Koroška Kronika
IZDAJA P. W. B. — BRITANSKE ZASEDBENE SILE V AVSTRIJI
Šlevilka 8	Olaver, 7. seplembra 1945	Cena 15 grošev
Mrko sonce nad Japonsko
Začela se je poravnava računov
]e Byrnes Izjavil, da je izdelal in predložil | Tvornost industrije je bolj in bolj pešala, predsedniku v odobritev spomenico o za- Se preden je padla atomska bomba na Hi-konih za nadzorstvo nad atomsko bombo. rožimo, je japonsko vodstvo vedelo, da se Naposled je spregovoril tudi japonski mi- J porazu ni mogoče ogniti.
ZASEDBA JAPONSKE
General MacArthur, vrhovni poveljnik zavezniških sil na Daljnem vzhodu, je dne 30. avgusta dospel z letalom na letališče Atsugi blizu Tokija. Že malo prej so bile tam pristale ameriške oborožene sile ter se polastile bližnjih vojaških naprav. Z njimi so bili tudi štirje novinarji. Ti so se brž v avtu odpeljali v prestolnico, hoteč si jo še pred prihodom zavezniškega vojaštva ogledati. Cisto varno to ni bilo, ker niso mogli vedeti, kako jih bo prebivalstvo sprejelo. Toda ljudje so se delali povsem nebri-žne in tudi vojaki, ki so še nosili orožje, niso kazali nikakršne mr-žnje.
Po pripovedovanju teh prvih dopisnikov, Tokio ni videti, tako grozovito razdejan kakor Berlin in nekatera druga nemška mesta. Zlasti ni Tokio trpel zaradi pouličnih bojev. Vendar je tudi milijonska japonska prestolnica hudo zaznamovana po vojni furiji. Cele mestne četrti so kakor odpihnjene s površine zemlje. Ce je kaj videti, tedaj so to zogleneli ostanki zračnih bambusovih japonskih hiš in hišic. Tokio, ki je
nistrski predsednik, in sicer pred japonskim t nekoč štel dobrih 7 milijonov duš, se je mo-parlamentom. Priznal je, da so se že lani čno izpraznil: več kakor polovica prebival-težave japonskega cesarstva silno kopičile. | stva se je odselila.
Demokracija in vzgoja v Avstriji
GOVOR POLKOVNIKA SIMSONA PO RADIJU
Dogodki na Japonskem se razvijajo s tisto doslednostjo in neizprosnostjo, ki zanjo lahko najdemo sto in tisoč primerov v po-vestnici: zmagalec narekuje in poraženec ne more boljšega, kakor da vse sprejme in izvrši. Ker so Japonci znani kot premeten in zahrbten narod, bo neizprosnost bolj ko kdaj na mestu. Ni prazno govorjenje, če glasovi iz Amerike poudarjajo, da je treba to enkratno zgodovinsko priliko temeljito izrabiti. Dodobra je treba še tleče ogorke po vojnem požaru pohoditi, sicer sa utegne zgoditi, da bodo Japonci nekega dne svet znova presenetili, in vse žrtve sedanje vojne so bile zaman.
Trenutno se Američani in njihovi zavezniki nad obnašanjem Japoncev ne morejo pritoževati. Sicer se je pri predaji marsikaj zavleklo ,ali to ni nazadnje nič čudnega, če se pomisli, da je bilo bojišče na Daljnem vzhodu velikansko in da se je tam vršilo vojskovanje v drugačnih okoliščinah kakor v Evropi. Zdaj smo tako daleč, da je listina o predaji podpisana, in lahko se opaža, da Japonci ne prikrivajo svojega prepričanja, da so zares oraženi. Tako je radio Tokio v oddaji, namenjeni Združenim državam, zatrdil, da je Japonska izgubila vojno, ker je zapravila simpatije, ki so jih narodi azijske celine In otoških področij gojili do nje. Poročilo je dodalo, da je bilo usodno za Japonce, ker niso zadovoljivo rešili kitajskega vprašanja pred izbruhom ali vsaj v teku vojne na Tihem Oceanu. „Nismo si znali pridobili kitajskega prijateljstva".
„Tudi v Burmi," je dodal radio, „smo imeli zelo nesrečno roko. V začetku vojne so bili Burmanci na naši strani, a v teku dveh let smo izgubili njihovo prijateljstvo. Isto se je zgodilo na Filipinih, v Nizozemski Indiji, v Indokini in celo pri Indijcih, ki so bili pod svobodno indijsko vlado pred kratkim tako žalostno preminulega Čandra" Boseja."
Po zatrdilu ,da je imela Japonska plemenite namene, je radio obžaloval, da so bila sredstva za njih dosego nespretna.
„Manjkal nam je duh ponižnosti,” je dodal radio, „preveč smo skušali pospeševati stvari, bili smo prerazburljivi in prelahko-miselni."
TAJNI MIROVNI PREDLOGI
Široke plasti japonskega naroda je klavrni konec vojne nedvomno presenetil, ker so uradna poročila ljudem do zadnjega dopovedovala, da je japonsko cesarstvo nepremagljivo — ista pesem kakor v Nemčiji in kakor v vsaki diktaturi. Med sabo so si pa bili japondski mogotci že dalje časa na jasnem, da je vojna izgubljena, zato so se potrudili ,da skrivaj pripravijo tla za mirovna pogajanja. To dejstvo je svetu šele nedavno razodel ameriški zunanji minister Byrnes, kakor razberemo iz naslednjega washing-tonskega poročila.
Zunanji minister Byrnes je izjavil na neki tiskovni konferenci ,da je skušala Japonska že dvakrat skleniti pogojni mir, še preden se je uporabila atomska bomba. S tem je bila odbita trditev japonskih propagandistov, da je bila atomska bomba glavni vzrok njihovega poraza.
Byrnes je dodal, da so Japonci pri prvem predlogu zaprosili Sovjetsko zvezo, naj posreduje. Generalisim Stalin je predlog odbil, ker je bil nejasen in ni mogel predstavljati temelja za razgovore. Drugi poizkus so izvršili Japonci na Potsdamskem sestanku in so predlagali princa Funimaro Konoyea kot Vodjo delegacije, ki bi preučevala možnost sporazuma, vedno s posredovanjem Sovjetske zveze. S Potsdamsko izjavo, ki je zahtevala brezpogojno predajo, je bil ta predlog odbit. Byrnes je rekel, da sta bili obe ponudbi, od katerih je vsebovala ena večje Podrobnosti, očividno poskusi Japoncev, doseči pogojni mir.
Uporaba atomske bombe je pospešila predajo Japoncev in s tem rešila življenje ne samo stotisočem mladih Amerikancev, ampak tudi življenje stotisočem mladih Japoncev in več milijonom prebivalcev Japonske. Bomba je rešila več japonskih življenj, kot Pa jih je uničila.
Minister je izjavil, da je prepričan, da bi možje, ki so se borili na Pacifiku in v Aziji, Zmagali tudi brez atomske bombe. Dodal je, da ne more povedati vzroka japonske predaje, toda misli, da se bo zgodovina spomnila pojasnil, ki jih je dala Sovjetska zveza v Potsdamu.
Kot član posebnega odbora predsednika Trumana za nadzorstvo nad atomsko bombo
Polkovnik Simson, najvišji častnik angleške vojne uprave na Koroškem, je pred nekaj dnevi obrazložil preko radija vprašanja praktične demokracije in vzgoje na Koroškem.
Tu objavljamo nekaj odlomkov iz govora:
Osvoboditev Avstrije izpod nacističnega jarma in vzpostavitev njene neodvisnosti predstavljata zelo zamotan razvojni proces. Konec tiranije je prinesel s seboj klic po svobodi, neodvisnosti in demokraciji. Neizogibno je, da si bodo mnoge organizacije, bodisi politične bodisi socijalne, poskušale pridobiti članov. Obnova Evrope pa ne sme biti samo po besedi, ampak v pravem duhu demokratična. Kaj pomeni demokracija? Vprašajte same sebe, vprašajte Vaše prijatelje!
Angleški zunanji minister Ernest Bevin je izjavil 70. avgusta o priliki zasedanja spodnje zbornice z ozirom na probleme, v katere so zašle nekatere evropske dežele, naslednje: „Zadostuje en sam pogled na povojno sliko, da vidimo, kako ugoden teren je Evropa za ljudi, ki stremijo za tem, da si pridobe politično oblast v teh deželah, in da vidimo, kako težko bo ustvariti vladne sisteme, ki bodo pravično in urejeno vladali."
Živimo v času mrzličnega političnega življenja. Ljudje, ki ne vidijo logičnega razvoja, ki mu gre Avstrija nasproti, stremijo za pridobitvijo oblasti. Obstoja nevarnost, da jim so oči uprte v nedosegljiv cilj, medtem ko jim noge gazijo po blatu.
Izogibajte se prepira in ne dajajte se vplivati vsaj za sedaj neizpolnjivim zahtevam, da bi ustanavljali preveč političnih strank, če tudi se zdijo kulturno utemeljene.
Kaj pomeni kultura? Ne dajajte temu pojmu raznih pomenov, ki so sicer privlačni, a prikrivajo uniformirane skupine napol militarističnega značaja. Takšne organizacije moramo gledati z največjim nezaupanjem.
Pri prerojenju Avstrije — sedaj govorim s posebnim ozirom na Koroško — mora vladati popolna enotnost in mora biti pritegnjeno k delu vse prebivalstvo in vse sile za ponovno izgraditev. Ponos mora zopet vzra-sti v srcih — ponos na lastno domovino in na to, da smo Avstrijci.
Pomagajte pri obnovi Vaše domovine! Tudi v malih rečeh lahko pokažete svojo domovinsko ljubezen: lahko se javite n. pr. prostovoljno za pospravljanje ruševin. Samo s pomočjo načrtnega dela lahko dosežete ponoven razcvit Vaših mest in dežele in lahko rešite Vaša gospodarska in politična vprašanja. Svoboda ne pomeni sebičnosti in brezpravnosti, amp-k svobodo mišljenja in govora, da bomo lahko v prihodnjih letih občutili svobodo kot blagoslov, jo razumeli in znali ceniti.
Sedaj pa še nekaj o vzgoji. V preteklosti je uživalo avstrijsko šolstvo svetovni sloves. Danes ga je treba obnoviti in oživeti, kar bo igralo važno vlogo pri obnovi. Šolska vzgoja si mora vzeti za cilj, da vzbudi v mladini, kar je še najboljšega v njej, da ji posreduje znanje, tako da bo v poznejšem življenju sposobna spoznati dobro in lepo in zavračati slabo in napačno.
Premislite malo, kakšno vlogo igra vzgoja v novi Avstriji. Če zlorabimo moč, ki jo ima vzgojitelj, ali je samo deloma postavimo v službo’ drugemu namenu, oropamo otroka duhovne dobrine, ki je v letih dozorevanja ne more več pridobiti.
Ne žrtvujte svojih otrok na oltar politike! Izpostaviti otroke takim vplivom, bi pomenilo izpostavljati jih nevarnosti in rušiti občutek skupnosti v družini.
Dandanes, ko nezaupanje in sovraštvo zavirajo normalni razvoj, ne jemljite mojih besed kot pouk. Povedal sem samo to, kar sem za časa svojega bivanja na Koroškem opazil.
Cesarska palača je deloma v razvalinah. Pred vhodom so opazili novinarji trupla ja-pon.sk.ih rodoi;ubov k: so se iz obupa nad porazom domovine bili sami usmrtili.
Ko je Mac Arthur pristal v Atsugi, so bili zbrani na japonskih tleh tako rekoč pred
durmi Tokija, za precej močni zavezniški oddelki .vsega skupaj kakih SO.OOO mož. To število je naglo naraščalo, ker so ladje in letala sproti dovažale ojačenja. Vse se je vršilo po prej določenem načrtu in z japonske strani se m stavila temu niti najmanjša ovira na pot. Dan po prihodu vrhovaiga poveljnika je bilo v Tokijskem zalivu zasidranih že sto zavezniških ladij in nenehoma so prihajale nove s četami, tanki, opremo in živežem.
PODPIS KAPITULACIJE
V	ponedeljek, dne 3. septembra 1945, ob 3.30 zjutraj našega časa so na krovu ameriške bojne ladje „Missouri" slovesno podpisali listino o japonski predaji. Navzoči so bili zastopniki japonskega cesarja in pooblaščenci Zedinjenih držav Severne Amerike, Velike Britanije .Sovjetske Unije, Kitajske, Avstralije, Kanade, Nove Zelandije, Francije in Nizozemske. General MacArthur je ob lej priliki v govoru dejal:
„Izjavljam, da sem trdno odločen, da bom v imenu držav, katere zastopam .storil svojo dolžnost ter bom čuval nad tem, da se pre-dajni pogoji popolnoma, hitro in možato izpolnijo."
V	nadaljnjem govoru je pripomnil: „Pogoji so se določili na bojišču, zato se o njih dalje razpravljati ne more. Nismo se pa tukajle sestali zato, da ravnamo po duhu nezaupanja, mržnje in protivnosti, marveč je naloga prav tako zmagalcev kakor tudi premagancev, da ne zatajujejo onega visokega dostojanstva, ki ga zahtevajo cilji, katerim služimo.”
Najprej so na poziv MacArthurja podpisali Japonci, nato je pristopil vrhovni zavezniški poveljnik sam ter z lastnoročnim podpisom potrdil zgodovinsko listino. Drug za drugim so potem zastopniki zavezniških sil na MacArlhurjev poziv dodali svbje podpise.
Približno ob istem času je razposlal japonski cesar naslednji osebni ukaz: „Ukazujemo vsem našim oboroženim silam, pa naj si bodo kjerkoli .kakor tudi-vsemu narodu, da mora sleherno nasprotovanje z orožjem koj prenehati. Ladje in letala se na nikakršen način ne smejo uničevati ali poškodovati. Isto velja o vsej ostali vojaški imo-vini. Vsakdo je dolžan, da se naredbam vrhovnega poveljnika zavezniških sil kakor tudi japonske vlade pokori."
MACARTHUR V TORIJU
Dne 3. septembra se je general MacArthur v spremstvu štabnih častnikov in pod zaščito oboroženega oddelka pripeljal v Tokijo na razgovor z japonskim zunanjim ministrom Šigemitsujem. Pravijo, da je ta razgovor trajal precej časa. V ameriških vojaških krogih so mnenja, da bo treba za zasedbo Japonske ogromnega števila zavezniških čet. Govore o poldrugem milijonu mož. To bi pa zadostovalo le za zasedbo najvažnejših krajev. Drugi strokovnjaki menijo, da bi bilo 600.000 vojakov dovolj.
Kmalu po podpisu kapitulacije je razsajal silen tajfun, zato se je izkrcanje zavezniške vojske nekoliko zavleklo. Medtem sa japonske trdnjave in trdnjavice po širnem Pacifiku druga za drugo predajajo, n. pr. Truk na Karolinih, Boninski otoki, močno utrjeno oporišče Rabaul v Melaneziji, poslednje postojanke na otoku Bougainville in na Filipinih. Prav tako se čuje, da je prešel Hongkong zopet v britansko posest, pri čemer se je zgodilo, da so razjarjeni kitajski prebivalci napadli japonske vojake in jih nekaj ubili. Angleške čete so preprečile nadaljnje krvolitje. Naposled je tudi orjaško vojno oporišče Singapur menjalo gospodarja: po odsotnosti, ki je trajala tri in pol leta, so se Angleži vre Ti v svoj ponosni vzhodni Gibraltar.
Ameriški dopisniki bodo smeli oditi na Poljsko in v Bolgarijo
Poljska in Bolgarija sta izjavili, da dovolita takojšen prihod gctovega števila dopisnikom ameriških časopisov v svoje dežele. To poroča „Associated Press". Poljska je dovolila prihod zastopnika „Associated Press", „International News Services" in „United Press". Kakor poroča zunanji minister po dogovorih, v katerih so Združene dr-> žave dosegle, bodo imeli ameriški novinarji vstop tudi v druge predele, ki so pod sovjetskim nadzorstvo*»!.
Poizkus z atomsko bombo
Predsednik senatnega odbora za pomorske zadeve je objavil, da bo mornarica poskusila potopiti z atomsko bombo ladjo, da bi tako pokazala učinek atomske bombe. Dodal je, da je mornarica zainteresirana na učinkih napada iz bližine in da namerava v ta namen uporabiti zastarelo ladjo.
Po prvi svetovni vojni je armada dovolila brigadnemu generalu Mitonellu, pionerskemu zagovorniku zračnih sil, da je pokazal potopitev zastarele ladje z bombami.
Najsrečnejša ameriška oklopica
Oklopnico „Pennsyivanio", ki se je udeležila trinajstih velikih izkrcanj v teku vojne na Pacifiku, imenujejo „najsrečnejšo vojno ladjo ameriške mornarice".
Ko sp Japonci napadli Pearl Harbour, jo je zadela samo ena bomba majhnega kalibra. V vsem štiriletnem obdobju vojne na Pacifiku so jo neštetokrat napadla japonska le-tala-samomorilci '— ne da bi ji prizadeli znatne škode.
Ameriška mornarica po vojni
Mornariški minister Forrestal je v radijskem govoru izjavil, da bo ameriška mornarica morda imela potrebo vzdrževati po vojni 400 ladij in 8000 letal.
Ostalih za službo sposobnih 800 ladij bodo postavili v rezervo brez posadke, toda pripravljene za plovbo v slučaju potrebe. Minister je pripomnil, da je prva naloga ameriška mornarice nadaljevanje nadzorstva v japonskih vodah in lukah.
Potsdamska izjava predpisuje uničenje japonske vojne sile. Eno izmed sredstev, da se prepreči obnova vojaške sile na Japonskem, je nadzorstvo nad japonskim morjem z našimi ladjami in letali.
Angleške skrbi
Po proslavah miru se je vrnilo v Anglijo vsakdanje življenje. V preteklem tednu se je zaključilo zasedanje angleškega parlamenta. Obravnavali so sklepe konference v San Frančišku in ratifikacijo ustanovne listine.
