Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Lidovà knihtiskàrna, Wien V., Margaretenplatz 7.
Rokopisi sè naj pošiljajo na naslov: Anton Machàt, Wien V., Margaretenplatz 7.
ILt&t
poliiHcOp
to
Izhaja vsako sredo.
Stane celoletno: K locr— polletno :	K	50'^
četrtletno : K 25 —
Za Jugoslavijo
celoletno: 15 Dim polletno :	8	„
četrtletno : 4	*
Leto I.
, ^	D u n a j, 29. junija 1921,
Št. 15.
Celovški „Heimatdiensta in slovenska koroška duhovščina.
Večkrat je naš list že povdarjal, ds. je vse umetne lui.iskanje proti slovenskim koroškim duhovnikom kriv edinole „Beimatdiehstu, oziroma razni občinski člani te v bivši coni A vsemogočne organizacije. Da nihče ne misli, da koga krivično sumničimo, podamo danes javnosti dragocen dokument, tajno Okrožnico „Hei-matdiensta“, ki jo je lansko leto, ravno v času, ko je bila tista hhjskarija najbujša — spomi-tajatno na poizkušeni umor dekana Limpia — razposlal na svoje občinske zaupnike. Deloma hočemo uajziianienitejše dele te zah pne okrožnice prestaviti v slovenščino, deloma jih navedemo v nemškem izvirniku. Okrožnica se glasi:
»Koroški Heimatdienst Celovec.
Vsem zaupnikom, oz. G. H. E. (Gemeiude-beimatrate).
Podelitev duhovniških služb v còni A do-movinsko-zvestim (! op. ur.) duhovnikom ima velike težkoče. Število slovensko govorečih duhovnikov, ki se jih more v strogem pomenu smatrati za domovinsko zveste f! op. ur.), je tako pičloT da še niti pet župnij ne more zasesti po željah C! op. uh) G. H. B. (Gemeinde-heimatsrhte). Zdaj še bridko maščuje, da se je učenje slovenskega jezika v preteklosti tako zanemarjalo. Samo nemško govoreče duhovnike premestiti v cono A, se je po danih poizkusih izkazalo kot nemogoče ...“
Iz teh razlogov je potrebno, mnogo na Koroško pristojnih duhovnikov, ki so do plebiscita bili pristaši, jugoslovanske stranke in so za njo agitirali, pustiti v coni radi pomanjanja slovensko govorečih domovhisko-zvestih (! op. ur.) duhovnikov. Principijelno se bode pa vsi doscdaj jugoslovanski duhovniki iz dosedanjih
PODLISTEK
Prosper Mérimée:
Mateo Falcone.
Pvevel A. Debeljak.
Ako greš iz Porto-Vecchia in se obrneš na severozapad proti notrini otoka, opaziš, da se svet precej naglo dviga, in po triurni hoji po zavitih stezah, zadelanih z veliki.ibi pečinami in tupataui presekanih z globelmi, se znajdeš na robu jako razsežnega goščhvja.... Ta gošča jo domovina korsiških pastirjev in vseh Ottih, ki so se sprli s pravico. — Če ste ubili človeka, pojdite v Porto-Vecehijsko hosto, in tam boste živeli na varnem z dobro puško, s smodnikom in kroglami; ne pozabite rjavega plašča, opremljenega 2 oglavnico, ki sluzi kot odeja in žimnica. Pastirji vam hbdo dajali mleka, sira in kostanja, ih ničesar sc vam ne ho bati pred pravico ali pred nokojnikovimi sorodniki, razen kadar vàm ho iti doli v mesto, da si ondi obnovite zalogo tsreliva.
Mateo Falcone je imel svojo hišo pol ure hoda od tč goščave. Za svoj kraj je bil dokaj bogat; živel je imenitno, to se pravi brez posla, ob pridelku svojih čred, katere so pastirji, nekakšni kočevniki, gonili na pašo serntertja no ulanihak. Njegova ročnost v strclmniu s nuško
službenih mest prestavili na drug kraj narodno mešanega koroškega ozemlja... (Op. ur. : od nas razprto tiskano.)
Biio hi neumestno, tem duhovnikom ... že takoj pri prihodu na novi službeno mesto stopiti nasproti docela odklanjajoče (schroff ab-lelmeiia entgegenzutrčten), razim, če se morejo detieni G. H. S. {Gemeindeheimatsrate) in zaupniki zagovarjati, da morejo v občini tudi trajno brez duhovnika izhajati (op. ur.: razprto tiskano od nas ...)
... Slovenske duhovščine po sedanjem stanju ne moremo pogrešati...
... Ako bi pa na novo umeščeni duhovniki — odklonili pomirjevalno izjavo, ali celo na stari način naprej hujskali (agitacija pri plebiscitu za to ali ono stranko ni bila nobena hujskanja, ampak pravica vsakega človeka in če se še zanaprej poteguje, kdo za verske narodne in šobijalhe pravice slovenskega koroškega ljudstva, si to zmerjanje odločne prènovomo, op. ur.), se mora tozadevno poročilo javiti takoj Héimatsdienstu ,.. (op. ur. razprto tiskapd od nas).
Za bodočnost še ’>'o pa od strani koroškega Ilehnatuioosta • pcsvdč&Ia • posebna pozornost vzgoji nemškega duhovniškega naraščaja z znanjem slovenščine. (Op. ur, razprto tiskano od iias.)“
Na podlagi tega dokmpenta, zaupne okrožnice „Keimatč!iensta“ konštatirkino sledeča dejstva čisto suho in mirno, akoravnb nani silijo v pero čisto druge besede.
1. Najvišji predstojnik slovenske koroške duhovščine potemtakem dejansko ni več celovški škof, ampak celovški »Heimatdienst44. Kajti
a) od njega je odvisno, ali sme slovenski koroški duhovnik ostati ali ne. (»Ergiht sieli die Notwendigkeit viele nadi Karaten zustan-
je veljala za izvenredno, celo v njegovi deželi, kjer je toliko dobrih strelcev. Ponoči je rabil svoje orožje prav tako zlahka kot čez dan, in povedali so mi o njem to le spretnost, ki se utegne zdeti neverjetna o,tienili, kdor ni potoval po Korsiki. Na osemdeset korakov so mu postavljali prižgano svečo za prosojen papir, širok kakor krožnik. Pomeril je, nato so ugasili svečo, in čez minuto je v trdni temi izpro-žil ter prevrtal prosojni papir trikrat na štiri strele.
