211. ftevtiKo.
Timar* i
uanasnja steviisca scane z ainarja
v umiiiani, v nedeljo 16 septembra MZ3.
Leto lui.
Naroda" Knanosa altca it I, I. na astro* te Telefon Slov. 34. Dopis« sproje-na le pod-jiaaas ln sađastno frankovane* Rokopisov so «a  vrača. tH
Posamezna Itevilk«: ^VS
v JugosSavill vse dn: po oin t*— v Inozemstvu navadna dni Din 1, nedelje Oin 1*25
PoStnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod* vetja:			¥ Inoicmmo
	i    v L juhi; i ai	po *oJti	
I ; l • Pri morebitnem povijanja s	Din 144 — . 72-: fc .e ima daljša	Din 144 — . 72--. 86— . 12*-naročnina dor^	Din 364*-* .    132 — (56 — . 32— ačatl.
Novi naročniki  na)  poSljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici.
Na samo pismena naročil« brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Preizkušeno prijateljstvo.
»Ako se kdaj mednarodni horicont stemni — in po svetovni vojski Je težko to preprečiti — je proti temu edino sredstvo sodelovanje velikih narodov sveta, da se oblaki razpršijo. Gotov sem takega sodelovanja med italijanskim in angleškim narodom, ker dobro poznam vrline Italijanov, njihovo idealnost, pogum in vstrajnost.c Tako je govoril v Rimu meseca maja angleški kralj in Italijani so vzhičeni sprejemali njegove besede v svoje srce.
Sedaj se je res zgodilo, na kar Je kazal angleški kralj, da se je mednarodni horicont stemnil, ali onega sodelovanja med angleškim in italijanskim narodom, katero je propovedoval angleški kralj, ni nikjer, marveč se   je razvilo med Angleži in   Italijani nasprotstvo, napram kateremu  pravi  Mussolini v razgovorih z novinarji, da ga Je razočaralo. On dobro razume, da gredo interesi angleške vlade za tem, da obdrži Grčijo v svojih mednarodnih odnošajih, ki je za Anglijo lahko zelo koristna zaveznica po svoji poziciji  v Sredozemskem morju,  ali  geografična pozicija Italije je jako slična grški, in italijansko prijateljstvo je koncem konca toliko koristno Angliji kakor grška To prijateljstvo dobi Anglija lahko vedno, ako je hoče postaviti na temelj enakosti, medsebojnega vpoštevanja vitalnih interesov in ako se urede me<J obema državama še viseča vprašanja. Tako govori Mussolini, dostavljajoč   Angležem pomembno, da predstavlja današnja I tali'a nov narod, prevdaren in poln energičnih  impulzov.  Prijateljstvo takega naroda je vredno toliko več, ker ta narod zvesto stoji za svojo vlado.
Vidi se, kako Je Mussolinija grenko zadeta angleška okrenltev na grško stran, ko je napočil spor med Grčijo in Italijo. §rara je naklonjenost Anglije do Grčije. Vsem malim narodom je bila Anglija dosledno nasprotna, samo Grčijo je podpirala, seveda ne iz kakih simpatij, ampak zaradi svojih interesov na morju. Kri to je bfla točka, ki je zbodla Angleže na najobčutljivejši strani, na kar so precej razjarjenega obraza povedali Italijanom, da je tu konec prijateljstva. Anglež razume prijateljstvo tako, da je prijatelj lepo pokoren njegovi volji. Italija pa se predrzne okupirati Kri ko vendar v Rimu dobro vedo, kaj pomeni ono otočje za Anglijo! Italija je imela pred očmi seveda kazen za Grčijo, ali trčila je ob angleško pomorsko pozicijo, glede katere Angleži ne poznajo nobenega pardona. Tako se
Joža Krčon:
Da razgovaramo...
Milo zvenita ti dve besedici naših premilih bratov Srbov, bogme. Da razgovaramo . * .
Da pledernjamo, bi rekli po kra-sevsko, da se pomenkujemo, razume srn, repo in mimo, v prijetnem zatišju, ob Čaši črne kave. — Ah, če hočete, ob četrtinki naše pristne dolenjske aH štajerske kapljice, da bo naš milje bolj podčrtan.
Pa če bo od časa do časa na razpolago kozarec močnejšega hrvatskega, ali celo negotinca bi smederevca, da bodo zastopani prav vsi trije različni narodi v naši teritorialno ujedinjeni državi, da govorim radloevski, bomo ostali vso eno prijatolJL
Sine ira et studio. Brez prepirčkov in rožica, brez prelivanja grenkega žolča, dokler še vince v kozarcih se smeje! —
In po pravici, da ne bo sovraštva in da bo med nami ostala sloja pa ljubezen trdi. Ljubezen, ki je tako neajrreče-no sladica, da se radi nje jemljo ljudje za kratek čas ali celo do groba.
*lc|a svakinja Evialfla. Njona osebnost in inleiskt. Moji svakinji je ime Evlalija. Ljubko dete je m nič več podvrženo šolskim aako&ook Pa vendar S* »tremi za na- 1
je poizgubilo v morski vodi italijansko-angleško prijateljstvo, kiv se jc nekaj časa po Italiji izigravalo kot silen faktor za ustvaritev sijajne italijanske bodočnosti po Mussolinijevih intencijah.
Iz Anglije done" v Italijo glasovi, ki so žaljivi za njo, ki hoče stati poleg Anglije in Francije na temelju enakosti. Toliko prijaznejše pa zvenijo članki francoskega časopisja, ki govore s toplimi besedami o italijansko - francoskem zbližanju. Tu igra svojo posebno vlogo zasedba ruhrskega ozemlja, Anglija si je bila postavila na svojo stran Italijo kot protiutež napram Belgiji, ki deluje ob rami Francije v reparacijskem boju z Nemčijo. Francoski tisk izraža odkrito veselje, da se je natrgala vez, s katero je držala Anglija Italijo pri sebi, in naglasa, da se je v Rimu iskreno cenilo francosko nastopanje za italijansko stvar proti Grčiji in da to pri Italijanih ne bo pozabljeno. Francija si je s tem brezdvomno ojačila svoje stališče proti Nemčiji
Italijanska vlada je v stiskah in težavah. Ako premotrivamo sedanji položaj Italije, razvidimo, da brez dobrega razmerja z Anglijo ni mogoč željeni italijanski razvoj na morju, na kopnem pa ne sme biti v neprijateljstvu s Francijo. Dnevni dogodki ji to kažejo v vedno svitlejši luči.
Morda bi bilo danes mnogo boljše za Italijo, ako bi se bila postavila na čelo malim narodom in obnove Srednje Evrope, kakor je to nasvetoval Beneš. ko je bival v Italiji zadnje vojno leto! Kot taka bi igrala čisto drugo vlogo — tako pa jo pehajo z desne na levo in z leve na desno, kakor veje politični veter v Londonu in Parizu.
Dne 19. maja smo pisali o italijan-sko-angleškem prijateljstvu in takrat smo rekli, da je vedno pridobitno razpoloženi Anglež hladen raČunar ter da kaže Anglija Italiji prijazno lice samo takrat kadar jej italijanska pomoč lahko služi v kako njeno svrho. Sedaj se je stemnil mednarodni horicont, Angleži pa so pozabili na kraljevo edino sredstvo, na sodelovanje velikih narodov sveta, in oblake hočejo razpršiti Angleži sami. Naglažanje velikih narodov pred Italijani v Rimu iz ust angleškega kralja je bila gola fraza.
Angleško prijateljstvo se ie v sedanji stemrtitvi mednarodnega horicont a preizkusilo in Italijani vidUo, koliko je vredno. Ako je Mussolini res državnik velike izrednosti, bo vpošteval v polni
obrazbo, kakor se to mlademu dekletu pred ženbo vedno spodobL
Priučila se je do nezaslišane popolnosti kuharski umetnosti m je bila nedosežena gurmantka. kar se tiče sladic tudi, čeprav v ostalem ni zametavala primorske Jote in polente, ki sta ji dali prvega razmaha v detinskih letih.
In je z vso prepričanostjo trdila, da za pripravo jote ni pravi recept tisti, ki ga je bil pred nedavnim časom v nekem feljtonu opisal naš Fr. 2.
In kdo da je ta Fr. Z. —? Saj pozna nekaj naših pisateljev m ve, da je bilo Prešernu ime France in ji je znano, da so ravno tako krstili obadva naša Levstika, četudi se mlajši od obeh, ki še živi, samo zaradi razlike od starejšega, ki že počiva v hladnem grobu, podpisuje za Vladimira. In je sploh jako radovedna in selo znatiželjna, pa še povrh natančna v svotf duševni izpopolnitvi
Natančnost razodeva In očituje osobito pri kuhanju na ta način, da lista poleg Minke (jovekarjove kuharskih bukev tudi se nedosežno delo častite matere Felicitas. Zbirka njenih receptov, ki o njih obsdve čislani avtorici niti ne sanjata, se debeli od tedna do tedna.
In naj mi ne zameri gospdČ. Zem-Uanova, če pogledam resnici kar naravnost v oči. V »pogledu« pripravljanja jedil vsake vrste, mislim, da sem se dosti zvočno izrazil, je ona v primeri z Evlallio pravcati parvettk u-*-
meri francosko naklonjenost, ki se Je pojavila spontano in je Pariz pustil v kotu dotedanjo napetost z Rimom. Zbližan je s Francijo pa vodi Italijo na pot, ki drži v slovanske države, v prvi vrsti v Jugoslavijo in Češkoslovaško. V reškem vprašanju ima lepo priliko za pre-okrenitev svoje zunanje   politike. Mi
odkrito želimo, da bi se reški spor rešil kmalu med obema državama brez vsakega posredovanja!
Italija ob boku Francije, ki je prijazna Slovanom, bi prišla do večje veljave v svetu, nego jo je uživala doslej, in Anglija bi se jej sčasoma blfžala s prijateljstvo, ki bi res kaj zaleglo.
Ne potvarjajte istine!
Ob obletnici zagrebškega kongresa javnih delavcev, ki se Je vršil lansko leto meseca septembra, je priobčilo »Jutro« članek, v katerem hoče natveziti naši javnosti, da je ta kongres, Ijaterega sta se med drugimi udeležila tudi dr. Triller in dr. Ravnihar, kar posebno podčrtava, zakrivil, da se razmere v naši državi še danes niso konsolidirale in da so politični odnošaji danes še manj urejeni, kakor so bili lansko leto. Ta kongres je imel baje samo ta namen, da razbije in oslabi demokratsko stranko, kar je imelo za nujno posledico — »Jutro« namreč predpostavlja tezo, da so demokrati edino državotvorna in dr-žavovzdržujoča stranka in edino poklicana in edino sposobna za to, da državo dovede do notranje konsolidacije — da so v državi zavladale Še »ne-znosnejše razmere«.
Ne prihaja nam na mise!, da bi načeli vprašanje o državotvornih in drža-vovzdržujočih elementih, ker bi nas ta razprava zavedla predaleč, zavračati pa moramo očitek, kakor da bi bil zagrebški kongres posredno aH neposredno kriv neurejenih razmer, ki žal, danes vladajo v naši kraljevini Kakor je smešna in naravnost otročja trditev, da bi bil ta kongres naperjen proti demokratski stranki, tako je absurdno temu kongresu podtikati, da je v kateremkoli oziru povzročil sedanje neurejene od-nošaje.
Nasprotno, Kakršen je bil politični položaj takrat, bi lahko ta kongres imel v političnem pogledu nad vse ugodne posledice, ako bi ne bfl del demokratske stranke pod vodstvom Svetoz3rja Pri-bičevića in njegovih ožjih somišljenikov storil vse, da zaključki tega kongresa ne postanejo kri in meso.
Fden glavnih postni a tov tega kongresa je bil: »Za ureditev pofltlčnfli razmer, kakor tnd! za okrepflenje državne misli, kateri zadaha največjo škodo identificiranja vsakokratnega režima z državo ln centralizma z unitarizmom, jo v prvi vrsti potrebno, da se izboJišs državna uprava ln da se sedanja slab« ad-irjinJstracija, ki je glavni vzrok splošne-
ga nezadovoljstva v naroda, zamenja s pomočjo primerno plačanega in sposobnega uradništva, z vestno napredno upravo, osvobojeno od partizanstva ln samovolje, ki bi naj pod neposredno narodovo kontrolo v duba zakonitosti in socijalne pravičnosti skrbela za spoštovanje zakonov, čuvala mir in red v drŽavi, ščitila državljanske svobodščine, pospeševala prosvetne in gospodarsko interese celega naroda in delovala za ublažitev povojne bede in draginje.«
To je bila ena izmed glavnih točk, ki jih je sprejel zagrebški kongres. To resolucijo bi lahko podpisal vsakdo, ki mu v istini bije srce za blagor domovine. Zato je bila ta resolucija tudi soglasno sprejeta in zanjo Je z obema rokama glasoval tudi LjubaDavidovic, takratni in tudi sedanji predsednik demokratsko stranke. Vsa ta načela bi so lahko bila oživotvorila, ako bi bil takrat na čelo akcije, kakor je bila zamišljena na kongresu, stopil Ljuba Davidovjc". Situacija je bila takrat takšna, da je bil samo še en korak, da se doseže sporazum med Srbi in Hrvati. Stjepan Radič se takrat Še ni čutil kot absolutni gospodar Hrvatske, bil je še nesiguren. kaj mu prineso eventualne nove volitve. Zato je bil mehak in pripravljen k vsaki koncesiji. Šel je celo tako daleč, da je dal Ljubi Davidoviću takorekoč generalno pooblastilo za zaključek sporazuma z Beogradom. Vse je takrat kazalo na to, da pride v doglednem Času do srbsko-hrvatskega sporazuma, s čemer bi bil spravljen s sveta ta najbolj pereči problem, ki je glavni izvor vsega zla v državi, ako bi ne bil v kritičnem rrenotku Svetozar Priblčevlć s svojim krilom nastopil proti Davidoviću in mu onemogočil to akcijo.
To so gola dejstva in suha resnica. Ako jo kdo kriv, da še danes v naši kra. Ijevini razmere niso konsolidirane, pada krivda v tem osiru edino na ono skupino v demokratski stranki, ki jo podpira in zagovarja »Jutro«, na ono skupino, ki je izpodnesia nogo Davidoviću, da ni mogel izvršiti misije, ki mu jo je namenil zagrebški kongres.
Ne trdim, da bi nam loncev, kožic, ponvic, krožnikov, skledic. skodelic, zajemalk, žlic, nožev, vilic in druge takšne ropotije, ki je za razvajene ljudi neobhodno potrebna, ravno primanjkovalo. Moja žena, uganili ste že, da je to Evlalijina sestra, je dobrosrčna ženska ter skrbi, da se njih iz tega aH onega naslova povzročena izguba navadno sproti nadomesti. Seveda sporazumno z menoj, ki sem njen mož in ki ji odštejem vsakega prvega pošteno zaslužene pare. Kadar pa se spravi nad kuho Evlalija, je tega kuhinjskega pribora polna vsa miza, vsi trije stoli in kredenca tudi, da ne pozabim še razpoložljivega prostora na štedilniku.
Seveda se to dogaja samo ob svečano* tnih prilikah, ker skuha drugače moja žena v dveh loncih vse sama. In če stopiš ob takšni svačanestal priliki v našo kuhinjo, ko notri kraljuje fcvlaiija, boš mislil, da stojiš v kemičnem laboratoriju ht da imaš v osebi FvlalJJini, Id je tudi drugače vsa hudiček, alkimistko.
Naša služkinja Rozamunda je gibčna, ampak reči moram. Še vedno polž proti Evlaliji. Zdaj treba nove zmesi, zdaj drugačnega prožganja; detet križnikov je že omcčenlh. troje kozle za-jajčenih, petnajst žlic inficiranih z najrazličnejšimi polivki. Naša Rozamunda je urna, pravim, pa vendarle s pomivanjem okidanih in pripravljanjem svežih ooaod Jedra dohaja BvUtifefc U iknba.
guete, klopoče, meri, meša, odliva, od-ceja. priliva, piha, puha, razliva, razbija, ropoče, tehta, žvrklja, lista, prome-tava ter primerja kuharske bukve Minke Govekarjeve in častite matere Felicitas s svojimi številnimi, z največjo pažnto in marljivostjo zbranimi reeopti.
Če se dotaknem naravne posledice, da takšen velikanski aparat, ki ga goni samo ena osoba, semmtja malo odreče, nisem povedal nič nepotrebnega,
Ob takšnih svečanottnih prilikah obodniemo običajno med tretjo in Četrto uro popoldne, večerjamo pa točno, ko izreče v drami zadnjo besedo Do-stojevski-Putjttov »Idiot«.
Najboljši kuharici te včasih zmeša pove*no, zato aič poeobnega, če zajdo sladkorna sipe med sode ali sol, ki so si po barvi sorodne. Lačen in tefto preizkusen Človek tega nM zlepa ne sa-paat
Pa kakor obra/ta moja svakinja Bv-lalija telesno okrepčtio, tako ne odklanja duševne hrane tudi S k ni toro je vedno v tekočem. Higijena £ je kakor dobro de jna odveza grešniku, ki gre vsak dan k izpovedi.
Kakor je za marsikoga težko* tato Evlalija prav dobro ame razlikovati sonet od farse m roman od ode. Dnevno prečita najmanj trikrat vse male oglase v »Slov. Naroda«, pri eemer posveta posebno pažnjo rubriki »dopisovanje*.
Enota ml ki nima taksnih jedki kar
V spričo teh činjenic jc naravnost abotno trditi, da je zagrebški kongres ob koncu koncev zasledoval edino ra cilj, da razbije demokrate in napravi radikalno stranko tako močno, da bi edino ona prihajala v poštev za vsako politično stranko.
Iz resolucij, sprejetih na tem kongresu, je jasno razvidno, da ta prireditev ni bila naperjena proti nobeni stranki, najmanj pa proti demokratski. Nasprotno! Tendenca kongresa je bila, da združi vse v resnici narodno stranke v skupno falango na delo za blagor domovine, saj se je v eni izmed sprejetih resolucij posebna povdariala želja, »da se pokrene in obrazuje zveza narodnih strank ln skupin, ki so voljne sodelovati v duhu resolucije, ki smo jo zgoraj navedli, na temelju skupnega delovnega programa, ki bi se imel Šele sporazumno sestavili.«
Uvažujoo to, je jasno, da mora lo politična zlobnoet, zagrizenost in zaslepljenost podtikati zagrebškemu kongresu namene in cilje, ki jih ni imel in ga delati odgovornega za neurejenost sedanjih razmer. Še bolj deplasirano pa je, ako se v Isti sapi kriči: »Slovenijo so nemalo po zaslugi kongreslstov klerikalci reokupirall, v Ljubljani pa po njihovi zaslugi zavladali...«
Vsa naša javnost va> kdo nos! m tem pogledu izključno krivdo! Kdo je napravil tisti famozni občinski volilni red, ki je izročil presrofico Slovenije v oblast klerikalcem in komunistom in ki bo Že pri prihodnjih volitvah, ako so pravočasno ne poskrbi za remeduro, vrgel štajerska mesta zopet v naročje Nemcem in nemčurjem? Brli so to naši mladini z dr. Žerjavom in dr. Kuk ovce m na čelu!
In komu pripada dvomljiva zasluga, da so pri zadnjih skupščinskih volitvah skoraj na vsi črti zagospodovali klerikalci? Pač edino tistim našim po-ttt*čn?m člntterloai, k! so s svojo nesrečno in katastroinii!o poHHko svoje-cssso strnjeno napredao fra*to razbili na drobno koso in tako pomagal! klerikalcem na kosjn. Da pa so to bili mladini, to je znano vsemu svetu. Zato bi mladinsko glasilo storilo bolje, ak^> bi ne pogrevalo več starih, že stokrat ovrže-nfh neresnic, marvsč bi šlo vase ter skr belo za to, da bi stranka, ki io zastopa, vsaj v bodoče delala tre7»e}*.o, pamot-noišo m doickovldnefšo poOtftio!
Spotninjajte se „Dmžb8 sv. Sirila Hi Metoda"!
kor M. Zevaeov Junak Trencavel v »Krvavem kardinalu«, sploh no vzamo sa moža.
Natan&no ve* da jo d a d a i s t tisti, ki na vsako vprašanje ali trditev drugega samo pritrjuje ali prikimava, pa nima sam nobene lastne sodbe ali nazorov, ki bi se dntt tudi drugače podpreti.
Zato ie Evfeftfa trdno odločena Živeti po metodi, ki jo Nemec tapo lepo, karakterizira z besedami: Ein Geist, eV stets ve metat.
F a t u rize m tnergiSno odklanja, ker ima velik talent m srečo, da šivi iz dneva v daa, m se Ji. hvala Bogu, nI treba ukvarjati s skrbmi, ako b o zakonodajni odbor resi) ara dri Sta zakon tu Ce bo mhiUtrski svet sporazumno s % mmffntza odborom odobril sviiaaie dra-glnjtkm dokiad. Tudi ž Jo veo eno, če bo eeotraini akcijski odbor državnih nameiCencev m železnica rit v kot svoji težki nalogi in ako bo kuluk zanjo nameril tudL
Evtaflto, ki trna v ostalem ie savld-©v običaj, da o stvarah, M so s diskusijo rodbinskih Banov žc docela od-pravite nt z dnevnega reda, zavoljo toč-nosd ki neodoljive potrebe ttvarne ob* •tnikdje še vedno stavlja vprašanja, sem vam torti predstavil ki se nadejam, da se boste a njo v naslednjh od-stavtth prijazno trsčavalt
iS)*!***)
Tele!sumili in hwml%mm ponsElla
Boj za Reko.
Nobena vojna nevarnost. — Pismo Mussolinijevo, —* Direktna
pogajanja« — Razni dementijL
vesti, izvirajoče iz angleSkih" virov, brez vsake podlage. Moramo predvsem izjavit!, da ne obstoja nlkak ullmatum do soboto 15. t m. Med Rimom in Beogradom je bil 15. september določen kot rok za naznanilo medsebojnih sklepov, toda ta določitev nI imela nlkake-ga oltlKatfvnega značaja in prav ničesar ne ovira tako ne italijanske, kakor tudi ne Jugostoveosko vlado ta rok preložiti.
Neresnično je, ugotavlja »Štefani«, da bi Italija odklonila švicarskega razsodnika, ker do danes ni by v formalnem oziru še nikdar stavljen od beogradske vlade tak predlog razsodišča.
Pogajanja med Italijo In Jugoslavijo se nadarjuiejo in ničesar ne govori proti tema, da bi se ne mogel doseči sporazum. Bojazon o kakih komplikacijah jo torej pretirana in govoriti o kaki vojni nevarnosti, je le »slaba šala«.
— Praga, 14. septembra. (Izv.) Danes jc posetfi italijanski poslanik zunanje ministrstvo ter je oficijelno sporočil dementi svoje vlade, da so vse vesti o kakem 15. septemberskem ultimatu jugoslovenski vladi, dalje vse vesti o gibanju čet na italijansko-jugo-slovenski meji, netočne, kakor so tudi netočne vesti o italijanskih transportih municija v Varno.
— Praga, 15. septembra. (Izv.) Nekateri listi priobčujejo sedaj še ne povsem kontrolirano in oficijelno Še ne potrjeno vest o sestanku Mussollnija s PaŠičem. Sestanek se ima baje po teh vesteh vršiti na Reki. Izdtlani so vsi podrobni predlogi in protipredlogL
VAŽNA IZJAVA ZUNANJEGA MINS 8TRA DR. NTNCIĆA.
— Milan, 15. septembra. (Izv.) »Corriere della Sera« priobčuje inter-view, ki ga je imol njegov ženevski dopisnik z jugoslovenskim zunan;im ministrom dr. Ninčlćem o reškem problemu.
Dr. NinČič je med drugim dopisniku izjavil, da brez vsake s&rbl in bojazni pričakuje nadaljni razvoj reške zadevo. Odgodite v rešitve problema rezn!th*a po izjavi dr. NinčSča Iz dejstva, ker se ne nahaja v Beogradu in občuje pismeno z ministrskim predsednikom Pašićem. Odgođena so pogajanja z Italijo, ker mora korespondirati z Beogradom o vsaki posebni točkL Rešitev se bo lahko dosegla potom direktnih pogajanj. Dr. NinčJđ jc končno Izrazil željo, da so bodo pregovori čim-proje zaključi!!, kar tudi jasno kažejo italijanski državniki.
Dopisnik »Corriera« pristavlja k temu še kratko pripombo, da obstoja sto in sto razlogov za to, da bo odgovor jugoslovanske vlade tak, kakršnega si žel! italijanska.
NOVI STIKI RADI REKE?
— Rim, 14. sept. (Izv.) »Nuovo Pa-ese« piše, da se v političnih krogih, ki
stoje blizu jugoslovenskemu poslaništvu, zagotavlja, da bi v Beogradu radi videli nove stike med obema vladama v svrho rešitve reškega problema. Vest o sestanku Mussolinija s Pasićera se v palači Chigi ne potrjuje.
LEKCIJA PRAŠKIH LISTOV ITALIJANSKEMU TISKU.
— Praga, 15. septembra, (Izv.) Češkoslovaški tisk je objektivno, stvarno m pravično poročal o reškem konfliktu. Italijanski tisk sedaj očita praškemu tisku, da hujska Jugoslavijo proti Italiji, da tako Izkoristi položaj. »Praške Novine« sedaj to očitanje odločno zavračajo s kratko pripombo, da si ne dajo od nikogar In tudi ne od Itali'anov diktirati načina, kako imajo poročati o spornih političnih vprašanjih.
pa« Beograd, 15. septembra. (Izv.) Naša javnost v prvem momentu ni mogla razumeti, zakaj ni padla na zadnji važni seji ministrskega sveta na dvoru definitivna odločitev v reškem sporu. Za to so bili merodajni tehtni razlogi Predsednik italijanske vlade Mussolinl je v resnici poslal pismo predsedniku Pašiču, v katerem so stavljeni na prvi pogled novi, v bistvu pa stari predlogi Italije, da bi tako Italija izmanevri-rala reško vprašanje za sebe. Pisma pa g. Pašič ni direktno prejel, marveč se nahaja v rokah zunanjega ministra dr. Ninčiča, sedaj bivajočega v 2enevi na zborovanju Društva narodov. To pismo bo zunanji minister predložil vladi takoj ob svojem povratku v Beograd.
Dalje je bil zunanji minister dr. NinČič pooblaščen od vlade, da vod; razgovore v Ženevi s tamošnjo italijansko delegacijo pri Društvu narodov. O rezultatih teh razgovorov vlada še ni do detajlov obveščena. Radi tega je ministrski predsednik g. Pašfič pozval v Beograd iz Ženeve zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki se ima vrniti tekom prihodnjih dni. Na eni bodočih sej ministrskega sveta ima potem pasti končna odločitev glede postopanja naše vlade napram Italiji.
Nadai.na direktna pogajanja se imajo voditi med obema vladama in je ugotoviti med vodilnimi krogi splošno optimistično razpoloženje, da se bo reški konflikt rešil mirnim potom na bazi ra-pallske pogodbe in santmargheritskih konvencij.
V sedanjem momentu pa so reški problem ni v bistvu premaknil niti za .eno pozitivno točko dalje.
Oficijelne izjsv«, podane tako v Beogradu, kakor tudi v Rimu od strani vlad, zatrjujejo, da ni bil podan Beogradu nikak ultimatum do 15. t. m., temveč samo rek, do katerega je pričakovati odgovora, oziroma da se izmenjajo misli
— Beograd, 15. septembra. (Izv.)
Tu se širijo alarmantne vesti o koncentraciji italijanskih čet na Reki in v bližnji okolici. Neprestano dovažajo na Reko municijo in vojni materijal, v Beogradu na vodilnem mestu premotrivajo razvoj dogodkov mirno, dočim je današnji jutranji tisk zelo vznemirjen in priobčuje članke pesimistične vsebine. Nekateri politični krogi vedo tudi posedati, da namerava naša vlada sta-friti rimski vladi alternativni predlog: »Ali je Itaffla pripravljena voditi pogajanja in razgovore na temeljih rapail-ske pogodbe in san-'margfterUsklh kon-yenc'd ali ne! Na negativen odgovor bo zahtevala beogradska vlada mednarodno razsodišče!«
— Beograd, 15. septembra. (Izv.) Povodom raznih vesti, da namerava Italija anektirati Reko, je snoči zunanje ministrstvo izdalo preko tiskovnega oddelka tale zanimiv komunike:
*Vse vesti, razširjene poslednji Čas v Jsvne-stl o nepe^ih odnošajih med kraljevino SrbcVf Hrvatov In Slovencev ai fcra'devino Italijo, ki bi na! bili po-Slodkia ustavitve dela v psr&otn! komisij!, so netrietr^fertcs Razpoloženje ca sporazum, ki vlada med obema državama, je ostalo ne-zpretrjenjeno.«
V političnih krogih je snoči ta ko-ffrunike izzval mnogo ironičnih opazk. [Današnji listi pa kljub temu komunikeju priobčujejo Članke z naslovi: »Zasedba Reke! Boj z Italijo!« Dobri poznavalci reškega vprašanja pa zatrjujejo, da je vlada v tem komunikeju dala jas-fio razumeti, da se bodo pogajanja nadaljevala na da pride v nadalJrJh razgovorih do spfošnega sporazuma.
i— Rim, 15. septembra. (Izv.) Pol-bficijozna agencija   »Štefani« objavlja •daljši komunike, da so vse alarmantne
Izpraznitev otoka Krfa.
■Sklepi poslaniške konference. — zahteva odškodnino
\— Londcn, 14. septembra. (Izv.) SUlepi poslaniške konference so bili v parlamentarnih in političnih krofih sprejeti z največjim zadovoljstvom. — Smatrati je g,rškQn italijanski konflikt za reien.
^- toneva 15. septembra. (Havas.) Sklep poslaniške konference v grško-italijanskem sporu, v kolikor ga je moči objaviti javnosti, vsebuje tudi te dve točki:
1. Italija mora izprazniti otok Krf 'do 27. septembra t. /.;
2. Grška ima plačati 50 milijonov Ur odškodnine, če se ugotovi njena krivda v zavlačevanju preiskava proti morilcem italijanske misije.
— Beograd, 15. septembra, (izv.) Po poročilu iz Aten je grška vlada sprejela obvestilo poslaniške konferen* ce v Parizu, da ima Italija do 27, t. m. izprazniti otok Krf. Preiskava proti morilcem se Ima zaključiti v. najkraj* jem času.
Mussclinijeva izjava« — Italija 50 milijonov lir.