Javnost se zanima zlasti za težave v zvezi s preskrbo, še bolj kakor za svetovno organizacijo za ohranitev miru. Pri tem je zanimivo, da so nasprotstva med opozicijo in vladno stranko stopila v ozadje kakor nekaj samo po sebi umevnega in da so člani spodnje zbornice postavili kot najvažnejše vprašanje: „Kako bomo skupaj reševali težave?" Potrebne so nove varčevalna mere. V bodočnosti bodo potrebne nove omejitve v preskrbi z obleko, čevlji in sladkorjem tudi za angleški narod. Tudi davki v novem davčnem letu ne bodo znižani in s takim navdušenjem pozdravljena ponovna cestna razsvetljava je zlasti v zadnjem času zopet omejena. 24 kuponov za obleko bo veljalo 8 mesecev in ne 6 kakor dosedaj. fDa bo čitalcem jasno, kaj vse se dobi za 24 kuponov, naštejemo par primerov: 1 damski plašč 18 kuponov, 1 par ženskih čevljev 7 kuponov, 1 par moških čevljev 9 kuponov.
Proslava prve obletnice osvoboditve Pariza
Pariz je slavil radostno obletnico. Res je bilo točno pred enim letom 24. avgusta v jutro, ko so sile 2. francoske oklopne armade stopile skozi orleanska vrata in polovile raztresene nemške straže, ki so jih napadali že Parižani.
Kot poroča radije London, se je zbrala na trgu pred „Plotel de Vlile'' velika množica in poslušala besede vojaškega upravnika v Parizu.
Francosko-avstrijska prijateljska zveza
Številni francoski časopisi in francoski radio so objavili oklic, da se ustanovi „Zveza prijateljev Avatrije" vrnivših se vojnih ujetnikov in delavcev iz Avstrije. Francosko-avstrijska prijateljska zveza z zadovoljstvom ugotavlja, da je večina bivših vojnih ujetnikov in delavcev iz Avstrije prinesla najlepše spomine iz te dežele domov.
Predvsem so avstrijski kmetje za zbliža-nje mnogo storili in Avstrija si je tako pridobita mnogo prijateljev. Zveza se bo potegovala za Avstrijo, organizirala bo splošno pomoč in izposlovala, ko se bodo razmere uredile, skupna potovanja v Avstrijo.
Predsednik „Zveze prijateljev Avstrije" je Edouard H e r r i o t.
fido hočs domov ?
Listi poročajo, da se bo priredil plebiscit med 10S.0QO poljskimi vojaki, živečimi v angleškem zasedbenem pod-očju v Nemčiji. Odgovoriti bodo morali na vprašanje: „Ali se želite vrniti zdaj na Poljsko pod okoliščinami, ki jih poznate?"
„Associated Press" poroča, da je bil z angleške strani plebiscit napovedan, da se ne trati čas. Poljaki, ki bodo odklonilno odgovorili, bodo imeli pozneje znova možnost, da se odločijo.
Peinoč za lamo Kiiafsko
Tudi za ljudstvo vzhodnih dežel, posebno za Kitajsko, je prišel dolgo pričakovani mir. Toda tudi tam, kakor v Evropi, ni popolnega veselja. Tako kakor bodo morali narodi Evrope, zaradi vojne krivde nacistov, postaviti novo življenje na ruševinah starega, tako je tudi trpljenje azijskih narodov po krivdi Japoncev dokaj veliko.
100 MILIJONOV LJUDI V STISKI
Pomanjkanje živeža je že v Evropi velik problem, kaj šele v Aziji! Japonci so tako-rekoč porušili vse. Na Kitajskem živi po uradnih podatkih 100 milijonov ljudi, to je četrtina celotnega prebivalstva, brez vseh sredstev. Zaviti so samo v krpe, če lahko to še krpe' imenujemo, kajti milijoni so popolnoma nagi. Ce pomislimo, da na milijone Kitajcev strada, se moramo bati, da bo imela smrt bogato žetev.
Kitajski član odbora UNRRA, dr. F. D. Tiang, je odklonil vsakršno izjavo tudi le o približnih žrtvah, ki jih bo zahtevala lakota. Tudi če pride velika pomoč takoj, se je treba bati, da bo veliko Kitajcev podleglo gladu. Samo en primer, kako brezobzirno so Japonci v zasedenem delu Kitajske gospodovali, je ta, da so 50% vsega poljedelskega
orodja odpeljali s seboj. To se pravi, da bo moral vsak drug Kitajec z rokami obdelovati svojo zemljo. Kuge in bolezni so se razpasle v mnogih delih dežele. Kitajska ima poleg tega zelo malo zdravnikov, zato je uspešno zatiranje bolezni skoraj nemogoče.
Dr. Tiang je še dejal, če v dobi treh mesecev ne bo stalne pomoči, bo stanje še bolj katastrofalno. Japonci so pokupili vse živilske. zaloge in koncentrirali vsa prevozna sredstva za svoje armade na pohodu v Burmo in vse do juga skoro do avstralske obale.
Kitajska vlada zahteva od UNRRA takojšnjo pomoč in sicer 30.000 ton pošiljk, ki se bodo lahko poslale po burmanski cesti. Nadalje 800.000 ton pošiljk, katera naj se pošljejo preko kitajskih osvojenih pristanišč. Po washingtonskih načrtih bodo položaj na Kitajskem omilili s tem, da bodo vse zdravniške in druge zaloge amerikanske armade na Pacifiku dali rta razpolago Kitajcem.
Takoj, ko bo zadosti prometnih sredstev, bo 300 amerikanskih strokovnjakov UNRRA-odbora šlo v Azijo, največ pa na Kitajsko.
Zivijenske in poljedelske potrebščine so v evropskih in amerikanskih pristaniščih pripravljene/ da jih pošljejo v Azijo — potrebne so samo ladje.
Dvanalsl milijonov hrczdomovincev
UNRRA je zračunala, da je v Evropi 12 milijonov ljudi, ki niso na svojih domovih. Pravijo pa, da je število še večje, ker so v omenjeni številki samo ljudje, ki jih je UNRRA popisala. Mislijo, da so te številke še nabolj zanesljive:
Sovjetska zveza:	Nemci so odvedli v
Evropo 2 in pol milijona Sovjetov. Zavezniške oblasti so jih preštele 1,849.000. Polovica je zdaj še doma. Iz Sovjetske zveze se je vrnilo na svoj* domove okrog 20.000 ameriških in 30.000 angleških vojnih ujetnikov.
Francija: Nemci so odpeljali 2,115.000 Francozov na delo v Nemčijo. Od tega števila jih je bilo 900.000 vojnih ujetnikov, 700.000 prisilnih delavcev, 380.000 političnih ujetnikov in 120.000 Židov. Zavezniške oblasti so popisale 1,299.000 Francozov, ki so se že skoraj vsi vrnili domov.
Belgija: Nemci so odpeljali okrog pol milijona Belgijcev, zavezniki pa so jih prešteli okrog 200.000. Okrog 20.000 so jih našli na Norveškem. Skoro polovice odvedenih niso našteli. Svojčas so jih selili v Ukrajino in ostale sovjetske pokrajine.	^
Češkoslovaška:	Računajo, da so Nemci
odpeljali okrog 1 milijon Čehov in Slovakov. Zavezniki so jih našli le 35.000. Ostali so bili
raztreseni po vsej Evropi, mnogo se jih je vrnilo že domov brez registracije.
Poljska: Okrog 2 in pol milijona znaša število Poljakov, ki jih ni doma. Okrog 1 milijon so preselili v okrnjeno Poljsko. Na njihove domove so naselili okoli 600.000 „Volksdeutsche" iz baltskih državic in Romunije. Vojnih ujetnikov in prisilnih delavcev je bilo okoli I do poldrugi milijon. Zavezniki so jih našteli manj kot 1 milijon in skoro nihče se ni vrnil domov.
Italija: Nemci so odselili 1 milijon Italijanov. Zavezniki so jih našli 300.000, ki jih zdaj pošiljajo domov.
Grčija: Računajo, da je bilo pol milijona Grkov odvedenih.
Jugoslavija: Okoli 400.000 Jugoslovanov je v različnih državah. Zavezniki so jih doslej našteli le 85.000.
Ostale države: Zavezniki so doslej našteli 7800 Luksemburžanov, ki niso na svojih domovih. Več tisoč Albancev deli njihovo usodo, vendar ni točnih številk. Norvežanov niso veliko izselili, pač pa so jih uporabljali pri utrjevalnih delih. Okoli 10.000 Dancev so preselili na Norveško. Na Švedskem in v Švici je še vedno veliko število tujih beguncev.
jngoslaiija - kovačnica svoje Jiodočiiosii
Poročila, ki prihajajo iz Jugoslavije, in vtisi, ki so jih dobile osebe, ki so potovale po ondotnih pokrajinah, se lahko v podrobnostih med seboj razlikujejo — v enem se vsekakor skladajo: ljudje v Jugoslaviji ne drže križem rok, vsa Jugoslavija je eno samo poprišče vzajemnega dela.
Gotovo je, da se silni vzpon zlepa ne bo dal zavreti. Mar smo se nespretno izrazili? Kdo bi naj narodu metal polena pod noge, če ga preveva skoroda versko navdušenje dela? Ne, niso ljudje, ki nanje mislimo, ampak naravne sile. Kakor drugod po svetu se sile narave tudi v Jugoslaviji lahko zarotijo zoper delo človeških rok. Tako prihajajo iz Bosne in Hercegovine vesti o hudi suši, ki je pridelke toliko kakor učinila. Radi tega pa duhovi ne klonijo. V Bosno in Hercegovino bodo pač iz drugih pokrajin pošiljali, česar domača zemlja letos ni hotela roditi. V bolj oddaljenih kraških krajih hite delati zaloge, zakaj zima bo prometne zveze pretrgala. Resno se ukvarjajo z načrtom, da bi najbolj odročne kraje pozirhl zalagali s pomočjo letal.
DELO POVSOD
Kdor hoče poslušati simfonijo dela, naj se potrudi v Banjaluko. Štiri leta zasedbe, mnogoštevilno obstreljevanje in ulični boji so pustili mesto v ruševinah. Čim je Banjaluki letos v aprilu zasijalo sonce svobode, so se oblasti z narodom vred takoj lotile dela, da mesto očistijo in obnove. Ženske in mladinske organizacije, zveza mladih pionirjev, odbor narodne fronte, okrožni in mestni odbor — vse skratka, kar v mestu „leze mo gre”, si je naložilo prostovoljno tlako za nekaj, kar bo koristilo vsem skupaj. Do konca avgusta je opravilo meščanstvo celih 30.000 delovnih dni. Nastali so trije mostovi in obnovili so 150 javnih kakor privatnih poslopij. To pa pomeni toliko in toliko novih stanovanj. Iz malega raste veliko...
V Bosni, ki je radi vojne silno trpela, se sploh ni bati, da bi moglo dela kdaj zmanjkati. Pridne roke so začele, že mesec dni je tega, obnavljati sarajevske mostove in druge naprave v mestu. Prav tako se je
vzdolž ceste Sarajevp-Mostar razvrstila delovna armada z namenom, da napove vojno sledovom vojne ter te zbriše z lica zemlje hitreje, nego jih je mogla vojna provzro-čati.
Ker smo pri mostovih, velja omeniti, da je dne 19. avgusta učakal Požarevac slavnostno otvoritev mostu čez Moravo. S tem mostom se je vzpostavila zveza med Beogradom in bogatimi predeli Stiga. Delo se je bilo pričelo že lani v novembru. Vtaknili so v most kakih 100.000 kg železa.
Ponovno izkoriščanje gozdnih predelov v vzhodni Bosni naglo napreduje. V kratkem bodo izvedena popravila žag in pa železniške proge vzdolž gozdom Do sedaj sta popolnoma popravljeni dve železniški progi v gozdnem predelu Ljeske. Ko bodo dokončana popravila proge Zavidoviči—Hanpi-jesak, bo vpostavljena zveza z večjim delom predelov, kjer se nahaja čez 30.000 kubičnih metrov drevesnih debel in nad 20.000 kg. oglja.
PREHRANA
Mnogo je vprašanj, ki tarejo svet. Na čelu jim koraka vprašanje prehrane. Tudi Jugoslavija pozna ta problem. Vedo. kako ga je treba rešiti: z delom in zopet z delom. Pomagaj si sam, pa ti pomore Bog. V Sloveniji žetev še ni pospravljena, a že je izdelan načrt za obdelovanje zemlje v prihodnjem letu.
Ministrstvo za poljedelstvo Narodne vlade Slovenije je izdelalo načrt za setev v letu 1945—46. na vseh zemljiščih, ki to leto niso bila obdelana, zaradi bojev ali pa zaradi tega, ker je bilo prebivalstvo izseljeno, kot na primer na Posavju in kočevskem okraju.
Prihodnje leto bodo zasejane iste kulture kot to leto, vendar bodo zasejane gotove površine z industrijskimi rastlinami, predvsem. z lanom, oljno repico, sončničami. Semena, ki so potrebna za izvršitev tega načrta so ze pripravljena.
Zvezno ministrstvo je odobrilo petdeset vagonov semenske pšenice, medtem ko bo ostala semena dalo na razpolago Ministrstvo za trgovino Slovenije.
Mn e isalapli Miru
Pred dnevi je britanski ministrski predsednik Clement Attlee v govoru po radiju pregledno orisal dogodke preteklih šest let. Pri tem je Attlee določno namignil na dolžnost Velike .Britanije, da po svojih močeh prispeva k uresničenju svetovnega reda, ki bo vsem narodom mogel jamčiti za varnost.
Med drugim je dejal:
„Prvič obhajamo v miru obletnico izbruha druge svetovne vojne. Čustvo hvaležnosti nas navdaja. Kajpa se radujemo, a ni treba, da bi to veselje prekipevalo, zakaj preveč problemov nas teži."
„Marsikje imamo obveznosti, v jugovzhodni Evropi, v Sredozemlju in na bližnjem vzhodu. Zavedajmo se, da nosimo odgovornost kot zmagal«! Naše stremljenje gre za tem, da ojačimo zdravo samozavest ondot-nsga prebivalstva ter mu pripomoremo do vlad, ki bi se lahko opirale na zaupanje rojakov. To ni baš hvaležna naloga, toda dolžnost nam veleva, da jo izvršimo. K vsemu pridejo še obveznosti na Daljnem vzhodu."
„Ne gre, da bi svet o nas kdaj dejal, da nismo uspeli. Naš boj je šel za demokratijo. Zdaj moramo skrbeti, da se ustvarijo pogoji, ki bodo demokratiji omogočili, da rez zaživi."
„Zmagoslavije, ki smo ga želi v krvavi šestletni vojni, bo ničevo, ako si ne ženemo k srcu naukov, ki smo jih morali črpati iz trpljenja. Hudo odgovornost nam nalaga zmaga. Mnogim med nami je bilo že pred vesoljnim požarom jasno, da prinese moderna vojna med velikimi narodi, zlasti pa zračna vojna, velikanska izgube. Sadove, ki so dozoreli iz truda in dela mnogih pokolenj, je vojna v malo letih uničila. Zaman bi bile vse te žrtve, če bi se izkazalo, da nismo zmožni .odtehtati jih z vrednim dobičkom. V čem pa naj obstoji ta dobiček? Obstoji v napredku človeškega duha in v razmahu novih pojmov o človeški družbi."
Zfrtranje starega telesa m fcofiščili okrog Leningrada
Na nekdanjih bojiščih leningrajskega področja so organizirali zbiranje starega železa. Lansko leto sn pričetek letošnjega leta so nabrali tsr poslali v državne jeklarne 40.000 ton nerabnega sovražnega orožja. Tovarne so dobile tanke „Tiger", topove „Ferdinand", poljske topove in strojnice, ki jih je onesposobil za borbo ogenj sovjetskega topništva, ko je razbijal obroč okoli Leningrada in zavrnil napredovanje Hitlerjevskih hord.
Za prevoz nemškega vojnega gradiva nabranega na leningrajskih bojiščih so potrebovali nad 80 vlakov.
ß&nava Ukrajine
Ukrajina, ki so jo Nemci oropali velikega dela strojev in vrednostnih predmetov, je že dobila precejšen del tega ropa nazaj. V Nemčiji najdeno blago je bilo od rdeče armade vrnjeno lastnikom. Traktorji in drugi gospodarski stroji so bili razdeljeni med kolektivna gospodarstva. Knjigarne so dobile svoje zaloge nazaj in muzeji so zopet v posesti svojih umetnin.
„Navod", ima nalogo, da zbere domača semena, predvsem žito, krompir, fižol.
Ker primanjkuje naravnega gnoja, bodo uporabljena umetna gnojila, ki jih imamo dovolj.
NAZAJ V DOMOVINO
Kakor je Mika Bukič, generalni tajnik osrednjega vladnega sveta v Belgradu, izjavil, je Jugoslavija v pretekli vojni izgubila 1,685.000 ljudi, to se pravi desetino prebivalstva. 75% je bilo ustreljenih ali pa so šli v koncentracijskih taboriščih po zlu. Umljivo je, da se ti ne povrnejo nikdar več. Izgubljeni so za Jugoslavijo. Niso pa izgubljeni oni stotisoči, ki žive razkropljeni širom. Evrope, ker jih ja vojna vihra razpodila na vse strani. Po pravici se oblasti trudijo, da tem rojakom omogočijo čimprejšnjo vrnitev; v domovino. Preko slovenskega ozemlja se je vračalo do 13. avgusta 101.515 Jugolovanov, med njimi 43.399 Slovencev. Poleg teh se je vračalo preko Slovenije 113.392 tujčev. Povratek v domovino vodi poseben štab v Ljubljani z oddelki v Mariboru in na Jesenicah.
Dne 23. avgusta je šel skozi Ljubljano transport Jugoslovanov, ki so se vračali iz taborišča Borghorst. Med vračajočimi se vojnimi ujetniki se nahaja 41 generalov in 400 oficirjev, pripadnikov bivše jugoslovanske armade.
V Ljubljani je vojne ujetnike pozdravila godba četrte armade. Ujetniki so se nato peljali naprej proti Beogradu.
Isti dan je odpotoval iz Trondiema prvi transport, ki je imel IS00 jugoslovanskih ujetnikov. Reuter javlja, da so odpotovali preko Švedske v Jugoslavijo.
Jugoslovansko poslaništvo v Bernu je poročalo, da so se jugoslovanski državljani, ki so živeli v Švici, vrnili s transportom ki je 24. avgusta zapustil švicarsko ozemlje.
