106. Številka._Ljubljana, v četrtek 10. maja.__XXVII. leto, 1894. SLBVEBfSKI MAROR Ishaja vsak dan mve#er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman sa avstr o-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden aasaer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 3<) kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bb po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafia. Za oznanila plačnje ae od četiristopne pet i t-vrste po 6 kr., fie se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvoje na Kongresnem trga ftt. 12. Upravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Slovensko šolstvo v letošnji proračunski debati. IV. PoBlanec dr. Lavoslav Gregorec je v poslanski zbornici due 27. aprila t. I. govoril: Visoka zbornica! Leta 1890. izdal je prečastni episkopat avstrijski vkupen pastirski list. V tem pastirskem listu se nahajajo glede našega ljudskega šolstva te-le besede (čita): .Sveti naš poklic nam brani molčati, kadar imamo dolžnost govoriti. Ne moremo ia ne smemo mirno gledati, kako propada versko čustvo, kako propada nravnost in kako gineva to, kar ima katoliško prebivalstvo Avstrije najdražjega." H koncu poživljajo prečastni škofje vernike, naj v razne zastope volijo samo take, zanesljivo katoliške može, kateri si štejejo v prvo in najvažnejšo dolžnost, delovati z vsemi silami na to, da se zagotovi mladini dejanska, nravno verska vzgoja. Kmalu potem so se vršile splošne državno« zborske volitve in pri teb volitvah je kmetsko prebivalstvo vseh kronovin izvzemši Češko in Koroško kolikor toliko popoluoma ugodilo intencijam višjih pastirjev. Tudi slovenski uarod je to storil. Sedaj nastane vprašanje: Kako pa so ti voljeni konservativni možje UBtregli intencijam njihovih škofov? Kaj so sploh tukaj storili, da se dejanski izvede nravno-verska vzgoja mladine? Priznati moram, žal, da se je malo storilo, nič, prav za prav čisto nič; zakaj za trozvezne večine se niti šolski odsek ni izvolil, kakor da glede šole ni prav ničesar zboljšati ali premeniti. Sedaj pa, v času koalicije, je še slabše; tisti konservativni gospodje, ki spadajo h koaliciji, so nekako po programu obsojent molčati, saj je šolsko vprašanje jedno tistih velikih vprašanj, katera morajo sedaj mirovati, in velik čestilec koalicije je v svojem glasilu Bvoje volilce glede krščanske šole utešil z obljubo, da jo dobe v prihodnjem stoletji. (Veselost i% Čujte! Čujte!) Liudstvo pa s to tolažbo najbrž ne bo zadovoljno, ampak bo prei kakor slej z vso odločnostjo tirjalo krščanske šole, naše slovensko ljudstvo pa vrh tega še narodne šole, zakaj LISTEK. „Slo veni j ina" petindvajset letnica. (Izvirno pomočilo.) Na Dunaj i, 7. majoika. (Konec.) „Slovenije" predsednik Z i i i h je nazdravil g. poslancu dr. A. F e r j a n č i č u in drugim odličnim gostom. Gosp. dr. F e r j a u č i č , burno pozdravljen, je pojasnjeval z navdušenimi besedami ustanovitev „Slovenije", pretekle in sedanje razmere, ideje, za kojih uresničenje je „Slovenija" delovala ves čas njenega obstanka, ter izrazil željo in nado, da „Slovenija" nikdar ne zataji načel, katera so jo vodila do sedaj. — Za njim je govoril g. dr. Murko, kateri je izrazil več lepih mislij, a razvijal tudi neka načela in ideje, proti katerim so Blovenski dijaki odločno ugovarjali, kajti postavljal jim je Poljake za uzor. Vsak slovanski uarodič naj bi se zanašal na svojo lastno moč. Vzajemnost slovanska, ka-koršno bo navadno predstavlja, ne more eksisto-vati ... — Prekrasno je na to govoril dr. pl. Kožic, kateri je rekel, da sami aa-se nismo nič. Opirati se moramo na druge narode slovanske, mej temi tudi sosebno na ruski narod, „koji se ne diči naše katoliško slovensko ljudstvo hoče ravno krščan-sko-verno in patrijotičoo narodno šolo. (Dobro!) Slovenski poslanci imamo nalogo, da tukaj zastopamo te tirjatve, te želje svojih volilcev. Jaz se te naloge takoj lotim. Visokočastiti gospodje! Kc bo naši prečastni škofje zahtevali, naj se dejansko uvrljavi nravno-verBka vzgoja, se te gotovo očetovsko resne besede niso upoštevale in uvaževale, kakor bo je pričakovalo, ampak zadele so na ugovor in na odpor. Sedaj, po štirih letih, pa se je stvar vender premenila. Situvacija se je njim na korist premenila, njihove beBede so se začele uvaževati, sluti se, da tiči v njih gotovo sredstvo zoper bližajoče se neizmerno gorje. V vseh slojih prebivalstva se je obudila slutnja, da se približuje vihar in zlo domnevajoča ljudska duša ima pač prav. Vsi znaki to kažejo. Skoro gotovo je, da stojimo pred tretjo, največjo revolucijo nove dobe. V 16. veku je nastala cerkvena revolucija, ki je pol Evrope preplavila b krvjo in — Čudovito — katero je cerkev slavodobitno prestala. V 18. veku je nastala na Francoskem politična revolucija in se razširila po svetu. Človeštvo je takrat pretrpelo neizmerno gorje, z njim vred tudi cerkev, ali — čudovito — katoliška cerkev se je po njej obudila k novemu življenju. Sedaj stojimo tik pred 20. vekom, s tem pred socijalno revolucijo, ki grozi ves sedanji društveni red premeniti in uničiti. Noben trezen motrilec evropskih razmer ne taji resnobe te nevarnosti. Samo vprašanje je še: Ali se da ta nesreča še odvrniti ali je že postala neodvrnljiva? In na to nam najvišji zastopnik cerkve, torej zastopnik tiste sile, ki je doslej vse revolucije zmagonosno prebila, najčastitljivejša oseba na vsem svetu, papež Leon