Poštnina plačana t gofovfai.
Leto XVI., štev. 60
Ljubljana, sreda 13. marca 1935
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana Selen-burgova uL 8. — TeL 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t_ 11. — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. Ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—i Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Likvidacija grške revolucije
Prav za prav je vprašanje, če se sme to, kar se je godilo na Grškem, imenovati revolucija. Zakaj tu ni šlo za upor množic, niti za upor cele stranke, marveč samo za vojaško zaroto, za puč, ki so ga izvedle vojaške čete. Pa še pri teh so odločali samo častniki, dočim so preprosti vojaki pač sledili, kakor so jih vedno učili, da je treba brezpogojno izvršiti ukaz neposrednega komandanta.
Potek grških domačih bojev je bil zelo nenavaden. Moramo reči — sedaj, ko je afera v glavnem končana in bo šlo v bistvu samo še za njeno dokončno likvidacijo, pa za njen epilog —, da je bilo silno težko, napraviti si količkaj jasno sliko o situaciji in o značaju dogodkov. Vlada je izdajala poročila, ki niso mogla vzbujati respekta, marveč so prožila nezaupanje in navajala često naravnost v domnevo, da so uporniki močnejši. Situacijske vesti niso v ustvarjale osnove za to. kar se je končno zgodilo. Zakaj zaključek ni bil niti dramatičen. Tako imenovane odločilne bitke menda sploh ni bilo, marveč so vodje okrog Ka-menosa kratkomalo razpustili svojo voj-sko, odnosno jo zapustili. Število žrtev te vojne« je, kakor je s človečanskega stališča obžalovanja vredno, vendar tako majhno, da se iz teh številk prav dobro vidi, da ni bilo niti imena vrednih prask.
Vse te majhne podrobnosti so važne, ker nam na nedvoumen način pričajo in govorijo o tem, kakšen značaj je upor sploh imel. Vojaštvo <samo je bilo popolnoma desinteresirano, med občinstvom pa je borba komaj našla odziva v term smislu, da bi bili vojski prihajali prostovoljci iz publike na pomoč. Očividno je bil to poglavitni vzrok, da se oficirski zbor uporniških oddelkov ni upal spustiti se v odločilno bitko. Preprosti vojaki niso imeli najmanjšega veselja, da bi streljali na svoje tovariše in sorojake, ki jih je slučaj pustil na vladni strani. Medsebojna moritev bi bila tu zares povsem nehumana, da se milo izrazimo. Moramo celo šteti uporniškemu oficirskemu zboru v dobro, da je tako naglo likvidiral odpor, ko je uvi-del, da bi bile žrtve zaman.
Samo po sebi je umljivo, da je sedaj tudi upora na Kreti in na otokih konec. Končna likvidacija celotncga podjetja je samo še vprašanje kratkega časa.
Globlji vzrok ponovnih nemirov na ' rškem je dovolj znan: grška vojska se .e dala zaplesti v notranje politične strankarske razprtije, ki so ravno v Grčiji še posebno srdite. Ne le da ni znala preprečiti, da bi se strankarska obračunavanja ne zanesla v njene vrste, marveč so se skupine oficirjev dale celo zlorabiti za sredstvo teh obračunavanj med strankami in njihovimi voditelji, in to često v zadevah, ki so s stališča državne skupnosti docela podrejenega pomena. V zgodovini vseh narodov lahko nastopijo razdobja, ko je v interesu skupnosti potrebno, da poseže v razvoj dogodkov trdna m strankarsko nevtralna vojaška roka; mnogokrat je to edina rešitev za državo, za svobodo naroda. Toda v Grčiji ni šlo ne pri sedanjem, ne pri prejšnjih pučih za tako imperativno potrebo celote, marveč le za borbo strankarskih voditeljev, ki so si skušali priboriti oblast s pomočjo svojih pristašev v vojski. Da taka zloraba vojske ni koristna, je po nedolžnem občutil grški narod ravno v zadnjih desetih dneh.
Ponesrečeni upor je nedvomno ojačil položaj Tsaldarisove vlade. Vsekakor je državi in narodu prinesel veliko materialno škodo. Tudi je zmanjšal prestiž države napram inozemstvu, zlasti v finančnem pogledu. Saj je bila prav Grčija tista, ki je bila in je še vedno silno navezana na inozemske finančne kredite, na inozemsko zaupanje.
Ponesrečeni puč je Grčiji brez razlike na politično orientacijo pokazal velikansko vrednost Balkanske zveze, ki je bistveno pripomogla, da se ni notranja borba komplicirala v vnanje politično smer, v veliko nacionalno nevarnost. Presenetljivo je, da se je dala Bolgarija zavesti k prenagli gesti s svojim nastopom v Ženevi Ali ko je uvidela svojo pogreško, jo je hitro skušala popraviti. Da pa se je vse to uredilo tako gladko, brez kakršnihkoli neprijetnosti, za to se je treba zahvaliti jasnim pogodbenim določbam Balkanske zveze, ki je prestala svojo prvo preizkušnjo nad vse imenitno, kakor se je s poudarkom ugotovilo v mednarodni politični javnosti.
Grška vlada bo vedela ta dejstva ceniti in s tem se za bodočnost utrjuje smer njene politike. Modro bodo delali njeni politiki, če ne bodo uspeha teh dni v notranji areni izrabljali kot osnovo za premočen pritisk zoper poražene nasprotnike. Ali to je končno grška notranja zadeva, kakor je bila tudi oborožena borba sama. Kot njeni sosedje in zavezniki ji želimo, da si od udarca opomore čim prej.
Plaz zasul 13 smučarjev
Dunaj, 12. marca AA. Snežni plaz je včeraj zasul 13 udeležencev smučarskega Kongresa, ki ga je priredila dunajska sekcija nemške Siidmarke. Izmed zasutih smučarjev so le štiri rešili, devet pa jih je našlo smrt.
V vsej Grčiji zopet red in mir
V teku včerajšnjega dne je bila na vsem grškem ozemlju obnovljena legalna državna oblast - Uporniški voditelji z Venizelosom na čelu so pobegnili, preostali uporniški oddelki in uporniška mornarica pa so se predali vladi, ki je zopet gospodar vse Grčije
Beograd, 12. marca M. Grška revolucija se je končala hitreje, nego se je moglo pričakovati po razvoju prvih dni. Tsaldarisova vlada je v polni meri dokazala, da je dovolj močna in tudi sposobna, da ohrani mir, red ter zakonitost in javno varnost v državi, kar je prvi pogoj za normalno politično življenje. Voditelji revolucionarnega pokreta so ostali osamljeni. Grški narod je jasno pokazal, da jih ne mara, prav tako pa je tudi grška vojska javno dokumentirala, da se zaveda svoje dolžnosti ter da je na strani legalne državne oblasti. Uporni generali, ki so zavedli posamezne oddelke grške vojske, so se v najod-ločilnejšem trenutku izneverili in pobegnili deloma v Bolgarijo, deloma pa v Italijo. Odnesli so tudi mnogo državnega denarja. Povsem izgleda, da jim je to tudi njihov glavni namen in cilj. Hoteli so priti na oblast zaradi oblasti in v že-
lji po osebnem obogatenju in izkoriščanju državne oblasti v svoje sebične namene. Vladi gg. Tsaldarisa in Kondilisa je uspelo očuvati avtoriteto državnih oblasti ter zatreti upor. Obenem je vlada pri tem dokazala vsemu svetu, da uživa popolno zaupanje grškega naroda, ki preklinja organizatorje !.n voditelje bratomorne revolucije. Razvoj dogodkov v Grčiji pa je tudi jasno dokazal, da grški narod odobrava politiko sedanje vlade. Politika Balkanskega sporazuma lahko sedaj brezdvomno računa na podporo ogromne večine grškega naroda. Iz tega razloga mora tudi vsa Jugoslavija z zadovoljstvom sprejeti na znanje obnovo reda in miru v zavezniški grški republiki v prepričanju, da se bo mogla grška vlada zopet posvetiti reševanju aktualnih problemov mednarodne politike, pri katerih je vlada g. Tsaldarisa že doslej s tolikim uspehom sodelovala.
Vlada zopet gospodar
na vsem ozemlju
Uporniki so se povsod umaknili in je po vsej državi obnovljena legalna oblast
Atene. 12. marca. r. Po včerajšnji zmagi vladnih čet nad uporniki r severni Grčiji, se je položaj y vsej državi naglo razčistil. Vlada je zopet gospodar po vsem grškem ozemlju. V teku današnjega dne so se prostovoljno vdali tudi vsi otoki, na katerih so Se utaborili uporniki. Po vsej državi je obnovljena legalna državna oblast.
General Jelistras, ki poveljuje oddelku riadnih čet v severni Grčiji, je že snoči sporočil, da je gospodar položaja v Trakiji. Vladne čete so naglo zasedle grško-bolgarsk« mejo in onemogočile upornikom beg na Bolgarsko. prav tako pa je močno zastražena tudi meja proti Turčiji, tako da jo upornikom beg tudi na to stran »remogočen.
Odločilnega pomena za poraz vstaških čet je bilo zasidranje vladnih torpednih rušil-ce- pri Dedeagaču, ki so izkrcali manjše oddelke čet. ki so prišli upornikom na ta način za hrbet ter jim odrezali pot za umik. Tudi v Dedeaeaeu je bilo nekaj manjših bojev. ker so skušali voditelji vstašev odtod pobegniti v Malo Azijo. Nekaterim se je kljub močnemu streljanju iz strojnnc v resnici posrečilo pobegniti na motornih čolnih.
Predsednik vlade Tsaldaris je izjavil poročevalcem listov, da se je v vsej deželi vrnil normalen položaj. Dodal je, da bo vlada izdala potrebne ukrepe, da zagotovi mir in red. Prebivalstvu priporoča, naj ohrani mir in naj zaupa vladi.
Predsednik republike je vladi čestital in jo prosil, naj izreče hvaležnost domovine vsem oboroženim silam.
Promet zopet normalen
Atene, 12. marca. d. Železniški promet med Atenami in Solunom je zopet normalen. Dočim so pred dnevi vlaki prihajali še z večurnimi zamudami, vozijo sedaj zopet točno po voznem redu. Tudi pomorski promet se zopet razvija normalno ter izkrcavajo inozemski parniki v pirejski luki kakor običajno, svoje tovore.
Tudi promet med Djevdjelijo in Solunom je zopet obnovljen in vozijo vlaki
zopet normalno. Prav tako so odprte vse ostale grške luke, ki so bile zadnje dni zaprte.
človeških žrtev ni veliko
Atene, 12. marca. r. Šele danes ie bilo mogoče dobiti jasnejši pregled o številu žrtev, ki jih je zahtevala od Venizelosa izzvana revolucija. Edino popustljivosti in hladnokrvnosti vlade je pripisovati, da bratomorni boji niso zahtevali na stotine mrtvih in ranjenih. Po dosedaj zbranih poročilih je v bojih z revolucionarji padlo vsega okrog 50 vojakov, okrog 300 pa je bilo ranjenih. Mnogo večje so izgube na strani upornikov. Računaj*, 'ii so uporniki izgubili okrog 250 mrtvili in okrog 1000 ranjenih.
Materialna škoda je ogromna
Poleg razmeroma malega števila človeških žrtev pa je materialna škoda, ki jo je povzročila zločinska revolucija, ogromna. Samo na porušenih objektih, mostovih itd. računajo škodo na okroglo 100 milijonov. Skupno z ostalimi stroški, ki jih je povzročila revolucija in s škodo, ki jo trpi grško narodno gospodarstvo, pa cenijo celotno škodo na preko poldruge milijarde.
Stroški revolucije bodo kriti s premoženjem revolucionarjev
Atene, 12. marca. r. Na podlagi sklepa ministrskega sveta je v ponedeljek stopil v veljavo zakon, po katerem se ima zapleniti premoženje upornikov in njihovin žen, izmed katerih so nekatere zelo bogate. Zaplenjeno premoženje bo služilo za povračilo škode, ki je bila povzročena z vstajo. Po dosedanjih cenitvah bodo zaplenjene vsote zadoščale za pokritje večjega dela gospodarskih izgub. Najbogatejša med uporniki sta Venizelos in njegova žena, vendar pa sumijo, da sta svoje premoženje pravočasno spravila na varno.
Tudi Kreta kapitulirala
Venizelos je včeraj v spremstvu svoje žene in preostalih uporniških voditeljev pobegnil pod okrilje
Italije na otok Kasos
Atene, 12. marca. r. V teku današnjega dne je vlada tudi na otokih prevzela vso oblast. Otoki Mitilene, Kios in Samos so davi javili, da so uporniki pobegnili in izpustili vse vladi zveste uradnike, ki 60 jih imeli zaprte kot talce. Vlada je s posebnim parnikom poslala na te otoke uradnike. ki so v teku današnjega dne prevzeli civilno upravo in obnovili avtoriteto državnih oblasti. Na vseh otokih so prihod predstavnikov legalnih oblasti pozdravili z velikim navdušenjem.
Najdalje je kluboval otok Kreta, kjer Je bil glavni stan uporniškega pokreta. Od tu je Venizelos vodil vso revolucijo in tu je tudi bilo zaključeno žalostno poglavje najnovejše grške narodne zgodovine. Venizelos je že včeraj spoznal, da je bitka zanj izgubljena, vendar pa je še upal, da se mu bo posrečilo s pomočjo uporniške mornarice držati vsaj Kreto in nekatere otoke ter s proglasitvijo samostojne republike prisiliti vlado k pogajanjem. Ko pa so prihajale vesti, da se tudi vojne ladje druga za drugo predajajo vladi, je popolnoma obupal. Zaprl se je v svojo sobo in ni hotel nikogar sprejeti. Ostali voditelji upora so mu prigovarjali, naj pobegne vendar pa dolgo ni hotel o tem nič slišati Njegov sin je preskrbel v Parizu privatno letalo, ki je že prispelo na Kreto Letalo je dal na razpolago Venizelosu naklonjeni pariški list »Pariš Soir«. Ker pa je bilo vreme danes ves dan zelo viharno, se Venizelos ni hotel poslužiti letala, marveč se je po prigovarjanju svojih ožjih prijateljev vkrcal na križarko »Averov«, ki je čaka-
la na obali Krete. Z njim se je vkrcala tudi njegova žena, dočim je sin pobegnil z letalom v Italijo. Venizelosa so spremili tudi vsi ostali uporniški voditelji na Kreti, med njimi uporniški admiral Domesti-hos, bivši finančni minister Maris in mnogi drugi državni uradniki. Preden je ladja odplula. so izpustili lz zapora guvernerja Krete Aposkitisa in druge vodilne uradnike, ki so jih imeli zaprte kot talce. Venizelos je glasno plakal, ko je križarka krenila od obale. »Averov« je krenil proti Dodekanezu ter je izkrcal Venizelosa in njegovo spremstvo na otoku Kasosu, ki je v posesti Italije. Križarka »Averov« se je nato vrnila v grške vode in se predala vladi.
Skoro istočasno so ž druge strani priplule vladne vojne ladje in izkrcale vladne čete ,ki so zasedle ves otok. Guverner Aposkitis je izdal na prebivalstvo proglas, v katerem ga poziva, naj ohrani red in mir.
V vsej Grčiji so si oddahnili, ko je prispela vest da je padla tudi poslednja uporniška postojanka ter da so vsi voditelji upornikov pobegnili pred sodbo na roda. Tako je bila revolucija prav za prav v 24 urah zatrta.
Polom Venizelosove stranke
Atene, 12. marca. AA. Današnji listi pri-občujejo uvodnike, v katerih ugotavljajo politični samomor g. Venizelosa in poudarjajo. da pomeni polom vstaje obenem tudi končni polom Venizelosove stranke. >Proia<
in »Katimerinic pravita, da je venizelizem izgubil sleherno korenino v narodu. Listi obenem proslavljajo zmago generala Kondilisa, ki mu pripravljajo v prestolnici veličasten sprejem. Sprejemu bodo prisostvovali vsi ministri.
Venizelos se ne bo nikdar več vrnil
Atene, IZ marca. r. Pred odhodom s Krete je Venizelos izjavil poročevalcu pariškega lista »iParis Soire«, da za vedno zapušča Grčijo in se nikdar več ne bo vrnil v svojo domovino.
Atene, 12. marca AA. Po sporočilu kretskega guvernerja so uporniki, preden so na »Averovu« zapustili otok, oplenili vse državne blagajne in cariname.
Edini mednarodni incident
Pariz, 12. marca AA. Havas poroča iz Rima: Pri obstreljevanju Kavale je neki izstrelek zadel italijanski konzulat. Zato je italijanski poslanik v Atenah interveniral pri predsedniku vlade Tsaldarisu. Predsednik je iskreno obžaloval incident in dal zagotovilo, da bo uvedel preiskavo, da do-žene krivca, Škodo pa bo erška vlada povrnila.
Vsa vojna mornarica
v rokah vlade
Uporniški oficirji so pobegnili in prepustjlj ladje mornarjem, ki so jih pripeljali v grške luke in izročili vladj
Atene, 12. marca. r. Po zatretju uporniškega pokreta na kopnem je bila nepričakovano hitro likvidirana tudi uporniška akcija na morju. Že včeraj so tri uporniške ladje kapitulirale in se priružile vladni mornarici, danes pa so še ostale edinicc zapustile upornike in se stavile vladi na razpolago. Ob 3.30 zjutraj je uporniški rušilec »Psara« poslal vojnemu ministru radiogram, v katerem sporoča, da so uporniški oficirji zapustili rušilca »Psara« in »Leone« ter prepustili posadko svoji usodi. Tri druge uporniške ladje so bile po tem poročilu v zalivu Sudi. Le za križarko »Averov« je bilo javljeno, da je na poti v italijanske vode, ena podmornica ps. je z bežečimi oficirji izginila neznano kam. Mornariški minister je izdal tem
ladjam nalog, naj odplujejo v določene luke. Uporniške ladje so temu povelju nemudoma sledile in že v teku dopoldneva so jih zasedli vladi zvesti mornarji. Križarka »Averov« se je popoldne javila blizu Krete. Sporočila je, da je uporniške voditelje izkrcala na Dodekanezu. Mornariški minister je odredil, naj križarka pluje v pirejsko pristanišče, kamor je prispela zvečer in so jo takoj zasedle vladne čete. Tako je vlada sedaj zopet v posesti vse vojne mornarice z izjemo ene same podmornice, ki so jo uporniki po izkrcanju najbrže potopili kje ob maloazijski obalu Vest o povratku vojne mornarice je izzvala povsod silno navdušenje, zlasti pa povratek križarke »Averov«, ki je ponos vsega grškega naroda.
Ves narod na strani vlade
Po vsej Grčiji prirejajo velika zborovanja, na katerih izrekajo vladi zahvalo za obnovo reda in miru
Atene, 12 marca. p. Vsa Grška prekipeva od veselja. Mesta so v zastavah. Popoldne ob 16. je bilo na velikem trgu pred parlamentom velikansko zborovanje, na katerem je prebivalstvo izreklo zahvalo in hvaležnost vsega naroda vladi g. Tsaldarisa. Za razpoloženje prebivalstva po vsej Grčiji proti vstašem je značilen naslednji dogodek:
Ko je prebivalstvo izvedelo, da nameravajo odposlati 240 političnih aretirancev in upornikov v koncentracijska taborišča v Sparti in Tripoliju, so skušali ljudje ustaviti vlake ter vstaše linčati. Zaradi silnega ogorčenja prebivalstva so morali vlaki nazaj od koder so jih po drugem potu od-premili v koncentracijska taborišča.
Mnogoštevilne manifestacije za vlado dokazujejo, da je prebivalstvo v splošnem na strani izvoljenih svojih zastopnikov. Kakor se čuje, namerava vlada razpisati
takoj po obnovitvi reda in miru nove volitve. Značilen je tudi sklep organizacij grških kmetov in delavcev, da hočejo podpirati z vsemi sredstvi vlado v njenem boju proti stremljenjem veleizdajalske in revolucionarne klike oficirjev in politikov.
Proglas predsednika grške republike
Atene, 12. marca. A A. Predsednik grško republike Aleksander Zaimis je izdal proglas na narod. V njem razglaša, da je V vsej državi obnovljena zakonita državna oblast in da se je grški narod brez tuje pomoči in samo po zaslugi svojega rodoljub j a in svoje sloge rešil strašne nevarnosti, ki mu je grozila. Državni pog/avar poziva prebivalstvo, naj se v vsem pokori vladi, ki dela na to, da zagotovi državi notranji in zunanji mir.
Plastiras pripravljal
svojo revolucijo
Venizelos, ki se je hotel pred njim polastiti oblasti,
mu je prekrižal račune
Pariz, 12. marca d. Včeraj je prišlo do preloma med Plastirasom in Venizelosom. Plastiras, ki se je mud.il v nekem malem kraju na italijanski rivijeri, je svoje pristaše pozval s posebniim proglasom, naj zapuste Venizelosa. Plastiras je izjavil zastopniku »United Pressa«, da je šlo prav za prav za dva ločena revolucionarna pokreta. Prvega je zasnoval sam, drugega pa je pripravil Venizelos. V početku januarja, ko je potoval v Bolgarijo, se je pogajal z venizelosovimi emisarji, da bi se pripravila enotna akcija za splošno vstajo proti Tsaldarisovi vladi. Venizelos je tedaj sporočil, da še ni prišel čas. Plastiras je razočaran odpotoval nazaj v Can-nes, nato pa izdelal nov načrt za prevrat, ki naj bi izbruhnil še ie 25. marca. Izbral sem ta dan, je izjavil Plastiras, ker je praznik grške neodvisnosti. Vedel sem, da se bodo k proslavi neodvisnosti zbrali vsi člani vlade in velifci dostojanstveniki k slavnostni službi božji v katedrali. Ob tej uri sem hotel udariti. Vsi člani vlade bi MM ujeti in bi njegovi pristaši naleteli potem le na neznaten odpor v garnizijah. kd bi gotovo pristopale na njegovo stran. Venizelos pa je njegove načrte prekrižal, ne da bi ga o tem prej obvestil.
Genova, 12. marca d. Grški general Plastiras, ki je bil leta 1933. vodja prevratnega poskusa v Grčiji, je prispel iz Milana na povratku na rivijero semkaj ter je izjavil, da je imel namen poslati svojim rojakom spomenico, v kateri Jih je hotel pozvati k miru in redu Tega ni storil, ker je uvidel, da bi spomenica ne bila objav ijena Dogodki zadnjih dni so položaj v toliko izpremenilri, da si ne morem niti sam misliti! kako bi ga sprejel oni, ki je vodil vstaški pokret. Plastiras je končno
izrazil svoje zaupanje v akcijo gršfke vlade za vzpostavitev reda.
Pariz, 12. marca g. General Plastiras je snoči ob 9. hotel prekoračiti francosko-italijansko mejo pri San Louisu, da M se vrnil v Cannes. Italijanska oblastva so ga pridržala, ker se je njegov potni list glasil na napačno ime. šele po daljiših pogajanjih in poizvedovanjih v Rimu je mogel general nadaljevati potovanje. Dospel je okoli polnoči v Marseille.
Grčija zahteve izročitev upornikov
London, 12. marca g. Kakor poročajo listi U Aten, se je grška vlada obrnila na bolgarsko s prošnjo za Izročitev generala Kamenosa in njegovega štaba, ki je pobegnil na bolgarska tla. SMčno prošnjo je grška vlada naslovila tudi na italijansko vlado glede onih uporniških voditeljev, ki so pobegnili na italijansko ozemlje, predvsem glede Venizelosa.
Sofija, 12. marca w. Vojmi minister je izjavil, da bodo grški uporniki, ki so pri-bežali na bolgarska tla, prepeljani v koncentracijsko taborišče v notranjosti države.
Šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 12. marca. V današnjem predzadnjem XVIII. kolu šahovskega turnirja so bile dokončane te-le partije: Bogatirčuk je dobil proti Lisicinu. 9tahlberg pa proti Menčikovi. remis so bile partije: Capablanca : Romanovski Spielmann : Lowen-fiseh, Flohr : Botvinnik in Pire : Kan, vs* ostale partije so bile prekinjene.
f
Volilno gibanje
Za Csto g. Jevtiča bodo kmalu predlagane vse sreske kandidature, druge liste pa se bore z večjimi težkočami
Priprave za sestavo volilnih list stopajo polagoma v zaključno fazo. Pri nosilcu državne nacionalne liste g. predsedniku Jevtiču se zbirajo prijave kandidatov iz vseh srezov države in računa se, da bo predsednik vlade že prihodnji teden mogel pristopiti k defini-tivni sestavi svoje kandidatne liste. Na drugi strani se je, kakor se govori, sedaj dosegel definitiven sporazum tudi med znanimi opozicionalnimi voditelji, katerim so se menda pridružili tudi spahovci in nepomirljiva grupa iz bivše SLS.
Manjše liste se borijo očividno s tehničnimi težkočami in pa s pomanjkanjem kandidatov. Razumljivo je, da g. Ljotič ali pa g. Topalovic težko najdeta v vseh srezih primerne kandidate, po volilnem zakonu pa jih morata postaviti. Grupe, ki so se prvotno zedinile v Ljotičev »Zbor«, so se v ostalem deloma razteple, deloma pa pokazale nesposobnost za vsako resno akcijo. En del ljudi iz Jugoslov. akcije in pa iz vrst slovenskih bojevnikov se trudi, da bi se plasiral na varnejšem mestu, nego je Ljotičeva lista, to je na Jevticevi listi. Tudi Hodžerova stranka še ni dovršila svojih priprav in ji gre zlasti tudi v dravski banovini ter v enem delu savske banovine trda za kandidate, ki bi mogli •brati kaj glasov.