E teko neobičajno zaslugo si je bil Mateo Falcone stekel velik sloves. Steli so ga za tako dobrega prijatelju, kot opnsnega sovražnika: sicer pa je bil poštrežijiv in je dajal vbogajme ter je živel v miru Z vsakomur v okrožju Porto Vecchio. Njegova žena Giuseppa mu je bila povila najprej troje hčerk, in nazadnje še sina, katerepiu je dal ime Fortunato; to je bil up njegove družine, dedič imena. Hčere so bile dobro omožene: njih oče se je smel v potrebi zanesti na bodala in risaniee svojih zetov. Sinu je bilo stòprav deset lét, ali kazal je že srečna nagnenja.
Nekega jesenskégà due jé odšel Mateo zarana s svojo ženo z doma, da hi si ogledal eno svojih čred v goščavski jasi. Fortunatek ga je hotel spremiti, toda golina je bila predaleč; sicer pa je moral nekdo ostati pri hiši za varuha; oče je torej odklonil; videli bomo, ali se mu ni Jiilo še kesati zaradi toga.
d igr* Gèistliche, vrelche bis zur Volksabstim-niung fiir JPgoslavien Partei ergriffen ... zu belassen.")
h) »Heimatdienst premeščuje slovenske duhovnike. (..Gruiidshtzlieh werden aber alle bis-her jugosl. Geistliphen aus ihrem bisherigen Wirkungskreis in eihen anderen Ort.,. ver-setzt,“) Sedaj razumeno, zakaj je bil bivši generalni vikar tako navdušen za to nsodepol-no »menjavanje44 slovenskih duhovnikov.
c)	»Heimatdienst44 izvršuje kontrolo nad slovenskimi koroškimi duhovniki („... so ist sofort an den Karntner Heimatdienst die ent-sprechende Meldung zn erstatten.44)
d)	»Heimatdienst44 se umešava v popolno notranje cerkvene zadeve — vzgojo duhovniškega naraščaja (»Fiir die Zukunft wird seitens des Karntner Heimatdienstes der Eerziehung eines deutschen Priesternàehmnchses mit slov. Sprachkeiintnissen ein hesonderčs Augenmerk zugewendet wèrden").
e)	»Heimatdienst44, oziroma G. H. R, (G-e-meindeheimatrate) so najvišja instanca, ki določijo, ali je v kaki župniji duhovnik potreben ali ne („... es sei denn, dass die betreffenden G. H. R. tmd Vei trauensmanner cs zu verant-v or ten glauben, in der Gemeinde auch olmo Priester auf die Dauer das Auslangen finden zu kònnen.44)
Vsak nadaljni komentar bi le zabrisal vtise, ki jih mora ta okrožnica zapustiti pri trezno mislečem, posebno, pa pri vernem . ljudstvu!
Mi nočemo zagrešiti napake ..Heimtdien-sta44, ki kratkomalo komandira v cerkvenih zadevah. Edinole iz ljubezni do svojega ljudstva opozarjamo na sledeče.
Naše dosedaj verno slovensko koroško ljudstvo sc za enkrat še samo čudi, da si lastijo
Že nekaj ur je bil odsoten, in Fortunatek je ležal mirno zleknjen na solncu, gledal sinje gore in mislil, kako pojde prihodnjo nedeljo na obed k svojemu stricu v mesto, kar ga je mahoma prekinil puškin pok v njegovem sanjarjenju. Vstal je in se okrenil proti oni strani ravnine, odkoder je prihajal ta šum. Drugi streli iz puške so si sledili, v neenakih presledkih in vedno bliže; končno se je na stezi, ki je vodila z ravnice k Matejevi hiši, pojavil moški v koničasti čepici, kakršne nosijo hribovci, bradat, razcapan, in se je s težavo vlekel, opiraje se na svojo puško. Pravkar je bil izkupil strel v bedro.
Ta mož je bil razbojnik, ki je bil odšel po noči pd smodnik v mesto in padel spotoma kor-siškirn orožnikom v past. Po krepki obrambi se mn je posrečilo umakniti se, dočim so ga živahno zasledovali in je streljavkal od skale do skale. Toda bil je le malo pred vojaki, in njegova rana mu je onc,mogočala dospeti do goščave, predilo bi ga dohiteli.
Približal se je Fortmiatu in mu rekel:
—, Ti si sin Mateja Falcona?
— Sem.
— Jaz sem pa Gionettp Sahpiero. Žandar-ji me preganjajo. Skrij me, zakaj dalje ne morem iti.
— Kaj pa poreče moj oee, če te skrijem brez njegovega dovoljenja?
— Rekel bo, da si prav si»
pravico odločevanja v tako važnih cerkvenih zadevah ljudje, kakor so G. H. R. (Gemeinde-heimatsrate), med kterimi je zelo, zelo malo mož, ki bi izpolnjevali kot praktični katoličani vse svoje verske dolžnosti.. Sicer smatramo to za privatno stvar vsakega človeka in že tu odločno odklanjamo vsako sumničenje, kakor da bi hoteli koga osebno demmcirati, že prav ne v zadeva!] vesti, kakor je to versko vprašanje: A ljudstvo sodi čisto pravilno, če pravi, kako more tak človek, kteremu je za cerkev in verske obrede toliko kakor za lanski sneg, kako more ta nam vsiljevati v. zadevah naše vesti svoje mnenje, ledo naj nam oznanjuje verske resnice in deli zakramente, z.eno besedo: kako more tak človek iz n a š i h cerkva poditi naše duhovnike, kterim verno ljudstvo zaupa, ih vsiljevati tujega, kteremu ljudstvo ne more zaupati, ker niti govoriti ž njim ne more.