XIII., tolažljivo odgovarja z zagotovilom, da je rešitev še mogoča, da pa j" izpolnitev dveh pogojev neizogibno potrebna: 1) Delujočim siromakom je zagotoviti pravično plačo, človeško življenje, gospodarsko Blabe pa je zakonito varovati izkoriščanja gospodarsko močnih ljudij, in 2.) proti materijali-stičnemu naziranju sveta, kakor je uči socijalizem, je postavili krščanski, naziranje sveta in krščansko vzgojo mladine. Z drugimi besedami: Socijalne sumo svojoj snagoi, no i literaturo]. „Narodni, slovanski ponos moramo vzbujati! Kam pa pridemo, ako bodo nekateri že v mladih letih diplomatizovali. — Izvrstno je govoril tudi g. nadporočnik Pukl. Današnja slavnost bi ne smela hiti le DunaJBka, temveč vseslovenska, ker „Slovenija" je vzgojila celo vrsto narodnih bojevnikov. Boievati se moramo vzajemno z drugimi Slovani in vojaški organizovati se, kajti šele ozadje daje voJBki pravo moč. — Tudi govora dvornega in sodnega odvetnika g. dr. L e n o c h a in Moakovakega profesorja g. Vasilija Istrina sta se sprejela z veliko navdušenostjo. Tako je naglo prišla pozna ura, ko smo se morali ločiti. Odposlala se je v Ljubljani zbranim bivšim „Slovenijanom" sledeča brzojavka: „Po Vašem telegramu kličejo starejšim mlajši „Slovenijani": živeli vsi, kateri hranijo zvesto stare spomine in hočejo po njih povsod in vselej delovati." Došle so pa na komers sledeče brzojavke: Beljak. Razvijaj in krepi se, dična .Slovenija" ter vzrejaj in pošiljaj tudi zanaprej domovini značajnih in poštenih sinov! Živeli „Sloveniiani" stari in mladi 1 Bog z vami! Eller, Knafelc, Lendovšek. Gradec. U »lozi i radu leži budučnost Slo> vena. Pridružujući se današnjoj svetkovini dične „Slovenije", šiljemo bratsko pozdravlja — „Srbadija". reforme in krščanska vzgoja mladine sta tista dva pogoja, tinti sredstvi, b katerima je jedino še pomoči (Dobro! Dobro!) Zuano je sptob, gospoda moja, kak utis so papeževe besede naredile na vsem svetu ; celo mladi nemSki ceBar in mogočni ruski car sta to hvaležno pripoznala. Sploh pa se ne da tajiti, da se je v vsi Evropi začelo mogočno gibanje za krščansko vzgojo ljudstva. Pred kratkim je Nemčija skoro še povzdignila itak veliki upliv cerkve na šolo in to zakonitim potem. V Belgiji se privatna krščanska šola uspešno bori zoper laizirano državno šolo, na Francoskem polni privatne šole, katere vzdržuje katoliška duhovščina z neizmernimi žrtvami, čedalje več dijakov, in, gospuda moja, to je gotovo Čudovito, celo v Italiji se pripravlja neka prememba. Še pred 20 leti jo neki aagleški državnik svaril italijanske ministre, češ: narod, ki nima trdne verBke podlage, ne more obstati. Italijanski ministri so mu odgovorili : PoskuBiti hočemo to vender. No, poskusili so to, in kje stoje sedaj Italijani ? Lani je hotela Milanska občinska uprava odpraviti iz šole ves verski pouk, vse religijozne vaje. Proti temu pa je protestovalo 30.000 očetov in po štiridnevni razpravi je zmagala krščanska Btranka. In, gospoda moja, tudi v Avstriji se je Že obrnilo na bolje. Krščanski nazori glede vzgoje in pouka dobivajo vedno več veljave, čedalje bolj ee razširja prepričanje, da se je naše ljudskošolsko zakonodavstvo postavilo 1. 1868. in I. 1869. ua nevzdržljivo podlago, namreč na podlago moderne pedagogike, ki prav za prav ni drugega nič, kakor pri vzgoji v porabo došla kriva filozofija GuBpoda m mh! Moderna pedagogika predpostavlja, da je človek po naravi tako nadarjen, da ostane povsod sam po sebi dober in pravičen, če le spozna, kaj je resnično, dobro, lepo, pravično in nravno; tudi t»voje strasti more premagovati in se srečno ustavljati vsem skušnjavam, tudi tedaj, kadar na pr. stoji pred slabo varovano, nekontrolirano državno blagajnicu. (Veselost in odobravanje.) Govori se, da človeka k dobremu ni treba navajati po verskih motivih. Tako navajanje je, če ne ravno škodljivo, vender nepotrebno. Gradec. Pošiljajoč najiskrenejše čestitke k današnjemu slavlju, vošči Ti bratsko društvo tudi v bodoče najsijajaejši proevit: vivas, floreas, crescas „Slovenija". — .Triglav". Kostanjevica. Kakor do zdaj, bodi tudi v bodoče slovenskim sinovom središče, v katerem se goji |»ristuo Slovenstvo. Nekdanji „Slovenijaa" : Aleka. Hudovernik. Kostanjevica. „Slovenija" ognjišče in zavetišče zavednih slov. velikošolcev — nuj prospeva! — Narodna čitalnica. Ljubljana Zbrani bivši in sedanji društve-nilti pozdravljajo „Slovenijo" ob njeni petindvajsetletnih, želeč, da bi zvesta Bvojemu prvotnemu pio-gramu vedno vrlo napredovala v vsestransko korist milega nam naroda! — Prof. Leveč, prof. Zupanč'Č, notar Gogola, Josip Zupančič, sodnik Leveč, prof. Orožen, Fran UrŠič, ravnatelj Šubic, dr. Kotnik, dr. Volčič, dr. Babnik, dr. Majaron, prol. Stritof, dr. Podobnik, dr. Tekavčič, dr. Marolt, dr. Vilfan, dr. KuSar, dr. Kuhar, Karol Pleivveis, dr. Foerster, avBkultant Ilegally, jurista Ravnihar in Vencajz. Ljubljana. Napredujoč v naukih in vztrajajoč v zuačajnosti pripravljaj se mladina slovenska nadalje v korist narodu ia domovini! „Sloveniji", Gospoda moja! Skušnje vsega sveta pobijajo ta predpostavljanja. Ta predpostavljanja so neresnična. Kar je veliki državnik in govornik Ciceron priznal: .Video meliora probcque, deteriora aequora( to se izkazuje tudi dandanes vedno kot močneje nego je vsa moderna pedagogika, in gotovo je, da se žival v človeku vedno hudobnejše javlja, kolikor bolj se razvije intelekt, razum in