— Pariz, 14. septembra. (K.) »Petit Pa* ruden« poroča: Sklep poslanlike konference, da ntj *c Krf Izprazni 27. »eptembra, in da ima Italija pravico zapleniti 50 milijonoT lir, ki jih ja G rika deponirala v ivicartki banki, ako njena vlada ns ugodi italijanskim zahte* ram glede preiakave, je povzročila izjava italijanskega poslanika Avezzano, ki je dejal, da je Italija pod temi pogoji priprav* ljena izprazniti Krf. Avezzano je pripomnil, da se italijanska vlada v tem slučaju tudi ne bo več sklicevala na haaško razsodišče, Izvvzemši vprašanja glede poravnave oku* paeijskih stroškov.
— Rim, 14. septembra. (Štefani.) »Mea* sagero« poroča, da je izvoljen kot zastopnik Italije v preiskovalni komisiji za ugotovitev odgovornosti povodom umora v Janini blvll vojni ataše pri poslaništvu v Tokio, polkov« nik Besna.
— Rim, 14. septembra. (Štefani.) »Mee* sagero« je izvedel o včerajšnjem sklepu po* ilaniske konference, da bodo morale po* častne ceremonije, ki jih ima Ukazati Grika, na nedvomen način naglaim/i pretttl, ki gre pri tem Italiji. Italija bo poslala v PireJ is dveh d redno tov in osmih rušil cev ob sto* ječo eakadro. Angleška in Francija pošljeta
-kadsszkp.
— Pariz, 14. septembra. (K.) Poslanišk a
konferenca je zaključila svojo sejo danes zvečer. Izdan je bil komunike, ki pravi, da bo tedaj mogoče mirnim potom likvidirati konflikt med Griko in Italijo. Način rešitve bo konferenca brzojavno sporočila grški vladi in Zvezi narodov. Jutri bo objavljeno besedilo sklepa poslaniške konference.
VAŽNA IZJAVA ITALIJANSKEGA POSLANIKA.
— Pariz, 14. septembra, (Izv.) »Petit Parisien« javlja, da je italijanski poslanik grof Avezzano v Mussolinijevem imenu na včerajšnji seji poslaniške konference podal tole izjavo:
»Polagam važnost na to, da sporočim poslanlški konferenci: Italijanska vlada odredi izpraznitev Krfa do 27. t m., da dokažo svojo dobro voljo za mir, soglasno z opetovanim! Izjavami. Ta datum >e tudi ugotovljen od poslaniške konfernce za zaključitev mednarodno preiskave. Ako med tem, do tega datuma, ne bodo krivci izsledeni, če bo konstatirano, da je grška vlada zakrivila zaželjeni uspeh preiskave, konstatira In izjavila Italijanska vlada, zavedajoča se svoje pravice, morale In pravičnosti, da Italija ne bo dala iz rok garancij v dosego zadoščenja.
Poslanik je dalje prosil konferenco, da vzame na znanje stališče italijanske vlade o evakuaciji Krfa do 21. t. m. in da se Ima z druge strani pozvati sodišče, da obsodi Grško na plačilo 50 milijonov tir kot kazen, če se grški vladi dokaže popustljivost v preiskavi Italijanska vlada dalje tudi zahteva, da se njena odškodninska zahteva za stroške okupacije predloži mednarodnemu sodišču v Haa^ru.
— Rim, 14. septembra. (Izv.) Kakor javljajo listi iz Pariza, je bila zadnja seja poslaniške konference zelo viharna in mestoma dramatična. Angleški zastopnik je izrekel mračne pretnje,
— Rim, 14. septembra. (Izv.) Na današnji seji je ministrski svet z zadovoljstvom vzel na znanje poročilo Mus-solinijevo o grško-italljanskem konfliktu. Ministrski svet je soglasno odobril Mussolinijevo politiko* Italijanski tisk z občudovanjem piše o velikih uspehih Mussolintfeve zunanje politike, ki je znala priboriti Italiji ugled in slavo.
— Rim, 14. septembra. (Izv.) Dne 20. t. m, pripeljejo pri Janini umorjene italijanske oficirje v Tarent. S posebnim, bogato okrašenim vlakom odpeljejo trupla v Rim, kjer bo prirejen naj-svečanejši pogreb, Pogreba se udeleži kralj sam.
Revolucija na Španskem.
UPOR ŠPANSKEGA VOJAŠTVA PROTI VLADL
— Barcelona, 14. sept. (IzvJ General Primo di Rivera je izdal proklamacijo, ki obdelžuje vlado, da spravlja Španijo v pogin, tikratu naznanja, da sprejema vojaška oblast vlado v svoje roke. Odstavijo se vsi civilni vodilni funkcijonarji. Vse sumljive osebe se aretiraj a Proklamacija apelira na narod, da naj bo miren ln se drži reda.
— Madrid, 14. sept. (Izv.) Barcelonski general zahteva imenom armade od kralja, da se loči od sedanje vlade, dostavljajoč, da je vojaštvo pripravljeno na upor, ako se zahteve ne izpolnijo. Ministrstvo je sklenilo, da ostane na svoiem mestu. Kralj je danes prispel v Madrid.
— Pariz, 14. sept. (Izv.) Iz Barcelone poročajo: da je razglašeno obsedno stanje. General Losada je sprejel vlado za barcelonsko provinco. Posadka v Madridu, Sara-gosi in Sevilji so se pridružile upornemu gibanju, ki je naperjeno ▼ glavnem preti sedanji vladi In njeni vojaški politiki v Afriki.
— Pariz, 14. sept (Izv.) Španska vlada je po kraljevem prihodu odstopila. Gibanje so Širi. Vsa madridska posadka se mu je pridružila s posebno proklamacijo, V Barceloni vlada anarhija. Sestavi se vojaška vlada, da prepreči revolucijo. Nova vlada hoče izčistiti špansko polit:ko in uvesti točno uporabo zakonov. Krivci za dogodke v Maroku se pozovejo na odgovor.
Politična situacija.
PRIPRAVE ZA PARLAMENTARNO DELO. —  NOTRANJEPOLITIČNA VPRAŠANJA
«- STAUSCE DEMOKRATOV.
— Beograd, 15. septembra. (Izv.) Z czirom na bližajoče se zasedanje narodne skupščine postaja v parlamentu živahnejše vrvenje. V parlamentarnih krogih sedaj posebno pazljivo zasledujejo nadaljni razvoj razmerja sedanje vladine večine do ostalih opozicijonal-nih strank. Gotovo je dejstvo, da bodo Nemci in dlemijet še ostali tihi družabniki vladine večine, ker obe stranki do danes lahko ugotavljate, da je bila vlada napram njima lojalna.
Finančni odbor je včeraj nadaljeval razpravo o zakonu glede povišanja taks in pristojbin. Nadaljevala se je predvsem debata o Členu 2. Ta Člen je bil sprejet z nekaterimi spremembami. Pričela se je debata b členu 3. V debato $o posegli demokrata SavČid in dr. Popovic, dalje finančni minister dr. Stojadinovič in pa nekateri klerikalni poslanci Debata je bila preložena nato na danes dopoldne.
Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovlč je tekom včerajšnjega dneva konferiral z nekaterimi parlamentarci glede določitve dnevnega reda. Prva seja jesenskega zasedanja dno 20. septembra ima več ali manj forma-l len značaj. Na aeil se bo določil kratki
dnevni red za prihodnje seje. Kot prvo točko dnevnega reda namerava predsednik narodne skupščine staviti do tedaj v finančnem odboru že sprejeti za kon o povišanju taks in pristojbin. Za njim bi imel priti na vrsto invalidski zakon. Zanimiva je okolnost, da do danes zakonodajni odbor Še ni ta važni odbor sklical čeprav ima rešiti zcio važne in nujne zakone.
Tekom včerajšnjega dneva je ministrski predsednik g Pašič zelo marljivo delal v svojem kabinetu. Sprejemal ni skoraj nikogar. Pokrajinski namestnik za Hrvatsko dr. Cimfć je prispel v Beograd ter je na.preje poročal o položaju na Hrvatskem ministru notranjih zadev Vujičiču, za tem pa ministrskemu predsedniku. Gre v prvi vrsti za praktično izvršitev zakona o administrativni razdelitvi Hrvatsko ln Slavonije v posamne oblasti. To je eno najvažnejših vprašanj, ki jih ima vlada rešiti v svrho konsolidacije razmer na Hrvatskem. Z ozlrom na važnost tega vprašanja ostane pokrajinski namestnik dr. Cimič še danes v Beogradu. V ostalem je bilo govora o nadaljni taktiki vlade napram Radičevcem.
V demokratskem klubu je bila včeraj daljša konferenca o politični situaciji in o parlamentarni taktiki kluba za prihodnjo sesijo. Na konferenci je bi!o sklenjeno, da se sestane klub dne 19. t .m. na plenarno sejo. Na tej seji pride v razpravo: 1. Zunanjepolitični položaj. O tem se ima dodati točno stališče kluba, vložiti se ima na zunanjega ministra interpelacija o zunanjem političnem položaju ter zahtevati, da poda zunanji minister obširen ekspoze v vseh našo državo zadevajočih aktuelnih zunanjepolitičnih vprašanjih. 2. Notranjepolitični položaj. Tudi o tem se ima sestaviti posebno poročilo. 3. Kongres stranke. Določiti se ima dnevni red strankinega kongresa, ki se ima v najkrajšem času sklicati.
V demokratskih krogih splošno prevladuje nazor, da je treba v narodni skupščini oživotvoriti čirn večjo aktivnost klubovega opozicijonalncga stališča. Radi tega je pričakovati, da bodo že takoj prve seje narodne skupščine zelo burne in viharne in da bodo skušali demokrati na kak način izzvati eventualno parlamentarno krizo,
.-—~™
Politične vesti.
= Razburjenje v Zagrebu. Hrvat* sko pevsko društvo »Lisinski« je na svojem občnem zboru sklenilo, da se po svojih delegatih udeleži svečanosti ob priliki prevoza smrtnih ostankov skladatelja Mokranjca iz Skoplja v Beograd in prisostvuje kongresu pev* skih društev, ki se vrši dne 29. in 30. t. m. istotam. Obenem je občni zbor z 48 : 15 glasovom zaključil, da društvo pristopi k Savezu jugoslovenskih pev? skih društev, ki se ima osnovati na omenjenem kongresu. Radi tega sklepa je zavladalo v političnih krogih v Za« grobu veliko razburjenje, v prvi vrsti zaradi tega, ker je »Lisinski« pač za« ključil, da vstopi v snujoči se Savez jugoslovenskih pevskih društev v Beo» gradu, ni pa hotel pristopiti že v obsto* ječo zvezo hrvatskih pevskih društev. Hrvatski blokaški listi posvečajo temu dogodku dolge članke; za »Obzor« pa je napisal dr. L, M. (Lev Mazura) čla» nek, ki izzveni v tole grožnjo: »Naj se ne izgovarjajo z optimizmom ali ide* alizmom. Dočim se je onim hrvatskim institucijam, ki so prva leta po osvobo* jenju šle v svojem optimizmu ustvar« jat v Beogradu centralizirane državne saveze, lahko očitala naivnost ali krat* kovidnost, se danes ne more več govo* riti o naivnosti ali kratkovidnosti onih, ki gredo v Beograd, da osnujejo takšne zveze na centralistični podlagi. V tem slučaju moremo govoriti samo o do« lusu, popolnoma vseeno je, ako so za ta dolus merodajni razlogi politični, bolje strankarski, ali pa prihajajo v poštev osebni ali sebični motivi po* samnikov. Ako ostane vodstvo »Lisin« skega« pri svojem namenu, da stopi s steze, po kateri je do sedaj stopalo, in povede svoje društvo v vrste so* vražnikov hrvatstva, bo stvar hrvat* skega Zagreba, da ž njim obračuna. Ta obračun bo hiter in temeljit.« — Kakor je razvidno iz omenjenega do* godka, se je na Hrvatskem zanesla politika tudi že v kulturna društva. Nastop »Lisinskega« pa nam priča, da so je jelo tudi že v Zagrebu jasniti, iz česar lahko sklepamo, da pride tudi na Hrvatskem čas, ko se trezni in pametni elementi upro bedastemu političnemu terorju.
= Zborovanja ljubljanskih zaupnikov JDS. Včeraj je bil v veliki dvorani »Kazine« sestanek ljubljanskih zaupnikov JDS. Predsedoval je ravnatelj Jug, govorila pa sta dr. 2 e r j a v o političnem položaju in dr. Fran To-m i n š e k o ljubljanskem občinskem gospodarstvu. Sprejete so bile štiri resolucije. Prvo je predlagal dr. Puc, v kateri se poziva vlada, naj vstraja striktno na stališču izpolnitve rapall-ske pogodbe glede Reke; v drugi resoluciji se obsoja redukcija slovenskih častnikov, orožnikov in uradnikov; v tretji se protestira proti nameravanemu razpustu oddelka za socijalno politiko pri pokrajinski upravi, v četrti pa se obsoja pristransko in zapravljivo gospodarstvo klerikalno komunistične večine v ljubljanskem občinskem svetu. Udeležba ni bila posebno številna.
= »Jutro« m »Jutranje Novosti*. »Jutro« poroča, da prenehajo v kratkem izhajati »Jutranje Novosti« in sicer z ozirom na ogromne stroške, ki jih prizadeva izdajanje tega lista. Prepuščamo odgovornost za to vest »Jutru«, zdi pa se nam, da se je ta vest rodila največ iz želje, da bi se »Jutro« lzne-bilo radikalnega svojega tekmeca.
= Avdljenca minlstrskegap predsednika Pašfica. Včeraj ob 11.45 je kralj sprejel v daljši avdljenci ministrskega predsednika Nikole Pašića. Kralj jc izrazil željo, da se ga dnevno obvešča o vseh tekočih aktuelnih vprašanjih.
«= Odhod dr. Smodlake v Rim. Po poročilu iz Beograda odpotuje danes zvečer novoimenovani poslanik v Vatikanu dr. Josip Smodlaka na svoje službeno mesto.   V ministrstvu zunanjih
navodila za vodstvo poslaništva v Ya* tikanu, v prvi vrsti, da dokonča pogajanja za sklenitev konkordata.
= Rad?ć postal monarhist? Urednik »Politike« je imel dal.ši razgovor z angleškim parlamentarcem in tajnikom balkanskega komiteta Convilom Cvan-som, ki je prispel v spremstvu Buxtor.a v Beograd. G. Evans je izjavil uredniku, da je imel v Londonu priliko videti g. Radiča. Iz razgovora jo dobil urednik utis, da g. Evans Radića ne smatra za resnega politika in da je Beograd kriv, da Radić sedaj tako nastopa. Zanimiva je dalje Izjava g. Evansa, da je g. Ra-d^5 v nasprotju s tem, kar \q govoril v Zagrebu, v Londonu pri vsaki priliki la pri vsakem koraku odločno izjavljal, da }e za monarhfjo ln za kralja. Evans jo končno izjavil, da se balkanski komite ne namerava vmešavati v naše notranjo zadeve.
e± Nemško Radlcevo glasflo. Zagrebški »Hrvat« javlja, da bo koncem tega meseca jel v Zagrebu izhajati nov nemški tednik »Preies Helm«. Ta nemški tednik bo glasilo Radičeve hrvatske republikanske stranke ter bo Imel namen propagirati Radičeve ideje med nemškimi naseljenci y Sremu, J3ački iu Banatu.
= Razmejitev napram Albaniji. Predsednik mednarodne razmejitvene komisije med Albanijo in našo dr/avo angleški polkovnik, je prispel v Beograd. Razmejitvena dela so začasno ukinjena radi nekaterih nesoglasij. Razmejitvena komisija ni upoštevala meje izzla leta 1914.. vsled česar so bili Črnogorci v svojih posestnih pravicah zelo prikrajšani. Vsled nove razmejitve med Albanijo in našo državo je močno prizadeto pleme Kuči. Razmejitveni spor se zbog tega predloži poslaniški konferenci v Parizu.
= Posledico potresno katastrofe na Japonskem. Japonski poslanik v Bukarešti Niski je v pogovoru z nekim novinarjem izjavil: Govorice o tem, da je Japonska po potresu kot velesila oslabljena, niso resne. To je fantazija. Japonska armada in mornarica je nedotaknjena, dežela bogata, narod marljiv, inteligenten in pogumen in ti faktorji jamčijo Japonski za nadaljni svetovni ugled. Sicer pa središče japonske industrije in trgovine ni bilo v Tokio, nego v Osaki, Kobe in Moyl, to so ona velika pristanišča, ki razvijajo japonsko uvozno in izvozno trgovino. Tek mest se potres ni dotaknil. Res je, da je Tokio predstavljal veliko gospodarsko in Še večjo finančno vrednost, toda marljivost našega naroda in njegova krepka volja bo v doglednem času znova oživelo. Človeške izgube so sicer težke, toda navedene Številke so pretirane. Končno Imamo veliko rezervo v inteligenci, kajti izobrazba je pri nas splošna. Kar smo izgubili na ljudeh, moramo globoko obžalovati, toda to Še ni katastrofalno, kajti Japonska ima 60 milijonov prebivalcev.
bs Trockij umorjen? Berlinski listi priobčujejo iz Moskve vest, da je bil Trockij umorjen. Doslej ni bilo mogoče doznati, ako je ta vest resnična. O smrti Ljenlna in umoru Trockega se je že dostikrat poročalo, da je treba vsako tako vest sprejeti z največjo opreznostjo. Tudi ta vest o Trockega umoru je skoraj gotovo navadna časopisna raca.
= Slovaški krščanski socijalisti v škripcih. Kakor smo že poročali, si Is slovaška krščansko-socijalistična stranka dovolila povodom predstoječlh občinskih volitev nezaslišano nekorektnost s tem, da je izrabila verski čut v strankarske namene. Včeraj so se zbrali v Bratislavi zastopniki vseh strank, da konstituirajo volilne komisije. Ko je stopil v sejno dvorano volilni pooblaščenec krščanskih socljalistov Porti5, so ga navzoči sprejeli z viharnimi medklici in ogorčenjem. Zastopniki češkoslovaške, nemške, in madžarske demo-
dejje poslanik dr5 Smodlaka ^
stev. 21 T.
»SLOVEM?KT   NA T? O O« dne io septembra 1923.
srran s.
s ti pa zastopniki zemljoradničke stranke in državnih uslužbencev so energično protestirali proti profanaciji, ki jo je zakrivila krščansko-socijalistična stranka z znanim letakom. Ni izključeno, da bo enoten nastop vseh strank proti klerikalcem imel še druge posledice.
= Srečna občina, kjer pri letošnjih občinskih  volitvah ne bo ščuvanja in
hujskanja med rx>litlčrrrmi strankami Takih občin je vsekako jako malo. Ena izmed njih pa je občina Puherka pri Cel Budejevicah. Tam so češki občani sklenili postaviti za bodoče občinske volitve samo eno kandidatno listo, ki bo sestavljena iz najbolj zmožnih mestnih občanov brez ozira na njih politično prepričanje.
Gospodarstvo. Praški vzorčni sejem. 1
Potreba zboljšanja trgovskih stikov* med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Praga, 11. septembra. Od 2. do 9. t. m. se je vršil v Pragi jesenski vzorčni sejem, na katerem je bilo kljub nc baš ugodni situaciji, v glavnem po nrc     ni f.,,,-1    )*\f*\ -.,.;^..,,,-r.,,>,..:4..,
>revozm strani, nad 1500 razstavljalcev. Najboljše jc bila zastopana kovinska indu* strija (400 tvrdk), tekstilno blago je raz« stavilo 150 tvrdk. V lesni industriji je bilo razstavljalcev 120, v glavnem iz mizarske stroke, ki jc imela v oddelku za pohištvo 180 razstavnih prostorov. Naše mizarstvo se postavlja na svoje lastne noge in pobija dunajsko konkurenco. Kar se tiče jugoslo* venskih razstavljalcev, jih je bilo napram razstavljalcem iz inozemstva malo. Bilo je nekoliko vinarskih tvrdk. Mi vprašujemo zlasti tudi po južnem sadju, zato pa jc na* pašno, da jueoslovcnski trgovci v svojo lastno škodo dotlej Že niso porabili prilike, da bi prišli z nami v direktne stficc. Posre* flovatelj ostaja, žal, še vedno Dunaj, ki tcii na jugoslovenskih pridelkih na poti do C5R. Izmed zunanjih eks pozicij je posebno važna francoska, ki nudi točen pregled fran* coske eksportne industrije, katera se je udeležila z avtomobili in stroji za čiščenje mest v strokovni razstavi, ki jo je priredila zveza Čeških mest. Ta razstava je vzbudila v Jugo« slavij i zasluženo pozornost, kajti bas v njej se j c lahko prišlo do direktnih stikov s češkoslovaškimi tovarnami v skupini strojev in priprav za čiščenje mest, ki so se doslej kupovali v Nemčiji. Pozornost je vzbujal tudi stavbni veletrg s razstavo povojnega stavbništva, osredotočenega na vprašanje stanovanjske reforme, ki spada skupno s vprašanji, tičočimi se delokroga javnih del fn stavbništva na mednarodno konferenco stavbništva in javnih del, katero je priredila »Confederation International du battiment ct des traveaux public«.
Udeležba jugoslovenskih trgovcev se je kazala dobro že po prvotnih prijavah kljub prizadevanju dunajskega velesejma, da bi se jugoslovensko trgovstvo pritegnilo na Dunaj. S polno pravico opozarjajo jugoslo* venske trgovske zbornice v dnevnikih, da morejo edinole praški velesejmi jugosloven* ske trgovce združiti s češkoslovaškimi iz* delki. v glavnem ima služiti v to svrho udeležba iz Jugoslavije na sestanku zveze češkoslovaških mest, ki je razpravljalo o čaščenju mest, o avtomobilizaciji prevoza, o mestnem gospodarstvu, o komunikacijah, e kanalizaciji mest, čemur je bila razstava važna dopolnitev.
K zboljšanju naših vzajemnih gospo* darskih odnosajev pripomore gotovo mnogo prezentančni izlet češkoslovaških industrij jalcev v oktobru t. 1. v Jugoslavijo. Priredi ga češkoslovaško * jugoslovensko narodno* gospodarsko udruženje v Pragi. Na progra* mu izleta, ki bo trajal od 5. do 22. oktobra, je obisk Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sa* rajeva, Gruža, Kotor j a, Splita, Bakra, Plit* vičkih jezer in Karlovca.
Marko Bauer, generalni tajnik Zveze industrijalcev v Zagrebu, je v pogovoru s sotrudnikom »Prager Presse« o medsebojnih gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Češkoslovaško izjavil tole:
Brczdvomno je obžalovati, da se v Ju* goslaviji še vedno premalo misli na to, kako važen   faktor   je češkoslovaška industrija. Vrrok tiči očividnO v tem, da so jucoslo* vsnaki uvozniki še vedno navajeni nakupo* vati češkoslovaške  izdelke  na dunajskem tr£u.   Gotovo   bi   bilo   v obojestranskem interesu, ako bi jugoslovenski trgovci hodili manj na Dunaj in večkrat v Prago, ker je češkoslovaška industrija po prepričanju me* fodajnih krogov taka, da jim lahko nudi baš tako ugodne pogoje in proda baš tako dobro blago kakor avstrijska industrija. Na drugi strani bi bilo pozdraviti, da bi se če* Sfceelovaški industrijalci in finančniki malo bo?J ozirali na Jugoslavijo, kjer se jim po* nuja bogato razpečevarišče. Jugoslavija je daees kot agrarna država še večji del prisi* irp»a, da izvaža svoje surove izdelke in da r>o drugi strani uvaža velike količine indu* f-ViTSkih   izdelkov.   Taf<o  ie znašal izvoz iektfftrt9g6 btetgd preteklo leto okoli 30 % vsega uvoza in glavni delež. 800 milijonov Ji/utr/ev, je dobita Italija, čeprav čeŠkosio* voski izdelki kvalitativno nadkriljejo Udi* j-r.tke.   Potreba   industrijskih   rzdelkov v Ji:|K>s!aviii je zelo velika zlasti na polju 2rtwne in tekstilne industrije. Žalostno po* glav je v zgodovini češkoslovaško* jugoslo* snakih gospodarskih odnošajev tvori goto* vo dejstvo, da jo jugoslovenski tekstilni trg tskorekoČ izgubljen za češkoslovaško mdu* širijo. Uvoz tekstilnega blaga Iz Italije je sedaj tako močan, da je nastala možnost, da si italijanska industrija skoraj rx>polnp* ina osvoji jugoslovensko tržišče, zlasti še, ker se na italijanski strani trudijo z vso silo, da trži je z Jugoslavijo ob vseh ©kotišeinan. Italijanska industrija je razumela, da se je prilagodila zahtevam jugoslovanskega kup* ca, slasti velja to za postavitev cen, za kre* dirne ugodnosti in točnost v oddaji noro* čanega blaga. Italijanska industrija  ie iz* borno organizirana jn ne puati iz svojih rok tudi »aKh kupčij, čeprav dobiček trenutno ni velik, toda v po&tku jim gre no to, da se utrdijo na našem trgu. Padanje dinarje in vsled tega nastal« izgub« so nam odtujile valik« »svilo česEOslpvaJfcfh tvrdk. CeJko* slovaška tsfcstflna Industrija, M te bo ho* teta  zopet  u dejstvi ti  na  jugoelovanakem trgu, se bo morala prilagoditi kakor itali* danska,  zahteva«  jugoslovanskega  trg« i potrebno tosodevno OrganizacijO, z irooSte* vanjam cen, časa z* oddajo blaga fn za !-3ddtne razmere. Gotovo so bdi tudi j*f°* slovenski predpioi vrrok sa f»rrto4be ČeSko* rlova*bo «ewotrije, sfcecttjrvejie pa so efift* kovaČ slučaji, ko so pose«eSne higoskrven* tvrtke »erabile devisme fM-edptee ae tfr da m se izognile svoti« •bvez'neaftai. Tak« tvrdk iz v©i»e in povojne dobe te dobi B*"eda v vsfliri dešeli, večino starih in seli*!* mV jugoslovanskih tvrdk pa ja med ta«
volce najboljši vtis in vsi občudujejo delov* no zmožnost češkoslovaške industrije in izborno kakovost njenih izdelkov.
•   • e
Iz poročila vidimo prizadevanje za vzpo* stavitev dobrih trgovskih odnošajev med nami in Čehoslovaki na obeh straneh, kar naj bo dobro znamenje, da tudi res kmalu pride do zboljšanja trgovskih zvez med Ju* goslavijo in Češkoslovaško. Neprijetno nas zadeva okolnost, da se uveljavlja na našem tržišču italijanska industrija, ker italijanska politika nam ne izkazuje drugega nego besno sovraštvo. Menda italijanski držav* niki celo mislijo, da bai njihova strupena politika odpira pot italijanski industriji v Jugoslavijo! Utegnejo se zmotiti v tem!
Gotovo je, da bomo vedno pošteno vpo* žtevaK nam prijazno sosedstvo, ali svojih sovražnikov se moramo otresti v prvi vrsti na (gospodarskem polju. Zato pa treba, da mislimo pri nas in na Češkem hkratu na oživotvorenje trgovskih stikov po najboljši m najugodnejši poti mad obema državama! Mislimo, da bo obisk češkoslovaških indu* stri jalcev v Jugoslaviji tostvarno povsem uspešen.
★   ★ ★
Velik napredek gostilničar skega šolstva.
Po zaslugi agilne gostilni carske zadruge v Ljubljani imamo zabeležiti velik napredek slovenskega gostilničarskega šolstva, ki bo prav izdatno izpopolnil naše strokovno Šolstvo.
Znano je, da se je gostil ni carsko stro* kovno Šolstvo pri nas opiralo do sedaj le na znane predvojne gostilni carske tečaje, ki so sicer v polni meri storili svojo dolžnost, vendar pa nikakor več ne odgovarjajo vedno rastočim zahtevam modernega gostil* rrlčarstva. Radi tega se je posebno od leta 1914. dalje, ko se je že imela otvoriti redna gostilni carska šola, kar pa je izbruh vojne preprečil, intenzivno in smotreno delovalo na to, da se ta šola oživotvori kakor hitro mogoče. S posebno vnemo se je ta akcija nadaljevala v zadnjem času. Po več kakor enoletnem trudu se je posrečilo Osrednji zvezi gostil ni carskih zadrug za Slovenija v Ljubljani, ki je to delo prevzela od Ljub* Ijanske zadruge, s pomočjo tangent od pre* nočnln, ki jih pobirajo mesti magistrati v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, prido* biti prav izdaten fond za šolo, ki se je v letu 1923. še znatno pomnožil.
Na ta način je ustvarjena zdrava pod* laga za ta velevažni zavod. Da je bilo mo* goče ustvariti imenovani fond, gre zahvala sledečim gg.: bivšemu ministru in pokra* jinskemu namestniku Iv. Hribar ju, pred* sedniku gostilničarske zveze F. Kavčiču, osobito pa zastopniku Zveze za tujski pro* met dr. V. K r i s p e r j u in zvezinemu taj* piku P i n t a r j u, ki so si v tej zadevi stekli največ zaslug.
Da bi stvar hitreje napredovala, se je pod okriljem osrednje zveze gostilni carskih zadrug osnoval poseben šolski odbor, kate* remu je Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani votirala prav znatno subvencijo Za izvršitev stavljene si naloge. Takoj nato so se vršila pogajanja z gostilničarsko za* drugo v Mariboru ter sc je sklenilo, da se za prvo ustanove v Ljubljani in Mariboru pravilne strokovne nadaljevalne šole po vzorcu svetovno znane dunajske šole. Sa* rooobsehi je umevno, da se pouk potem raz* širi tudi na Celje in Ptuj. Administracijo bo vodil v to sestavljeni šolski odsek, za pedagoško vodstvo je namenjen mestni uči* telj g. Fr. G o r a z d. ki je že svoječasno sodeloval pri gostilničarskih tečajih. Pri* pravlja se dalje strokovna knjižnica, kakor tudi druga učna sredstva.
Kako velikega in dalekosečne^a pome* na jc taka strokovna Šola za Slovenijo, je razvidno iz tega, da se bo z njeno pomočjo povzdignilo naše gostilničarstvo in natakar* stvo, a tudi tujski promet se bo zelo izpo* polniL Našemu izborno kvalificiranemu go* stilniČarskemu naraščaju pa se bo odprla nadebudna pot po vsi državi, saj je že danes ta naraščaj po svojih izbornih lastnostih na jako dobrem glasu.
Dne 6. t. m. se je vršila tozadevna važna seja pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani pod predsedstvom šefa tega oddelka g. dr. Marna. Te seje so se udeležili gg. vladni svetnik ravnatelj Š u b i c, ravnatelj dr. B 6 h m, dr. L u b e c, učitelj G o r a z d, načelnik Zveze gostilni* carskih zadrug za Slovenijo Fr. Kavčič, načelnik Zvaze gostilničarskih zadrug za Spodnje štajersko g. Božič, zastopnik ma* riborake gostilničarske zadruge nač. nam. g. Žnuderl, zastopnik interesentov hotelir* jev Vek. Dolničar in Zvezin tajnik P i n t a r.
