji 6as po množila V Carigradu je bilo splošno znano, da mu strežejo po življenju in atentat ni povzročil presenečenja. Vse je prepričano, da ni bil atentat^ namenjen Mahmud Ševketovi osebi, tem* več mladoturški vladi. Zaradi tega mislijo, ds mu bodo sledili še drugi atentati. ENVER BEG. Milan 12. »Corriere della Sera« javlja it Kaira: V Aleksandriji se je raznesel glas. da je pnše1 tja Enver beg, toda vsi poizkusi, da bi n nash, so brli brezuspešni. Neka egipčanska vladna oseba zagovtavlja zdaj, da pride v naj-krajšem času in da pojde v Trlpolltanljo. Državni zbor. Dunaj, 11. junija. Današnja seja poslanske zbornice Je kila pusta m mrtva, da že dolgo ne tako Dvorana je bila skoraj prazna in za govornika v Knaucni debati so se zmenili komaj njihovi najožji strankini pristaši. Prvi je govoril češki radikalec Kalin*, ki se je pritoževal, da nastopa vlada pr01* urad' nikotn z nasiljem, še preden je postala služben* pragmatika zakon. Tako se je izvedelo, da sp naprtili predsedniku organizacjie poštnih urad-nikov na Češkem disciplinarno preiskavo za-radi govora, ki ga je imel še pred časom. Dr. Gasser (Italijan) je sicer tožil, da vlad« zatira Italijane, ali kljub temu bo glasoval ui dohodninski davek in za davek na žganje. Zaj davek na žganje zlasti zato. ker smatra ta dar vek le za provizorij in ker je prepričan, da mo« rajo kmalu prenehati bonifikacije poljskim žg* njekuharjem. Razprava se je nato prekinila in nadalje, vala se je razprava o Freslovem nujnem predlogu za odpravo davka na meso Zbornica je priznala nujnost predloga in izročila predlo? davčnemu odseku. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne PRORAČUNSKI ODSEK Krščanski soeiald In nemški nacionalci proti ljudskim zahtevam. Proračunski odsek je dokončal ob desetih ponoči razpravo o proračunskem provizoriju. Govorilo je 13 poslancev, nato so sledili neka« teri stvarni popravki in poimensko glasovanje. Proračunski provizorij je odobril odsek ob lli 03 CD I O Dantejabožanstvena komediia „Pekel“ T« n,,vpxM kinematografski senzacijonelni umotvor se bode predvajal samo 4 dnL Od oetka18 do pondeljka 10. junija v „KlNO IDEAL«. Zvišane cene visoldh nabavnih stroSkov. ftedstave 3-4£ «./^6-7* /V-*W 3 O S CD H.25 Zadnje vesti. OGRSKA KRIZA. Ministri zapriseženi. Budimpešta. 11. Danes so bili ministri Ti-szinega kabineta na Dunaju zapriseženi. Ministrstvo za Hrvaško si je provizorično pridržal Tisza. Ogrska duma. Budimpešta, 11. Opozicionalni poslanci se niso udeležili seje. Poslanec Kis je poročal v imenu imunitetnega odseka, ki predlaga, da se izključi 15 poslancev, ki so se obnašali na zadnji seji proti predsedniku nespoštljivo, od petih sej, začenši z današnjim dnem. Dalje se odtegne tem poslancem na podlagi opravilkovih določb vsak dan po 20 K od njihovih poslanskih prejemkov. Poslanec Rath. ki je bil izključen od zadnje seje, a se ie vkljub temu udeležil seje, se obsodi na 500 K globe in zbornico mora prositi odpuščanja. Zbornica je sprejela te predloge. Gerojeva afera. Budimpešta, 11. Pri vojnem sodišču je poslanec Hedervary izpovedal, da ga je Gero trikrat udaril s sabljo, ne pa dvakrat, kakor trdi razbojniški stotnik. Vojaški zdravnik ga je preiskal in je konstatiral tri udarce. Nadalje pravi Hedervary. da 16 prič lahko potrdi, da je klical »fej«, ne pa »šuft«, kar zopet pravi Gero. (Ta pandurski stotnik mora biti res čedna figur ca!) PREPOVEDAN REPUBLIČANSKI ZBOR. Budimpešta. 