vediost v človeku, njegovo srce pa se na drugi strani odvrne od verskega upliva, od vesti, od Boga. Na velikem katoliškem shodu na Ogerakem rekel je grof Z chy: Da misli, da js bila Vaillan-tova dinamitna bomba narejena v brezverski državni Soli is da je sveti oče Leon XIII. pravo pogodil rekši, da je moderna dola največja nesreča za evropsko človeštvo; razvija se generacija, ki, ae poznavajoč strahu pred Bogom, ne trpi nikakih nrav-nih mej več in ki, nezmožna premagovati želje, se da lahko zapeljati k političnim preobratom. V tem oziru imamo žalostnih dokazov v najnovejši dobi tudi iz naše domovine. O tem pa ne maram govoriti. Teh slabih nasledkov se je menda bal tudi oče našega Ijudskošolskega zakona, namreč minister vitez Hasner. Bil je goreč zagovornik ločitve cerkve od gole; ali versko vzgojo v Soli je hotel ohraniti in hotel je, da jo oskrbuje dotična konfesija. Izbral pa je za to forme, ki so se sedaj pokazale kot nezadostne in nevzdržljive. Dokaz temu so: ljudsko-šolska novela iz 1. 1883, številni predlogi glede premembe Ijudskošolskega zakona, stavljeni v tej visoki zbornici, mnogovrstna prizadevanja naučne uprave, sanirati nedostatke pri šolstvu z raznimi naredbami, vedno številnejši obisk katoliških šol šolskih bratov, šolskih sester, in katoliškega šolskega društva na Dunaji in na Predarlskem, končno vladna predloga iz I. 1889., resolucije nemškega, poljskega in slovenskega katoliškega shoda in naposled slovesna izjava našega episkopata. Ta izjava je tako resnična glede te stvari, da želim, da pride dotični odstavek v stenografični zapisnik. Prosim visoko predsedstvo, naj mi dovoli, da čitam dotični odstavek (čits): „Vera ni vodilna podloga in vodilno načelo v naši sedanji ljudski šoli, ampak samo jeden izmej mnogih učnih predmetov, za kateri vrh tega še ni določeno zadostno število ur. Drugi učni predmeti nimajo nikake zveze z veronaukom in se morejo pogo8toma učiti tako, da to ni koristno nravno-verski vzgoji. Verska vzgoja šolske mladine je omejena na tako malo verskih vaj, da v otroških srcih ni mogoče obuditi gorečega verskega čuitva. Poučevanje v veri in verske vaje niso prepuščene neoviranemu vodstvu cerkve, ampak so v najvišji instanci podrejene posvetnemu oblastvu. Na izobrazbo učiteljev nima cerkev takorekoč nikakega upliva, glede njih nameščenja nima nič govoriti, in tako se primeri, da poučujejo in vzgajajo katoliške otroke po-gostoma ljudje, ki ne poznajo katoliške vere ali jo sovražijo in torej ne morejo nikogar katoliško vzgojiti. To zadošča popolnoma, da se tolmači uspeh teh šolskih razmer. Spoštovanje cerkve, ljubezen za predstaviteljici značajne mladine slovenske, iskreni: na zdar! — Ivan Hribar. Ljubljana. Bivši »Slovenijan* čestitam k današnjemu dnevu „Sloveniji", ki bodi mladini vsikdar šola vitežkega mišljenja in dejanja! — Dr. Kotnik. Ljubljana. K četrtstotetnici dične „Slovenije", odgojiteljice n8Še nade, slovenske mladine, kliče za preteklost: slava, za bodočnost: na zdar! — Ljubljanski „Sokol". L e o b e n. Dnešni slavnosti srdečni: na zdar, budučnoati bratske zdar buh! Prokop. Ribnica. Obžalujeva, da se ne moreva udeležiti komersa, pristopiva društvu kot starejŠini z iskreno željo, da izmej njegovih članov od leta do leta več delavnih in značajnih mol prihaja domovini. — Gruutar, Višnikar. Trst. Vzgajanjem slovanskega mišljenja, slovanskih značajev, želi .Sloveniji" srečne bodočnosti bivši mnogoletni član — Fran Podgornik. Zagreb. Bratskomu družtvu miloga nam slovenskoga naroda prilikom dvadesetpetgodišojice kliče gromki: živjelo i napred! — hrvatsko akademičko društvo „Zastava". Zagreb. Crala i živjela „Slovenija* na sreću i spas? — Maturanti gimnazije Zagrebačke. Zagreb. Pridružujem se slavlju petind vajset-letnice. — Ivan Jager. vero, izrazi verskega Si vi jenja ginevajo Čedalje bolj; domišljavost in nadutost, lahkomiselnost in površnost, zaničevanje vsake božje in človeške avtoritete ne čedalje bolj množi. Ali se moremo tema čuditi, nli more biti drugače, ako se katehet sicer dve uri na teden trudi, usaditi otrokom v aren ntrab pred Bogom in vero v razodeto boljo besedo, ako ae pa v več kakor dvajsetih šolskih urah nn teden nn tak način na otroke upliva, da ae ne utrja vera in versko življenje, nego, bodisi ne nnlašč, bodisi nalašč še podkopnje. Katoliškim roditeljem ne moremo jamčiti, da se njihovi otroci v ljudski šoli, kakeršna je sedaj, katoliško vzgojujejo ia ravno tako ne moremo Vam reči, da morete imeti mirno vest in da Vam pred Bogom ae bo odgovarjati." Gospoda moja! Ta izjava ni navadna, to je za vsakega katoličana pri sodbi o ljudskošolskih razmerah merodajaa avtoriteta. Škofje pa so še več storili. Ne zahtevajo popolnega preobrata, popolnega odstranjenja sedanjih ljudskošolskih zakonov, ne, pripravljeni so celo, dogovoriti c vlado modus vivendi atque procedendi v zsgotovljeaje nravao-verske vzgoje v sedanji ljudski šoli. Dne* 12. marca 1890 so v šolski komisiji gospodske zbornice v petih, precizno formulovanih točkah določili pogoje, katerih izpolnitev je potrebna, da bi mogli škofje vernikom jamčiti, da se v avstrijski državni ljudski Šoli katoliška mladina res katoliško vzgaja, da morejo torej roditelji svoje otroke z mirno vestjo vanjo pošiljati. Od tedaj je poteklo več kakor štiri leta. Niti prejšnja vlada niti sedanja ni smatrala škofe odgovora vredne,nego je mislila, da je najbolje, ako škofe