Pri dve uri trajajoči razpravi so se rjoloefle najvažnejše temeljne priprave za čim najskorajšnjo otvoritev šole, izbral se je še poseben odsek, ki ima izvršiti vsa podrobna dela, to je učni načrt, finančni načrt, izvedbo pouka v Mariboru in Celju, glede lokala, učnih moči, učnih pri pomoč* kov itd. Smemo torej prav kmalu priča ko* vari uresničenja te že desetletja gojene želje po tako potrebni strokovni goatflničarsJti šoh.
Uredna objeva srimstretva trgovin* hi hi* dno trije napram teadeeeSosnl« veste« o »JsAsmskl banki«.
Ministrstvo trgovine in industrije objavlja proko protbirola:_
Zaradi časopisne kampenje, ki Je nastala glade občnega zbora delničarjev »Jadranske baliste« v trsta, h mirnatfttvo za trgovino hi radusUrjo ne iMoflfo uw a i nega sveta .Jadranske banke« d. d v Beograda OdredDo, da ajeffov eosebsfl odposlanec irvt-H pregled »Jadrsjjaia banke« 4iy Beogradu,___ .
k Voblfenm poroM sa rtsnTO.lt sd pasovi, rasftrlesi bodisi P® ^ssepisli. bodisi z anonimnimi pIshb\ deloma pretirani, a deloma aerasaičsi is tendeeeiiozni. Tak nafiia posftofttsja v svrho pretvarao zajeste murna* jhliaVosiiriTT M al & sMssk z
zakonskimi predpisi, zasluži strogo obsodbo,
ker se s takim postopanicm povzroča škodo ne samo delničarjem, temveč tudi sploS-nim Eospodarskim interesom.
Z ozirom na navedeno in na prošnjo uprave Jadranske banke bosta tudi dva poverjenika »Narodne banke« pregledala stanje in poslovanje tega zavoda In tako spopoini-la poročilo odposlanca ministrstva za trgovino ln industrija Uspeh revizije bo tvoj-čas raztriašen, da bodo delničarji, vlagate])! In ostali zainteresirani krogi Čim točneje obveščeni o pravem stanju stvari.
a   a a
SADNA RAZSTAVA V NOVEM MESTU.
Ker je letos veliko lepega sadja na Dolenjskem, ki bi se lahko prav lepo v denar spravilo, priredi podružnica sadjarskega m vrtnarskega društva za Sloventjo v Novem mestu v prostorih državne kmetijske lole na Grrrru razstavo zimskega sadji, ki se bode vršila v dneh 29. In 30. septembra ter 1. oktobra ti.
Razstava Ima namen:
1.) da pokaže kupujočemu občinstvu kakšno zimsko sadje se dnbi na Dolenjskem ter kje In v kaki množini je Istega mogoče naknpfti,
2) da pokaže producen+om. kake vrste zimskega sadja jim Je gojiti, kako je sadje obirati, spravljati in pa opremljati.
Razstava bo združena s predavanji o sadjarstvu In o vporabi sadja.
Vabimo vse pridelovalce sadja na Do-lerrjskern, kf hnajo lepo zimsko sadja (jabolka) na iprodaj, naj pošljejo najpozneje do 27. tm. naslov drž. kmettjske šole na Grmu najmanj po 12 plodov od vsake vrste z navedbo hnena ki množine, ki jc na razpolago. Najboljše je, da v vsakem kraju en vnet sadjerejec sadje od pridelovalcev nabere tn pripelje ali franko cdposije. ?adje mora biti v papir in drobno otavo zavito, da se ne obtolče.
Vabimo dalje vse kupce, da si razstavo ogledajo m se prepričajo, kako sadje ln kje je na Dolenjskem mogoče kupiti.
Vabimo končno tudi vse napredne kmetovalce in sadjarje, naj si razstavo ogledajo, da vidijo, katera vrsta sadja gre naj*bolj v denar m katere sadne vrste ze treba najbolj gojiti
Za odbor podružnice sadjarskega In vrtnarskega društva v Novem mestu, dne 11. septembra 1923.
Predsednfk: B. Skallckv,
kmetijski svetnik.
—g XXIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenko: Žalec, Savinska dolina, dne 15. septembra 1923. Najhitreje se bo koncem tega tedna pri najugodnejšem vremenu tudi končalo obiranje poznega hmelja kateri je najb<M:še kakovosti, lepe barve, če tudi rast kobul ni povsem enaka. Pridelovali bodemo letos več hmelja, kot smo pričakovali in se ves letošnji pridelek ceni na 6000 met. stotov, katerih vrednost znaša najmanj 60 milijonov dinarjev. Danes se plačuje za kg od 105 do 110 Din. Od vsega pridelka je dobra tretjina že prodana po 100—120 Din za kg. Inozemski kupci pridno kupujejo naš izboren hmelj, od katerega so prvi vagoni že na potu v inozemstvo. Večji hmeljarji pa še čakajo s prodajo. — Društveno vodstvo.
—g Poročilo z žitnega trga. Zadnje dni pred povišanjem voznine je bila pšenica precej trdna, vendar je pa sedaj cena zopet malo popustila, franko bačka postaja din 342.—. Vse ostalo je neizpremenjeno. A. K.
—g Novosadska blagovna borza 14. sept. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka 79/50 kg, 2 %, ponudba 350: banatska 79.S0 kg, 2 %, na potu, 1 vag. 342.50; banatska, 79/30 kg, 2 %, Begy, 15 vag. 324.50. Ječmen bački, 64/65 k-, 3 vag. 260; bački. 68 kg, 5 vag. 280. Oves bački, ponudba 250, sremski ponudba 255. Koruza bačka ponudba 270. bačka v storžih, 7 vag. 120; banatska 3 vag. 265. Deli fižol, bački. 5 vag. 500. Moka bačka »0«, ponudba 555, »6«, 6 vag. 382.50; banatska »0* ponudba 550. Otrrbi v Jutenih vrečah duplikat kasa, 1 vag. 150. Tendenca neizpremenjena.
—g Beogradska btefovsa borza U. sept Na produktni borzi notirajo: Pšenica 79/80 kg. 3 % franko vagon Zabrežje, prompt. povpraševanje 367.5. ponudba 375; rsta franko Si ep Beograd, povpr. 330; ista franko vagon Zaječar, ponudba 345. Ječmen pivovarski 67/ 70 kg, 3 %, franko vagon Sarajevo, povpr. 320; isti, frakon vagon Sarajevo, ponudba 325. Oves, srbski, rešetani, franko vagon Beograd, prompt, ponudba 250. Beli fižol, bački, prompt. ponudba 510. Slive, garnitura, franko va<ron KI enak. za oktober, povpr. 359. Tendenca za pšenico čvrsta. Zanimanje za ječmen za pivo je bilo veliko.
—g Zagrebška blagovna borza 14. Sept Na produktni borzi notirajo: Pšenica 77<78 kg, 2%, franko slavonska postaja, denar 347JO; 76/77 kg, franko vagon Sisak, roba 340 ; 78/80 kg, pariteta Daruvar, roba 350. Oves. slavonski franko postaja, roba 25S; rešetani. Prijedor, roba 235. Koruea, srem-ska, pariteta Zagreb, 1 vag. po »7.50; bačka fresko poeta)a, roba 275. Moka basa »e« bačka postajo, roba 555.
—g Dobava mesa. Dne 20. septembra ti. se bodo vršile pri vojnih okmgih v Maribor« in Celju ter pri komandah mesta v Slovenski Bistrici ie Dolnjem Dravo«rs4ra dse 21. septembra pa pri mtendaaftssi Dravske drvisijake oblasti v Ljubljeni ie Vrt komandi mas ta v Ptuju ponovne oter-tafne licitacije glede dobave mesa za gsr-nistje Maribor, Celje, Slovenske JKetfies, Dolnji Dravograd. Ljubljena le Pfej as ess ed 1. oktobra do el decembra 1929. Pred* metel oglas Je v pisarni tfgovake te obrtniške ase rake e iMtJeei SereseMlejii sa vpogled
Hana^^^J^l^ se^So* "v
jI povpraševanje po rasa« nos« prtdetmft
tako po belem Mom, po jajeta, po samt slivah, svmjskem mestu iti. V NemKil so ceae mesca brnje ss lOOft viifc km ari
—Z Uspehi praškega    nlnerlma bi
Prage poročajo, da je letošnji vzorčni sejem uspel nad vsako pričakovanje m da ie svota sklenjenih kupčij nadkrflila vse dosedanje. Posebno veifld to bfli kopenski potil v strojni la eleJrtrotefcnfcni otroki potem v tekstilni Industriji m v tadortrljl porcelana tn stekla. Na Cefkoskrvaškem pa hnajo ministrstvo trgovine in industrije, katero res % vso vnemo vrSl tvoje dolžnosti te ne opusti nobene prOfke, ki te nudi, da te češki Industriji m trgoval olajša prodira pot v nova odjerrma področja.
—g Mednarodna iztoŠba mleks. V Milanu bo od 4 do 30. novembra d. velika isložba mleka te mlekarskih kdelkov.
—K Dobava raznega telegrafskega materiala. Pri ravnateljstvu državnih želemte v Suboticf se bo vršila dne 35. septembra ti. ofertama l!cftact)a glede dobave raznega telegrafskega materiala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v p»saml trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava ključev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlci se bo vršila dne 24. septembra ti. ofertalna licitacija glede dobave nemških ključev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki, je v plsarm* trgovske fn obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—g Dobava spiralnih svedrov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlci se bo vršfla dne 24. septembra ti. ofertalna licitacija glede dobave 13°o komadov Spiralnih svedrov. Predmetni oglas z natančnejšim! podatki je v pisarni trgovske fn obrtniške zbonnce v Ljubljani Interesen tm-« na vpogled.
—g Dobava Špirita. Pri ravuateljs* državnHi železnic v SuboticI se bo vrši'-, dne 24. septembra H. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg denaturtra-nega špirita. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava raznega orodja. Pri ravnateljstvu drfavnfh železnic v Strbotfci se bo vršila dne 24. septembra ti. ofertalna licitacija glede dobave raznega orodja. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske te obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled.
—g Dohava moke. Pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršfla dne 2*. septembra ti. druga ofertalna licitacija glede dobave 1*0.000 kg pšenične krušne moke (tipa 80%b). Predmetni oglas je v pisarni trgovske m rbrtnllke iborniee v Ljubljani interMentom na vpogled.
—g Me*Jp*Jrednl kongres sreoViflh slojev. Dne 1*., 19. m 2n. septembra ti. se vrši v Bernu (švtca) mednarodni kongres srednjih slojev. Na kongresu se hnajo vršiti priprave za ustanovitev »Mednarodne zveze srednjih slojeve, katere namen Je združitev cekvkTTpnega rntelektnsmega. obrtnega Irt trgovskega srednjega stanu vseh držav V zaščito in prospeh njegovih tdeetnlh hi ge-sood-rskih interesov. Švicarski konzulat v Zagrebu vsbi organizacije In posameznike, ki se hočejo udeležiti kongresa, da JovHo neposredno odboru (Congres international des clssses movennes — Berne (Saisse) Burgenhairs).
Banket povodom ro?«tva našega prestolonaslednika.
Naše posbnlštvo v Sofiil je priredilo povodom rojstva prestolonaslednika svečan banket, ki so se ga udeležili zastopnika c?.TJa Borisa Kurtoklijev In Ortriev, mt-nKtrski prod^eduHc Cankov, trgovinski minister BoboŠevski, vsi poslaniki tujih držav, člani med zavezniške komisije, vtšjl ur?rlniki zunanjega ministrstva hi mnogo drugih uglednih javnth funkcionarjev. Banket je bfl izredno posrečen in gostje so ostali na poslaniitvu do pome nečl. Lepo oprem^ani salom so bfli okrasen! z iugo-MOvesslillBl tr^bojnicam! in narodnimi nošami. Ministrski prfdsedrrfk Cankov se Je razsr^varial ves večer z našim poslanikom In đpifr'mi morairtsVimi reprezentancami. Na h^'rarske politične in tarhrrne kroge je napravila ta prireditev zelo ugoden utis.
Vesti !z Riiafle. V prvi polovici letošnjega leta je bilo zaregla+rinano v  Moskvi 31.887 zločinov, med  njimi 4* slučajev upora  proti obstoječemu družabnemu redu. Moskovski sovjet je nkazal finančnemu komlsarljatu, naj Izplačuje od51itj vsem delavcem tn tnmž-bencem 10% plače v obligacijah leterileke-ga posojila. Na ta način hoče mestno uprava napolniti OTam© blagajne. Kdor ni zaposlen v državni službi, mora kupiti te obligacije v veliki množini, sicer mu oblasti groze z represalijami. Ako ne gre drugače, si znajo boliševlki pomagati cele s prisBnhn notranjim posojilom.   NemSka komtmhrtlena stranka Je postala šef reke rdeče kasaške drvizije na Ukrajini. Obred se je vriH na zek) slovesen na črn. V Žltomrru, kjer je sedet omemeue drviaHe, je pozdravil zbrale boljševičke prvake roitosnrk »omike komtmrstične stranke Haeaer. — Na šefi perrogradakaga sevjtta Je »aevjev paroeol o poseru LJenmo, reiro*: Do sedaj e fdrev-stvenem stanju Ljenms al bile stogoee ni-eesar govoriti.   Sedel pa Je začet bolsflc rastno okrevati. Vtdel tem Ljoniso ne «*-sečnem fssstaakn. frooriesari sate, es tO se skoro pevmfl   ss   krmim revohiairOs Uprav sedaj, ko te rtorvnste v Ne**** solo vssbrf d^go*JW.     njegov nevratek v politične sivljenje neebbe*iso   petreben. — O^reenji ofslv je prs-aeU za tkrk dopisovanje c trta Mmeiaja H. t esrlee AlebasnoVe rtodorovo. Met ennitev. Itf se bS\ ob-hrresni v BiusienuKni, bode Izdani ntdi ed-govori oorje NosoUio AMRtoadrovtcS. TK fnnio te tndt ene r alti leeveroiov Knra«^^ Mea (i Lmeviio so osen nmlrs-jo^eaete vojne M boeeao«ntenao osnio ftlbela« M. t fobeoonoaoovnn. Tz Ivaasgaioda te nrf> peljali v Moskve orhrv lrsenev OoUchi* v : katerem oo aafli pitana Nikolale 1. Aien- { tsoMke B, Alesnoedfo U ■ NtmeU« st i
Kultura.
»SPLOŠNA KNJIŽNICA«
Skromno, brez posebne. !;-ičeče re-fe!*mc se le pojavila v naši kr^fcievm javnosti nova zbirka knjig prd imer.vnn »Splošna knjižica«. Pred menoj leži sa mizi prvih pe* zvezkov te zbirke v okusni, lični opremi, dela znanih naših pisateljev. V spremnem letaku se nam obeta Je r.a-daijna pestra vrsta drugih književnih del,
Lrzvfrnlku m pr*n*odu, samo aajanJl m oJ-Cnih domaČih In tujeieričnni avtorjev. To ob naših ras met ah vsekakor \i#on kn'tu-ron pojav, ki je vreden, Sa s! ga pcbllžie ogledamo.
Kakor je nrrvldet: b rbmVCaaega programa, js »Zvezna tiskanra ii knjigarna d, 2 o. z. v Llnbljank. ki je rač«l» !rjifatl »Splošno knjižnico*, Im#la pred očrr.i nameri, da pripomore k isnffrianju, rir-^aKu fn populariizirarjn slovenske kr. To so trrje pojmi, dozdevno enakega pomena, a vendar tako različni. Drug je širši cd dre-gega. Dosedanja zaloinfštva so v hvalevrednem delu pri<re\*ala k razširjanju venske knil^c. Meram ugotoviti, da u»i mi Sloverjei hnamrv in smo imeli v prošlosti kaj agilna založništva, ki so v orkih slovenskih me;2h mn^t^ hi z tgilfiO tod« Jetnostio prrpomoghi k ratšlrjanju slovenske krrjige. Baš ra dtiavnost in sodtlova-nie prosvetn;h hAtOTjev (društva, predavan ia, lrnjf*n?ce l~d.) med narodom so vebo* dfla med na^'m malim narodom veliko rn-nlmamlo r? čtfvo. Pr bi knoll b^'jšik til sttk. bi vide!', di Jt čtfvaitljaost v nojem nirodu zelo rarvrto. Potrebno pa le tudi, it ćrrbl niša s-ovenaka knjiga večji \*^e-JtnmtVi raziara. Koliko rokopisov dobrih, nadar!«nfh in Inteligentnih evtorjev 1 e#1 neporabljenih v predn]!!-!. ker ne dobe za* ložnfka. Ootove panoge književnosti, posebno znanstvo, strokovne veJe. umetn si Itd., nimajo pri nas skoro nobene zelo skromne IHerarnre. Znan*tvera knjfžev-nost se je šele v za^ln^em k^ <;-no do,
bf!l narodne srednje Jole In narodno rMl-verzo, začela v majhni, a vendar Se premajhni meri gojiti. Mno^o in mnogo je neobdelanega polja v naši književnosti. Zato je zelo potreben večji razmah v tej *merl in vse hvale vreden je fn bo vssfc pojev v tem o*fru. Čisto poaehno ref'avie pa je poptilarirlranje sloA*enakc knjige. Popplerl-ziranje slovenske knjige hodi v dve smeri: obnavljat5 fn rar.Mrjatl izdoie takih knjig, ki so našle v rraSem narodu hvaležen odliv in topel sprejem h so poole. V tem ealru ?e Je sicer tnefl r sadežem čaeu r rBo nekaj. Rme gaielbe so zopet obrnila spfse starejšTi a\*torje\- (Jurčič, Kersnik, TavČer. SlenVlewfcz hd.), ki jih je nase ČtrvaŽeljno občinstvo želelo m tekalo, t storflo ss je vse premalo, (n tukaj je treba Intenzfvnejšega dela. Z druge strani pa je za populariziranje slovensko knjigo, posebno v darrašnffl} Časih, nad vse vužen moment: eena knjige. BaŠ oni sloj. ki največ črta m kupuje, naš srednji in nižji stan, uradnlSrvo, dtfastvo, Inteligenca na deiefi, ne premore teh visokih cen, ki so danes v našem knflgorfžrvu predpisane. Če pojdemo tem korakom naprej, bo postala slovenska knjiga privilegij le nekaterih hnovkfh slojev. Dočbn bo dobra slovanska knjiga v srednjih m ntžjih slojih nedosežna dobrina.
Z novo »Splošno knj3mico< si je za-* ložba Zvezne tiskarne In knjigarne v Ljubljani nadela nalogo, da pripomore k raz-Štrjanfcj, ra!»mami ta popu lariz Iran ju slovenske knjige. To misel more in mora vsakdo, korrmr je razvoj naše kulture količkaj na srcu, naftopleje pozdravljati.
»Splošna knjižnica« bo po svojest načrtu obaeeala vse panoga lenj^evnoati, med njimi posebno: leneatovnrvo, snao-otvo, terokovne rede, umatnoet, zbirko zakonov m naredb in razne druge. V tem okvirju aemerava zaloe"ba redno Izdajati Izvirne sto vene ha iepooeevna ln z aeaat reso dela, eseie, študije in srise rjofimteo-znanorvene, strokovne in zabavne vsebino ter zlasti vsa boljša dela Iz s(are)će slo-vansare knjfc*evn*»«ti, ki so »ianes Š'rc4e-mu obimervu skoro nedostopna, rszoo tega pa radi dobra pre vodo te svetovno, leposlovne ln strokovno ki*JIŽevnosti. Knjige bodo nihajale v neprteflleeti vrsti, lepo opremljene, broširana m vaaane, v enojnem formam 13Xl2em, hz ozfrov na današnje ras-mere po kolrker mogočo makih ln zmamih esnafe. To ie kaj lep In vzvtten program, ki je vreden, da najde v vteli naših krogih najebilneflo podporo.
V prvih pet Hi z voskih, ki so bai ft* šli. je poda« kaj raarveseiifv in trmogo obetajoč začetek. Doeiei eo izlle nastopne imfign: zv. 1. Tvan Albreht: »Ranjena gni-en«. brvirna povest, 10-4 strari: gvesek 0., *?ade Manilk: »Na Bleduc, brvirna povest, 18! strani rvesefc [TI., Ivan Rozman: »Te-ttssente, ljudsko dramo v 4 dejanjih, TOs" strani; zvezek IV., Cvetko Olar; »Po-latsko klaatS«. tabreme pe*mil, 114 sirani in zveank V., Pran Milčlnsei!: »Oo*?*! Trldo-tn loma n elogora dmilan«, veselomo-dre haufToreake. 72 strani. Program »Splošne onjižaiee« obeta ie saloCbo aadalinih zeio zaaimrrfh leposlovnih, mladinskih, znanstvenih m širokovnfh spisov, ki jih v naprej pozdravljamo in z nestrpnostjo pri-onsaijerae.
Veselhr.o se pa te knjiinite temveč, ker so eene rajam aroma res nenavadno slaka, ntko de bode te knjigo v resnici kako prie'.esne ra de^asfilTa tm vsaiVogar. fcer hna kci-čkaj vpogleda v nais knjlgo-hHrrvus ve. koilko kapitala teši v vsaki Izdani kn*ti fa kako pošasl se raspearvajo. rerojj kadce seeosl sa pokrtva loloieai ka-ptrsJ, ni to bo snoi to stromijenje še bolj ceniti lato smo prepričani, da bo naša slovensko jovneat resno vpoltevala hvalevredni lame« solofbe »Spolne knjtžnl-aa«. Založba vabi vsa ona, ki Irubijo lepo an dobro slovensko knjigo, da vstopijo v krog njenih odjemalcev. Motnost js dana, da te vsakdo odzove temu vabilu. S tem se to4i erkepcrai k uad&linems procvits
tega lepega podjetje ta doprinese, tod! t
svoje strani k razširjanju, razmaha In populariziranju potrebne hi koristne slovenske knjige in indirektno £ razvoju slovensko kulture* pr< z.
Smernice bodočega roplnoarfa Narodnega gledališča t Ljubljani
Opera.
Sledeči sestavek   o   delovanji naše
Opere ne vsebuje samo repertoarja, ki se namerava Izvajati tekom prihodnjo sesone. temveč kale umetniške smernice, katere si je izbrala gledališka uprava In v okvirju katerih se hoče kretati v nadajlnih dveh letih. Kaj od navedenega pride še tekom te Sezone ca vrsto in kaj ne, zavisi od razmer, ki bodo za vprizorltev posamnlh del merodajne. Uprava se nahaja predvsem še v negotovosti zaradi gledališkega budge-ta, ki do danes Še nI določen in ki bo me* rodajen zlasti za lavedbo takih oper, katerih vprizorltev zahteva mnogo novih nabav. Jamči pa, da dobi vsak abonent tekom bodoče sezone, t. j. od konca septembra 1923 pa do konca septembra 1924 dvajset opernih In dvajset dramskih predstav, katerih izbor se bo Izvršil iz Števila tu navedenih dramskih ln opernih del. Opere, ki se tem smislu pripravljajo,
so:
lj slovenske; Nova brvirna opera Rlsta Savina »Oosposvetski sen«. Libreto obdeluje z vizlonarno naeijonalno tendenco kos koroške zgodovine. Premiera bo na praa-rjfle ujedinjenja, dne 1. decembra. Dalje opera S. F. Vllharja »Loputska sirotica« katere vsebina se dogaja v Dalmaciji. Narodno kazalište v Zagrebu je to skladbo ?e večkrat vprizorilo. Libreto je spisal pogini in znani hrvatski dramatik, avtor po-■»varne »Hasanaginice«, Milan Ogrizovič. PrV'ubljeni nestor slovenskih skladateljev Antvu Foerster je izročil uprevi svoje noi-nove.ša ln obširno operno dek> »Dom hi rod*. Po mogr"nostl se bo na novo študirala tudi ena ell druga opera Viktorja Parme, najbri »Urh, grof celjski«. Se nadalje pa ostane na repertoarju »Gorenjski slsv-eek.
2. ) hrvatske: opera representanta modem 3 jugoslovanske glasbene struje drja. Boži-:'ara šlrole »Novela od Stanca«, Dalje Vatroslava Lisinskega narodna opera »Porln«, o kateri so glasbeni kritiki še vedno mnenja, da je prva, najboljša in do danes še neprekošena hrvatska operna sklajdba. Zajčeva opere »Zrinjsid« ostane na repertoarju.
3. ) češke: na češki praznik, dne 28. oktobra bo premijera poleg »Prodane neveste« ln »Jennfe« najreprezentativnejže Češke opere »Psohlavcl«. Avtor tega dela, ki je trajno na repertoarja vseh važnejših čeških gledališč, je bivši mnogoletni ravnatelj Narodnega drvadla v Pragi Karel Ko-vafovlc. Stoletnica rojstva Smetane bo proslavljena z vprizoritvljo opere »Poljub« S ponovitvijo »Prodane neveste« ln s prireditvijo simfoničnega koncerta, na katerem se bodo izvajale Vse simfonične skladbe Smetane, obsežene pod skupnim naslovom »Ma vlast«. Od Dvofakovih oper pride na vrsto prvič v Jugoslaviji »Jakobin« tsr se eventualno na novo naštudira »Ru-salka«. Iz minule sesone ostanejo na repertoarju »Tajnost«, «Vrag In Katra» (v aovi režiji), »Jenufa« in samoobsebi umevno »Prodana nevesta«.
IV. opera mode mera poljskega skladatelja Ružlckega »Eros in Psvche«,
V. ruske opere: CaJkovskega »Jolan* ta«, komična opera »Čerevlčkl« in »Pikova dama«. Ker ae zdi, da je naša opera ruski repertoar manj gojila, kakof bi po svoji visoki umetniški kakovosti bresdvomno zaslužil, je vodstvo nabavilo, oziroma Si osiguralo notnt materijale nekaterih oper Rlmski-Korsakcva. Uprava Želi, da se od teh vprizere zlasti »Carska nevesta«, »Majska noč«, »Mozart in Salieri«, pozneje pa »Zlati petellnček« in »Snegulčica«. Na repertoarju bo še nadalje Cajkovskega opera »Onjegin«.
VI. ) francosko! ponavljalo se bodo opere »Migncti« (v novi zasedbi), »Carine n« in »Lulza«.
VII. ) Italijanske: priprave za unriaoTi-itsv Velike Verdijeve opere »Aide«, ki se na našem odru fo dolgo nI pela, gredo h 3ccncn. Od tistega skladatelje se po možnosti vprizorka »Traviota« ln »Ples v maskah*. Študira se rudi Puccinijeva opera Lescaut«, Na repertoarju bodo ix prejinilh sezon »Seviljski brivec«, »Rigoleito«, »Ma-d?me Buttsrfly«. »Tooca« in »Gianni Schi-*žri«.
VTTT.) nssnJke: ne repertoari« ostanejo »Carostrelec«, »Nižava«, ln ta mladinske predstave »Janko ta Metka«. Na novo se vprizere: L. Mechn komična onera »Žiroaa
V omari«, (»Zapečatene!«), P. Sekmidto »Notredamski avotiar« (libreto pO rnmonu Viktorja Hogoja) vVagnerjsv »TanaheuseT« Mozartova »Pisarova svatba« ter »Don Jnan«. V načrtu eta tudi D* Alberta opera »Mrtve oči« in kot mladinska predstava
Humpcrdickova »Kraljeva otroka«.
V. F- ELSKIJ.
Te dni nastopi na našem dramsSofn pdrn ruski Igralec V. F. Elskij. Kakor veČino drugih emigrantov. Je tudi nJega revolucionarna burja po kritičnih dnevih In težkih udarcih zanesla v tujino, kjer ran |e usoda pripravila marsikatero bridko uro. Z bolno ženo in sam od neprestanih naporov Že zelo nadložea si mora Ukatl zaslužka tam in tako. kjer tn kakor naneae Slučaj. V zadnjem času se je -mudil v Beogradu in drugih srbskih mestih, sedaj pa je prišel v Ljubljano s namenom, da vooj začasno dobi angažma pri našem dramskem gledališču. Elski je v ruskih gledaliških krogih znana osebnost. Po dovršenih Igralskih študijah v imperatorskera s-leda-IBČu, kjer jc bil učenec »samenltega klasl-fca Lanskega so ie posvetil klasičnim vlo-jjp. || W*»l. U Sjojorjrj (saj euloval
rom Rwrtje. Iz obširnega albuma, k! mu je
ostal kot edini spomin na bogato prošlost, kajti vse drugo so mu med potjo pokradli je razvidno, da Je bil Elskij v neštetih klasičnih vlogah ljubljenec občinstva in predmet splošne pohvelo ruske kritike. Naj navedemo samo kratek izvleček Iz onega najuglednejših petrogradskm listov, ki mu je posvetil ob priliki nastopa v vlogi Hamleta tole kritiko:
Včeraj, 18. oktobra 1000 lete sem videl na odra Vasiljeostrovokege gledališča v Hamleta g. Elskega. Ta igralec, znan pe deželi kot nadarjen liubovnlk m junak, je služIl v skupini llteraturno-umeeniškegn kronka m je bfl deležen velikega uspeha. V včerajšnji vlogi Hamleta se jo Izkazal kot zelo dober Igralec In jas z veseljem prijemam pero, do napišem neke] besed o njem. Nikoli nisem soglašal z namero nekaterih igralcev, ki hočejo dati Hamletu vid popolaega nevrasteoDxa: velo lice, blodeči pogled, nervozna hoja m mrzlično gibanje. Hamlet ni patološki subjekt, nego velfc, čudovit sanjavec, ves divna otožnost, ves samozamlšljencst, ves samo stremljenje k visokemu Idealnemu. Tako Je bržkone razumel Hamleta tudi g. Elskij ln že pri prvem raaburjenju Hamleta, v čudovitem sa-mogovor o nestalnosti Ženskega srca me je igralec osvojil z Iskrenostjo in blagorodno aoprteUjenostiO toni. Hladnokrvno Izborno se vrši tudi prizor s očetovim duhom. Od tega treaotka se dvigne v Hamletovi duši strašna burja. Iz krotkega kot ovčica sasjavca postane strašen maščevalec. To ramo raznovrstnih duševnih pripeti] je boli kakor posrečeno predstavljal g. Elskij m v. samogovoru: biti, ali netiti, tO je vprašanje, je igralec čudovit.
Sličnih zelo laskavih kritik je v albumu Elskega nešteto. Tudi pri nas nastopi ta igralec v Hamletu in upamo, da bo tudi na našem odru žel pohvalo, v kolikor ga seveda, se bo motilo neznanje slovenščine.