Določitev volišč
Beograd, 12. marca. p. Državni odbor za skupščinske volitve je imel danes sejo. Na seji so referenti za posamezne banovine podali svoja poročila glede določitve volišč. Na današnji seji so bila določena %'olišča za dravsko, vrbasko. dunavsko, vardarsko, mo-ravsko in zetsko banovino, na jutrišnji seji pa bodo določena še za ostale banovine. Prihodnji teden bo državni odbor določil predsednike volilnih komisij za posamezna volišča.
Minister dr. Vrbanič kandidat v Osijeku
Osiješki srez voli dva poslanca. Kakor smo že poročali, je bil en mandat ponuden ministru trgovine in industrije g. dr. Milanu Vrbaniču, ki je sedaj kandidaturo sprejel. Za njegovega sokandidata je bil postavljen dosedanji narodni poslanec g. Jovan Vukovič. Z ozirom na dejstvo, da je g. Vrbanič aktiven minister, v osiješkem srezu ne bo vzporedne kandidature na listi g. Jevtiča.
Laški srez
Sestanek sreskega volilnega odbora za kandidatno listo g. Jevtiča je bil včeraj v Laškem. Udeležilo se ga je okoli 40 delegatov iz vseh občin laškega sreza. Na sestanku so zastopniki iz posameznih občin podali situacijska poročila ter iznašali svoje predloge giede kandidatov. Soglasno je bil predlagan za kandidata g. Roš Nande iz Hrastnika, za namestnika pa g. Štruc Jakob, rudar iz Trbovelj.
Poslanec Spindler ne kandidira več
Poročali smo o izredni sreski skupščini JNS v Šmarju 27. februarja, ki je z večino postavila zopetno kandidaturo dosedanjega poslanca g. Vekoslava Spindlerja. Te dni pa je sprejela sreska organizacija JNS v Šmarju od g. Spindlerja dopis, v katerem jemlje sklep skupščine na znanje kot izraz zaupanja, vendar pa izjavlja, da kandidature ne sprejme. Obenem je g. Spindler to svojo odločitev javil tudi nosilcu liste g. predsedniku vlade Jevtiču kot nosilcu državne liste.
Volilna konferenca za prevaljski srez
Iz Dravograda nam poročajo: V soboto se je sestal v Dravogradu vo-Klni odbor za dravograjsko-prevaljski srez >Ja sestanek so biLi povabljeni poleg delegatov občinskih in krajevnih organizacij JNS tudi številni zastopniki delavskih, obrtniških in kmetskih strokovnih organizacij. Istočasno je bila sklicana skupščina sreske organizacije JNS, da ee delegati organizacij najpreje na njej izjavijo o kandidaturah.
Skupščina je potekla živahno zlasti pri debati o osebah kandidatov. Vodil jo je predsednik sreske organizacije JNS g. Karel Sedej iz Prevalj, ki je prečital izjavo dosedanjega poslanca g. inž. Pahernika, da ne namerava zopet kandidirati. Skupščina je g. Paherniku soglasno izrekla toplo zahvalo za njegovo poslansko delo. Organizacijsko poročilo je podal sreski tajnik JNS g. Janko Gačnik. Medtem so prišli na skupščino tudi ostali člani volilnega odbora in zato se je na predlog delegata g. Lešnika iz Marenberga skupščina pretvorila v konferenco volilnega odbora.
Pred prehodom v razpravo o kandidaturah je bil sprejet predlog, da se bo glasovanje o kandidatih vršilo z listki. Kot prvi je prijavil svojo kandidaturo župan g. Alojzij Peruš iz Vuzenice. Za njim g. Fran Jenčič iz Brezna, kl je razpravljajoč o kandidaturi g. šol. upravitelja Karla Doberška iz Prevalj, izzval ostro reakcijo od strani gg. Doberška, Gačnika in Goloba, nakar je svoja izvajanja ublažil, priznavajoč zaslužno delovanje učiteljstva med narodom. G. Josip Ramšak, klepar iz Dravograda, je poudarjal, da bo moral bodoči poslanec branita tudi upravičene interese obrtništva. G. Oroslav Verhovnik iz Prevalj je toplo priporočal kandidaturo g. Karla Sedeja. ki pa je izjavil, da kandidature ne bi mogel sprejeti Za kandidaturo g. Doberška so govorili gg Do-beljšek Iz Prevalj, Cesar iz Črne in Gačnik iz Guštanja G Jabornik Iz Ribnice je za g Inž Lenarčiča, g Močnik fz Libelič utemeljuje, kakšen naj bo bodoči poslanec. Končno je govoril g. Doberšek, kl je poudarjal, da bo v slučaju svoje Izvolitve predvsem vodil računa o dejstvu, da je prevaljski srez obmejml srez. Vzrastel je v teb krajib ln pozna do dobra težnje delavstva. kmečkega ljudstva ln obrtništva katerim hoče biti dober in vesten zastopnik.
Pri glasovanju z listki je dobil g. Doberšek Kari od 66 oddanih glasov 49 glasov ter je bil s tem proglašen za ofliciel-
nega kandidata volilnega odbora za srez prevaljski. Za njega so glasovali kompaktno delavci, obrtniki in učitelji. Ostalih 16 glasov je bilo razdeljenih med 7 raznih kandidatov, ki so dobili po 1 do 5 glasov. Nosilcu državne nacionalne liste g. Jevtiču je bil poslan pozdravni telegram.
Na koncu je bilo soglasno sklenjeno, da se z ozirom na krajevne razmere postavita dva volilna odbora, eden za maren-berški, drugi za prevaljiski sodni okraj s skupno eksekutivo, ki jo tvorijo gg. Gradišnik Matija, tov. delavec in obrtnik Iz Brdinj pri Guštanju, ban. svetnik Peter Mravljak iz Vuhreda in sreskii tajnik JNS g. Janko Gačnik iz Guštanja.
Kandidatni predlog za slovenjgraški srez
V	nedeljo dopoldne je bila v Slovenjgrad* cu izredna skupščina JNS s pritegnit1 jo delegatov »Narodne strokovne zveze« in »Obrtnega društva«. Na dnevnem redu sta bili izvolitev volilnega akcijskega odbora in določitev sreskega kandidata. Na predlog predsednika mestne občine g. Ivana Rojni-ka je b'la (»oglasno in z ovacijami (a !)3 glasovi) sklenjena kandidatura g. Leopolda Kopača, šolskega upravitelja v Slovenjgrad-ou.
V	sloven jigraškem srezu je prijavil zopetno kandidaturo tudi dosedanji poslanec tega sreza g. dr. Bogomil Vošnjak.
Za uradniško kandidaturo v Ljubljani
Na pobudo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja se je v ponedeljek zvečer vršil v Učiteljski tiskarni sestanek predstavnikov ljubljanskih uradniških organizacij, kd mu je predsedoval predsed. JUU g. Dimnik. Poleg stanovskih zadev so na sestanku razpravljali tudi o kandidaturah za volitve 5. maja. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se pošlje k nosilcu liste g. predsedniku Jevtiču deputacija, ki naj iznese željo, da bodi eden ljubljanskih kandidatov uradnik. Nadalje je bilo sklenjeno, da se osnuje volilni odsek ljubljanskih uradniških organizacij, ki bo vodil nadaljnje priprave za volitve v Narodno skupščino.
Volilna konferenca za radovljiški srez
V	ponedeljek 11. marca popoldne se je vršil v Lescah volilni sestanek, ki se ga je udeležilo okoli 100 ljudi iz vseh občin ere-za. Sestanku je predsedoval predsednik občinske organizacije JNS n«i Jesenicah g. dr. Kogoj. Uvodoma je navzoči senator g. Pucelj obrazložil program vlade. Nato je bil izvoljen sreski volilni odbor za kandidatno listo g. predsedn;ka Jevtiča. ki mu predseduje g. župan dr. Dobravec iz Radovljice. Za sedež sreskega volilnega odbora je bila določena Radovljica. Sledila je razprava o kandidaturah. Od predstavnikov sreske organizacije JNS je bila predložena kandidatura dosedanjega narodnega poslanca g. ministra Ivana Mohoriča z namestnikom g. Ivanom Lavt;žarjem, županom in banovin-skim svetnikom iz Kranjske gore. Kot drugi kandidat je bil predlagan g. Ivan Ažman, župan v Lescah, z n-nmestnikom g. Jakobom Janom, županom iz Gorij.
Volilne priprave v kranjskem srezu
Izredna skuoščina sreske organizacije JNS za kranjiski srez je bila sklicana za ponedeljek, 11. t. m. Udeležilo se je je preko 200 delegatov vseh organizacij JNS iz kranjskega sreza in z območja škofjeloške ekspoziture. Skupščini je predsedoval podpredsednik sreske organizacije JNS g. župan Ciril Pire, ki je opravičil radi obolelosti odsotnega predsednika g. Ivana Lončarja. Predsednik sreskega pododbora v škof ji Loki, g. notar Šink, je poročal o volilnih pripravah v svojem okraju, g. ravnatelj Košnik pa o volilnem gibanju v kranjskem in tržiškem okraju. Na predlog g. notarja Šinka je bila soglasno izrečena zaupnica in zahvala dosedanjemu poslancu kranjskega sreza g. Ivanu Lončarju.
O kandidaturah se je vršila samo načelna razprava, ki ie končala s sklepom, da mora kandidat biti domačin. O osebah se ni razpravljalo. Pač pa je bil na predlog g. župana Križnarja izvoljen ožji odbor z naročilom, naj vodi razgovore z ostalimi skupinami v kranjskem srezu, ki so pripravljene sodelovati pri volitvah. Skupščina je nadalje sklenila, da se sreski odbor JNS pretvori v sreski volilni odbor, ki se bo izpopolnil še z vsemi župani, ki so pripravljeni podpirati kandidatno listo gospoda Jevtiča. Volilni odbor je dobil od skupščine pooblastilo, da kooptira še predstavnike drugih organizacij. Prihodnji sestanek sreskega volilnega odbora se bo vršil v ponedeljek 18. t. m. v Kranju.
Komplikacije
v Novem mestu
V nedeljo je bil • sklican za novomeški srez volilni sestanek, ki bi se imel vršiti v hotelu VVindischer. Zbralo se je pa nekaj sto ljudi, za katere je bila dvorana premajhna in minister dr. Marušič. ki je prispel na konferenco, je moral govoriti na dvorišču hotela. Že pri otvoritvenih besedah župana g. dr. Režeka je postalo precej živahno. G. minister ie govoril o političnem položaju. o delu kr. vlade in o važnosti volitev. Po njegovem govoru so ljudje zahtevali razgovor o kandidaturah, vendar je dr Režek zbor z zahvalo g. ministru zaključil. Večina navzočih pa je ostala in pričela razpravljati o kandidatih. Močna grupa je iznesla kandidaturo župana g. Bulca iz Mirne, ki je na poziv prisotnih stopil na oder ter ob velikem odobravanju spregovoril nekaj bodril-nih besed. Polagoma so se zborovalci razšli. Minister dr. Marušič je nato sprejemal razne deputacije. med drugim deputacijo 30 uglednih mož. ki so mu predložili kandidaturo g Bulca V deputaciji je bil tudi bivši župan Brulc.
Poleg dosedanjih kandidatov gg. Klinca. Bulca. dr. Režeka in Matka je bila prijavljena zadnje dni tudi kandiaHira g Karla Str benka, učitelja meščanske šole v Novem mesto.
Namestnik g. Krejčija
Kakor nam poročajo iz Maribora, je prevzel namestniško mesto za kandidata g. Antona Krejčija v srezu Maribor desni breg g. Joško Klemenčič, šolski upravitelj v Po-brežju pri Mariboru.
Iz ljutomerskega sreza
Gosp. Martin Spindler, pomočnik fin. direktorja v p. nam piše: V Vašem cenjenem listu 10. t. m. ste poročali iz ljutomerskega sreza, da sem pri glasovanju dobil tri glasove. Ta vest ni resnična. Res je, da predsednik volilne konference g. Josip Žmavec moje kandidature sploh ni dal na glasovanje. Zaradi tega vobče ni mogel nihče glasovati za mene in nisem mogel dobiti nobenega glasu, še manj pa tri.
Prve socialistične kandidature v Sloveniji
Kakor poročajo iz Maribora, so prijavljene dosedaj za Topalovičevo socialistično listo naslednje kandidature v dravsk- banovini: srez Maribor levi breg g. Petejan, srez Radovlj:.- g. Celesnik Ivan. tovarniški delavec na Jesenicah in kot namestnik Kralj Ignac, tovarniški delavec z Javorn ka; srez Laško g. Klenovšek Jakob, župan v Trbovljah in kot namestnik Malovrh Kari, župan v Hrastniku.
Kandidature opozicijske Narodne stranke
Tudi na kandidatni listi Narodne stranke z nosilcem g. Hodžero bo v nekaterih srezih kandidiralo po več kandidatov, dočim so tudi srezi, kjer s težavo iščejo po zakonu potrebnega enega kandidata. Za dravsko banovino kandidature še niso objavljene. Ve se za enkrat le, da bo g. dr. Potokar, odvetnik v Kamniku, kandidiral v kamniškem srezu in v mestu Ljubljani, g. Korn-hauser pa v krškem in brežiškem srezu. Kdo bo sokandidat dr. Potokarja v Ljubljani, še ni znano. V splitskem okoliškem srezu kandidira dr. Oskar Tartaglia, dočim kandidat za mesto Split še ni določen. V ljubuškem in metkoviškem srezu kandidira odvetnik dr. Vela, v kotorskem srezu odvetnik Djura Draškovič iz Kotora, v bačko-palanskem srezu pa posestnik Atanazij Mi-linov.
Kakor nam javljajo iz Trbovelj, bo kandidiral za laški srez na Ilodžerovi listi g. Miha Koren. — Za varaždinski srez bo kandidiral dosedanji poslanec g. Dragutin Per-ko, ki je bil med ustanovitelji opozicijske Narodne stranke.
Druge kandidature
na Jevticevi listi
Za srez Bosansko Gradiško bo kandidiral na listi g. Jevtiča prota Dušan Subotič, ki je doslej pripadal radikalski opoziciji in je bil pred 6. januarjem že enkrat poslanec.
V	srezu Velikem Gradištu, kjer je že proglašena kandidatura znanega zemljoradni-škega voditelja Voje Djordjeviča, je postavljena vzporedna kandidatura gradiščanske-ga župana Velje Ivkoviča, ki je prvotno nameraval kandidirati kot Djordjevičev namestnik.
V	Karlovcu bo zopet kandidiral Nikola Pelrak, ki je bil 1. 1031. izvoljen kot namestnik ministra dr. Šibenika in je prišel v Narodno skupščino, ko sa je dr. Šibenik odrekel mandatu. Sreska organizacija JNS je za kailovški srez že poprej postavila kandidaturo dr. Nikole Badovinca.
Za kninski srez je tamošnja JNS zopet postavila kandidaturo dosedanjega poslanca Tode Novakoviča.
V	starobečejskem srezu je postavljenih šest kandidatur, poleg dosedanjega poslanca Stevana Kačar.skega še pet drugih.
Na kandidacijski konferenci v Beloljinu Priv Kuršumliji je prišlo do spopada med pristaši dveh kandidatov, dosedanjega poslanca Draga Selmiča in župana Tihomira Mi-losavljeviča. I ti i oni so prišli v takem številu, da je iz konference nastal velik zbor, ki pa so ga vročekrvni pristaši obeh kandidatov zaključili z medsebojnim pretepom.
Obsojeni komunisti
....... , Ljubljana, 12. marca
Veliki kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Frana Orožna je danes sodil petim mladim komunistom iz dijaških krogov, ki so bili obtoženi zločina po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti ir. reda v državi, ker so bili člani komunistične stranke, oziroma so podpirali komunistično propagando s širjenjem raznih letakov. Na predlog državnega tožilca je bila razprava proglašena za tajno.
Ob 20.30 je bila javno objavljena sodba, s katero so bili obsojeni: 251etni pravnik Anton Tomšič, ki je bil že svoječasno zaradi komunizma obsojen v Beogradu na 1 in pol leta robi je, na dve leti in pol ro-bije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Že prej zaradi komunistične propagande na 6 mesecev strogega zapora obsojeni privatni uradnik Alojzij Bel-tram na 1 leto strogega zapora, 311etni ab-solvirani učiteljiščnik Drago Košmerlj pa na 8 mesecev strogega zapora. Vsem trem se v kazen všteje preiskovalni zapor od 19 odnosno 20. avgusta 1934 naprej. Dva mlajša obtoženca sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena.
Zlcčin nasilnika
Ptuj, 12. marca
Po banovinski cesti se je okrog 13. ure vračalo iz šole proti domu v Selce pri Jur-šincih več deklic, med njimi neka 71etna punčka. Ko so bile že blizu doma, so srečale neznanega moškega in ga lepo pozdravile. Neznanec pa je prijel sedemletno deklico za roke, jo s silo odvedel v bližnji gozd. izvršil gnusen zločin in bednemu dekletu grozil z nožem. Ostale deklice, ki so se neznanca ustrašile, so pobegnile in doma povedale, kaj se je zgodilo. Domači so takoj šli iskat hčerkico, ki so jo našli v gozdu hudo poškodovano. Odpeljali so jo k zdravniku. Zločincu so orožniki že na sledu: je neki domačin in bo prejel plačilo pri sodišču.
Nedavno noč je nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Benka v Kr-čevini pri Vurbergu Goreti je začelo v listnjaku. in zaradi vetra se je ogenj hitro širil. Uničil je vse zidano gospodarsko poslopje. dalje je zgorelo 20 kokoši, tri težke svinje, več slame in sena. 4 vozovi in več gosnodarskih strojev Skoda znaša 40.000 Din zavarovalnina le 20000 Din. Sumijo, da so ogenj zanetili neki delavci, ki so prenočevali na skednju in kadili.
Obrambna politika Anglije
Zanimiva debata o Beli knjigi v angleškem parlamentu — Velika zaupnica Macdonaldovi vladi
London, IZ marca, d. Včeraj popoldne | »Dailv Herald« priznava pora* opozicije in
Razprava
V debati je v imenu liberalne opozicije zahteval Herbert Samuel ojačenje Društva narodov ter uporabo vseh sredstev za razvoj kolektivnega varnostnega sistema.
Austen Chamberlain je predložil dodatni predlog, v katerem poudarja potrebo izpopolnitve Društva narodov ter odobrava primerno povečanje angleške oborožitve, kakor ga namerava izvesti vlada.
Socialistični vodja Bevan je zagotavljal, da bi se pod socialistično vlado mednarodni položaj popolnoma izpremenil.
Admiral Sufter je pozdravil oboroževalno politiko vlade, menil pa je, da 50 križark ne zadošča za zaščito velikih trgovskih zvez britanskega imperija.
Poslanec Wedgewood je predlagal, naj bi se po uveljavljenju letalske konvencije osnovali mešani belgijsko-nemško-franco-sko-angleški letalski oddelki v vseh štirih državah, s čimer bi bil ustvarjeni prvi temelj mednarodne letalske vojske.
Bivši minister za dominijone Amery je izjavil, da predstavlja Bela knjiga angleške vlade o oboroževanju najbolj zanimiv in najboljši državni dokument zadnjih treh let.
Debato je zaključil zunanji minister John Simon z govorom, v katerem je med drugim dejal, da je namen njegovega in Edenovega potovanja zajamčiti pogoje, pod katerimi bi se Nemčija mogla vrniti v Društvo narodov
Zaupnica vladi
O polnoči je bilo glasovanje o laburističnem predlogu, v katerem se graja objava vladne Bele knjige. Laburistični predlog je spodn ja zbornica odklonila s 424 glasovi proti 79 ter izrekla s tem popolno zaupanje Macdonaldovi vladi in priznanje njeni oboroževalni politiki.
Tisk o porazu opozicije
London, 12. marca. AA Listi priobču-jejo obširne komentarje o včerajšnji pomembni razpravi v spodnji zbornici, ki se je končala z veliko zmago vlade. Delavski
se je pričela v spodnji zbornici z veliko napetostjo pričakovana debata o angleški
oboroževalni politiki in vladni Beli knjigi Macdonald se seje ni udeležil, ker še ni ozdravel od prehlada, ter se mudi ie vedno na svojem posestvu v Checquersu. S tem je bila kritika laburistične stranke, katere voditelji so nameravali izrabiti priliko za načelni obračun s svojimi bivšim voditeljem, nekoliko omiljena, ker so zaradi Macdonaldove odsotnosti opustili preostre napade.
Kljub temu je govornik opozicije Attlee ostro kritiziral Macdonaldovo postopanje in njegove izjave o nemški oborožitvi, ko je zagovarjal resolucijo svoje stranke, ki izreka vladi grajo zaradi objave Bele knjige. Mi sicer nismo prijatelji nemškega režima, je dejal, toda nemška oborožitev se ne sme izrabljati za lastno tekmovanje v oboroževanju, temveč se mora nanjo odgovoriti le z akcijami Društva narodov. Prvi del Bele knjige ne predstavlja ničesar drugega kakor odklonitev Društva narodov. Bela knjiga pomeni popolno izpre-membo politike in nahajamo se zopet v predvojni atmosferi s sistemom zvez. trenj in oboroževalnega tekmovanja v zraku
Baldwin o namenili Bele knjige
Vladno Belo knjigo je zagovarjaj podpredsednik vlade Baldwin, čigar izvajanja je pogosto prekinjalo odobravanje njegovih pristašev. Ce je pričakovala zbornica, je dejal Baldwin, da bom vstopil pred njo zaradi Bele knjige v spokorniški obleki, je bila v zmoti. Menim, da bo Bela knjiga postala dokument zgodovinskega pomena, dokument, v katerem je povedala demokratična vlada demokratičnemu ljudstvu, kar smatra za resnico. Ena izmed največjih nevarnosti za demokracijo je v sedanjosti in je bila v preteklosti, če nimajo voditelji poguma govoriti resnico. Po ustanovitvi Društva narodov so angleški državniki storili vse, da bi vzdržali ženevsko ustanovo celo v najtežjem položaju proti opoziciji onih držav, ki so ga zapustile. Angleški državniki so tudi v bodoče pripravljeni kakor doslej delati za Društvo narodov. V Društvu narodov niso zastopane vse države. Angleška vlada je iz vsega srca želela, da bi se dosegla univerzalnost Društva narodov in je zato pozdravila vstop Sovjetske unije vanj. Iz istega razloga ni Anglija tudi nikoli opustila prizadevanj, da bi pregovorila Nemčijo k po-vratku v Društvo narodov.
Toda, danes ni nikogar, ki bi mogel v sedanjem trenutku in spričo dejstev poslednjih treh let pričakovati že v neposredni bodočnosti razorožitev, katere uresničenje je bilo še pred nekaj leti upanje vseh. Težavno je glede na položaj, v katerem se Društvo narodov sedaj nahaja, pričakovati popolno kolektivno varnost. Po mnenju tako angleške kakor francoske vlade je bilo opozorilo v skupnem londonskem komunikeju na direktno in učinkovito sodelovanje Nemčije posebnega pomena.
Mornarice najvažnejših držav so danes s pogodbami omeiene. Po zakliučitvi wa-shingtonskega in londonskega pakta je Aglija vedno zasledovala politiko nadomeščanja zastarelih enot, brodovja samega pa ni povečala. Anglija nikakor ne zavzema vodilnega mesta v splošnem oboroževanju. Angleško letalstvo zavzema na svetu peto mesto. Anglija ne stremi po enakosti z najmočnejšim letalstvom sveta, vztraja samo na tem, da doseže enakost z državo, iz katere je v vojni po zraku dosegljiva angleška obala. Res je, da se ne more doseči popolna varnost pred napadi iz zraka, vendar pa se morejo napadi čim bolj otežkočiti.
Največja napaka po vojni je bilo mnenje. da je demokracija na svetu zagotovljena, kajti nikdar ni bila bolj negotova, kakor je danes. Ogroža se enkrat od znotraj, drugič pa od zunaj. Program Bele knjige ima za cilj, da zagotovi mir v bodočnosti
Baldwin je zaključil svoja izvajanja z željo, da bi dosegli angleški državniki, ki bodo v dveh ali treh tednih obiskali nekatera glavna mesta Evrope, v svoji nalogi uspeh ter zagotovili varnost Anglije, za katero se že toliko časa bori.
napada Austena Chamberlaina. češ, da je bil njegov govor šovinističen.
»Dailv Telegraph« pravi v svojem komentarju, da je opozicija včeraj marsikaj povedaJa in da je mnogo kritikovala, pozabila pa je pojasniti, kako naj Velika Britanija sodeluje v kolektivnem sistemu za ohranitev miru brez potrebnih materialnih sredstev in brez potrebne vloge v tem sistemu.
Se odločnejše pobija včerajšnje zadržanje opozicije »Morningpost«, ki odobrava izjave iz vladnega tabora in pravi, da pomeni materialno šibka država nevarnost z» svetovni mir, ker igra država na velikih mednarodnih sestankih vlogo prosjaka.
Odobravanje v Franciji
Pariz, 12. marca AA. Včerajšnjo razpravo v angleški spodnji zbornici o Beli knjigi tolmači francosko časopisje kot odločilno zmago angleške vlade. Poslanska zbornica je dala vladi prav, ker je izdala Belo knjigo. Nekateri poročevalci hvalijo Baldwina in njegovo zmernost. Angleški ukrepi za državno hrambo še vedno niso v sorazmerju s početjem drugih velikih držav.
>Matin« tolmači Baldwinovo zmernost na podoben način in pravi, da podpredsednik angleške vlade ni hotel Se bolj poostriti itak zapletenega mednarodnega položaja.
Simon pojde v Berlin 24« marca
London, 12. marca d. Kakor objavljajo
oficielno, je obisk zunanjega ministra Simona v Berlinu določen, za 24. marca. V Berlinu bo tri dni in se bo vrnil v sredo 27. marca v London, v istem času se bo vrnil v London tudi Se pravosodni minister s svojega obiska v Moskvi.