ignorira! Gospoda mojal Bile so že dosti močnejše vlade kakor je bila prejšnja in kakor je sedanja. Tudi tiste so mislile, da smejo cerkev in škofe ignorirati. Motile so se. Knez Bismarck je bil v sedemdesetih letih gotovo jeden najmogočnejših ministrov na svetu. Tudi on je mislil, da sme ignorirati škofe in pastirski list, kateri bo bili na grobu sv. Bonifacija v Fuldi sestavili in razglasili. Deset let pozneje je bil mogočni nemški kancelar na potu v Kanoso. (Dobro ! Dobro!) To sem hotel povedati. Gospođa moja! Božji mlini meljejo počasi ali gotovo in drobno. Sila uči moliti in socijalna beda vodi krščanske narode tja, kjer je jedino dobiti pomoči, to je h krščanskemu naziranju sveta, h krščansko-socijalnim idejam, h krščanski vzgoji mladine. Liberalizem propada in njega premaganje je le vprašanje časa; to premaganje se more zgoditi sli mirovnim potem ali pa s silo, mirovnim potem s tem, da se rekriatijanizuje človeška družba potem krščanske vzgoje, šiloma pa po socijalni revoluciji, cerkev bo vse nepremsgano prestala. (Dalje pri h.) Državni zbor. Na Dunaji, 9. maja. V daaašoji seji ae je nadaljevala razprava o valutnih predlogah. Poleg govora dr. L u e g e r j a obujal je največ pozornosti govor barona D i p a u I i j a, zlasti zategadelj, ker ie ta odlični konservativec prav po naročilu „Neue Freue Pressa" odklonil zvezo z Liecbtessteinom in slovesno izjavil, da so konservativci zvesti privrženci koalicije. „N. Fr. Presse* pa še vedno ni zadovoljna in zahteva, naj se tudi grof Hohenvrart izreče proti krščansko-socijalui stranki. Izmej drugih govornikov naj omenimo le S u e s s a , ki je bil danes moralno nekako obglavljen. Začetkom seje predloži finančni minister dva zakonska načrta, potem pa pokliče predsednik posl. SchleBingerja zaradi nekih izrazov v njegovem govoru v zadnji seji k redu. Zbornica preide na to dnevni na red in nadaljuje razpravo o valutnih predlogah. Posl. baron D i p a u 1 i izjavlja, da Bodi njegova straaka te predloge samo z gospodarskega stališča. U vedenje zlate vrednote je nesreča za našo državo. To stališče je povdarjala stranka že 1. 1892 in tedaj je tudi mnogo levičarjev glasovalo zoper predlogo. Takratni finančni minister je imel simpatije nemških konservativcev, bil je pri njih priljubljen, a glasovali so vender proti njegovim predlogam. Zakaj so danes prijatelji predlog tako razdraženi? Naše stvarno stališče nikakor ne sme biti povod trditvi, da smo sovražni sedanjemu finančnemu ministru. Naša opozicija se imenuje hujskanje proti koaliciji. Kaj pa ima koalicija s temi predlogami opraviti? Kaj je bolj naravno, kakor to, da so principijelni nasprotniki valutnih zakonov is leta 1892 tudi danea nje nasprotniki. Ali je to tako posebno, da ostane kak politik dve leti kossekventen. Apel princa Liechtsnsteinn je bil povsem nepotreben, ker je naše stališče snano bilo. Krščansko-sooijalai atrsnki ne odrekamo> svojih simpatij, saj je sjihov socijalni program del našega programa. Zato pa tej stranki še ne dajemo dobrih svetov. Pristopili našo koaliciji ne opustivši svojih principov ali brez entuzijazma, ker bi bilo za drŽavo slabše, da jej nismo pristopili. Sedaj stojimo pri njej lojalno is ne priznavamo nikomur pravice soditi naše ravnanje. Liechtensteinova kritika Hohenvrarta je uspeh njego vagu govora izdatno alterirala. Govornik pojasnjuje potem stvarno svoje stališče glede valutnih predlog in se izreče proti njim. — Posl. dr. Pees govori za predloge in se za svojo osebo Izreče za Abrahamovriczev ameadement. — Posl. baron M o r s e y naglasa, da je opozicija njegova in njegovih somišljenikov proti tem predlogam le stvarna, da pa se izvira iz neza-upnosti proti vladi. Valutna regulacija je ponesrečena. Zlato bi se bilo moralo polagoma nakupovati. Vsled slabe naše trgovske bilance je nastala ažija na zlato. Hitro izvršitev regulacije žele samo velekapitaliati. Njihovih interesov nimamo mi zastopati. Banka je nesramna. Stdaj služi le Ogerski in ogerski mini-sterski predsednik vlada pri aas, njemu pa nečemo izreči zaupanja. — Posl. prof. S u e s s pravi, da je bila določitev relacije napaka, ker se je b tem proklamirala zlata vrednota in je to provzročilo azijo. Govornik se poteguje za predloge in se izreče za večjo veljavo srebra priporocuje, naj skrbi vlada, da pride vedao več srebra v promet. — Poslanec dr. P a 11 a i koastntuje, da se ponižuje parlament sam, ker more najvažnejše zakone le rešiti, če prisilijo klubi svoje člane, da zanje glasujejo. Profesor Suess je pred dvema letoma govoril in glasoval zoper regulacijo valute, sedaj pa se poteguje za te predloge. Prav srečno je omenil, da te predloge niso v nikaki zvezi s politiko, s čimur je hotel povedati, da okolnost, da sta v tem času postala dva ujegova somišljenika ministra, ni uzrok, da je premenil svoje mnenje. V starem Rimu se je reklo: Caveant consules! Pri nas, kjer je konsul sam državi nevaren, vodja konservativcev ga pa podpira, se more le reči: Siromašna Avstrija. — Posl. dr. L u e g e r kritikuje Suessovo postopanje in mu očita predrznost in skrajno nekon-sekventnost. Obrszlaga uzroke svojemu nasprotovanju valutnim predlogam in se poteguje za papirnati goldinar. Zlato, če je dobe banke, je za državo izgubljeno. Vlada hoče, da obveljajo predloge, da se vzdrži VVekerle. Ogerska gospoduje nad Avstrijo in to je uzrok, da se je banka upala staviti take propozicije. Rizprava se je potem ustavila, seja pa po čitanju neke interpelacije zaključila. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 10. maja. Lokalnoiele»niški uratff Pri generalnem nadzoraištvu državnih železnic ustanovila je vlada poseben oddelek za lokalov železnice, kateremu stoji aa čelu sekcijski načelnik Wittek. Legi*lativao-lokalai del bode vodil minister-Bki avetnik Wrba, tehaiško-komercijelni pa bivši načelnik štajerakega deželnega železniškega urada Wu rmb. Delavski iz(/redi. O krvavih izgredih v Polski Ostrovici smo že včeraj mej telegrami poročali. Danes došli Dunajski listi ne vedo ntč natančnejšega povedati, le to naznanjajo, da rase razburjenost mej delavci čedalje bolj in da je z ozirom na nevarnost, da nastanejo novi izgredi, prišlo mnogo vojaštva na lice mesta. Tudi v bližnjih krajih pri Oatrovici so se začeli delavci gibati in pripravljati za Štrajk. Na Dunaji se štrajkujoči delavci še niso porasumeli z delodajalci. Ker nekateri delavci nečejo štrajkati, nastali bo že večkrat izgredi. Tako tudi včeraj opoludne v Lerchenfeldu in v Ottakringu. Mnogo izgrednikov je polioija odgnala v rapor. I*oložaj na Ogerskem. V magnatski zbornici končala se je nsjbrž že danes razprava o civilnem zakonu, v katero je včeraj posegel v madjarske vlade smislu tudi hrvatski ban grof Khuen Hedervarv. Ker so nekateri dvorni dostojanstveniki odpotovali, sodijo vladni krogi, da ne pridejo k glasovanju. To je v njih obudilo upanje, da morda vlada venderle zmaga. To upanje pa mora biti Bila majhno, sicer bi vlada že ne ugibaln, kako rešiti krizo ugodno v slučaji, da odkloni magoatska zbornica te predloge. Javlja se, da vlada v tem slučaji ne misli podati ostavke, nego predloge zopet spraviti v poslansko zbornico, dn ne ta še jedeakrat zanje izreče. Sklicuje ae na (ako manifestacijo hoče potem vlada napram kroni formulirati svoje želje glede cerkvene politike in eventuvalio odstopiti, ako bi krona tem željam ae hotela ustreči. — Razen cerkvenupolitičnih homatij obnja splošno pozornost tudi preganjanje Rumonov. Politična pravda v Kološu pooatruje položaj zelo hudo. Velikanske demonstracij« Rumuaov zatožene rodoljube no razdražile Madjare v toliki meri, da so atvar v parlamentu spravili v pogovor. Mmisterski predsednik je v zmislu teh interpelacij obsodil vse narodno gibanje Rumunov in obljubil represalije. Gospode Madjare je menda rumunskega gibanja veaderle — strah. ViiaiiJc države. Francoska kriza preprečena. Ministersks kriza, katero je vsa Francija pričakoval«, ni nastala. Dasi je bil socijalistički poslanec Toussaint obdolžen le politiškega zločina, dovolila je poslanska zbornica veader, da se proti njemu sodno postopa. Mmisterski predsednik je to zahteval in stavil kabinetno vprašanje. Očitno je, da je bil to manever, hotel se je namreč prebivalstvu predstaviti kot branitelj in varuh javnega reda in storil je to v govoru, o katerem se more reči, da je bil pravi kandidatni govor za predsedstvo republike. Zbornica je vladi ustregla, zajedno pa zatajila svojo slavno preteklost glede varovanja imunitete. mnuisti Pariški listi javljajo, da je P^terburška policija zasledila anarhistiško zaroto. Ujela je baje 80 nihilistov in pri njih našla raznih spisov, ki dokazujejo, da so bili v zvezi s Pariškimi is Londonskimi anarhiBti, ter našla tudi tajno tiskarno, kier bo se izdelovale revolucionarne tiskovine. — Odgovornosti za to vest nikakor ne prevzamemo; zdi se nam, da je če ne povsem neresnična, vsaj zelo pretirana. Indija ae pripravlja na upor. Jako konservativni in senzacijo mrzeči angleški list „Tbe Spectator" javlja iz Indije, da se pripravlja ondotno prebivalstvo na UBtaaek. Nezadovoljnost s pubtiškimi, gospodarskimi in religijosnimi razmerami je tolika, da se je prebivalstvo začelo puntati. Rečeni list opozarja vlado, naj ničesar ne zamudi, da zamore upor koj pri postanku udušti in pravi, da Azija ni zadovoljna s gospodstvom Evropcev in da to tudi nikdar ne bo. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, dnu 9. maja. i Konec.) V imenu stavbinskega odseka poročal je nadalje obč. svet. S u b i c o g. Kocmuria izjavi glede zazidama gorenje parcele Jalenovega posestva na voglu Rosljeve ceste in Poljskih ulic. Kakor znano, sklenil je bil občinaki svet, da proda oao parcelo s bišo vred g. Kocmurju za 10.0UO gld., ako kupec hišo primerno prezida in ako bode načrt nove fasade občinskemu svetu ugajal. G. Kocmur predložil je načrt glavne fasade ob Resljevi cesti. Ta načrt je občinski svet odobril, ob jed nem pa zahteval, naj se predloži tudi načrt samoBtejae fasade, obrnjeue proti dr. Gregoriča posestvu. Ker bodo hiše ob tej cesti z vrtiči obdane, treba je, da se tudi ta stranska fronta primerno olepša. Obč svetniki Valentinčič, Velkovrh in Petričić pobijali so predlog stavbinskega odseka, češ, da gosp Kocmur naj bi že umakne svoio ponudbo, ako občinski svet ostane pri zahtevi samostojne stranske fasade, pri glasovanji pa je bil vzprejet predlog stavbinskega odseka. Obč. svet. Seneković poročal je o določilih, kako so oddajaj ustanova letnih 250 gold., osnovana leta 1881. za obiskovanje kake višje obrtne šole. Občinski svet sklenil je brez ugovora, naj se ts ustsnova podeljuje in sicer za celo dobo študij takim prosilcem, ki dokažejo potrebno naobraženje za obiskovanie kake višje obrtne iole; pri podeljevanji pa ae je ozirati v prvi vrsti na prosilce, ki so v