— »rTaanlet« z gostosa. V sredo, dne 19. t m. goatuje v dramskem gledališču Član peterburškega literarno umetniškega gledališča gospod Vladimir Elskij kot Hamlet Na to gostovanje že danes opozarjamo.
— Manlca Komanova: Narodne prav-Ulee in Ieger.de. Ljubljana 1923. Tisk in založba Učiteljske Tiskarne. Str. 105, cena vezani knjigi 13 Din. — Najpristnejša duševna hrana za mladino so nedvomno narodne pripovedke ln ravno te so večini nase mladine še vedno vse preveč nedostopne. Mlajša generacija staršev jih pozablja, v primernih knjižnih izdajah jih imamo pa še vse premalo, zato je bila gotovo srečna misel naše znane ljudske pisateljice, da jih je zbrala šopek (19 je vseh) in jih podala v prav posrečeni obliki Čitanja željni mladini. Otroci jih bodo od srca veseli, zlasti ker Je dalo založništvo zbirki tudi lepo zunanjo opremo, zato jo vsem naj topleje priporočamo.
— Fran Erjavec: Kitajske narodne pripovedke« V Ljubljani 1923. Izdala, natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 151. Cena vezani knjigi 25 Din. Učiteljska tiskarna je začela zadnje čase posvečati vse večjo pažnjo narodnim pravljicam in pripovedkam različnih ljudstev, kar je pri pomanjkanju tovrstnega čtiva pri nas še posebno hvale vredno, saj so ravno pravljice in pripovedke nedvomno najlepše in najzdravejše Ctivo za mlajši svet. Doslej jc izdala že češke in srbske, sedaj so pa izšle tudi zgoraj navedene kitajske v spretnem Erjavčevem prevodu, ki jih bo čitala mladina z velikim užitkom, a tudi odraslo občinstvo bo seglo po njih gotovo s zanimanjem, saj mu bodo odkrivale doslej popolno tuj miselni svet Glede na to priporočamo to uspelo zbirko vsem prav toplo.
— Dr. Lavo Čermelj, Msftrija in ener*
fija v sodobni fiziki. »Pota in cilji« 17. In 8. svesek. Izdala Tiskovna zadruga v Ljub« ljani 1923. Strani 195. Cena 60 Din, po poiti 1.50 Din več. Tekom zadnjih dvajset let moro zasnamovati prirodoslovce ogromen napredek v firiki. S sijajno umsko in ekspe* rimentalno tehniko je prodrl v zgradbo mo« lekula in atoma, ki jih danes že lahko šteje, meri, tehta, jim določa hitrost itd. Atom, ki se je zdel nedeljiv, sc je izkazal kot kom* pifeiran sestav pradrobnih telesc, ki krožijo okoli centralnega jedra kot planeti okoli svojega solnea. V mikronih je odkril zadnje sestavne dele materije, v kvantih najmanjše dslovne enote, energijo itd. Vso to vele* pomembno pot fiziko*keraije, ki je v stanu popolnoma spremeniti naš dosedanji sve« tovni nazor, piše Čermeljeva knjiga poljud* no In prikupno, tako da je dostopna vsem izobrairneem, ki se zanimajo za napredek fizikalne vede ter iščejo enotne slike o svetu. Opremljena je z mnogimi rirbami In preglednimi tabelami. Našemu izobraženstvu kniigo, ki se naroča pri Tiskovni zadrugi V Ljubljani, rtrav toplo priporočamo.
■" ' ' ■»*
Gosposka ulica št. 8. Ravno-tam se sprejemajo tudi še gojenci za glasbeno Šolo In za konservatorij, ki žele obiskovati bodisi solopetje, klavir, gosli ali druge glasbene teoretične predmete.
— Znani pevski kvartet gg. dr. Kozina, Stegnar, Zavrtan, Kragl (Imenovan Koelnov kvartet) so je kakor nam poročajo, razdružil. Ustanovil se je »Slovenski kvartet«, kateremu se ie pridružil Zavrtan.
Sokolsfvo.
60-L&TNICA SOKOLSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. Spored:
V soboto, dne 29 septembra:
ob pol 20.: slavnostna telovadna akademija v opernem gledališču.
Ob 22. (po akademiji): Pozdr. večer v veliki dvorani Kazine,
V. neUtljo, dne 30. septembra:
y Ob pol 10.: slavnostni občni zbor v telovadnici v Nar. domu. ob pol 12.: sprevod po mestu. ob 15.: Ponovitev telovadne akademije v opern. gledališču. ob pol 20.: slivnostna predstava v opernem gledališču na Čast gostom. Predstavo priredi uprava narodnega gledališča. Po operni predstavi prijateljski se-
štonek v restmraciji »Zvezda*.
POZIV ČLANSTVU!
V dneh 29. in 30. t. m. proslavi Sokolsko društvo v Ljubljani svoj 60-letnt jubilej. Med drugim je na sporedu tudi sprevod po me&tu.
Dolin ost vsakega člana, ki ima kroi. je, da nastopi v sprevodu. Kdor pa bi se iz kakršnegakoli tehtnega in upra-vidljivega vzroka ne mogel udeležiti sprevoda v kroju, naj to ustno ali pismeno javi podpisanemu odboru, zanesljivo do 25. t. m.
ZDRAVO!
Odbor Soko!skesa društva v LJubljani
— Sokol I. vabi svoje članstvo, da poravna članarino sa drugo polovico v društveni pisarni na Taboru. Uradne ure vsak dan popoldne od 16. — 19.
— Sokol L Pevski odsek vabi vse b/ate pevce na sestanek, ki se vrši v rohoto dne 15. sept. ob 8. uri zvečer v društvenih Prostorih na Taboru. Razgovor o pevskem programu ia določitev rednih pevskih vaj. — Zdravo l
— Sokol I. je založil v prid stavbenega sklada plačilne listke. Prosimo naklonjene restavraterje, kavarnarje in gostilničarje, da Si jih omislijo in razpečavajo Listki se dobe v društveni pisarni. Brate In sokolstvu naklonjeno občinstvo Pa prosimo, da zahteva po vseh lokalih naše listke ln jih sprejema kot prepotrebno narodno breme v rešitev In očuvanje našeira Tabora. Sila je velika, vsak dohodek Je dobrodošel!
— »Sokol Stepama vns« priredi v nedeljo, dne 16. septembra 1923 javno telovadbo pri Ivanu Bricelinu v štepanji vasi, združeno z vrtno veselico, srečolovom, šaljivo pošto In plesom. Veselica se vrši cb vsakem vremenu. Članstvo ljubljanskih ln okoliških bratskih društev, kakor tudi Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabi k obilni udeležbi, da društvu po možnosti pomore do zgradbe svojega doma. Zdravo! Odbor.
— Jngoslcv. sokolska župa v ChJcsgn
je pTiredna 2. trn. svoj prvi zlet. S sodelovanjem sokolskih m pevskih društev se je vršila v češkoameriški dvorani akademija 2. tm., drugi dan pa je bfl javni nastop vseh v župi združenih sokolskih društev v Zde-nekovem parku jugozapadno od Cbicaga. Prireditev je uspela dobro.
[hlijika fcraiina.
V Trste te umrl dne 14. t. m, g. Ve-foslav Lok ar, veleposestnik v Ajdovščini. Pokojnika so prepeljali v Ajdovščino in ga polože v nedeljo na ondotnem pokopališču k večnemu počitku. Bil Je dober narodnjak. Bodi mu lahko domača gruda!
— 200.000 Istrskih vernikov brez rlnhovnlkov. Hrvatske Šole se zapirajo. Danes je v Istri *> 200.000 jugoslovenskih vernikov brez svojih duhovnikov.
V trfaško-koperskl Škofiji ]> bilo 2?0 duhovnikov, sedaj jih je Is 1S0. Od 50 duhovnikov, ki so optlrali za italijansko državljanstvo, so dobili ugodno rešitev samo trije! Med italijanska in češkoslovaško vlado obstoji konvencija, da ne dobi v Istri niieden češki župnik fttlljuisken državljanstva- Tako odide še mnojro duhovnikov. Hrvatske šole so taprll T Lubenicah, Cepiču in Vrhu pri Buzetu, Kar po vrsti jih zaplre-j*. Kmalu ne bo nobene. Za nameščanje v Istri se je oglasilo $ prošnjami 5000 italijanskih učiteljev!
— Z Goriškega. Pevsko in gtesbono društvo v Oorfcl otvori 1. oktobra svojo glssbono lolo. Poučevali oe bodo nasled-nfi predmeti: klavtr, rosll In splošna glas-bsna teorija. Mogoče se ustanovi tudi poseben šolski pevski zbor. Redne pevske vajo so prKno te dni. Redni občni zbor društva bo 25. trn. v Trgovskem domu. — Trgatev na Vipavskem kaže letos precej dobro ali nsd kmete je prišel velik strah, kor inu sedal italijanska vojska svoje velike vaje po vsoj dolini, In se je bati. da bi vojaki potrgali grnzdio. sko jim oblsst te-ga strogo no zabranL — Pri otvoritvi Italijanskega tečaja za slovenske učitelje v Vidmu je hncl predsednik goriškega učiteljskega društvo g. nadučKoJj Alojz Urbenčlč govor, v katerem Je noglašol, da hoče učiteljski stan izvrševati vedno svoje dolžno-
Blasbsni vestnfk.
— Pevski zbor zvose slov. nČltolloklli
dmštev nastopi v krotkem svojo turnejo po nekaterih italijanskih mestih. Najprvo bo pel V Benetkah, Vidmu in v Bolozni, pozneje v Florenci, Milanu ia Rimu. V nedeljo se izvrši pevska prireditev Zveze v Trstu v gledališču Tenice. Nastopita tudi gospa Lovio tova ia tenor g. Rijavee.
— CHasbeesa Matica v LJušftant prosi vse one gojence, ki ne potrebujejo v*Č po-samnih z vsako v šev&kove violinske šole« do jih prodajo v Matični knjigarni Sevči-kova šola se potrebuje za pouk na glasbeni šoli.
— las trsa! en talni pouk na konservato-rfln Glasbene Matice v Ljubljani. Ravnateljstvo koneervatorlja vabi vso Interesente, ki se aanima Jo sa Instrumente In bi so lih radi nSfli. da ss vpišejo te dni no konservatorij, ker se Instrumentalni pouk prične v ponedeljek, dne 17. tm. Poučevali so bodo sledeči instrumenti: čelo, kontrabas, flavta, klarinet, rog, trobenta hi pozavna. Poučujejo sami praktični godbeniki, ki pa oo vsi absolventi konsorvatorija v Pragi. Ukovlna znaša 90 Din mesečno m se vrši pouk 3X na teden na podlagi sporazumnega urnika. Interesenti naj oe Jevl-
r»?1 «r, pu«^   plm^tM 1 stL MverJen, ds dobi ftomM Jtti *J*W »
lasti, pri pokrajini In pri meščanstvu. Učitelji se bodo trudili, da dvignejo In napravijo ljudsko Šolo vedno bolj koristno, da razširijo narodno kulturo ter da se pobratimo na temelju pravičnosti. Ponovil je svoje izjave o čustvu discipline In patrijo-tlzma, ki preveva slovensko učiteljstvo za prospevanje pokrajine in za veličastvo domovine.
Družina in družba.
Spoznavanje Človeško prirode nam daje ključ za razumevanje mnogih pojavov, ki na ^rvi pozled ahnaio aičesar skupnega z bijoiogijo. Razumevanje bistva socijalnih pojavov predpostavlja tudi spoznavanje prirode človeške duše: instinkti, nagnjenja, sposobnost za kultiviranje socijalnih vrlin, vse to so prirodni pojavi, ki jih je mogoče bijološko proučiti. In nI pretirano, ?.ko trdimo, da mora biti v danaŠ-ajlh časih dober socijolog do gotove meje tudi dober bijelog. Ni zaman toliko temeljitih razprav o problemu: Bijologiia v soci-joiogUi.
Dotakniti ee hočemo enega onih vprašanj, ki so bijologlji m socijologiji skupna in ga pojasniti s stališča bljologije: v mislih imamo izvor rodbine in družbe pri človeku. Odkar pomni človeštvo, pa tudi danes vidimo v vseh državah sveta, da ljudje žive v rodbinah in družbah. Ta pojav leži tore^ globoko v človeški duši ali, bolje rečeno, v človeški naravf imamo družinski ln socijalni Instinkt. Kakšno je njuno razmerje do kulture e!ovešrva? Oba instinkta sta starejša kakor kultura. Človeška kultura se pričenja v času, ko je človek zaiei rabiti orodje in je usvojil členorastdelno govorico. Toda, da se je mogla razviti govorica, so morali Imdje živeti skupno. Torej je skupno življenje starejše, kakor govorica, starejše, kakor kultura. V kakšnem razmerju se je vršil razvoj družine in družbe? Dali je dračba rezultat družinske organizacije, ali nasprotno? Ali pa sta se družinski ln družabni instinkt razvijala samostojno? Razne teorije odgovarjajo na to vprašanje različno. Pravi odgovor pa Isiiko najdemo v naravi sami.
So živa bitja, ki ne žive po družinskih načelih. Tako na pr. lastavke ln žerjavi sestavljajo v čisu selitve družbe, pri katerih ne moremo govoriti o družinski skupnosti. Mnoge divje živali žive po dve v družini, ne da bi tvorile družbo. Kdor pa je večkrat potoval po Donavi, Je lahko opazil ob Dregu tisoče luknjic drugo pri drugI, v vsaki cd katerih živi ena družina obvodnih iastavk; v tem slučaju se družine zbirajo v večje edinice. v družbe. H kateri skupini organizacije opada po naravi človek?
Družinski instrnkt je pri Človeku selo močan In zato je njegova razlaga z bijo-loškega stališča, zelo priprosta. Pri živalih, kjer se mladiči rode popolnoma razviti, zadostuje samo Icratka skrb matere, da Spravi zared na noge. Drugačno je vprašanje pri živih bitjih z zarodom, ki pride na svet nerazvit. Plščeta, ki se izvale, begajo za svojo materjo in pomoč petelina jim ni potrebna, zato pa oče v tem slučaju mirno prepeva na plotu. Drugače jet če pogledamo slavčka. Dokler samica vali, samec prepeva pesmi nad gnezdom; kakor hitro pa se izvale majhni slavčki, slabotni ln nerazviti, je konec očetove svobode hi skupno z materjo mora tudi on stikati za hrano, da nasiti gole otročiče. Redko pa najdemo v naravi tako slabotno bitje, kakor je novorojeno dete pri človeku. Dolga, neizbežna skrb za dete ustvarja tudi vezo med obema roditeljema. Deca so členi družinske verige. Evo, zakaj lahko smatramo da ie družtna ln skupno življenje med možem In ženo starejše kakor kultura. Dokaz za to imamo tudi v naravi. Iz starodavnih oblik človeka so se razvile z ene strani Človeku podobne opice, z druge pa današnje človeške rase. Prvi, kakor drugI izvirajo od skupnega pradeda in so podedovali tudi njegove instinkte. O Instinktih naših •pradedov lahko z največjo pravico sodimo po instinktih današnjih človeku podobnih opic. Opice pa poznajo družinsko in družabno življenje. O skupnem Življenju opic je gotovo vsakdo že čltal In slišal dovolj. Nek ugleden prirodoslovce pa opisuje zanimiv sluačj, ki jasno govori o razmerju oplce-samca do samice. 1898 leta-Je ustrelil žensko gorilo. Moška gorih, ki je bila vedno v bližini, je skočila k mrtvi družici, dvignila jo na rame in izginila ž njo v skalovje. Učenjak je Izsledil samca samo po sledovih krvi ustreljene samice. Pri Šim-panzih pa žrvi vsaka družina v gnezdu na posebnem drevesu.
Družinski instinkt je torej po naravi v duši normalnega človeka; kultura je samo ublažila Izražanje tega Instinkta bistveno pa mu ni dodala ničesar. Neodvisno od družinskega mstlnkta pa leži v človeku tudi družabni instinkt, ki Je bil tudi podvržen vplrvu kulture m Je dobil od nje stanovite oblike. Toda reenlCno m zelo valno pa Je tudi nasprotno. Kultura se Je mogla razviti uprav zato, ker je V človeški duši socijalen Instinkt. Splošno pravilo V naravi, da Je pri žrvlh bitjih, ki žive v skupinah. Inteligentnost višja, nero pri onih, ki žive ločeno* Črede živali v puščavah, kakor konji v skupinah živečo opice, nadalje mravlje ln buoele s njihovimi družinskimi organizacijami so znane kot najbolj inteligentna bKJa. Družabno življenje torej zahteva že kot predpogoj višjo stopnjo Inteligentnosti, pa tudi samo življenje se Je tekom stoletij vedno bolj Izpopolnjevalo. Pradedje človeka so bili družabna brtja s primeroma visokim Intelektom t od teh so se razvila na eni strani bitja le s popolnejšim umom tn to Je človeštvo. Prvi ljudje so savoljo socUalnega Instinkta ži-
veli skupno m tako je bila dana možnost, da se Je začela kultura. Kultura ni dz\o posamnikov, nego celih plemen, narodov in vsega človeštva.
Socijalni Instinkt Je pod^.ga kulture ln družabne organizacije pri človeku. Ta instinkt je ljudem prirojen in ne poznajo ga samo ljudje s podedovano patološkimi dušami, to so rojeni zločinci. Socijalni instinkt sili človeka da dela to, kar bode odobrili njegovi bllžinji; on skrbi za njihovo odobrenje rn pohvalo. Zločinec ne čuti potrebe družabne pohvale za svoia dejanja, kajti v njem socijalni Instinkt ni norTra'Mo razvit. Toda tudi pri normalnih ljudeh ^Ha socialnega instinkta nI vedno enaka. Pri nekaterih rasah in narodih je močnejši, vri drugih slabejši. Zato pa Je pri naroOih, ki imajo bolj razvit socijalen instinkt, veliko lažje ustanoviti in ukre?!t! d'žavno In družabno organizacijo, kakor pa pri onih, k! Imajo manj razvit socijalen čut. Slednji si morajo prizadevati, da potom vsgejc na-domeste »o, kar jim ie dala. narava v ne radostni meri.
i —        Bean« , it
....
Fismo iz Geiji
i
Celje, 14. seot.
K  petnajstletnici   seStemberskia dogodkov v Celja.
Dovolite gospod urednik, da se v Va-Sem ceni. listu maM spomnim ca septera-berske dogodke v Celju, katerih 15 letsleo slavimo prihodnji četrtek dne   20. sept.
Klub naprednih slovenskih akademikov je so nedeljo dne 20. septembra 19J6. pripravljal veliko slavnost v ceiiskem Narodnem domu. Za takoj po p-tujskih dogodkih se je med celjskimi nemškutarjl lu-šljalo, da pride v nedeljo na vrito Ce*<e. In res je vse radovedno pričakovalo nedelje 30. septembra. V soboto na predvečer je nemški časopis »Deutsche vVaenŠs pod redakcijo proslulih dveh celjskih bratcev znanega »Ravbar-Ballogba« ter Chro-na pozival celjsko neroštvo na ulico v obrambo »der dentseher Stadt Cllll«. Napočila Je nedelja. Celjsko mesto se Je na-polnilo s policijo rz Celnves, Maribora, Ptuja In drugih nemškutarsklh gnezd, katera Je na posiv nemškega magistrata prihitela v Celje reševat v nevarnosti se nn-liajaioči značaj »nemškega« Celja. Pbeneea S policijo pa so prišle tudi razne nernšku-taTskc barabe iz Ptuia. Maribora in drugod. Ptujčane Jo vedli znani sedaj že Pokojni renegat ter urednik ptujskega »Štajerca« Linhart. V takratnem hotelu »Deu-tsches Haus« sedaj »UnIon< so vreli kotil guljaža, tekel je na stroške mestnih davkoplačevalcev »fretpir«, tako, da so se lačne barabe lahko dobro nasitile in naplle korajže m popoldne. Izzivanja po mestu so se pričela že dopoldne.
Popoldne pa je druhal • napravila ob vsakem prihodu kakega osebnega vlaka ozek špalir pred izhodom kolodvora. Ko so prisil gostje Iz kolodvorskega poslopja, se je začelo huronsko tuljenje »HelU. Kdor je s »HelU odzdravil, Je bil njih gore list. kdor pa ne, so mu neusmiljeno pndnle po glavi RorjaČe nemške druhall. Gorje onemu, ki se je predrznil braniti, 1311 je takoj vklenjen ln aretiran, policija je stala mirno ob strani ter smele odobravala tolovajske napade. Če Je kdo napadenih Iskal z-«5J?te pri stražniku, se Je ta kratko odrezal: »Hauns hn ane zruk«. To se je dogajalo ves popoldan.
Najbolj junaški čin so ie pričel proti večeru. Prišlo Je namreč na vrsto glavne Junaštvo, pobijanje šip in napisnih tabel. Druhal se je prtvallla pred Narodni dom, zatulila »Wacht am Rheln«, nato pa je prk čelo leteti kamenje v šipe Narodnega doda. Pokali so tudi streli v one šipe, katerffc kamenje nI doseglo. Ko s^ bile šipe in napisi Narodnega doma r?zbitl so nnpr:\TJ Nemci obhod po mestu ter razbili vse. kat je količkaj dišalo po slovenski.. Spozabil* so se v psr slučajih ter razbili šine tudi svojim lastnim rristašem s slovenskimi imeni. Ker se Je bilo bati v noči pred Narodnim domom še nadalj. Izgredov, je prostor pred h'šo m dohode k nji zastraši kordon vojaštva 87. pešpolka. Za tem kordonom pa je dalle bilila kulturna nemška druhal ter pretepala iz Narodnega doma se vračafoče Slovence.
DrugI dan so se tuji nemški Iraltnrov noscl že z jutranjimi vlaki vračali domov $ ponosno zavestjo, da so zopet dovršili dobršen kos nemškega kulturnega dela tet rešili Čast »nemškega« Celja. Mesto te bflo zopet rmrno, samo razbite šipe po slovenskih hišah ter r^aolti napisi slovenskih trgovcev so kazali nemško kulturo.
H koncu še pripomnimo, da se dzn^s V naši svobodni državi šopiri in masti z našrni denarjem mnogo tistih trgovcev, Id so takrat podpirali od mestne občine Inscenirane poboje mlrnth slovenskih meščanov, ter da lasi po naših ulicah še mnogo enih elementov, Jd so se teh pobojev in izgredov tudi dejansko udeležili. Ker so ti ljudje sodni postali Že zopet objestni m predrzni bi nam ne škodilo, če bi Jih malo spomnili na one čase s tem, da bi raje nosili nal denar ljudem, ker bi s tem oni postali zopet krotkejšl in ponlžnejšl. Njih objestnost bi kmalu popustila, ako bi se mi malo bolj zavedali našega narodnega ponosa ter prišli do prepričanja, da pi dobro gada rediti na lastnih prsih.
HARRY PlEL.
Jezdec brez glave
pride v KINO TIVOLI!
■
Stev~. 211.
Dnevne vesti.
—
V Ljubljani, dne 15. septembra 1923.
4»
»SCOVKNSKI   NAROH* dne 16 septembra »923.
stran. o.
Klerikalci v stiskah in skrbeh«
Klerikalci so danes v veliki stiski Ne vedo, kaj bi počeli: ali bi naj ostali še nadalje v objemu hrvatskih bloka-sev, ali bi se naj sporazumeli z radikali in vstopili v vlado. Kakor na eni strani dr. Korošcu laska ponudba hrvatskih blokašev, naj bi mesto odsotnega Radića prevzel vodstvo federalističnega, bloka, tako ga na drugi strani miče vabilo, da bi preSel v vladni tabor in se vsedel v polnim vladnim loncem. Odločitev je zelo težka, So namreč za klerikalce merodajni motivi, ki jim kažejo naravnost pot v vladno taborišče. Podrla v ljenje Južne železnice je spravilo klerikalno gospodo V nemale neprilike. Južna železnica je namreč dosedaj vse svoje potrebščine na tiskovinah, papirju itd. krila pri Katoliški sedaj Jugoslovanski tiskarni Vsako leto je dajala tej tiskarni milijonske  dohodke, s katerimi so klerikalci z lahkoto pokrivali vse primanjkljaje svojega Časopisja.   To se lahko v bodoče spremeni Glavno besedo pri državni upravi Južne železnice imajo sedaj radikali in prav lahko se zgodi, da bo sedanja uprava Južne železnice odtegnila svoja naroČila Katoliški tiskarni ter oddala svoje tiskovine kam drugam. S tem bi odpadli Katoliški tiskarni vsako leto težki milijoni.
Težko skrbi in preglavice takisto povzroča klerikalcem redukcija uradnikov, med katerimi je tudi mnogo klerikalnih. Tem so svoječasno klerikalni veljaki preskrbeli pri raznih oblastvih udobna mesta in topla gnezda. Sedaj je mnogo teh na cesti in klerikalni voditelji ne vedo, kam ž njimi, kako bi Tih preskrbeli. Če bi imeli zanje druge službe, bi šlo vse gladko, toda služb primanjkuje in klerikalci se boje, da si ti uradniki poiščejo mesta, kjerkoli jih najdejo, v novih službah pa spremene tudi svoje politično prepričanje. Radikali imajo moč v rokah in razpolagajo tudi 6 službami Lahko se torej zgodi, da bo marsikateri njihovih somišljenikov kar preko noči postal iz klerikalca vnet ra-dikai In to bi bilo za klerikalna »tran-r ko hud udarec.
Tudi agrarna reforma JlrtPt pđvzro ca velike skrbi Boje se za Škofijsko veleposestvo. To bi radi rešili za vsako ceno. To pa ni tako lahko izvedljivo* ako so klerikalni poslanci v opoziciji in ne z vlado. Škof dr. Jeglič je v velikih gmotnih stiskah in le s težavo pokriva ogromne stroške, ki mu jih povzroča vzdrževanje semenišča ln gimnazijskih zavodov v St. Vidu. Svoje dni je bila avstrijska vlada v tem pogledu zelo radodarna in je vselej drage volje škofu posegla pod pazduho, ako je bil v gmof-pi zadregi. Ti Časi pa so minili in ni se nadejati, da bi vlada podprla ta podjetja, zlasti ako ji delajo klerikalni poslanci neprilike v parlamentu.
Tudi klerikalni denarni fa gospodarski zavodi trpe tako, kakor vsi drugi na pomanjkanju gotovine ln bi zato nujno potrebovali pomoči od vlade vsaj v toliko, da bi na primeren način pritisnila na »Narodno banko«, da bi dovoljevala klerikaJnirn zavodom; \ečje Jg.eiii-te...
Take In podobne skrbi & tarejo sedaj klerikalce, so seveda Veliko težje, kakor skrb za avtonomijo in federacijo. Zato se tudi klerikalni somišljeniki že cisto odkrito odpovedujejo stremljenju po teh fantomih, a posamni duhovniki na kmetih že docela javno oznanjajo načelo, da je treba dosedanji negativni in sterilni politiki napraviti koneo ln pričeti z novo, ki vodi naravnosl fjL Beograd v ministrski kabinet       ; I'
Kakršno je torej danes razpoloženje v klerikalnih vrstah, zlasti v Ljubljani, lahko trdimo, da bo dr. Korošec le t najkrajšem času moral spremeniti svojo dosedanjo politiko irt naj se dana še tako v Zagrebu objema z Radi-eevimi pristaši in jim prisega, YCČr4Q zvestobo klerikalne stranke! ■ -\ r
*% Zahvale Nj> Vel mm ATektaiJr dr« slovenskim obrtnikom. Na brzojavne čestitke, ki so bile poslane Nj. Vel. kralju s shoda obrtnikov dne 8. t m., je prejel predsednik shoda g. Franchetti iz pisarne Nj. Vel. kralja to-le zahvalo: Gospodine: Njihova Veličanstva kralj i kraljica primili su sa zadovoljstvom topi« čestitke slovenskog obrtništva, prilikom rodjenja naslednika prestola, te su blagovolili narediti da sq obrtništva izjavi Njihova srdačna zahvalnost.« ~
— Minister Marko TrffkovM v Mariboru. Na povratku iz zdravilišča Bad-Gasteln se je ustavil dne 13. t m. g. minister Trifković v Mariboru, da se Informiral o gospodarskih in politič. razmerah v Mariboru in okolici Interesira! se je posebno za zadeve svojega resora, raz ven tega pa tudi za politične in nacijonaine odnošaje. Dne 14. t m. pred-poldne je napravil v spremstvu namestnika velikega župana g. dr. Pfeiferja izlet v Ptuj ter si tam ogledal posebno tudi kulturnohistorične znamenitosti Ptuj-iksga grada« Maribor. Jokor. Judi akalk.
ca z Dravskim poljem sta napravila nanj na/boljši utis. Pri slovesu je omenjal posebno tudi to, kako ga je zadivila slovenska Koroška.
— Š tridesetletnica zadružne zveze v Celju se vrši obenem s 4. jugosloven-skim zadružnim kongresom v dnevih 4., 5., 6. in 7. oktobra 1923 v Celju. 4. oki je posvečen sejam, 5. in 6. oktobra se vrši glavna skupščina in kongres Za-»družnog Saveza u Beogradu, 7. oktobra pa proslava Stirldesetletnlce Zadružne zveze V Celju. Slovenske zadrugari e obiščejo takrat nele voditelji zadružnega gibanja Iz vseh pokrajin naše države .temveč tudi odlični gostje iz Anglije, Francije, Švice in češkoslovaške. Bilo bi le umestno, da bi tudi zastopniki slovenskega zadružništva posetill v čim največjem številu to prireditev. Udeležbo je treba radi prenočišč (z navedbo števila noči) javiti Zadružni Zvezi v Celju do dO. sept
I— Klerikalno komunistična večina na magistratu v škripcih. Kakor nam poročajo iz zanesljivega vira, se nahaja klerikalno-komunistična večina na magistratu v silnih gmotnih stiskah. Doslej je klerikalno-komunistična gospoda dobivala denar pri tem in onem zavodu, zlasti pa pri takih, ki stoje pod njenim vplivom. Sedaj pa so jim tudi ti zavodi pokazali vrata, ker nimajo več denarja za nje. Kakor čujemo, jih je nedavno tega rešil iz zagate edino Še čekovni urad Kaj bo pa v bodoče? Kaj bo koncem tega meseca, ko ne bo več rednih dnevnih dohodkov, ki so Hh dajale t zadnjem času razne prireditve mestni občini zlasti pa vel esejem? Nam se močno zdi da bo klerikalno-komunistična veČina prav v kratkem morala napovedati svojo — insolvenco.