Predmet Edenovih razgovorov v Moskvi
Moskva, 12. marca A-A. Doznava se, da
bo Eden konferiral s sovjetsko vlado « vzhodnem paktu, o razoroži t ven em vprašanju, o rusko-angleških trgovinskih odnos a jih, o novih nalogah Društva naroda in o vlogi Rusije pri njih. Razen tega bo konferiral tudi o problemu Daljnega vzhoda. Izrečno poudarjajo, da Eden pri tej priliki ne bo obiskal Stalina.
Kranj ob slovesa sreskega načelnika dr. Ogrinca
Kranj, 12. marca
Kranjski meščani in njihova društva eo v četrtek priredili velezaslužnemu načelniku vladnemu svetniku g. dr. Franu Ogrinu v Narodnem domu prisrčno odhodnico. Gledališka dvorana je nudila teredno aa-nimivo sliko kranjske družbe, ki vsa obžaluje odhod uglednega državnega funkcionarja.
Župan Pire je prvi v nagovoru orisal
odhajajočega kot vzornega, modernega uradnika, ki je preko službenega delokroga pokazal veliko zanimanje za vse specialne, kulturne in gospodarske težnje sreza. V imenu uradniške družine sreskega načelstva je govoril g. podnačelnik Mah-nič, v imenu predstavnikov okoliških občin župan Križnar iz Stražišča, za podružnico SPD načelnik Roje, za obrtniške organizacije g. Pollak, ki se je zlasti zahvalil za pokroviteljstvo pri II. obrtni razstavi; v imenu trgovsko-industrijskih podjetij je toplo govoril tovarnar Fran Sire, ravnatelj Košnik se je poslovil v imenu uradniških organizacij in vseh državnih uslužbencev, v imenu vseh človekoljubnih kulturnih in viteških organizacij pa je izrekel zahvalo starosta Sokola, učitelj Stanko Završnik. Tako je bila res manifestantno potrjena županova zagotovitev, da bo Kranj na čelu vsega sreza ohranil dr. Ogri-na v neminovnem hvaležnem spominu.
Dr. Ogrin se je zahvalil vsakemu govorniku posebej, dodal vsakemu vzpodbudne besede za nadaljnje delo ter je slednjič z vesele m senčne strani orisal vse svoje delovanje v Kranju, od koder težko odhaja. V presrčnem prijateljskem razpoloženju je minil večer. Kaj je Kranju pomenil dosedanji sreski načelnik, ve prav dobro vsa naša javnost. Saj res ni bilo organizacij« in iniciative, za katero se ne bi bil z vso vnemo zainteresiraL Udejstvoval se je vsepovsod z nasvetom in dejanjem, nesebično in požrtvovalno. Vse gospodarske in društvene akcije nosijo sledove njegovega stalnega intenzivnega dela Zato bo vselej, kadar spet pride v Kranj, prišei med svoje.
Nova zima v Franciji
Pariz, 12. marca č. Iz vse Francije prihajajo vesti o hudem mrazu in snežnih viharjih. Celo v južni Franciji, kjer je bilo že vse v cvetju, so taki snežni viharji, da imajo vlaki velike zamude. V nekaterih mestih je avtomobilski promet popolnoma ustavljen. Vlak, ki je vozil iz Pariza v Marseille, je obtičal v snežnih zametih na odprti progi. Nenadni mraz je povzročil ogromno škodo na vrtovih in v sadovnjakih.
Nove francoske vojne ladje
Pariz, 12. marca AA. Mornariški minister Pietri je predložil parlamentu zakonski predlog o gradnji križarke za 35.000 ton in dveh torpedovk.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 12. t m.: Močan anticiklon vzdržuje pretežno vedro vreme nad Evropo, dež ponekod na jugu Evrope. Temperatura je porasla v osrednji ln tuž-novzhodnl Evropi. — V Jugoslaviji je bilo pretežno vedro zmeren mraz srecR države. Najnižja temperatura —12 v Zaječa-ru, najvišja 4-13 v Splitu.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Vedro vreme ali pa malo oblačno, polagoma topleje, zlasti ponevi, noči pa hladne.
Novosadska vremensfca napoved za sredo: Vedro, pono« mraz.
Dunajska vremenska napoved sa sredo: Lepo vreme bo trajalo dalje. Zjutraj mraz, podnevi temperature visoko nad niSlo.
Naši krati in lfudje
Bolgari nam prinašajo svojo pesem
Bolgarske narodne pesmi se razlikujejo od narodnih pesmi zapadno evropskih narodov posebno v tem, da niso dela skladateljev v narodnem slogu ki nato razširjene med narodom, temveč so tako stare, da je pogostokrat težko ugotoviti kraj, kje je pesen, nastala.
v drugi navijajo. &mi, ki čaj.
Tudi narodna
z našim
m ki se po določenem merilu po-Zato imamo zelo zanimive pe-dajejo plesu popolnoma drug zna-
v tonalnem pogledu je bolgarska pesem izredno zanimiva in nima durovim ali molovim t orlovskim
5>JO let je trajala turška sužnost, ki je nničila vse sledove bolgarske kulture, obdržala se je le narodna pesem in narodni običaji, ki so se gojili od roda do roda in ostali znak bolgarskega naroda. Pesem je spremljala sužnja-BoIgara pri poljskem del n in bila izraz njegovih najnežneiših rarvstev.
Narodna pesem je še danes lasrt bolgarskega kmeta in najčistejša se je ohranila r gorskih pokrajinah, kamor še ni segla današnja »kultura«. V zadrij-ih desetletjih so nabrali desettisoče narodnih pesmi, mnogo narodnih zakladov pa je še ostalo neodkritih, nezapisanih.
Svojevrstne so bolgarske plesne pesmi. Melodija ni pestra, temveč zelo enostavna, sato pa izredno zanimiva v ritmičnem pogledu in je polna eksotičnih posebnosti, ki so :capadno evropski glasbi popolnoma neznane. Bolgarski plesni ritem je neenakomeren. V bolgarski plesni pesmi dobimo Šesto dele, ki so v eni polovici daljši ko
načinom nič skupnega. Po večini slone na starih bizantskih cerkvenih tonovskih načinih, pogosto pa tudi na povsem novih tonalitetah, ki nimajo s starimi cerkvenimi pesmimi nič skupnega. Pogosto srečujemo izredne celotonske vrste v melodiji, pa tudi arabsko-perzijske vplive.
Vrsto najlepših bolgarskih narodnih pesmi nam zapoje moški zbor Rodina, ki bo v petek 15. t m. pel prvič v Ljubljani. Rodina je odličen zbor in nastopa v posebnem koncertnem kroju: bela, z narodnimi vezeninami okrašena srajca in črne hlače. V tem pevskem oblačilu nastopa večina bolgarskih narodnih zborov na svojih koncertih.
Bolgari pridejo v Ljubljano jutri v četrtek ob pol 21. Pevci in narodno občinstvo naj se udeleže sprejema 'bratov, ki pridejo prvič v našo sredo, na glavnem kolodvoru v velikem številu. S kolodvora krenejo pevci v sprevodu v hotel »Slon«.
Obramba Smedereva pred poplavami
Smederevo, 12. marca Velike poplave v zadnjih dneh, o katerih je »Jutro« nekajkrat obširnejše poročalo, so bile resen opomin, da je treba čim prej izvesti že stare načrte za obrambo Smedereva pred poplavami. Smederevo je zaradi poplav vsako leto v veliki nevarnosti. Že predvojni okrožni odbor je izdelal načrte, ki so predvidevali zgradbo visokega obrambnega zidu okrog mesta, za odtok vode v Dunav pa ureditev potrebnih kanalov. Do izvršitve teh načrtov ni prišlo zaradi vojne. Po vojni je bila ustanovljena velika godominska vodna zadruga, v katero pa smederevska občina ni vstopila in so bile tako izvršene obrambne naprave samo okrog Godomina, dočim je ostalo mesto še dalje v nevarnosti vsakoletnih poplav. Ko je vodna zadruga zgradila visoke obrambne nasipe, je postal položaj za Smederevo še težji, ker se je vodovje iz Morave, Jezave in Dunava še z večjo silo razlivalo proti mestu. Pri zadnjih poplavah je ostal Godomin popolnoma nepoškodovan, pač pa je Smederevu grozila poplavna katastrofa z vseh strani: od Dunava. od Jezave in od Morave. K sreči se je temperatura naglo znižala in se voda iz poplavljene okolice ni mo£la razširiti ca vse mesto.
Vsako leto je v največji nevarnosti del mesta okrog železniške postaje in je za
Slika iz poplavljene smederev-ske okolice priča najbolj zgovorno o strašni sili iz Morave razlitega vodovja. Takih kmečkih hiš, ki so bile do strehe v vodi, je bilo več sto in je veliko vprašanje, če bo po desetdnevni poplavi še katera upotreblji-va za bivališče.
radi tega posebno važna točka obrambnega načrta tudi premestitev železniške postaje na drugo mesto. Pred nekaj dnevi se je mudila v Smederevu komisija generalne železniške direkcije ter sestavila načrt za zgradbo nove železniške postaje, ki bc stala poleg sedanjega mosta preko Jezave. Še pred graditvijo železniške postaje pa bo treba speljati strugo Jezave preko področja, ki je bilo sedaj najbolj poplavljeno. Ko bodo izvrševali vsa dela za obrambo mesta pred poplavami, pa bo kazalo izvesti tudi regulacijske načrte za mesto samo.
Koncert v proslavo
501etnice CMD
Ljubljana, 12. marca Snoči je priredila G^bena Matica svečan koncert v proslavo 501etnice obstoja našega najpomembnejšega narodno-obramb-nega društva. Koncert se je vršil v dobro zasedeni dvorani hotela »Union« in ga je posetilo odlično število občinstva, med njim tudi podban dr. Pirkmajer s soprogo, župan dr. Ravnihar s soprogo ter ostali predstavniki oblasti in kulturnih ustanov.
Spored je bil v celoti posvečen naši narodni pesmi. Sodelovali so naše najbolj uveljavljene koncertne moči: sopranistinja, koncerta pevka ga. Pavla Lovšetova, Slo-
venski vokalni kvintet, baritonist g. Milan Jug, Orkestralno društvo Glasbene Matice, Pevski zbor Glasbene Matice in kot spremljevalec pianist dr. Danilo Svara. V uvodu je zaigral združeni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice m drž. kon-servatorija pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca njegovo ciacomo na belokranjski narodni tema, kar je prvi poskus uvedbe narodnega motiva v klasično obliko. Dobro zasedeni godalni orkester je sočno ■zaigral to delo, ki je že pri prvi izvedbi na lanskem novinarskem koncertu doseglo velik uspeh. Sledil je nagovor župana dr. Ravniharja, ki je v vznesenih besedah opisal delo in pomen Ciril-Metodove družbe. Z ogromnim aplavzom so bili nagrajeni nastopi slovenskega vokalnega kvinteta, enako toplega odobravanja sta bila deležna tudi ga. Lovšetova in g. Jug, kojih nastopi so se vrstili izmenoma. Zaključil je koncert pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča, ki je vzorno interpretiral zborovske priredbe narodnih pesmi. Tako je koncert najprimerneje počastil delo tako pomembne družbe, čije naloga ni danes nič manj aktualna nego od postanka dalje.	—r.
Nova bolezen na trsju
Maribor, 12. marca Pri letošnji rezi v mariborski okolici »o opazili čuden pojav strženove bolezni na trsu, ki obstoja v tem, da stržen trsa popolnoma porjavi, odnosno počmi. Razen tega se na trti tvorijo razpoke. Ta bolezen se je sicer že ugotovila leta 1930. v Pekrah, niso pa posvečali pojavu posebne važnosti. Kakor pa se je letos pokazalo, je ta bolezen zajela že večje vinogradniške komplekse. Upati je, da se bo z opreznim in pravilnim postopanjem vsaka večja nevarnost, ki preti našemu vinogradništvu s te strani, lahko odstranila.
Stanovanjske odpovedi se množe
Ljubljana, 12. marca
Pri sreskem sodišču ljubljanskem je bilo letos podanih že 285 sodnih odpovedi stanovanj. Največ jih je bilo podanih za aiprilski selitveni termin, namreč 103, za maj 52 in za marec 70. Mestna občina je odpovedala 18 strankam mala stanovanja zaradi neplačane najemnine. Mnogo je bilo za majniski selitveni termin odpovedanih lokalov (21). Hišni lastniki navajajo za razlog v 85 odst primerih neplačano najemnino, ki jo najemniki dolgujejo za več mesecev; en tak dolg iznaša 25 000 Din. Neki najemnik pa je gospodarju odpovedal večje lokale zaradi previsoke najemnine. neki gospodar pa delavcu stanovanje zaradi preobilne družine. Prav značilna je neka druga odpoved, kjer gospodar navaja za razlog: »Odpovedujem jima stanovanje, ker nista poročena in imata 8 mesecev starega nekrščenega otroka. Sosedje se zgražajo!« Doslej je bilo pri sodišču podanih 12 predlogov za deloži-ramje.
Obsodba nevarnega sleparja
Novo mesto, 12. marca
Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bil obsojen zaradi prevare in ponarejanja listin uradnik papirnice v Njivicah pri Radečah, 371etni Ivan Meze, doma iz Trsta, na 4 leta strogega zapora V papirnici bratov Piatnrkov je dobil Ivan Meze službo pred 5 leti, prej pa je bil državni prometni uradnik, a je nekaj zagrešil in je bil odpuščen iz službe. Obtožnica je navajala lepo število sleparij, zagrešenih s pomočjo potvarjanja tovornih listov. Sleparije »e razkrili po naključju ter potem izvršili temeljito revizijo.
Nepošteni uslužbenec je dolgo časa nemoteno izvrševal svoje sleparije, ker mo je tovarniška blagajna gladko izplačevala denar na podlagi ponarejenih tovornih listov. Meze pa je bil dovolj nevaren tudi svojim tovarišem pri podjetju. Blagajni-čaiko Vero Debeljakovo je po krivem obdolžil špijonaže ter jo dal celo aretirati.
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Otroško perilo je najbolj občutljivo---
•.. ne morda zato, ker so p!e« niče občutljiva tkanina, temveč zato, ker morajo biti posebno čisto oprane, tako da ne za-ostanejo v njih bolezenske kali. Šele pri kuhanju takega perila v raztopini Schichtovega R a d i o n a, ko prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, se uničijo vse bolezenske kali ter je perilo temeljito oprano in razkuženo.
* Kor je dobro za malo otroSko perilo, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini.
Domači izdelek
R. J. 2-33
Spravil jo je iz službe in pred sodišče za zaščito države, kjer pa je bila preiskava proti njej ustavljena. To lumparijo je storil zgolj zaradi tega, da bi lažje izvrševal svoje nepoštene manipulacije. Pred sodiščem je pripovedoval, da je sleparil, ker
je bil slabo plačam. Izkazalo pa se je, da je imel baš tedaj, ko je najbolj sleparil, 1900 Din mesečne plače, njegova žena pa okrog 800 Din pokojnine in da je za stanovanje plačeval le malenkost, dočim je poprej v tovarni stanoval celo zastonj.
Skrivnost podzemske jame v Beli Krajini
Prt Adlešičih so ▼ novo kapnike, pa tudi
Belo Krajino po pravici lahko imenujemo deželo podzemskih jam, ki jih je tam blizu tisoč. O tem je že svojčas poročal šolski upravitelj Albin Čebular, kateremu je žal bolezen preprečila nadaljnje raziska-vanje. Okolica Adlešičev se odlikuje po obilici raznih jam, po katerih so brskali samo pastirji, ostali svet se pa ni brigal za razne »škulje« in prepadne jame.
Pod agilnim županom Petehom se je marsikaj storilo v občini in mladi podjetni fantje so se ogreli na pustni torek in so preiskali z županom takozvane »Sko-reče jame«. Spustili so se po vrveh 27 m globoko. Na dnu se jama razširi v gozdič prekrasnih kapnikov raznih oblik in velikosti. Posebno največji je čarobno lep. Raziskovalci so našli v jami razne kosti in
odkriti jami našli krasne človeške ostanke
človeško lobanjo. Mogoče je ravno ta lobanja ključ k razjasnitvi skrivnostnega ne-stanka nekega orožnika, ali celo nekega Nežiča iz Preloke, ki je izginil brez sledu pred kakimi 40 leti... Jama se niža v eno smer in ima živo vodo, ki doteka od zgoraj po kapniku. Potrebno je, da jamo preiščejo strokovnjaki-jamarji, ki dobijo vse potrebne informacije pri županstvu v Adlešičih. To odkritje je vzbudilo med domačini izredno zanimanje, najdena lobanja pa najrazličnejše komentarje, ki jih bo skušalo orožništvo mogoče izkoristiti v razjasnitev omenjene skrivnosti. Opozarjamo, da je ravno adlešička okolica zelo prikladna za letovanje in bi nudila letovi-ščarjem tudi mnogo razvedrila z raziska-vanjem jam.
Velika tatvina fotoaparatov
Šunke, čevlji, cigarete v malhi vlomilcev
Ljubljana, 12. marca
V nedeljo zvečer je bila znana tvrdka »Fotomaterial«, ki ima svojo trgovino v Perlesovi hiši v Prešernovi ulici, deležna drznega, rafinirano izvedenega vlomilskega obiska. Med 19. in 23. uro se je v lokal, ki ima vhod z dvorišča, na katerem je tudi Perlesova gostilna, pritihotapil neznan tat, tako da je s ponarejenim ključem odprl spuščeni rolo, notranja steklena vrata, ki imajo bolj slabe ključavnice, pa je kratko-malo odpahnil z močnim sunkom. Prešernova ulica, pa tudi Perlesovo dvorišče je v tem času polno zadosti živahnega prometa, vendar pa je vlomilec utegnil, da neopažen nabere v trgovini 25 fotoaparatov raznih znamk in več drugih fotopo-trebščin, iz predala v pultu pa je vzel okrog 1000 Din gotovine in izginil. Vsekakor pa bi bilo čudno, če ne bi bil vlomilca kdo vsaj na begu opazil, saj si je v trgovini natovoril kar za dobršno vrečo bremena. Po vsej priliki je imel tat tudi po-magača, ki mu je z dvorišča varoval hrbet. Celotna škoda znaša nekaj nad 16.000 Din.
Pokradeni fotoaparati so po večini znam-
ke Kodak, Svmbol, Merit-Box. Echo-Box, Jubilarka, Agfa in Zeiss. Policija svari pred nakupom in prosi, da ji občinstvo vsak primer kupčije s sumljivim blagom brez odlašanja sporoči.
V zadnjem času so vlomi v trgovine, gostilne in podobne lokale vobče postali nekakšna kriminalna moda in policija prejema vsak dan številne prijave iz raznih krajev banovine. Tako je bilo v eni zadnjih noči vlomljeno v trgovino Martina Žnidaršiča na Jarčem vrhu v krškem okraju in tat je odnesel nekaj denarja in raznega špecerijskega blaga. Podoben nočni obisk je prejela te dni gostilna Franca Pa-velija v Brežicah. Tatova, ki so jima že na sledi — bila sta po vsej priliki dva znana brezposelna pohajača s krške strani — sta odnesla več parov čevljev, nekaj raznega perila in drugih drobnarij, 1000 komadov dravskih cigaret in nekaj denarja. Med posebne specialiste pa spada tat, ki je nekemu posestniku v Čentibi pri Dolnji Lendavi odnesel iz kašče več šunk, nekaj kosov prekajenega svinjskega mesa in cel kup slanine.
KULTURNI PREGLED
Anton Lafovic
stllt! in o nmetnostni politiki, zlesti
glasbeni
Tednik >Glas akademski« izhaja sicer v skromnem obsegu, pa vendarle posveča pozornost našemu glasbenemu življenju, kar je vredno vse hvale. Njegov glasbeni poročevalec je po svoji stroki očividno umetnostni zgodovinar, na kar kaže v njegovem poročilu o Bachovem večeru to, da ne vidi težišča glasbenega večera v estetskem dojemanju glasbe, temveč v študiju stila; zdi se mu, da bi najlepše, kar bi se dalo v glasbenem življenju doseči, bilo to, da bi 9e oživotvorila serija stilnih večerov, kjer po njegovih mislih nikakor ne bi šlo za estetsko dojemanje glasbe, temveč
samo za študij stila.
Ne dvomim, da je naš umetnostni zgodovinar prepričan, da je njegova pot edina, ki prav vede do poglobitve glasbenega življenja Vendar pa mislimo, da je njegovo mišljenje zmotno in zato nesprejemljivo. Nesprejemljivo zlasti zato, ker stilnega vi-«Ska ni mogoče vzeti za izhodišče tuaeU
nostni politiki, zlasti ne glasbeni.
★
Ko naš glasbeni prijatelj v »Glasu akademskem« sanja o oživotvoritvi serije stilnih večerov kot o kulturno - političnem idealu, je važno, da smo si na jasnem, kaj je to, čemur pravimo j^til«.
Predvsem je poudariti, da se ta beseda rahi najpoprej in najbolj izrazito v zgodovini arhitekture in potem v zgodovini umetnosti sploh. Nikakor pa se ne uporablja na primer v zgodovini gospodarstva ali politike. Vsaj meni se še ni zgodilo, da bi bil kdaj čital, da ima ta ali ona doba, ta ali oni gospodarski ali politični stil, ali ta ali oni stil obdelovanja travnikov ali njiv.
Kadar govorimo torej o stilu te ali one umetnosti v neki dobi, je psihološki proces, po katerem pridemo do tega, da določimo stil neke dobe v določenem umetnostnem področja, vedno abstraktiven.
To se pravi; ko pregledujemo celo množico umetnikov in njihovih v neki dobi ustvarjenih del, iščemo v vsej tej pestri množici tistih potez, katere se zdijo značilne in skupne vsem tem umetnikom in njihovim delom. To seveda ne gre drugače, ko da pri vseh teh umetnikih in njihovih delih pustimo na strani vse tisto, kar je njihova osebna posebnost. Ker pa te posebnosti obenem z njihovimi skupnostnimi potezami tvorijo duhovno celoto posameznega umetnika ali posameznega dela, je jasno, da pri stilnem gledanju ne upoštevamo celotne osebnosti posameznega umetnika, temveč samo njegovo skupnostno potezo. Odtrgati moramo torej od njegove celotne individualnosti, združujoče v sebi vso svetlobo in vse sence, le posamezno značilno skupnostno potezo. To je pot abstrakcije, torej dobesedno odtrganja, odtrganja vsega tega, kar je v osebnosti posameznega umetnika razvidno kot osebna posebnost njegova to kar ni obenem skupnostna poteza. skupna z drugimi umetniki iste dobe.
Gledanje na kakega umetnika kot totalno osebnost in na njegovo delo kot na celoto je torej v izrazitem nasprotju s stilnim gledanjem.
Umetnik pogledan kot osebnost, kot celota je antiteza stilu.
Ko skušamo torej, gledajoč v področju te ali one umetnostne panoge na neko dobo, najti, kaj je njen stil, pomeni naše iskanje
tiste določene skupnostne poteze, imenovane stil, iskanje neke poenostavitve-ne formule. Le-ta nam daje možnost, da v pestrosti najmnogoličnejših umetniških pojavov tiste dobe, najdemo poenostavljeno trdno linijo, ki nas varno vodi kakor ariadnina nit v labirintu.
Potreba, najti neke poenostavitve zaradi enostavnejše orientacije v raznih umetnostnih dobah, je torej tista, ki kaže, da je iskanje stila izrazito orodje zgodovinarja.. Stilno gledanje je značilni prijem zgodovinarja. S takim prijemom zgodovine reducira ogromno množino umetnostnih pojavov na majhno število enostavnih in poenostavljajočih formul.
Ko je pa nam vsem znano, da vsak človek v svojem egocentrizmu skuša potrebe svojega osebnega zanimanja generali-zirati in jih kot smernice vsiliti svojim soljudem, ali se bomo potlej čudili, da ima umetnostni zgodovinar prav iste težnje? Z njegovega zgodovinarskega vidika je čisto naravno, da mu težišče kakšnega glasbenega večera m v estetskem dojemanju glasbe, temveč v študiju stila.
Ko smo videli, da je psihološka pot, ki vede do spoznanja tega, čemur pravimo stil, abstraktivna m samo abstraktivna, je treba obenem poudariti, da je ta pot izrazito razumska,
In tu pridemo na tisto kardinalno križišče, kjer se ločijo naše poti: ona našega prijatelja umetnostnega zgodovinarja in naša.
Umetnostna zgodovina je stroka, M se goji na u n i v e z i, in tja tudi spada po vsej pravici. Zakaj za univerzo in za vse njene stroke je značilna predvsem gojitev razuma in razumskega študija.
Pri tem nikakor ne izpustimo iz vidika, da tudi ta študij ne more čisto pogrešati fantazijskih in čuvstvenih strani človeške duše. Zakaj v še tako razumnem in ostrem razumevanju intervenira vedno naša čuvstvenost in naša fantazija, kakor obratno nikdar nista naša fantazija in naša čuvstvenost v svojih manifestacijah taki, da jih ne bi sočasno hladila naša razumnost.
Navzlic temu mislim, da lahko vzdržimo svojo trditev, da je ves univerzitetni študij izrazito razumski.
Popolnoma nasprotna je ta reč v vseh umetnostnih šolah. Recimo v glasbeni šoli. Najsi je učenec nadarjen stvariteljsko ali samo reproduktivno, v vsakem primeru je njegovo glasbeno čuvstvovanje glavni predmet glasbene vzgoje. Saj so vsi najvažnejši elementi glasbe samo čuvstvene nature.