Že občinske ni sedaj tudi deželno oziroma državnozborske volitve so pokazale žalostne posledice, ki jih je . rodilo nizko sramotenje in preganjanje slovenskih duhovnikov. Velenem-ški in banernbundski brezverci, ki so jih — vsaj bivši — škofovi svetovalci tako vestno poslušali in ki so mislili, da so med slovenskim ljudstvom vsemogočni, so strahovito pogoreli
—	posebno na desnem bregu Drave. Kogar zanima, naj sešteje številke! Ogromno žetev, lega hujskanja so želi drugi — socijaina ' demokracija! Le tam, kjer so ostali domači slovenski duhovniki, ali so vsaj zapustili za sabo trdno organizirano verno ljudstvo — kakor je to ravno desni breg Drave — se mogočni naval soci-jalne demokracije ni tako posrečil. Mimogrede bodi tu omenjeno, da je krščanski ..Rarntner Tagblatt“ svaril ljudi v svojem glasilu in stranka v posebnih letakih, naj .ne volijo naše Koroške slovenske stranke, ker ta stranka ni
—	krščanska! Gospodje, ali vas ni vsaj malo sram tako neverjetno nizkega hoja proti nam! Kje pa ste imeli vaše. krščanstvo, ko so se 1. 1919 skrunile naše cerkve? Sicer se o tem ne bomo dalje prepirali, kajti prepričani smo, da bo župnik .Poljanec,, ki. ga. je izvolila naša stranka, se ravno tako dobro potegoval za versko stvar kakor glavni urednik „Karntnèr Tag-blatta“.
,,Heimatdienst“ je torej dosegel, da vsled njegovega hujskanja proti slovenskim duhovnikom soci jaina demokracija v slovenskem delu Koroške zmagovito mavšira. Sàmo verno ljudstvo, ki ima še svojega slovenskega duhovnika, se mere temu valu še nekoliko uspešno n-pirati. Da je tako, kažejo župnije, kjer je ško-tijotvo nastavilo nemške duhovnike. V veliki kmečki občini Grabštajn, kjer je nemški župnik. ker so bili baje „nemški“ katoličani tako zanemarjeni, ima krščanska socijalna stranka 17 glasov. Sicer so izginili skoraj tudi Slovenci docela — 24 — glasov, absolutno večino čez vse stranke ima pa socijalna demokracija. V veliki občini Grebinj (slovenska), kjer je tudi
— Kdo ve?
— Hitro me skrij; prihajajo.
— Počakaj, da se vrne moj oče.
—- Da naj čakam? strela! V petih minutah bodo tu. Daj, skrij ,me, ali pa te ubijem.
Fortunato mu je odgovoril z največjo hladnokrvnostjo:
—Tvoja puška ni nabita, in nobenega naboja ni več v tvoji carcheri.
— Bodalce imam.
— Pa boš tekel tako urno kakor jaz?
Poskočil je in ni ga bilo več mogoče doseči. —	.	,
— Ti nisi sin Mateja Falcona! Tak me boš. pustil prijeti pred svojo hišo?
Otrok se je zdel ganjen.
— Kaj mi daš, če te skrijem? je rekel bliža je se.
Razbojnik je pobrskal v usnjati torbici, ki mu je visela za pasom, in potegnil iz nje. srebrnik za pet frankov, katerega je bil brez dvoma prihranil, da bi si kupil smodnika. Fortunato se je nasmejal ob pogledu na stebrni novec; prijel ga jc in dejal Gianettu:
— Ne boj se.
Takoj je napravil veliko luknjo v kupu sena pred hišo. Ginetto se je splazil vanjo, in otrok jo je spet zakril, tako da mu je pustil nekoliko zraka za dihanje, vendar ne da bi bilo možno sumiti, da to seno skriva človeka. Razen tega tnu je padla y glavo kaj pretkana zvijača
nemški župnik, ima kršč. soc. stranka 43 glasov, slovenska še 213, a tam je tudi 169 socijalnih demokratov in neverjetno — 130 komunistov. V popolnoma slovenski kmečki občini Ruda, kjer je tudi nemški župnik imajo kršč. socijalci (> glasov, naša slovenska stranka še 155, a soc. demokratje -j- komrnisti 211 glasov. V občini Marija na Žili (tudi nemški župnik) kršč. socijalci 7 glasov, Slovenci še 101, šocijalni demokratje absolutno večino z 355 glasovi. Jasno je, da nemški duhovniki med slovenskim ljudstvom ne bodo zabranili končne popolne zmago socijalne demokracije. To pòydarimo oosebno radi tega, ker „Freie Stammeu“ že hujskajo v svoji štev. od 21. junija zoper še ostale slovenske duhovnike češ, da so' '«zaostali- jugoslovansko orientirani slovenski duhovniki krivi,, da je koroška slovenska stranka dobila še 9000 g!asov“. Pošteni list nam sicer pri tej priložnosti hitro ukrade še skoro 1000 glasov, kajti i-meli smo vsega skupaj 9803 glasov. Raduje sc iskreno, da smo „nazadovali“; hujskajte' le tako naprej, „nazadova!i“ bomo prihodnjič šc bolj, sicer ne k vani, ampak naši glasovi kodo šli v rudeči tabor, kakor jih je že sedaj šlo na tisoče
—	vsled .vašega hujskanja! Če. jc vam ljubše, da je slovenski del čisto rudeč, kakor da bi Slovenci imeli svojo mirno ljudsko stranko, tudi dobro, nasproti nam tudi šocijalni demokratje niso večji sovražniki kot ste vi. Odklanjamo po potem vsako odgovornost!
Da bo imel ta razvoj tudi v verskem oziru strašne posledice, je sicer zadeva cerkvene o-blasti, opozarjamo merodajne cerkvene voditelje le na. to, da bi bila rešitev cerkvenega vprašanja v smislu ..Hčimatdiensta" in vele-nemškega in bauernbundskega časopsja za verski, narodni, politični in šocijalni razvoj našega slovenskega koroškega ljudstva usodepoma
—	katastrofalna.
2: Drugo dejstvo, ki ga pripozna „Heimat-dienst* v svoji okrožnici glede vérskega vpra*-sanja med slovenskim ljudstvom je, da je. prišel do spoznanja, da so samo nemško govoreči duhov rtiki v toni A nemogoči. („Nur deutseb spreebende Geistlielm in die Zòne A zu ver-setzen, hat sieh nach aiigestellteh Versochen ebonfalls als unmbglich .e,^viesen.“) čudno je pri tem samo, da so pa dejansko V coni A na Čisto slovenskih župnijah samo nemško govoreči duhovniki, kakor se je tudi dogodilo, da ne dobil $koro popolnoma slovensko župnijo Nemec, kljub temu, da je prosil zanjo tudi popolnoma kvalificiran Slovenec.