Hasses sveln klili» povemo
KAKO 50 ZAVEZNIKI PEIPKÄVZU IZKRCANJE V FRANCIJI
Vprašanje prehrane v Evropi
Z osvoboditvijo in koncem vojne še stanje v Evropi ni zboljšalo, temveč poslabšalo, ker so Nemci vse po njih zasedeno ozemlje opravljali kot gospodarsko celoto in je zaradi slabih prometnih zvez sedaj ostalo razkosano. V Washingtonu mislijo, da bomo lahko srečni, če bo Evropa leta 1945 pridelala 105 milijonov ton hrane. To bi bilo samo 10% manj kot leta 1944.,Navadno je Evropa uvažala 10% hrane, tako da bi torej pridelala 80% običajne porabe.
To ne bi bilo najhujše, če bi leta 1945 Evropa bila celotna in povezana med seboj, uničene prometne zveze pa silno otežkočajo preskrbo.
V dobrih časih je vzhodna Nemčija pridelala več hrane kot jo je porabila. Zahodna Nemčija in druge države zahodne Evrope so pridelale manj kot so porabile (Francija 83%, Nizozemska 67%, Belgija 51%, Norveška 43%). Zaradi otežkočenega prevoza bo preskrba zahodnoevropskih držav zelo kritična. Vzhodnoevropske dežele, ki pridelajo največ hrane, so pod rusko zasedbo in politično interesno sfero. Milijoni sestradanih Rusov, ki so živeli ob nezadostni hrani že od leta 1941, bodo dobivali ves pridelek iz Podonavja in sosednih dežel.
Amerika pošilja sedaj Evropi 14 milijonov ton hrane na leto (doslej največ Angliji). Koliko bi Evropa še potrebovala? Odgovor ameriških strokovnjakov je bil, 50 milijonov ton. Toda tega ne smemo pričakovati, ker je praktično nemogoče zaradi težav prevoza z ladjami. Treznejše gledano bi 18 milijonov ton zadostovalo; koliko bodo pa stvarno lahko poslali, zavisi od raznih činiteljev.
Dokler je razdelitev hrane v Evropi tako težavna, bodo iz Amerike pošiljali lokomotive in avtomobile. Fosfate in druga umetna gnojila bodo pošiljali iz severne Afrike. Le ta bodo pomagala pridelovati hrano, ki bi jo sicer morali pošiljati preko Atlantika. Umetna gnojila bodo gotovo veliko pripomogla, da se bo Evropa lahko sama preživela.
Med vojno so izumili marsikaj novega. Da bi vendar že kaj iznašli, kar bo ljudem v korist, bo kdo rekel. To držil Zares so izumitelji, ali so imeli tak namen ali ne ,v tej vojni iztaknili veliko reči, ki bodo imele svojo vrednost za človeški rod. To se bo pokazalo sedaj, ko je vojna pri kraju. Številni izumi, ki so bili stroga vojaška tajnost, bodo po malem prihajali v občo last, to se pravi, bolj in bolj bomo dobivali iz tovarn reči, ki so bile prsj samo za vojsko.
Tako smemo zagotovo pričakovati, da se bodo letala za civiini promet znala okoristiti z važnim vojnim izumom, ki omogoča varen let ob vsakem vremenu. Gre za majhno električno osvetljeno puščico, ki se avtomatično premika po zemljevidu. Kaže letalcu pot, ne da bi jo ta sploh videl. Varnost leta se na ta. način stopnjuje za 70 do 80 %.
Recimo, da pride pilot v oblake. Nič drugega mu ni treba, kakor da priključi svojo magično puščico na električni tok, in že mu bo konica na zemljevidu natančno pokazala kraj, nad katerim letalo ravno plava. Pa če bi let skozi oblake trajal več ur, nič zato! Razsvetljena puščica, potuje po karti tako, kakor kroži letalo nad zemljo. Čim se letalo zasuče v drugo smer, pokaže magična puščica spremembo poti.
Ni treba na dolgo in široko razpravljati o važnosti te iznajdbe za vojno kakor za mir. Zanimalo bo pa morda koga, kje je ta novost nastala? Magično puščico so izumili inženirji velike tvornice Royal Aircraft Etablishment V mestu Farnborough v srednji Angliji. Samo ne mislite, da je to edina reč, ki je iztaknjena!
Še drugi radiotehnični izumi utegnejo imeti v dobi miru svoj koristen pomen. Posrečilo se je n. pr., letala tako opremiti, da so bombe tudi skozi oblake zadele svoj cilj. Druge naprave so pilotu kljub megli in oblakom kazale zemeljsko površino. Mar bodo, kar se je v vojni tako obneslo, sedaj vrgli k stari šari?
Prej je bilo nevarno leteti nad Atlantikom ali preleteti arktične pokrajine. Med vojno so se letala tako izpopolnila, da je polet čez Atlantik vsakdanja zadeva. Vojna je tudi ustvarila letala, spsobna prevažati bremena, ki bi bila prej pogubna za vsakega pilota.
Pretakanje nafte na velike razdalje pomeni sila praktičen napredek. Velepotezna spojitev angleške in francoska obale po sistemu plavajočih cevi je leta 1944 omogočila zaveznikom presenetljivo invazijo zasedene Francije.
V zdravilstvu so vojne skušnje utrle pot raznim novim metodam hoja zoper bolezni. Penicillin se je kot pripomoček zoper gnojenje ran sijajno izkazal. Mnogim tisočem je Penicillin rešil življenje. V mnogih primerih je bilo mogoče, ranjence ozdraviti krez amputacije. Še pred malo leti zdravniki v takem primeru niso vedeli druge rešitve, kakor da so ranjencu odrezali roko ali nogo.
Tehniki so izumili novovrstne izlitine in sestavili so razne snovi, ki so v vojni industriji nadomeščale redke kovine. Nove kemične spojine so razširile delokrog kemične industrije.
Lahko se reče, da je vojna v petih letih po-
Doživljaji britanskih in ameriških častnikov, ki so se spustili s padobranom na francoska tla, da organizirajo odpor izza nemških redov.
Na večer 5. junija 1944 je prekinil suh britanski glas vesti britanskega radija ob 9 uri: „Eilleeu se je omožila z Joetom. Ponavljamo: Eilleeu se je omožila z Joštom. Severnica kaže na sever. Ponavljamo. Severnica kaže na sever."
Za večino poslušalcev, vključno nemških, je bil to čist nesmisel; ali za 500.000 Francozov so te besede pomenile tajen znak, ki so ga že dolgo pričakovali. Še predno je prvi zavezniški vojak stavil svojo nogo na obalo Normandije, so se v tej noči zrušili po vsej Franciji mostovi, nasipi so zleteli v zrak, tračnice so se ločile od pragov, parni vozovi so zdirjali preko napačnih prog, stebla so padala preko cest, plameni so zubljali iz skladišč za pogonska sredstva, žice nešte-vilnih telefonskih in telegrafskih vodov so visele raz polomljene drgove.
Drugi dan, v trenutku invazije, so padle nemške nove pošiljatve čet in materijala na brzino koraka. Nemška ojačanja, ki naj bi vrgla zavezniške sile na obali Normandije v morje, so dospevaia s povprečno 48 ur zamude. Dragoceno razdobje, ki so ga zavezniki lahko uporabili za utrditev svojih mostiščev.
Vlogo, katero so igrali britanski, ameriški in francoski častniki pri organizaciji francoskega obrambnega pokreta in katera je v danem trenutku dovedla do izbruha, lahko prvič oznanimo svetu.
Vse te operacije so bile podrejene skupnemu vodstvu neke centrale v glavnem stanu generala Eisenhauerja. Prvi tajni agenti, ki so se spustili nad Francijo, so stopili v zvezo s krajevnimi skupinami za sabotažo, kateri
spešila napredek tehnike bplj, kakor bi bila to mogla mirovna doba v desetletjih. Naj-siinejša iznajdba te vojne, sproščenje atomske energije, krije v sebi možnosti, o katerih se celo učenjaki le previdno izražajo.
Iznajdba, ki je odločilno vplivala na vojno, je tako zvani „Radar". Angleži so znali brezžično dognati, kako so se sovražna letala gibala. Že pred vojno so se učenjaki na Angleškem ukvarjali s to novostjo. Bila je sreča za Anglijo, da je .stopila v vojno, opremljena z „Radarjem", sicer bi bila zašla v težave, ki so utegnile ogražati obstoj države. Ko je Nemčija vrgla v boj vso svojo zračno silo in uporabila zraven še podmornice, je bilo za Anglijo odločilne važnosti, imeti učinkovito obrambno orožje. Zračni maršal Sir Arthur Tedder je potrdil:	„Da nismo imeli
„Radarja", ne vem, kje bi danes stali."
Ko je nemška zračna sila napadala Malto, misleč jo uničiti kot angleško oporišče, je sedel Tedder v skritem prostoru globoko pod površino otoka in novi izum mu je dajal videti nemška letala, kako so se dvigala z italijanskih letališč. Na dlani je, da so Angleži svojo obrambo lahko tako uredili, da- nemški piloti cilja niso dosegli. Sir Robert Watson je že leta 1935 dajal nasvete, ki so končno dovedli do čudovitega daljnovidnega „Radarja". Watson je sedaj razodel, da so mogli Angleži s svojim skrivnostnim očesom celo zasledovati pot raketnih izstrelkov, ki so jih Nemci imenovali V 2. Kolikor toliko je bilo na ta način mogoče, angleško prebivalstvo zavarovali pred nemškimi raketami.
Nemci so med vojno gradili tajno tovarno za kroglična ležišča pri mestu Steyr na Gornjem Avstrijskem. To so Angleži odkrili ob koncu leta 1943, ko so sestrelili nad Anglijo neko Junkersovo letalo, ki je imelo v krogličnih ležiščih vdelano ime „Steyr", česar do tedaj še niso opazili. Takoj so poslali letala, da so preiskovala okolico mesta Steyr in fotografirala vse objekte na tleh. Istočasno so tudi podtalni borci dobili nalog, da preiskujejo okolico Steyra in po možnosti zvedo, kje naj bi bila nova tovarna.
Angleška Mosguito letala so večkrat preletela Steyr in fotografirala tla s chloryl-füter-jem, stereoskopskimi in barvnimi aparati ter še z nekaterimi drugimi pripravami, ki so še vedno vojna tajnost. Slike so se dobro posrečile, vendar niso mogli iz njih razvideti, kje naj bi bila tovarna.
Tedaj sp se spomnili, da služi nekje na Škotskem kot prostovoljec neki Poljak, ki so ga ujeli kot nemškega vojaka v Severni Afriki. Takoj so ga preoblekli v civilno obleko in odpeljali v London, kjer je bil urad za raziskovanje fotografij sovražnega ozemlja.
Poljski vojak je bil namreč pred mobilizacijo zaposlen kot vojni ujetnik v novih tovarnah v Steyru. Ko mu je častnik pokazal zračne fotografije, se najprej ni prav nič spo-
so se tvorili spontano po celi deželi. Te skupine so najpreje prepričali, da na nasilna dejanja slede s strani Nemcev samo morilne naredbe kot povračilo in da je samo njim v korist, ako sprejmejo odredbe iz glavnega stana v Londonu.
Tri glavne načrte za dan invazije so imenovali „papiga", „dragoner" in „armadiljo". Njihov cilj je bil, da se prekinejo zveze, poženejo v zrak železnice in polože mine na prometne ceste, da bi se opočasnil prihod nemškeh oklopnih divizij.
Bilo je potrebno v to svrho, da se oboroži in izobrazi tisoče francoskih domoljubov pred očmi Gestapa, Za uresničenje načrta „dragoner" so priredili agenti zbor zastopnikov od več kot en milijon delavčev na železnici, pri čemur je dal potrebna navodila šef tajne službe generala d® Gaullea. Za načrt „papiga" so vtihotapili na važna mesta nemške daljnoglasne službe privržence de Gaullea. Za „armadiljo" so morali poučiti prebivalstvo v rokovanju z minami in eksplozivnimi sredstvi.
Agenti, ki so sodelovali pri uresničenju teh načrtov, so lahko računali, da jim traja življenje povprečno 3 do 4 mesece — če so imeli srečo. V njihovem varstvu so se nahajale listine za informacije, katere je sovražnik včasih odkril. BiH so prisiljeni, da zaupajo osebam, od katerih je vsaka poedina lahko bila ogleduh. Večkrat so morali pokazati svoje legitimacije, in ako so pregledali njihovo številko, so bili zgubljeni.
Britanski in ameriški agenti so morali biti vedno na oprezu, da se ne izdajo. Pri obedu so morali pomisliti, da dajo servijeto za ovratnik, kakor je to v Franciji navada.
Gestapo je s svoje strani poskušala staviti agentom pasti, da bi uganila njihovo istovetnost. V nekem francoskem mestu je bilo n. pr. prepovedano, da se peljeta dve osebi na enem kolesu. V drugem nobena gostilna ni smela točiti v petek in torek popoldne rdečega vina in natakarji so morali javiti vsakogar oblastem, kateri je ob tem času naročil rdeče vino. Vkljub vsemu pa so vodili številni agentje svoje dvojno življenje z občudovanja vrednim vspehom dalje.
Odprli so tobačne trafike, knjigarne in trgovine s starim blagom, kjer so različni „odjemalci" lahko trgovali, ne da bi vzbudili suma.
Nekateri so se le za las rešili smrti. Agent !54, Amerikanec, ki je bil ranjen ob priliki nekega streljanja z Gestapo, se je znašel, ko so je zbudil iz omedlevice, na zadnjem sedežu nekega avtomobila od štaba. Posrečilo se mu je, da je potegnil revolver iz nogavice, kjer ca je ime! skritega, in z njim prestrelil glavo Nemcu, ki je sedel pred njim. Francozi so mu prepilili lisice na roki in lahko je nadaljeval svoje delo na drugem kraju dežele.
Agent št. 171, Gaullist, je bi! v neki hotelski sobi, ko je Gestapo preiskala hišo. Vspel se je do višjega nadstropja, ali ni mogel najti stopnic na podstreho. Na slepo srečo je odprl neka vrata in ogledal sobarico, ki je zlagala perilo. V naglici ji je razjasnil, da gre za njegovo življenje, in reče: „Hitro — pojdite k meni v posteljo!" Deklica se je uprla. „Ne bodi neumna reče on, sedaj imam res 'druge stvari v glavi.”
Čez nekoliko minut so vdrli Gestapovci in prižgali luč. Parček v postelji je bil prepaden in šef Gestapovcev se je zasmejal: „Želim prijetno noč!" in je zaprl vrata.
(Iz ameriškega časopisa „Tricolor")
(Nadaljevanje sledi.)
znal. Šele ko so mu natančno razložili, je nenadoma prebledel ter vzkliknil: „Da, prav po tej poti sem še pred 18 meseci vozil vsak dan tovorni avtomobil!"
Častniki mu sprva niso čisto verjeli, ko pa jim je natančno opisal, kje je spal, kje so bile jedilnice in drugi prostori, so dobili jasno sliko o novih tovarnah za kroglična ležišča.
Nemci so zgradili tovarno kar sredi taborišča za poljske vojne ujetnike. S tem so si prihranili transport delavstva iz taborišča v delavnice. Zaposlenih je bilo okoli 5.000 delavcev.
Takoj po odkritju te velevažne tovarne so lani v aprilu izvedli velik dnevni napad s težkimi bombniki ter tovarno popolnoma porušili.
Velifco skladišče zdravil odkrito
V kleteh pivovarne v Kaltendorfu na Bavarskem so amerikanske čete odkrile zdravila v vrednosti 10 milijonov mark, ki so jih bili nacistični voditelji shranili v izmenjavo za drugo blago iz tujine. Nič manj kakor 3600 zabojev z najdragocenejšuni zdravili je bilo odkritih. Amerikanska vojna oblast je celokupno zalogo dria na razpolago civilnemu prebivalstvu.
Uspeh obalnega topništva Doverja med vojno
Brigadir Raw, poveljnik obalnega topništva Doverja, je izpovedal, da je 49 baterijam postavljenim vzdolž angleške obale med Hastingsom in Margatom uspelo zadeti in verjetno potopiti med vojno 20 do 30 nemških ladij, katerih položaj so ugotovili z napravo „Radar".
Prvi uspeh, ki so ga dosegli z „Radarjem* je bil leta 1942, ko so napadli ladji „Scharnhorst" in „Princ Evgen", ki sta pluli vzdolž angleške obale krite z gosto umetno meglo in je bila v kratkem času prva ladja trikrat zadeta.
„Karkoli pride v območje strela iz naših topov zadeneno ob vsakem vremenu in tudi v največji temi," je rekel Raw. „V začetku so skoro vsak dan, a gotovo ponoči plule sovražne spremljave, toda z „Radarjem' smo omejili njihove poskuse plovbe skozi ro-kavski preliv tako, da so tvegali plovbo samo enkrat na mesec in še to samo v nočeh brez lune.
Izkrcanje v Evropi se je začelo pripravljati že leta 1940.
V	letu 1940., ko je ves svet pričakoval invazijo nemške armade v Anglijo, je angleška mornarica že začela s poizkusi in predpripravami za invazijo na kontinent. To vest je objavila angleška admiraliteta.
V	času, ko se je bil nad Anglijo velik zračni dvoboj za prevlado v zračnem prostoru Anglije, je poseben oddelek za gradnjo novih modelov delal poizkuse z majhnimi modeli za izkrcanje v posebnih tankih za vodo. Ko je zračna bitka dosegla višek, so v enem samem tednu zgradili pet modelov, jih preizkusili in izboljšali. Toda ne samo izkrcevalne čolne, ampak tudi bojne ladj® in celo maje rešilne čolne so izgradili v obliki modela in delali z njimi poizkuse, kako deluje nanje podvodni pritisk torpedov in morskih min, ki so jih morali izgraditi tudi v primerno majhnem merilu. Po izkušnjah, pridobljenih pri teh poizkusih, so potem izgradili prave ladje in izkrcevalne čolne, ki so štiri leta kasneje nastopili pri invaziji kot odločilen faktor.
Na isti poizkusni postaji v Haslarju pri Portsmouthu so preizkusili pred petimi leti tudi model najmanjše podmornice, ki je kasneje torpedirala „Tirpitza".