Z goHm razumom ne boste Ttfkttar mogu
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24 Dane« ob 4„ 7.15 la 9.15 nr! velika premiera prekrasnega filma
Sodelujejo:
Helena Hayes Clark Gable Lewis Stone
BELA SESTRA
Zgodba ljubezni mladega dekleta. Največja ljubezenska drama
TO JE FILM ZA VAS
Domače vesti
♦ Prispevke za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju so že izročili aii pa jih še zbirajo nameščenci: Češke industrijalne banke, Delniške tiskarne, Jugoslovanske zavarovalne banke »Siavije«, Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, Ljubljanske kreditne banke, tvrdke Medič & Zanki, Mestne hranilnice, Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Zavarovalnice Jugoslavije, zbirajo pa tudi pri nekaterih drugih podjetjih. Videti je, da zasebni nameščenci v tej vzvišeni dolžnosti napram blagopokojnemu vladarju nočejo zaostajati za državnimi nameščenci. želeti bi bilo, da začno zbirati tudi pri onih podjetjih, kjer zbiranje še ni v teku. Položnice pošlje na zahtevo pisarna Odbora za postavitev spomenika Viteškemu kraj ju Aleksandru i. UeKilnitelju, Gledališka ulica 3-IV, pošt. ček. račun St. 11.200.
Ob petkih in svetkih lahko pripravljaš
»Jajnine«. Primerne so k vsaki omaki. Pripraviti se dajo s sesekljanimi ostanki pečenke, klobase, s salato, fižolom, ali kot: vloga v postno in mesno juho. Jajnine požlahtijo vsako jed.
♦	Nacionalna ura radia. Upravitelj mariborskega muzeja g. prof. Franjo Baš bo daces predaval o velevažni o6ebnost)i v naši narodni in kulturni zgodovini, o dr. Pavlu Turnerju, ki je bil tudi velik dobrotnik ljubljanske univerze. Predavanje bo oddajala ljubljanska postaja.
♦	Iz sodnopisarniške službe. Prvi pisarniški in zmeijiškoknjižni izpit je pri ape-laoijskem sodišču v Ljubljani napravila sodna zvaničnica v Dolnji Lendavi Irena Apatičeva. Za uradniška pripravnika sta postavljena Konrad Tovornik v Celju in že-leznik Simon v Ptuju. Za zvaničnika n. skupine je postavljen Anton Videčnik, jet-niški paznik v Mariboru. Za zvaničnike m. skupine pa: Ivan Jurjevčič v Ljubljani, Je-zernik Marija. Prevalje, Remec Ana, Ljutomer, Rifelj Terezija, Kranjska gora, Kosem Milena, Ljubljana, in Ferenc Ljuba, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
♦	Z gostilničarsklm kongresom, ki bo 1«. t m. v Zagrebu, bo zvezana razstava in poskušnja hrvatskih vnn kakor tndi vseh potrebščin, ki so gostilniškim podjetjem neobhodno potrebno. V soboto popoldne in v nedeljo bo v kongresni dvorani tudi revija, pomladne mode. Polovična vožnja po železnicah je dovoljena, legitimacije se dobe pri železniških blagajnah
♦	Slovenski slikarji med ljudstvom. Časi, Id živimo v njih, so hudi in marsikdo, ki je v prejšnjih letih z Lahkoto odrini] primeren znesek za lepo originalno sliko, se mora danes tolažiti z upanjem na boljše gmotne razmere. Tudi naši likovni umetniki so prizadeti po krizi, vendar hočejo mnogi med njimi ostati v stiku z ljudstvom, kar dokazuje ilustrirana tedenska revija »življenje in svet«, ki objavlja razen pestre vsebine in umetniških reprodukcij tujih umetnikov tudi izvirne slike slovenskih slikarjev kakor M. Gaspari-^a, E. Justina, D. Klemenčiča, N. Pirnata, H. Smrekarja, F. škodlarja, P. žmitka. I>a tudi znanega talentiranega ljubitelja .grafične umetnosti J. Kladnika. Tako pridejo naročniki »življenja in sveta« poceni do izvirnih slik naših umetnikov, saj znaša mesečna naročnina 3 Din, trimesečna pa samo 20 Din.
♦	Za Ivana Vrhovnika sklad bo darovali
namesto cvetja na grob blagopokojnega župnika: prof. A. Koželj, LJubljana 200 Din; Anica Petrovec, Gornji Logatec 100 Din; rodbina Pehani-Lap 100 Din; dr. Albert Trtnik, Ljubljana 100 Din.
♦	Novi grobovi. V Podsredi je umrla ugledna gospa Ana škerbčeva. Približala se je že 80. letu. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 10. — V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrl g. Andrej Gril, poštni zvaničnik v pokoju. Pogreb bo jutri ob pol 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Spet smrt v kakanjskl Stari jami. V rovu stara jama, kje* se je lani 21. aprila pripetila strašna nesreča, ki je ugonobila 1-8 radarjev, si je smrt te dni spet izbrala žrtev Rudar »Ivan Frankič je v rovu namestil dve mini, ki pa jdh je v istem trenutku zakrll kup premoga, ki se je odluščil od stene. Rudar je previdno razkopaval premog, da bi našel mini, ali pa vsaj vžigalne vrvd, ki jih j« bil prižgal baš tedaj, ko se je vsul premog. Njegovo upanje, da je premog ugasnil vžigalno vrv, se ni uresničilo in je ena mina eksplodirala pod kupom premoga. Ob strašni eksploziji je nesrečnega rudarja treščilo ob zid in strašno razmesarilo. Revež je bil še pri zavesti ter je prosil svoje tovariše, naj izročijo njegovo uro in neke predmete rodbini. V teku ene ure je umrl v strašnih mukah.
♦	Najlepše darilo za Jožete In Joilce je
"dobra knjiga. Sloviti Vossov roman »Dva človeka« v lepem prevodu in okusni obliki je nedvomno zelo primeren dar. Knjiga, vezana v celo platno stane 50 Din. enako vezana, a na cenejšem papirju tiskana 31 Din, broširana pa 24 Din. Naročila sprejema iz prijaznosti uredništvo »Domovine« Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Pišite <1*> pisnico, da se Vam pošlje položnica. Kc sprejme založba denar, takoj odpošii" knjigo
RUDOLF FORSTER
ANGELA ZALOKAR
v velefilmu
SKRIVNOST KARLA CAVELLIJA
♦ Zanimiva razsodba. Državni tožilec je obtožil znanega beograjskega vseučiliške-ga profesorja in znamenitega kirurga dr. Malivoja Kostiča, da si je nabavil od mestne občine »ubožno izpričevalo«, da bi se mu na tej podlagi odpisali večjii davčni zaostanki. Obtoženi so pa bili tudi še brat dr. Milivoja, dr. Slobodan Kostič, ki je izposloval ono »ubožno izpričevalo« ter dr. Radoslav Brašovan in dr. Borivoj Grado-jevič, ki sta potrdila navedbe o dr. Kosti-čevem imovinskem stanju. Okrožno sodišče za mesto Beograd pa je po večdnevni razpravi oprostilo vse štiri obtožence. Za dr. Milivoja Kostiča je smatralo za dokazano, da se je vsa stvar izvršila brez njegove vednosti. Njegov brat dr. Slobodan, bi vodi silno zaposlenemu bratu gospodarske posle, je vložil prošnjo v dobri veri, da ima brat pravico do davčnega odpisa, ker dejanski živi le od svoje profesorske plače, dočim pa mu njegova zasebna praksa, v kateri dela tudd brezplačno, zaradi velikih stroškov prinaša zelo malo. Ront-genski aparat, ki ga ima, še ni izplačan in ni njegova svojina, avtomobila, ki je itak posebej obdavčen, pa nima za luksuz, temveč za poklicne potrebe, pa tudi še ni odplačan. Njegova stanovanjska oprema odgovarja njegovemu družabnemu položaju in poklicnim potrebam. Znesek 70.000 Din, ki je vložen v banki, pa je last vse družine in znaša komaj toliko ko-
I
likor znašajo dolgovi. Tn vobče nI Slo sa neko »ubožno izpričevalo«, temveč za ugotovitev imovinskega stanja, katero mora davčna oblast Kak še sama presoditi, preden pristane na odpie davka.
♦	Trdo obsojen tihotapec. Naša oblast v a bo v preganjanja tihotapskih razvad zelo stroga. Tako je bil pred kratkim 2&letni kmečki sin Pavei Opečan lz L/ibeličke gore pri Dravogradu, ki so ga naši finančni stražniki na koroški meji zasa&iH na delu, od dravske finančne direkcije v Ljubljani obsojen na plačilo 68.949 Din kazni. Fant je iz strahu pred sodbo na tihem pobegnil v Avstrijo.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehke in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— senatorka Františka Plaminkova,
znamenita češkoslovaška boriteljica za ženske pravice, odlična socialna delavka, predsednica ženskega narodnega sveta če-škoslovaškega, podpredsednica štiirih največjih mednarodnih ženskih zvez, je dosegla nedavno t>0. leto svojega plodonosne-ga življenja. Tudi Slovenkam je dajala pobudo za njihovo delo. Spominjajo se je s hvaležnostjo in ji prirede v četrtek, 14. t. m. ob iS. v dvorani mestnega magistrata skromno slavje v obliki dveh predavanj. Pavla Hočevarjeva, urednica »Ženskega sveta« bo govorila: Ob 60 letnici Františke Plaminkove«, Minka Govekar-jeva pa: »Fr. Plaminkova in Slovenke«. Vabljeno zlasti ženstvo, da 6e prepriča, koliko zmore ena sama socialno čuteča, marljiva žena. Vstop svoboden in vsakomur dovoljen.
u— Ljudska univerza. Drevi ob 10.16 bo predaval na drž. trg. akademiji gosp. prof. Gnjezda Franc o filozofskih vprašanjih.

CIMEAN
Mamica ve, da le CLVLEAN je za zobe!
Občni zbor Aerokluba se je vršil ob prav lepi udeležbi v ponedeljek zvečer. Iz poročil predsednika ln tajnika Je razvidno, da je klub v polnii meri služIl napredku našega zrakoplovstva. Posebno pozornost je posvečal brezmotornemu letanju, jadranju in vzgoji naraščaja ter dosegel najlepše uspehe. Tako se je posrečilo izboljl&ati jadralni rekord od 7 minut na 1 uro 2 minuti, kar sicer v primeri z drugimi narodi še vedno ni dosti, a je vendar za naše razmere velik napredek. Aero-klub šteje 42 dobrotnikov, 4i9 nstanovniih, 24 podtpomih in 309 rednih Članov. V pilotsko šolo s« je prijavilo 119 kandidatov, izbranih pa samo 13. Za šolo Je imel klub premalo letal na razoplago in je moral tečaj predčasno zaključiti. Velike uapehs je dosegla Jadralna sekcija, ki Je zgradila več jadrniic ter ustanovila svojo šolo na Blokah. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik R. Hribar, I. podpredsednik podban dr. Pirkmajer, II. podpredsednik polkovnik Nedeljkovič, tajnik in gospodar inž. Bloudek, blagajnik Alojzij Pregelj, vodja tehnične sekcije Svetozar Hribar, za propagando gen. tajnik Josip Pogačnik, za modelno sekcijo prof. Ivan Noč, za jadralno sekcijo Peter Hribar, za namestnike pa Lnž. Mačkovšek, dr. Stane Rape, inž. Gulič, inž. Pavel Pavčič, inž. Zupančič, Ivan Miklavec, inž. Rudolf in Kuno Hočevar; v nadzorni odbor banskl svetnik dr. Marn, komandant žandarme-rije KvintdJjan Tartaglia, dr. Vinko Vr-hunc in Milan Sterlekar ter delegat za plenum sredi uprave Rado Hribar, namestnik pa dr. Stane Rape. Pred zaključkom zborovanja je bila sprejeta resolucija, naj Aeroput vse ukrene, da dobimo zračno zvezo Sušak-Ljubljana-Celovec-Salzburg-Munchen ter tako za naš Jadran najkrajšo zvezo s srednjo Evropo. Resolucija je bila poslana tudi zrakoplovnemu poveljstvu v Novi Sad.
u— 1. aprila bo v Unionu koncert Akademskega pevskega zbora. Naši akademiki so lansko leto sklenili prikazati našo
Zvočni kino Dvor
Tel. 27-30
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer premiera velefilma
žena v džungli
2ena sama v džungli. Strahote džungle. Dviji boji z naravo. Vstopnina Din 4.50 in 6.50
hrtpavost
ublažijo
Mr, Bahovčevi »Smreka bonboni
sestavljeni lz smrekovega ekstmkta ln mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločevanje sluzi ter desinfidrajo usta In grlo.
rPSmrefc€g**- bonboni
v lekarnah in drogerijah zavitek Din 3.— m 5.—
Apoteka
Mr. L. Bahovec
LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12
narodno pesem. Prvi del so podali na lanskem koncertu z narodno pesmijo is koroškega in belokrajinskega okrožja, drugi del pa bomo slišali na letošnjem koncertu, za katerega vlada v vseh krogih že danes veliko zanimanje. Slišali bomo pesmi la Sredozemlja (Primorje, Idrija). Panonlje (štajerska. Prekmurje). Gorenjske ln Dolenjske.
u— Prva ustanovnlna »Filozofskega društva«. G. dr. Aleš Ušeničnik je daroval 500 Din in postal s tem prvi ustanovni član. Filozofsko društvo vidri dobro znamenje v dejstvu, da je nestor slovenskih filozofov obenem njegov prvi ustanovnik.
u— Predavanje Slovenskega stenograf-skega društva z naslovom Novejše smeri v stenografiji bo danes na drž. trgovski akademiji. Predaval bo prof. B. Svetelj. Kdor se zanima za ogromen razmah brzo-pisja v zadnjem času, dobrodošel.
u— V društvu »Soči«, matica v Ljubljani bo v ponedeljek IS. t. m. v salonu prt »L«e-vu« ob pol 21. predavanje ge. Sidonlje Je-ras-G-uinotove. Gospa predavateljica nam je prav dobro znana iž lanskega leta. ko nam je kot Francozinja predavala v krasni slovenščini »O francoskem kmeta« tako lepo, da je takoj osvojila vse poslušalce. Letos bo nadaljevala in govorila o zelo zanimivi temi: »O francoski narodni pesmi«. Po predavanjiu bo prijateljski družabni večer na čast vsem Jožicam in Jože-tom. Ne zamudite prilike slišatri našo ol-lično predavateljico go. Je ras o vo. Pridite vsi, da nas bo dosti! Vstop vsem svoboden, vsi dobrodošli. — Predavateljski »<v sek.
u— Uprava Hubadove župe JPS tma
danes ob 15.15 zelo važno sejo v poslopju Glasbene Matice glede sprejema bolgarskih pevcev društva »Rodina« iz Sofije.
u— O Abesiniji bo predaval novinar in dober poznavalec zunanje-političnih vprašanj g. dT. Stanko Jug pni društvu »Tabor« v četrtek 14. t. m. v kemični predavalnici na realki. Začetek ob pol 21. Iskreno vabljeni! Vstop svoboden.
napraviti niti najnavadnejšega glasbenega ritma, ki bi bil v resnici živ in zanosen. Za prav vse panoge umetnosti, pa najsi gTe za reproduktivnega ali pa za stvari-teljskega umetnika, velja, da je živo valovanje ritma, občutljivo risanje linije, recimo melodične linije, in oblikovanje umetniške snovi, v povsem pretežni meri stvar čuvstva in fantazije. Z golim razumom so vse te kardinalne stvari umetniškega ustvarjanja in reproduciranja striktno ne-zagrabljive in vprav nedostopne.
Po naravi stvari je torej dano, da je v umetniških šolah oblikovanje razuma popolnoma sekundarno. Razumsko gledanje na stvari umetniškega vzgajanja in življenja sicer tudi v umetniških šolah ni povsem izključeno, goji se n. pr. tudi zgodovina glasbe v glasbenih šolah, ker to spada k splošni izobrazbi, ki jo dandanes vsak poklic goji do neke mere, vendar vse razumske panoge v umetniških šolah niso več nego samo prav podrejenega pomena. In to po vsej pravici.
Vidik stilnosti torej kot čisto razumski vidik ne more biti fundamentalna smernica za kulturno politiko kake umetniške šole, čije vsake glavna naloga je vzbuditev in gojitev umetniške?" čuvstva.
★
Toda stilni vidik tudi ne more oiti smernica za kulturno politiko nasproti širokemu občinstvu ali nasproti vsemu narodu. Kakor rečeno: če bi n. pr. na naši
Zvočni kino Ideal
še danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer
GRETA GARBO
GRAND HOTEL
u— Pevski zbor Glasbene Matice Sma drevi ob 20. važno pevsko vajo. Pevski odbor prosi vse čftane, da se te vaje ai-gurno udeleže.
u— Občni zbor Starešinske organizacije »Preporoda« bo drevfi ob 20. v organizaoiji-nem lokalu, arena Narodnega doma.
u— Kako pripravljamo razna sredstva za zatiranje sadnih in vrtnih škodljivcev, bo drevi ob 19. pokazal nadzornik g. Josip Strekelj pri predavanju podružnice SVD v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Ker mešanje raznih škropil dela sadjarjem in vrtnarjem največje preglavice in večkrat nepravilno zmešana sredstva napravijo tudi več škode kakor razne bolezni in mrčes, zato naj se predavanja udeleže vsi, ki žele, da bodo imeli sploh še kaj sadja in "tudi drugih pridelkov. Najrazličnejša škodljivci so se povsod tako razpasli, da prete uničiti ves pridelek, zato pa morajo škropiti prav vsi lastniki vrtov, kakor zahteva tudi zakon. Občine imajo namreč pravico, da škrope drevje po vrtovih in sadovnjakih same na račun gospodarjev, ki s svojo brezbrižnostjo za drevje ogražajo tudi nasade sosedov. Predavatelj bo seveda opisal tudi razne bolezni m škodljivce, obenem pa navedel, pokazal in pripravil tudi sredstva za uspešno zatiranje. Vstopnine ni.
u— Muslimanski prazniki Kurban- Bajram, ki trajajo tri dni, se začno v petek 15. t. m. v teh dneh muslimani v velikem
številu romajo v sveti mesti v Arabiji, v Meko in Medino. Tukajšnji vojai a imam g. Ahmetaševič bo imel v petek ob 5-30 službo božjo za muslimanske vojake ljubljanske garnizije v vojašnici vojvode Mišiča v Metelkovi ulici. Civilisti muslimani, ki žive v Ljubljani, lahko prisostvujejo tej službi božji. V času teh praznikov muslimanski nameščenci in državni uradniki ne delajo.
u— Sokol I. Ljubljana-Tabor sporoča svojemu članstvu, da je preminil zvesti in dolgoletni društveni član brat Polde Jak. Pogreba pokojnega brata se udeležimo v civilu z znakom danes ob 1<>. uri izpred splošne bolnišnice k Sv. Križu. Društvena uprava poziva članstvo, da se pogreba udeleži polnostevilno!
u— Dramatski tečaj Mladlnrke zveze JSZ bo 20. t. m. ob 20. v mali dvorani Delavske zbornice. Tečaj bo vodil priznani strokovnjak in režiser ljubljanskega gledališča g. Ciril Debev«c in Jan HestonJak. Trajal bo le nekaj večerov. V zgoščena obliki bodo podane smernice, ki so potrebn« za dobnega igrplca-amaterja. Zatorej rabljeni vsi prijatelji lepe dramske umetnosti, da se v čim večjem številu odzovejo Podrobnosti še objavimo.
u— XI. redni letni občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v ujub-Ijani bo v nedeljo, rine 17. marca 1035 v veliki dvorani Trgovskega doma, Ljublia-na, Gregorčičeva ulica 27, ob pol 9. w.rJ dopoAdme.
u— Zveza gospodinj — ekskuraljsM odsek opozarja svoje članice, da bo v četrtek 14. L m. izlet v Kamnik, kjer si ogledamo tovarno Bta in znamenito zbirko starin g. Sadni karja. ZbiraJii&če na glavnem kolodvoru ob odhodu vlaka ob 11.30. — V primeru slabega vremena izlet praiožiino. Več na oglasni deski v veži Breg 8.
u— Zveza gospodinj opozarja, da se vrši danes ob IS. predavanje o električni kuhi. PokušE.a jedil Vstop svoboden.
u— Podružnica sadjarskega In vrtnarskega društva na Viču prtrecffi v četrtek 14. t. m. ob 19. r narodni šoli na Viču predavanje o gojenj« sobnih rsstHn in cvetlic trajnic na vrtu. Predavanje bo predvidoma zadnje v zimski sezoni. Prič* kujejo številne udeležbe.
u— Tragična smrt posestnika Jakoba Jernejca z Ježice. Kakor smo že včeraj kratko zabeležili 30 se uglede emu Svetnemu posestniku in občinskemu odbornika Jakobu Jernejcu z Jezice pri vračanju g polja splaši3i konji na cesti Miza: doma* s hiše. Jerneje ee je hotel z odskokom rešiti z drvečega voza, pri tem pa je tako nesrečno priletel ob zid bližnje hiše, da Je obležal z razbito lobanjo ln rlomdjen« roko. Na pomoč poklicani dr. Novosel )e takoj odredil prevoz ponesrečenca r bolnišnico, kjer pa je kljub skrbni pozornosti zdravnikov ponoči umrl. Tragična smrt nglednoga posestnika je v vsej ljubljanski okolici zbudila toliko večje pomilovanje, ker Je Jernejčevo hišo že pred meseci zadela huda nesreča. Jemejčev Lojze je pri nekem prepiru, ko »o doma. IlčkaH koruzo, zaklal brata Franceta in j« njegovo dejan le prejšnji mesec obravnaval ljubljanski mali senat. Na podlagi mnenja, ki so ga podali psihijafcrf, je bilo t»-daj kazensko postopanje proti Lojzetu ustavljeno in sodišče je skleroilo, da ra izroče r znani Epoglavski zavod za očuva-nje pri Zagrebu. Jernejčeva hiša je precej bogata in bo Lojze najbrž dedič okrog 100 tisoč dinarjev vrednega posestva. Kakor se čuje, nesrečnega fanta ne bodo izročili! r zavod, temveč bo proti reverau puščen na svobodo.
u— Angela Zalokarjeva v filma. Te tei se bo predvajalo t Elitnem kinu Matici epohalno filmsko delo, »Skrivnost Karla CaveBiJa«. Glavno vlogo g!umi slavni ka-rakterni igralec Rud. Forster. On in naša rojakinja Angela Zalokarjeva sta ustvarila delo, ki zatemni slavo Tsek dosedanjih filmskih del. Delo je tako močno in dejanje tako pestro in umetniško zaokroženo, da ga smatrata občinstvo kakor kritika za dovršeno umetnico, vredno slave, ki jo uživa. Kino »Croatia« v Zagrebu je predvajal to delo nepretrgoma 14 dni, kar jo vsekakor za Zagreb izreden uspeh, že po samem tem primeru spoznamo, da je film res izredno delo.
u— Kuharski tečaj za gospodinje ln gospodinjske pomočnice se vrši vsak četrtek ln nedeljo v kavarni »Leon«, vhod z Miklošičeve ceste poleg Delavske zborml ce, vsakokrat z drugim sporedom. V četrtek 14. t. m. sendviči, pikantni in sladki, na francoski način; t nedeljo 17. t. m. postne juhe na razne načine in vložki. Začetek ob poj 3- popoldne.
u— Obup siromašnega kleparskega mojstra. Včeraj malo pred poldnem bo reševalci iznenada klicani na pomoč v Nunsko ulico, kjer si je hotel kleparski mojster M. K., ki je ostal v tem času krize skoraj brez vsakega dela, vzeti žJvlje nje. Poizkus samomora se je izvršlil v resnično tragičnih okoliščinah. Mojstrova
univerzi bila stolica za glasbeno zgodovino, bi za slušatelje te stroke bila seveda najbolj zaželena stvar cela serija tako zva-nih glasbenih stilnih večerov, ker bi jim nudila možnost razumskega študija tako zvanih muzikalnih stilov.
Toda interesi in zanimanje glasbeno-zgodovinarskih adeptov se ne smejo vsiliti vsemu narodu ali sploh muzikalnemu občinstvu, ker imata ta dva pravico in potrebo do vseh drugačnih orientacij.
Ce bi si namreč osvojili stališče glasbeno - zgodovinarskega učenca, bi to pomenilo, da naj vidimo smoter in višek vsega našega prizadevanja v tem, da našemu glasbenemu občinstvu vcepimo poznanje nekih mrzlih razumskih kategorij z bobnečim naslovom stil. Kakor da bi bil smisel vsega umetnostnega življenja v kakem narodu ta, da narod sebi bistri samo svoj razum in ga izpopolnjuje z nekimi poljubnimi stilnimi abstrakcijami.
Toda umetnostno življenje v narodu ima vse drugačne naloge in dosti globlji pomen. Ono mu ima posredovati globoke čuv-stvene vrednote na vseh poljih umetnostnega življenja: posredovati torej kvaliteto in globino umetnostnih stvaritev.
Poudarjam kvaliteto in globino. Poudarjam zato, ker stilno gledanje nima ničesar opraviti s kvaliteto in globino. Saj je stilno gledanje čisto razumsko, zato je kvaliteta in globina kake umetnine za to gledanje nedoločljiva in nezagrabljiva.
Saj v določeni stil kake dobe spadajo
dela visoke, srednje in male ali celo nobene kvalitete in — vendar so v stilu.
Ko podčrtavam, da je vloga vsega umetnostnega življenja v narodu ta, da posreduje globoke, čuvstvene in kvalitetne vrednote, hočem s tem obenem reči, da je ta stran narodove duše tista, iz katars izvira vsa njena moč in sila, vsa njena dinamičnost, dočim je razumska stran človeka analitična, obrnjena v preteklost, mrzla in samo statična.
Ko pa je politika smotreno urejevanje življenja, ki nastaja, ko je politika predvidevanje, in to v državnih stvareh enako
I kot v stvareh umetnostnega življenja, tedaj nikakor ni mogoče, da svoji kulturni politiki vzamemo za bazo statično mišljenje, temveč mu morami vzet' oodlago dinamičnost življenja
Končno še nekaj besed c generalni kul-turno-političnl smernici našega prijatelja, glasbenega poročevalca v »Glasu akademskem«. On pravi: Slovenci smo zapadno-evropsko orientirani, ta pripadnost nas obvezuje tudi napram _ Bachu.