3. čestitamo še ostalim slovenskim koroškim duhovnikom na za nje zelo laskavi sodbi „Heimatdiensta“: ,.Die Zalil d er slov. spreckeh-dey Geistlieben, vel che im stre n ge n Sin ne als heimattreu (! op. ur.) gel ten konnen, ist. so gering. dass nicht eininal fiinf Pfarren den Wimscken der G. H. R. (Gemeimleheimatsrate) entsprechend besetzt verden kbnnen“. Gospodje! Vi imate o „zvestobi“ pojme, ki jih mi ne
divjakov. Šel je po mačko in njene mlade, ter jih položil na seneni kup, hoteč vzbuditi misel, da se ga' že dolgo ni nihče dotaknil. Opazivši nato krvave sledove na stezi poleg hiše, jih je skrbno posul s prahom in potem se je vnovič vlegel na sonce z največjim mirom.
čer nekaj minut je bilo pred Matejevimi vrati šestero mož v rjavem kroju z žoltim o-vratnikom, pod poveljstvom -narednika. Ta narednik je bil nekoliko v sorodu s Falconom. (Znano je, da se ljudje na Korsiki žlaktajo veliko dalje uesro drugod.) line mu je bilo Tiodo-ro Gamba: bil je delaven mož, groza roparjem, katerih je bil obkolil že precej.
— Dober dan. bratranček, je rekel Fortu-natu,,stopivši proti njemu; kako si zrsstel! Si videl, ravnokar iti moškega tod mimo?
— ,0 jaz nisem še tolikšen ko vi, bratranec! je odgovoril otrok abotno. '
— Pa še boš. Ampak nisi videl moža tod mimo, čuješ?
— Ali sem vidci moža?
-z: Da moža s.špičasto kapo in rdeče pa rumeno vezenim suknjičem?
- — Da, odgovori brž, in ne ponavljaj mojih vprašanj.
— Davi je g. župnik jahal svojega konja Piera mimo naših vrat. Prašal me je, kako gre očetu, iu odgovoril sem mu..,
moremo prejeti! Vam je ,,keimat»treu“ samo tisti Slovenec, ki zaničuje svoje ljudstvo, ki se sramuje svojega slovenskega očeta in svoje slovenske matere, nam pa je „heiniattrou‘1 tisti ki se drži po večno lepih besedah: „Spoštnj o-četa in mater!'4 In če se tudi slovenski duhovnik drži.tega krščanskega načela, je to za njega le častno, ker je to njegova dolžnost.
Zato opozarjamo na Jo okrožnico „Heiro&G diensta‘% oziroma sia te neverjetne poizkuse vmešavanja v cerkvene zadeve, vse merodajne vodilne cerkvene kroge našega slovenskega naroda, posebno najvišjega cerkvenega zastopnika v naši državi, papeževega nuncija na Dunaju in zahtevamo: ločitev cerkve na Koroškem od „Hdmatdieusta!“ Najvišji predstojnik tudi slovenskih duhovnikov naj bo zopet škof, ne na .„Meimatdienst“!
Koroški „Heimatsdienst“ in denunci j anštvo.
h'e drug dokument nam je prišel v roko, ki nas spominja na zlate čase staro-avstrijske-ga denunciianstva, posebno med vojsko, nasproti koroškim Slovencem. Kajpada je tudi ta dokument od naših največjih prijateljev okoli „Heimatdiensta“. Ker to brezdyomuo vsakega koroškega. Slovenca zanima in da vedo vsi, zakaj se včasi okrog nas suče vse ,,polno špijonov, da hi izvohali kako ..izdajstvo44, vam to okrožnico ., He i m a t d i e n st a4 4 docela prestavimo:
Koroški Heimatdicst, Celovec.
Vsem G. H. E. (Gemeiudeheimatsrate) oz. zaupnikom!
Po pred ležečih poročilih nameravajo Ju-goskn aiii posebno južno Drave ustanoviti propagandò. 'organizacijo in so imeli v ... in v ... tajna, zborovanja, pri kterih so bili baje navzoči jugoslovanski državljani. Taka § 2. zboro-. vanja za avstrijske .državljane se po doslej veljavnih' zakonih ne dajo preprečiti, pač pa se. je na prošnjo koroškega Helmatsdlensta o-rožništvu povsod zaukazalo, najstrožje paziti na taka zborovanja in v vsako tako zborovanje udreti in dognati identiteto vseh navzočih m v slučaju navzočnosti Nekorošeov ali v slučaju, da predsednik in sklicatelji ne poznajo imenoma vseh navzočih, zborovanje takoj razpustiti. Da ima jo te Odredbe žaželjeue uspehe, je sodelovanje vseh zaupnikov neobhodno potrebno, o-sobito se mora ob nedeljah in praznikih paziti na jugosl. misleče prebivalstvo in morajo nameravana ali vršeča se zborovanja najhitreje javiti dotični orožniški postaji, ki je dolžna, da takoj posreduje/4 (Op. ur.: razprto tiskano od nas).
— Ha, ti frkolin, zvitega se delaš! Hitro mi povej, kod je krenil Gianetto, njega namreč iščemo ; in prepričan sem, da jo je ubral po tej stezi.
— Kdo ve?
— Kdo ve? Jaz vem, da si ga videl.
— Kaj človek vidi popotnika, kadar spi?
— Saj nisi spal, nepridiprav; streli so te prebudili.
— Tak menite, bratranec, da delajo vaše puške toliko trušča?' Pihalnik mojega očeta poka še dosti bitje.
— Vrag naj te vzame,, preklicana malopridnost! Za trdno sem uveyteu, da si videl Gianetta. Morda si ga. celo skril; Hajdite. tovariši, pojdite v to hišo in poglejte, alk ni našega moža tam.
— Kaj pa poreče oče? je vprašal Fortunato porogljivo; kaj poreče, če izve, da ste stopili v njegovo hišo, med tem, ko ga ni bilo doma? -	■
— Ti pridanič! je velel narednik Gamba in ga pouhljal, veš, da je samo od mene odvisno, da ubereš drugo struno? Ce ti dam kakih dvajset udarcev s plosko sabljo, boš mogoče slednjič izpregovoril.