Ljubljano pristojni in Še le v drugi vrsti na take, ki imajo drugod na Kranjskem domovinsko pravico. Ako bi pa ne bilo nobenega takega prosilca, naj se ustanova za jedno leto podeli peterim učencem (a 50 gld.) tukajšnje obrtne strokovne šole. Ustanovno pismo ima se v tem sasislu prenarediti. Občinski svet odobril je nadalje po nasvetu poročevalca obč. svet. Orožna račune vodstva prve mestne deške ljudske šole glede porabe dotacije za vzdrževanje šolskega vrta ter glede porabe dotacije za stalno razstavo učil. Z ozirom na vabilo na hi-gijenični kongres v Budapešti sklenilo se je, da se bode kot zastopnik Ljubljanske občine kongresa udeležil mestni fiuk g. dr. Kopava. Po nauvetu obč. svet. dr. vitesa B 1 e i w e i s a odobrili so se nadalje računi za zdravila, nabavljena mestnim ubogim leta 1893, z zneskom 677 gld. Stroški za ta zdravila so znatno manjši nego v prejšnjih letih, čeravno se je zadostilo vsem zahtevam. Ob jednem naročilo se je mestnemu magistratu, naj primernim potom izreče zahvalo tukajšnjim zdravnikom za njihovo človekoljubno delovanje z ozirom na mestne uboge. Konečno sklenil je občinski svet po nasvetu vodovodnega npraviteljstva, da se ima jedna vodo vodna cev pri mestni grsščini Podturnom podaljšati do oadotnega gospodarskega poslopja ter napeljati v stanovanje mestnega vrtnarja. V to nvrho dovolil je občinski svet kredit v znesku 200 gold. Vsled rsznih vprašanj naznanil je pri tej priliki gospod župan, da se bode v kratkem napravil vodni«k pri sv. Krištofu, vodnjak ob dolenjski cesti pa se bode premestil na primernejši prostor. Poročilo o predlogu glede otvoritve ceste mej Velkovrhovim in Soverjevim posestvom ob Resljevi cesti odstavilo ae je z dnevnega reda, ker se je v tej zadevi vložil ugovor, potem pa je predaednik zaključil javno aejo. Dostavek: Koncem včerajšnjega poročila iz obč. sveta se je vrinila tiskovna hiba. V peti vrsti od zdolaj saj se pravilno čita, da se je gosp. Treotu prodalo stavbifiče ob novi Tržaški cesti po 10 gld. 50 kr. Domače stvari. — (Gospod Klun — pa resnica.) V ponedeljski Številki BSlovenčevi" je g. Klun, kakor smo predvčerajšnjim omenjali, pisal, da ni res, kar sta dva naša telegrama bila v petek poročala o krizi v H^henvrartovem klubu. Kot mož, ki ve ceniti vrednost denarja, nas je g. Klun celo miloval, da smo si z debelo tiskanima telegramoma prouzročili posebnih troškov, v dokaz pa, da smo bili slabo informovani, je v svoje državnozborBko poročilo uvrstil poseben odstavek .Valutni predlogi v konservativnem klubu". Ta pripoveduje, da je prišel finančni minister v klub, da so klubovi člani odklanjali bančne propozicije in po dolgem posvetovanju sklenili glasovati proti valutnim predlogam. Nobene bfsede pa ne črbne o H>heovrartu, o njegovem naznanilu, da odstopi od predsedstva in sploh nič o krizi. Gospod Klun je torej utajil vho dogodbo, vso krizo, in da bi bdo njegovo poročilo verjetnejše, dvignil je svi j črevelj proti našemu listu. — »Slo-venčevi" uredniki pa menda čutijo, da ni varno hoditi čez drn in strn za njih izvirnim državnozbur-skira poročevalcem, kajti v včerajšnji številki so se mu brez pardona, a resnici na ljubo izneverili, pišoč: ,01 neke strani bi Be bila po vsej sili rada utajila kriza v Hohenvrartovem klubu. To pa ni bilo mogoče." In potem pripoveduje aSlo-venec" vse tu, kar smo javili mi v tistih telegramih, katera je bil g. Klun razglasil kot neresnična. 5 „Slovenčevimi" besedami vprašamo torej gosp. Kluna: Od katere strani bi se bila po vsej sili rada utajila kriza v HoheBvrartovem klubu? — (Osobne vesti.) Na prošnjo kranjske trgovske in obrtne zbornice, katero je priporočala deželna vlada, ustanovil se je na strokovni lesni šoli v Ljubljani oddelek za cerkveno rezbarstvo in naučno niiuiht'-ratvo je imenovalo akademičnega kiparja g. Alojzija Gangla od 1. septembra t. I. strokovnim i-čiteljem na omenjeni Soli. — Dosedanji ravnatelj štajerskega deželnega železniškega urada cea. svetnik Karol \V u r m b je imenovan generalnim nadzornikom avstrijskih lokalnih železnic in je dobil naslov in čin ministerijalnega svetnika. — (Miroslav Plesničarf.) Piše se nam: V noči od 7.—8. t. m. je umrl v Idriji učitelj g. Miroslav Plesničar po dolgotrajni mučni bolezni v 22. letu svoje dobe. Pokojnik je bil zna-čajen mož, navdušen Slovan; korenito je poznal slovensko, hrvatsko in rusko književnost, neumorno deloval za narod s peresom in besedo v društvih, v zasebnem življenji in v časnikih, kakor .Slov. Svet", .Edinost", .Soča", „Vesna". Blagemu člc-veku in vrlemu narodnjaku: Vječnaja pamjatj 1 — (Umrl je) danes ponoči v Ljubljani gospod Ivan Semen, črkostavec v .Narodni tiskarni", v 52. letu svoje dobe. Pokojnik je bil v letih 1873 in 1874 za časa Jurčiča tudi odgovorni urednik našega lista. N. v m. p. t — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista so poslali: Gg. J. Pr. in I. M. vsak po 2 kroni, gg. M. V. in A. K. vsak po 1 krono, vsi štirje v Ljubljani, skupaj 6 kron. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki I — (Hrvatsko planinsko društvo) v Zagrebu ju pristopilo kot ustanovni član slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani. — (Znanstveno potovanje.) Letošnje poletje pridejo učeuci tretjega tečaja gozdarske šole v Križbvcih na Hrvatskem pod vodstvom g. prof Frana Kesterčaneka na večjem znanstvenem potovanji tudi na Kranjsko. Ogledali si bodo tukajšnji gozdni vrt ob Tržaški cesti, pogozdovanja na Krasu in obsežne gozde knezov Windischgraeta in Schon-burg-Waldenburg. — (Glas iz občinstva.) Na takozvanom „Židanovem gričku" v Ljubljani leži še okolu pol leta kup debelih kamenitih krogel, ki ne služijo niti varnosti, niti lepoti. Opravičena je Želja, da mestni magistrat to takoj odstrani. — (Zdravstveno stanje ) Iz Logatca se poroča, da je ozdravela zadnja deklica, ki je dlje časa ležala zaradi otrplega tilnika, tako da je ta bolezen popolnoma ponehala. — (Stiridesetletuico) svojega službovanja je praznoval te dni v Gorici g. Fran Hafner, vodja tamošnjega Ženskega učiteljišča. Tem povodom došle so mu mnogobrojne Čestitke ne samo od članov zavoda, kateremu je načelnik, nego tudi iz drugih krogov. — (Slovenski klub na Dunaji) ima v soboto 12. t. m. v dvorani „zum alten Schotten-thor" I. Schottengasse 7 poslednji svoj večer v tej sezoni. Na dnevnem redu je berilo gosp. Fr. Svetica: „0 realizmu na odru*. Začetek ob osmih zvečer. K temu večeru vabijo so na Dunaji bivajoči Slovenci. — (Zemljiško-kreditui zavod za Istro.) Uradni list Tržaški prijavlja zakon z dne 9. aprila t. 1., s katerim se prenarejajo §. § 51, 52, in 53 pravil zemljiško-kreditnega zavoda za mejno grofijo Istarsko. Razne vesti. * (Visoka starost.) V Našicah v Slavoniji je te dni umrl čevljar F. Dišovski v visoki Btarosti 103 let. Poslednja tri leta ni več izvrševal svojega obrta, a bil je še krepak in prenašal pisma in brzojavke. Bil je vojak za časov francoske vojne in bil v bitki pri Wagramu. V istem kraju živi še neki kmet P. Rjvišic, ki je Btar ž« 106 let. * (Kolera na Ruskem.) Kakor se poroča iz Odese, so ruska oblastva uradno naznanila, da Be je kolera pojavila v Podoliji, Besarabiji, v Kijevu in v Čmigovu. * (Davkarski uradniki na biciklu.) Iz Pariza se poroča, da je vodstvo neposrednih davkov izdelalo ravnokar pravilnik in ga predložilo finančnemu ministerstvu, da bi Be davkarskim urad nikom omislili bicikli za izterjaraoje davkov. Dunaj 10. maja. Naučno ministerstvo je sklenilo, že prihodnjo jesen otvoriti prva dva razreda Kranjske gimnazije. Dunaj 10. maja. Današnja seja poslanske zbornice je bila jako živahna. Pernerstorfer je stavil nujni predlog, naj se odpošlje posebna komisija v Falkenau in v Ostrovico, da začne preiskavo radi ondotnih dogodb. Minister Ba-cquehem se je v imeni vlade izrekel zoper predlog. Russ, Pernerstorfer, Lueger, Kounic, Kaiser, Kaizl in Kronavvetter so govorili za nujnost, Zaleski proti njej. Nujnost se je odklonila s 153 proti 83 glasom. Po glasovanju se je sešel ministerski svet. Pričakuje se nov predlog v tej stvari. Dunaj 10. maja. Zbornica je vzprejela predlog, da se začne preiskava radi dogodeb v Falkeuavu in v Ostrovici. Dunaj 10. maja. Železniški odsek odobril je v včerajšnji seji vladno predlogo glede lokalnih železnic, katere je zgraditi tekom I. 1894., in vzprejel tudi resolucijo glede zgradbe lokalnih železnic na Goriškem in v Istri. — Posl. Kušar je vprašal, kaj je z železniškima projektoma: Kranj-Tržič in Go-nca-Ajdovščina. Minister Wurmbrand je odgovoril, da ti vprašanji še nista zreli. Dunaj 10. maja. Parlamentarno zasedanje se bode najbrž šele začetkom meseca junija končalo. Delegaciji se vsled tega snideta mej 8. in 11. junijem. Budimpešta 10. maja. Magnatska zbornica je odklonila predlogo glede civilnega zakona s 139 proti 118 glasom. Ko so se konservativni maguatje pripeljali k zbornici, klicalo je zbrano občinstvo: Abcug kamarila! Rim 10. maja. „Monitore" naznanja za prihodnji konsistorij preznamenito alokacijo. Pariz 10. maja. Orožniki v St. Etiennu pri Toulousu zaprli so poslanca markija Castel-lana, ker je pri neki procesiji v St. Etiennu nosil belo bourbonsko zastavo. Pričakuje se velika debata v zbornici. London 10. maja. Danes se vrši drugo branje finančnega zakona. Nekateri poslanci večine stopili so v opozicijo in mislijo glasovati zoper proračun. V najugodnejšem slučaju dobi vlada večino 5 ali 6 glasov. Pričakuje se ali odstrp ministerstva ali razpust zbornice. „LJUBLJANSKI ZVOK" sa veo leto 4 gld. 60 kr.; sa pul leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zđružena odbora tukajšnjih podrninlo dražbe •v. Cirila in Metoda izrekata tem putom najtoplejšo svojo zahvalo vsom onim, ki so pripomogli, da seje v dan 3. r, m. na korist družbi sv. Cirila in Metoda prirejena veselica vseBtrsnsko izvršila tako sijajno, osobito pa zahvaljujeta preć. g. prof. Tomo Zupan a na prekrasnem govoru, rnosani in tamburaški zbor, njih spretnega dirigenta gt E. L a c h a t n e r-j a, Bolistinje in soliste na izrednem pevskem in godbeuem užitku, gdč. V. Praprotnik na izborni deklamaciji, diletante ua dovršeni gledališki predstavi, slavnu narodno čitalnico na brezplačni prepustitvi prostorov in vse rodoljubno občinstvo iz mesta in okolice na mnogobrojnom posetu in hvalevredni radodarnosti. Dal Bog, da bi uus jednake prilike vedno združil«; v tako obilnem številu! V Kranj i, dno 8. maja 1894. Zalivala. Podpisani odbor „Slovenskoga pevskega društva na Ptuj i" u hi i ju si gospodu Karolu Pleiveis-u, notarskemu kandidatu v Ljubljani, za vetedušno daiilo 25 gld. in slavni Celjski posojilnici za naklonjeno mu pudporo 20 gld. tem potom izreci svojo najtoplejšo zahvalo. Na Ptuj i, dne 2. maja 1894. X>r>. 