— Poprarek. V nail včerajšnji notici o darovih za dečji in materinski dom kraljice Marije Se mora glasiti: Peter škerblc kantlner v vojašnici kralja Petre Osvoboditelja. 500 Din.
M» Zanimivo predavanje o avstrijskih Ječah in taborih se vrši v torek, dne 19. t m. ob 20. zv. v Mestnem domu. Predavanje bo pojasnjevalo okoli 200 sldoptičnih slik, ki kažejo prizore iz Časov avstrijske justlce. Predavanje je sestavil prof. Havefka, ki je bil interniran skupaj z našimi ljudmi v okolici Oberholabrunna, kjer je umrl naš Ma-selj-Podlimbarski Razni posetniki so skrivaj fotografirali, kar bi bila Avstrija najrajše skrila pred celim svetom, kajti tako veliko število »veleizdajal-cev« je bilo za njo slabo znamenje, Prot Havelka je zbral slike v skupno serijo, predaval ]e z velikim uspehom po češkem in bo ponovil predavanje v Jugoslaviji Prva je na vrsti Ljubljana. Slovensko tolmači slike dr. Iv. Lah. Ker se vrši predavanje na predvečer septembarskih dogodkov, ki so bili začetek nadaljnega razvoja do svetovne vojne, bo predavanje gotovo dobro obiskano. Vrši se pod firmo »Češkoslov.-jugoslov. LIge€ in »Češke obce«.
— Brzojavni pozdravi CM skupščini. — Rakek. Bog blagoslovi ukrepe in delo Vašega prvega zborovanja v jugoslovcn-skem Ptuju. General Maister. — Beograd, Večna pravda Je kaznovala vandalske napadalce Izpred petnajstih let. Na svoji zemlji — svoj gospod zboruje danes v Ptuju naš rod, kateremu bodi družba tudi zanaprej krepka ipomagatka pri njegovem prvotnem razmahu. Ivan Hribar. — Varaždin. ZaiJbog zadržan —* sem v duhu z Vamil Dr. V. Ravnthar. — Ljubljana. Pozdravljamo nacijonaine borce iz leta 1908 ln narodne obrambne delavce skupščine leta 1923. Sokol L Tabor. — Celje. Pozdrave v znamenju velikega narodnobrambne-ga dela. Klub napred. slov. akademikov. — Ljubljana. Svoje skrbne matere se danes hvaležno spominja trinajst gojencev Sve-tojakobske šole in kliče: Mati Bos ti plati. — Ljubljana. Skupščino pozdravlja ln želi obilo uspeha. Centralno tajništvo napredne Omladine iz Slovenije. — Rakek. Zboru na ogroženem severu pošilja Orju-na z juga iskrene pozdrave. Oiiuna, Rakek. — Maribor. Živela zmagovalka l Rav* nateljsivo dekliške meščanske šole.
— Iz gozdarske In rudarske službe. Za pisarniškega oficijala 10. čin. razreda prve plačilne stopnje pri rudarskem glavarstvu v LJubljani je imenovan g. Josip Jurčič, za administrativnega kontrolorja 9. čin. razr. pri okrajnem rudarskem uradu v Celju pa g. |vas C e š m i g.
~~ Tata »Slovenec« kot geograf m zračni avtomobHlst Tata »Slovenec« se dela kaj rad za nezmotljivega, menda za to, ker živi stalno v najintimnejših odnoiajih z nezmotljivim papanom v Rimu. Te zveze so kajpak trajne, s čimer pa še ni rečeno, da bi jih včasih višje moči vendarme ne zrahljale, kakor se pač to prigodi tudi pri telefonu, kadar se pojavijo elementarne sile. Tudi danes ponoči so bile zveze med Rimom in rimsko ekspozituro v Ljubljani očividno prekinjene, ker bi se sicer tateku »Slovencu«, ki Je, kakor znanes vzel nezmotljivost v zakup, ne pripetili naenkrat kar dve nesreči V brzojavki iz Zagreba, ki JI je dal naslov »Kralj kupuje na Hrvatskem«, pripoveduje »Slovenec«, »da namerava kralj Aleksander kupiti Mokrice, najlepši dvor v zagrebški okolicL« Mokrice na HrtaJtfce/u, y gftTfMM flfrlrUel? Mfat
Je nam znano, so Mokrice v občini Veliki Dolina ob Krki na Dolenjskem blizu Brežic Svoje dni so bile Mokrice last baronov Gagern, kasneje so prešle v druge roke. Na zadnje sta bila v posesti te lepe graščine gg. Economo in Stare iz Radeč. Kakor Čujemo, je prvi prodal svoj delež kupcem Iz Srbije. Mokrice stoje torej na slovenskih in ne na hrvatskih tleh! — V isti številki piše »Slovenec« tudi o italijanskih vojaških pripravah na naših mejah. Tatek opisuje te priprave v najpestrejŠih barvah in ugotavlja končno: »čete so se pričele utrjevati na postojankah nekaj kilometrov oddaljenih od naše meje. Po zraku švigajo avtomobili« Pa naj le kdo reče, da niso očanec »Slovenec« odličen geograf, ko se znajo celo po znaku voziti z avtomobilom i
— Pomet plmlntkih koč je bil letos ne* primerno večji, kakor preiinja leta, dasi Vreme za rurlsriko ni bilo bal ugodno, sej je deževalo vea junij in skoro polovico julija- Kredarico je letos posetilo okrog 2300 planincev, Aleksandrov dom okrog 3000 in kočo na Triglavskih jezerih okrog 1500. Obisk turistov se je zlasti dvignil na Triglavskih jezerih, kjer je bilo svojo dni po* setnikov samo 150 do 300.
— Stavke v Trboveljskih rudnikih. —
Beogradska »Politika« poroča: »V opozici-lonalnih krogih vlada veliko nezadovoljstvo, ker vlsda še ni našla sredstev, da bi rešila vprašsnje trboveljske stavke. Zatrjuje Se, da Je bila v času, od kar traia stavka, produkcija premoga manjša za 40.000 vagonov, kar predstavlja škodo 113 milijonov dinarjev. Ako se uvažuje, da bi povišanje plač za 10.000 delavcev in to za vse leto znašalo samo 30 milijonov dinarjev, se vidi. kolika je dejanska škoda. V opozicijonalnih krogih energično zahtevajo, da se to vprašanje čim najpreje rešU -- Na drugI strani pa objavlja Trboveljska premogokopne družba, da je obrat v Trbovljah ie skoraj popolnoma vzpostavljen In da se le nadejati, da bo prihodnji ponedeljei prišlo na delo že skoraj vse delavstvo. Do sedaj dela v vseh rudnikih* Že 6.496 delavcev. Obrat v rudnikih se bo začasno omejil samo v Hrastniku ln Zagorju, to pa zaradi teza. ker baje nedo-staja razpoložljivih vagonov.
— Poslovanje carinarnice. UraSne ure pri glavni carinarnici v LJubljani so do nadaljnje naredbe: ob delavnikih od 8.—121 in od 14.—17. Ob nedeljah in praznikih urad za stranke ne posluje.
Stanovanjski urad v Ljubljani bo v ponedeljek ln torek, t i- 17. in 18. trn. za stranke zaprt, ker se bodo snažili uradni prostori in popravljale peči,
— Celjske vesti. Porota, AlofZTJ Cesar, katsrl se Je v četrtek zagovarjal radi uboja In o kateri obravnavi smo že poročali, je bi! obsojen samo radi prekoračenja silobrana na 11 mesecev težke Ječe. — V petek se je zagovarjal pred poroto 61 letni Karol Kovač, rudar iz Zgornje Rečice pri Laškem. Obtožen Je, da Je dne 18. Junija ti. zjutraj z miSnlco zastrupil svojo ženo Apolonijo Kovač s katero sta živela v prepiru na ta način, da ji je misnice vrzel v čaj. 2ena je 24 ur po zavžitem čaju urm-la. Obtoženec, ki je bil opetovano predkazno-van. Je dejanje tajil. Porotnikom je bilo stavljenih dvoje vprašanj glede umora m zavratnega umora. Obe vprašanji so soglasno potrdili. Sodni dvor je na to 61 letnega Karla Kovača obsodil v smrt na ve-šallh. Obsojenec je obsodbo mirno sprejel. S to obravnavo je bilo jesensko porotno zasedanje v Celju končano. — I z o b č. sveta. Mestna občina daruje po sklepu občinskega sveta ob priliki prestonasled-nlkoveja rojstva državni krajevni zaščiti dece v Celju 5000 dinarjev. — Razpiše se služba poblratelja tržni pristojbin na mestnem trgu. — Za mestno babico se nastavi Elizabeta Kerth. — Prireditve v splošno kulturne namene so proste vese-ličnega davka. Ali ima prireditev kulturni namen, določi občinski svet. — Popravi se za silo stari cvetličnjak, o novem se bo sklernk) o prSIkl proračunske debate. — Odklonilo se prošnie za napeljavo vode Iz vodovoda, ker vode primanjkuje. — Sklene se najemniška pogodba med drž. deško meščansko šolo in mestno občmo za uporabo šolskih prostorov. — Sklene se na vsak način vzdržati gospodinjsko šolo. — Za najpotrebnejše otroke stavkuiočih trboveljskih rudarjev se dovoli 5000 dmar-jev. — Pogodba s rvrdko VVesten radi dobave toka se je spremenila v toliko, da se napeljal del energije z visoko napetostjo rs cfnkame, obračun pe se vrli kljub temu le s tvrdVo VVesten. — Cvetlični dan priredi jutri v nedeljo Olepševalno društvo. — Odborov« seja »Ljudskega vseučilišča*, katera bi se imela vršiti danes v soboto, se vrst ▼ ponedeljek 17. tet ob 18. v risainicf deike meščanske šole. — S k o f dr. K a r 1 i n se Je v petek mudil v Celju. Odpeljal ee je v Rogaško S*ftJno k zlati poroki pesnika Stritarja, .T'T
— Mariborske veetl. Prote« prr> ti Orjtfni preložen. Nt 14. trn. pri okrožnemu sodišču razpisana razprava proti Orjuni radi napada na Ctrilovo tiskarno, je bila radi odsotnosti glavne priče Ornmi preložena* Obtoženih Je 16 obdolžencev. Drsava! pravdnjk je hotel, da bi se v odsotnosti glavne priče prečrtala nje« gova Izpoved, Čemur se je sogovornlštvo odločno uprlo. Onim sam je bfl pri napedn udeležen m Je v preiskovalnem za/poru te-dal tudi druge svoje tovariše, nakar je is obdolženca naenkrat postal zanesljiva kardinalna priča. Njegove navedbe pa se baje križajo m Izpovedbami nasprotnih prl5 oz. s dejanskim položajem. Grunt je bfl poštni uslužbenec ln je Igral v zadnjem času tudi sicer ne bai kavallrsko vlogo. — Samomor 80 letnega starčka. V Mariboru st Jt v sadn/em času pojavlja med starimi ljudmi nekaka epidemije samomorov. V ponedeljek se Je kakor gnano, obe-sfl na rožnem gričku v parka vpokojeni
dopoldne pa se je v svojem stanovanju v Slomškovi ulici še na postelji ležeč ustrelil 80 letni gostilničar Jože! Pregl. Revež je že dclso časa bolehal na revml. Ko se ie v petek dopoldne čutil samega, si ie na postelji ležeč Iz 9 mm revolverja pognal dve kroglji v desno sence. Rešilni oddelek, ki je takoj prihitcl na lice mesta in rane za silo obvezal, ga Je prepeljal v bolnico. Toda Že med potjo Je radi težkih poškodb umrl. — Velika nevihta, V četrtek popoldne se je tudi nad Mariborom in okolico nepričakovano pojavila huda nevihta ponekod tudi s točo. Nevihta je prišla iz Avstrije in od vzhodne strani. Imela je značaj vrtfečastega viharja. Predznaki za to nevihto so bfli epazhi It na predvečer,
— Samomor. V fiotelu »Lioy3« »a Sv. Petra cesti se je včeraj zvečer ustrelil 30-letnl absolviran tehnik F. 5. Bil Je tako] mrtev. Svole dejanje je Izvršil radi neozdravljive živčne bolezni.
— Nesreča s svetilnimi raketami se N pripetila v Divači in sicer pri razkladanju raket z avtomobila. Dva vojaka dotičneia oddelka sta bila ožgana, eden smrtno ne varna
— O požaru na Starem trgu nam še pišejo: Okoli 6. zjutraj, dne 9. sept. 1923 me Je obvestila policija, da gori na Sierem trgu 19. Kot odgovoren dimnikar sem odšel s strokovnjakom takoj na lice mesta, kjer sva konstatirala, da ie dimnik v takem stanju, kot pred ognjem in je torei sodba, da so se seje vnele, popolnoma neutemellena ln neresnična. Sem tudi nadzorniku poklicne požarne brambe dokazal, da je nemogoče, da bi ogenj nastal v dimniku. Želim in prosim me rod a j no oblast, da ukrene vse potrebno in odredi pravilno komisijo, ki bo ugotovila vzrok požara. — Luka Š e t i n a.
— Ponesrečil se Je s kolesom pri vasi Komno blizu Kobarida g. Fran Sovdai učitelj v Zalazu pri Tolminu. Nesreča se je zgodila na mosuču v soboto ponoči. Nesrečni mladi mož, star komaj 25 let, je bil ukoj mrtev.
— Aretacija kavatTrtkega pustolovca. Dne 12. t. m. je bil arotiran 261etni Oskar Vovk, ki j« pohajal po Ljubljani, izredno moderno opravljen in je v družbi veselih, ne primanjkajoČih mu prijateljic, igTal ve* likega »gentlemana«. Policija je postala nanj poeorna in ga je aretirala. Vovk je pri rasli* sevanju dolgo časa trdil, da sc bavi s tiho* ta p« tvom in si s tem prisluži mnogo denar* ja. Po skoraj dvadnevnem neprestanem za« sliievanju, pa. je končno priznal, da je vlo* mil v noči od 7. na 8. t. m. v nekem, eno uro od Planine pri Rakeku oddaljenem kra* ju na italijanski strani v neko podrto hišo. V kuhinji lmenjene hiše ie našel obešeno neko zeleno ponoseno obleko, katero je odnesel in pobegnil v gozd. V suknjiču ukra* dene obleke pa je našel zvezek bankovcev v znesku 10.000 Din. Za tem je pobegnil v Jugoslavijo. Ker policija sumi, da Vovk ni priznal resnice, se prosijo dotični katerim bi bilo kaj znano o njem, da to sporočijo na poučijo Ocriminalni oddelek L, soba 17).
— Lep sin. Dne 13. t m. Je bil aretiran posestnikov sin Ivan Novak Iz Ribnice, ki Je 5. t m. svojemu očetu odnesel 10.000 D gotovine, 464.000 avstr. K, nekaj zlatnine ln obleke V skupni vrednosti 150.000 K. Iz Ribnice Jo Je mahnil v LJubljano, kjer ga je zlasti zanimal velesejm. Tu je delal »sijajne kupčije*, kajti pri aretaciji so pri njem našli Še 83 D. Na policiji Je svečano zatrjeval, da mu Je oče dal 2000 D. vendar ie
policiia očetu telegrafirala. Sledil le rezek odgovor: »Zaprite ga, da bo črn!« Zanimivo je med drugim, da si Je Novak nabavil tudi samokres in je, kakor izjavlja sam. hotel izvršiti samomor. Bil jc oddan sodišču.
— Vlom prt Sv. Pavlu. Dne IL i te. Je bilo v Sv. Pavlu vlomljeno v trgovino Josipa Bana. Vlomilci so odnesli 7800 Din gotovine ter nekaj" ceflrja, ševijota itd. v skupni vrednosti 17.675 D.
— Tatvina bika. S paše na planini pri Belih vodah je bil 17. avgusta posestniku O. VVarsbergu odpeljan 15 mesecev star bik, vreden 2500 Din.
Razbojniški napad na vlak.
Žrtev vlakovodja Slovenec Ambrožlč
— Sarajevo, 15. septembra. (Izvirno.) Snoči ob 18. je bil na progi Višegrad-Sara-jevo v bližini vasi Mudžičl pri Rogatici Izvršen velik razbojniški napad na osebni vlak. Razbojniki obroženi s puškami, preoblečeni v orožniške uniforme in eden na glavi italijansko vojaško čepico, osem po številu, so progo v neki zaseki zamostili s tem, da so postavili velik zid iz kamenja. Vlakovodja Ambrožlč, videč nevarnost in načrt razbojnikov je povečal brzino vlaku tn s vso močjo vozil proti nasipu. V resntei je iokomottva nasip prodrla ter nepoškodovana dalje vozila z vso brztno. Razbojniki, v Jezi, da se jim je načrt ponesreči, so začeli streljati na vlako-vodjo ter so ga smrtnonevarno ranili. V smrtni borbi Je Ambrožlč Še dajal kurjaču navodila, kako naj vozi vlak. Tri kilometre daleč je vlak vozil z največjo brzino* Ko je vlak pTrvozH na bližnjo postajo Je Vlakovodja htdlhnfl. Raaboj&Jkl *ct px$tff-al brez vsakega sleda *
i if* ---
— Pri glavobole, omotičnosti tesnobi v prsa, tolčenju srce. kar povzroča telesno saprtje, grenčlca »Prane-Josef« temeljito očisti prebavim« »ota> m odstrani napenjanje, v v
— fHaUefl!čna cesafnlce ze dame O. FETTCIH ; FRANKTTEIM, Ljubljana, Kongresni trs Negovanje las. Ondulaclja. Barvanje s L'Oreal Henne. Ei masaža H ca. Manlcura. Izvršuje vsa lasna dela, kupuje Ispadi s m odrezane lase po najvišji dnevni ceni Parfumerlja,
— P. n, tnovee opozarjamo pri naročilih kreme na najboilo angleška kremo «Dedy Prettv«. Glavno zastopstvo »Portuna Bizjak Sc drug, Ljubljane, Krekov trg 7—8 poleg Mestnega doma, Cene konkurenčne.
— Kavarna m rattavr&tfja na StrcMču
pod Rožnikom ob Večni poti vsako nedeljo vrtni koncert. Zač>tek ob X ud popoldne.
' — Preselila se Je znana »SvedraCeva gostilna« v Kosezah v novozgrajeno posiop. Je v Zgornji Šiški št 125 na Celovški cesti, to ie na glavni cesti iz Ljubljane pr^nt St. Vidu, oc daiec od sedanje »Svedraic-e gostilno«.
— Ia, Banačko moko ln rmaf^ano posodo po znižanih cenah zamere dobiti edino le pri tvrdkl «Fortuna» Bizjak & drug LJubljana* Krekov trg T—6 poleg Kosrn^z* doma. 7
— Električna misala Eea m nsanlao-su za gospodo ln dame, vsa la««is dela se strokovno izvršujijo, poseben rddslsk za striženje otrok, separiran uhod za dame skozi vežo. Zalot* parfumerije, moderna hlgljenična brlvnlca Aleksander Gjud, Ljubljana, Kongresni trg 6. 4
— Tečaji za stroieplsle In ^.'eri«cTif!-fo. Na zasebnem nčillšču Legat v Mariboru se za?n« novi tsčsj za strojepisje in stei nogrsfijo dne 1. oktobra ln trajajo 4 mtic-ee. Vpisovanja In pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor^ Slovc«sA*a ulica 7, telefon 100.
— Za patentirani ogrevala! rrarSt »Toplodar«, ki Je Velike važnosti ia vsako družino, je prevzela slavno sastopitvo rvrdka »Jugometalija« v polodvorski ulkU št. 18. Z oziroro na bližajočo se zimo kn Številna naročila priporočamo vsakomur, da si pravočasno nabavi. Več glej danainU uiserat.
— OPOZORILO! Opozarlam vse cenj. ljubitelje mojih izdelkov (keksov), da naj prt nakupu njih pazijo na Ime moje tvrdke radi tega. ker mi v tukajšnji pekarni Rozman blago ponarejajo sicer ne v kvaliteti pač pa v obliki, zavojnini, etiketiraniu in Imenih, kar Je dovedlo do opetovanih pritožb naku-povaloev, ki bi bili po vnanii obliki zape--Ijani do nakupa tujega mesto mojega blasrz. Prva gorenjska tvornica Čajnega peciva (keksa) A. Vldic, Jesenice, Gorenjsko, Slovenija.
— Poskusile specHalna vina v stekle* nicah tvrdke GJnro VALJAK. Grajska klet v Mariboru. Dcbljo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah sirom caJc. ćch movine.
i    mili en i. riftni in i ■« «*Mt«««w<
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. EftfD 13. septembra. Prosti proRfet. Danes borza ni poslovala. V đanas> njem prostem prometu so se trgovali
devize na bazi 6__, V izplačilu Curili
Praga, in London, je bilo razmeroma' dovolj blaga, vsled česar je bila v teli devizah tendenca že od začetka slaba. Čvrsta pa je bila Italija radi njeneai nadaljnega porasta na curiški borzi na 25.05. toda v opoldanskih urah je bilo rudi že v Italiji blago po 413.—. Tudi za, izplačilo Pariz je bil od začetka denarj 5.40, vendar se je kasneje istotako det bilo blago po tej ceni Dinar je na nesA vorSki borzi zaključil z 103.50. Zaradf nadaljnega pomanjkanja gotovine in tu* di za prihodnji teden izgleda, da bi tečaji tujih deviz znatno porastli V prostem prometu notira jo: Devize: Curih 16.65, Pariz 5.40, London 424.50, Berlin 0.00015, Dunaj 0.1315—0.1320, Praga 2.81, Trst 413, Newyork 933SK £udinv ' peSta CL525. ' !
INOZEMSKA BORZA-
— Carin, 15. sept. (Izv.) Današnja pred-borta: Beograd 6.10, Berltn 0.0O005, Amster- i dam 221.25, Ne^york 563.25, London 25.27;; Pariz 32.85. MUan 25.05, Praga 16.925, Bu-' dimpešta 0.03,   Bukarefta 2.62,   Sofija 5.35, Varšava 0.0021,  Dunaj 0.0^7925,   avstr. Zig. krone 0.00795.
— Trst, 15. septeinbbra. Beograd 2-1*0 (to 24.48. Berlin 0.00020 —0.00035, Dunaj 0.0320—0.0325, Praga 68—68^, Pariz 131 do 131.50, London 102.60—102.75, Newyari« 22.55—22.65, Curih 399—403.
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj, 14. septembra, (uradno vTe-measko poročilo) Med s^IoSno lepim in toplim vremenom so tudi včeraj ponekod nastale nevihte. V Gradcu so znaiale padavine 21 mm. Opoldanska temperatura je daleč prekoračila 25 stopinj. Depresija leži danes nad Škotsko m se je Se bolj poglobila. Zapadnja in srednja Evropa stoji pod vplivom južnih vetrov in ima jasne vreme. Prihodnje dni bo lepo vreme nesi« gumo. j
MMMat*
Mdsueu
Dr#yene vesti.
— Občinstvu In trgovcem narw*ja-mo, da so uradne ure Gremija trgovcev v LJubljani od 17. rm, nadalje od 8. do 1JL dop. In od 2. do 5. popoldne. Gremij trsov-CSV-, Fr. Stupica predsednik.
—V Šmertnem pri Liliji bo v ne'delfa 16. t m. velika javna tombola za nabav^J zvonov, Vabimo vse znanca v prijazno Šmartno.
— AbltnrilenroTn! J. n. alcad. drušrVo »Jadran« opozarja tovarile ablturijtnte, kj ie nameravajo upisati na univerzo, da daje tajništvo vsem tovarliem naprednega mi£-IJenJa informacije o študiju na tu- ta Ino-sernsklh univerzah, o posameznih fakultetah, o življenjskih razmerah ln o vsem, kar zanima in kar je potreba vedeti novincu ob vstopu na univerzo in pri izberi študija. Tajništvo se nahaja v lastnem društvenem domu Tomanova ul. 3 v Ljubljani. Tainfk posluje vsak dan od 11. do 12. ure dop. Informacije se izdajajo ustmeno ali pismeno.
Harrv Piel
Jezdec brez gla
pride v
KINO TTV0U
49
Juristfka in spotil
OLIMPIJADE IN N4JH POMEN-
piiOTpijada* Odkod izvirov tp ime? Vi-sdtt nad morjem se dviguje na historičnih fleii j grška   gora   Olimp, godovtoa nam opisrrJe, da Je veljal Olijrrrp Grkom za erefo goro, na kateri so prebivati bogovi z grtnaovrilkom Ženom (Zeus), očetom nebes }n zemlje Ha Četa, Njemu pa čast So Qrt! prirejati ollmjpfteke Igre, ki so jih kae> ne|e tttrcafi oiknpijade.   Vrifle so M v ravni« Olbnpija v deieli Eftdi (Elb>. Olimpijade je bfla iajvečji narodni prarnflt Or^ ike. si Je združna saetorratke It vsej njenih delov in kolonij.  Vsako četrto leto v speseco  avgmrtu   in   se^ernbrn  so odšli pašniki v poearrme kraje In so napovedovali slavnom ter oananjevali mir. V tistih petih dneh, ko so trajale olimpijske igre, eo prntrteli v Elido tisoči udeležencev iz severa čez Isrmus pri Korintu, med tem, ko so cela brodovja (privedla z otokov in obmorskih   krajev   udeležence   in odposlance od zapada in vzhoda.   Vsak Grk postnega poklica se je smel udeležiti olimp. Iger, če si ic pridobil dovolj telesne sprefe-oosti. Prve olimpijada se je vrSila leta 776 pred Kristneom. Programnc točke so bile sprva samo teki,   kateffcn se Je kasneje prJdrulilo metenje kopja in  diska, roko* borba, boke m dirke z vozovi Po zmagi Jfdiliijada, ki fe reta 490. v bitki pri Mara> tonu ceremagai z 10.000 bJpoiifl Perre> Id so ratPolagaH z 100.000 možmi pehote in lfj.000 jezdecev. Je tekel neki hlpolit v polni opremi z bojnega polja v 42 kilometrov oddaljene Atene, kjer k tevti zmago in se nato egrndfl mrtev. Od tega časa dalje se na olimpiadah vršu" todi maratonski tek.
Kdor je zmagal na olirnprjadi, tega so Grki smatrali za največjega srečneža na zemlji. Glasniki so oznanjevali njegovo slavo, bil gb od države preskrbljen za celo žrvrjenfe in je rrzforal najVeCte časti. Zato je bilo zanimanje za olimpijade narav* nost ogromno. V stadijonih, nalašč zgrajenih za olimpijske ijrre, se je ob priliki olimpijade zbralb do 50.000 gledalcev, kar je zračilo ira tisto Čase vdflco Število. Zadnja oftrfjada se je vrSfht leta 394. pred Kr. Olimpijade, ki ^o vedno zbliževali razcepljen grSld narod in ga strinjale v enotno fronto, so pa imeie ne samo velik političen In ver*kf. temveE tudi praktičen pomen. Znano je, da so bili stari Helene! najboljši vcifcčaki ?n poleg FenlčaTKrv najboljši fW-> morSČail. Stjajno ta legendarne zmage so bfle Grfcr/r rrad Perzi v bttkah pri Maratonu, Salamidi, Plateah in Mikalafi itd. Vse ""te Zrnate Jasno izpričujejo o Odpomo-efi fn vzgoji grškega naroda. Da so si pa Grjd vzgoSB tako odporen rod, »1 je kljtf-bovaf-^sem sovrafnfleom, to fe zasluga aflhove športne vzgoje. Vsak Ork se Je že iT mladost moral urrtt v orožju, v teku, tetrajnostt to disciplini V tem so se zlasti Oblikovali Spartanci. Junaški bol Leorilde v .iTerapopSah še danes' zadivila ves svet. b tega sfedl, kakšen ogrome-n praktičen pomen so imele olimpijade za  grški na-
r Ideja obfiovfrVe olimpijskih iger se je gaSefe širiti v (preteklem stoletju. Na čelu
1
te Ideje to koraka!! Francozi in tako se je leta 1900 VrJfia v iParizu prva. velika olimpijada, za katero sicer Se ni bilo toliko zanimanja, vendar Je uspela sijajno. Sledile so ji olimpijade v San Louisu v Ameriki (1904), v Londonu teta" 1908 ter naj* lepša olrmpfjada leta 1912, v Stocfcolmu, na kateri so bCe zastopane skoraj vse svetovne države. Zmago so odnesli Svedl, katermj ao sledili Amerikanci, Angieti, Ftoct Itd.
Vojna ic oanvrtf*^!fiiif jbed narodi in tako ie za leto t$& zamišljena Olimpijada propadla^
Po voini je ofimfiSsS " z olJet oživela. Leta 1920 se je vrsUa orhnpijada v AmtverpiiM v BetgfjL Pri taj olimpijadi SO se pokazali AmerSeaaci kot svetovni mojstri Odnesti so prvo mesto z nad 200 točkami, medtem, ko so bili Švedi s samo nekaj nad iOO točkami na drugem mestu. Ameriška disciplina in Športni duh, ki sta odločila svetovno vojno, sta tudi trhrmfl-rala na mirovni »vojni« na belgijskem sta-dijonu. Prvikrat je bila zastopana na tej olimpijadi tudi naša država in sicer z nogometno sekcijo, ki se pa radi pomanjkanja skupnega treninga ni obnesla.
Prihodnja dbnpUada se vrši leta 1924. v Pariza. Vsi narodi se z mrzlično naglico pripravljajo nafn&. Tudi naša država ne sme zaostati. Na olimpijado se odpošljejo prihodnje leto na&i najboljši atleti, plava čl, nogometaši itd. Primanjkuje pa gmotnih Sredstev. 2»to priredi športna 2TVe.nct v Ljub liani paralelne S športnimi organizacijami v eeii dr£*v1 16. fm. »Olimpijski dan«, katerega Cisti dotodki se bodo zbirali za fond, ki naj omogoči našim ai* letom, da častno zastopajo našo državo na Olimpijadi v Parizu. Olimpijada ne samo, da zbližuje narode, temveč je tudi najboljše propagandno sredstvo. Češka in mala Finska sta postal! slavni radi svoje športne reprezentance v tujini In Jugoslavija? Ne smemo zaostati. Podpirajte Olimpijski
oan! F. O.
•   ■ e.
— Nedeljska matineja v dramskem gledališču obsega sledeči spored: I. del o Izvoru in pomenu sporta ter o olimpijski ideji, predava g. dr. Dem Bleiweis. II. del: 1.)" Marx: Valse de Chopin, 2.) Francoske res-ml XVni. Ietja, ga, Škerlj-Medvedova. 3 j) Shakespeare: Julij Cezar, Antonov govor g. Pran Lipah. 4.) Dr. B. Ipavic: Če na poljane rosa pade. — 5.) Lajovic: Serenada — g. Mario Šimenc. — 6. R. Tagore: Rastoci mesec, ga. Mila Sarlčeva. 7.) O. Zupančič: Vizija, ga. Marija Vera. 8.) B Smetana: Arija Kecala iz »Prodane neveste* — 9.) W. A. Mozart: Arija Figara iz »Figa-rove svatbe«, g. Julij Betetto. Pevske točke spremlja g. prof. Ravnik. Začetek točno ob 11. uri, konec ob pol 13. Ves Čisti dohodek je namenjen v korist Olimpijskega fonda. Vstopnico so v prednrodafl v open, v nedeljo dopoldne pa pred matinejo v drami.