Naš prijatelj očitno postavlja faktum naše zapadne orientiranosti kot neko za-željeno dogmo. Toda kako je s to našo zapadno orientiranostjo, sta v zadnjem času najbolje pokazali dve gostovanji.
Kvalitetni francoski pevec Burdino je imel pri svojem gostovanju zevajoče vse lože, po drugo#l pa posetnike dovolj redko posejane, kakor žito po siromakovi njivL
A polomljena povprečnost dunajskega Pi-kaverja je dvakrat od vrha do tal napolnila našo opero. Bil je to vprav spontani plebiscit našega kulturnega središča, slovenske Ljubljane za nemški »Kulturboden«. Taka je naša zapadna orientacija! A dokler bo obstajala samo v slepi zaverovanosti v eno samo zapadno kulturo in to celo v kulturo naroda, ki je naš bivši gospodar in tlačitelj, toliko časa ni moči govoriti o naši zapadni orientiranosti drugače nego o borniranosti in o kulturni zasužnjenostL
Kulturni politiki, ki bi hotela tako orientiranost gojiti, ne moremo priznati sposobnosti, da bi nas vedla do svobodnih razgledov po vseh kulturah, zlasti po slovanskih. A prepričani smo. da naše žitje v svoji svobodni narodni državi kategorično zahteva svoboden razgled po vsem svetu in zato tudi ono umetnostno kulturno politiko, ki podčrtava potrebo svobodnega in zato svetovnega razgleda.
Popravi! V včerajšnjem članku n t o n Medved« je tiskarski škrat napravil poleg manjših napak dve neprijetni nerodnosti, ki motita smisel piščevih misli. Tako se mora v četrtem stolpcu glasiti stavek: »Taki (ne tudi') ljudje so n=keti in mistiki že po naravi « Predzadnji stavek se glasi pravilno: »Ne tendence, marveč i n t e n c i-je (škrat: instance!), ki so napravile iz njega katoliškega pesnika, so paralizirale razmah njegove prave, izvirne pesniške narave.«
»Življenje in svete priobčuje v pravkar iz išli 12. številki nadaljevanje izredno zanimivega predavanja primarija dr. Mirka Č e r n i č a »Stebri moderne kirurgije« in Miioslava Adlešiča članek o znamenitem odkritelju fiziku Konradu V. Rentgenu. Zaključuje se dr. Vlad. T r a v n e r j a članek o Abesiniji in Abesincih (s šestimi slikami). Anton Ingolič, čigar roman v »Ljubljanskem Zvonuc vzbuja" splošno pozornost, je prispeval povest »Tunka«. Essad begova »Zarota zoper svet pripoveduje o krvnikih proslule ruske Ceke. Dr. Anton Debeljak vodi čitatelje po Splitu in navaja Pavla Eisnerja. ki je v »Praaer Presse« priobčil vtiske iz Dalmacije. Zaključuje se L. M. Skerjanca članek o J. Š. Bachu. Ivanu Vrhovniku v spomin je napisal Ivan Po držaj nekoliko značilnih osebnih remi-niscenc, ki kažeio njegovo človeško plemenitost in širokosrčnost. Zaključuje se M. t u c h s a prevod članka Ludvika Kube o našem rojaku, monakovskem slikarju Antonu Azbetu. Slednjič se nadaljuje članek o Ko.cevi »Knjigi življenja«, Šah in druge rubrike pa prinašajo dovolj zanimivega drobiža. Izmed Številnih ilustracij naj posebej omenimo reprodukcijo H. Smre-»Velikega posta«. Posamezna rv 1 • >2lvlienja in sveta« stane samo 2 uin m jo dobiš v vseh boljših trafikah.
.Nova številka »Drame«, ki jo ureja pisatelj Jože Kranjc. prinaša Članek o uprizoritvi »Zlatoroga?. Vombergarjevih »Nekaj besed k .Zlatemu teletu'« in J. Kranjca čla-nek o Strindbergovi »Veliki noči«, ki jo je založništvo »Drame« pravkar izdalo v slovenskem prevodu. Zvezek zaključuiejo poročila o novih uprizoritvah v ljubljanski drami z nekaterimi zapiski in glosami.
Prt vseh vrstah bolečin
migreni, nevralgijt, revml, flvč-nih in menstrualnih težkočab učinkuje naglo
ALCOCRATINE
Izdeluje E. LANCOSME, Pariz Dobiva se v vseh lekarnah.
Ogl. reg. p. 2573 11. XIL 1933
žena., ti je že ceio vrsto let bolna, da se komaj premika po prostoru, je sedela v kuhinja, njen mož pa si je medtem v sobi povsem neopaženo z britvijo prerezal žile na vratu in na rokah. Ko je malo pred poldnem prišla mala hčerka iz šole in »topila v sobo, je našla očeta vsega v krvi na postelji. V bolnišnici so nesrečnežu še oteli življenje, odteklo pa mu je izredno mnogo krvi.
u— Samomor starega berača. Na polju za Sneberj-ami pri Ljubljani so našli obešenega neznanega berača. Pri njem niso našli nikakih Listin, ki bi dale sklepati o identiteti. Bedni neznanec je bil star 70 do 80 let, majhne šibke postave in plešast ter je nosil majhno sivo brado in sive brke. Za njegovimi življenjskimi podatki poizveduje orožniška postaja v Vevčah.
u— Tatvina hranilne knjižice. Te dni je neznan tat vlomil v stanovanje natakarja Rudolfa Miklavčiča v Rožni ulici in o-dnesel rjav usnjat ročni kovčeg, v katerem je bila razna obleka, vojaški dokumenti na okradenčevo ime in pa hranilna knjižica škofjeloške mestne hranilnice z z vlogo 18.600 Din.
Iz Maribora
a— Za mariborski spomenik so prispevale gasilske čete: Ruše in Dolič po 100, Beltinci 50, Selnica ob Dravi 50, rudniška gasilska četa Mežica 100. Nadalje oddelki finančnih kontrol: Sv. .Janj ob Pesn;ci 3S2, Race 100. Cankova 100, Sv. Jurij ob juž. žel. 114, Sv. Lenart v Slov. goricah 66. Orožni-ške stanice: Celje 100. Sv. Pavel pri Preboldu 1.00, Sv. Marjeta ob Pesnici 97, Sv. Andraž v Halozah 81, Konjice 70, Gornja Lendava 50, Vojnik 30.
a— Prisrčno komemoracijo so imeli v telovadnici inž. podčastniške šole pred odhodom posebnega odposlanstva na Ople-nac. Toplo občutene so bile uvodne besede polkovnika B. Putnikoviča, nakar je za-sviral orkester žalostinko in je ob popolni temi zable-stela na odru grobnica na Oplen-cu z vzvišenim likom Petra Osvoboditelja in Aleksandra Uedinitelja v ospredju. Sledile so še nekatere orkestralne točke, prisrčno posvetilo velikemu kralju Uedinite-lju in državna himna. Komemoraciji so prisostvovali tudi Sokoli, nazvoč je bil mestni poveljnik general S. Hadžič.
a— Pripravlja se bratski sprejem. V soboto dne 16. t. m. popoldne prispo v Maribor bratski bolgarski pevci, organizirani v sofijskem moškem pevskem zboru »Rodina«, ki šteje 45 pevcev. Bo to prvi sprejem kulturne bolgarske reprezentance na tleh jugoslovenskega Maribora. Od strani mariborske mestne občine, Glasbene matice in tukajšnje Jugosioven-sko bolgarske lige se pripravlja bratskim "oetom, ki nastopijo zvečer v unionski dvorani, prisrčen sprejem.
a— V studenški Ljudski univerzi bo predavala nocoj 0*» pol 20. naša Japonka ga. -ikuškova o Japoncih ter japonskem življenju. Vstop prost in dovoljen s3mo odraslim. V mariborskem kinu Apolo je bilo v ponedeljek zvečer polno poslušalcev, ki so živahno odobravali predavanje o gejšah.
a— Planica, dolina Mojstrovke, Jalovca in Ponce bo v nedeljo pozorišče največje skakalne tekme, rekordnih skokov, izvajanih od najboljših skakačev. v zadnjem času so se prijavili še prvaki Poljske in Švice, tako da bo to prava mednarodna elitna prireditev. Od Jugoslovenov nastopijo najboljši skakači. Edinstvena prilika, da se lahko prisostvuje tej tekmi ob najugodnejših pogojih, znižana voznina s posebnim vlakom, vstopnina k tekmi in znak Planica se nudijo po znižani ceni. Glede vseh pogojev opozarjamo na navodila, ki so bila objavljena v »Jutru« 12. t. m. v športni rubriki. Posebni vlak iz Maribora odpelje ob 3.30. Prijave sprejema samo še do četrtka »Putnik« v Mariboru in Celju.
a— Cerele frangais. Gospod Albert Lion, pisatelj in predsednik francoske prosvetne lige v Toursu, bo predaval v četrtek 14. t. m v dvorani ljudske univerze o Lafon-taineu in bo sigral« nekatere njegovih basni. Začetek ob 20.15.
a— Nova slovenska opereta. V kratkem bo krstna predstava nove slovenske operete, ki jo je napisal in uglasbil režiser in gledališki igTalec Pavel Rasberger. Naslov je »Prebrisani Amor«.
a— Kompromisna rešitev. Mestni tržni tulsok je sklenil, da se bolgarskim prodajalcem zelenjave in drugih vrtnih pridelkov prepove prodajanje na trgu. Sklep je utemeljen s tem, da se je tudi našim vrtnarjem za branilo prodajanje povrtnine v savski banovini. 0 stvari pa je razpravljal mestni upravni odbor, ki se je postavil na stališče, da bi bil tašen sklep z vidika interesov širokih krogov mariborskih konzu-men'ov preuranjen. Našla se je kompromisna rešitev, naj Bolgari še naprej prodajajo svoje pridelke, toda na kakšnem drugem prostoru in ne na Glavnem trgu. O stvari bo sklepal ponovno tržni odsek.
a— Zgodovinska Vetrinjska ulica se modernizira. V zadnjem času je Vetrinjska ulica., ki je zgodovinsko naša najzanimivejša ulica, zelo pridobila zaradi moderne svetlobne reklame. Grajsk kino, Sprager, Kos, zdaj se je pridružil še Weixl. Oglašajo se še drugi. V večernih urah je ta prej temna in zanemarjena ulic« dobila z živahno razsvetljavo posebno privlačno sliko.
a— Parcelacija je dovoljena. Poročali smo, da namerava tekstila tvornica Ehr-iich povečati obrat in zgraditi nekaj novih traktov ter postaviti ob Jezdarski, žitni in Betnavski ulici stanovanjske hiše za svoje delavce. Potrebno parcelacijo je mestna oblast dovolila in načrt bo kmalu izveden.
a— Umetniškemu klubu t Mariborn je mestni upravni odbor dovolil podporo 500 dnarjev. istotoliko SK Mariboru.
a— Skoro pol ure mrtva v cerkvi. Poročali smo o smrti vdove Jožefe Steinmetzove. Primer je tem zanimivejši, ker je po iz-povedbi nekaterih prič Steinmetzova z levico, s katero se je oklepala roba klopi, slonela ob klopi nepremično, tako da ljudje niti opazili n:90, da je v njihovi bližini mrlič. Tako je v tem položaju ostala skoro po! ure. dokler nista pristopna dva moška, ki se jima je čudno zdelo, da se ženska nič ne premakne. Sele tedaj sta opazila, da je ženska mrtva.
a— Utopljenec v PesnlcL V ponedeljek zvečer so našdi v Pesnici utopljenega in vsega zmrznjenega 691etnega prevžitkarja Matijo Brnuta. Orožniki poizvedujejo, ali gre za nesrečo, samomor ali morda zločin.
a— Za vsak kandelaber enega Jurčka. Novi trosvetilčni kaadelabri, ki se bodo postavili na naši »avenijic na Aleksandro vi cesti, bodo stali po 1000 Din. Zato pa bodo okusne izdelave in sestave iz sive litine.
a— Mariborskim kovinarjem je namenjen film, ki se bo predvajal brezplačno dne 20. t. m. v tukajšnjem kino Apolo. Predavanje ee bo nanašalo na električno varenje, ki ga bodo pojasnjevali lepi strokovni filmski posnetki. Predaval bo strokovnjak iz Ljubljane ter imajo dostop vsi pripadniki kovinarske 6>troke.
Iz Celja
e— O Prekmurju je v ponedeljek predaval g. prof. Stane Melihar na ljudskem vseučilišču. Očrtal je bistvo prekmurskega naraščaja kot tretjega izmed vzhodno-štajerskih narečij silovenskega jezika ter njegove posebnosti v tempu, akcentuacijo diftongaciji in besednem redu. Opisal je razvoj domače knjige izza obeh Kiizmičev, ki je služila predvsem v cerkvi in doma. kjer edino ni bila slovenščina zatirana. Omenil je dogodke ob koncu svetovne vojne. Kratkotrajni zasedibi Slovenske Krajane po jugoslovanskem kapetanu Jurišiču je sledila ponovno oblast Madžarov, nato pa oblasit komisarja Tkalca in budimjje-štanskih boljševikov, dokler ni končno mirovna konferenca 1. avgusta 1919. priznala Prekmurja Jugoslaviji. S tem je bilo Prekmurje po dolgih stoletjih združeno s Slovenci južno od Mure. Predavatelj je opisal delo prekmurskih narodnih voditeljev in učinke vladajočega federalizma na ljudsko življenje in miselnost. Slednje se odraža tudi v razmerju med Prekmurci in došlim uradmištvom, ki je v veliki večini dobro in demokratično. Obravnaval je vprašanje soboške gimnazije, ki jo upravičeno zahteva ves narod. Prikazal je narodme in verske razmere. Posledice pre-obljudenositi Prekmurja se zlasti kažejo v pojavu sezonskih poljskih delavcev, ki Jim je danes odprta še Francija ln Vojvodina. Predavatelj je tudi navedel najznačilnei-še lepote bogate prekmurske zemlje. Sledilo je predvajanje zanimivih diapozitivov, ki jih je dal na razipolago g. dr. Mu-šič iz Murske Sobote. Poslušalci so z zanimanjem sledlili lepemu predavanju. Izražena je bila tudi misel, naj bi Celje priredilo večja avtobusni izlet v Prekmurje.
e— K mednarodnim skakalnim tekmam v Planici bo odpeljal posebni vlak iz Celja ob 4.34 ter sprejema prijave Putnik samo še do četrtka 14. t. m. Ne zamudite te izredne prilike!
e— Zanimiva kmetijska filmska predstava, združena s predavanjem kmetijskega strokovnjaka, bo v četrtek 14. t. m. ob 19. v telovadnici okoliške deške narodne šole v Celju.
e— Delovno občestvo kmetsklh nadaljevalnih šol dravske banovine bo ziborovalo v soboto 16. t. m. s jaričetkom ob 8. zjutraj v okoliški deški narodni šoli v Celju.
e— Dve nesreči. Na ceeti je nekdo sunil 301etnega brezposelnega delavca Alojzija Pirca Iz Lok pri Trbovljah. Pire Je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. — Pri sekanju drv se je 351etna žena zidarskega pomočnika Ana Jufcrško-va iz Gotovelj vsekala globoko v levo roko. Oba se zdravita v bolnišnici.
e— Nepošten krošnjar. V ponedeljek je prišel neki krošnjar v trgovino ouškaria g. Alberta Rutarja na Slomškovem trgu ponujat suho robo. Vprašal je g. Rutarja, ali ima kak star samokres na prodaj. Ru-tar se je obrnil in izbral iz omare več. samokresov. Krošnjar pa je izrabil priliko in izmaknil z mize 300 Din vreden brow-ning, ki ga je bila dala neka stranka g. Rutarju v popravilo.
e— Nočnj vlom v gostilno. V noči od ponedeljka na torek je nekdo s silo odprl vrata, ki vodijo z dvorišča v gostilno Helene Klajnškove na Bregu in se splazil v gostilno. Tam je s silo odprl neki predal ter odnesel natakarici bankovec za 100 Din, za 100 Din kovancev in 50 cigaret »Drava«.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 lo 20JJ0 zvočni velefilm »Obsojena, da ljubi« in zvočni tednik.
Iz življenja na dežel?
Iz Škofje Loke
šl— Vozovnice za tekmo v Planici sc dobe v trgovini L Guzelj.
šl— Sokol priredi drevi ob 30.30 predavanje o prezidentu Masaryku. Govori gospod Marjanovič iz Ljubljane.
Iz Kranja
r— Redni občni zbor SPD v Kranju bo 22. t m. ob pol 21. v restavraciji Narodnega doma Ako nc bo ob določeni uri na-vzočna vsaj tretjina članov, bo pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo pravomoč-no razpravljal in sklepal ob vsakem številu navzočnih članov. Planinci, dolžnost vas veže, da se skupščine udeležite!
r— JČ-liga bo imela 28. t. m. ob 20. v restavraciji Narodnega doma redni občni zbor.
Iz Ptuja
j— K mednarodnim skakalnim tekmam v Planici vozi poseben vlak mimo Pragerskega ob 3.50 ter imajo udeleženci iz Ptuja zvezo nanj z rednim brzim vlakom. Pri povratku pa dobijo zvezo na redni nočni potniški vlak. Udeleženci iz Ptuja, Ormoža. Oakovca si kupijo na odhodni postaji normalno vozno karto do Rateč-Planice in posebno izkaznico na postaji. S potrdilom na izkaznici, da so tekmi prisostvovali, se vrnejo brezplačno. Vstopnico in znak »Planica« prejmejo v vlaku. Ne zamudite te izredne prilike!
SLOV. KONJICE. Dravinjska podružnica S. P. D. Slov. Konjice ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 18. t. m. ob 20. uri v dvorani Narodnega doma v Slov Konjicah. Odbor poziva članstvo, da se občnega zbora zanesljivo udeleži.
Naročite — čitafte „ŽIVLJENJE iN SVET"
Gospodarstvo
Naše gospodarstvo v januarju
Pri indeksa een na drobno (v Beogradu),
Narodna banka je objavila svoje mesečno
statistično poročilo za januar 1035, iz katerega posnemamo naslednje zanimive številke:
Povečan promet na borzah.
Promet z vrednostnimi papirji na jugoslovenskih borzah, ki je v decembru znašal 32 milijonov Din, se je v januarju občutno dvignil in je znašal 73 milijonov 1 i (lani v januarju 46 milijonov, predlanskim 12 milijonov). To znatno povečanje prometa je biio v zvezi s ponovno okrepitvijo državnih papirjev, ki smo jo v tem mesecu zabeležili. Povprečni tečaj Vojne škode je v januarju znašal 309 milijonov Din nasproti 285 v lanskem januarju in najnižjemu povprečnemu mesečnemu tečaju 183 v marcu 1933. Povprečni tečaj 7°/o investicijskega posojila se je dvignil na 74.40 nasproti 58.40 v lanskem januarju in 47.20 pred dvema letoma. 6n/a begluške obveznice pa so imele povprečni tečaj 64.10 nasproti 43.10 v lanskem in 32.6-0 v predlanskem januarju. Tudi devizni promet jugoslovenskih borz se je dvignil v januarju na 116 milijonov (lani 90, predlanskim 63).
Cene.
Indeks cen na debelo se je od decembra na januar povečal za 2.1 točke na 64 4 (1926 enako 100) nasproti 62.9 v lanskem januarju in 67.6 v predlanskem januarju. Dvignil se je predvsem indeks cen rastlinskih proizvodov (na 62.9 nasproti 53.1 v lanskem januarju), dočim ie bil indeks cen industrijskih izdelkov nižji nego lani (65.4 nasproti 69.2).
Popuščanje insolvenc
Tudi v letošnjem letu se opaža nadaljnje popuščanje insolvenc. Državni statistični urad je v januarju zabeležil 9 konkurzov (v lanskem januarju 29) in 21 poravnalnih postopanj (24), skupaj torej 30 insolvenc nasproti 53 v lanskem januarju. Pravkar objavlja Državni statistični urad tudi podatke za februar, po katerih je bilo v tem mesecu v Jugoslaviji 18 konkurzov (lani v februarju 27) in 12 poravnalnih postopanj (28), vsega torej 30 insolvenc nasproti 55 v lanskem februarju. V dravski banovini je razmeroma še vedno precej insolvenc, kajti v februarju je Državni statistični urad v Sloveniji zabeležil 7 konkurzov in 3 poravnalna postopanja, skupaj torej 10 insolvenc nasproti 13 insolvencam v lanskem februarju. Ena tretjina vseh insolvenc v februarju je odpadla torej na dravsko banovino. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo v naši državi v primeri s prejšnjimi leti naslednje število insolvenc:
pris. po-konkurzi ravnave skupaj jan.-febr. 1932	156 238 394
„ 1933	75	74 149
1934	56 62	118
1935	27	33 60
Vsega smo imeli v naši državi v prvih dveh mesecih t. 1. 60 insolvenc, t. j. približno polovico lanskega števila in manj nego eno šestino insolvenc v letu 1932.
Povečanje podlage pri Narodni banki
Dočim smo v izkazu Narodne banke od konca februarja po predhodnem večteden-skem dviganju zabeležili zmanjšanje podlage za 27.3 milijona Din, zaznamuje najnovejši izkaz Narodne banke od 8. marca zopet povečanje za 15.2 na 1304.0 milijona Din. Predvsem so se povečale devizne rezerve v podlagi za 13.0 na 42.0 milijona Din, dočim se je zlati zaklad dvignil za 2.1 na 1261.8 milijona Din. Narodna banka je ponovno prejela pošiljke zlata iz Pariza in se je prosto zlato deponirano v Parizu zmanjšalo za 6.5 na 127 milijonov Din, zlato v tresorjih Narodne banke pa je naraslo za 8.6 na 1134.8 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se prav tako povečale za 6.6 na 141.1 milijona Din, tako da je v prvi četrtini marca znašal skupni dotok deviz in zlata 21.8 milijona Din (od tega je šlo 15.2 milijona Din za povečanje podlage in 6.6 milijona Din za povečanje deviz izven podlage).
Zaloga kovanih novcev v niklju in srebru se je zmanjšala za 26.2 na 229.6 milijona Din. Po občutnem povečanju posojil v prejšnjih izkazih, smo že v izkazu za konec februarja zabeležili zmanjšanje za 4.6 milijona Din, najnovejši izkaz pa beleži ponovno zmanjšanje za 5.1 na 1822.9 milijona Din. Pri tem so menična posojila nazadovala za 5.4 na 1563.1 milijona Din, lombardna posojila pa so se povečala za 0.3 na 259.8 milijona Din.
Obtok bankovcev se je povečal za 29.5 na 4351.8 milijona Din, medtem ko so se obveznosti na pokaz zmanjšale za 58 na 1235.0
ki, kakor znano, časovno zaostaja v svojem gibanju za indeksom cen na debelo, pa vidimo nadaljnje popuščanje. Od decembra na januar je indeks cen na drobno nazadoval za 0.8 točke na 70.1 nasproti 74.2 v lanskem januarju, 75.5 v predlanskem januarju in 78.9 v januarju 1932. Dočim je bil lani v januarju indeks cen na drobno še za 11.3 točke višji nego indeks cen na debelo, se je ta razlika letos v januarju zmanjšala na 5.7 točke, kar znači, da prehaja indeks cen na drobno polagoma v boljše razmerje z indeksom cen na debelo.
Povečanje hranilnih vlog.
Hranilne vloge pri vseh jugoslovenskih bankah in hranilnicah so se lani od konca novembra do konca decembra (deloma zaradi pripisa obresti) povečale za 165 milijonov Din, tako da so znašale ob koncu leta 9945 milijonov nasproti 9839 milijonom ob koncu leta 1933 in 10.148 milijonov ob koncu leta 1932. Nasproti stanju ob koncu prejšnjega leta vidimo torej povečanje skupne vsote hranilnih vlog za 106 milijonov. Ker pa znaša povečanje hranilnih vlog samo pri obeh velikih državnih depozitnih zavodih (Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica) preko 300 milijonov, so torej hranilne vloge pri privatnih denarnih zavodih še vedno nazadovale, čeprav to nazadovanje ni več zavzelo večjega obsega. Pri 20 največjih bankah v Jugoslaviji so znašale ob koncu lanskega leta hranilne vloge 3176 milijonov, t. j. za 78 milijonov manj nego pred 1 letom in za 402 milijona manj, nego pred dvema letoma.
milijona Din (pri tem so se žirovni računi zmanjšali za 28.7 na 546.2 milijona Din, obveznosti na pokaz po raznih računih pa so se povečale za 23.0 na 684.2 milijona Din). Vrednost zlate in devizne podlage z ofi-cielno premijo znaša po novem izkazu 1675.7 milijona Din in skupno kritje 29.99 "/e (po zadnjem izkazu 29.77 '/o), kritje v samem zlatu pa znaša 26.10% (26.72 Vo).
Gospodarske vesti
= Ugodnejši konjunkturni razvoj v Zedi-njenih državah. Po prvem vzgonu gospodarske konjunkture, ki je v Ameriki sledil devalvaciji dolarja, je lani nastopila občutna reakcija. Poslednje vesti iz Zedinjenih držav pa povedo, da je ob koncu leta nastopilo oživljenje in zopetno dviganje konjunkture, ki je prišlo do izraza tudi v letošnjem januarju in februarju. Produkcija sirovega železa (ki je v Zedinjenih državah zanesljiv konjunkturni barometer) je znašala v prvih dveh mesecih t. 1. 3.09 milijona ton nasproti 2.48 milijona ton v istem razdobju lanskega in 1.12 milijona ton v istem razdobju predlanskega leta. Avtomobilske tvornice pa so v januarju in februarju izdelale 659.000 avtomobilov, nasproti 395.000 v istem razdobju lanskega leta.