Odkritje nekaterih nemških vojaških tajnosti
Člani britanskega poročevalnega ministrstva in ameriškega poročevalskega urada so odkrili mnoge nemške vojaške tajnosti. Odkritja, ki so se posrečila Nemcem, mnogo nadkriljuje njihovo tehnično sposobnost izdelovanja. Nekatera njih bi bila mnogo koristila zaveznikom v tihomorski vojni.
Nemci niso napravili samo načrtov za razvoj atomske bombe in izdelovanje težke vode, ampak so napravili tudi načrt za izstrelek, ki bi ga bilo mogoče voditi na razdaljo 5000 km. Predvidevali so uporabo tega izstrelka za trgovinski promet in za preko-atlantska potovanja s potniki v 17. minutah. Nemci so sestavljali tudi formulo za nov strupen plin, ki naj bi bil bolj strupen od kateregakoli do sedaj odkritega kemičnega preparata. V zadnjem času so skončali med drugim načrte za nov ladijski tip, med katerim imajo podmornice veliko brzino in so opremljene z aparatom, ki jim omogoča daljše zadržavanje pod vodo. Odkrit je bil nov zaščitni sistem „anti-radar", ki obstoja' v oklepu nameščenem na podmornici ali drugem napadalnem sredstvu. Velik, je bil napredek pri izboljšanju motorjev za povečanje brzine letal. Iz premoga so n. pr. izdelovali in uporabljali umetno surovo maslo, alkohol za industrijsko uporabo, strojna olja za letala, milo in bencin. Pripravljeni so bili načrti za različne tajno delujoče topove in topniške priprave.
Ta odkritja, ki jih ima v rokah mešani angleško amerikanski informacijski svet, ki mu predseduje general T. J. Betts iz Washing-tona in pomaga podpredsednik britanskega ministrstva za preskrbo prof. Linstead, bodo imela lahko velik vpliv na razvoj znanosti in povojne industrije.
Gospodarski položaj Poljske
Po poročilu, ki ga je dobila UNRRA c . svojega zastopnika v Poljski Clifforda H. Wilsona, prizadevajo zdaj Poljsko pomanjkanje živeža, bolezni in gospodarska kriza. Wilson, ki je podpredsednik delegacije UNRRAe, ki ima nalogo, da ugotovi, česa je Poljski treba, je sporočil, da je stanje v državi nemara najslabše v vsej Evropi. Število živine se je povsod slino skrčilo. V Lodzu dobivajo mleko samo otroci do dveh let. Proizvodnja premogovnikov doseza komaj 50% običajne, proizvodnja jeklarske industrije 30%, in tkaiske industrije 40%. Najbolj razširjene bolezni so jetika, tifus in griža. — Umrljivost otrok se je silno povečala.
Pomoč, ki jo je UNRI^A v teku julija poslala Poljski, znaša 147.176 ton. Pomoč se bo še poveče’a, porazdelitev v notranjosti države pa je še nadalje skrajno težka.
Move irsle pripomoček zn varen lel
Skrila in vendar odkrila lavama v Mavra
Cvetje in k 1 a s j e
Polkovni!; Gorsanlt pripovednje
ZGODBA IZ N15.PQI LEONOVE DOBE
tel ničesar vedeti, ko sem pa vedno huje grmel in mu grozil s prekim sodom, se je vdal in prišel z resnico na dan: namesto da bi vrgel slamo na gnoj, jo je rajši prepustil bajtarju Joachimu, ki biva tam za vodo.
Major Rougeron ml je dal nekaj jezdecev, in kakor bi me veter nesel, sem brzel k Joachimu. Tudi ta se je delal nedolžnega, ali moja odločna beseda ga je kmalu pripravila do tega, da se mu je vrnil spomin. Priznal je, da sta popoldne prišla k njemu dva popotna človeka prosit vbogajme — prav takrat, ko je Georg pripeljal slamo.
Hvala Bogu, to je bila prava sled! Torej tista dva mladeniča! Zato sta se tam v gozdu tako urno potuhnila!
V naglem diru smo jo ubrali za njima. Bila je že malodane noč ,ko smo ju dohiteli. Korakala sta brezskrbno po cesti.
Umljivo je, da nista hotela ziniti. Dal sem ju pri priči preiskati. Nič! Naravno, sem dejal, pismo je že prevzel kak zaupnik. A kdo je ta zaupnik in kje tiči? Mladeniča nista hotela ničesar izdati. Še rada bosta govorila, sem se zaklel. Odredil sem, da ju pritirajo
Koroški Slovenci pred 100 leti
SPISAL ŽUPNIK: HANI MÄIERHQFER
Vsebina tega spisa je vzeta iz zgodovinskih knjig in iz spominov mojega očeta.
1300 let je že prešlo, odkar so zasedli Slovenci našo koroško deželo. Leta S83 po Kristusu so morali bežati pred divjimi Huni iz severnih krpatskih pokrajin in iz Bukovine. Romani, Kelti in Goti, ki so bili tedaj v naši deželi, so morali bežati. Slovenci so zasedli vso Koroško in tudi vzhodno Tirolsko ter Pongau na južnem Solnograškem. Slovenska krajevna imena po vseh teh krajih kažejo še dandanes, da so bili Slovenci gospodarji.
Slovenci so bili najbolj kmeti in pasti')!. Zato so jih Nemci imenovali „Wenden" in iz tega je nastalo „Windischp". Wenden pa pomeni: Weidende, to je pastirji.
Slovenci so pa dali svoji novi domovini ime: Goroška, kar je dežela gor in planin. Iz tega je potem nastalo ime: Koroška, Goro-tan, Carantanum, Kärnten.
Tedanji Slovenci so pa bili še pogani. Njih bog je bil: Perun, bog svetloba. Po gorah in hribih so mu zidali svetišča.
Ko so se pa po misijonarjih iz akvilejskega patriarhata in solnograške nadškofije lepo pokristjanili, so naredili iz teh perunovih tempiov — krščanske cerkve. Posebno še v 9. stoletju, ko sta prišla tudi na Koroško slavna slovenska apostola sv. Ciril in Metod.
iiiiitiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiunMiiiiiiaiiiiiHiMihuiiiiijiiiiiiiniHUininiiHiiiiiiHiiiHiiuiniiiiniinniiiiiiiiMiiiniimiimiiimimiininimiHmimiiiiamnmimmminmiHiimmmmniiiiinnMiiiHiinHiuummmmimmiiiimiii
pred majorja Rougerona. Ta ju je zasliševal na dolgo in široko, jaz sem pa stal zraven in nenehoma klical tisoče vragov nadnje. Bilo je vse zastonj. Niti tedaj, ko sta slišala, da bosta ob zori ustreljena, se jima ni hotel jezik razvozlati. Trdila sta venomer, da ničesar ne vesta.
Vstopil je vojak ter javil, da sitnari krčmar Schnabelhold že celo uro na pragu hiše. Šel sem ven. Cim me Schnabelhold zagleda, se izvije straži in steče k meni: „Gospod, gospod — čujte! A brez zamere, prosim! Veste — Greta, tista neumna, trapasta Greta ... da ni takoj zinila, gos neumna! Veste, da mojega ukaza niti ni izvršila? Lena .kakor je od rojstva, je šla ter meni nič tebi nič zamenjala Vašo slamnjačo za ono iz sosedne sobe."
Kakor Elija v nebesa sem švignil v krčmo, si dal odkleniti drugo sobo ter skočil k postelji. S tresočo roko sem ril po trebuhu slamnjače — o mili Bog v svetlih nebesih, kaj sem mahoma privlekel ven? Zares, bilo je kurirsko pismo!
„To je pa od sile, gospod Schnabelhold! Saj so si vaši ljudje vse prosto izmislili! Da v Prusiji tako nesramno lažejo!"
„Oprostite," se je pred mano zvijal zbegani in obenem blaženi birt. „Kaj so pa hoteli? Ko jim je vaša sveta jeza naložila take uganke ..."	A. Z.
Tako so se spremenili poganski templi v krščanske cerkve: na Dobraču, v Dolini na Zilski planini, na Strmcu nad Vrbo, na Jer'-bergu (moji domovini), na Št. Urški gori, na Magdalenški gori itd.
Tudi škof sv. Modest iz Solnograda, ki je pokopan v gosposvetski cerkvi, je pomagal pokristjaniti vse koroške Slovence. Tudi sv. Helena, ki je sezidala Krški dom, je biia Slovenka.
Ustoličenje slovenskih vojvod na prestolu na Gosposvetskem polju pa je še vedno ostalo. Ta obred ustoličenja v slovenskem jeziku je edinstven v zgodovini človeštva. Popisan je še posebno v knjigi „Schwabenspiegel", in v knjigi opata Janeza is Vetrinja leta 1340.
Koroški Slovenci so bili tedaj dobro organizirani. Nad 1000 posebno izvoljenih mož so postavili „hiljaše" — tisočnike, čez sto mož-stotnike, čez deset mož desetnike. Iz besede „hiljaž" so baje naredili- Nemci ime Herzog.
Od desetega stoletja naprej, ko je bila že velika nemška država s cesarji, posebno pa še, ko so nastopili že Habsburžani, so se začeli seliti v Koroško nemški grofje, škofje, duhovniki, menihi in trgovci in so začeli po-nemčevati deželo. Pa koroški Slovenci so.še stoletja imeli svoje vojvode, kneze in župane. Svoje vojvode so ustoličili na vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju — v svojem
„Kakor znano je naš veliki cesar Napoleon’ v novembru 1806 zasedel Berlin," je začel pripovedovati sivolasi colonel Garsault. „Tam se pa nismo ustavili, temveč smo podili sovražnika noter v Vzhodno Prusijo in. se z njim pri Jilavi hudo spopadli. Srdito so se v nas zaletavali pruski in ruski jezdeci in kar na lepem me je ruski konj treščil ob tla. Ko sem se osvestil, sem ležal v lazaretu. No, okreval sem kmalu. Potem so me poslali v Berlin ter me dodelili ondotni komandi. Postal sem kurir in veselo jezdaril po deželi.
Nekega dne sem dobil nalog, naj ponesem važno pismo h colonelu Gribeauvalu, komandantu mesta Sagan v Šleziji. Pot bo trajala kakih pet dni ,so mi rekli. Prenočil sem med drugim v Kottbusu. Ko sem hotel navsezgodaj odjezditi, pristopi major Rougeron, mestni poveljnik Kottbusa: „Baron Hochwitz, ki ima grad v bližini, me vabi na obisk. Bil sem že večkrat njegov gost. Sijajen družabnik, vam rečem! Govori francoski! Zdelo se vam bo, da ste v Parizu! Pridite z menoj!"
„Pa moje kurirsko pismo?" — me je zaskrbelo.
„En dan prej ali slej — s colonelom Gri-beauvalom sva dobra prijatelja, napišem mu par vrstic in nič ne bo godrnjal."
Dal sam se pregovoriti: „Cez pol ure bom pripravljen."
„Tres bien," je dejal in odšel.
Pismo me je motilo. Bilo je nekoliko obsežno. Mar ga naj vzamem s seboj na obisk? Kako narodno! Ali bi ga komu izročil v varstvo? Ne! Nikakor ni treba, da kdorkoli voha po moji kurirski malhi. To je slab kurir, ki pusti zaupano mu pošto v tujih rokah.
Oziral sem se po sobi, kar mi šine v glavo- misel. Stopil sem k postelji, odgrnil rjuho in skrbno vtaknil pismo v slamnjačo. Nato sem posteljo po pravilih zopet pospravil.
Ko pridem v vežo, priteče birt Schnabelhold in se prikloni: „Monsieur, kako ste spali, če smem vprašati?"
„Hvala! Ostanem še eno noč," sem mrmral in mu stisnil v roko kovanec. „Kottbus seveda ni Berlin — se pozna tudi pri posteljah," sem hudomušno pripomnil.
„O!" se je delal osuplega. „Torej niste čisto zadovoljni z menoj in mojo hišo?"
„Zadovoljen, pač, pač! Samo ■— če je Berlin prestolnica, mar ni v redu, da ima tudi boljše postelje? Sploh pa — to je pruska zadeva. Pomnite: vzel bom tale ključ s seboj, pustite mi sobo čez dan v miru!"
Odjezdil sem z majorjem in njegovimi tovariši vred. Pri baronu Hochwitzu smo biit deležni ljubeznivega sprejema. Ni mi bilo žal, da sem pristal na povabilo. Obdajali so nas na gradu s toliko pozornostjo, da je človek kar pozabil, da živi v zasedeni deželi.
Ko smo se kasno popoldne vračali, smo srečali v gozdu dva mlada popotnika. Vedla sta se nekam potuhnjeno, umaknila sta se nam v grmovje. Pa se nismo dosti menili za mlečnozobi drobiž.
Cim sem stopil v svojo sobo, sem se napotil k postelji gledat po pisrnu. Grom in strela! Le kje je pismo? Zmetal sem na tla vso posteljnino. Potem sem kakor nor brskal po slamnjači. Dvignil sem jo na rame in jo odnesel do sredi sobe, kjer šem jo, še enkrat pretipal na vse strani — zaman, pisma nikjer!
Pripokal sem dol k birtu: „Katerega vraga ste mi pustili v sobo?"
„Za Boga milega, oprostite!" je jecljal. „Ko sem pa mislil..."
„Kaj mislil, vi nesrečnež?"
„Mislil, gospod stotnik — da bi radi malo bolje spali!... Zato sem dejal sam pri sebi: bo prav, ako daš gospodu slamnjačo nanovo nabasati — veste, da boste mehkeje ležali."
„Vas je sam hudič nabasal ne. vem s čim. Brž povejte, kdo si je dajal opravka z mojo slamnjačo?"
Krčmar je poklical postrežnico Greto. Bila je ne več mlado dekle z bolj dobrodušnim nego brihtnim obrazom.
„Kaj ste našli v slamnjači?" sem jo trdo prijel.
„Nič," je dahnila. Tresla se je kakor trs na vodi.
„Nič?" sem vzrojil. „Le trdite mi to še enkrat! Nič, pravi ta ženščina!"
„Kakor ste ukazali, gospod," se je vsa bleda obrnila do Schnabelholda. „Vzela sem staro slamo ven — pobašala noter novo — in.. "
„No — in kaj potem? Kam ste spravili staro slamo?" sem rohnel.
Ugibala je nekoliko, nato je boječe jecljala: „Odnesel jo je Georg, mislim, da na gnoj."
Za me Greta ni več zanimala, marveč sem se lotil hlapca Georga. Ta spočetka ni ho-
Slnppr - fiibraSlor izSioda
Pred 126 leti je sir Raffles v službi angleške vzhodno-indijske družbe priplul v sultanat Džohor, Ta državica še obstoja, in sicer na južnem koncu Malajskega polotoka. Rafiles je sultana pregovoril, da mu je za letno plačo prepustil močvirnat otok. Ker tam ni bilo prebivalcev, zato nihče ni plačeval davkov, in tako je mogel biti sultan prepričan, da je napravil dobro kupčijo. Raffles pa je bil eden Ustih, ki „znajo gledati za sto let v bodočnost". Njegovemu bistremu očesu se je razodelo, kako imenitno lego ima otok: vse ladje, ki bodo hotele na Japonsko in Kitajsko in ki bodo hotele zopet nazaj, bodo morale tod mimo. Morski promet je bil že takrat živahen, a Rafiles je vedel, da se bo še vse drugače razmahnil. Ne brez truda in žrtev so Angleži sredi tropske močvare ustvarili pristanišče, ki je dobilo ime Singhapura, to je „levje mesto". Ime je obveljalo tudi za ves otok, ki meri dobro dvajsetino Koroške. Cvetelo in vedno bolj cvetelo je singapursko pristanišče in prebivalstvo mu je nazadnje naraslo na več kakor pol milijona duš.
Že kmalu so začeli Angleži Singapur utrjevati. Za časa prve svetovne vojne, ko so lovili nemško križarko „Emden", se je pokazalo, kolikega pomena so dobro opremljene vojne luke. Ker se je po letu 1918 Japonska čezdalje bolj krepila, je varnost britanskega imperija nujno zahtevala trden vogelni kamen v Južni Aziji.
Leta 1923 se je začelo velepotezno delo, ki je merilo na to, da se Singapore (tako pišejo Angleži to ime) pretvori v orjaško moderno trdnjavo. Vsako leto je Velika Britanija vtaknila v utrjevalna dela nekako dva milijona funtov šterlingov. Japonsko časopisje se je razhudilo in več kakor enkrat so morali londonski državniki slišati očitke, da pripravlja Anglija napad na Japonsko. Lepega dne se
je res zgodilo, da so z delom prenehali. Bilo je to v času, ko so v Londonu dobili delavsko vlado. Toda odmor ni trajal posebno dolgo. Admiraliteti je uspelo, da je1 parlament prepričala o važnosti Singapurja — in utrjevanje se je ne samo obnovilo, ampak celo pospešilo.
Februar 1938 bo ostal za vse čase mejnik v zgodovini Singapurja. S celo vrsto blestečih vojaških parad so dali Angleži svetu na znanje, da so dogradili največjo morsko trdnjavo vseh časov. Vrhunec slavnosti je videl 14. februar, ko je guverner sir Shen-ton Thomas izročil veliki pristan „Jurij VI." angleški mornarici v uporabo. 11.000 od vlade povabljenih gostov je prisostvovalo temu dogodku; zastave so vihrale, topovi so grmeli, po zraku so švigala letala — toliko jih Singapur še nikoli ni bil videl. K slavnostim so priplule tudi tri ameriške bojne ladje. S tem so Američani namignili, da jih bo bodoča vojna našla ob strani Velike Britanije. Prišli so tudi Nizozemci, ker so se zavedali, da bi bili brez moči, če bi se rumeno pleme nekoč odpravilo na pohod proti jugu. Da bodo Japonci udarili, ni nihče dvomil — a kdo je mogel misliti, da je dan preizkušnje tako blizu!
V desetih letih so kitajski kuliji prevozili kakih šest milijonov kubičnih metrov zemlje in to na kilometrske razdalje. Takega dela si ne smemo predstavljati preveč po evropsko. Pomislimo le, da leži Singapur samo 80 km severno od ravnika. Dvakrat v letu doseže tu sonce zenit, a tudi sicer se le malo od njega odmakne. Pekoče sonce, soparni vetrovi ali monsuni, tropske plohe, močvare in bolezni, japonsko vohunstvo in domače stavke, vse so znali Angleži premagati Veljalo jih je skoroda milijardo predvojnih avstrijskih šilingov. In kaj so s tem denarjem dogradili?