— Olimpijski dan se vrši v nedeljo po znanem sporedu ter prosimo vse občinstvo, da podpira prireditev ter po svojih močeh prispeva k Čim večjemu gmotnemu uspehu. Dame in športniki bodo prodajali 00 mestu odznake v korist olimpijskemu fondu, ne odklonite Jih. Kupujte tablice tombole, ki Vam
utegne prinesti 'dragocene dobitke. Posetite matinejo v drami dopoldne, nogometne tekme popoldne ter plesni večer zvečer.
— Nogometno tekme za olimpijski fond. Za 16. tm. prvotno določene tekme v prid fonda za udeležbo naše države na Olimpijadi v Parizu l. 1924 so se morale v zadnjem hipu spremeniti, ker Su Primorje ne razpolaga <renotno z mtaktntm moštvom. Ha igrSCfl Ilirije se vrši ob 14. uri tekma SJoval: Akademski SJC, db 15.30 pa nastopi kompletno prvo moštvo tlhije proti itombiniranemu moirru Hermesa in Jadra* na. Sestava atmih. moltva Je tako močna, da predstavlja v vsakem oziru prvorazr. nroervnika« proti kateremu bo dosegla III-rfja iakO težko zmagovit rezultat. Računa se lahko sanestjivo na lepo napeto tekmo, ki zashiži, da jo — neglede na namen prireditve rt poseti vsa sportu naklonjena publika.
Izpred sodišča.
OBMEJNI ROPAR.
Včeraj se je pričela obravnava proti Ivanu Gorniku, delavcu brez stalnega bivališča, doma iz Cerknice. Obtožen Je dveh ropov, lahke telesne poškodbe in gTobega nastopa proti orožniku. Ta obravnava se Je vršila Že v tretjem zasedanju porote lansko leto. Bila pa le preložena, ker niso prišle važne priče iz Italije. Obtoženec, Iti Ja kljub pičli izobrazbi zelo zvit m pretkan, poteg tega pa predrzen in nasilen, se zagovarja žrvanno in vzbuja pogosto smeh v dvorani ki \i zopet, odprla občinstvu, nabito poma. Obtožnica mu očita sledeče:
Ime 11 zvg. na Sv. Roka dan 1923 je napadel na cesti med Bloško polico in Glino pos. Janeza Jakopina* ki se Je vračal s sejma v Ložu. Imel Je s seboj 14.000 D. Nastavil Je možu revolver pod brado ln Zakričal: »Denar ali smrt!« Mož se Je preplašen emaJcnl! In zamahnil s paHco proti ropsffjtL Ta pa ga Je udaril dvakrat s samokresom po glavi. K sreči so prišli na krik ljudje, ki so roparja pregnali. Ta Je pobegnil v gozd in Izginil brez sledu. — Obtoženec zanika ta rop ln trdi, da se mož moti v njegovi osebi in ga zamenjava z drugim njemu podobnim tovarišem. Toda ia-kopin pogleda obtoženca in pravi: gospod, ta mu je podoben, ta je pravi, po očeh sem ga spoenai že takrat. Dne 21. dec. se le sestal obtoženec v gostilni Josipa Steržaja na Rakeku z Antonom Ivančlčem, pos. iz Ka-ščaka pri Pazinu. Ponudil se mu je, da ga pelje za 50 Din na kolodvor na Planino. Mož mu Je plačal potnlno in ga Je med potjo pogostil še v dveh gostilnah. V gozdu pri Ivanjem Selu pa Je pobil moža na tla in mu vse, kar }e imel pri sebi. Vzel. Pustil Je moža v Jarku in pobegnil. Obtoženec trdi, da Je bH mož tako pijan, da se je opletal in da je zato od vzel njegove stvari, da bi jih Ivančlč ne izgbubil. Ko pa je mož padel pijan v Jarek, je obtoženi odšel dalje brez nJega. Njegove stvari pa je odnesel s seboj, da mu jih kdo drugi ne ukrade. Tudi ta zagovor je seveda lepa pravljica. Dalje Je obtoženi napadel 25. maja v Grahovem v dostilni Franca Premrova več mladih fantov »rekrutov«, se z njimi sprt in stepel. Poškodoval Je več fantov z nožem in kolom in le malo je manjkalo, da ni ne-
kega Urbasa zaklal do smrti. Po tem pretepu je obtoženec pobegnil v Italijo. Dne 22. dec. se je zopet vrnil in orožniki so ga Izsledili v gostilni Antona Kosca na Planini. Orožnika Metelko in njegov tovariš sta g*a uklenila, toda obtoženec Je rekel* da lačen ne gre. Dovolila sta mu Jesti in naročil si Je ocvrta Jajca Med Jedjo Je zahtevaj od orožnikov, da ga razkleneta. Ker orožnika tega nista hoteJa storiti. Je pograbil obtoženec ocvrta Jajca. Jih vrgel v orožnika ln jima zagrozil, da bo razstrelil orožniško postajo. Med potjo so srečali Ivančica, ki ga Je Obtoženec oropal v Ivanjem selu in ta mož ga je Že takrat na prvi hip spoznal Obtoženec se zagovarja kot pri zadnji obravnavi in ne prizna nobenega ropa, marveč samo malo tatvino ln pretep v sil obranu. Obravnava le Jako živahna, zaslišanih Je veliko prič ln bo trajala do večera.
Senatu pre'dsečluje viš. sckL svet dr. Pavel Skaberne, votanta sta sod. svet. A n 11 o g a in sod. M e r a 1 a. Obtožbo zastopa drž. pravd. Lavrenčak, zagovarja pa obtoženca dr. T r e a e e
Popoldne ob 17, url Je bila obravnava proti drugemu roparju, brezposelnemu delavca Jo*etu Mrvarju Iz Visenj ca pri 2u-žempefku. Obtoženec je izvršil tudi ob meji dva ropa in je bil že pred zadnjo poroto, ki pa le bila tudi radi istostatka pni preložena.
f^zmt Je napadel na Veirjjp ue'đefio" na pesti iz Jarih 1 TdrtKlco Nežfflo flbrefatovo, kl ft Ba po denar Za mleka Z debelim kolom fi le zagrenil: »Denar ali te ubijem!« Nato Je potegnil dekletu iz žepa 102 liri m jo napodil z besedami: Gle), da te ne vidim več«. Obtoženec Je rop zanikal In trdM da !e dekleta samo grdo pogledal, pa mu le dala denar. Tudi Je trdil, da he vzel dekletu denar na poziv nekega Menarta, l$er ta ni ho-iei dekleta sam napasti, češ da se ž dekletom poznata. Okrog pusta pa Je naletel na cesti na 13-letnega dečfca, Janeza Mlku-ža. Pograbil ga je za suknjič in ga uahrulll: »Denar eeml« Prestrašenemu dečku Je vzel denarnico, v kateri Je bilo nekaj čez 7 lir. Ta rop obtoženec odločno zanika ln dokazuje, da Je bil v tem Času drugod. Ko mu deček v obraz pove: »Tale je bil, ias vem da je bil, ko so mi ga prvič v žir oh pokazali, sem ga precej spoznal U se Je obtoženec tako razhudil, da le fantu zažugal, da ga precej šklofuta. Če Še enkrat to reče.
Porotniki sd potrdili obe vprašani! na rop in Mrvat Je bil obsojen na 6 lst težke ječe, Ko Je predsednik vprašal obsojenca, če sprejme kazeru tnu Je ta odgovoril: »SoTejmem. pa permejduš, odslužil Je ne bom, se rajši še nocoj obesim!«
Drž. pravd.: »Ali ima pas?« Pre'dse'd.: »Fant pameten bodi. če boš priden, boš lah> ko prosil čez 2 leti za rx>nnlos*čenJe.« •   e •
Jeseniška komunistična omladina.
Lansko leto v maju so ustanovili do sć-daj še nepoznani ljubljanski komunisti pa Jesenicah komunistično dr užbico miadfh fantov, ki se Je imenovala »Savez komunistične Omladine Jugoslavije«. Ta družbica, ki se je skrbno skrivala, Je imela svoje tajne seje vedno v kakšnem gozdu. Glasom
obtožnice Je vseboval prosram komunistično udruženje in vršitev komunistične pr^r i-gande. Nadejali so si ti mladi komunisti tudi tajna imena kot Miha, Jaka, Janez i, dr. Claa družbe, ki je imel častno fme »Zasledovale;; Ortune« se je oazvaj »KarK. Kdor je hocel stopiti v društvo, je moral napraviti pretskus zanesljivosti, k'>t le bil to običaj v prosKjzidarskih ložah in razn.U srednjeveikih redih. Da so bili ti fantje res precej navdušeni, kale zapisnik seje, na kateri so pozvali centralo, naj njihovo glasilo »Proletarska Omladina« revolucionarno piše in da bodo podpirali sovjetsko Ru« sijo* da Jo priznajo tuje države. (Da-ii so ^poslali to resolucijo Trockemu, n: znmrto). Senat dež. srvđiSČa Je vse obto#ene? oprostil, ker se ni uvenl, da vedo kaj delajo in pa ker so bili le žrtve ljubljanskih komunističnih senc, čljfh Imer, pa vendar Jeseniški naralčaj nI hotel Izdati, ali pa jih morda res niti dobro poznal ni. Obtoženi so bili Vergelj Anton, pisar, Trebušak Jos.. žerja-vovodja, Ažman Lorenc. ključavničar. In delavci Vister Valentin. Mulej Janez, Regit-nlk Franc In Albert Vergelj. Tako je končal Jeseniški komunizem, ki je hote! ustoličiti sovjetsko vlado tudi v Sloveniji.
Graski vzorčni sejem 1923.
Gradec   13. septembra.
Graški sejem, kt se je konča! v nedelj, le dosegel poln uspeh ln Je jasno pokazal, da $e {q prireditev gvaJlrega vzorčnega sejma, k) je i^siednik nalfh priljubljeni« >je*en-$kw se.mov«, povsodi adomaČBa in da je Široki eloff prebivalstva tako kakor trgovsko zainteresirani krogi nočejo več pogreiari. Povpraševanje pri rarstavljaJcih poSaaneznft blagovnih skupin je pokazalo, da so bile Sklenjene znatno kupčije ha tam, kjer še nI bilo naročil, so se stare kupčllske rvezc obnovile in navezi!! novi odnošaji, ki obljubljajo dotlČntm podjetnikom polnejši uspeh.
K temu g^r^r -darskemu m sp1nŠno mo-raliČnerrn) uspehu se pridružuje velik! pomen letos v okvirju sejma prtrejene razstave za gasilstvo in rešilstvo, ki je predstavljala visok razvoj teh važnih panog novedobne po" moči blržnjOcu in Je rrudHa tako v svojem zgodovinskem ln teoretičnem kakor tudi v svojem modernem delu nekaj feTednega. Sledila ie vrsra zelo interesantnih velikopoteznih gasilskih vaj na graški operi in na Althaltskem gradišču pri dirkališču. Gasil-Ski m feŠfiski tečaj, ki se je vrši! v času ve-lesefma, kakor rudi dan Štajerskih deželnih gasttnlh drulten* sta spravila na tisoče gasilcev z dežele tn fz vse Avsrrrje kakor tudi H mo^emstva v Gradec. Poset sejma Je bil zelo številen posebno prvo nedeljo in obadva zadnja dneva, ko se le trlo na tise je obiskovalcev ln po poročnih obratnega Inšpektorata ie izkazovala Južna železnica ves čas zlasti pa proti koncu sejma zelo avlš^ns frekvenčne Številke.
Z veseljem smo pozdravljali med posef-nfkl sejma tuci mnoge Jugoslovene. Pa Je bflo že od početka prizadevanje sejmovesa vodstva, da se postavi most živahnega kuo-čijskega prometa do lažnih ln Jugovzhodnih sosedov Avstrije in z zadovoljstvom smo pozdravili dejstvo, da so bfTi vedno dobrodošli gostje s srovanskega juga tudi tokrat navzoči na gfaškera sejmu.
graf
Za vselej se Vam priporoča samo veletr. R. Stermeckl, Celie, ako hočete res dobro in poceni kupiti
rdčno, domače delo, kakor tudi fine tvoTnlflte, oblefteza ženske, moške l otroke, perilo, klobuke, plet. jope, čepice l Sale, kravate, rokavicei nogavice ln sploh vso modno robo za dame In gospode. — Ti*fjowoi engros - cene.
priporo&a
LflM*
OIOBOCOIOiOQOBOI080IOBOIOBO
Slavnemu občinstva kakor tudi vsem cenjenim interesentom vljudno nazuanjamo, da smo oddali glavno zastopstvo za naš patentirani ogrevalni aparat
AR"
99
P L
za L lobija:-, o In ljeMjansko okrožje tvrdki „Jugonaefalija'S Ljubljana Kolodvorski ufiea 1Š.f preje Produktivna za-drugs kleparjev, Instalaterjev, kotlarjev, ki bo vse v Ljubljani in ljubljanski okolici naročene aparate postavila v brezilibao delovanje, Ta vsak aparat jamčimo in prosimo, da se vsa številna naročila oddajajo pri tej tvrdki, ki jih bo precizno in solicno rzpeijata. Kow5no««Starska fndaetHja R. Kipić & drug, Maribor*
Nemeblovana ali meblovana
s posebuim vhodom itd. se 13če za takoj. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod „SOBA" na „Apollo", Ljubljana, Stari trg 19 H.
flaiet^pej&a slovenska
pttnla !fl lirika
delavnica
Ivan Brlcell, Dua!tka c.19y
se priporoča. Izvršitev točna r>"ne
zmerne.
i30
FeUfca zaloga
porcelana.
EmajIlrSna   In Suksusna posoda.
PrinoroČa se 9806 Ana Kas,
LJUBLJANA, Resljcva cesta 4 (prej trg. barv g. Hauptmana)
Najboljši premog, drva in oglje
kopito najceneje prt
DraiM ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8 Telefon 220. 2243
Meha pians? Mek S Ko.
d. z o. z.
Celje, Kralja Petra cesta 12
ima ns prodaj:
Hiše, vile, graičhte, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva,  gozdna  in veteposestva, žage, milne itd. 9181
Zahvala.
VšČrrj, Id so tolažili najinega dragega ocela v težki bolezni in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekata srčno zahvalo
žalujoča sinova:
dr. Vladimir Travner, dr. Leo Travner.
Teod. Kom, Unbljana
*K t.
Krovec stavaiu, eateaterUsU In okrasni
Hspar. fnstalecOe feeevedef, keiifi iliiliistoi tafđBta ii IIiimIiiibjiiii
Izdelovanje poaod Iz pločevine xt firnei, barvo, lak in med vsake vefttottl kakor tudi posod (škarfi*) sa keHserve.
3zložbeni aranžer
se išče za Uno modno obrt.
Samo gospodje, ki imajo večletno prakso, na} se ponudijo na:
A. Ure!!, 9838
ZAGREB. Ilica 23
Prostori - -- za tovarno!
Oddam v najem devet velikih objektov
pripravnih specialno za tovarniJko Sli drtrgo večjo obrt Ponudbe pod INDUSTRIJA  4$  na ,.ApoUow, Ljubljana, Stari trg 19/11
je nadomestilo trstja ra strope In ster.e ter bo pri uporabi isto ns risa nikaklh desk za opažbs.
Izdelajo bi prodala Je prva Jugoslovanska tovsma „B A K 01 A"
ln3 P Puh UUBUMA, iOs. K. Plin   flrHda5kB na« n
Tel. Intorurb. 513.
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
revrzljo in ureditev, event, Brv;, srb. In češko korespondenco pre<* vzamem v večernih urah ptotf primerni nagradi. Ponudbe pod f Strokovnjak 9820- na upravo $L Naroda. 0820
Prodaja.
V afaeN-al dr. Karala ScrivaMicflnger, notarja # l^vbljenl, Sodna aliea ti, aa kada dm 18. septembra »•tt el S. pepoKidne prode ja« resami atleti les
tudi nekaj atd-fnskHi.
veeti vrst, raeljene, garantirane brez rupe, kakor tadi vse vrate koeeelh ta kodeljac pref* po Jake rdzW Cent v vsak! meeBot se hrtrtco
dobe pri
Brull Kttdelje d. d.
Novi Sad.
Golda nenavlce
H
E
^ naJboIlSe.
RE R D A   Mestni trg rt.
i
Zobozdravnik
Ar.
zopet ordinira.
Naprodaj:
mm i Mm a Ki,
j0«OMl€O.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne in inda-strijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek aa arhitekturo 7721
ob zeJeznld na Oo-fenjskem 13 oralov — 2 hiši z upeljuno aotitlBO in trgovino 15 r^rketJranln sob, kiasrto leto-vtSce t uTventarJetn ra D S50.000. Move htea S upol|eno fc*> kaH|e v veflem krjrJu ob Jni. 2eleznid za Dlfl ?5.00CN-4 fjcaaetvo 40 oralov 10 min od Iei. na Dolenjskem za D $00000. Poeeetvo 22 oralov z enonad-stropno hlio, gospodarskimi po
lom.
Slopjl, lepimi gozdi, vinograd vse artmdlreiie v ravnini ob glavni cesti nd ure od postale za Din 25ad00-—.
OostUM Nt trgovina z eno-nadftropno hlio, 15 sob 2 lepim vrtom in gosp. pesloori v veejeni trgu Jtaferske na aeio prometnem kvara Za Din 300.000-—.
Tfyaeefca silSa enonpdetropna 2 dveral prostimi lokali, prostim š^snovan&m Wf leplnj vrtom v večjem kraju ob železnici za Dm ldS.OOri—.
Paaaeteo 17 oralov z zidano bilo la gosp. eosloefl aa De* tenjskem aa Dm 116.000 —.
VSa s prostimi stanovanji od Din 800.00O— aeprtL
SZanevenleka ntea v predmestju UobUaae od Dm 85.000 in na dezei od Din U00O— naprej.
Vel sjoelfl tael % tateaterjem
tareanredrto popravljeni
L0K0M0BILI
promptno sa stanice Zagreb i Ljubljana
W0LF-LANZ
HP HP
917 10—20 j  1916 38— 57
918 15-25 1921 40— 65 918 17—32 1919 48— 7C 917 70-32 1921 54— 72 Q21 26—42 1913 55— 89 §17 26—48 1921 65— PJ 912 30—49 1914 70—10C 917  30—45 1912 85—12(
HP
1913 90—125
1914 100—150 1912 120—175 1914 135—175 1914 146—195 1921 200—300 J 914 300—100 1912 330—460
VrSaA i samohodni lokomoblll svih veličina. — Lokomobi I kotlovi 22, 32 qra. — Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Pivorar-tedno generatno popravljeni, savjesno iskušani. — Loženje svakim gorivom.
Braća Fischer d. d.
Zagreb, Pantovcak 5.
Pitajte! -^rj
Vasec kućnog HJeenfka, pa će Vam i on odgovoriti, da ni u jednom feulanstva neemije manjkati dobro i pouzdano sredstvo. /4 pranje rana, QxHjeda, des inficiran j a bolesničkih kreveta, sa tim za la-ftnn toaletu dama (iritiranje) jest najbolje sredatvo
v LjtibljaBi ii na oeieii, etav-bena aareaie ed Dm 15-—
3« 1        tpre^^dal ja^ raspelo«
Pojasnila dsje: t»aae«alna plearaa, Uaatjeaa* PaSJaotat Hala li
boji se upotrebljava kao 1—>s postotna raetopma. Lvsoform je aaipocatije, već ed decenija priznato i mani t t eno ispitano desin-lebdjeae aedetve. — Dobiva ae t svakoj apoted 1 drogeriji a ori« giaemej   opremi.   Providjen u
uputom o oporabi Generalno zastupstvo i depot za
cf jal u Jugoslaviju: Juaaharmaolja d. si
Zaaf se. PriUc ii
aaai
CS*
ftev. 211
»SCOVeNSKT   NAROD« SeuB 16\ sep'cmbra 1923-
Stran 7
Prodam
Br""""............__
Moška obleka
(modra) se ceno proda. — Sv. Petra cesta Št. 16.
_9823
Motorno kolo
s priklopnim vozom pro» da po ugodni ceni tvrdka Kenaa, Ljubljana.
Šatulja
jedilnega orodja i* priat* nega srebra, za Sest oseb, skoraj nova, ceno napro* daj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9846
Proda se volna
za žimnice itd. — Vpra* ša se: F. P., Ljubljana, Zrinjskega, (Elizabetna) št. 3, L nas tro p je, dvori* Sce. 9340
Proda se hiša
s lepim sadnim vrtom in veliko delavnico, priprav* no za večjega obrtnika. -— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9838
Amerikanske
akordne citre
naprodaj. — Ogledajo se lahko v Mestni plinarni, dvorišče._9834
Pes volčje pasme,
dve In pol leti star, se •eno proda. — Vprašati: A Lampret Krekov trg št. 10._9875
Volnena obleka,
drap, nova in moderna, 115 cm dolga, naprodaj za 1000 Din. — Aleksan* drova cesta 3/IL desno.
9801
Kompletna oprava
za špecerijsko trgovino, skupno ali posamezno, ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Na« roda«. 9752
Pnch-motor,
2 M HP in pomožni me torji različnih znamk, po ni7ki ceni naprodaj. — »Tribuna« F. B. L., Ljub* jjana, Karlovska cesta 4.
9880
Parcela
v neposredni bližini dr* žavnega kolodvora v 81* Ški in Dunajske ceste, v Izmeri od 12.094 m1, na* prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9689
Leseno skladišče,
krito z »Eternitom«, 12 m dolgo, 6 m široko, prvo* vrstno tesarsko delo, je ceno naprodaj. — Poizve se: Stari trg 32, v trgo* vini. 9707
Nova vila
s   sredini   Ljubljane, s
vsem komfortom In ta* ko j prostim stanovanjem se ugodno proda. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9611
Spalna oprava,
nova, moderno izdelana, iz trdega lesa, ugodno na* prodaj. — Na ogled pri mizarju J. Velkavrhu, Krakovska ulica 7, L tub* Ijana. 9829
Velika hiša
Ob glavni cesti na periferiji Ljubljane, s goapo* darskim poslopjem in le* pim vrtom ter s takoj prostim stanovanjem za kupca se ugodno proda, .— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9607
Lepa spalnica
(nova) za eno osebo, ia jesenovega lesa (masiv# na), z dvema Ia zimnica* "ma, se radi pomanjkanja prostora zelo ugodno proda. — Intereeenti naj pošljejo ponudbe na udt. »Slov. Naroda« pod »Le* ^/pa spalnica/9789«.
Naprodaj s
2 stroja (čevljarski Sin* ger, drugi za tapetnike in sedlarje), ter krampclj* stroj v popolnoma do* brem stanju. — Celovška eesta 26. Sp. Siska. 9828
Stanovanjska hiša
blizu Ljubljane, zelo pri* pravna za pleskarja ali peka (ker ni v blizini no* benega), naprodaj. — Po* nudbe pod »Pleskar*pek 9788« na upravo »Slov. Naroda«,
Stavbinski mojstri in pečarji pozor!
80 komadov lončenih peči razne velikosti, se do* bro ohranjene, se po ugodni ceni oddajo, več ae izve pri vratarju ho* tela »Slon«. 9819
Prodam
ca, 1200 kg na 27 mm re*
zanega črešnjevega in hruškovega lesa. — Ogleda se na žagi »Lesne tr* govske d. z o. z. Draga« v Ljubljani, Jeranova ulica Št 15. 9872
Amerikanci pozor!
Radi preselitve ae proda hiša v sredini Ljubljane za 2500 dolarjev. Stanovanje in lepa suha klet takoj na razpolago. —-Pismene ponudbe pod »Prodam hiao/9812« na upravo   »Slov. Naroda«.
Krojači!
Koniekcijonarji!
Prodam stojala za obeša* nje oblek, oprsja in cele
{mpe, otroške in moške, n druge v to stroko spa* dajoce predmete za iz* ložbe, prodajalne in delavnice. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 9862
Proda se hiša
V mestu Slovenije z gostilniško koncesijo, go* STK) darskim poslopjem, hlevom, ledenico, velikim dvoriščem z lastnim do* vozom in vrtom. Priprav* no za vsako obrt, trgovino ali industrijo, ležeče na prometni točki glav* nega trga. Cena 625.000 dinarjev. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Prometna točka/9854
Knnfm
in
|»»Sa»»»ms»»mmm»fc+Si
Foto-aparate
in k tem spadajoče predmete kupim. — A. Ras* berger, Sodna uL 5. 9635
Planino
se vaame v najem; cvent.
se tudi kupi. — Ponudbe pod Glasba/9832 na upr. »Slov. Naroda«.
Prazne vreče
kupuje vedno in plačuje najvišje cene trgovska tvrdka J. Kušlan, Kranj.
9710
Damsko kolo
iz druge roke, tudi starejše brez pnevmatike, kupim. — Ponudbe pod »Damsko kolo/9851« na upravo   »Slov. Naroda«.
Stanovanja
Soba in hrana
se odda dvema gospodi6» nima, — Vldovdanska cesta št. 1, L nadstr. 9860
Meblovana soba
se odda dvema goapodo* ma. — Tomačevo št. 34 pri LJubljani_9813
Soba
sa pisarno v sredini mesta ae odda proti nagradi. t- Ponudbe pod »Poseben vhod/9830« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
ee sprejmete dve goapo* dični. — Naslov pove uprava »SL Nar.«, 9790
Prazna soba
v pritličju ali na dvorišču se išče. Plačam do* bro. — Naslov pove uprava »SL Nar.«, 9734
Dijakinja
ae sprejme na hrano in stanovanje pri boljši rodbini. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«, 9848
Na stanovanje
in hrano
sprejmem gospodično. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 9850
Iščem stanovanje
(sobo in kuhinjo). Plačam za par let naprej. —
Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9669
Meblovano sobo
s popolnoma separatnim vhodom išče inženjer. — Ponudbe pod »Dobro pla* čilo/9839« na upravo »SL Naroda«,
Meblovano sobico
pri boljši rodbini išče bančna uradnica. — Dopisi pod »Bančna urad* niča/9747« na upravo *SL Naroda«,
Meblovano sobo
(čedno) išče gospod (samec); event. tudi zamenja svojo sedanjo. — Ponudbe pod Snaznost/9852 na upravo »SL Naroda«.
Iščem sobo
(prazno ali meblovano}. Dajem pouk v francošči* ni, laščini, nemščini in klavirju. — Naslov pove uprava »Slov. Nar«. 9849
Meblovano sobico
(malo), najraje v parterju ali dvorišču, išče za takoj služkinja. — Po* nudbe z navedbo cene pod »Skrornno/oc*25« na upravo   »Slov. Naroda«.
Iščem prazno sobo !
v kateri bi lahko izvrševala šiviljsko obrt. Najraje v sredini mesta. — Pismene ponudbe pod »Šivilja/9775« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
v Ljubljani ali okolici, v stari ali novi hiši, se išče. Plača se več let naprej. Ponudbe pod »Stanova* j nie/9824« na upravo »SL Naroda«.
Prazne sobe
S posebnimi vhodi In električno lučjo oddam v novi vili v Liubljani. — Souporaba kuhinje izključena. — Ponudbe pod »Sna?nost/9S31« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Meblovano sobo
s posebnim vhodom, naj* raje v bližini glavne pošte, išče s 1. oktobrom mlad zakonski rar. — Ponudbe pod »Mladost 9800« na upravo »Slov. Naroda«.
Dve prazni sobi
in prostor v suhi kleti se oddaste v najem samcu ali boljši družini brez otrok. Prostor v kleti bi se lahko adaptiral za kuhinje. Hiša je nova; elektrika in vodovod. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9732
Stanovanje,
obstoječe iz sobe in kuhinje, z električno razsvetljavo ter vsemi pri* tiklinaml v Spodnji Šiški zamenjam za enako ali malo večje. — Ponudbo
5od    »Lepo stanovanje 720« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Stanovanje,
obstoječe is dveh sob, kuhinje ter vseh pritiklin v sredini mesta, zamenjam a večjim do 3 sob is to t ako v sredini mesta. **- Ponudbe pod »Stano* vanje v sredini mesta 9791« na upravo »Slov. Naroda«.
Iščem prazno sobo
Zaželjena prostorna soba, dve ali več, po mož* nos ti s pravico do jutranje in večerne souporabe kuhinje. Najemnino kot za meblovane sobe. —• Ponudbe ali naslov na upravo »Slov. Naroda« pod »Podnajemnik/9799«.
Dve sobi
(meblovani) v novi hiS v mestu, visoko pritličje, oddam v najem samo gospodu (samcu). — Pogoj: plačilo najemnine ca dve leti naprej. — Po* nudbe pod »Udobno sta* no van j c,'9745« na upravo »Slov. Naroda«,
Službe
O <>♦♦»♦♦*♦ sa»<Q
Kuharica
ae sprejme takoj v večji hotel. — Naslov pove uprava »SI.  Nar.«. 9777
Izvežbana pletHka
na stroj se išče. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9642
Ključavničarski
vajenec
se aprejme, — SI a novic, ključavničar, Sclenburgo-
va ulica 6. 9731
Kleparski vajenec
se sprejme proti plačilu.
— Remžgar & Smerkol, Florjanska ulica 13. 9855
Natakarica
Želi premeniti službo: razume dobro v kavarni in gostilni. — Dopisi na A. B. C, kavarna »Narodni dom«. Ljubljana. 9856
Dobro izurjena pletilka na stroj
za jopce se Bprejme. — M ah kota, Spodnja Šiška št, 79. 9S11
Učiteljica
išče mesta vzgoiitelilce. Poučevala bi tudi klavir.
— Ponudbe pod »Muzi* kalična'OS73« na upravo »Slov. Naroda«.
Zlatarski
pomočnik,
le prvovrstna moč, se proti dobri plači takoj sprejme. — Lud. Čeme, rlatar^juvclir, Ljubljana, VVolfova ulica 3. 9727
Polirja,
spretnega in verzirane^a v vseh visokih stavbah, išče nujno stavbno podjetje ing. dr. Miroslav Kasala. — Zglasiti se je v pisarni na Mirju št. 11.
9779
Gospodična
z enoletro prakso, vešča stenografi'e in strojepis* ja, išje službe. Nastop s 1. olrtob'-om ali pozneje.