Fortunato pa se je še vedno posmehoval.
— Moj oče je Mateo Falcone! je rekel s povdarkom.
(Nadaljevali j e sledi.)
Stari krvniki, ki ste med vojno spravljali na tisoče nedolžnih Slovanov na oni svet in ki ste sedaj brèz posla, le sem na Koroško, tu sem vam obetajo zopet zlati časi! Kajti, kako spretne da sO naše koroške oblasti napraviti hipoma iz ..nevarnega4* koroškega Slovenca jugoslovanskega državljana, imamo že lepe slučaje in bomo o priložnosti kaj več povedali. To bo zopet „sezona“, kakor 1. 1914, rablji na delo!
Vi pa Slovenci veste sedaj, kakšne čedne namene imajo tisti sumljivi ljudje, ki se tako radi ob nedeljah „muca.jo“ okoli vas!
Živio ,,prostost44 in »svoboda44 misli in besede'koroških Slovencev!44
Izid
volitev v deželni zbor in narodno skupščino dne dne 19. • VI. 1921.
Spodnja Koroška.
Sodn. okraj Borovlje:
	> • o	•Ó	Oj a	S O tc	-5 j A	1
	OT	5	«	>	GU	>4
Borovlje . . .	246	12	n	308	1020	8
Glinje . . . .	104	O	40	25	224	—
Sm ar jota	. .	176	I	41	13	157	—
Slov. Plajberk	169	—	27	—	49	—
Sele . . . .	409	—	4	—	40	—
Podljubelj . .	138	2	48	«9	518	—
Svetuavas	197	—	69	7	131	—
Bistrica v E. .	221	3	30	50	462	—
Sodn. okraj Celovec:
Žrelec . .	. 69	19	117	w	155	3
Grabštanj	. 24	17	258	22	350	3
Trnjavas . .	. 6	14	168	5	201	—
Hodiše . .	. 172	-—	54	23	142	—
Kotmaravas	. 159	1	.154	16	197	—.
Bilčovs . .	. 233		34	1	34	—
Žf&polje . .	. 65	' '		157	0-7	117	—
Otok . . ,	. 72	.18	53	24	100	—-
Medgorje	. 38	11	99	1	135	—
Badiše . .	. 120	2	102	—	5	—-
Zg. Vesca .	. 105	—	236		62	—
Škofiče . .	. 188	4	92	25	178	—
Dbolica . .	. 13	82	62	16	261	—
Pokrče . .	. 13	1	101	16	113	—
iVertinj . .	. 66	31	57	49	443	—
Sodn. okraj Pliberk:
Pliberk . .	. 77	27	90	146	142	—
Bistrica . .	. 434	—	69	10	255	--
Blato . . .	. 373	1	44	4	92	—
Švabeg . ,	. 110	—	27	3	36	—
Ljibuče . .	.193	—	55	- 2	167 - —
Ljibeliče . .	. 196	2	57	13	119	—
Sodn. okraj Bobrlav&s:
Dobrlavas	. . 376	6	266	97	346	
Galicija .	. . 125	—	93	8	199	—
Globasnica	. . 282	—	71	—-	185	—
Škocijan	. . 206	13	89	3	209	—
Rika: javas	. . 255	—	98	4	316	—
Žitaravas	. . 190	—	101	12	268	—
	Sodn. okraj Žel. Kapla:					
Žel. Kapla	. . 58	3	7	143	245		'
Bela . .	. . 334	—	9	24	363	—
	Sodn. okraj Velikovec:					
Velikovec	. . 93	30	196	336	442	8
Djekše .	. . 127	31	124	8	125	36
Gr èhm j .	. . 213	41	218	48	170	130
Voh re	. . 125	o	167	o	137	8
Ruda . .	. . 155	6	134	9	204	9
Sv. Peter j	i. V. 192	1	118	1	113	16
Tinje . .	. . 16	—	69	—	106	—
iVaženberg	. . 128	1	284	4	394	—
	Zgornja Koroška:					
Sv. Jakob	v R. 553	2	126	37	709	1
Ledenice .	. . 225	16	55	7	141	1
Rožek	. . 60	4	22	42	91	—
Bekštanj	* . 657,	2	387.	55	.635	• “

. \
KOROŠKI
Brdo ....	?3	12	52	12	84	—
Goriče ...	14	2	61	9	105	—
Sv. Stefan n. Z.	14	57	100	15	204	—
Maria natili.	101	7	189	18	355	—
^UJU^lu JI jé Ul- ■ fflt***.
Za volitev v harccmo skupščind (National-rat) je biio skupno oddanih 142.077 glasov. Od teh odpadejo na. posamezne stranke:
Koroška slovenska stranka. 9.863 Krščanska socijalna stranka 25.995 Bauernbund . . .	. . 28.579
Vseneroci . ...............16.138
Socialdemokrati........... 60.768
Komunisti .......	731
Za' deželni zbor, volilni okraj Zgornja Koroška skupno 54.529 glasov. Od teh odpadejo na:
Koroška slovenska stranka. 2.484 Krščanska socijalna stranka 10.437
Bauernbund.................11.439
Vsenemci ..................5.495
Socialdemokrati........... 24.575
Komunisti  ............... 99
Za deželni zbor, volilni okraj Sp. Koroška, je bilo oddanih 87.264 glasoV in sicer:
Koroška slovenska stranka. 7.386 Krščanska socijalna stranka 15.472
Bauernbund.................17.273
Vsenemci . ................10.418
Socialdemokrati ..... 36,083 Komunisti . . . . . . .	632
Nemška zahvala.
Kakor znano, so stali Bolgari v svetovni vojni, ki bi morala biti po besedah nemškega državnega kanclerja Bethmann-Hollwega boj med Germanstvom in Slovanstvom, na strani Germanov, ne prisiljeni, kakor druga slovanska plemena, ampak po volji vladnih krogov popolnoma prostovoljno. *
Bolgarski narod, ki je že v balkanski vojski doprinašal največ človeških in gmotnih žrtev, je v svetovni vojni strahovito trpel. S slovanskim junaštvom in slovansko vztrajnostjo se je bojeval 4 .leta za končno nemško zmago. Ker je bila dežela docela izmozgana, vojaštvo brez obleke in manici je, je bolgarski vojak v septembru 1918 po junaškem odporu do zadnjega odložil orožje.