= Velika javna dela se že razpisujejo. Računsko - ekonomski oddelek ministrstva za gradbe je razpisal za 2. april t. 1. ofert-no licitacijo za gradnjo prvega dela moderne ceste Zemun - Novi Sad, in sicer od 4. do 25. kilometra. Proračun za gradnjo teh 21 km moderne ceste znaša 21.4 milijona Din, tako da pride na 1 kilometer ceste približno en milijon dinarjev gradbenih stroškov. Ponudbe za to licitacijo morajo biti kolkovane za 2400 Din, kavcija pa znaša 1,120.000 Din. Ministrstvo bo sprejemalo ponudbe samo od onih tvrdk, ki bodo priložile potrdilo ministra za gradbe, da lahko sodelujejo na licitacijah za posle te vrste in potrdilo pristojne zbornice o sposobnosti za licitacijo.
= Uredba o zaščiti kmetov. Na deželi ae
ponekod širijo vesti, da še ni stopila v veljavo uredba o spremembah uredbe o zaščiti kmetov, ki jo je izdal ministrski svet 2- februarja t. 1. in s katero se podaljša moratorij za kmečke dolgove do 1. septembra 1935 ter se zniža obrestna mera za dolgove pri denarnih zavodih na 4.5 °/o in za dolgove pri privatnikih na 1°/«. Te vesti pa niso točne, ker je bila uredba objavljena že v »Službenih Novinali« 5. februarja t. L in ima od tega dne obvezno moč.
= Priprave za gostilničarski kongres v Zagrebu. Za letošnji vsedržavni kongres gostiteljev, ki se prične v soboto 16. t. m. v dvorani Zagrebškega Zbora (veleseima), pripravljata Udruženje gostiteljev savske banovine in Zagrebški Zbor v kongresni dvorani veliko gostilničarsko razstavo, kjer bodo razstavljeni vsi pripomočki za gostilničarsko in hotelirsko stroko. S to razstavo bo v zvezi razstava domačih vin in drugih pijač, mesnih izdelkov, mlekarskih proizvodov, kave in čaja itd. V soboto zvečer pa priredi Zagrebški Zbor modno in reklamno revijo v kongresni dvorani. Ta reviia se ponovi tudi v nedeljo dopoldne in zvečer.
Borze
12. marca.
Na ljubljanski borzi sta se v skladu z zn-nanjimi notacijami okrepili devizi Newyork in London. V privatnem kliringu ni bilo notacij. V zagrebškem privatnem kliringu je avstrijski šiling popustil in je bil zaključen po 859, promet pa je bil že v angleških funtih po 223.10; grški boni so se nudili po 29.75, španske pezete pa so se nudile po 5.35.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda najprej zaključena po 376. pozneje po 382, ob zaključku borznega sestanka pa §e je nudil denar po 377 (v Beogradu je bil promet po 375 — 377), za marc in april so bili zaključki po 377. Od ostalih državnih papirjev je imelo promet 7®/» Blairo-vo posojilo po 66. Končno so bili zaključki v Trboveljski po 122 in 124.
Devize.
Ljubljana. (Z všteto premijo 2S.5 odstot.) Amsterdam 2973.86 — 2988.46, Berlm 1760.05 — 1773.92, Bruselj 1024.02—1029.09, Curih 1424.22 — 1431.29, London 20« 84 — 208.90, Newyork 4315.38 — 4351.70, Pariz
289.49	— 290.93, Praga 183.54 — 184.65, Trst 363.67 — 367.75. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.60—8.70.
Cnrih. Beograd 7, Pariz 20.33, London 14.5860, Newyork 306, Bruselj 71.90, Milan 25.6250, Madrid 42.0750. Amsterdam 2C8.S0, Bi-ilin 123.95, Dunaj 57.05, Stockholm 75.20, Oslo 73.20, Kobenhavn 65.10, Praga 12.8950
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 25.36, Milan 44.54, Newvork 535.81, Pariz 35.46, Praga 22.26, Curih 174.17, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 376 — 378. 7*<e investicijsko 75 _ 77, 9V» Blair 75 — 76, 7°/» Blair 66 _ 66.50, 7°/» Drž. hipotekama banka 70 _ 72, 4°/* agrarne 47 — 48. 6>V« begluške 65 — 66.
Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 377 — 379, za marc 376 — 377, za april 378 do 378, za maj 377 — 378, za junij 377 dem, 7°/» investicijsko 75—77, 4°/» agrarne 47 do 48.50, 7°/« Blair 65.75 — 66.25, &>/• Blair 75 _ 76, 7°/» Drž. hipotekama banka 70 do 71, 6°/» begluške 65 — 65.75; delnice: Narodna banka 5000 den., Priv. agrarna banka 258 — 261, Trboveljska 123 — 125.
Beograd. Vojna škoda 376.50 — 377.30 (377, 375), za april 377 — 378 (378. 377), za maj 377.50 den., 7°/» investicijsko 76—77 (77), 4°/« agrarne 46.50 — 48, 6°/o begluške 66.25 — 66.50 (66.25), 8«/. Blair 75 — 76.25, 7"/* Blair 66 — 66.50 (66.25), T k Drž. hipotekama banka 70.50 den., Narodna banka 5200 — 5250 (5220), Priv. agrarna banka 258 — 260 (259).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.45, Državne železnice 23.40, Trboveljska 13.93, Alpi-ne-Montan. 10.45.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za les mlačna Zaključki: 2 vagona hrastovih friz in 1 vagon testonov.
ŽITO.
+ Chicago, 12. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 93.75, za julij 88.625, za september 88.25; koruza: za maj 79.1250, za julij 74.75.
+ Ljubljanska borza (12. t. m.) Tenden-za žito stalna. Zaključena sta bila dva va gona, in sicer en vagon pšenice in en vagon koruze. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 79 kg, po 132.50 — 135; banatska, 78 kg težka po 130 — 132; oves: bosanski 105 — 110: koruza: baška po 72 — 75; banatska po 68 — 70; moka: baška in banatska >0« po 210 — 230; baška >2« po 195 — 215; baška »5< pa po 175 _ 195; otrobi: baški debeli 105 _ 110.
+ Novosadska blagovna borza (12. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška potiska in slavonska 132 do 134; baška in sremska 126 — 128; banatska 128 — 130. — Oves: baški, sremski in slavonski 90—92.50. Rž: baška 122.50 do 125. — Ječmen: baški in sremski. 65 66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 _ 14o
—	Koruza: baška in sremska 69 — 70; banatska 65 — 66. Moka: baška in banatska »Ogc in lOgg« 195—217.50; »2« 175—197.50; »5« 155 — 177.50; 6< 137.50 _ 150; >7«
112.50	— 117.50; >8< 80 — 85. — Otrobi: baški in sremski 82 — 84; banatski 81—83.
—	Fižol: baški in sremski beli 132.50 do 137.50
+ Somborska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 73 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor, sred-njebaška in gornjebaška 124 — 126; slavonska, baška in banatska potiska 130 _ 132;
gornjebanatska 124 — 126. Koruza: baška in sremska 69 — 71; za marc-april 72—74.
4- Budiinpeštanska terminska borza (12. L m.) Tendenca slaba. Pšenica: za marc 16.30 — 16.32, za maj 16.62 — 16.64; koruza: za maj 11.54 — 11.55.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 11. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.81 (6.87), za julij 6.68 (6.74).
+ Newyork, 11. marca. Tendenca mlačna. Zaključni tečaji: za marc 11.06 (12.02), za julij 11.10 (12.18).
Med razvalinami Franko-panskega gradu na Trsatu
Sušak, v marcu
Ob uri, kakor mi jo je bila določila irsat-ska grofica, sem stal pred razvalinami gradu na Trsatu, ali »Trsatskim kaštelom« kakor ga navadno imenujejo. Ko je padel zadnji iz rodu Frankopanov, knez Krsto ieta 1671. za osvoboditev Hrvatov izpod avstrijskega larma, je prešel ta grad v last avstrijskih cesarjev. Potem je menjal mnogo gospodarjev in je naposled postal posest grofa Lavala Nugenta, ki je bil v sorodstvu s Habsburžani in s poljskim kraljem Avgustom Levom. Soproga grofa Lavala Nugenta je bila rojena kneginja Riario Sforza in v ženski liniji potomka knezov Frankopanov.
Nisem zgodovinar in tudi ne tak častilec zgodovinskih spomenikov, da bi se vozil, ali hodil gledat staro kamenje, okrašene spomenike in razbite vaze. Tudi Traatnki kaštel nima nič posebnega na sebi. Vsa njegova znamenitost obstoja v tem, da je bil nekdaj last Frankopanov, mogočnega rodu, ki je tesno zvezan z zgodovino Hrvatske in zlasti Primorja, čigar guspodarji so bili Frankopani. Bila je nekdaj v tem gradu znamenita zbirka slik, v kateri so bili zastopani Leonardo da Vinci, Tizian, Correg-gio, Reni, Tintoreto in tudi hrvatski mojster Medulič. Od teh ni sedaj ničesar več. Bil je nadalje v gradu bogat muzej starih rimskih kipov; vso to zbirko je poklonil grof
Laval zagrebškemu arheološkemu muzeju.
Lepa je lega gradu. Prekrasen je razgled na Kvarner, Krk in na istrsko obalo z Uč-ko goro. Potem na Reko in deloma tudi na Sušak. Spodaj se vije ozka dolina Rječine. nad katero se vzpenja Lujizinska cesta. Pred razvalinami gradu rastejo temne ciprese, gost lavor in zimzelen.
V mesečni noči bi človek lahko pričakoval, da se bo pojavila pred temi razvalinami bela knežnja z dolgimi zlatimi lasmi in harfo v rokah, ali pa mlad, vitek vitez z jekleno čelado na glavi. Sredi sončnega poldneva pa ni mogel človek pričakovati drugega nego to, kar se je pojavilo med razvalinami: grajska gospa z moškim klobukom na glavi, v dolgem oguljenem pla-Sču in oprta na dve palici. Brez te prikazni bi bila vsa slika razvalin nepopolna, mrtva. Osemdesetletna grajska gospa daje razvalinam življenje, jih spopolnjuje in ne spada nikamor drugam kakor med to rušeče se kamenje. To pot se mi je zdela njena podoba Se bolj groteskna, kakor prejšnji dan, ko sem Jo spoznal v kavarni na Trsatu. Kadar je ne bo več, bo vse to kamenje še bolj mrtvo m zapuščeno. Da se tega sama zaveda, sem čutil takoj po pozdravu z njo. Včeraj v kavarni je bila v svojem govorjenju banalna, navadna zgovorna starka, pri tem ko je bilo danes v vsem njenem obnašanju nekaj aristokratskega, res kos grajske gospe in »grofice«. Vodila me Je po razvalinah, kapelah s kamenitimi grobovi ječah in podrtih dvoranah.
Vedla me je tudi v svoje stanovanje, kjer
mi je pokazala sliko mlade dame na konju. Vsa vitka in lepa je bila ta dama, odeta v ozko jahalno obleko in s koketno na glavo postavljenim cilindrom. Ta slika je predstavljala — njo — izza mladih let. Pogled na to sliko in pogled na »grofico« v oguljenem plašču in razdrapanih čevljih na nogah — to je bil moj najmočnejši doživljaj ob obisku razvalin gradu Frankopanov na Trsatu. Ta živa zgodovina je vplivala na me bolj kakor vse pripovedovanje »grofice«, katere usoda me je toliko zanimala, da sem šel iskat še tisti dan zanesljivih virov za njen roman. NaSel sem jih in iz njih izdam lahko tole:
Grajska gospa na Trsatu ni niti »grofica«, niti potomka Frankopanov. Je tudi vseeno, ali je, ali ni, ker danes je — gro-fica-beračica — odeta v čar romantike, ki je v tem, da je ta žena »otrok ljubezni« poslednjega izmed grot'ov Nugentov. Je nekaj grofovske krvi v nji po očetu, samo ona pa morda v6, kakšnega rodu kri se je pretakala v žilah njene matere.
škoda je, da se ni našel slikar, ki bi vrgel na platno razvaline Trsatskega kaštela z grajsko gospo med portalom. Seveda z oguljenim plaščem in oprto ob palici.
Ko sem istega dne zvečer stal na Braj-dici na Sušaku in gledal na to mlado mesto, sem imel prvič na Sušaku tale občutek: slika Sušaka predstavlja Se vedno samo en del. periferijo mesta Reke. Sušak potrebuje še nekaj velikih stavb in pa cerkve. To Sele mu bo dalo pečat samoniklosti. Morda bo dotaU kmalu tudi U.	b
- >JUTRO« S!. 60	-6 -
Velika pomorska odprava
Ladja »Meteor" odhaja na znanstveno potovanje - Raziskovanje
Atlantskega oceana
-	Sre5a, IS. TU. 1935 -
Na Trsti so grški otoki
Polem ko so grške vladne čete obvladale upornike na suhem, bo atenska, \iaua gotovo posvetila pozornost razčiščenju položaja tudi na otokih. Na sliki vidimo MiJiiene
s pristaniščem
Ozadje grške revolucije
Senca Venizelosove soproge
»Meteor«, ime majhnega, 1200 tonskega parnika, ki ga Nemci uporabljajo za raziskovanje morja, je svetovno znano ime. V letih 1925. do 1927. so s to ladjo kri-žarili po Atlantskem oceanu med obema celinama in ga izmerili ter preiskali tako, kakor doslej še nobeno pramorje. V ugodnih kakor najbolj neugodnih okoliščinah so znanstveniki na parniku raziskovali zapletene
atlantske toke,
ki se med seboj tako razlikujejo po gostoti, temperaturi, količini soli, kemičnih svoj-stvih, iz weh globin so z avtomatičnimi pripravami zajemali morsko vodo, da jo pregledajo, vsakih dvajset minut je zvočno grezalo merilo globino (pri tem .so našli kot najglobljo globino Atlantskega oceana 8050 m), odkrili so največje pogorje na svetu, »Atlantski prag«, ki prečka po sredi
ves ocean in spominja po svoji črti na obrežno črto obeh celin. Vse to orjaško pogorje, ki sega od enega polarnega morja do drugega, je pod vodo in le posamezni njegovi vrhovi
Mnogo je ljudi, Id se pritožujejo, da ne
morejo ponoči spati, niti če vzamejo, preden ležejo, kakšna uspavila. To se pravi, ta jih že uspavajo, a prej ali slej se zopet zbude in potem ne morejo več zatesniti oči. Pri takšnih osebah bi zdravnik večinoma lahko ugotovil, da bi spočetka lahko zaspale tudi brez uspavila, ki bi prišlo v poštev šele potem, med nočjo, ko bi jih prvo. naravno spanje zapustilo.
Važno je tudi vprašanje, kako jemljemo uspavilo. če ga vzamemo neposredno po večerji, bo namreč bore malo pomagalo. Uspavilo se raztopi namreč šele v čreves-
Parižani ne morejo ugeniti, kaj se loteva njihovih najuspešnejših mladih igralk, ki zadnja leta trumoma beže od lavorik ter iščejo zatočišča v samostanski celici. Niz teh tipičnih pobegov se je začel leta 1923, ko je dala slovo odru Yvonna Hau-tinova. Sla je k benediktinkam kmalu potem, ko je dosegla na deskah, ki pomenijo svet, največjo zmago pred občinstvom. Že naslednje leto ji je v podobnih okoliščinah sledila Suzana Delormejeva, ki je igrala v Dramskem študiju na Champs Elvsčes vlogo nune v igri »Chant du ber-ceau« in je baš v tej vlogi zaslutila veliko privlačnost samostanskega življenja.
Letos je na vrsti mlada igralka Marysa VVendlmgova. Njen odhod iz gledališča se je izvršil v največji tišini. Nekega dne je šla k jutranji maši, od t3m pa se je napotila naravnost k nekemu starinarju, ki ma je prodala svoje pohištvo. Potem je stopila pTed svoje sorodnike, imovite alzaške prvovarje. ter jim naznanila, da ne bo stopila nikdar več na gledališki oder. Medtem ko so v pariških listih še izhajale
se dvigajo kot majhni otoki (n. pr. Azori)
nad gladino.
Sedaj se pripravlja »Meteor«, da preišče natančneje
severni Atlantik.
Med njegovo posadko 131 mož je veliko število gnanih učenjakov in vsak kvadratni meter na ladji so izkoristili za namestitev kakšne merilne in opazovalne priprave.
Naloge, ki si jih je zadala nova ekspe-dicija, so kaj mnogovrstne. Pred vsem hočejo ugotoviti, dali veže podmorska gorska veriga Novo Fundlandško z najsevernejšim koncem Atlantskega praga; ob tej priliki bodo pogledali, kako je s toplim Zalivskim in mrzlim
Labradorskim tokom, ki trčita tu skupaj. Vsak dan bodo opazovali vreme (tudi z registrirnimi baloni) in ga kot plavajoča vremenoslovna postaja sporočali kopnim postajam. Merili bodo globine, preizkušali uporabnost vsakovrstnih novih znanstvenih instrumentov, raziskovali plankton, svet najmanjših morskih bitij, ki rabijo kot hrana večjim bit-
ju, ne v želodcu. Ce mu Je pa pot do črevesja v želodcu zaprta z Jedmi, je naravno, da bo prišlo šele po urah do cilja in učinka. Ce je izjemoma prisiljen pozno večerjati, potem naj pacient vzame uspavilo rajši pol ure pred večerjo, drugače pa vsaj dve ure po njej.
Da so preobile večerje vzrok nespečnosti, je znano; manj znano pa Je to, da nas tudi preskopa večerja lahko prikrajša za spanje, želodec se začenja oglašati med njim in nas zbudi. Ce nas zbudi občutek gladu, je pomoč lahka. Jabolko ali kozarec mleka ga bo zelo kmalu pomiril.
pohvalne kritike o njeni zadnji odrski
kreaciji, je bila Marvsa že v samostanu kot novica, šolala se je za usmiljenko t izrecno željo, da bi jo kmalu poslali v kakšno kolonijo gobavcev, ki bi jim rada stregla.
Nekaj dni pred vstopom Marvsc W«hI-
lingove med samostanske novice pa so imeli francoske škofje konferenco, na kateri so ugotovili, da je v L 1934 umrlo kakšnih &)0 duhovnikov več kakor jih je bilo lani posvečenih v duhovniški stan. Tako se dogaja, da na eni strani primanjkuje misijonarjev za širjenje vere, po drugi strani pa zapuščajo svet ženske, ki jim življenje obeta na odru največje uspehe.
Rockefeller zopet bolan
Pariški »Matin< poroča, da je milijarder John David Rockefeller, ki je zdaj v 95. letu svoje dobe, zopet zbolel. Rookefeller se mudi v Ormondu na Floridi, kakor vsako leto ob tem času.
jem in posredno po teh tudi kot hrana človeštvu. Opazovali bodo pri tem tudi gibanje in
življenje ribjih rojev,
od katerih žive milijoni Evropcev, dajali bodo zaščito in pomoč ribičem na odprtem morju, ki so tu velik del leta prepuščeni samim sebi in nimajo često v potrebi niti zdravnika niti kirurga na razpolago. Sploh bi samo naštevanje del, ki jih hoče izvesti ta ekspedicija. zahtevalo cel članek. Uspeh pa bo gotovo novo in jasno spoznanje velike sfinge, ki se imenuje Atlantski ocean in ki zadaja svoje uganke tudi našemu življenju na celini.
Grške glave
Praddent grške republike g. Z al m ls
Vodja upornikov g. Venizelos
Predsednik vlade g. Tsaldaris
Prazna jetnišnica
V Madridu je izzvala največjo senzacijo novica, da so iz ondotne državne jetnišnice pobegnili častniki, večinoma mlajših letnikov, ki so bili zaradi lanskega oktobrskega puča obsojeni na ssnrt
Upornike je vojaško sodišče obsodilo navzlic mnogoštevilnim prošnjam in posredovanjem sorodnikov, naj jim prizaneso ter jim puste vsaj življenje. Sodišče je sodilo brez pardona ter določilo, da se mora pet-najstorica uporniških vodij postaviti pred puštke. Določen je bil že dan usmrČenja. Ko pa je stopil določenega dne sodnik s komisijo v celico obsojencev, da jih pozove in povede k justifikaciji, je moral v svoje največje začudenje ugotoviti, da je jetnišnica prazna.
Preiskali so vse kotičke in odkrili, da so jetniki pod neko posteljo z največjimi mukami izkopali rov ter se po zelo komplicirani proceduri približali kanalu, skozi katerega eo pobegnili na prosto. Rov se je končal direktno v kanalskem omrežju madridskega mesta.
Oblasti so bile kajpada presenečene, ko eo odkrile to stvar in so odredile natančno zasledovanje begunov, toda doslej se še ni nikomur posrečilo priti obsojencem na sled. Zdi se. da so pobegnili v dogovoru s sorodstvom. ki je podvzelo vse, da bi upornikom rešilo življenje.
»Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. — Pristopajte!«
Časi, ko so ženske javno in v ospredju delale svetovno zgodovino, časi Pompa-dourk in Maintenonk, so minili. Delajo jo danes še vedno, toda v ozadju mož. Te ženske, ki delajo na skritem
svetovno zgodovino, so kakor Helena Venizelosova, o kateri nI bilo do danes nikjer dosti govora, za katero večina ljudi, ki se zanimajo za svetovne dogodke in njih vodilne može, sploh ne ve. Noben magacin še ni prinesel njene slike. Tiho in neopazno je sledila svojemu možu na potovanjih, tiho in neopazno Je finansirala njegove revolucije. Samo enkrat je stopila preden j: ko so pred dvema letoma izvršili atentat nanj. Takrat ga Je mahoma zaščitila s svojim telesom in
dve krogli sta Obtičali v njenem telesu. Takrat Je na tihem napovedala vojno grški državi in Je svojo besedo držala.
Včasih je, kakor rečeno, spremljala svojega moža na njegovih potovanjih v Inozemstvo, vedno se je držala korak za njim. Smehljala se je boječe in vljudno, nerodno
V	Ohiu (Amerika) se je nedavno ustrelil ginekolog prof. dr. Ervin Graff-Pancsova, velika nada dunajske medicinske šole. Moža je zmrvilo življenje, da je v obupu segel po samokresu ter izvršil samomor.
Pokojnik je bil potomec častniške rodbine, ki pa si je namestu vojaškega stanu izbral zdravniški poklic. Z velikim veseljem se jc pripravljal na to kariero ter s«
Odvetnikove
poneverbe
V	dunajskih odvetniških krogih vlada splošno ogorčenje proti advokatu doktorju Heinrichu Reiterju, ki je dokazano že leta in leta poneverjal denar svojih klijentov. Stvar se je razkrila na ta način, da je odvetnik v zadnjem času porabil denar neke stranke v višini 30 tisoč Din. Klijent je ovadil odvetnika državnemu tožilstvu, ki. je uvedlo preiskavo in pri tem odkrilo še druge poneverbe. Dr. Reiter je prikrajšal svoje stranke na ta način za okroglo 300 tisoč Din naše veljave.
Vsota dobi pomen šele spričo dejstva, da so vsi oškodovanci vojni invalidi. Siromaki ao se potegovali za trafikantske koncesije in dr. Reiter je bil pravni zastopnik državne zveze avstrijskih toba-karjev. Ob tej priliki pa so zbrali dokaze, da je nepošteni odvetnik že prej nekoč oškodoval svoje klijente za kakšnih 40.000 šilingov. Del te vsote pa jim je vrnil, ker ao se pritožili proti njegovemu postopanju. Advokat je bil na ovadbo državnega tožilstva izročen pristojnemu sodišču.
ABESINSKA MODROST
Kdor se Je v teku opasal, se mu pas tudi ▼ tek« odpne.
Kar Je v ustih, se pozabi, kar Je v knjigah, ostane v spominu.
Nič ni tako veliko kakor uho ln nič tako majhno kakor oko.
Pleneči Gala (mož iz divjega abestnske-ga rodu) Je boljši nego sladkosneda ženska.
Neredna ženska skrbi bolj za svoje telo nego za svojega moža.
Strahopetec ne beži pred strahopetcem.
Kdor uči starca, piše v vodo, kdor uči
otroka, piše v kamen.
Uganka: Človeku sporoča, česar sam zase ne ve. (Petelin, ki sporoča človeku, da je jutro.)
Bitka tankov za šolarje
V Rimu so te dni priredili bitko med dvema skupinama tankov, ki so jo po radiju oddajali za šole. Mladini so hoteli na ta način predočiti vrednost tega orožja v bodoči vojni. Za speakerja je fungi-ral višji častnik, ki je najprej pol ure razlagal tehnične podrobnosti tankov, potem je pa sedel z mikrofonom na eno izmed vozil, ki so se pognala v boj. Topovi in strojnice ter vsi drugi šumi in ropoti so skrbeli, da se je otrokom bitka dobro vtisnila v spomin, častnik pa je razlagal natančno nje potek.
Ribiči na ledni grudi
Neki ruski letalec poroča, da je videl v Kaspiškem morju na ledni grudi 59 mož in 17 konj. Ledna gruda se je odtrgala od kopne zemlje v soboto. Vodni tok jo še vedno žene dalje. Ruska vlada je poslala ponesrečencem na pomoč letala z živili in obleko.
je vrtela v roki šopek, ki ga $ Je ob kakšnem sprejemu poklonil kakšen grški poslanik. Nosila je vedno ne preveč novo, ne preveč moderno črno svileno obleko in so jo kaj mnogi prezrli.
Venizelos je bil
osemkrat diktator
in štirideset let njegove žene niso opazffi.
Vedeli so nekaj le o njenem neizmernem bogastvu.
Nekega dne je šel 74!etni diktator v pokoj, bil je truden, prenehal je skoraj hiti pojem. Toda za tem pojavom je stala ženska, ki je vse svoje življenje posvetila diktatorju in njegovi vlogi. Ko je nastal položaj, da bi ta vloga za vedno prešla v pokoj, je začela računati in je napravila
proračun za revolucijo.