Tik Singapurja se druga v drugo prelivajo slane vode Indskega in Tihega oceana. Samo
Učenjaki soßijo
Rudolf Virchow je bil učenjak svetovnega slovesa. Leta 1836. se ja ta učenjak izjavil: „V vseh dobah se je branil napredek v medečim in drugih vedah od avtoritet in sistemov Virchov sam je bil velika avtoriteta. Leta 1836. se je našel v Neandertalu kos človeške lobanje. Virchow je sodil: „To je lobanja kretina ne pa prastarega človeka." Ko se je potem leta 1891. našel drug kos človeške lobanje v Trinilu, je Virchow spoznal: „To je lobanja opice, niti govora ni, da 'bi•bila človeška". Tako je govoril Virchow in znanstveni svet mu je veroval desetletja. Ali nazadnje se je dognalo, da je lobanja neandertal prvi zastopnik človeškega rodu iz ledene dobe in vseh plemen v Aziji, Evropi in Afriki. In lobanja iz Trinila se je spoznala za človeško iz prastare dobe. Tako je Virchow dokazal, da avtoritete znanost dostikrat le ovirajo.
iimuimmiiiimiiiiimmMUHiimmiiisiiiiiiMunimiHiuimnumniii
slovenskem jeziku. Ta šega je ostala do leta 1414, tudi če so od 9. stoletja naprej bili od nemških cesarjev postavljeni na Koroškem nemški heržcgi. In če so koroški knezi prišli na cesarski dvor, so jih cesarji morali pozdraviti v slovenskem jeziku; in če je prišel nemški cesar na Koroško, so ga morali pozdraviti najprej tudi v slovenskem jeziku. To se je zgodilo še leta T334, ko je prišel tedanji novi avstrijski cesar Franc Jožef I. s cesarico Elizabeto prvikrat obiskat našo Koroško.
Torej pred ISO leti!
To napišem iz spominov mojega očeta. Bili so rojeni 1842 v Ribicah pri Grabstanju, kot sin ubogega kajžarja. Njih oče je pa bil nezakonski sin majorja Maierhoferja iz Gradca. Bilo je tako: Ko je slavni Napoleon prišel leta 1808. s svojo armado sem iz Italije na Koroško v boju proti Avstriji, je bil nekaj dni tudi v Celovcu. Stanoval je v gostilni na šentviški cesti, ki ima še sedaj na steni zapisan ta zgodovinski dogodek. Avstrijski vojaki pa so se morali umakniti iz Celovca proti Grabstanju. Tam so ostali več mesecev. Neki avstrijski major iz Gradca je bil z njimi tudi tam. Skrivaj se je zaljubil v neko ta-mošnjo lepotico — in ko se je rodil otrok, so mu dali ime Maierhoferi Moj ded. Moj oče Karel, sin ubogega očeta, pa so prišli potem kot učenec k tedanji tako slavni čevljarski zadrugi v Gosposveti in so potem vozili čevljarske stvari po vseh trgih tedanje srednje-koroške dežele: v Celovec, v Trg (Feldkir-chen), v Št.Vid, v Breče (Friesach), v Hüttenberg, v Belkovec, v Pliberk in še v druge kraje. Pozna! je torej vas Celovec in druge kraje Koroške. In pri Gosposveti se je tudi poročil. — Moj krstni boter pa je bil tedaj tako znani bogati kmet "Kolim-pret iz grabstanjske župnije. Tega posestvo pa je bilo tudi tako imenitna kmetija pri „Krajncu" pod Jerfcergom. Kathreinberg, ki tako krasno moli proti nebu tam med Dravo in Vrbskim jezerom. V srednjem veku je bila ta kmetija v rokah slavnih hodiških grofov. Imeli so y rokah ves kraj od Vetrinja do Ro-žeka. Za svojega oskrbnika so si izvolili ravno ta kraj pod Jerhergom. Pobiral je davke podložnih kmetov vsega okraja. Sezidali so mu tam lepo hišo in jo imenovali Krajnc, to je gospodar tega kraja. (Se nadaljuje.)
pol kilometra širok preliv loči singapurski otok od celine. Precej širši pa je preliv, ki se je vrinil med Singapur in podolgovato Sumatro. Po tem prelivu je razsutih polno otočičev, zlasti se pa ti gnetejo pred mestom samim. Po njih so vzidali Angleži obalne baterije, skrite prostore za letala in globoka zaklonišča. Žrela pošastnih topov so lahko vsah hip zrasla iz- tal, sposobna, da mečejo enotonske granate do 50 km daleč.
Brez primere so bile zaloge vsakršnih vojnih potrebščin. V dobro zavarovanih skladiščih pod zemljo se je kopičila hrana za ljudi, a tudi hrana za stroje. Baje je imel Singapur takrat, ko se je vojna pričela, v zalogi poldrug milijon ton. nafte in bencina za mornarico in letala. Koliko to pomeni, raz-vidimo iz naslednjega. Anglija je na Daljnem vzhodu trajno vzdrževala bojno bro-dovje. Bila je to tako imenovana „kitajska mornarica". Zaloge Singapurja so zadostovale, da bi bila imela ta mornarica kuriva za pol leta.
In vendar so Japonci začetkom 1942 vdrli v to silno trdnjavo! Kako jim je bilo to mogoče? Lotili so se Singapurja ne z morja, marveč so pridrli s severa, odkoder jih Angleži niso pričakovali. Singapur je bil ne-zavzeten za napadalca z morske strani, premalo pa je bil zavarovan proti napadom s severa, to se pravi s kopnega. Japonci so vedeli, da se Singapurja ne bodo mogli polastiti, razen če ga presenetijo s sunkom v hrbet. Posrečilo se jim je, da so skozi Ma-lako s tako naglico prodirali, da Angleži niso več našli časa za dograditev severne singapurske fronte. Kar je Singapur 1942 doživel, je zgovoren nauk: vojna luka, ki ni obenem urejena kot kopna trdnjava, je podobna možu, ki hoče stati na eni nogi. No, te dni zapuste Japonci svoj Sonan — tako so krstili zavzeto mesto — in Angleži bodo že poskrbeli, da dobi Singapur svojo drugo nogo.
A. Z.
Deset lisec slepih ho spregledalo
V Združenih državah cenijo število slepih na 250.000, To je veliko število, katero bo v prihodnjih letih znižano za nekaj deset-tisoč. Za ta uspeh se bodo mogli zahvaliti novi vrsti očesne operacije in posebnemu zavodu, ki bo posredoval nakup in prodajo za operacijo potrebnega dela očesne rože-niče.
Na uspeh pri takšni operaciji pa lahko upajo samo nekateri slepi, ki ne vidijo, ker je njihova roženica, ki pokriva zenico, temna in ne prepušča svetlobe. Do nedavnega časa je bila operacija roženice precej redka, ker je bilo zelo težko dobiti za prenos potrebno roženico drugih ljudi. Zdaj je novo ustanovljeni zavod začel skrbeti za zbiranje zdravih roženic v velikem obsegu. Ce bo pri svojem poskusu uspel, bo mnogo dosedanjih slepih spregledalo.
Svoječasno je bila operacija roženice zelo redka in komplicirana operacija, danes pa je popolnoma vsakdanja stvar. Prenos roženice je povzročil nekaj zelo zanimivih dogodkov.
NEKAJ ZANIMIVIH DOGODKOV
Tako je prišel pred nedavnim neki slepi Kanadčan v New York, se dal operirati, odletel domov, se opočil — in bil pri naboru sprejet h kanadskemu letalstvu, ker je dobro prestal očno preizkušnjo. Prav tako je neki slepi bojevnik iz prejšnje svetovne vojne uspešno prestal operacijo in je danes šofer v New Yorku. Če ga prav natančno ne pogledate, ne boste opazili, da je tudi on eden izmed 20.747 drugih slepih, ki danes hodijo po novojorških ulicah.
„Očesna banka" je podobna posredovalnicam za dajanje krvi. Njena naloga je nadzorovati in posredovati prodajo očnih roženic, tako da lahko ljudje, katerih roženica je bila poškodovana ali uničena, dobe novo, da lahko , zopet vidijo.
Običajna roženica je popolnoma prozorna, ker stalno čisti pri mežikanju vek, tako da nič ne more motiti njene prozornosti. Pod njo vidimo šarenico, okrogli barvasti del očesa, v njeni sredini pa črno zenico, odprtino, skozi katero prihajajo svetlobni žarki v notranjost očesa. Črna je, ker ni nič drugega kot luknjica v temno notranjost očesnega jabolka. Okoli šarenice je očesna belina, trda roženica, ki Varje mnogo bolj. občutljive očesne dele pred zunanjimi motnjami. Roženica je nadaljevanje očesne beline, razlika je samo v tem, da je roženica prozorna, medtem ko je očesna belina neprozorna.
Jasno je, da v primeru, če postane roženica neprozorna, se poškoduje ali uniči, svetloba ne bo mogla več priti v redu v oko. Takšne osebe bodo oslepele, četudi bo ostali del očesa zdrav. Roženica se lahko poškoduje na različne načine. Košček železa, ki odskoči pri delu, lahko poškoduje roženico. Kakšna kapljica jedke tekočine jo lahko razlije. Črne koze, sifilis, kapavica in druge kožne bolezni lahko napadejo roženico in jo poškodujejo.
Operacija ne more izlečiti vseh primerov neprozornosti roženice. Neprozoren del roženice mora biti na sredini in ne sme biti preveč močan. Prav tako ne sme biti poškodovano samo oko. Če ni teh pogojev — ki res manjkajo pri skoraj polovici primerov okvar na roženici — operacija roženice ne more uspeti.
Operacija ni tako enostavna, da bi neprozorno roženico samo izrezali. V tem primeru bi očesna tekočina, ki je v notranjosti očesnega jabolka, enostavno iztekla. Če roženico izrežemo, jo moramo nadomestiti. S čim? Izkušnja je pokazala, da more v t'a namen služiti samo človeška roženica, ker poskusi s prenosom roženic različnih živali niso uspeli.
Sama operacija je enostavna in hitra. Uspe v veliki večini primerov, spreten zdravnik doseže do 90 odstotkov pozitivnih izidov. Vid operiranih bolnikov je odvisen od zdravja ostalih očesnih delov, v redkih primerih je bolnik popolnoma spregledal s preneseno roženico, večina pa lahko gleda brez očal.
Če izvrši spreten kirurg operacijo, se navadnemu človeku zdi, da je stvar tako enostavna, da bi jo celo sam mogel izvesti.
Pred vami leži bolnik, 18 let star mladenič, slep od svojega tretjega leta. Jedka tekočina mu je pokvarila roženico. Njegova koža na obrazu ne kaže več nobenih opeklin, toda roženica je še vedno neprozorna. Loči temo od svetlobe, toda drugače je popolnoma slep.
Zdravnik izvrši lokalno omrtvičenje očesa, katero namerava operirati — drugo oko bo operiral šest ali osem tednov pozneje — da tako prepreči bolečine bolniku. Mladenič čuti dotik zdravnikovih rok, odgovarja na njegova vprašanja in se smehlja kramljanju med zdravnikom in strežnico. Mahoma se oglasi: „Gospod doktor, jaz vidim!". Neprozorna roženica, ki mu je preprečevala videti svetlobo skoraj petnajst let, je proč. Zopet lahko vidi.
Zdravnik ni izrezal vse roženice, samo okrogel košček, katerega premer znaša okoli pol centimetra, nekoliko več, kot pokriva očesno zenico. Svetloba, ki prihaja skozi zenico v oko, ni uravnana. Bolnik ne more videti podrobnosti, toda ima občutek, kot da bi močan žaromet posvetil v njegovo oko v temni sobi.
Hitro zdravnik vzame natančno enako velik košček roženice iz krožnika s slano vodo in ga položi na mesto, kjer je trenutek prej izrezal poškodovano roženico iz očesa. Ro-
gre v posteljo. Pet dni pozneje oko odvežejo, poberejo šive in bolnika posadijo v posteljo. Zopet lahko vidi.
Bolnik je vesel, toda zdravnik je oprezen. Roženica je prozorna, toda ali bo takšna tudi ostala? Minulo bo najmanj dva tedna, predno bo lahko gotov uspeha.
USPEHI OPERACIJE
Dnevi minevajo hitro, roženica ostaja jasna in prozorna in po štirinajstih dneh pošljejo bolnika domov. Zopet lahko vidi.
Sest ali osem tednov pozneje se bo vrnil na novo operacijo drugega očesa, če... Zelo važen „če". Zdravnik ima na seznamu še petnajst bolnikov, ki vsi čakajo, da jim vrne vid, toda nima za njih dovoljno količino roženic.
Čakati morajo, da bo kdo zgubil oko z nepoškodovano roženico, ali pa, da bo kdo umrl in v svoji oporoki določil, da lahko nje-, govo roženico uporabijo za operacije slepih. Tudi njegovi najbližji sorodniki morajo privoliti. Vse to se le redko zgodi.
Očesna banka upa, da bo mogla v doglednem času odstraniti to pomanjkanje. Poziva za enkrat ljudi, naj ji zapuščajo ob smrti svoje roženice. Zbirala jih bo in hranila. Mora jih dobiti najdalje štiri ure po smrti darovalca in jih more hraniti najdalje tri dni, ker se pokvarijo. Tako upa imeti vedno na zalogi zadostno kolečino roženic.
ženico pritrdi s šivi, oko obveže in bolnik
...............................................
Osel/
Bolgarska slika
naglušen in hrom kot moj ded," se jezi Lesjak in seže znova v lonec.
„Ko bi le mogel, toda moj denar ima že gostilničar Gregor."
„Pri moji zvesti ženi, 24 tolarjev, pa niti enega vinarja več."
„Za mojega pridnega, zvestega osla?'
„Saj še 20 tolarjev ni vreden."
Tonej sklene roke.
„Gospod, ne pregrešite se! Moj osel je pridno živinče."
„Zakaj pa potem prodajaš tak zaklad?'
„Ženo ljubim, gospod."
Lesjak, zamaščen trgovec, se smehlja.
„Ti tudi?"
„In 30 tolarjev stane pas, ki ga hočem podariti svoji roži, najlepšega, ki sem ga izsledil. Saj razumete, gospod."
Tonej je zdirjal s 30 tolarji v žepu v vas, trgovec Lesjak pa je zvečer privezal Tone-jevega osla k svojim jaslim.
Cez tri dni se prihuli Tonej v Lesjakoyo trgovino.
„Lesjak, Lesjak," stoče in zavija oči, da bi vzbudil sočutje.
„Kaj ti je?" ga vpraša Lesjak in zdrobi z zobmi olivo.
„Jaz nesrečnež, jaz nesrečnež," jadikuje in debela solza mu polzi po licih.
„Po žganju smrdiš!" ga zmerja Lesjak in izpljuje koščico.
„Mar naj ne pijem? Pomisli: mene vara in še svojega moža."
„T oje slabo," se namršči trgovec in si obriše mastno brado.
„Kaj naj, nesrečnež, storim?' vzdihuje Tonej.
Lesjak si briše mastne roke v srajco.
„Na polju pozabiš na vso nesrečo."
„Kaj pa naj počnem na polju, ko pa nimam več osla?" Nesrečnežu se stekajo solze kot rosne kaplje v brado.
„Ga pa zopet odkupi, saj je tvoj osel itak
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiuMuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiii
VnilftlH i	hä	niilim a	UBfcoIllflsVt edini vir izobrazbe in iz tega vira črpa žen-	sobo ali pa so pred cesarjem razpeli	rogoz-
Jtif!m	vl(1	ski svet spoznanjei da ni bilo nikoli dru-	nico ali postavili bambusno steno.
gače. Ceščenje prednikov je sestaven del Vodilni Japonci so se vedno dobro zave-japonske vere, in če za časa „čestitih predni- dali, da njihov narod nima posebnih tvornih
TRAKOM — SOVRAŽNIK ROŽENICE
Najhujši sovražnik roženice je trahom, ki poškoduje notranji del vek, ki grebejo tako dolgo roženico, dokler ne postane neprozorna.
„Ga pa zahtevaj od nje, saj je ona kriva vse te nesreče.'
Kaj vemo o Japoncih? Dosti in malo. Povprečnemu Evropcu je japonski svet najbolj znan po operi „Madame Butterfly", ki je delo italijanskega skladatelja Puccinija. Tu nastopa japonska žena, in kar čustvuje, kar v duši trpi, je čisto tako kakor pri kaki Evropejki.
Japonke so enako tako kakor naše matere zmožne iskrene, globoke in požrtvovalne ljubezni. Kakor mati v Evropi je mati na Japonskem pripravljena, da stori vse za otroke in moža. Kako potem, da je mogel zazijati tolik prepad med zapadnim in vzhodnim svetom?
Pri Japoncih je prepričanje o manjvrednosti žensk močno zasidrano. Kljub vsem stikom z zapadno kulturo se Japonci tega predsodka niso znebili. Ni ga zlepa na Zemlji naroda, ki bi znal biti obenem tako Napreden in nazadnjaški. V malo desetletjih so Japonci privzeli evropsko tehniko in evropske državne uredbe. Hkrati so umeli hraniti svojo dušo tako, kakor da bi ostalega sveta sploh ne bilo. Po notranje je Japonec °stal to, kar so bili njegovi predniki pred sto In dve sto leti. Ostal je zvest starojaponske-ntu izročilu. Skladno s tam izročilom zre na ženo z vrha, vsaj v javnosti: žena mu ni družica, ki bi se mogla z njim meriti.
Zlasti se čuti Japonec gospoda. Naravno se mu zdi, da^to v javnosti tudi pokaže. Zato je žena tista, ki na cesti nosi prtljago. Pa ne naorda, da bi smela stopati vštric moža, ampak njeno mesto je za njim. Doma je njena dolžnost, da bere možu sleherno željo že kar iz oči. Sama ni treba da bi imela želje. Ako ji mož velikodušno nekaj privošči, je prav.