— Ponudbe r>od »Enolet* na praksa ^22« na upravo »Slov. Naroda«.
Sprejme ses
tremega, poštenega delovodjo, nekaj dobrih mehanikov za dvokolesa in šivalne stroje ter nekaj Stavbnih ključavničarjev.
— »Tribuna«, Karlovska cesta št. 4. 9881
Uradnica
z dveletno prakso išče mesta. Najraje v uredništvu ali upravništvu kakega lista. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Dveletna praksa/9847
Pekovski vajenec
in vajenka za mešano tr*
{[ovino, stara ne pod 14 et, ae sprejmeta samo z dežele. — Poiave se pri Ivan Vrtačniku, Ljubljana, Tržaška cesta št 19.
Gospodična,
izu Cena vrtnarica, seli službe k otrokom. Poučuje slovenščino, nemščino in klavir. Reflektira na pošteno hišo. — Ponudbe pod »Vrtnarica 9843« na upr. »SL Nar.«.
šivilja,
samostojna in izurjena, Seli premeniti kraj. Gre tudi v trg ali kako večjo vas. Naselila bi se stalno. — Ponudbe pod »Stalno 9817« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodajalka«
obenem vodkinja konfek* cijskega oddelka, katera je že z uspehom delovala v konfekcijski trgovini, se takoj sprejme z dobro plačo v veletrgovino R. Stermecki, Celje. 9833
Kot učenec
želi vstopiti v večjo trgovino močan deček, kateri je dovršil dvorasredno meščansko šolo e prav dobrim uspehom. — Naslov: Ivan VeretovŠek, PIrienbreg 30. pošta Globoko pri Brežicah. 9794
Korespondentinja,
vešča slovenskega, nem* šVega in italijanskega jezika, perfektna stenogra* večletno prakso, se sprej« me. Le prvovrstne moči naj pošljejo svoje po-fmia in strojepiska, s nudbe na: E. Vajda, Čakovec 9815
G- Flnx, Gosposka uL 41 levo«
Posredovalnica boljših služb. Priporoča in r>o* sreduje vsako vrste služ* be. privatne, za restavracije in hotele, prodajalne itd. za tu in izven. — Za zibanja naročila pro«irn priložiti  znamko. 9827
Deklico,
redoljubno, polteno in solidno, ki zna kuhati in lepo pospravljati sobe ter opravljati vsa domača dela, sprejme takoj maj* hna družina, mati in sin. Dobra plača po pogodbi; dobra hrana — Ponudbe na: Josip Bali, Karlovac.
9S66
Trg, pomočnik
Železne stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, mlajša moč, z dobrim priporočilom, dobi takoj ali s 1. oktobrom stal ro dobro službo v večii trgovini z železom v Mariboru. — Ponudbe pod »Dober prodajalec 9314« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Zobozdravn'ška
asistentica
8 prakso, perfektnim znanjem slovenskega in nem* škega, deloma francoske* ga, italijanskega in hrvat* skega jezika, iS če mesta asistentke, sprejemne dn* me ali kaj sličnega. ev. tudi izven Slovenije. — Ponudbe pod »Asistent* ka/9696« na upravo »SL Naroda«.
Izurjeno damsko frizerko, praktikanta za fesničar-sko in gledališko stroko, vajenko za damsko obrt ter vajenca za brivsko in gledališko stroko — se sprejme.
Ponudbe  na tvrdko E. Navinšek, Ljubljana, Se« t lenburgova ulica 1. 9760
posojila
1
Amerikanci pozor!
Kdo posodi dobro situ* iranemu trgovcu na sigurno mesto, na prvo vknjižbo posestva 150.000 Din proti visokim obrestim, Sprejme se tudi brez soudeležbe družabnik ali da dam poaojitelju krasno stanovanje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Varno nalo-ženo/96S0*.
lokali
Lokal v Sp. Šiški
se odda. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«, 9767
Trgovina
s papirjem ali galanterijo, dobro idoča, ali primeren lokal, se išče. — Ponudbe pod Dobro mesto 0^45 na upravo »SL Naroda«,
Kavarna,
prvovrstna, moderno urejena, z dnevnim koncertom, v lepem mestu Slo* veniie se odda v najem za dobo 5 let s 1. januarjem 1924. Potrebna gotovina 500.000 Din. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9809
I Kmetijstvo ;
ifcsee »»♦♦»»♦ o seeaeeeeeeB
Tomaževa žlindra,
zajamčena, visokoodstot-na, se dobi po najnižjih cenah pri Kmetijskem trgovskem društvu D. Bo* lonič & Comp., Trst, Raf* flneria 71. — Naročite, in prepričali se boste. _0052
Sadno drevje
za jesensko in spomla* dansko sajenje, visoko in polstebelnato, pritlično drevje, breskve, marelice, piramide, sralir. najbolj* ših vrst: dalje vrtnice vi* sokostebelnate in plezal* ke vseh barv, maline, drakrat plodovite, kras* no cvetoče grmičevje, divji les, srarga * sadeže, in drtTgo prodaja Miha Pcdlogar, drevesničar m vrtnar, Dobrna pri Celiu.
9S04
*' Dopisovanja f
Mladenič,
star 27 let, išče revno, pošteno deklico ali vdovo v svrho poznejše ženitve. — Ponudbe pod »Inozem* ka'9^74« na upravo »Slov. Naroda«. 9S74
Znanja želi
premožen trgovec s starejšo gospodično ali vdovo v svrho ženitve. Premoženje postr. stvar. — Ponudbe s sliko pod »Plcmenit/Q<:^64« na upra* vo »Slov. Naroda«._
Gospod,
izvežban Šofer in obrtnik. Jeli znania z gospodično 26 do 30 let v svrho že* nitve. — Ponudbe s sliko pod »Dobrosrčnost 0*565« na  upravo  »Slov. Nar.«.
Resna ženitna
ponudba.
MladeniS, 30 let star, vsestransko naobražen, mirnega značaja, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok. Vatera bi imela posestvo ali drugo prrmožcnie. Le resne ponudbe s sliko, katera se na zahtevo vrne, naj ae po*5l'ejo pod »Vela je* sen/9359« na ''pravo »SI. Naroda«. — Tajnost za* jemčena.
Razno
sj< m m »»eeeeeeeeeeeeee ■ Zastavice,
galepka ta srečo/oV in Šaljivo poJffo priporoča M. Tičar, Ljubljana. 8109
Francoščino
is nemščino poučuje po nizki ceni gospa (bivša učiteljica). — Ceno in naslov pove uprava »Slovenskega* Naroda«. 9821
Na dobro
domačo hrane
se sprejme več gospodi* cen. Cena 15 Din dnev* no. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 9876
Konservatorist
VI. letnika (šola prof. Ravnika) poučuje privat* no klavir. — Poizve se v Sodni  ulici  4 (trafika).
9S41
Otroški vozički
po znilani tovarniški ceni v veliki iibiri vsakovrstnih modelov. — Tribuna, Ljubljana, Karlovska cesta št 4. 9379
Išče se za takoj
mala   ročna   blagajna Z
\Yertheimovo ključavnico in veliko omaro za regi* straturo. — Ponudbe pod »Blagajna^Solc na upra* vo »Slov. Naroda«, 9861
Učiteljica
se priporoča za instruk* cije za ljudsko in meščan* so šolo. kakor tudi nem* ščino   in srbohrvaščino.
— Ponudbe pod »Pouk 977S« na upravo »Slov. Naroda«.
Vsakovrstne
čev!?e, gamaše,
športne ' čepioe, bombaž in volno »a pletenje vseh barv nudi vedno nai* eenejet Razpošiljalnica »Konkurencija«, Ljublja* na, Zgornja žiška. 8159
Mizarska dela
In parketirnne pode izdelujem solidno in po naj* nižjih cenah. Se priporočam slavnemu občinstvu Franjo Žganjar, Stožice pri    Ljubljani (ba»aka^
9041
Telovadni zavod,
v katerem se goji masa* ša in telovadba za okrepitev in razvoj telesa ter da se prepreči skrivlje-nje hrbtenice. Zavod se nahaja v Stritarjevi ulici Št. 7/t zadnji trakt 9404
Družabnika
za Maribor s primernim kapitalom iščem za kon* ccnijonirsro trg. podjet* je s sigurno bodočnostjo.
— Ponudbe ped »Družabnik« na Mar * Stan, Maribor, Rotovški trg 1.
Matere,
ako hočete imeti svojo otroke rdrave in močne, pripravljajte samo slad* no kavo znamko »Tri* glav«! — Zavrnite vsak dn^g izdelek, ki se Vam vsiljuje. 9082
Družabnika
z manjšim obratnim lokalom za izdelovanje brezkonkurenčnega pred* meta živilske stroko se išče. — Ponudbe pod Nad 100 % dobiček/9761 na upravo »SL Naroda«.
V na?em se odda
s 1. oktobrom I1'j J v okolici Ljubljane opremljena vila s petimi sobami in pritikltnami, električno razsvetliavo ter sočivnim in cvetličnim vrtom. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 9363
Kompanjona
iščem za industrij alno podjetje (za povečanje obrti) v lastni hiši v lepem mestu Slavonije. — Potrebni kapital je samo 50.000 Din. Podjetje prav dobro donasa in si ga more naprej lahko pogledati. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9307
Za premogovnik
v Novih Lazih pri Kočevju SHS. za eksploatacijo najboljšega svitlega premoga se iščejo in* teresentie s kapitalom; s soudr.ežbo ali brez. — Pojasnila: Peter Krisch, Nove Laze pri Kočevju.
9826
Kot družabnik
z »lavnico do 200.000 Din seli vstopiti v kako veletrgovino ali industrijske* podjetje Ljubljančan, —a Reflektira se le na resne in solidne pismene ponudbe pod »Ljubljančan 975o« na upravo »Slov. Naroda«. 9756
Za svoj dom
kot temeljni kamen ali p-eskrba za družino js tudi od nečlanov vsaka vloga od 10 Din dalje. Zelo ugrnlno obrestova* nje pri »Mojmir«, registr. kreditni in stavbni radru* gi, Maribor, Rotovški trg Št. 1. Posluje- vsako sredo in nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne. 956$
Sotrudniki
Iz raznih mest in trgov Slovenije, sposobni za posredovalne in informacij* ske posle za večje soew jalno in trgovsko podjefa je v Mariboru, dobe postranski zaslužek, event. stalno mesto. — Samo pismene ponudbe pod »Informator« Mar* Stan. Rotoviki trg 1. 9$o7
Večerne komercijalne tečaje
za bančno in splošno trgovsko knjigovodstvo v prostorih Glasbene Ma* tice otvori prof. F. S i dne 1. oktobra. — Prijave in informacije: prof. F. Sič. Grsda*ka uL Ifl L od 15. septembra dalje od 1. do 3. ure popoldne.
9502
Zastopniki
rs nabavo drv, oglja, medu, krompirja, sena. semen, otrobov itd . In ra prodajo semen, umetni gnoii!. južnega 5adja itd., se iščejo proti 3^» provi* sije. Obrniti se pismeno ali ustmeno na Kmetijsko trgovsko društvo D. Ro* Ionić čc Comp., Trst, Rif* fme-ia 71. r M
Tečaji živih
jezikov
(slovenščina. srbohrvaSČfci na, francoščina, angleščina, italijanščina, nemščina). Privatne ure in pouk v ak upinah po direktni (Berlitzovi) metodi. Vpisovanje vsak dan do 22. t. m. od 5. do 6*4 zvečer v Beethovnovi ulici št. 7 (zgradba cuckov neg? ura* da\ pritličje, levo, S. Je-ras, prof. 9664
Poziv!
Neki Leopold Pajsar dolži naju, Jožeta In Antona LavrinSka. da sva mu zlomila levo vrhnja čeljust, dočim je poško* dovanec io pred letom dni govoril, da je to po«i škodbo dobil med ir*£ tovno vojno od nekega' nadporočnika. Komur jo o tem kaj rnanegi, naf to takoj javi naifnemu zagovorniku dr. Alojziju Vrtačniku, odvetniku v Liubljani, Beethovnova ulica št. 10._9786
5peciialne zaloge tapetniških izdelkov.
£*ma vseh vrst, morska   trava in vsi v ctroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo
po naro6Clu in popravila-
Priporoča se
Mi lem
tapetnlk In dekorater
preje BRATA SEVER
LJubijnua,
Gospoevetska cesta 0*
gqqqqqqq
l B H 'I h n ,1 n il ii f ■ ■ ■ m II I h B II ■ ii O ■ I ■ h I m Ll! m h M m o
■ m MiiiiuuuuHBMiBiiiMiBBBnuiuMBMiia'i itttii a a p M o
urno
rizling letTijk^J^jlJa^^J^^ zimska  ter krompir  ima na proda) GraSČinsko oskrbntštvo Bo itn nI url Sevnlc',
\■■■■■■■i a■■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■ n
B,,     f, ,M ■ n 1 r ■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■nnnnn
RaTbim
pecivni prašek m vanilin-sladkor
ker je najboljši
in domač izdelek
lilIfBfHiiriBrBrBiLdbl
Zidna opeka
normalno In močno žgana, priznana najboljša kakovost te nudi vsaka množina po dnevni ceni.
R. Sn*lelowsklv arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. — Rimska cesta 18
Zaloga na drobno na Opokaroka casta 7915
G. F.
Jurasek
LJubljana Iilfcn al. 12
Uflasvjaaa  ter aaaravlfam
glaaovirje in harmonija, Specijalno strokovno in ceno l
Gillette, Mem itd., se sprejemajo v električno brušenje v parfumerlji URAN, Mestni trg 11. Zunanja naročila hitro in točno. 9026
Jetika!
Dr. Poetilk ordn:ra za pljučne bolezni vsaki petek, tudi v četrtek v Sv. Jurju ob južni Železnici. — Čitajte njegova 3 knjige o Jetiki 7927
PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA
K S A V E R  M E S K O:
= Naše = življenje
Cena broširani knjigi Dfn 18-~, po pošti Din 21--> Cena rezani knjigi Din 25*—, po pošti Din 28*—.
Narod, lcnjigarna. Ljiabljana
Pialcrnova ulica 7.
EG
74
Stran 8
»SnOVFNSfTT  MAPO P* cfn* ro. ?enTemDra f^5.
5tcv. 2 I i.
ŽIDOVSKA ULICA $tev. £
a^BBBf
MODNI SALON
DAMSKIH KLOBUKOV
Velik zaslužek!
Sa Tf«lt c*r«j v Sloveniji iščemo
pmerataega seatoimifea
ki Je zmota nale proizvode, ta je živinoredflni fobost, rta svoj fečuii prevzeti Potrebni kapital 10.000 đo 16. Din.
M tovarna 9fiBoreililiieiia rotosti
Maribor*, RaJČtva ulica 6
Vlila (fp. Ptčiini
ZdravntlTca penzThk smtaforA. Za borne na notranjih bolesnih, za oslabele In odpočltka potrebne, za katarje pljučnih vrtičkov. Via modema zdravilna sredstva. Obilna izvrstna hrana. Krasna južna lega.
Prospekti. 4438
Jugoslovanski kreditni zavod
v pobijani — Jforijta trg štev. 8 registrovana zaSruga z omejeno zavezo sprejema vloge na knjižice in plaža čistita
obresti brez oftifta rentnega Is Dntflitetltt davka. Za večje in stalne vloge kakor trti vloge v tekočem računu cbrestovanje po dogovora.» Podeljnfe kratke > ročne trgovske m personalne kredite najkulantneje.
i*i ------—
ŽIDOVSKA ULICA  štev. 7.
TOVORNE O/E DNE4 RAOL1ENE
JCCREC
LJUBLJANA
MlACA L3.KftED«B'
, nrafl hi t«BkI mnofinl tapnje (kozi vse tate D. 3Mml&, trgovce z usnjem, Ljubljana, Sv. Plortjaiu nttei 9.
LMlkuS
Lfitljaat Mutni trg 15
priptJTofa sroja nfou dažnlkoi In sohrtni-kos tsr ssrakajeMh eeflt
hptiBi u irrrfijejo tsfie B »N«l
i
Risalo, papir m?ni-rtCT papir :Uradni papir: : Opolisi p&ipir:
5/29
!
tgtalafeta popravile
seCano In totan
BUTU
klotiutevice In v vseh mednih barvah«
HajiiRje im\ Bajyrt|a izbira!
modni salon
?8*
Ljubljana« Židovska ulica 3
ter gre tudi na deželo,
Feliks Powše»^
*4
„Aikariorrt"
ZOBNA PASTA, USTNA \£Or     ZOBNI PRAŠEK. XH$i se povsod.
CI-Ttn žalova clrogorfja
A. KANC. Ljubljana, »64
In 052 Šolske pofr^iCIae priporoča po znižanih cenah
1KI. TIEar, Ljubljana
Utemeljeno god. 1392«
Oblasno doiv. izvjestovnicn za trgovinu i obrt
RMor Mm I sin m m 251
telefon br 18 - 44, brzojavi c ftegnfios
{avie*6»je najbrže i a^aavjezaije o bankonu, poduieefm-a, t.*f«ttmma i obrtnicima eljele države SHS,  te onima nssledttjrh driata, bivše Aistro-nffarske monirfcrje, or najumjerenije pristojbe. Bsar^elaiesao najfcdijlm preporukama,
I. tanjearteranSka barmrlln, ttraiarsfro m atoo^arst^o
Ljubljana, KrJIevn&ka nllca 7,
Barva lisičje koZe, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
juulpj ■ mam jli a h m
Redna vožnja v Severno In
Južno Ameriko z novfmf velikimrparniki. Posebno priporočljive ao IlL kajute, s svojo izvrstno prebrano, snago in veliko udobnjostjo. Hitra in varna vožnja.
Zastopnik Mula za SLOVENIJO Jsnroneiafteii Llayda"
Cele opreme
sa nevMte, In entlanjo
izdeluje točno in solidno novo-otvorjena izdelovalnica
P. Jančćgaj,
Ljubljana, Resi jeva cesta 29/1 levo nlmsBSi
ry*7 SEBfflDBOaa33DD VULF.,»AUa:cccnxrg
Skoro vsi paviljoni Ljubljanskega velesejma prekriti i- 1.jvno lepenko
ti
NajccncjSa, ker vsled velike trpežnostl najboljša?
Založniki: UUBUANSKfl KOMERCIJALNA DR UZ G s. Z 0. Z.
LJubljana, B!efweisov? 18. — Telefon 408.
Gradbene potrebščine.  Ksilolitna tlakovanja, Asfaltovanja.
tovarna ko2 In Čevljev d, d. prodajalna
LlubSlana, Poljanska c. 13
molkih, ženskih Irj te lelaSlsoa bstea
D 05
SOU!3i73 ?3E1Q2
iao&a,
anzE« cere*
oiotoioioioadceoaoioioioaoioioaoioiOBOlDBOiaioioiaioio
Rabljene
za moko
85 kg vsebujoče, in za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brez-luknjastc kupi Vinko Mladič,
valjični mlin, Kranj. 60q0
i a a 11 i i—u—sr h u
0
5
m
i
o 5
D
S o 5 o
0
B
0
B
0
a
o
B
Velika izbira najnovejših modelov m ftic klobukov, Saim klobuki oedno o zafogt o modnem salonu
o
c^dd Škof* Iffli
naslednice
Ljubljana, JPod ffranČo šleo. S. JPiedelaoanje in preoblikovanje slamnikov fer klobuhoo.
0
D
0
B
0
D
0
b
0
b
0
o
za
0
Wscna fsoslrezbal
JPttznano solidne cene l
lOBOI010IOIOBOS030eOBOBOBCDBOBOIOICaOEC s OB d> ■ C3«C3 iOlC 8 C3 BC3 ■ CD
Oglasni cieSl
is \Mmm m
Sprejema naroČila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenala. kolodv. In prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren
kolodv. in prometnih pro
Ljubljana, palaia Ljublj. kred, banke. «
kom. dražba aeo strojno In električno Industrijo.   0»bevl|a t efekar. mrtnrUnl, eloJrt^
Konc. podjetje za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke bi nizke napetos« za luč in fiiof izvffevn^e
vseh elekti. inštalacij.
IHini. M &i ii 19.
O^^snf del!
Lastna iz^rlafa rrafmoder. in naitispeŠ. parmanerrtmh reklam, katere uvrščuje na 9 popust. ToSia in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
lim DKXJGaVI VII — GSince Stev. 5-
rje std. veeffa arat etrole« tronsasslol}«, epecljarlne p^djeljo sa stroje lesne Industrije.
Koncea. podjetje za:  parne In vro£«vodn« kuriine neprave, vadavodne inltalae^e, popravilo fn postavitev parnih ftoflov. Lastna delavnica za elektrotehniko, Stavbno ia strojno MjucavnKarstvo, mehaniko.
amai
VILJEfUI SEGUARDT9
Ljubljana, SeJenburaetfa 4 (ha dvorišču).
delarraloa za preetnao melis alko.
Geodetičnl instrument!, hid^oanetrlCnl aparati, p'animetri, pantografi, logaritm. računala, merKni trakovi, mat, letve in trasirke, pris-matična in druga prtfStzaa merfla.
?reeiaaa rt sala a esratlfa. ———
Popravilo pfoinptno in solidao.
»
Produktivna zadruga
M WMm biiHisT I trarai
M ubijana, ateleđ?3Tsfea nll&a IS.
Tbe Ren Cd.
IfaMtaita   Bratfl8če tO J
9t
KORANI r4
imlaiBćsso prarvl asbestad ikrili si krlUs streh. EOMBIT
ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trta, je popoinoma siguren proti ognju, toči in vibcrjit, tshta na 1 m2 samo 12 kg, fc neomejeno trpežen, je bolj!! kot val etenritl, je najboliia in naj-cenepa streha ker se potrebuje nikdar poprav**
Prati Hotevar
■        Ljoblfanam, Damajska eeata SS. -
fvleparstva! Stavbeno, fralanteTil-sko in ornamentno. Kopalne banje, Žehtari za mleko, škropilnice, raznovrstne kuninjske naprave. Na drobno. Na veliko.
Pocinkanje in odnaaje raznih predmetov. KoUarstvo! Izdelava vseh vrst bakrenih kotlov in ba krenih cevi, kotli za Isanj«knho, sa pralnice, za StadUaike itd. Na drobno 1 tU veliko t
Koccsijoniran zavrd sa voe vršič vodovodne inltalacife. Instalacije kloaetrrih naprav Montaža in sretakueeja
POZOBI
prs] smelo se vsa t le sirofco afedatola dela
Los stmgautvo!
Rok tSaldni timski nolstcr
Lfnbl|ana, Irj- ^lika št. 18.
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidneje in najceneje.
Mihael Peternel
Btmbllaaa, Oslovska 89.
Eloport lnksusnih čevljev lastnoročnega Izdelka. Na drobno 1 Na debelo!
EIektrolytne bakrene lice in bakrene vrvice itd. Izdelek Heddern-heiraer Kupiervverk und SOddeutsche Kabelwerke A. G. Frankfurt am MafS> Visoko m nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. SchombuTf A Sobne, A. G~ PorssJIan^erlte, Maraarethenb^tte^ Roaalan, fclrfrandorf. — Velika zaloga !  Sanno na debelo!
KABOL BASTIAHĆ C
zavod za tetnitaie la tiakirotennieae potrebKine. Centrala: Ljubljana, palača Unbljanske krediaie banke I b/HL Đraojetri: KAĐ A. Uublian*.__
ISOLATORJEV
za visoko napetost, motorjev, generatorjev in transformatorjev rvrdke Uord-Dvntsicrvverke, Bremen. RLsXTROLYT-BAKER.
In COURNI rtak. .DURAB1T*
laktevajte ponudbe
Konfekcija
(ptKljaUia damska in molka
HajBtodarnaiii krap po rnsi. Latn ZdSfa aaglaikega ia
feraineaica takega blaga.
BRHTH BRUnSKOLE
UOBURJH = Bdomka attca Hn. S. =====
12
Siev. 21!
»slovenski   narod« dne 16 septembra 1923.
Stran 9
Pesnili Simon lenta.
(iz govora prof. Maksa P i r n a t a povodom odkritja spominske plošče v Kranju.)
Vesel ko jasna je planina, ognjen ko naših brd so vina, mehak ko sveta lipa v vasi, krepak ko stari hrast na Krasi, iskrenočist ko b.stra Sava, vsestanovit ko sklad Triglava in vrl kot Beišice jeklenec. Tak bil, tak je in bo Slovenec.
Dr. Janez Mencinger.
Kranj! Koliko lepih, ljubkih in dragih spominov iz naše kulturne, zlasti pa književne zgodovine nam zbuja to ime. Tu v Kranju se je rodil dr. Janez Bleiweis, zaslužni urednik »Novic« in polilik. Tu je zagledal luč sveta duhovnik Ivan Puclur, znamenit iznajditelj na polju fotografska umetnosti; njegove izume je priznala francoska akademija sama. Deli v Savskem predmestju ob Majdičevem mlinu je tekla zibelka pisatelju Valentinu Mandclcu. Tu v Kranju je deloval kot odvetnik duhovit pisatelj dr. Janez Mencinger; njegov konci-pijent je bil dr. Ivan Tavčar, ki je obogatil našo književno njivo z dehtečim cvetjem svojih čudovitih novel. V zadnjem času ustvarja svoje delo v tem mestu originalni pripovednik dr. Ivan Pregelj. Tudi na današnjega slavijenca, Simona Jenka, nas v premnogih ozirih spominja naše prijazno mestece.
Sorsko polje! Objemata ga ribnata So-ra, ki prihaja od Tavčarjevih Poljan in iz tihe Krekove Selške doline, in iskra Sava, ki prinaša pozdrave iz Prešernove Vrbe. Rodovitne njive se širijo tu v objemu obeh rek, ob kraju se vrste gozdovi, vasica stoji ob vasici, vsaka s svojo malo belo cerkvica Marija Vnebovzeta se ljubo ozira na to polje, z južnega pobrdja ga pozdravljata sv. Mohor in sv. Fortunat na Osojniku, na zapadu se beli velika božjepotna cerkev sv. Jošta. Onkraj Save se nahajajo mogočne razvaline starega smeieškega gradu. V ozadju stoje sežnikov veLikanl.
Mogočna Je lepota Sorskih poljan kadar pod poljubi vročega poletnega solnca zazori pšenica, kraljica našega polja. In mehka poezija se razlije črez Sorsko polje, kadar zadiši na njem belordeča ajda, ta najlepša roža naših njiv, in zvabi pridne čebele na bogato bratev.
S Sorskega polja je prišel Simon Jenko. Rojen je bil 27. oktobra 1835. leta v neznatni kmečki hišici v Podrečju.
V ljudsko šolo je Jenko hodJl v Smlednik in Kranj, kjer je bil eno leto niegov sošolec Davorin Jenko, znan slovenski in srbski skladatelj.
V gimnazijo }e vstopil v Novem mestu in jo dovršil z izvrstnim uspehom, kakor je bil sploh vseskozi odličen dijak. Pozneje, kot slušatelj juridične fakutete na Dunaju, najde stare svoje znance in prijatelje izza gimnazijskih let. Med njimi fia novo oživi, počuti se kakor riba v vodi, le pomanjkanje denarja ga je nekoliko težilo. .
Preživljal se je s Štipendijo in z zasebnim poučevanjem. Kruh, ki ga je domači učitelj, navadno ni sladek in zavidanja vreden. To je bridko občutil tudi Jenko. Razne neprilike so nanesle, da dolgo ni mogel napraviti izpita. Po potrebnih izpitih se je preselil z odvetnikom Prevcem iz Kamnika v Kranj, kjer se je zaročil z eno najlepših tedanjih deklet v Kranju, z Mandelčevo Maričko, sestro svojega najljubšega prijatelja Valentina Mandelca. A že preje bolehen ia slaboten, je moral kmalu v bolniško posteljo. In začne se boj njegovega izmučenega telesa z neizprosno smrtjo. Hitro mu glnejo moči. Ob postelji je neprestano čula njegova nevesta in mu z ljubeznijo in než-r.-stjo, ki je je zmožno samo naše zlato slovansko dekle, brisala potne srage z razpa-ij enega čela. Revežu so se bili vneli možgani. Na sv. Lukeža dan cb 2. popoldne je končal trni evo pot svojega življenja. Ko je začej to pot, je spremljal njegove prve korake droben zvonček sv. Kočijana v domači cerkvici v Podrečju, ko je za vselej zapustil pot življenja, je mrtvemu v spomin mogočno donel žalostni glas velikega zvona pri sv. Kocijanu v Kranju. Štiri leta pozneje so poskrbeli njegovi prijatelji, da se je dvignil nad njegovo gomilo mogočen nagrobni spomenik, ki ga krasi pesnikov kip in tele Jekove vrste:
»Ko jaz v gomili tihi bom počival, in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moj.« Posvetnega   blaga   pesnik ni zapustil. Ostala pa je po njem bogata duševna ded-sć na, ostale so njegove nesmrtne pesmi.
Že v Novem mestu je zapel mladi Jenko svoje prve pesmi. V Ljubljani se je krepko razmahnila njegova pesniška sila in na Dunaju dosegla svoj višek. Pesmi je objavljaj v BIei\ve:sovih »Novicah«, v listu »Va-je«,ki ga je izdajal s tovariši kot osinošo-lec, in v Janežičevem »Glasniku«. Ko pa se
Je Stritar prijavil, da   zazvoni   s svojim
^-Zvonom«, tedaj Jenka ni bilo več in prijatelj Stritar mu je pisal globoko občuteno posmrtnico, njemu, ki bi ga bil tako rad videl med svojimi sotrudniki. Leta 1&65. Je zbral Jenko najlepše cvetke s svojega pesniškega vrta in jih poklonil svojim rojakom kot eden najdragocenejših darov, kar jih Je kdaj Slovencem podaril katerikoli pesnik.
Simon Jenko — pesnik globoke, iskrene ljubezni do deklet, pesnik gorečega domoljubja, pesnik in proslavitelj prirodne krasote.
Ljubezen do dekleta! Sam Vsemogočni, ki vodi našo in sveta usodo, nam jo je zapisal v naša srca. Jenko je ljubil, kakor ljubi pošten slovenski fant. Sreče in blaženstva mu prekipeva mlado srce, ko čaje !z ust ljubljenega dekleta, da ga tudi ona ljubi. Zemeljski raj uživa ob njeni strani. A kaka žalost in bridkost mu prevzame dušo In srce, ko mora dati ljubici slovo in odriniti v tuj svet. In tam v daljini hrepeneče presi oblak pod nebom in ptico v višavi, naj ploveta in hitita do dragega dekleta in ga pozdravita. In ko vidi, da je združitev 2 ljubico nemogoča, se esekeli in ojunači v svoji bridkosti ter se možato odpove brezuspešni ljubezni in obenem želi, naj bo deklica srečna z drugim. Tako je ljubil, tako je pel sladko svojo pesem o ljubezni naš Simon.