Potem Je to revolucijo finansirala.
Kakor smo sedaj videli, je bil tu<E ta poskus zaman, dosegel je svoj smoter le ▼ toliko, da je po njem krvavela država. M ji je vedno žrtvujoča se ženska pred dvema letoma prisegala maščevanje.
je v dobi visokošolskih študij pridružil dunajskima profesorjema \Vertheimu m Kermaunerju. Kmalu si je pridobil velik ugled z znanstvenimi razpravami o jalovosti žene. Ko je dosegel starost 35 let. so videli predstojniki in tovariši v njem vzhajajoče sonce zdravniške šole, nekateri so celo trdili, da vstaja porodniški stroki nov Semmelweis.
Graff-Pancsova je napredoval do izrednega vseučiliškega proesorja tn je čakal, kdaj se mu odpro primerna vrata, da bo lahko utešil svojo željo po znanstvenem udejstvovanju. Toda borba za kruh je postala srdita in trda. Službe, za kateTe se je potegoval, so mu odnesli konkurenti pred nosom. Užaljen je naposled ostavil Dunaj, kjer je že imel lep sloves ter odpotoval v Ameriko z nado, da se mu bodo tam odprla vrata priznanja in slave. Nastanil se je v Chicagu. Toda zopet je posegla v njegovo življenje skrivnostna usoda: zmanjkalo mu je denarja za raziskovalna dela in moral se je posvetiti zdravniški praksi, ki je pomenjala smrt za njegove visokoleteče načrte.
Ker mu to življenje rri prineslo trtehe, se je pripeljal iz Amerike zopet na Dunaj navidez zato, da bi vzel ženo in otroke s seboj v Ameriko, v resnici pa zategadelj, da bi spoznal, če so se razmere v avstrijski prestolnici toliko spremenile, da bi dobil tam kakšno boljšo pozicijo. Zaman. Vsa mesta so bila zasedena. Kot petdesetletnik se je razočaran vrnil čez morje in se vrgel vnovič v borbo za skorjo kruha. Ta boj pa ga je polagoma izčrpal in popolnoma demoraliziraL Spoznal je, da mora dati svoji želji po znanstvenem delovanju slovo za vedno. To spoznanje je bilo najgrenkejša kaplja v kupo njegovega življenja. Prepričan, da se je zapravil, je segel po samokresu in se ustrelil.
ANEKDOTA
Voz princese Montpensierske se je ustavil na križišču in neki prosjak je izkoristil to priliko, da je zaprosil: »Milosti va princesa, imejte usmiljenje z ubogim možem, ki so mu ukradena vsa veselja tega sveta!« — »Ali je ubogi mož evnuh?« je vprašala princesa svoje spremstvo. »Ne, madame, slep je,« so Ji odgovorili. »Ah, tako,« je dejala, »nisem pogledala tja.«
VSAK DAN ENA
Najnovejša iznajdba v področju poštne uprave: avtomat, ki liže znamke, da s* •abtoo prilepijo na pismo,
Grški ponos na morja
je bila križarka »G e o r g e A v e r o v«, ki jo je kupil in poklonil svoji domovini pred dvajsetimi leti neld gršld domoljub. Ta ladja je igrala že v balkanski vojni vidno Ttittgo, v sedanjih bratomornih spopadih pa Je btta močno poškodovana
V oblasti neprijateljev domovine
....................1	' ' mirm um iliji. ,i»n«»'i.".n"Hii'«l'i ii »»".umnimi.
Grška vojna mornarica, ki so se je v prvem trenutku polastili uporniki, se je skrivala več dni na Kreti. Zdaj so mornarji sami pometali častnike v morje in javili vladi, da
so ji na razpolago
| proti nespečnosti
Pomen in uspeh uspavil
Z odra v samostan
Francoske igralke zapuščajo gledališče
Zdravniška tragedija
Hotel je postati raziskovalec, pa ni imel niti sredstev za vsakdanje življenje
S P O R T
Za in zoper Planico!
Vsa prizadevanja, da bi planiška tekma ne imela udeležbe najboljših skakalcev sveta, bodo ostala brez uspeha — Vsi tekmovalci so že na potu v Jugoslavijo

•.••-t
iluud Birger (Norveška)
Ljubljana, 12. marca.
Planiška skakalnica -am je prinesla že mnogo slave in imena po svetu, povzro čila pa tudi že mnogo skrbi in preglavic. .2« lani je ostalo po veliki skakalni tekmi na njej nerešenih mnogo važnih vprašanj, letos pa so se mnoge težave pokazale že davno preje. Z vsem vikom in krikom, ki ga je dvignil me-dnarodni — večinoma konkurenčni — svet zoper ponovitev velike skakalne tekme po lanskem vzorcu, je pla/niška skakalnica najzgovornejši dokaz, kako gre tudi v športu vse po onem načelu, da ima prav zmerom le tisti, ki ima moč m denar aH obratno.
Si&mund Guttormsen (Norveška)
Samo s to devizo se je začela letos kmalu po Novem letu precej živahna gonja proti Planici, ki se je do Fis-prireditev v Visokih Tatrah »srečno« stopnjevala tako Jaleč, da so začele prihajati sem in tja r.i svetlo prve vesti, češ da je skakalnica že prepovedana in mala Jugoslavija naj kar umolkne s svojo Planico. Diugi so bili anj odkriti, pa so pisarili o nekakšni ka-, gorizaciji skakalnic, tako da so lahko planiško potisnili med največje, kjer pač neke vrste tekem — kakšne, tega ni vedel nihče povedati — ne bodo dovoljene. Slično — seveda zmerom le negativno — ugibanje je krožilo zdaj tod, zdaj drugod po listih, dokler nista slednjič prišla termin za prijave in teden zadnjih priprav.
Sorensen (Norveška)
Zdaj je po prizadevanju ali mtencijah kogarkoli prišel na vrsto zadnji adutl Norveški savez in tudi Fis sta prepovedala: prvi udeležbo svojih skakalcev, drugi pa tekmo v Planici kar v celoti. Za prireditelja vsekakor neprijetno presenečenje, ki bi utegnilo imeti usodne posledice. Generalni tajnik JZSS g. Goreč se je v teku včerajšnjega dneva brzojavno, nato pa še telefonično obrnil na predsednika norveške smučarske zveze in tajnika Fis Smith-Kielanda, s katerim sta po daljšem pojasnjevanju prišla do zaključka, da bo norveški savez nujno uredil vso formalno stran za udeležbo svojih skakalcev — pred tem so se prijavili sami in brez vednosti saveza — in obenem izposloval tudi pristanek predsednika Fise kapt. Oestgaarda za planiško prireditev, ki se v ničemer ne razlikuje od skakalnih tekem, ki so bile letos pred očmi Fis-funkcionarjev in z udeležbo istih Norvežanov v Garmisch-Partenkirchenu in Visokih Tatrah.
Pri ponovnem razgovoru s predsednikom Fis Oestgaardom, je dobil generalni tajnik JZSS zagotovilo, da bo glede udeležbe norveških skakalcev in prireditve same z dobro namero sklepala izredna seje Fis. ki je bila še sinoči, in bo JZSS dobil v teku današnjega dneva dokončni odgovor. Ugotoviti pa je treba, da ta odgovor, naj bo kakršenkoli, sporeda nedeljske tekme za občinstvo v ničemer ne more spremeniti. Ce bo morebiti komu start prepovedan, bo pač startal izven konkurence, kjer se — kakor vemo Iz lanske skušnje — dosegajo še vse lepši rezultati. In to >« za občinstvo privlačnost, ki jo na planiški tekmi pričakuje in jo bo gotovo tudi doživelo.
Tekmovalci se medtem polagoma že bližajo Planici. Večina Norvežanov se je na poti javila JZSS iz Curiha, Poljaki pa so že prestopili mejo. V četrtek prispejo Čehi, nato pa še truma Avstrijcev, tako da
se bo v petek začelo v Planici pravo mednarodno športno življenje.
Rekordno število prijav
Za velike mednarodne skakalne tekme v Planici so do sedaj prijavljeni naslednii tekmovalci:
Avstrija: Galeitner, Hauser, Krallinger, Kostlinger, Bradi, Markus Maier, Stein-wender, Reinhard. \Vieser, \Veissenbacher, Gustav Maier, Ludescher, Schroll, H611, Knobloch, Pfundner, Bernhard Maier. Profanter, Schmidt, Eder, Dellakarth Staic.	, _ ,
Norveška: Birger in Sigmund Ruud, Guttormsen Sigmund, Per Johnson, Rad-mond Sorensen, Olaf Ulland, Sverre Lar-sen Ur da hI, Reidar Andersen, Einstein Raabe, Farup Fritz.
Poljska: Bronislav Czech, Andrej Ma-ruszarz, Izidor Luscek.
Švica: Walter Kuster.
Češkoslovaška-. Vrana, Šimounek, Bar-ton, Kadavy, Steinmuller.
Jugoslavija: Palme, Šramel, Baebler. Novšak, Pribošek, Bevc, Dečman, Klanč-nik, Jakopič.
Poljaki prispejo v Planico danes zjutraj skupno s 4 Norvežani: Guttormsen, Andersen, Sorensen, Farup. Čehoslovaki pridejo v četrtek, isto tako Avstrijci, dočim pridejo ostali Norvežani v petek.
Vstopnina k tekmam.
Zaradi ogromnih stroškov, s katerimi je združena taka prireditev, je določena za tekme enotna vstopnina 20 Din za osebo. Za mladino do 14. leta veljajo vstopnice polovične. Enake vstopnice bodo tudi za dijake, vendar le proti dijaški knjižici. Za znižane vstopnice bo poslovala v Planici posebna blagajna ter se bodo izdajale vstopnice samo tamkaj tik pred vstopom na skakalnico.
Vozni listki.
Da ne bo nesporazuma, opozarjamo ponovno, da velja za savezne vlake, to so po savezu naročeni vlaki, namesto voznega listka, za vse potnike, ki vstopijo na postajah Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje, Škofja Loka, Kranj, izkaznice, ki jih posetniki Planice kupijo pri Putniku ali v trgovinah. V Ljubljani se bodo te izkaznice prodajale tudi pol ure pred odhodom vlaka na glavni postaji pri blagajni F. Kdor bi prišel prekasno ter ne bi mogel kupiti te izkaznice, lahko vstopi v vlak brez izkaznice, kjer bo dobil brez doplačila izkaznico.
Potniki, ki bodo vstopili na postajah od proge, po kateri vozijo savezni vlaki (posebni vlaki), kupijo na železniški postaji navaden vozni listek od dotičnega kraja do Planice brez izkaznice. V vlaku bodo dobili ta vozni listek zamenjan s sa-vezno izkaznico. Potniki pa, ki bi prišli s stranskih prog ter se priključijo na posebni vlak. to so predvsem potniki z dolenjske, vrhniške, kamniške, tržiške in drugih prog, kupijo na svoji postaji direktni vozni listek od dotičnega kraja do Planice, obenem pa tako zvano rumeno izkaznico, ki jo izdaja železniška uprava, ki stane 5 Din in ki upravičuje do brezplačne vožnje nazaj z voznim listkom, ki je veljal za Planico. Enako morajo vsi potniki, ki se vozijo z rednim vlakom, kupiti cel vozni listek do Planice m na odhodni postaji rumeno legitimacijo za 5 Din, ki jih upravičuje do brezplačnega povratka.
Na ta način znižana vožnja je veliama od 15. do 20. marca.
Povratek.
Vsi potniki, ki potujejo s saveznim via-kom v Planico, se morajo vrniti samo z istim vlakom zopet nazaj. Vozni listki za uporabo drugega vlaka ne veljajo. Dotič-nik, ki potuje z rednim vlakom, se mora z rednim vlakom zopet vračati. Dotičnik, ki potuje s saveznim vlakom I., II., III., se mora vračati samo z vlakom I., II., III.,
V zagrebški in mariborski vlak potniki iz ostalih krajev, razen krajev vzhodno od Ljubljane, ne bodo smeli vstopati, odnos-no bodo morali plačati celo voznino za povratek. ako se poslužijo nepravega vlaka.
Avtomobilski promet.
Posetniki Planice, ki bodo prišli z osebnimi avti ali avtobusi kupijo v Planici vstopnico k tekmi. V Planici bo poslovalo 20 blagajn, tako da se bo lahko ves promet gladko razvijal. Cesta do vasi Rateč je avtom tudi brez verig lahko dostopna.
Skakalnica v Planici.
Ves prostor levo od železniške proge sc smatra kot prireditveni prostor. Na tem prostoru morajo imeti vsi posetniki vstopnico ne glede na to, od kje in zakai so prišli v Planico.
Za prehrano posetnikom bo postavila tvrdka Slamič v Planici več bifejev, kjer bodo dobili posetniki za zmerno ceno tople in mrzle mesnine in čaj. Poleg tega bo desno od železnice v vasi in pred vasjo postavljenih več bifejev raznih tvrdk, ki bodo poskrbeli, da bodo mogli posetniki dobiti potrebno prehrano.
Smučarji se bodo lahko po končanih tekmah razdelili na Podkoren in Kranjsko goro, do kamor je lep smuški izlet. Skakalnica sama je razširjena, smreke od strani so posekane tako, da je podan pre-
gled skakalnice tud!, ako bi prisostvovalo
tekmam 25.000 gledalcev, česar pa v Planici letos še ni pričakovati.
Zaključek vseslovanskega smuč. prvenstva
Ugodne snežne razmere bodo prinesle Planici tik pred veliko skakalno tekmo še drug velik smučarski dogodek, in sicer skakalne tekme za vseslovansko smučarsko prvenstvo, ki so bile — kakor znano — odgodene pred mesecem in pol na Pokljuki Češkoslovaški savez je sam zaprosil, da bi se tekme po možnosti le še zaključile letos in JZSS je na izredni seji tudi pristal na to rešitev. Tako bodo v soboto 16. t m. na mali skakalnici v Planici tudi še skoki za kombinacijo in samostojno, ki bodo dali končnega slovanskega zmagovalca v alpski kombinaciji in skokih ter slovanskega smuškega prvaka za leto«.
Ob prekinitvi tekmovanja na Planici je bilo celotno stanje točk naslednje: Jugoslavija 726.09, češkoslovaška 700.292.
Tekma v smuku Izpod Razorja. Smučarski odsek SPD v Kranjski gori je priredil v nedeljo tekmo v smuku izpod Razorja. To je bila prva tekma v smuku, ki je bila res težko alpinska. Proga je merila 2 in pol km z višinsko razliko 500 m. Prijavilo se je 25 tekmovalcev in tekmovalk, startalo jih je 20. Najboljši čas in oceno je dosegel Oitzl Hubert (1:39); drugi je bil Zore Zdravko (1:46), tretji Kavčič Drago (2:25). Izmed tekmovalk pa je bila prva Pohar Vida (Jesenice) 10:16; druga gospa Caič 21:48; tretja Pohar Silva 22:01. Za tekmovalke je bila ta proga skoraj pretežka, vendar pa so vse pokazale dovolj rutine in poguma. Vse pohvale pa je vredno prizadevanje smučarskega odseka, ki bo imel ▼ bodoče večkrat na sporedu težke visoko-alpinske tekme, ki nam bodo vzgojile kader dobrih in drznih smučarjev.
JASO. O priliki velikih skakalnih tekem v Planici in prvenstva jugoslovenskih univerz v teku (v ponedeljek 18. t. m.) bo priredila JASO tri ekskurzije. Odhod prve v petek 15. t .m. zjutraj; odhod druge v soboto zjutraj, tretje pa v soboto ob 15.30. Zbirališče pol ure pred odhodom vlaka na glavnem kolodvoru. Tovariše, ki se mislijo udeležiti ene izmed teh treh ekskurzij, prosimo, da se podpišejo na prijavni poli na društveni deski. Prvo ekskurzijo bo vodil tov. Vrankar, drugo tov. Bradač, tretjo pa tov. Nagy Viktor. Ker bo najbrž manjkalo ležišč, pozivamo tovariše, da ponesejo s seboj vsak po eno pogrinjalo. Tekma v teku bo v ponedeljek zjutraj in prosimo 10 tovarišev, naj se javijo za zapisnikarje itd. Vodja tekmovanja bo tov. Kramaršič.
Turni smuški tečaj bo priredilo Slovensko planinsko društvo v času od 7. do 14. aprila t. 1., in sicer z izhodiščem na Pokljuki. Nadaljnja smer je Javorniška in Lipanska planina, Viševnik, Planina Konšča v kočo na Pščincu. Drugi dan izleta na Draški vrh ter nazaj na Pščinco. Tretji dan čez Velo Polje na Staničevo kočo Naslednji dan odmor ali izlet na Kredarico. Peti dan čez Hribarice na planino v Lazu ter v dolino Zajezeram. Sesti dan čez Kal in pod Bogatinom na Planino na Kraju. Sedmi — zadnji dan pod Skrbino na Vogel. Povratek dne 14. marca t. 1. k Sv. Janezu. Pogoj za udeležbo je vzdržnost, m znanje plužnih obratov. Število udeležencev je omejeno. Prijave sprejema in daje podrobne informacijo pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4 Vodja tečaja g. Kveder.
Na Voglu je zapadel nov sneg. Po
zadnjih večdnevnih padavinah je zapadlo "0 cm novega pršiča, tako da so zalite vse kotanje. Vsa pokrajina nudi idealni teren za smučanje. Okolica izgleda, kakor da bi bila nastopila nova zima. Na Voglu se vrši smučarski tečaj pod vodstvom Skalaša-tekmovalca, ki se bo prekinil 23. marca, nadaljeval pa zopet s 1. aprilom, ker se med tem časom vrši banovinski učiteljski tečaj. V tem času bo dom popolnoma zaseden, zaradi česar naj vsi reflek-tanti obiščejo Vogel pred tem terminom. Predhodne prijave za sedanji smučarski tečaj niso potrebne. Vse podrobnosti pri Putniku, nebotičnik.
SK Ilirija; Seja smučarske sekcije bo jutri ob 20. v restavraciji pri Slamiču.
Propozicije za cross-country prvenstvo ljubljanskega podsaveza JS2S za 1935. Ljubljanski podsavez JS25 priredi 31. t. m. ob 11. dopoldne cross-country tek za podsavezno prvenstvo družin in poedink za 1. 1935. Tek se izvede v Stadionu, kjer sta tudi start in cilj. Proga je dolga 2000 m. Prvico nastopa imajo družine klubov članov Ljubljanskega podsaveza, o d nosno poedinke, članice teh klubov. Družine morajo biti sestavljene iz najmanj 6 tekmovalk. Na rezultat vpliva najboljša četvorica vsake družine. Tekmovalke morajo biti verificirane atletinje JiSlZS. Klasifikacija družin se izvede po pravilih JLAS. Zmagovalna družina prejme naslov: Prvak Ljubljanskega podsaveza JS25 za 1. 1935, zmagovalka poedinka pa naslov: Prvakinja Ljubljanskega podsaveza JS2S za 1. 1935. Zmagovalna družina prejme v prehodno last pokal predsednika ljubljanske mestne občine. Prijave s prijavnino 30 Din za družino in 10 Din za poedinke se sprejemajo do 24. t. m. opoldne na naslov podsaveza, kavarna Evropa. Zakasnele prijave in prijave brez prijavnine se ne bodo upoštevale. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS
Službene objave ljubljanskega podsaveza JSŽS. Redna seja u. o. drevi ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emone. Radi nedeljskega country teka za podsavezno prvenstvo n^ij se sigurno udeleži seje tudi tehnični referent za lahkoatletiko. TXD Atena in njene članice, ki so si pri lanskem country teku za podsavezno prvenstvo priborile pokale, odnosno plakete, se pozivajo ponovno, da oddajo iste pri današnji seji u. o.
Zbor neodvisnih nogometnih sodnikov Ljubljana. Obveščamo vse člane, da bo plenarni sestanek v značaju diskusijskega večera po 20. marcu pri Novem svetu. Do tedaj naj vsi člani pazno zasledujejo dogodke na naših igriščih, opazujejo fungi-ranje novih sodnikov in preštudirajo napake, da bodo o njih poročali. O podrobnostih Vas bomo pravočasno obvestili.
SK Slovan. Danes ob 15. trening prvega in rezervnega moštva. Ob 19. morajo biti na igrišču: Pešl, Kobal, Martinčič. Smrekar, Rozman, Jovanovič. Galle. Sinček, Rott, Por, Stojkovič. Sluga. Jankovič, Vasiljevič. Bogel. Kdor se ne bo udeležil, ' ne pride v poštev za nedeljsko tekmo.
Nogomet r Kamnika. V nedeljo se je vršila v Kamniku prva nogometna tekma v tej sezoni. Za nasprotnika so si izbrali komb. moštvo SK Domžal. 2e takoj ob začetku se je videlo, da tekma ne bo na pravi višini. Tekma se je končala z zmago Kamnika 6 : 3 (3 : 0). Vsi se še enkrat obračamo na odbor, da preskrbi sekciji novo igrišče, kajti le s tem se bo v Kamniku začel razvijati nogomet, tako kot v drugih mestih. Ker bo vlada v najkrajšem času predložila zakon o telesni vzgoji in športu, in bo itak mestna občina morala preskrbeti športnemu klubu primeren prostor za igrišče, prosimo mestno županstvo Kamnik, da že sedaj premišlja o tem.
MK Ilirija bo imel 23. redni občni zbor v četrtek 14. t. m. ob 20. z običajnim dnevnim redom v restavraciji »Zvezda«.
SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes ob 17. trening na Stadionu, strogo' obvezen za vse hazenašice in lahkoatletinje.
SK Slovan. Drevi ob 20. seja stva nogometne sekcije. Gg. Oražem, Jok-sič, Gerjol, Bunc, Jerančič, Tbuma fai Jankovič sigurno. — Tajnik II.
ŽSK Hermes (table-tenis). Danes ob 18.15 seja pri »Keršiču«.
SK Sloga (lahkoatletska sekcij«). Danes od 16. dalje trening za vse country
SK Sirija. V četrtek ob 19.30 članski sestanek aktivnih članov v posebni sobi kavarne »Evropa«.
SK Slavija. Danes ob 14.30 "trogo obvezen trening za vse igralce na igrišču Reke. V četrtek ob 20. važen sestanek za vse igralce v posebni sobi kavarne Evrope. Važno za Stoparja in Josipa Škrla.
SK Reka. Drevi ob 19.30 obvezen trening za igralce: Debevc, Nani, Beseničar, Kamilo. Drage. Korle. Korli, Pino. Edo. Broni. Milo. Tine. Lojze, Laznik, Jaka, No^ vak, Ivan, Tone. BertL
Smrtne žrtve pijanskega tekmovanja
Navade in razvade o pravoslavnem pustu — Tekme pijančevanja in njihove
Beograd. 12. marca
Tudi naši pravoslavni bratje imajo svoj »pust«, ki pa zavzema ves teden pred šti-ridesetdanskim velikonočnim postom Ker imajo tudi letos pravoslavni verniki veliko noč sedem dni za nami, so imeli začetek svojfcgH puita, takozvane »mesne po-klade«, preteklo nedeljo, prihodnjo nedeljo bodo »bele poklade«, potem pa bo »čisti« ponedeljek, prvi dan posta. Mesne poklade so zadnji dan, ko se še lahko vršijo ženitovanja, bele poklade so zadnji dan vživanja mesnih jedi.
To, kar razumemo mi pod pustnim ve-seljačenjem, se po srbskih vaseh začenja po starem običaju že po mesnih pokladah. Od ene poklade do druge obiskujejo po starem običaju novoporočenci svoje sorodnike, kar je združeno z velikimi gostijami Poleglega pa se do čistega ponedeljka po vaseh in mestih prirejajo tudi »bekrijske slave«, katerim bi mi najlepše rekli — krokarski pustni večeri. To so brez dvoma ostanki starodavnih Kurento-vih svečanosti.
Največ bekrijskih slav se prireja v nedeljo pred čistim ponedeljkom. Pripravi se bolj skromna pojedina, ker je pač glavna pozornost posvečena pijači. Na mizo postavijo dve steklenici, v vsaki namestu sveče steblo »praziluka« (pora), v katero je navrhu zataknjena rdeča paprika z odrezanim vrhom. Paprika je napolnjena z oljem, da gori v njej nočna lučka. Domačin te bekrijske slave je možak, ki je prejšnje leto zmagal, to se pravi: vse sopivce
žrtve
spravil pod mizo. Pije se rakija in vino. Prihajajo člani bekrijskega društva, ki pijejo in pijejo. Prihajajo seveda trudi prijatelji, znanci in radovednežu Pri večjih slavah je seveda tudi ciganska godba. To traja vso nedeljo in v ponedeljek le s to razliko, da so na mizi samo postne jedi, hren, redkev m kislo zelje. Miza se polni s steklenicami, pije se pa samo še vino, če se tekmovalci niso odločili za samo ra-kijo. Drug za drugim cepajo pod mizo in zadnji, ki ostane, je zmagovalec. Okrog vratu mu obesijo venec rdečih paprik v znak časti domačina bekrijske slave za bodoče leto. Marsikdaj se je že zgodilo, da je ta ali oni beskrija plačal svojo slavo z življenjem.
O takih tragičnih zaključkih tekmovanja ▼ pijančevanju poročajo ie sedaj iz Smederevske Palarike, dasi so glavne bekrijske slave na dne vrnem redu šele prihodnjo nedeljo in na čisti ponedeljek. V Smederevski Palanki so mnogi meščani sami zbrali denar za veliko bekrijsko slavo v neki kavarni. Zmagovalec — bekrijski kralj — je bil po svoji zmagi tako trd, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Zdravniki dvomijo, da bi ostal pri življenju. Pol ure pozneje pa so prinesli v bolnišnico drugega bekrijskega kralja z vsemi znaki zastrupljenja z alkoholom. Tretji primer se je dogodil istega dne v Glibovcu nedaleč od Palanke. Tam je zmagal pri tekmi z žganjem neki Milutin Ristič, ki je sicer gladko izpil 5 litrov žgania, a ie nekaj ur pozneje umrl za mizo.