Človek hi mislil, da je vsaj nekaj hvaležnosti še na svetu.
»Zamorec je stoini svojo dolžnost, zamorec naj gre!44 Na Dunaju se igra sedaj v gledališču v Schonbrunnu igra »Junaki44. V tej igri se predstavlja Bolgar kot poldivjak, ki ne ve, kbj so- sprane srajce, bolgarski oficir se slika kot zarobijenec, ki jc obenem tudi še — strahopeten. In ti tako zaničevani bolgarski vojaki nastopajo na odru v resnični bolgarski uniformi, z bolgarskimi odlikavanji in pisatelj, ki je' in-ro napisal, smeši znano bolgarsko hrabrost tako, da pravi, da se te bolgarske vojake lahko s cukerčki požene v beg.
Umevno, da so na Dunaju navzoči Bolgari, osobito dijaki, bili do skrajnosti oirorčeni nad to nesramno predrznostjo. Že pri nrvi predstavi so hrupno demonstrirali. A nič ni pomagalo. Igra se je ponovila. In zopet je demonstriralo čez 100 bolgarskih dijakov proti igri. proti razželitvi svojega naroda in svoje armade. T«da gledalci so se obrnili ogorčeni proti demonstrantom, na pomoč so prišli močni oddelki 'dunajske policije, ki so vrgli bolgarske dijake iz gledališča.
Nemška zahvala za potoke, prelite bolgarske krvi, prelite za nemško zmago!
Ali se bo mladi bolgarski rod kaj izučil?
Nemcem pa, ki se tako radi sklicujejo na svoje brezdvomno velike pesnike, kličemo besede enega od teh v spomin:
Und der feine Knabe sprach unfeinen Dank: Er spuckte in die Quelle, aus der er trank!44
m TEDENSKI PREGLED \E
Avstrija.
Sestanek Hainiseha in Masaryka. Avstrijski zvezni predsednik Hainiscb in predsednik če-hoslovaške republike Masaryk se sestaneta tekom meseca julija, ko se bo vračal Masaryk z otoka Capri, kjer se mudi iz zdravstvenih vzrokov. Prej še bo Masaryk obiskal italijanskega kralja. Temu sestanku pripisujejo velik političen pomen, ker se vedno bolj kaže, da ima Ce-boslovaška veliki vpliv na razmere v srednji Evropi.
Predeja zapadne Ogrske. Antanta je izročila Ogrski noto, v kateri daje Ogrski navodila za predajo zapadne Ogrske. ,V tej noti opominja antanta Ogrsko, da pri evakuaciji zapadne Ogrske ne sme priti do nobenih izgredov in da ogrska vlada naj na noben način ne podpira morebitnih poskusov, ki bi nameravali otežkočiti izvedbo trianonskega mira. Nadalje se sporoča, da je antanta pozvala avstrijsko vlado, naj imenuje svojega zastopnika v komisijo za zapadno Ogrsko. <
Rabindranath Tagore na Dunaju. Sloviti indijski pesnik in pisatelj Tagore, katerega po-vestičo »Vrnitev44 smo podali našim čitateijem v podlistku našega lista obenem s kratkim nje-govom životopisom, jc napravil potovanje po Evropi, kjer prireja predavanja po univerzah. Pred nedavnim se je mudil Tagore v Berolinu, pretekli .teden pa. je predaval na dunajski univerzi mnogobrojno zbranemu občinstvu iz njegovih pesnitev, ki so polne lirične lepote in ljubezni do narave in človeštva, katera preveva vsa njegova dela. Baš sedaj po prestani vojni se je zdelo indijskemu človekoljubu umestno, da prido in prinese trpečemu človeštvu mir in tolažbo ter ga navdahne z ono mladeniško ljubeznijo, ki mu jo je vdahnila njegova domovina, Indija »tam ob bregovih reke Ganges44. Iz Dunaja se je podal Tagore v Prago, da predava na povavilo tudi na tamkajšnji češki, univerzi, potem pa se odpelje z zrakoplovom v Pariz..
Čehoslovaška.
Vladna kriza tudi na Ceboslovaškcm- T»di na češkem imajo vladno krizo, iz. ktere se hočejo na slični način rešiti kakor pri nas: če se ne posreči sestaviti parlamentarne vlade, potem bodo poskusili z uradniško vlado, če pa tudi to ne gre, potem pa nove volitve.
Vojaška zveza z Jugoslavijo. Kakor znano, sta sklenile Čehoslovaška in Jugoslavija diplomatsko in vojaško zvezo, ki je naperjena zlasti proti Ogrski. Te dni pridejo v Prago jugoslovanski vojaški izvedenci, da se rešijo posamezne točke te vojaške pogodbe.
Italija.
Italjanska vlada in narodne manjšine.
V soboto, dne 25. t. m. je imel italijanski zunanji miniser svoj dolgo pričakovani govor o zunanji politiki, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja narodnih manjšin v Italiji. Slovanom in Nemcem je obljubil, da bodo uživali popolno svobodo. Žopet ena obljuba več!
Italija in avstrijski krediti. Znova so se pojavili glasi, da Italija noče odgoditi svojih generalnih zastavnih pravic, kar je eden izmed predpogojev za avstrijske kredite. Zato je zvezni kancler S c k o b e r začel z novo akcijo, da bi zlomil italijanski odpor.Tudi zvezni predsednik Hainiscb se je odločil, svoj osebni vpliv izkoristiti in poskusiti, da bi dosegel, da bi Italija ukinila svoje generalne zastavne pravice.