1 ti-u ii>4*ii, Jo M« Sluvlnee, t. č. predsednik. t. č. tajnik. TUJCI: 9. maja. Pri Mitllel: Wechs!er, Fuchs, VVeizer, Gltick, Eder, Beer, lluchsinger, Pollak, VVinter z Dunaju. — Bettlheim iz Veliko Kaniže. — Škofic iz Velikih LasČ. — Greca it Logatca. Pri slonu: Griimvald, Schlesinger, Jordan, Oester-reicher, Rosenthal, Kunbach Dunaja. — Rubasch, Struuss /. 1'lzna. — Lauri č, Portič iz Trsta. — Kieinwachter iz (iradca. Umrli so v LJubljani: 7. maja: Marija Kuga, kocjaževa hči. 42 let, Rimska cesta št. 19. 8. maja: Franc PoISe, trgovski vajenec, 17 let, Sv. Petta cesta st. 49. — Ana Plevnik, železniškega vslužbenca žena, 49 let, Kravja dolina st. 26. V deželni bolnici: 7. maja: Jožef Knitic, gostač, 71 let. MeteorologiČno poročilo. J Ča« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. | 7. zjutraj 78701», 10 6° C si. vzh. jasno 1 2. popol. 785'4 m. 19-4° C si. vzh. jasno 0-00 m. i 9. zvečer 785-2 m. H 2° C si. vzh. jasno 1 Srednja temperatura 18'7', »a 07" nad oormalom. ZZ)-u.xiaos±csi bciza dne 10 maja t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 9H gld. 50 kr. Skupni državni dulg v srebru .... 98 „ 35 f Avstrijska zlata renta....... 120 , 15 „ Avstrijska kronska renta 4u/0..... 97 „ 95 , Ogerska zlata renta 4U'0 ...... 119 „ 15 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „ — „ Avstro-ogerske bančne delnico .... 9*7 B — „ Kreditne delnice......... 3F>2 „ 60 „ London vista........... 125 B »5 „ Nemfiki drž. bankovci za 100 mark . . SI , 25 . 20 mark............ 12 , 26 , 20 frankov........... 9 , 94»/, „ Italijanski bankovci........ 45 , — n C. kr. cekini.......... 5 , 90 . 147 gld. — 198 , 50 126 _ 50 123 : 75 196 . — 25 i — 22 . 50 152 . 50 m „ — 33«/« Dre 9. maja t I. 4\ državna srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 eld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dnnava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . , Zemlj. obč. avstr. 4'/« V« *l»ti zast listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke........ Rndolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr, banke po 200 gld. . . Tramway-druRt. velj. 170 gfd. a, v. . . . Papirnati rnbelj......... Vodstvo »Narodne TIskarne" V 10ubijani naznanja pretužno vest o smrti svojega delujočega sotrudnika gospoda Ivana Semena črkostavca katerega je po dolgi, premučni bolezni, v 52. letu njegove dobe, poklical Vsemogočni sinoč' v boljše življenje. Pogreb prerano umrlega bode v petek dne 11. maja ob polu 7. uri zvečer iz mrtvašnice pri sv, Krištofu. Dragi rajnki bodi priporočen v blag spomin! V Ljubljani, dne 10. maja 1894. ' *L »..K '..K '».K" %.K >M Nadzornik Me lAce mtt preutogokop v |iižniti krn|ih. Pogoji ugodni. Vzprejme se mlad, krepak mož, izkušen v delu, ki zna dobro pisati — Ponudbe naj so pošljejo z znamko ,9H. M. 50" upravniStvu tega lista. (510—3) ♦♦♦♦♦♦ ** Na najnovejfii in najbolj II način S ♦ umetno (694—86) J i vele in maftavja t £ ostavlja brez vsakih boločin ter opravlja plombo- t t, TNitfM in vni> sohite opera«!|e* — odstranjuje a ♦ sobne boleči ne z nsmrtenjem iivca * J zobozdravnik A. Paichel, t J polpif čevljarskega mostu, v Ktttiler-jevi hili, 1. nadatr. Jj •><»«> ♦♦♦♦■♦♦>«>«>«><» .4» a. a>a.^» ♦-»■■»■*■«>.■» ■«►■«>.» *«44e* •* Naznanilo in priporočilo. Podpiaanec si usoja naznanjati spoštovanemu p. n. občinstvu, da je začel izvrševati tapecirarsti m fle^oratersfci obrt v Florijanski ulici št. 22. ; Trudil se bode vsikdar, ustrezati častitim svojim naročnikom a ukusnimi, solidnimi in modernimi izdelki po najnižji c*ni ter bode prevzemal in kar najtočneje izvrševal vsakovrstne v njegf>vo stroko spadajoče poprave ; zategadelj se nadeja, da ga bode slavno p. n. občinstvo skoro počastilo z iunogol)rojniu>i naročili. Priporočujoč se, mu je čast beležiti (517-2) z odličnim spoštovanjem .^.dolf I^larer tapeolrar lu dekorater. C. tf. glavno ravnateljstvo mit, drl, želeinic. M iz voznega reda veliavnega od. 3.. zaasjbjai, 1894. NMtopno omenjani prihajal 11 In oclhajalnl £aat oana4«nl to « T*o noM oaebni Tlak v Trbii, Pontabal, Beljkk, Ce-1ot«o, Frkniemfnate, Ljubno, 6«i Selsthal v Aiimm, Iaahl, fiman-»Ibii, Sulnnirrail, Iopolu, Vrancovili virov, Karlovih varov, Kg-ra, Marijinih »arov, Planja, Bitdejevin, Bolnograda, Linoa, Stevra, Omundeoa, Iaohla, Aui-aeea, Zella na Jeseni, Lend-Oaateina, Llabnega, Culovua, Beljaka, Franaenafaaia. Trbiia. Ob 8. uri H tu i ti. t j nt,-, t J meianl vlak \/. Kočevja (ia Rudolfovega ato-prav od dneva, ko bode promot otvorjeu). Ob 11. uri V7 min. ttopotuitnm oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Lipiije, Praga, Franoovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Stejrra, Pariaa, Oanave, Ourlha, Bregnloa, Inomoata, Zella na jeieru, Lend-Oaateina, LJubnega, Celovca, Lienaa, Pontalila, Trbiia. Ob 12, uri 44 mita. poftoltiiln« meianl vlak iz Kočevja (Is Rudolfovega atoprav od dnova, ko bode promet otvorjen). Ob 4. uri -I H min. fn>f>ohtttn+ oaebni vlak a Dunaja, Ljubaaga, Selzthala, Holj.kik, Oalovaa, Vranaanafeata, Pontabla, Trbiia. Ob H. uri 34 mita. »veeer meianl vlak la Kooevja (la Rudolfovoga atoprav od dneva, ko bode promet otvorjeu). Ob V. uri Hl min. eve*«v* oaebni vlak a Dunaja preko Ametottema in Ljnbnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Ob 7. Ob 0. a 11. U. Odhod ln LJubljane (dr*., kol). ■ v.1 min. mjutrnf v Kamnik. OS 9 ;i«;ioJiii(rif< n „ KO a rftvfr JJ „ tO ,, rveeer ,, ,, (alednji vlak le ob nedeljah in praanlklb.) Prihod v LJubljano