®4hAROOHD
GLEDALI
V L M; Bi i'4^1 •
^^	BCPERTOAft
DRAMA.
Začetek ob 20.
Sreda, 13.: Sluga dveh gospodov. B. Četrtek, 14.: Siromakovo jagnje. Četrtek.
opera.
Začetek ob 20. Sreda. 13.: Zdaj vam eno zaigram. Sreda. Četrtek, 14.: Francesca da Rimini. Premiera. C.
Občinstvo opozarjamo na proslavo Svetnice umetniškega delovanja gosp. Milana Skrbinška, režiserja in igralca naše drame, v soboto z uprizoritvijo Shakespearejeve komedije »Beneški trgovec«, v kateri igra slavljenec vlogo Žida Shvlocka. Vstopnico pri dnevni blagajni.
Premiera Zandonaijeve opere >Francesca da Riminic Delo je v muzikalnem oziru prava umetnina, ker nosi in podčrtava dramatično in lirično stran dejanja. Glavne partije se odlikujejo po izredno dramatičnih orisih in stavljajo na pevce velike zahteve v pevskem in igralskem oziru. Dejanje je zanimivo ter slika med drugim tudi boje med gvelfi in gibelini. Dirigent ravnatelj Polič. Inscenacija je izvršena po načrtih arh. Franca v gledališki slikami pod vodstvom mojstra Skrušnega.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 18.: Zaprto. Četrtek, 14.: Blodni ognji. B.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Petek, 15.: Stambulska roža. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora.
Radio
Sreda, 12. marca.
LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče po željah. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j). — 19: Skrb za naš sokolski naraščaj (J. Pertot). — 19.20: Čas, jedilni list, program za četrtek. — 19.30: Nacionalna
ura _ 20: Govor ministra dr. Marušiča —
prenos iz Beograda. — 20.20: Prenos koncerta orkestra Glasbene Matice iz Maribora. — 22: Čas, poročila, Radio - orkester.
Četrtek, 14. marca.
LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 18: Čas, plošče. — 18: Naši kvarteti na ploščah. — 18.30: Recitacije iz zbirke pesmi Srečka Kosovela (Gale Jože). _
18.50: Srbohrvaščina. _ 19.20: Čas, jedilni
list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas, poročila. — 22.20: Tekma glasbil (plošče).
BEOGRAD 17: Narodna glasba. _ 20:
Violinski koncert. — 20.30: Dvorakove skladbe. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet. — 20: Prenos i* Beograda. — PRAGA 19.30: Violinski koncert — 20: Instrumentalni kabaret. — 21: Orkester. — 22.15: Plošče. _ BRNO 19.30: Iz Prage. _ VARŠAVA 19.35: Pesmi. — 20: Lahka godba. — 21: Madžarska glasba. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 17.35: Arije in pesmi. — 19.25: Prenos opere. — 22: Lahka in plesna muzika. — BERLIN 19: Orkester. — 20.10: Ples za vsakršne temperamente. — 23: Iz Konigsberga. — K0NIGSBERG 19.30: Pesmi. — 2015: Veseloigra. — 23: Moderna glasba. — STUTTGART 19: Lahka glasba. — 20.15: Spevoigra. — 23: Iz Konigsberga.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo 1. Cae opazovanja, 2. stanje barometra. 1 temperaturo, 4. relativno vlago ▼ odstotkih, 5. smer ln brzino vetra, 6. oblačnost 0—10 7. padavine t mm, 8. vrsto padavin. — Temperatura: prve Številke pomenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 12. marca
LJubljana 7, 777.3, —3.8, 60, 0, 2, —> —; Ljubljana 13, 775.5, 4.0, 46, NB4, 3, —, —; Maribor 7, 777.4, —4.0, 90, NW2, «, —, —; Zagreb 7, 776.7, 0.0, 70, NE1. 2, —, —; Beograd 7, 776.0, —2.0, 60, SE2, 0. —, —; Sarajevo 7, 776.9, —7A 90, 0, 4, —> —; Skoplje 7, 774.2, —1.0, 90, 0, «. —, —; Kumbor 7, 76S.4, «.0, 40, ESE1, 4, —, —; Split 7, 769.6, 6.0, 40, NE4, 6. —, —; Rab 771.0, 4.0. 50, BNE2, 6. —, —; Rogaška Slatina 7, —, —10.0, 95, NI, S, —, —.
Temperatura: Ljubljana 5.0, —4.0; Maribor 3.0, —4.0; Zagreb 6.0, —3.0; Beograd 6.0, —3.0; Sarajevo 4.0, —7.0; Skoplje 7.0f —2.0; Kumbor 13.0, 5.0; Split 12.0, 4.0;
Ladja brez potnikov
V Monte Carlu so doživeli te dni izreden dogodek. Vihar, ki je razsajal na morju, je prisilil italijanski prekomornik »Re«, da je dvignil sidra v pristanišču in se podal na odprto morje. Potniki, kakšnih 500 oseb. ki so bili zapustili Ladjo z namenom, da si ogledajo Monte Carlo, so z grozo gledali, kako se ladja bolj in bolj oddaljuje od brega. Kmalu nato je prišlo brezžično pojasnilo. Ladja je bila zaradi viharja v pristanišču v nevarnosti in kapitan je naznanil potnikom, da se bo vrnil ponje naslednje jutro ob pol sedmih. Potniki so morali prenočiti ▼ prostorih Športnega kluba, ki se kajpada ni nadejal tolikih gostov.
t
V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric
JAKOB JERNEJC
veleposestnik v Stožicah
po nesrečnem naključju penadoma preminil.
Pogreb dragega pokojnika st L* vršil dne 14. t m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Stožice 12, na pokopališče k "SSv. Ckriju v Stožicah.
Stožice, dne 12. marca 1935.	2504
žalujoča soproga KATARINA JERNEJC roj. DEUČ; IVAN, sin; MARIJA, IVANA in KATARINA JERNEJC por. KOZOGLAV, sestre, fn svak.
iJUTROs St. <6Q
Sreda, 13. UL 1935
I* WOLiFF;	44
Pokonci glavo
Kakor pijana je šla za njim, z zmedenim smehljajem na ustnicah.
Krenila sta skozi vežo v obednico. Vsi so gledali za njima. D' Ormessonu so se oči svetile od zadovoljstva. Njegov obraz je bil mlad Kakor obraz zaljubljenega pažeta. Natakarji so spoštljivo obstopili mizo. Paže je z milostnim obrazom delil povelja.
Po večerji je d' Ormesson odpeljal Šarloto v Casino de Pariš, da bi ji pokazal revijo. »Bonnjour, Parisc. Poznal je mnogo ljudi. Mistinguette se mu je nasmehnila. Razni gospodje so ga prihajali v ložo pozdravit. D' Ormesson je predstavljal madame Ditmarjevo e takim poudarkom, kakor da bi se vsakikrat posebej priklonil tomu vzvišenemu imenu. Madame Ditmarjeva je bila plašna in nekoliko v zadregi.
Ko je bila revija končana, sta se peljala v »Perroquetc. Tu je bil vikont d' Ormesson menda z vsemi znan. Dobil je najboljšo mizo. Poslovodja je prinesel vikontovi lepi spremljevalki cvetlic, pahljač, bonbonijer in punčk. Druge ženske v dvorani so imele žalostne gube okoli obupno se smehljajočih ust. Vsak je želel, da bi ga predstavili. Vsak je prosil za ples. D' Ormesson je z očarljivo ljubeznivostjo odklanjal.
>Zaplešiva, Olivier,« je odgovorila. Ni se mogla upirati.
>Ali zapleševa, Charlv?< je vprašal in ji položil roko na koleno.
Plesal je kakor mlad bog. Plesal je tako nenavadno dobro, da
je imel vsak tudi Šarloto za izvrstno plesalko. A ta je bila kar preveč v zadregi in se je čutila preveč nesvobodno, da bi bila mogla dobro plesati
Mož kakih tridesetih let je pristopil k mizi in nekam ošabno dejal:
»Dober večer, d' Ormesson. Dolgo vas ni bilo videti. Kje ste pa bili?<
>V Berlinu sem bil,« je odvrnil (T Ormesson. Njegov obraz se je napel. Desna trepalnica mu je malce zaplapolala. Nič se ni zmenil, da bi predstavil Šarloto.
»Kaj pa najina ljuba Edmče Marchandova?«
»Ne vem.<
Oni se je nasmehnil.
»Menda mi še vedno ne morete odpustiti, da ste mi vzeli to ljubo Edmeejo. Bodite prizanesljivi, d' Ormesson. Soyons amis, Cinna.<
»Nikoli vam nisem nehal biti prijatelj.«
»Če je tako, bodite že tako dobri in me predstavite madami.«
»Madame Ditmarjeva,« je nerad dejal d' Ormesson. »Vojvoda de Sancedilla.«
Vojvoda se je priklonil in začel brezpomemben pogovor.
To je španski vojvoda? se je začudeno in nezaupno vprašala Šarlota. S svojimi črno ee bleščečimi, namazanimi lasmi je bil podoben poklicnemu plesalcu.
Vojvoda je prisedel k mizi in jel govoriti s Šarloto. Njegov obraz je ostal ravnodušen in obrzdan, ali v očeh je bila taka moč, da Šarlota ni mogla odvrniti pogleda. Šele ko jo je d' Ormesson prijel za roko, se je odtrgala od Španca.
D' Ormesson je silil k odhodu. Vojvoda je predložil, da bi ©e
peljali ie k Plgallsu. D' Ormesson ee je bil menda premislil in je hitro privolil. Nekaj prijateljev ee jima je pridružilo s svojimi spremljevalkami.
Ko so stopili na cesto, je vojvoda potegnil d* Ormessona v kraj in ga tiho vprašal1
»Odkod imate to žensko, (T Ormesson?«
»Iz Berlina.«
»Čudovita ženska je.«
D' Ormesson mu je pogledal v oči.
»Čujte, Sancedilla, to žensko imam rad.«
V glasu sta mu zveneli grožnja in prošnja, oboje hkratu.
»Ne bojte se, d' Ormesson, zastran mene bodite brez skrbi.«
»Hvala.«
»Bojte se sami sebe.«
»Ne razumem.«
»Igralec ste, d' Ormesson. Tudi to žensko boste zaigrali.«
D' Ormessonu je bila kletvica na jeziku, a v tem je stopila Šarlota ob njegovo stran. Pomagal ji je v voz in jo vso pot molče držal za roke.
Pri Pigallsu je bilo zelo veselo. Krog prijateljev se je razširil. Zasedli so dve loži. D'Ormesson je bil izmed vseh najbolj razposajen in je napijal vojvodi, ki je sedel Šarloti nasproti.
Potem so bili še v »Maisonette des Comediens Russes«, in zjutraj so končali pri Pere Tranquille< blizu tržnic, kjer so jih pogostili s krasno čebuljo juho.
Solnce je bilo že na nebu, ko je kakih deset avtomobilov spremilo d' Ormessona in Šarloto do hotela »Claridge«. D' Ormesson je sam vodil svoj voz. Klobuk je bil izgubil. Lasje so mu vihrali v jutrnjem vetru kakor črna zastava.
MADIIO 'NAIRODU?
Vaše življenje je popolno samo tedaj, ako ste v zvezi s svetom. To Vam omogoča na5 3 + 1 cevni Philips radio aparat z dinamičnim zvočnikom tipa 961 A
PHILIPS RADIO APARAT	— --
A
na mesečne obroke po
NABAVITI P BI
Din
pKILIPS RADIO zastopstvo H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. 6
.................................

CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	m
Um J.' v znamkah.
odgovor, priložite
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tieoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana.
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Frizerko
Inteligentno, dobro delavko
in vajenko
»prejm« Janj Simunae v Kranju.	4810-1
Francosko
guvernanto
popolnoma zdravo, sprejmem k sedemletni deklici. Ponudbe na ogla«. oddelok »Jutra« pod šifro »Izven Ljubljane«.	4803-1
Vlogo
Mestne hranilnice Novo mesto, lo 100.01X1 Din, kupim proti gotovini. Ponudbe s ceno pod značko »Plačam takoj 100.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 4806-1
Radarski inženjer
prvovrsten, zelo sposoben zlasti v delu lignit« klh slojev, dobi takoj službo. Nastop takoj. Ponudbe z dodatkom praktičnih spričeval kakor tudi referenc o dosedanji praksi na Publicltas, Zagreb, pod 39834.	4574-1
Frizerko
•amoctojno in perfektno tn-di v trajni ondulaeiji, sprejiae salon Xajc v Pra-žakovi nlici 16.
Mlajše dekle zdravo in pošteno, iščem za pomoč gospodinji. — Kojc, učitelj, Goriče-Golnik 4847-1	Frizersko vajenko iz poštene hiše, sprejmem takoj z vso skrbo v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna in poštena frizerka«. 48711-44
Natakarico pošteno pridno in čisto, z večletnimi spričevali, tudi pripravno začetnico, dobro računarico, sprejmem. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »PoJtena gostilna na Dolenjskem«. 4S&4-1	
	Mr/fffHfJSIM
	Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. oddelku »Jutra«. 4856-3
Natakarico sprejmem takoj za Zagreb Ponudbe s fotografijo na: Publicita-s, Zagreb — pod 39.832. 1855-1	
	iSluf.be išče 1
	Beseda M para, davek 2 Din, n šifro ali dajanje laslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Dobra ondulerka manlkerka, vešča tudi moške stroke. Išče službo s 1. aprilom. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Ondulerka«. 4551-2
Frizerko zmožno trajne vodne ln železne ondulaeije, sprejme takoj boljši salon na deželi. Vsa oskrba v hiši in 400 Din plače. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4881-1	
Frizerko dobro ondulerko sprejme takoj Ivan Merlak. frizer, Logatec. 4677-1 Domača učiteljica z znanjem francoščine ln nemščine, dobi takoj na-meščenje. Naslov v vseh	
	Kuharica z večletnim spričevalom — uporabna za vsako delo, želi menjati službo. Informacije pri hišniku v Beethovnovi nlici št. 4/II. 4850-2
4892-1
Brivskega
pomočnika
samskega, zmožnega vseh frizerskih del, sprejmem. Ponudbe s spričevali na naslov: Miha Konig. brivec. DravogTad. ~ 4843-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vajenca
krepkega in poštenih staršev, sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	4806-44
G TH Rotman:
Samo odraslim J
pošljemo novi katalog 3, nazvan
»Šola ljubezni«
sreče in obojestranskega zadovoljstva t zakonu. — Katalog je opremljen i hi-teresantnimi slikami iz spe cijalnih področij higijen skih pripomočkov v zakon skem življenju kot n. pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in drage ln timne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo liskretno. zaprto, brez zu nanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju sa Din 1.7.50. »ŠOLO LJUBEZNI« in »MOŠKI, USPEH 1AK0J!« skupaj pošljemo proti povzetju za Din 25.50 Zastopstvo »Salus«. Zagreb 2-Jo., Samostanska ulica
1940-6
Štedilnik
dobro ohranjen, lončen ali železen, na dve plošči, kupi D. Rovšes - Ljubi'.ir;. Kolodvorska 35. 4850-7
Tovarne!
Kupujem partije ali blago z napakami in ostanke — nogavice, snkno, svilo in drugo. Plačam takoj. Ponudbe na naslov: Dragotin Samardžič, Ljubljana — poštni predal '302.' 4863-7
Brivski pomočnik
bub! strižec, 22 let star, išče službo • 1. aprilom. Metod Cernetif, rivSM' salon Del Belk), Domžale.
4866-3
Mesarski in preka-jevalski pomočnik
z obema mojstrskima izpitoma, vešč nemščine, želi premenrti službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 4343-2
Brata Smuka
Pridno dekle
išče zaposlitev za vsa hišna dela. Gre tudi za postrežnico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna«.	4875-2
Izidor je torej spet ostal sam in s prsti bobnal po mizi, na kateri ni bilo nobene tortice in nobenega kruhka več. V tem pa je zdajci zagledal na ulici starega znanca, ki ga ni bil srečal že dolgo let. Hitro je poskočil in planil iz kavarne, da bi ga dohitel. Znanec je bil med tem že izginil... Ali — kaj je pomenil ta nenadni hrup?
Šofer
trezen, t dobro garancijo, vajen tudi vsega dragega dela. želi službo — najraje kje na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 4690-2
Prodani
Beseda 1 Din, davek 2 Oln. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Športne suknjiče
P rima & 98 Din, pum par ce. modne hlače ttd. kupite zelo ugodno pr: Presker.lu, Ljubljana. Sv Petra 14.	31 6
Gostilniška oprava
dobro ohranjeni poceni naprodaj. — Pojasnila daje Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska 8.	4S34-6
Sadno drevje
jablane, hruške, češplje. češnie. višnje, marelice in breskve, same žlahtne »orte dobite pri Kmetijski druž b' v Ljubljani Novi trg 3 4493-6
Otrošld vozički
že rabljeni, ugodno naipro-daj pri »Promet«, nasproti križevniške eerkve. 4869-6
2 motorja
znamke »Elin« Fig. T. B. 20. eden 7 konjskih sil, drugi 3 konjske sile, na
istosmerni tok vroltni 440 ampera 9J» proda Jakob V erbič, Logatec. 4819-6
Zlitine parn. kotla
cca 1(300 kg prodam. Po-izve ie v skladišču v
Frančiškanski ulici št. 4.
4967-6
Mlekarna-delikatesa
v najprometnejši ulici za-p-ebškega središča, dobro idoča, prodaja mlečne izdelke, sire. mleko kave, čaje in delikatese. z in-
ventarjem naprodaj za Din 6000. Poslovniea Pavleko-vič, Zagreb Ilica 144.
4853-6
Krasno jedilnico
moderno, klasičnega sloga zelo ugodno prodam. Ogledati med 14. in 16. uro v Strossmaj-erjevi ul. 4/1 levo 4587-6
Priložnostni nakup
nlinskih kuhal, tovarniško novih. Povše, Javno skla-
*i5če.	48S5-6
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Štiri sedežen avto
»Meisterkiasse« ali sličneea kupim. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Avto«.	4941 .jo
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vložnice vseh bank
nakup, prodaja in »aloga, vseh vrst posojila kulantno m zanesljivo »Financler«, Zagreb, llica 9
Telefon internrb. 44-09. Naročila z dežele se izvr šujejo takoj.	92-16
Vila
s 3 orali arondlranega
zemljišča v Sv. Lovrencu na Pohorju naprodaj za 120.000 Din. — Informacije daje Posojilnica v Rušah.
___ 4565-20
Trgovska hiša
s trg. lokalom, 4 stanovanji gospodarskim poslopjem kletjo in vrtom ugodno naprodaj blizu delavnic dri. železnie v Maribora. — Pojasnila daje usnjarna Greif, Maribor, Kralia Petra trg.	4805-20
Novo trgovsko hišo
v fari na Gorenjskem, brez konkurence, ugodno prodam. Vprašanja pod značko »Trgovska v fari« na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani.	4790-30
Trgovino
v večjem obsegu, a špecerijskim in kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, dobro vpeljano, v industrijskem mestu Gorenjske radi selitve oddam s stanovanjem v najem za več let. Ponudbe pod značko »Trgovina Gorenjske« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	4T79S-19
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 96-16
Knjižice
vseh večjih zavodov kupimo proti takojšnji gotovini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Industrija 100«.
4653-16
Šofer
s 5O00 Din kavcije, dobi službo kot tihi družabnik. Pismene ponudbe do 15. marca na podrnž. »Jutra« v Celju pod šifro »Samski 4801-16
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Projekcijski aparat
in snemalno kamero za Pathe filme kupim. Zamenjam pa odličen baterijski radio za fotoaparat. Mil kovič, učitelj, Kamnik-Sela 4679-7
Družabnika (co)
z 10.000 ^m gotovine iščem za dobro vpeljano trgovino v Livbliani. zelo dobičkanosno. Pismene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod -r>- '-n-,
4894-16
Vrednote
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina).	70
Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanišl znesek 17 Din
Weekend hišico
z ograjenim zemljiščem 1200 m', ob Sori prodam. Poizve se v trgovin-' Erjavec, Wolfova ulica št. 12.
Dvonadstropna hiša
z vrtom takoj napmdai v mestu. Posredovalci izključeni. Naslov v vseh poslovalnicah »Ju'-a«. 48.>?-20
Hiša % vrtom
in gospodarskim poslopjem v bližini Domžal, u gosti ki o in mesarijo posebno priporočljiva ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »■Hiša Domžale«.	4800-30
Hiša v Sp. Šiški
z vrtom in malo trgovino, pripravna tudi za drago obrt, naprodaj. Interesenti naj pišejo pod šifro »Hiša v Šiški« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.
4801-39
(22IEEH23
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
Stanovanje
s pritiklinami oddam v centru mesta. — N -lov v vseh poslovalnicah »Jutra« 484S-31
Enosob. stanovanie
oddam s 1. aprilom 7 čer-netovi ulici 36. 4866-31
Stanovanja
■wiin»ujj jm
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Fnosob. stanovan'e
iščem 1 majem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Odrasli«.
4603-3Va
Lokali
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ■a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln
Lokal
v bližini kolodvora, poceni, iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro .April 1935«.	4862-19
Meščansko gostilno
v zagrebškem središču pred mestno tržnico, vsak dan dobro idoč obrat, z motnim prometom pijač in žganja, prodamo z vsem inventarjem za 17.000 Din Sigurna eksistenca. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb Ilica DM, pritličje, levo.
485H-19
Restavracija
v prometnem kraju, se odda na račun (obresti) ali v zakup mlademu para, ki nro je žena dobra kuharica. Josip Safar, Delnice, Gorski kotar.	4846-19
Lokal
3—S prostorov, primeren za pisarno ali trgovino, oddam. Po4zve se na Miklošičevi eesti 4/H desno.
4876-19
GHE223
Beseda 1 Din, davek 2 Din, M ilfro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia.
Opremljeno sobo
t 2 posteljama, odda D.
Rovšek v Kolodvorski ul. št. 35.	4S50--23
Sobo
z 1 ali 2 posteljama, s hrano ali brez nje oddnm. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	4S6&-&
Prazno sobo
veliko in solnčno v centra mtsta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 4334-23
Sredi mesta
oddam opremljeno, čisto, zračno in mirno sobo za
250 Din mesečno. Poseben vhod ii hodnika in elektrika. Prečna ulica št. 8.
4889-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam na Mestnem trgu 17/11 vrata 8 4688-33
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Visok rjav pes
kratkodlak, ae je zatekel. Vevče 33.	4849-27
Gostilno ala bifet
r.red tramvajskim nostaja-iščem v zagrebški najprometnejši ulici. !oV <-»r> čo. prodamo	. ,»
za 7000 D;t jemnina s Din. Poslov:
tli, Zagreb. I!* 44. uri tličje levo.	4853-19
ireiuje Davorin Ravljen. - Izdaja ca konzorcij »Juta« Adoli RIbnikar. - Za Narodno tiskam« a a ^
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 nin
Vodovodno sesalko
uotorjem | ^	HP. ^o-
:i>'ljeno. poceni	proda
• Tekstil siavija«.	Maribor,
Kralja Petra trg.	4844-29
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon 2059
_	Premog
jTJ^ Karbopakete drva in koks * ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ul. št 5.
Dražbe
Razprodaja
Dne 14. t. m. se vrši ob 16. uri popoldne na Miklošičevi cesti št. 34, H. nadstropje, dražba sledečih predmetov: kompletna jedilnica, stojalo za palmo, razne vaze, kozarci, servis za črno kavo, servis za vino, lestenci, karnise z v vesami razno pohištvo itd. '	48Š3-32
Na prostovoljni javni dražbi
v Qrk>vi ulici 31 ob Ižanski cesti v soboto 16. marca od 9. ure dalje bo naprodaj dobro ohranjeno pohištvo in drugi predmeti.
-6S1V-3-2
MEEISTM
Dva inteligentna gospoda
se telita poročiti z gospodičnama do 23 le-t. — i>o-nuibe s sliico na oglasni
oddelek »Jutra« pod siiro »Stope.	£372-25
um
Ekeem-Mojasin
k o i n a bolest sa jaiim svTibom, ko ima, neka se obrati meni za lek, neka piše kde iina kaJcav je, i koliko je star ekcem. Poslati za odgovor 3 IHn < markama. Olga K. Niko-lička, Sabae, Mačvaneka flS 487-1-31
Znani Salvat the
zdravi žolčne kamenčke in bolezni žolčn^ga mehurja. Zanimivo brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje zastonj LEKARNA »PRI SV. IVAN U« ZAGREB, KAPTOL 17. Oglas registriran pod S. Br. 27.870
Vsem, ki bo poznali njeno blago dušo sporočamo, da
je dne 12. marca Vsemogočni poklical k sebi našo predobro mamico, staro mamico, gospo
Ano škerbečevo
v 79. letu njenega življenja in dobro pripravljeno za pot v večnost.
K večnemu počitku jo bomo položili dne 14. marca
ob 10. uri dopoldne na župnem pokopališču v Podsredi. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Podsreda-Zdole-Celje, dne 12. marca 1935.
Rodbine: ŠKERBEČEVA, CERNOGOVA, VIVODOVA KROŠLJEVA in DR. MLINARJE V A. 2506
*
Naš oče, stari oče, gospod
&ndr*f Srtl
POŠTNI ZVANIČNIK V POKOJU
ie dapnoe^°£n<; °-b Lnr po do1^ mučni bolezni umrl. Pogreb bo v četrtek ob i/23. uri popoldne od za-
k Sv'KSu efa' Vidovdan*ka cesta,Ta rokopalilče
Ljubljana, dne 12. marca 1935.
2505
ŽALUJOČI OSTALL
osmmmi *-
— Za maeratn) del Is odgovoren Ak>±i Novak. — VsJ • Ltahii—