Izkopana palača Heroda. Pri izkopavanju v Askalonu v Palestini so odkrili palačo, katero je zgradil Herod. Lepota te palače je nekoč slovela daleč naokoli. Našla sta se tudi dva kipa. Eden predstavlja paganskega boga Apo-J, Iona, drugi pa, pagansko boginjo. Aeuero,__
■
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Celovec. (Pretepi pri volilnem zborovanju.) Dne 17. junija torej 2 dni pred volitvami so sklicali vsenemci veliko zborovanje k Sandwirtu. Govoril je njih strankin načelnik, poslanec Kandl, za njim dr. Waneek, oba iz Dunaja. Ko je slednji precej ostro kritiziral socijaldemokrate, so na galeriji in v dvorani navzoči socijalisti delali medklice in začeli metati rudeee listke na vsenemške poslušalce. Reditelji so socijalnedemokrate pometali iz dvorane. Med obema je prišlo do pravega pretepa, vendar se je zborovanje moglo nadaljevati. Nekaj državnih brambovcev, ki so bili v družbi izključenih socijalistov, je odšlo v vojaščinco in so se vrnili po enem četrt ure s kakimi 60 oboroženimi brambovci, ki so nameravali vdreti v dvorano in zborovanje razbiti. Rediteljem se je posrečilo s pomočjo og-njegasnega apai’ata napadalce zavrniti in poriniti iz hotela. Pri pretepu, ki se je ponovno razvil, so razbili veliko ogledalo. Pesnika Johana Lindnerja, ki je bil pri tem udeležen, so tako pretepli s palicami, da je obležal na mestu nezavesten in so morali poklicati zdravnika. Tako izgleda pri nas zborovalna svoboda.
Bilčovs. Milo tožno so se dne 21. junija oglasili zvonovi tukajšnje podružne cerkve pri sv. Heleni in naše farne cerkve, kajti peli so mladi cvetoči rožici v slovo. V najlepšem cvetu svoje mladosti je vzela p. d. Kumrava Mojci slovo od te doline solz, ter se preselila v boljšo domačija. Komaj je dopolnila 18. leto svojega življenja, pa je bila volja Najvišjega, da je presadil nedolžno lilijo v svoj nebeški vrt. Oh presrečna si, ker ni ti še kanila nobena kaplja grenkobe v sladkost tvojega življenja. Našla si svojo srečo onstran groba. Staršem, kakor tudi vsem sorodnikom pa ob bridki izgubi prisrčno sožalje.
Zgornja Vesca. Volitve v'narodno skupščino in deželni zbor so se pri nas vršile prav mirno. Izid je bil sledeči:	Koroška slovenska
'stranka 105 glasov, socijalni demokratje 62 in — Banernbund 10. Zadnja stranka je pri nas izgubila že vse upanje.	,
Bilčovs. Neki tukajšnji dooisnik se je prav' „fejst“ zaletel v 25. številki ..Koroške Domovine" proti našim zavednim fantom. Tako sé na-primer hvali, da so naši nasprotniki tako spravljivi in se trudijo, da hi se nasprotstva med riami omilila. No, njih spravljivost se pa res tudi vidi, saj jih je samo peščich, so se pa mislili kršiti, da hi jim morali biti vsi pokorni. Imenuje nas Slovence iredentiste, ker se jim upamo povedati, kako so z agitacijo hoteli slovenske volivce oplašiti. Danes jih pa vprašamo, kdo pa je farbal ljudi, da če bodo dobili Slovenci večino pri obč. volitvah, bomo dobili župana iz Celovca, katerega bomo morali drago plačevati. Seveda nismo vam nasedli na ta !im. Jezi se celo, da so prišle celo stare ženice voliti. Seveda takim gospodom nikakor ni po volji, da bi ubožnejši človek imel pri volitvi isto pravico kot oni. Kar si je pa kdo podplat shodil, jih je pa tudi sam kupil. O kakem pšo-vanju odbornikov nasprotne strani na nam rii nič znanega, ker je bilo v dopisu le omenjeno, da so nasprotniki volili enega izmed naših mož. Da pa nam kralja Peti-a predbacivajo, se nam pa zdi že preneumno. Celo vójno smo stali na braniku ob mejah za Avstrijo. Tudi na koroških gorah, kjer smo preplivali kri za domovino, tianes smo ža vse to iredentisti! Smo se li borili ža kraljà Petra: Nismo bili in ne bomb izdajalci, toda pravice hàrii dajte, katere nam grejo. Ce hočeie iskati iredentiste, jih iščite kje drugje. Mogoče vam ni znano, kaj je rekel dr. Angerer pred kratkim na nekem zborovanju v Celovcu:	Amerika Amerikan^em
ima smisel. Avstrija Avstrijcem nima smisla in Koroška Korošcem še prav posebno nima nobenega smisla. Naša edina rešitev je združitev z Nemčijo. Bog ne daj, da bi dr. Angerer bil Slovenec, še na gavge bj prišel. Sram nas je skoro, da Slovenci dclpadniki tie pridejo že enkrat do pameti in tako črtijo še naju-ej vse, kar le po slovenskemu diši. Sploh pa dopisnik še prav he ve, kako še Bilčovs nrav slovenski imenuje.
B GOSPODARSKI VESTNIK BI
Letina in gospodarstvo.
Zopet se bližamo novi letini, od katere je odvisno, ali ho imel kmetovalec obilo nagrade za svoj trud, mi pa cenejši kruh, ali pa bo kmetovo, delo malo neslo, mi pa bomo še naprej čutili draginjo živil. Zato pa z enako skrbjo gledata razvoj setvij kmet in konzument. Zal, da noročevalska služba v žitni rtgoviui še vedno ni tako urejena,, kot je bila pred vojno, zato uL-mifmo poročil v tiste.m obsegu, kakor smo bili vajeni pred vojno.	fgj*.
Nemški pregovor prav j, da ima celi svet denar, kadar ga ima kmet. Kmet pa ima denar, kadar mu zemlja da dobro letino. Ta rek nam kaže, da je kmet proizvajalec premoženja. Od donosa kmetovega dela je odvisen obstoj in razvoj vsega narodnega gospodarstva in blagostanja. To je tako globoka resnica, da je ni mogoče ovreči z nikakimi dokazovanji. Potrdila jo je tudi svetovna vojna, katero jé dokončalo ne orožje,-nego pomanjkanje živeža.
Velikanski je napredek tehnike, občudovanje vzbuja, ražvpj industrije, množile so se z neverjetno naglico delavnice in tvornice, rastle so produkcijske številke v industriji in veleobrti. Stroj je uničil stari način dela in njegove skropine .proizvode ter postoteril ali celo potisočeril množino izdelka. Z i-oko v roki korakata tehnika, in industrija svojo zmagoslavno pot. Produkcija premoga je znašala pred 35 leti okoli 10 mil. ton. leta 1912 pa že 1250 mil. ton. Jekla se je pridelalo leta 1885 skoraj 20 milijonov ton, leta 1912 pa že nad 70 milijonov ton. Te številke kažejo velikanski razvoj industrije. Poleg premoga kot izvor gonilne sile pa se porablja že vodna sila. vendar je ta še premalo izrabljena. Avstrija ima mnogo HP vodne silé, s katero bi lahko na leto prihranila milijone ton najboljšega premoga.