Le kako je mogla japonska žena toliko stoletij to ponižanje prenašati? Odkod je jemala moč, da ni nehala ljubiti otrok, moža in domovine? Zopet je izročilo tisto, ki nam marsikaj pojasnjuje. Za ogromno večino japonskih žena so izročeni nauk* prednikov
kov" ni bilo drugače, kako bi sedanji rod smel zahtevati kaj boljšega? Vrhutega vsaka Japonka upa, da se njeni sinovi kdaj dokopljejo do oblasti in ugleda, potem bo mati deležna istega spoštovanja, kakršno gre slavnim prednikom. Cim slavnejši sin, tem slavnejša mati — in ta slava se lahko stopnjuje do božjega češčenja. Mi tega ne pojmujemo, za Japonko pa je češčenje prednikov svojevrsten skrivnosten svet, iz katerega črpa uteho, ki odtehta vse težave zem-skega življenja.
S predniki se pride daleč na Japonskem. Kadar hočejo mogočneži, ki na cesarskem dvoru oblačijo in vedrijo, svoj narod za nekaj navdušiti, tedaj mu s spretno razlago izročila dopovedo, da preslavni predniki to in ono žele in da se jim hudo zameri, kdor ne verjame.
Zgodovina uči, da so oblastniki na Japonskem včasih prav brezobzirno obračali izročilo v svoj prid. V 18. stoletju je nekim plemičem, ki so se nazivali dajmi, uspelo, da se polaste oblasti v državi. Cesarju so vzeli vse vladarske pravice, obenem so pa razglašali, da je ni bolj svete, bolj božanske osebe kakor cesar. Pustili so ga, da je živel v svoji palači, ves mogoči sijaj so mu privoščili, in če so bila kje na zemlji vrata v nebesa, tedaj so bila pri cesarju. A obenem so dejali dajmi, da cesar, ko je vendar bog, ni odvisen od* tako nizkotnih potreb kakor smrtni ljudje — zato mu niso dajali hrane! Cesar je bil prisiljen, da si s prepisovanjem služi vsakdanji kruh. Sredi vsega razkošja je cesar v svoji palači z družino vred včasih naravnost glačtoval. Da prejme za prepisovanje primerno nagrado, se je moral z naročniki dostikrat pogajati Ker je bil bog, ga naročniki torej sami navadni ljudje, niso smeli videti. Govorilo se je zato iz sobe v
lastnosti. Vedno so Japonci škilili na Kitajsko, kajti odtod je prihajala pobuda za delo, za novotarije, za napredek. Pač pa je Japonce odlikovala neka posebnost: imenitno so znali posnemati. V zvezi s tem so Japonci nenehoma gojili željo, da bogato kitajsko deželo pridobe zase. Ce bi kdaj imeli oblast nad Kitajsko in njenim milijonskim pridnim prebivalstvom, tedaj bi bili nastopili pohod h končnemu cilju, ki so ga naznačevali s krilatico „Azija Azijatom”. Mislili so s tem nič drugega kakor — „Azija Japoncem" I
Prvi naskok na Kitajsko je modernizirana Japonska poskusila leta 1894. Tedaj je izgubila Kitajska otok Formozo. Od tega prvega uspeha so Japonci svoj vlip na kitajski zemlji trdovratno širili in širili. Višek je ta politika dosegla z zasedbo Pekinga v letu 1937. S tem dogodkom se je začela vojna, ki je nenehoma trajala do letošnjega avgusta. Ljudje, ki so poznali kitajsko zgodovino, so že vedno zmajevali z glavo. Vedeli so, da Japonska ne bo uspela, zakaj kitajski narod je v 5000 letih svoje zgodovine učakal še hujše viharje in vdore tujih gospodovalcev, pa je vse preizkušnje zmagovito prebil. Kitajska „tradicija" sloni pač na čvrstejših temeljih kakor japonska.
Kadar govorimo o Japoncih, znajmo skrbno ločiti! Preprost japonski kmetič ni nič manj priden kakor kitajski kmet in pa kmet kjerkoli na svetu. Častihlepni mogotci so njegove vrline zlorabili v uresničevanje svojih pretiranih načrtov. Prav tako se Japonka, če svoje življenje posveča družini, nič ne razlikuje od milijonov mater širom sveta. Pravijo celo, da bi mogle Evropejke japonsko ženo v marsičem s pridom posnemati. Na vsak način, če bo treba odslej na Japonskem živeti malo bolj demokratično, se bo Japonka novemu redu še najlaže prilagodila.	V.
„To sem že poskusil.'
„No, in?”
„Vse njeno premoženje je vredno 4 tolarje, njen mož je pa velik skopuh."
Lesjak je dober človek in nesrečni Tonej se mu smili.
„Potem naj pa vrag vzame to žensko,' zakolne in še pristavi: „Kaj pa poreče njen mož?'
Tonej si izbriše solze iz oči.
„2 njim še nisem govoril."
Trgovec izpljune koščico preko prodajalne mize.
„Potem pa od njega terjaj denari'
„Tega ne morem,” izjavi Tonej.
„Ne bodi neumen,” se smeje Lesjak, „le zakaj ne?"
„Ker ima ta osel mojega osla!"
Lorenz Mačk.
(Iz nemškega prevedeno;
Pisatelj' Franz Werfel umrl
55 let star je koncem avgusta v Kaliforniji umrl Franz Werfel. Pred leti je moral zbežati pred nacisti. Zatekel se je v Francijo, in ko so 1940 Nemci vdrli tjakaj, se je umaknil v Ameriko.
Franz Werfel se je rodil dne 10. septembra 1890 v Pragi kot sin premožnega tovarnarja.
1911, ko mu je bilo šele 21 let, je objavil prve pesmi, in povsod, kjer se je cenila lepa nemška beseda, so postali pozorni na mladega pesnika. Po pravici so se nadejali od njega še marsikaterega leposlovnega vezila.
Ob izbruhu prve svetovne vojne je poučeval na vseučelišču v Leipzigu in sodeloval pri pomembnem založništvu v istem mestu. Vojna ga je klicala pod zastavo in moral je na rusko fronto. Po vojni se je obrnil na Dunaj, kjer se je poročil z vdovo po glasbeniku Gustavu Mahlerju.
Na Dunaju je spisal svoje prve drame in v večjem romanu očrtal življensko pot dveh velikih skladateljev:	Verdija in Wagnerja.
Potem ga je mikala žalostna usoda habsburškega cesarja Mehike — nastala je drama „Juarez in Maksimilijan".
Z romanom „Štirideset dni Musa Dagha" je zaslovel širom sveta. Opisoval je smrtno borbo peščice Armencev, ki jih preganjajo Turki. To Werflovo delo preveva iskreno človekoljubje. Vsako poglavje priča, kako pisatelj sočustvuje s ponižanimi in užaljenimi. Malo let kasneje je Werfel sam pripadal svetu preganjancev. Moral je 1938 Dunaj zapustiti, ker je bil židovskega rodu.
Bivanje v Franciji ga je navdahnilo za roman »Pesem o Bernadetki". Delo je izšlo leta 1942 v nemškem in angleškem jeziku. Tudi film se je polotil tega predmeta in po svoje pripomogel k izrednemu uspehu poslednjega Werflovega dela. Na romanu hvalijo čudovito rahločutnost, s katero ume Werfel povedati, kako bogato je notranje življenja versko vzhičenega človeka.
Ali je Mount Everest najvišja gora sveta?
Zelo verjetno je. da Mount Everest kljub svojim 8840 m ni najvišja gora na svetu, kakor se morajo vedno znova učiti generacije šolarjev. Piloti, ki oskrbujejo polet med Indijo in Kitajsko na eni najtežavnejših prog sveta, na tako zvani „Hump" - liniji (Hump pomeni grbo in se nanaša na gorske hrbte Himalaje in drugih gorskih skupin Tibeta), pripovedujejo soglasno o gorskem vršacu, ki ni zaznamovan na nobenem zemljevidu in mimo katerega so morali na svojem potu leteti. Ta gora mora biti visoka med 10.000 in 11.000 m, kakor je bilo poznati po merilnih napravah, kadar je bilo letalo približno * višini vrha. Gora leži nekje v severno-vzhodnem Tibetu; zato je morebitna zamenjava z Mount Everestom nemogoča, ker trna ta povsem drugo zemliepisno lego.
KOROŠKI GOSPODAR
Pomen in niinhi gnoja
Prvi namen gnojenja je, da obdržimo nespremenjeno rodovitnost zemlje. To dosežemo s tem, da ji damo s primernim gnojenjem hranljivih snovi. Nekateri zemlji že po naravi primanjkuje za prehrano potrebnih snovi, ali pa jih ne vsebujejo v zadostni količini, da bi nam dajale obilen pridelek; iz tega je razviden drugi namen gnojenja: obdržati naravno bogastvo zemlje neizpre-menjeno in ga tudi povečati, ako je potrebno.
Po kemični sestavi razlikujemo enostavna In kompleksna gnojila. Med slednja spada hlevski gnoj, o katerem se bomo danes nekoliko pogovorili. ■
Najvažnejše gnojilo, ki je v poljedelstvu velikega pomena, je hlevski gnoj, sestavljen iz odpadkov in gnojnice, pomešano s steljo. Njegova sestava je odvisna od vrste živine (goveje, konj, prašičev ali ovc); od starosti, od načina gnojenja, od vrste stelje, ki jo uporabljamo, od gnojnika in načina shranjevanja. Konjski gnoj je boljši od gnoja goveje živine, boljši gnoj ima tudi odrasla živina, bogatejši pa je gnoj v pogledu hranilnih snoveh, čim bolj so koncentrirana krmila. Ker je gnojnica na dušiku in kaliju bolj bogata kot so odpadki, je treba paziti, da se ti dve prvini ne izgubljata. Stelja je tem boljša, čim bolj ohranja vlago.
Velike važnosti za shranjevanje gnoja je gnojnik, ki bi ga morala imeti vsaka najmanjša kmetija. Dober gnojnik mora odgovarjati naslednjim pogojem:
1.	preprečiti mora izgubljanje gnojnice, ki se mora zbirati v gnojnični jami; 2. pospeševati je treba pravilno in enakomerno dozorevanje gnoja; 3. preprečiti je treba na vsak način, da bi sonce ali veter izsuševala gnoj, da bi' ga izpiral dež; 4. imeti je treba prostor, ki je sorazmeren s količino gnoja, ki ga daje hlev, da ni potrebno delati previsokih kupov in da se zrel gnoj ne meša s svežim; 5. nakladanje se mora vršiti brez vsakih težkoč; 6. biti mora na takšnem prostoru, da je dostop do hleva primeren in da ns škoduje obljudenemu kraju iz zdravstvenega stališča.
izbira gnojnika ni tako lahka. Kakšne vrste gnojnikov imamo? S streho, brez strehe, z enim ali večimi cementiranimi tlemi, kopane ali nadzemne, z gnojnično jamo itd. Pokriti gnojniki niso preveč priporočljivi že zaradi tega, ker so predragi in ker so previsoki tudi stroški vzdrževanja; v ostalem pa dobro varuje pred škodo, povzročeno po soncu (izsuševanje). Pred vetrom obvarujemo gnojnik, ako posadimo okrog njega sončno drevje,- pred padavinami pa, ako ga pokrijemo s plastjo dobro tlačene zemlje. Vkopani cjnojniki imajo dobre lastnosti, so pa dragi in povzročajo težave pri nakladanju. Vsak skrben kmetovalec si lahko ustvari dobro gnojišče sam. Predvsem je potrebno, da napravi dobro, nepropustno dno, kar se da doseči tudi s skromnimi stroški. Vzame se n. pr. dobro tlačena ilovica, obzida pa se ga
z navadnim zidom, visokim 40 do 60 cm.
Poglejmo, kaj se zgodi pri dozorevanju gnoja. Pri dozorevanju gnoja se izvrše na-sledtije spremembe-.
1. Precej se zmanjša prostornina organskih snovi (približno 43 do 53% v enem letu);
2.	izgubi se dušik (v amonijakalični obliki od 12 do 14%, v prosti pa do 35%); 3. koncentracija hranljivih prvin: dušika, kalija in fos-iorne kisline; 4. visoka temperatura (70 do 80 gr) pokonča veliko število jajčk mrčesa in odvzame klivno moc semenu mnogih škodljivih rastlin.
Da ostane gnoj vedno dobro ohranjen, se moramo držati naslednjih navodil: odpeljati moramo dnevno gnoj iz hleva na gnojnik, moramo ga poravnati na določeni površini, z nogami ali lopato ga potlačiti, da na ta način odstranimo čim večjo količino zraka, ker je zrak največji škodljivec gnoja. Vsak dan, ko pripeljemo gnoj na gnojnik, moramo opraviti enako delo in sicer toliko časa.
dokler ne dobimo kupa, ki je visok približno dva metra. Ako hočemo dobiti dober gnoj v kmetijstvu, da je prav za gnojnico, ne smemo ga pa nikoli preobračati ali premetavati. Dobro je, če ga pokrijemo s plastjo tlačene ilovnate zemlje.
Komu je koristen gnoj? Koristen je predvsem koruzi, pest tobaku, trti, manj stročnicam, celo škodljiv pa je žitom, ako ga pokladamo neposredno.
Z gnojenjem dodajamo zemlji organske snovi, ki so potrebne pri kemični preosnovi zemlje. Gnoj pa je koristen tudi zaradi tega, ker spremeni fizična svojstva zemlje in ker ji dodaja dušik in kalij. Pri dobrem kolobarjenju mora biti gnoj osnova gnojenja.
Umetna gnojila dajo lepe uspehe, ako jih rabimo kot dopolnilo gnoju. Fosforna kislina je snov, kj navadno gnoju manjka in ki jo tudi sicer splošno zemlja pogreša. Iz tega je razvidno, zakaj dodajamo gnojenju z gnojem tudi fosfatna gnojila, ki nam dajo vedno dobre uspehe. Učinek gnoja je več ali manj trajen, je pa v zvezi z zrelostjo in kakovostjo zemlje, kateri ga dodajamo.
Zalirniije zeleniadnih ikaiHpmi/
Izkazalo se je, da je mogoče na vrtu doseči polne donose le, če se škodljivci smotrno zatirajo. Tako zatiranje pa zahteva točno poznanje življenskega načina škodljivcev. Tako je na primer na zelju in ohrovtu pet do šest vrst škodljivcev. Na setvi v gredici se pojavlja bolezen (očrnelost), ki jo povzroča drobna nitkasta glivica, katera pa more škodovati le, če so rastline pregoste in zato na premokrem, ali pa če je bila setev vsejana v premlado zemljo.
Skoda na zeljnem posevku je splošno znana. Z ovlaževanjem, zasenčenjem in ponovno oprašitvijo z gesarolom (dobavnica se dobi pri vrtnarskem oddelku Zbornice za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo) se uspešno zatira b o 1 h a č.
Najnevarnejša je bolezen, ki jo povzroča sluzasta gliva, katera nastopa predvsem na težkih in prekislih zemljah. Napadene zeljnate korenine dobijo debele bolezenske otekline, ki preprečijo dotok hrane. Bolezen zatiramo z močnim apnenjem zemljišča. Sadike se namočijo v mešanici uspoluna in ilovice in se tako precej zavarujejo pred to boleznijo. Na okuženem zemljišču se najmanj tri leta ne sme pridelovati nikako zelje.
Podobno bolezensko sliko najdemo pri bolezni, ki jo povzroča neki rilčkar na ohrovtu. Če prerežemo nabrekline na korenini, najdemo v sredini škodljivčeve ličinke in smo takoj na jasnem o razločku obeh bolezni. Ta rilčkar je majhen hrošč, ki zalega svoja jajčka na koreninski vrat sadik. Zlegla ličinka se zazre v korenine, kjer nasta-
nejo zavoljo bohotne tvorbe staničji nabrekline. Pokončavanje je možno le s tem, da uničujemo ličinke po nabuklinah korenin. Sadike z le majhnimi nabreklinami se lahko še z uspehom sadijo, ko smo prej uničili ličinke. Važno je, da napadani koceni (štori) ne ostanejo predolgo na zemljišču, ker bi sicer ličinke imele priložnost, da se v zemjli zabubijo. Zato je treba kocene pravočasno pobrati in sežgati.
Zelju škoduje tudi neka muha, sorodnica hišne muhe. Svoja jajčeca leže na koreninski vrat rastlin. Iz njih izlegle ličinke se zažro najprej v drobne koreninice, ki zaradi tega odgnijejo. Tako napadane rastline začno ob sončnem vremenu veneti in rumeneti. Če je vreme ugodno, pa poženejo rastline kmalu nove korenine in se tako ohranijo pri življenju. Ličinke pa vderejo v notranjosti korena prav do perja, tako da je kocen popolnoma preluknan in poln ličink. S pravočasnim škropljenjem s 0.4% rasto-pino drevesnega karbolineja —• največ osem dni po saditvi sadik — je mogoče izlezlo ličinko uničiti. V splošnem naj se napadene rastline zbero in z ličinkami vred uničijo.
Neke mušice (Drehherzmücke) pa leže svoja jajčka prav v osrčje zeljnatih sadik. Iz njih izlegle ličinke objedajo osrčne lističe tako, da rastlina ne more napraviti glave. Oprašitev mladih rastlin s tobačnim prahom gotovo pomaga. Če jih poškropimo z 0.2% drevesnim karbolinejem, zabrani ta duh mušici zaleganje jajčec.