12. Glavni zbor ogrske repu-bličanske stranke, ki je bil sklican na 29. junija v Budimpešto, je vlada prepovedala, češ da je državi nevaren. FRANCOSKA VOLILNA REFORMA. Sprejeta v senatu. Pariz, 11. Senat je skorai brez debate z enostavnim glasovanjem sprejel volilno reformo. kakor jo je predložila komisija. SUFRAŽETKE NASTAVLJAJO BOMBE. London, 11. Davi je nastala za poštnim uradom v Newcastlu silna eksplozija. Policija je dognala, da ie šlo za atentat na pošto, ki so ga najbrže uprizorile sufražetke. KRIZA NA ŠPANSKEM. Madrid. 12. Ministrski predsednik Roma-nones je demlsioniral. Zbornica je vsled tega od godila sejo. POTOPLJEN BROD. Petdeset žrtev. Peterburg. 11. Brod čez reko Tohapca v Glazovu se je potopil. Petdeset ljudi je utonilo. apionaza. Redlovo delo. Berlin, 12. »Beri. Tagebl.« poroča iz Peterburga: Tukaj odkrito priznavajo, da je imela ;Rusija od Redlove šplonaže velikanski dobiček. •Vse predelavanie mobilizacijskih načrtov bo malo pomagalo, ker Ima Rusija ves tajni material avstrijskega generalnega štaba. Nerodnost ruskih agentov ie pomagala, da so dobili Redla na Dunaju v roko. Redi je pred dvemi leti naznanil ruskim oblastim tudi barona Ungern Sternberga. ki še sedi v zaporu, kot avstrijskega ‘špiona, da bi odpravil iz Peterburga avstrijskega vojnega atašeja grofa Spalogija, ki mu je bH na poti. Redi je imel Ungern Sternbergovo fotografijo in več njegovih pisem, tako da je bil vsak dvom o njegovi špionaži izključen. Vohuni na Ogrskem. Budimpešta. 11. Policija vodi preiskavo proti nekemu omizju v Starem Budimu, ki se Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca i Velika zbirka političnih in leposlovnih re vij in časnikov v vseh jezikih, Biljardi. =................. SliajaliSče IržaSkih in vnanjih sodtugot Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena 1 .otroSka MOKfl | 5 okm Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani, fe "V., sprejme takoj Rudolf Gajer cesta na Ru ::: dolfovo železnico. Vljudno naznanjam, da sem se danes z mojo Obvestilo. V Lattermannov drevored pride v prihodnjih dneh znamenita razstava FRANCOSKO ŽGANJE Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu (registrovana zadruga z omejenim Jamstvom) Vried velikega dohoda blaga v skladišče za oblačila ulica Raffineria štev. 3 so Štirje oddelki: konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala = popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo pomladansko in letno sezono. Cene: do 22'80 naprej ! 16-50 „ 12-- . 6_ K 15— 28 — , 50 — I 14-50 naprej 9— . 4-40 . Konfekcijski oddelek: meter od Gotove obleke za moške Iz najmodernejšega blaga Ootove obleke za dečke..................... Ootove obleke za dečke s kratkimi hlačami Kostumi za otroke .... Površniki In raglani za moške Moške obeke Iz platna . . Obleke za dečke.............. Kostumi za otroke .... Sacco Alpagas črni, modri in sivi v veliki Izberi Obleke po meri: Izgotovljene v lastni krojačnici po najnovejših vzorcih in v nnjllnejšem rezu ter natančno izdelane. Moške obleke ševlota...........................................k 48 — naprej Moške obleke iz počesane volne................................. 52 50 „ Moške obleke Iz počesane volne, modre.......................... 48-— „ Moške obleke iz črnega priketa itd............................„ 55-50 . Površniki in raglani za moške.................................. 55'— , Oddelek manufaktur: Volneno blago za ženske obleke: ševlot modri in barvani . Drap de Dame .... Oross de Coth .... Alpaca (lister)........... Popellne, v barvah In črni Voile iz volne .... Mousseline, gladki In risani Svilnato blago: Čipke za bluse in okraske .............................. Viliutcga sc izdelujejo ženske obleke................... Oddelek pokrival: Mornarske kape iz slame za aečke . • • • • • Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzorci .Vcslarskc" kape iz slame za dečke ln • • Slamniki, katere se lahko zvije v različnih obiikan Slamniki, panama za moške............................ • Klobuki i£ platna za moške in dečke . . • • • Klobuki it platna, garnirani za otroke in dečke . . Kape iz sukna in Iz platna za dečke . • Mornarke iz platna, bele in naravne, za oprati . . Kape iz platna in svile za moške . • • • • • Burski klobuki iz kože in platna za dečke . • • Klobuki iz klobučevine letni od prvih al‘)anst^ ‘ Klobuki tidi (katranirani) od I. zadruge klobučarjev_na Dunaju Specialiteta trdili klobukov angleških in francoskih Dežniki iz pavole za moške in ženske................... Dežniki Iz polžide...................................... Dežniki iz Žide......................................... Dežniki-palice za moške................................ Palice za izprehod...................................... 1'— 36'— komad od . K 1-80 • , 3- : : -r Ji-5o , , 3-90 . „ —80 . . 180 , 1— : : a- 4-60 , e— naprej do K 9-20 , 11-naprej K 40 -naprej naprej IV----- rej i- a-ao 4-60 9 — 11-80 —•80 naprej * 5"— . 6--, 9- , 10-60 , 11-60 , 4-- . 8--. 12-11-4016--naprej Ponges v barvah Duchease za bluze ................... Svile tn mousseline v Izpreminjevalnlh barvah Svile ca podloge v barvah.................... Topelln-Eolienne............................. Duchesse Brillant, gladki.................... Svila Hberty, črtana......................... Taffelai visoki za krila ...... Croiie Iz svile v izpreminjevalnlh barvah Taffetas črtan (novost za bluze) . . . Blago iz platna: Panama, beli in barvani .... Etamlne, barvan (viiokoat 120 cm) Marque*ette iz črne volne Eponge, beli in barvani . Voile lz bombaža . . . Brillantin, beli in barvani Brllantln prozorni . . . Tercaile v najlepših risbah Batiste gladek ln rlaan . . Uberty za bluze .... Serp« Ii platna in tali (fantaste) Šerpe ii barvane gtrz« . . . meter od K 2— , 2-10 , 4-50 , 2-20 , 220 . 128 . 2— meter od K 110 , 2-20 „ 1-60 . 1-60 , 5-20 , 3- . 3-40 2-80 3-80 2-80 meter od —■96 2 — 4 — 3-—•52 -•72 1-20 —•52 -•80 110 4-50 3-60 K do 4-50 3-50 7-— 4 — 3-40 1 60 3-50 do 1-50 3 — 3-30 2-20 6— naprej kT t- T‘l- do K 1-80 -'90 1-20 i-ao »•— 6-- Oddelek obuval: Specialiteta amerikansklh obuval iz ševroa In boks Čevlji ,Derby‘ za moške........................................ Sevlji z gumbi, krasni......................................... Čevlji »Triumph .............................................. Čevlji z elastičnima stranicama................................ Ženski čevlji amerlkanske In francoske forme. Ženski čevlji ............................................ * Jenski čevlji ............................................... *enskl čevlji ............................................... Čevlji za dečke v vseh oblikah: Čevlji .Derby* z gumbi, »Triumph* itd.......................... ^eveljčkl za otroke............................. • • • • ■ _evlji, nizki amerikanskl, črni In barvani dečke In moške Čevlji nizki za ženske, črni v barvah Iz ChevreauX" kalp. od 1-90 18-12-30 8-70 iHl K 10-40 , 10--. 9-80 do K 16 — - 16*-. 15-80 n 13 — K 13-, 16-80 . 12-- 7 — 1« 11-80 Čevlji nizki za ženske, „Derby" čevlji nizki za ženske z gumbi čevlji nizki za ženske, odprti Obuvala za otroke — čevlji fantaala, v barvah in čevlji Iz platna Itd. 11 — 5 — 16 — a In Oacarie: od do K 14— . 16-60 » 11*70 aandall — par od K »- : rs beli Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer. ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne. Ravnateljstvo.