Ta zmagoslavni pohod industrije in tehnike pa omogoča le poljedelstvo, ki je in ostane? prvoredni činitelj v gospodarskem življenju vseh. tildi bàjmodérrigjsih držav. Poljedelstvo pokriva prve in neizbežne, potrebe človeštva, medtem ko nani industrija nudi potrebščine, ki izvirajo iz višje kulturne stopnje, so tedaj manj potrebne in važne za človeško življenje.
Kako vlogo igra poljedelstvo pri narodih in državah, nam kaže nastopna razkaznica' (po Sinwell: Statisfcisehe tlebersicbten in Caliver; das Wirtschaftsjahr 1807).
Od 100 prebivalcev se peča z v poljedelstvom industrijo trgovino
Belgiji . . .	. 21.1	41.6	41,7
Danski . . .	48,2	25,2	11.8
Angleški . .	. 13.—*	45.8	21.3
Franciji . . .	. 41.8	35.5	9.5
Nemčiji . . .	. 35.2	40—	12.4
Italiji . . .	. 59.4	24.5	7.4
Rusiji . . .	. 68.3	17.9	7.1
Združ. državah	. 35.7	24.3	16.4
Runmniji . .	. 82.—	—	5.6
Srbiji . . .	. 84.—	—	4.5
V	industrijskih deželah kakor Belgijk, Angleška itd. je zaposleno manj ljudi v kmetijstvu kot pa v industriji, ali tam je kmetijstvo nk tako visoki Stopnji, da donaša do trikrat več kot pa n. pi’, pri nas. Pravi pomen kmetijstva se vidi v velikih državah, kakor so Združ, države, ali Argentinija itd. S poljedelstvom se peča pretežna večina človeškega rodu. Letina je sad dela stotine mUijouov poljedelcev in prebrana poldruge milijarde ljudi. — Te številke nam kažejo ogromen poriieb letine za vse gospodarstvo.
Krizi v poljedelstvu rada sledi kriza v industrijskih in obrtnih panogah-
V	slabi letiili se seveda zvišajo cene zrnja, toda kmetovalec navadno riè «tabi tolikb ža manjšo množino pridelkov vkljub višji ceni, kot bi dobil za polni donos letine. Zato je pa tudi manj denarja med ljudstvom, korizum industrijskih predmetov še zmanjša, delavstvo zahteva višje mezde, a gospodarski, položaj sc splošno poslabša, ker višje cene živil potegnejo za seboj cene drugih pridelkov,in izdelkov.
Dobra letina pa pomeni nižje cene živil, večji dobiček poljedelca, večji konzum industrijskih predmetov, večjo množino razpoložljive glavnice, poveča tedaj gibčnost denàfne-ga trga in delavnost, industrije. Dobra letina
tudi poveča dohodke železnice in plovbe in koristi državi, ker lažje pride do svojih davkov. Dobra letina pomeni polne sklede in te so največje sovražnice prekucubov ali po novem ko-miuiistov.
Listnica upravništva.
Našim naročnikom. Vsem našim naročnikom pošiljamo naš list redno. Ce pa kateri naših naročnikov nè bi dobil te ali one številke „Koroškega Slovenca", potem naj nemudoma reklamira. Take reklamacijo so v Avstriji poštnine proste, reklamacijo iz inozemstva pa ne. Poštne položnice bomo priložili eni prihodnjih številk. Naročnike, ki so že plačali naročnino, prosimo, naj položnice shranijo za prihodnje plačilo. Zlasti pred volitvami smo sprejeli mnogo reklahtàci in izvodov, ki so se nam vrniti s pripombo „se ne sprejme", če tudi so dotičniki list naročili in celo plačali, To gre na rovaš kordške pošte. Proti temu smo se pritožili in upamo, da ne bo ostala naša pritožba proz Uspeha. — Upravništvo ,,Koroškega Slovenca".
Brd. Jožef, Kr Sanje, Številke, katere reklamirate, smo pri vsaki ekspediciji odposlali na naslove, ki so v reklamaciji navedeni. Kljub temu Vam pošljemo dotične številke še enkrat.
Oblika in vsebina časopisne reklamacije. Časopisne reklamacije so v Avstriji poštnine proste. Vendar ne smejo vsebovati riobenih drugih poročil, kakor številko in ime lista, ki se reklamira ih natančen naslov naročnika. Na pr.: Številka ... „Koroškega Slovenca" ni bila dostavljena. Natančen naslov.

insili»
ss PRiPonoca m hitro, okusno in ceso iZBàftdo «shosrstnih
DSOŠTEm T860VWIH IN BRti-TliKOlNH,«BIL,05UCEV I.T.D.

HEil,J«imPUI7ž7
naoaap jaaaaaaooaaoaacaDaaanacrieroacDD
Iril,
dmj y„
HttetsigM
priporoča avoj zavod za izdelovanje
angleški in dunajskih
piaiiinpianlii®
(klavirjev).
Tt:cJI export!
KaanapnondDODonannoacnnajóaDODnnocpn
?
j
Krijte svojo potrle lilač v najcenejši treevini
v Zarod za ijiidskoolMo
Dunaj &7„5
Rei!iiirecliisiicrf8rslr.50
ogel Arbeitergasse, postaja cestne železnice
AS; m.
Nàjvctcjn Ubera gotovih hlač v vsaki
kakovosti In ceni 9 vróéh vzorcih uzalogi.
Modne hlače-, hlače za slabo Vreme, |*8 črne lUače, ,;bričestt platnene hlače,- W W struks- in žamatue hlače, hlače za J*,
deco in dečke.	^ H
Previe prodaja sa vsakega!
Pri sklicevanju na ta inserat 3 % popusta.
Izdajatelj: Sirotek Bohumil. - Odgovorni urednik: Žinkovsky Josip. - Tiska Lidova tiskarna (kom. družba), Wien, V., Margaretenplatz 7.