Prizadevanje enega samega posestnika vrta pa je vnaprej jalovo, ker je treba raču-
Fmitliiosl pred ropanjem čebel
Skoraj reden pojav med ajdovo pašo in po končani paši je ropanje čebel. Ta pojav ni prav nič izrednega, marveč povsem naravna zadeva. Ze oni dan smo naglasili, da ajda rnedi samo dopoldne. Čebele-nabiralke so torej z nabiranjem sladkega nektarja na ajdi zaposlene samo dopoldne. V popoldanskih urah imajo čas za odpočitek — da malo zadremljejo po zgledu tega ali onega čebelarja. Toda marljive čebelice dnevnega počitka ne poznajo. Nagon jih žene ven po nove zaloge. Če jih ni na belih cvetovih ajde, jim na vso moč prijetno dišijo iz čebelnjakov v okolici. Ajdov med še nam ljudem tako opojno diši — kaj šele čebeli, kateri pomeni njeno nagonsko opravilo! Zato začno ob popoldnevih stikati okrog čebelnjakov, ali bi se morda ne dalo pri kakem panju pritihotapiti se do sladkih zalog in jih začeti odnašati. Če se je tatinski načrt posrečil nekaterim čebelam, hitro alarmirajo o svojem uspehu ves svoj panj. Hitro se jim pridružijo še druga čebele in začne se vsredotočen napad na ono družino, ki se pa seveda postavi odločno v bran. Začne se pred žrelom napadenega panja obupno klanje, ki ugonobi cele roje čebel. Napad ne ostane omejen le na prvi panj, marveč se raširi kar na ves čebelnjak in ne odneha prej, dokler niso manj odporne družine izropane do zadnje kaplje medu. Pred panji pa leži na kupe mrtvih čebel. Od ropanja ne trpi samo napadena družina, ampak tudi napadalec, ker izgubi mnogo svojih čebel.
Ropanje se začne polagoma. Zato ga je v čateku možno povsem preprečiti ali pa vsaj močno omejiti. Kadar je pa že v polnem razmahu, je zabranjevanje zelo težko. Iz tega sledi nauk, naj čebelar med ajdo in zlasti še po končani paši, panje sproti skrb-
no opazuje in poskuse ropa preprečuje.
V naslednjem hočem dati nekaj navodil, kako se nesreče ubranimo.
Prvo pravilo bodi: med ajdo in kak teden po nji (torej nekako do IS. septembra) naj nihče ne brska po panjih in jih ne drži odprtih. Takšno ravnanje čebele naravnost izziva na ropanje. Da je zlasti mlad čebelar od sile radoveden, koliko so družine v ajdi dobile, ja razumljivo. Toda pamet je boljša kot žamet, pravi pregovor.
Da se poskusi ropanje sproti v kali zatirajo, se priporoča žrela v popoldanskih urah že med pašo pripirati na odprtino enega centimetra. Prav tako moramo skrbno zadelati vse špranje, kjer bi ropnice mogle vdirati v panje. V ajdovi paši ne smemo trpeti v čebelnjaku brezmatičnih ali pa zelo oslabelih družin, ker bi nam takšne družine privabljale ropnice. Take panje je treba ob prvem poskusu ropanja nemudoma odstraniti in jih skriti.
Ob prvih pričetkih ropa si uspesno pomagamo tako, da panje pripiramo; v neposredni bližini pa razmažemo nekaj karbo,-lineja, katrana ali kakšne druge močno dišeče snovi, ki premaguje duh po medu. Ce opazimo, da so ropnice osredotočile svoj napad na določen panj ali na nekaj panjev, storimo najbolj prav, da te panje za kratek čas odstranimo in skrijemo v kak zaprt prostor.
Ce smo ves čas previdno ravnali, se rop ne bo pojavil v škodljivem in nevarnem obsegu. Kdor je pa brezbrižen in zanikern, ne spravi v nesrečo samo svojih čebel, marveč čebelnjake v vsej okolici. Ropanje se ne ustavi pri enem čebelnjaku, ampak se širi kakor požar. Bodimo zato previdni!
Dr. L. P.
nati, da bodo škodljivci iz sosedovega vrta ali polja nanovo napadli. Zato je z ozirom na zagotovitev prehrane nujno potrebno skupno zatiranje teh škodljivcev.
Ocenjevalna jesenska prlreöitev za žrebeta
Ocenjevalna jesenska prireditev za žrebeta in enoletne konje, ki se je vršila dose-daj v obliki licitacije, bo letos izvedena v spodaj opisani obliki:
Živali pridejo pred ocenjevalno komisijo, ki bo razdelila živali za rejo v 4 razrede in živali za vprego v 3 razrede. Za posamezne razrede bodo določene maksimalne cene. Kmet bo lahko potem z ozirom na to, v kateri razred je bil konj postavljen, oddal svojega konja v svobodni prodaji po maksimalni ceni za dotični razred. Za vsak posamezen odkup ali prodajo je treba izpolniti tozadevni obrazec.
Pri vprežni živini, katere lastniki ne pripadajo zvezi, je postopek sledeči: Ker za te konje ne bo prirejena ocenitev s strani sekcije za rejo konj v zvezi živinorejcev Koroške, morajo lastniki plačati prispevek v višini 20 šilingov, kadar pripeljejo konja na semenj, da dodelijo konja v primeren razred. Za to skrbi Zbornica za prehrano, poljedelstvo in živinorejo. Nadaljnji postopek je sličen zgornjemu: živali, ki so klasilici-rane, lahko lastniki svobodno prodajo po maksimalni ceni za dotični razred, seveda pa je prav tako potrebno izpolniti prodajni obrazec. Po nakupu je treba izpolnjeni obrazec oddati pri zadevnem uradu.
Vodstvo si je glede žrebet za vzrejo iz I. razreda, za katere obstoja verjetnost, da bodo nekoč plemenski žrebci, pridržalo pravico, da jih odda priznanim in izkušenim rejcem oziroma takim, ki lahko jamčijo, da bodo žrebeta uspešno vzredili.
Saditev sadnili dreves
Marsikateri kmet si misli, če v drevesnici Izbere najlepša drevesa, je s tem storil dovolj. V mnogih primerih se to izkaže kot prevara: ko drevo začne roditi prve sadove, ja mnogokateri sadj'erejac razočaran. Da se to prepreči, je treba uvaževatl naslednje:
Ko se odločim za nabavo sadnih dreves, moram vedeti, katera vrsta sadja bode najbolj uspevala. Tu sta v prvi vrsti merodajna kakovost zemljišča in podnebje.
J a b o 1 k a na primer zahtevajo bolj hladno in vlažno lego.
Češnje so hvaležne za globoka zemljišča z obilnimi redilnimi snovmi (posebno apnom).
Češplja (sliva) ljubi mokro in zavarovano stališče v bližini domov.
Kak izkušen sadjerejec iz soseščine nam bo v tem slučtju najlažje svetoval.
„Dreves ne sadimo pretesno!" Kakor človek ali žival tako tudi drevo nujno potrebuje zrak in svetlobo za razvoj. Srednja mera za razdalje dreves je okrog 10 m, razdalja med vrstami je lahko za par metrov manjša, seveda se razdalje tudi ravnajo po velikosti krošenj.
Drevesna jama se naj izkoplje vsaj par tednov pred saditvijo; zelo koristno je, če za vigredno saditev jamo izkopljemo že v jeseni, da čez zimo zemlja dobro premrzne. Jama naj bo pol metra globoka in naj meri 1,5—2 m v premeru. Dobro je, če jami tla malo zrahljamo.
Kol mora biti najmanje 10 cm debel, skorjo odstranimo in spodnji del, kateri pride v zemljo, impregniramo s katranom (Teer) ali samo na ognju osmodimo. Kol vsadimo v sredino še prazne jame. Nekaj časa pred saditvijo jamo napolnimo s prstjo, mešano s kompostom, da se prst malo usede.
Preden drevo vsadimo, prikrajšamo korene kakor tudi vrh. Poškodovane korene odrežemo do zdravega lesa.
Drevesa ne. smemo vsaditi pregloboko! Me pozabimo, da se novovsajeno drevo čez nekaj časa vsede. Pri saditvi je važno, da prst okrog korenov dobro pritisnemo, da ne nastanejo votline.
Gnoj pride šele zgoraj v jamo, drevo vsadimo na južno stran kola in ga tik pod vrhom rahlo privežemo.
Važno je, da drevo dobro zalijemo z vodo. Ko smo drevo zavarovali proti divjačini in drugim živalim (za to je najbolj pripravna žična mreža), je naše delo končano. Ce je naslednje poletje suho, je treba mlada drevesa od časa do časa zalivati.
Cim več skrbnosti bomo pri saditvi uporabili, tem lepši bo uspeh.	P.
še nekaj o krnmplrjii
Splošno je znano, da šteje pri nas na Koroškem krompir poleg ajde med poglavitne pridelke. Mi kmetje smo v zadnjih časih, ko nam je krompir glavna prehrana, posvetili vso skrb temu, da se krompirja pridela čim-več in da se kar najbolje ohrani, to je prezimi.
V zadnji številki Vašega lista nam pisec članka:	„Krompir temelj naše prehrane"
podaja navodila glede prezimovanja in ravnanja s krompirjem vobče. Prav se mi zdi, da se kmetje dovolj zgodaj seznanijo s potrebnimi pravili, da vedo potem pravilno ravnati.
Pri nas, po večini povsod na Koroškem, se sadi največ skrcbovca. Sam imam letno od 15 do 25 ton pridelka. Ali glavno pravilo, ki se ga držim iz lastnih izkušenj, je to, da se krompir spravlja za prezimovanje suh v precej suh prostor in to brez vsakega žganega apna. Samo enkrat sem poizkusil in posipal krompir z žganim apnom na priporočilo priznane knjige: „Wie werden wir Erdäpfel einkellem". Pa se ni obneslo. Krompir škrobovc je že tako in tako precej suh krompir, zato ga ni treba še z apnom usu-ševati. Poleg tega ja pa krompir izgubil precej na okusu, kar mu je apno skvarilo ali odvzelo bistvene sestavine. Meni se posipanje z apnom ni obneslo, zato povdar-jam, da se vse ne sme vpoštevati, kar pišejo knjige ali kar se priporoča od teoretikov. Teorija je drugo kot praksa! Mi kmetje smo pa v prvi vrsti praktiki. Kar se nam je obneslo, tega se držimo!	T. J.
Mrčes v svinjaku
Pri svinjereji se mora predvsem paziti na snago v svinjskih hlevih in pri živalih samih. Boj proti mrčesu je večkrat zelo težaven. Znani so nam primeri, da so ljudje obupali in morali opustiti svinjerejo, ker so se pri svinjah zaredile uši in bolhe. Sedaj ko vsega primanjkuje, ne sme svinjereja nazadovati, da se zagotovi preskrba z mastjo. Ne smemo dopustiti, da šemam pri svinjah zarede uši.
Kako se izognemo tega zla? Pred parjenjem se morajo temeljito osnažiti svinjski hlevi. Svinjske hleve je treba razkužiti in stene pobeliti. Za beljenje stropa se uporablja klorovo apno. Vse špranje in luknje je treba poškropiti s 50% milno tekočino, prav tako naj se tla z isto tekočino namočijo in posujejo s trmolom. Cim bolj natančno se izvrši to čiščenje in razkuženje, tem lažja se obvarujemo zareditve mrčesa. Pred parjenjem se morajo svinje tudi temeljito očistiti.
tumi-mma
m
IZ DOMAČIH KRAJEV
Kranjčeva dnilina se vrnila!
14. aprila 1942 je bilo na Dravi pri Baškem jezeru dan žalosti in joka! Navsezgodaj so prišli oboroženi Naciji in so izgnali vso Kranjčevo družino iz njena hiše v Krošičah. Visi ljudi iz tukajšnjih vasi so prileteli na to Krasno slovo. Vse je jokalo!
Saj je bil gospodar te hiše Janez Katri i k, ta vrli slovenski narodnjak, spoštovan od vseh ljudi daleč naokrog! Rojen je bil tukaj 15. junija 1872. Bil je vedno naročnik tedanjega koroškega slovenskega časnika: „Mir" in potem „Nedelja" in „Koroškega Slovenca". Bil je Uidi ud „Mohorjeve družbe". Bil je v svojih moških letih vedno cerkveni ključar in tudi cerkveni pevec. Ustanovil je tudi požarno hrambo, sezidal tudi tukajšnjo požarno poslopje in naročil motorno brizgalnico. Vedno je bil voditelj požarne hrambe in tudi predsednik tukajšnjega Šolskega sveta, ter je na novo dal pozidati tukajšnjo ljudsko šolo. In ko je pogorela leta 1910 župnijska cerkev, posebno nje stolp, in so padli vsi zvonovi iz stolpa, je zopet on vodil vse poprave.
Tudi tri nove zvonove je priskrbel on. (Saj že od leta 1897 ta župnija ni imela svojega lastnega dušnega pastirja, in gospodar Katnik je moral prevzeti vsa zunanja opravila župnije!)
Prišla pa je prva svetovna vojna! In nemško vojnino poveljstvo, v rokah Prusov, teh največjih sovražnikov katoliške cerkve in vernih Slovanov, nam je odvzelo vse zvonove!
In zopet je bil gospodar Katnik, ki nam je po prvi svetovni vojni pomagal dobiti nove zvonove. Bilo js leta 1923. Veliki zvon — 1200. kg težak — je stal 72.000 tedanjih kron! — Na njem je ukazal Katnik zapisati: „Žive kličem! Po mrtvih jočem! — Strele lomim! " — Pa v drugi svetovni vojni so nam Naciji zopet vzeli vse zvonove! Posebno vse v slovenskih krajih Koroške!
Enega svojih sinov — Francija Katnik — pa je dal tudi študirat. Postal je duhovnik. Slovesna njegova primicija je bila tukaj 12. julija 1925; on je sedaj župnik v Gorjanah v Zilski dolini.
Naciji so gnali to Katnikovo družino, kakor prej omenjeno, 14. aprila 1942 — ven v zahodno Nemčijo. Bila je v Schwarzenbergu Sn v Elchsfattu. Oče Katnik pa je bil že 70 let star! Njegov drugi sin, Tomaž Katnik, pa je moral kot vojak v vojno in je padel na Krimu! In ta Tomaž, edini sin še v domači hiši, bi moral biti očetov naslednik in gospodar na Kranjčevi kmetiji.
3 leta, 3 mesece in 3 dni — je bila ta slavna Kranjčeva družina v izgnanstvu! 17. julija tega leta pa je prišla zopet nazaj na svoj dom! Bogu v zahvalo so se zbrali vsi farani k zahvalni Božji službi v cerkvi. Slavni „Te Deum" je zadonel po sv. maši v vsej cerkvi in vsi iarani so stiskali roke očetu Katniku in vsej njegovi družini.
Upajmo, da bo ta naš gospodar Katnik nam zooet pomagal dobiti nove zvone in popraviti vse škode župnijske cerkve, ki jih je povzročila strašna druga svetovna vojna! V Svetem pismu beremo; O Bog, Ti zahtevaš delo, trud in trpljenje! Le ž njimi pridemo k Tebi v nebesa! (Ps. 9.). In to je program našega slavnega narodnjaka Janeza Katnik!
In Jezus je rekel: So mene preganjali, bodo tudi vas preganjali. To je pot k mojemu nebeškemu Očetu!	H. M.
Vojne Žrtve in njih oskrba
Za vojne žrtve in njihove sorodnike uraduje v Celovcu skrbstveni urad pod komi-Saričnim vodstvom višjega nadzornika Kraßniga.
Po odredbi zavezniške vojaške vlade se smejo izplačevati le tiste rente, ki so bile priznane pred 1. majem 1945. Kdor rente dosedaj ni prejel, dasi mu je pritikaJa, naj ve, da pošta ni nakazovala denarnih pošiljk. Vsi rentninarji bodo v septembru tudi za nazaj dobili, kar jim gre.
NOVE PROŠNJE
Kdor je šele nedavno prišel iz lacareta in fma trajno telesno poškodbo, dalje vdove in sirote, ki jim je hranilca vzela vojna šele v poslednjem času, lahko vlagajo prošnje *a podporo pri Versorgungsamt Klagenfurt, August-Jaksch-Straße (Baracke 3). Vsem avstrijskim žrtvam vojne se priznavajo rente, ako zadoste temeljnim pogojem. Poklicnim vojakom skrbstveni urad ne more nuditi podpore. Ranjenim vojakom, ki so pravkar zapustili lazaret, a so še potrebni zdravniške nege, se nakloni odškodnina za zdravljenje.
Isti urad izplačuje nekdanjim častnikom avstroogrske vojske pokojnino, ako na zapisnik izjavijo, da od 1938 do zloma Tretjega zajha niso prostovoljno služili v nemški vojski.
Temeiiilo {Iščenfe ksrsškega ufileljvlva
t 1 5 4 UČNIH MOČI RADI NACISTIČNEGA UDEJSTVOVANJA ODPUŠČENIH IZ SLUŽBE
Koroška deželna vlada je dobila od angleških vojaških oblasti nalog in pooblastilo, da pretrese politično preteklost učiteljstva na Koroškem. Ustanovili so odbor, ki ga tvorijo uradniki deželne vlade, šolski nadzorniki in zastopniki obrtništva, ki jim je naloženo, da s pomočjo vprašalnih pol, poročil šolskih nadzornikov in ocen pristojnih občin pretresejo koroško učiteljstvo. Nekaj je povsem jasno. Kdor je bil ilegalen nacist, kdor je igral važno vlogo pri stranki ali se je sicer udejstvoval z' vneto agitacijo kot nacist ali vojni hujskač, ne more biti več vzgojitelj mladine. To ostro postopanje je neizogibna dolžnost z ozirom na bodočnost našega naroda. Vsega skupaj je odbor obravnaval 1871 zadevo. Izkazalo se je, da je treba 627 učiteljev odpustiti iz šolske službe. Kot popolnoma zanesljivih je lahko ostalo na svojih službenih mestih 492 učiteljskih moči. Pogojno je ostalo v službi 419 oseb, medtem ko je bilo premeščenih 334 učiteljev in učiteljic, ki si bodo morali pridobiti priznanje šel® na svojem novem službenem
mestu. To pomeni, da se bo 34?ž učnega osobja moralo poprijeti drugega poklica; to število se bo brez dvoma še povišalo, ker dober del učiteljstva ne bo prebil preizkušnje v preizkusni dobi. 204 učiteljev in učiteljic, ki jih tačas ni v deželi, ni bilo mogoče jemati v pretres, bodisi da so bili v vojaški službi, bodisi da so radi vojnih dogodkov zbežali. Lahko računamo, da bo razmerje pri teh približno isto kakor pri že pregledanih.
Vsem začasno nastavljenim učiteljem so s 30. junijem odpovedali službo. Njih število je 477. Z istim dnem je izgubilo službo tudi 50 nemških državljanov, tako da je začetkom julija prenehalo službovati vsega skupaj 527 učiteljev. Celokupno koroško učiteljstvo nudi torej tole sliko: Od 2390 učiteljev in učiteljic, ki so službovali za časa nacistične oblasti, je moralo zapustiti službo 1154 oseb.