Marica Debelakeva:
n
lita iS?
„Jadransko straže" v $$\\\u.
S štiriurno, nejavljeno zamudo, vsled katere je odpadel oficijelni sprejem in ko je dalmatinsko solnce najjačje pripekalo, nas je prinesel »Petka«, edini parnik, ki Je bil v prometu za čas štrajka, v Split.
2e v Bakru smo se našli na krovu delegati »Jadranske Straže« in gostje iz Vojvodine, Hrvatske, Slavonije, hr. Primorja in Slovenije. Iz Slovenije nas je bilo deset Srbijanci in Bosanci so dospeli po železnici preko Sarajeva. Aled tem ko smo se mi na ladji bratski zabavali, razgovarjali, debatirali, sporazumevali, s Hrvati tudi malo sprli, — a nismo bili krivi mi Slovenci, — je sklenil centralni odbor v Splitu, da se skupščina ne bo vršila sedaj, temveč spomladi v Beogradu. Namesto njega se Je vršila slavnostna seja. Seveda smo mi to zvedeli šele pri našem prihodu v Spiit. Zamudili nismo s tem takorekoč ničesar, saj smo se med seboj spoznali in o marsičem dogovorili in sporazumeli, kar nam bo za prihodnje zborovanje v korist. Zato smo se pa udeležili »Mornariških dni«, ki jih prireja »Jadranska Straža« vsako leto in ki prinašajo društvu veLke dohodke.
Ljubljano smo zapustili v petek 10. t m. ob 6. uri zvečer ter prispeli v Split v nedeljo ob 13. uri, kjer so nam člani centr. odbora odkazali lepa, udobna stanovanja, da smo se od dolge vožnje lahko odpočili. Popoldne ob 17. uri smo se zbrali delegati s centralnim odborom, predstavniki vojaških In civilnih oblasti ter skoro vse prebivalstvo Splita, na obali, da dočakamo admirala Priča, ki je prišel, da zastopa Ni. Vel. kra-lia na »Mornariških dneh«. Špalir so tvorili Sokoli, Orjuna v kroju in civilu, ognje-gasci, skavti in mornarji. Belo oblečne gospodične so čakale z nami, da obsipljejo s cvetjem njega, ki pride v imenu ljubljenega vladarja.
Streli iz topov javijo prihod torpiljarke T8 v splitsko luko, ki se točno ob 3. uri ustavi ob obali in v polni paradni uniformi izstopi kraljev zastopnik. Dve godbi zaigrata »Bože pravde«. Predsednik »Jadranske straže«, minister n. r. don Juraj Bian-chini pozdravi v lepih, vzvišenih besedah kraljevega odposlanca, na kar so admiral v imenu NJ. Vel. zalivali in izroči kraljev pozdrav »Jadranski Straži« in Splitu. Pozdravili so še pokr. namestnik, načelnik mesta, zastopnik centr. vlade dr. Avramo-vič ter v imenu zbranih delegatov predsednik glavnega odbora za Vojvodino dr. Basic iz Novega Sada, kot najstarejši delegat. Po defileju vojske in mornarice se je admiral odpeljal na svoje stanovanje, ma-nifcstanii pa so se s celokupnim Sokolstvora in ostalimi organizacijami z godbama na čelu združili v impozantno povorko, ki je navdušeno manifestirala za kralja, »Jadransko Stražo« in mornarico.
Ob 21. uri se je vršila na čast gostom na gledališkem vrtu veselica, kjer so gostem ljubeznivo stregli Orjunaši v svoji lepi uniformi in ki so, menjajoč se vsake pol lire, tvorili častno stražo kraljevemu odposlancu, ki je svojega visokega gospodarja najčastnejše zastopal.
Ob zadnji ponočnl uri se je končal prvi mornariški dan.
V ponedeljek 13 pr. m. smo se zbrali delegati ob 9. uri v lepem feverju Narod, gledališča, kjer se je vršila slavnostna seja, kateri so prisostvovali admiral Priča v S
zastopstvu N). Vel. kralja, zastopnik centralne vlade in ministra saobračaja dr. Av-ramović, zastopnik ministra trgovine in industrije, šef pokr. uprave, zastopniki mestne občine, komandant mesta puk. Pavlo-vič, predsednik razmejitvene komisije za tretjo cono gen. Mlljič. Dalje so se seje udeležili delegati vseh glavnih odborov in podružnic »Jadranske Straže«, zastopnice »Kola srpskih sestara« iz Beograda, gdč. Mileva Todorović in ga. Katica Matović, lepo število častnih gostov in vsi častniki naše vojne mornarice, ki so bili iste dni v Splitu. Po pozdravu društvenega predsednika don Jurija Bianchinija NI. Vel. kralja je zastopnik kralja izročil predsedniku 100 tisoč kron kot dar Nj. Vel. in se zahvaljuje za pozdrave v kraljevem imenu, pozdravil »Jadransko Stražo« in njene predstavnike ter obljubil, da bo tej važni pionirki na našem Jadranu stal kralj s svojo pomočjo vedno ob strani. Isto sta obljubila tudi zastopnik centr. vlade in ministra saobračaja ter zastopnik ministrstva za trgovino. Pozdravil je navzoče tudi mestni podžupan. V imenu delegatov je zopet govoril pooblaščeni, po letih najstarejši delegat, predsednik glavnega odbora za Vojvodino, a. dr. Basic, generalni drž. odvetnik v Novem Sadu. Gdč. Mileva Todorović Je v Imenu Kola srpskih sestara obljubila, da bodo z vso vnemo delale po Srbiji propagando za »Jadransko Stražo« in zainteresova-le srbski narod za naše morje, saj so se sedaj same uvedle, kolike važnosti je ono za našo državo in koliko izgubimo, če si morja ne osvojimo.
Koncem seje, ko Je še predsednik javil, da se društveno glavno zborovanje vrši spomladi v Beogradu, se Je odposlala udanestna brzojavka NJ. Vel. kralju.
Dopoldne smo se zbrali na torpedovki, ki nas je ponesla ob lepi kaštelanski rivijeri v starodavno mesto Trogir, čegar znamenitost je med drugim odpirajoči se most Ob najlepšem vremenu in najboljšem razpoloženju smo dospeli tja. kjer nam je meščanstvo z godbo, Sokolstvom in ognjegas-ci na čelu priredilo svečan sprejem. Pozdravil nas ic župan in stari domači župnik nas je vodil in nam razkazoval starinske znamenitosti mesta. Ogledali smo si najprej cerkev, katere portal, prižnica, oltarji in podstavki v tem so vse skulpturno delo starih, domačih umetnikov, največ Ra-dovanija. Posebno lep je lesen portal, v čigar pedvojih in vratih so sklesane 6like starega testamenta. Stene v atriju cerkve so do stropa obložene z lesom, bela stena je razdeljena v okvirje, ki s.o sestavljeni iz različnih oblikov in tile zopet iz malih mozaikov. Skoro nismo mogli verjeti, da so za tem lesom v stenah omare in da tvori vsak kvadrat posebna vratca. Posebno lep je eden stranskih. oltarjev, na katerem, visoko gori leži v nadnaravni velikosti iz srebra izdelan cerkveni patron v škofovskem crnatu. Vse na tem oltarju je staro srebro in zlata 2upnik nam je kazal darove, večji del v srebru in zlatu, izdelane predmete, ki so jih cerkvi poklonili ogrski kralji Bela IV.. Štefan in sv. Elizabeta. Cer-kerv predstavlja danes milijonsko vrednost, le škoda, da se društvo zgodovinarjev in umetnikov ter za tujski promet premalo zanimajo in ne delajo propagande za te znamenitosti. Razen cerkve je vsaka hiša v Trogiru starinska znamenitost zase.
Cas nam je prehitro potekel in ob zvokih godbe in r ■ :šenih zdravo in živio-klicin prebival- smo se vrnili na torpe-dovko, ki nas je na povratku izkrcala v Starem kaštelu, kjef nas je čakala zakuska, med katero je zopet svirala godba. Mlado in staro se je zopet zbralo na obali, ko smo se poslavljali od prijaznih Kaštelanov in okoli 10. ure zvečer smo se z najlepšimi spomini v srcu vrnili v Split. Veseli in ponosni smo bili ob misli, da se skriva v naši lepi domovini take vrste bogastvo, kot ga ima Trogir, katerega je leta 1919 rešilo samo 13 žensk pred invazijo Italijanov.
ZiiMevaJte povsod samo
antracen črnilo
katero se prodaja v korist „jugoslovanske Matice"
Eaa i [oiep lan 01
se odlikuje posebno s svojim finim, ugodnim, osvežujočim vonjem ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa.
Cena 1 / Din 150— V2/ Din 80-— Steklenico je prinesti seboj.
Partamerija Uran
Ljubljana, Mestni trg U
Prezident Združenih držav o problemih državnosti.
n.
Prezident Ameriških združenih držav Coolidge Je nadaljeval:
Živimo v debi, ko se vedno o vsem dvomi. Prejšnja generacija je poznala reli-gijozno kritiko. Danes se kritizira trgovinski sistem. Videli smo razvoj velike industrije. V tem razvoju so nekateri dosegali večji uspeh, kakor je odgovarjal niihovemu delu — vsaj zdelo se je tako — dočim so morali drugi napenjati vse sile. da si osiguraj o manj nego primerno življenje. Iz kritike teh razmer sta nastala dva tabora javnega mnenja. Eden, ki trdi, da so ljudje v veletrgovini sebični in ne zaslužijo zaupanja, da je trgovina nemoralna in da je treba ves sistem zavreči. Drugi tabor oznanja, da je delo prokletstvo človeka in da mora biti delovna doba Čim krajša ali pa na nek način uničena. Po naši religijozni kritiki je vera postala čistejša, silneiša in prosta vseh dvomov. Tako bodo tudi naši trgovinski stiki postali boljši in čim bolj upravičeni.
Napredek naše države moramo pripisati naši trgovini. Blagostanje in sreča našega naroda Je odvisna od splošnega trgovinskega položaja. Samo puhla fraza je, da se bogastvo kopiči, ljudstvo pa prepada. Kjer je bilo neizmerno bogastvo, tam je cvetela znanost in tam Je bila umetnost, tam se je širila vzgoja in cenila svoboda. Napredek človeka je vcdil pi-ocvit trgovine. To že zadostuje za upravičenost naših trgovskih podjetij in trgovine, toda razlogi so še globlji. Nisem hotel samo omeniti, da Je trgovina sredstvo za dosego velike moči, nego da je razvoj trgovine potreben za vsak napredek človeštva. Kaj je tedaj s kritiko, ki Jo slišimo? Ljudje so zamenjali sredstvo s ciljem. Ne zadostuje Dosamniku ali narodu* ako si nakopiči bogastvo. Denar ne zadostuje za nakup značaja ali dobre vlade. Ore za to, da bi ljudje delali za več, kakor so plače, da bi tovarne dajale več, kakor blago.
Ako bo materijalno plačilo edino merilo uspeha, ni upanja na mirno rešitev naših socijalnih vprašanj, kajti nobeno plačilo ne bo dovolj veliko, da bi vsakogar zadovoljilo. Ljudje se bore za gmotni uspeh, ker je to pot In proces k razvoju značaja. Stremeti moramo za gospodarsko pravičnostjo, toda največ za to, ker je to pravičnost. Za vedno si moramo biti na jasnem, da so gmotne dobrine omejene in da so v istem smislu samo slučajne, dočim Je razvoj značaja neomejen in edino važen. Zato moramo več pozornosti posvečati službi, kakor pa plačilu. Tedaj* bomo videli v svoji industrijski armadi od najvišjega poveljnika do najzadnjega vojaka orodje, ki služi najvišjim potrebam Človeka in vzbuja nado na lepšo bodočnost. Zavedajmo se, da trgovinski in industrijski napredek ne zavisi samo od ustvarjanja bogastva, nego tudi od rešitve velikega problema razdelitve bogastva. Samo pod enim pogojem si ljudje lahko osigurajo obstanek in Živlcnje, pa najsi delajo v kakem podjetju ali pa so delničarji ali kapitalisti, in ta pogoj Je, da morajo na nekak način zaslužiti. To Je zdrava in edina podlaga za razdelitev bogastva. Te podlage ne more ustvariti niti zakon, niti podržavljenje Imetja, niti socijalizem. Ako utemeljujete pravico do dobička, ute* meljujete pravico do odškodnine za podjetnost in industrijo. Fizični zakoni imajo svojo analogijo v socijalnem in Industrijskem življenju. Dtlajmo na to, da se uresničijo demokratski ideali potom razvoj« industrije, ki pomeni razvoj naroda in s tem, da pomnožimo svoje materijama viro, ki bodo pomenili zboljšanje našesa značaja in dosego idealov ameriškega prebivalstva.
Najkoristnejše naše ustanove so imele svoj začetek v formah, ki bi se nam zdele danes zoper ne. Civilizacija se je začela z vojno in otroštvom. Vladanje se Je začelo v absolutnem despotizmu. Religija pa je nastala iz krivoverstva, ki se je pogosto odlikovala s človeškimi žrtvami. Prav tako se bomo tudi iz današnje nepopolnosU razvili do večje popolnosti. Toda odkritosrčen duh bo skušal dopustiti in izlečitl vse krivice z isto iskrenostjo, s katero uspešno brani vse pravice. Materijalni napredek sploh ni mogoč brez reda. Skladišča in banke bi brez njega ne mogle biti odprte. — Tvornice bi ne megle delati, železnice ne voziti. Od reda zavisi ves intelektualni napredek. Brez nJega se vse šole zapirajo, knjigarne so zapuščene in vzgoja preneha. Nered je bil znamenje mračne dobe. Brez reda bi narod izgubil ves moralni napredek. Svoboda mora sloneti na redu, da bi bilo mogoče živeti po zakonu. Glas ljudstva govori iz ust vsakega posaranlka. Dolžnost ni kolektivna, nego osebna. Naj tedaj vsak državljan jasno izraža svojo vo» Ho« da podpira zakon in red. Ta dolžnost Je prva med vsemi. Delavski voditelji v Bostonu Mamuel Adams. VVIlliam Shepard
in Jonathan Smitfi zaslužijo, Ba bi vlada p<*
snemala njihov zgled. Niso se bali prijeti za orožje proti tiraniji v času revolucije* kc pa se jim je posrečilo ustanoviti ljudsko vlado, so bili takoj pripravljeni, da jo bra* nijo in podpirajo. Sovražili so uzurpatorja, pa najsibo kralj ali parlament ali mase ljud* stva, toda pokorno so se uklonili pred zakonito ljudsko vlado. Ko Jo po zatrtem ran volucijonamem puču nastalo vprašanje, dali naj se voditeljem bolJŠeviške revolucije po» deli amnestija, je nastopil Adams proti te« mu. V monarhijah zločin veleizdaje ali upo» ra lahko upa na pomfloSčenje ali lahko kazen, je dejal. Toda mož, ki se je drznil upre* ti se zakonom republike, zasluži, da ga zadene smrtna kazen. Srečni smo, da je zmagala usmiljcnost in da so bili krivci po* miioščeni. Toda hladnokrvne sodbe Samu* ela Ad.irnsa, ljubitelja svobode, govornika na delavskih shodih, čigar jasno naziranje, izvirajoče iz bridke izkušnje, vidi tiranstvo v vsaki uzurpaciji, bi ne smeli kar tako prezreti.
Razne šivan.
iT Spomenik Judi Fškarijotn. BoV^evtkf so pred kratkim odkrili v mestu Sviačka ob Volgi spomenik. pos'avljen Judi IŠka-riiotu. Spomenik Judo je ogromen kip. Ob priliki odkritja spomenika, je neki govor» nik na glasil, da so oteii na'preje postaviti spomenik Kajnu, kasneie Loctferju in končno so se OdloČili za Juda Iškarijota.
* Angleški prometni aeroplani. Anglej
Šk"o ministrstvo za avijatlko namerava se* staviti tri nove tipe aeroplanov. ki se porabijo za avijarjčnl promet. Prvi tip se po-rahi za promet v Evropi, druga dva pa bosta služila vladnim poslom.. Na teh aero. plenih bodo električni stroji za kuhanje, preskrbl'enf bodo s pitno vodo, imeli bodo vsi brezžični brzojav. Električni aparat bo razhlain zrak v vročih delih. Za udobnost potnikov preskrbe stole, ki se bodo zapi, rali in odpiral'. Ti aerorlani se bodo dvfg« nili lahko do 3.000 m višine In s seboj bodo Imeli toliko petroleja ln drugega olja. da bodo lahko leteli do 1300 angleških milj z brzino 90 milj na nro. Za promet na Daljni Vzhod se zgradi poseben tip aeroplana.
* TrfJo »Jezuit?«. V mali občini Mmv dragone (Caserte) so se pojavili pred nekaj dnevi povodom proslavljanja Sv. Frančiška Ksaverfja trije »jezuiti«, ki so rrdflf ljudstvu, da so prinesli s seboj čudežno roko svefnjJcn, katero so žo nekaj mesecev kazali po raznih krajih ftalrje, »Jezuiti« aa bili svečano sprejeti ob njihovem prihodu m velika množica jfh Je spremljala v stolnico. Eden izmođ n-fffi je stopil na prlžnico in z gorečimi beaadami vcbll vernike, na* bogato prispevajo z darovi, da bodo deležV ni faznih milosti, krrterih *J žele od S™ Frančiška. Množica je poslušala in jezuiti so imeli kmalu v svojih rokah nad lS.orjft Hr ljudskega denarja ter^ mnogo dragocenosti. Relikvijo so častili vernLH vsak dan in ,pobožni »Jezuiti« So molili 2 njhni. Cez/ par dni pa se je pojavil v glavah nekateri dvom glede avtentičnosti relikvije in končno so brzojavili v Vatikan, ki je takoj cxjr govoril, da s* nahaja relikvija Sv. Frančiška trenorno daleč izven Italije. Domači župnik Je »jezuite« ovadil orožnikom, ki «0 hiteli, da bi flh dobili, al! oni trrje sleparji oblečeni v jezuitsko obleko, *o med tem Časom fe »odmaslilU. Kako so ljudje- ŠO lahkoverni!
**nttB. farcrcJa jihaifil tztfc&cv It, labntn
Ranolcnnii streli
^at***^
w (rarderbaspeD
itt*
■ ^v^v . LUDVVIG i
HINTFRSCH VVEIGER &C(Y
ičH*r n ^š^5^\ykis q^
Znffplt a Shfmka, loroto ■ Jigcirrrfa. AUGUST LEUHNER, CRAZ
■BhlBBSiM. L Slcck
1
SporoSilo^)
na koncu srečno dovršenega prvega četrtič • »Slovenskega Naroda* Njegovi Svetlosti Kralju Matjažu. Nj. Sv. referenta za slovenske pokrajine, podsn kronista »Slov. Naroda«.
2e trikrat se je mescu lice pomladilo,
Kar zvesto smo spolnili Tvoje naročilo:
Za Dravo tukaj osnovat Ti »leibžtirnal«.
Da bičal bi druhal, sovražno Teb', o kralj!
In vsi, kar Tebi zvesto vdanih je veljakov,
Papirnatih zložili koj so kup stotakov,
Le Kranjci — naj se mošnje vsem jim posuše!
Pridjali niso niti revne fličice!
In jeli so od vseh nam krajev dopis'vati.
In jel je list prečudne poved'vati,
Kak po usodi trdi se obračalo
In po ljudi brezumji zgodcb je kolo.
Iz časniškega mleka v četrtletni dobi
Se Tebi kralj, le smetano posnet* spodobi,
**tedolgo da ne moti v sladkem spanji Te
od
Prav malo slaven kos slovenske kronike.
Najprej se spomnim modrih mož, ki so kovali,
Za Donavo postave nove, in snovali
Oj! sreča narodom. Tud* mi Slovenci tam
Imamo Luko et consortes — blagor nam!
Sklcno, da šola se od turna 'ma ločiti,
Da župan. Če sila, tud* sme poročiti.
Nemčoni hitro okna si razsvetijo,
Slovencem okna pa pobijati začno.
Kmai' Luki   »vademecum« tje smo v Beč poklali,
Da on bi in »consortes« se po njem ravnali.
Pa vse zastonj! možje iz Beča na gredo,
Raj* prazno slamo mlatit' tam pomagajo*
Zdaj so oči v Ljubljano nam se obrnile
Da b/ tamošnje volitve vsaj nas zveselUe
Pa zmagala nemškutarjev je vražja stran
Njim vladstva nad Slovenci Je napočil dan.
To je Slovence tamošnje zel6 bolelo,
Pa tumerje Je ravno to zel6 skrbelo;
A kmalu tudi njih zelo bolelo je
Ko so domu peljali se iz Jezice.
V obupu paragrafa smo se oklenili
Ki devetnajst je v častitljivem števili;
Njegovo imenitaost oremišljevali  ,, T ____
Od njega smo ponoči Jeli upati.
Al* usta in oči Široko smo odprli,
Ko svoj  pogled na  »zahlungsauftrag«  smo oprli.
Po kterem na$ kolega moral Je odštet.
Forinta dva in krajcarjev povrh deset;
Ker taka je zdaj, svetli kralj, pri nas navada,
Od kar enakopravnost najnovejša vlada,
Da plačati gotove mora novčiće.
Kdor tir jat* drzne se slovenske »ortelne«.
Omenim lehko le, kako so Bismarkjanca
V Slovenjem graden izvolili za poslanca;
Kako se v boji objektivni kritiki
Prelilo je a peresi črne dost* krvi;
Kako nam vrli »Glasnik« hotel je zaspatL
Kako el6 Tvoj list v škodo mora izhaJaU;
In vse le vsled pomanjkanja naročnikov
in miačnosti zaspanih Slavinih sinov.
Imam se sploh, o kralj, čez mnoge pritožiti.
Ki z rodoljubja drznejo imenom kriti
Kar malomarnost, kar sebičnost gola je*
Ker žrtev se in dela resnega boje".
Več zdražbe Je med nami kakor sloge krasne
Ni moči se Jim vzdigniti v višave jasne;
Ko krti % zemlji, 1§ v malenkostih rij6t
V osebnostih junaštvo svoje kažejo. Od Drave tje do Adrije počasno vleče Se  megla  miačnosti   »Slovenije« nesreče; Le tam pa tam nekoliko pretrga se. Da blagih žarkov včas' nam pošlje soJnČice. Zato se drznem, svetli kralj, TI svetovati. Da kratek čas le blagovolil nehat spati,    . ' Da a svojo vojsko po Sloveniji zletJS, Življenje po slovenskem grobljl spet zbudil Zaspance le naj s cepci drami Tvoja trujaC Kitajcev naSih glavam vtepe malo uma; Buticam trdim trme na) Izbijejo Sebičnikom Učine z lica strgajo. Očiščena da bode Tvoja pokrajina In bistrih glav in složnih src le domo\ina: Potem pa vrni spet se na svoj tihi dvor Počivat, dokler Tvojga dneva svitne zor.
•) To »Sporočilo« Je napisal pokojni profeaoa Makso Pleteršnik ob četrtletnlcl »Slov. Naroda« daj 9. julija 1868 v 38. ItevJlkL — Luka le takratni slak venski dež. poslanec notar Lujta SvjBtec,
01
1
L JU B L JAMSKA  KRED l"M A BANKA
f
i
Bao rezerve nad Din 20,600.000*-
CENTRALA:
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNIC Ei Brežice, Oslje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Rovi Sod,
Ptuj, Sarajevo, Split, Trat,
le* štev. 261 413, 531 503 in 501
iz vlečene %tce.
fflepokvarljiue.
Velika taloga klobukov in iUn> nikjv se dobi pri
draiba z o. z. tovarna v Ste« bo posta Domiale.
Prevzema-o se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i TrSan v Ljubljani, Prešernova ui ca št. 5.
Sprejemanje v sredo.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
Vzorci se vidijo na velesejmu paviljon L predal 497, pri vhcdu prvi ua desno. 3283
f
Industrijsko aH trgovsko podjetje takoi na razpolago. D. D. Orletit
. Mariboru prodaja svoje nepremičnine v Maribora tik davnega kolodvora obstoječe iz ene dvonadstropne hiše z obširnimi novo« ejdanimi pisarniškimi prostori v posebni enonadstropnl zgradbi, z ©b?irnimi novimi suh'mi sladišči, z velikim haevom in senikom, ©vtogaražo In novim stanovanjem za čuvaja, veliko dvorišče. Posebno ugodno za trgovino engros a!i industrijsko pocPetje. Na razpolago popolna pisarniška oprema. Ponudbe na d« d. Orlent, Maribor, Mcljska cesta 19.
■ _ l^r j—^ a^O aW Bp 51 m-* vseh velikosti n?:moderne ;še kon-LOKUnilOniie strukdje, parno žane, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne ?age i. t. d., remscheid-sko orodje, vse orodje za obdelavo lesa, parno mlatllnlce,
pol:edeljski stroji in orodje, jeklene vile za gnoi 1. t. d., tiri za poljske železnice, 600 mm rpzdalje, kompletne. 8 prekucnimi vozički, tračnice, za stavbene namene In industrijski tiri, p!|* nove In varilne cevi, črne in pocinkane, stavbeno In konatrukcijsko železo, pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoi po konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
Jngoslovan^co iiprioo n (M im% BarHnir.
Trubarjeva ulica številka 4.   Telefon interurban 82. 4711
Oglas
Nabavka motornog čamca
Uprava Državnih Monopola nabavide, putem ofer-falne licitacije, koja će se održati 25. Oktombra ove godine u 11 časova pre podne u kancelari?! Upravnika Državnih Monopola, jedan motorni čamao za teglenje brodova za solanu u Pagu (Dalmacija).
Svaki licitant dužan je pre licitacije, a naj kasnije do 10 časova pre podne odredjonog dana, da uplati na Depozitnoj Blagajni Uprave Državnih Monopola propisnu kauciju, koja iznosi za državljane Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 5% od ponudnih vrednosti, a za strane 10%.
Uslovi kao i bliža obaveštenja mogu se dobiti pismeno ili usmeno u kancelariji Industrijskog Odelenja, svakog radnog dana od 8—12 časova pre podne.
Iz kancelarije Industrijskog Odelenja Državnih Monopola I. M. Br. 11170 od 30. Avgusta 1923. godine u Beogradu.
tšEemD Siofieiss sncsnterle. nasloo c npragnižton Sfao. jtarsjii,_
Radi povećanja pogona PRĐRHJE SE uz povoljne
uvjete pclustabilni
m
Ci
' a*   . i M 8 KS?
V NEW VOR8C
Iz Southamptona — Chorbourga
18 sept., 9. In 30. oktobra, 20. novembra, 11. decemb. Iz BREMENA čez Southampton in Cherbourg v NEW YORK
George Washington
19. septembra 24. oktobra 28. novembra
America........«26. septembra 31. oktobra
Presieent Roosevelt.....3. oktobra       7. novembra
President Fillmore   •   i  .  •   .    4. oktobra
Presfdent Harding.....10. oktobra      14. novembra
President Arthur......19. oktobra
Odhod U Southatnptotii ifl Cherbourjja en dan pozn«je. Već ir spodnjih naslovov.
UN1TEO STATES L1SISS
Oeneralno zastopstvo: Beograd, Palata Beogradske /adruge, preko puta .Hotel Bristola*. — Zagreb, Središnji Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga, Mihanovićeva ulica 2, rreko puta kolodvora. — Ljubljana, Brodarstvo Zjedinjenih Ameriških D^Žav, Dunajska cesta 29. — Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga za Bosnu i Hercegovinu, Aleksandrova ulica 52. — Sušak, Banka za Pomorstvo.
jakosti 200—259 HP tvornice Assmann & Stockder,
u pogonu od 1916 £odlne. Stroj u pogonu nnže se pogledati kod    D R A CII INDUSTRIJE DRVA D. D. CAPRAG.
Zahtevajte! PCV50D Zahtetevaj
.j^^ES^SA*5 |»9i*fuiiie
Esu de Colo^n-" Opec'a! Eau de CaIo?|r53 £?cj?3bfe Purf^e ws**3i vrst fe?3r»v
PraSek in riastrt za jr^be
Voda ara usv?i. n':'''*"* rfa sriantali
SNrmroan £eko£i
S?EC!ftUTETA?
veća proti izpacfar'u las. Ođ danes priznanih edino signnk) sredsivo te vrste. Vsi „fiiVIBRA" parfumi in kozmetiški preparati so enaki
francoskim izdelkom.
Glavna zaloga i ZAGREB, Gajevo ulica 7.
Zahte- s't*
Inscrirajte v „Sloi'. Narodu".
Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajđcno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu je
.RADIO
doktorja Ivana
II
a h 9 ej eva
Zdravilo je pantentirano in zaščitno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem sv .tu samo iz laboratorija dr. Ivan Rahlejeva z Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivan Rahlejeva, Beograd, Kosovska    broj   4 3,
OLSIIKH JI
i
iU:iiiJiii!iiJM!i»:iHm:i!!!!!Mnimwi!i!Hiiii!mii!iii!:i»iiiit^
šolske potrebščin
prlparsSa
liHRTOna r^tosriiii, rsimjnna
■■■iwiiiaMiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiinmn
FreSernDoa nI. 7
3
j.n^jj*ui.i-ii.iirn.iJi.n.B.B.i.H.B.B.n.ii,B.ii.a.fl.Bi.Bj.i
Mm IL
mm 60.030
r  Rezerva: Din 32.515.000'-.
C^iat,
ore,
Brbrran!!*, Jelša,
Podrp2n!cB
K^Tčnfa, Hran!,
IT ifJirJsTC, Siraleoo,
Hmsr!kasrEH oiSI^
Rasloii za brzojaus: JRD!!fi!1SHfL
Rfiliira^il zaussil:
Jadrmslta banlia: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Franh Slhser State Bh«?i: Cortland Street 82, New-York City. Bauco Vnsoslaaa de Chlle: Valpara;so, Antofogasta, Punta Arenas,
Puerto Natales, Porvenir.
QZIElEIEIiDEnE]HIDSEiE]3EiaEi
VSEA BANKA D. D.,
POPRUZNICEi
Maribor Novo mesto
Rnkek
Slovenjgradeo Slovenska Bistrica
KAPITAL En REZERVE Din 17,500.000«-
:-: Izvršuje vse bančne posle najtočneja in naikulantneje x
Brzojavi i Trgovska
Telefoni t 139, 146, 458
EKSPOZITURE i
Konjice
Nleža - Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodwc sad ul.)
tBEBBKBBBBEi::*. ~< BSSES»aC.-.'2tf
Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne«.
80
04^270