Kljub temu bo skoro normalno poslovanje vseh šol mogoče, čeprav je prirastek šolskih otrok v letošnjem letu precej večji.
Dnižinit žrlro/ nisi fülioiili qrozol
STARI GRAD NAD BAŠKIM JEZEROM
Izmed vseh družin naše doline in daleč naokoli je bila najhuje prizadeta ugledna Mlkulova družina. Na toliko radi vojne kot take, marveč zaradi nacističnih grozodejstev, za katera so odgovorni gestapovci in njihovi pomagači. Starejši sin Franc Pöck, nadarjen mož in poštenjak skoz in skoz, svoječasni predsednik izobraževalnega društva „Jepa", je služil v nemški vojski, med ■ drugim tudi na Češkem in Francoskem. Na lastne oči je videl, kako so morili poštene ljudi. Njegova čast in njegov neoporečen značaj mu nista dopustila, da bi še nadalje podpiral ta krvoločni režim. Zato se je odločil in šel v domače gore med partizane. Rajši je preizkusil vso trpljenje partizanstva, kakor da bi gledal krivice, ki so jih delali posebno SS- in gestapovci nedolžnim žrtvam. Franc Pöck tudi pri partizanih ni bil varen, kajti ovaduhov in takih, ki so ga vedno zasledovali, ni manjkalo, poseb. j tudi ne med domačini. Koncem decembra 1943 so prišli na njegov dom v partizane preoblečeni gestapovci in par dni pozneje so odpeljali vso družino v zapore, med njimi celo tudi Slletno staro mater. Mati Alojzija Pöck in brat Hanej sta bila oddana v koncentracijska taborišča. Toda že po nekaj mesecih in preslanih mukah, ki so vsakemu
V Celovcu je v topaJišču ot) Vrbskem jezeru eksplodiralo strelivo
Pred kratkem dopoldne sta eksplodirala na severni strani kopališča dva zaboja razstreliva Požarni brambi iz Celovca in Sv. Martina sta preprečili vsako nadaljnjo nesrečo.
Glavni zdravnik štaba v p. dr. Richter umrl
Daleč naokrog in preko meja naše dežele znani častnik, glavni štabni zdravnik dr. Janez Richter, je umrl pri Škocijanu v Podjunski dolini v 80. letu svoje starosti. Dr. Richter si je v prvi svetovni vojni pridobil velike zasluge in je bil povišan za glavnega štabnega zdravnika. Udejstvoval se je tudi kot pisatelj. Tako je n. pr. napisal „Smernice za narodno zdravje". K njegovemu prijateljskemu krogu se prištevata tudi domača ljudska pisatelja Kernstock in Rosegger. Zaslužnemu možu so bila za časa njegovega plodonosnega dela podeljena številna odlikovanja.
Varnostne mere proti tifusu
Ta bolezen se prenaša samo z okuženo hrano. Vsako obolenje za tifuzom je torej samo posledica pomanjkljive čistoče in pazljivosti.
Zato moramo paziti na sledeče glavne stvari:
1.	Pij le prekuhano vodo!
2.	Me pij neprekuhanega mleka!
3.	Prekuhajte vso zelenjavo in sadje!
4.	Umivaj si roke pred vsako jedjo!
5.	Ne peri perila in obleke v bližini vodnjakov!
6.	Ne izpostavljaj jedil mušji nadlegi!
7.	Ne uživaj ledu!
8.	Daj se pravočasno cepiti zoper tifus!
Kdor se ravna po teh preprostih navodilih, je lahko siguren, da se bo obvaroval tifusa, ki je zlasti na Koroškem zavzel že resen obseg.
dobro znane, ki je bil ujet v takem taborišču, sta oba umrla in sicer mati v Ljublinu in Hanej v Dahavu. Sestra Serafina, por. Zitterer, je bila odvedena v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, odkoder se je vrnila šele tik pred polomom rajha. Druga sestra Roza, por. Tarman, je bila izseljena s vso družino in prišla z drugimi izseljenci nazaj. Kot zadnji moški potomec Mikulove hiše pa je padel partizan Franc, le teden dni pred koncem vojne. Bil je ustreljen od orožnikov, ne da bi se bil mogel braniti, vrh tega so ga pobili kakor psa, oropali in zagrebli v gozdu. Po njegovi smrti so nacisti njegov spomin žalili še s tem, da so izdali posebno poročilo, polno nesramnih natolcevanj in obrekovanj, ki pričajo o krvoločnosti in podivjanosti teh ljudi. Njegovo truplo je bilo šele par tednov pozneje najdeno in svečano pokopano na pokopališču v Ločah. Med prebivalstvom se o tem slučaju mnogo govori. Sumniči se, da so imeli orožniki med domačini najete izdajalce, od katerih so izvedeli vse potrebno za Pöcko-vo zasledovanje. Na Mikulovem posestvu objokuje stara mati svoje na tako zločinski način izgubljene potomce, ljudstvo pa se izprašuje: Kje so krivci?
50 letni tiskarski jubilej
V soboto je obhajal 50 letnico neumornega dela Franz L i t s c h e r, star 65 let. V tiskar-niški dvorani P. W. B. se je vršila v krogu ostalih tovarišev tiha proslava. Predsednik obrata Karl Schwarz in referent angleške sekcije Sgt. Crewe sta mu izrekla priznanje in čestitke. Za njegovo dolgoletno neumorno delo mu je bila izplačana petmesečna plača kot darilo. Ravno tako je prejel od drugega predsednika avstrijskega društva Wunderja darilo v obliki denarja.
Po tej proslavi se je prav na originalen način vršil sprejem novega tiskarskega pomočnika Karla Obuda v tlskarniško skupnost. Gutenbergov mladenič je bil po stari tradiciji „namočen" v sod, napolnjen z vodo.
1’oln‘lHia oš)muii
Citatelj nam piše:
Meseca maja je v Bistrici v Rožu po nesreči pogorela podružnica, znana kot cerkev pri Svetih križih. Od tega so potekli trije meseci in cerkev še ni pokrita. Nas se polašča razburjenost in skrb, kaj bo s cerkvijo. C. g. župnik Viktor Ruprecht, ki je umrl v pregnanstvu, je dal podružnico pred par leti lepo poslikati in popraviti. Radi deževanja bo vse to uničeno in obstoja nevarnost, da se bo začelo rušiti tudi zidovje. Pojavila se je tudi govorica, da hočejo doli v vasi sezidati novo cerkev. Ml pa pravimo, pokrite podružnico In zadosti je. Nam zadostuje farna cerkev in podružnica na hribu.
Danes ni čas za zidanje novih cerkva, ampak obstoja skrb, kako vzgojiti verno in pošteno mladino. Treba nam je učiteljev, ki bodo učili mladino ljubezni, usmiljenja in spoštovanja, ne pa tisto blazno sovraštvo od včeraj. Vsak človek, ki živi v božji milosti, je tempelj sv. Duha in takih templjev danes potrebujemo, ne pa novih cerkva. — Prosimo gospoda župnika in cerkvene ključarje, da bi kmalu pričeli z delom pri cerkvi.
Preganjanje vernih Slovencev
Upale so si na dan neke kritike glede postopanja gospoda generalnega vikarja v Celovcu dr. Kadrasa v dneh, ko je Hitlerjeva vlada preganjala slovensko duhovščino na Koroškem. Baje je „dr. Kadras poslal vladi zapisnik slovenskih duhovnikov". K temu pojasnjujemo, da se zapisnik duhovnikov «ajde v šerriatizmu, ki si ga lahko vsakdo kupi. K sreči je dobila vlada v roke starejšo izdajo šematizma, v kateri mlajši gospodje še niso bili navedeni. Tako se ti niso iskali, ostali so na svojem mestu in delovali naprej, vsaj v spovednici. Znano je pa, da je Meier-Kaibitsch že leta sem imel nastavljene učitelje, ki so mu o delovanju slovenskih duhovnikov poročali. Mlajših duhovnikov pa tudi ta špijonaža ni imela v zapisnikih.
Hitler je naročil: vse, kar je slovensko, mora iz Koroške izginiti! Poprej je tisti Voditelj slovesno obetal, da se bo koroškim Slovencem dalo več pravic, nego so jih ke-daj imeli v Avstriji. Ko se je polastil Avstrijo in Koroške, pa je dejal mož besede: „Razmere so zdaj drugačne!" Vlada je zahtevala: Vsi slovenski duhovniki morajo zginiti s svojih mest. Vlada je mislila odrediti „Gauverweis", torej pognati jih iz Koroške ven. Spretnemu kanclerju dr. Kadrasu se je posrečilo doseči dovoljenje, da se slovenska duhovščina ne izžene, marveč le preseli v nemške župnije. Škofijski ordinarijat j« pozval nemške duhovnike, naj se prostovoljno zglasijo za slovenske župnije, ki «e spraznijo. Nemci so se zglasili in so z dotičnimi Slovenci menjali mesta. Pohištvo je vsak pustil v župnišču, odpotovala je samo oseba, vsaj nihče ni mislil, da bo to izgnanstvo trajalo leta. Slovenski župnik je pravno ohranil svojo pravico do župnije in nemški ravno tako.
Prepovedalo se je slovensko pridigo, molitev in petje, prepovedala vsaka sled slovenščine. Se slovenski podpisi na križnih potih so se morali zalepiti in zakriti. Če kdo trdi, da je vrhovna cerkvena oblast podprla nasilno germanizacijo, to ni resnica. Dr. Kadras in ordinarijat si nista vedela pomoči. Škof je poročal Sv. Očetu in prejel odgovor: „Naj se koroškim Slovencem pove, da je slovenski jezik v Cerkvi enakopraven z drugimi." Za trenotek torej niti Sv. Oče' niso vedeli druge pomoči, kakor potrpeti in čakati. Hudo je bilo za slovensko ljudstvo, ko je vladna sila tako za. grabila Cerkev. Marsikdo je nepremišljeno grajal dr. Kadrasa, da se ne ustavlja vladi. Generalni vikar se je ustavljaj tako odločno, da je nekoč Gauleiter ukazal, spraviti Kadrasa v taborišče. Povedati je treba, da je dr. Kadras deloval vseskozi sporazumno s knezoškof. ordinarijatom, torej bi bil ves konzistorij odgovoren za vse, kar se je ukrenilo, ne samo dr. Kadras. Le-ta zamenjava služb je bila velika sreča za slovensko duhovščino. Nemško ljudstvo je naše župnike rado sprejelo in ni se jim godilo slabše, kakor doma, Nemci so spoznali naše verno ljudstvo, in Slovenci so našli v nemških planinskih dolinah dobrih katoličanov.
Boj zoper Cerkev se je vršil v zadnjih sedmih letih dostikrat silno hudo. Najhuje so v ti borbi trpeli slovenski duhovniki in verniki. Škof. ordinarijatu oz. kancelarju se je posrečilo v opetovanem posredovanju omiliti največje brezobzirnosti vlade zoper uporabo slovenskega jezika. Roki so se podaljšali in odurne vladine naredbe so se milejše razlagale. Ordinarijat in kancelar sta se odločno postavljala za pravice materinega jezika, in če je vlada postala pretrda, sta opetovano izjavila, da več vladi ne moreta slediti. Marsikateri duhovnik se je tako obvaroval izgona iz okrožja ali iz dežele, obvaroval se je zapora v ječi ali v taborišču. Kancelar se je naprej trudil, da se ujetim duhovnikom in vernikom dobi odvetnika. V mnogih slučajih se je doseglo, da so se smela prinašati v ječe živila, da se je tam mogla prirediti božja služba; v mnogih slučajih je bilo mogoče dobiti nesrečnike iž ječe in taborišča, in za siromake, ki so bili obsojeni na smrt ,so se vlagale prošnje za pomiloščenje. Zoper izseljevanje nesrečnih koroških Slovencev so se delale od ordina-rijata dobro podprte vloge na najvišja mesta v državi in deželi v imenu resnice in pravice.
Škot. ordinarijat je leta 1941 izposloval, da se je na Gorenjskem vsaj ponekod opravljala božja služba, da so se otroci krstili in mrliči pokopavali. Ordinarijat je tudi prepovedal nemškim duhovnikom, da ne pridi-gujejo nemško, da ne bi kdo mogel reči: Iz Celovca se je ponemčevalo! O svetih časih se je pošiljalo na Gorenjsko kolikor mogoče gospodov. Celovški ordinarijat je tudi plačeval vse slovenske duhovnike, ki so na Gorenjskem delovnih Tik pred razpadom narodnega socijalizma je ordinarijat v Celovcu izprosil amnestijo za osem na smrt obsojenih Slovencev. Dr. Kadras se je poniževal do skrajnosti, prosil je in rotil, hitel sam v ječe, na sodišče, hitel k oblastem in veliko dosegel. Postal je v resnici angel varuh tudi zatiranim Slovencem. Marsikdo niti ne ve za tega angela varuha. A zato je hvala tistih, ki kaj vedo, tako glasna, da zamre vsak dvom, preden se sploh rodi.
V. P.

Armada nevidnih vefahav
Važna konferenca strokovnih zvez
Odborniki in zaupniki strokovnih zvez z Dunaja in iz dunajske okolice so se sestali na konferenco, ki se je razvila v veličastno prireditev avstrijskega delavstva. Navzočih je bilo kakih 2000 delavskih poverjenikov. Poleg tega so se konference udeležili državni kancelar dr. Renner, člani začasne avstrijske vlade in številni zastopniki avstrijskega in tujega tiska.
Predsednik dunajske delavske zbornice Kriesch je poročal o velikih težavnih problemih, ki morijo povojno Avstrijo. Naglašal je, da je zasluga delavstva, če je uspelo, spraviti mnoga podjetja zopet v obrat. Delavci so se trudili dan in noč kljub pomanjkljivi hrani in brez posebne nagrade. Ce se industrija še vedno ne more prav razmahniti, tedaj tiči vzrok v prevelikem pomanjkanju premoga in sirovin.
Državni tajnik Honner je podčrtak pomen enotnega zasedanja strokovnih zvez. Omenil je, da je na Dunaju in drugod po Avstriji polno ljudi, ki menijo, da bo kdo drug delal za nas, mesto da bi se sami trudili. „Delati moramo sami zase. Ce nam je do napredka, bomo morali fašizem v Avstriji v vseh njegovih pojavih iztrebiti."
Kakor je Honner izjavi!, so zastopniki treh strank na posebni seji sklenili, vlado zaprositi, da izdela zakonski osnutek o nacionalizaciji rudnikov, plavžev, elektrarn in drugih važnih industrijskih ustanov.
Angleško poveljstvo na Dunaju je objavilo tale proglas:
»Angleško, amerikansko in francosko poveljstvo v Avstriji je v soglasju s svojimi vladami in ruskim poveljstvom sklenilo poslati v tej za Vas tako težki situaciji pomoč v živilih. Te pošiljke so že na poti. Istočasno so ukrenile zasedbene oblasti vse potrebno, da po možnosti zvišajo živilske obroke."
Kardinal Innltzer o Cerkvi !n politiki
Ob priliki otvoritve pomočniškega doma je imel kardinal Innitzer nagovor o delu Kolpinga in je izjavil med drugim:
„Mi hočemo nadaljevati naše delo povsem v njegovem smislu, toda daleč od vsakega strankarstva. V današnjem svetu treba ostre ločitve mod političnim delovanjem in Cerkvijo, tako da ne bodo na nas zopet leteli očitki, da smo politična Cerkev."
Zavezniška pomoč v živlllii za Dunaj
Že 2000 ton živil razdeljenih
Zgodaj zjutraj so izročile angleške oblasti v svoji okupacijski coni skupaj 450 ton živil.
V	ameriški coni so razdelili 1600 ton živil. Letališče v Schwechatu, ki ga uporablja RAF, so angleške čete zopet uredile. Včeraj je prispel prvi avion proge Rim—Dunaj.
Zavezniške čete skupaj z dunajskim prebivalstvom, ki se je organiziralo na pobudo dr. Rennerja, čistijo skupaj dunajske ceste od ruševin in smeti.
Amerikanci so pripeljali velike stroje za čiščenje, s pomočjo katerih odstranjujejo ruševin hiš.
Imetje pomagajo meščanom
Predsednik zbornice za poljedelstvo in prehrano je naslovil na solnograške kmete poziv, naj darujejo živila za Dunajčane. „Kmetje", pravi predsednik Hassenauer, „mislite na desettisoče otrok, ki gladujejo! Priskočite jim na pomoč! Pomagajte lajšati bedo! Prispevajte moko žito, krompir, sadje, kurivo, skratka vse, kar utegne trpečemu rojaku lajšati gorje! Pomožna akcija za mesto Dunaj vam po prav tako hvaležna, če se odločite, da prežamete otroke v preskrbo. Vemo, da mora dandanes tudi kmet varčevati, a prav tako dobro poznamo vašo da-režljivost, solnograški kmetje, kadar velja bednega bližnjega odrešiti iz najhujše stiske."
3500 vplivni nacisti na KorošJfeem in. štajerskem v zaporu
V	minulem tednu so bili aretirani nadaljnji činitelji političnega aparata NSDAP iz Rajha in iz Avstrije. Skupno število aretiranih znaša sedaj približno 3500. Nekatere izmed njih so aretirale že avstrijske oblasti kmalu po prevratu. Gre za višje uradnike civilne uprave in stranke. Najbolj znani so:
Vladni nadsvetnik Richard Achleiter;
Knjigotržec Jožef Reautschnigg,
Poveljnik SA-brigade Vilhelm Ohlenberg;
Ernst Mayrhofer,
Hj-Bannführer Werner Swierzynski,
SA-poveljnik Standarte Franc Otto Kollenz,
SA-nadvodja Henrik Maierhofer,
SA-Obersturmbannführer Andrej Pleikner.
iiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiimiMiimmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
List izhaja vsak petek. Uredništvo in uprava: Celovec, Bismarckring 13.
Ob otvoritvi slovitih salcburških „Festspiele” je general Mark Clark v govoru pohvalno omenil, da so bili Hitlerjevi pristaši v Avstriji vedno v manjšini.
Res prihaja sedaj po malem nia dan, koliko ljudi je umelo ostati zvestih avstrijskemu duhu kljub pritisku ali morda prav radi pritiska. Nosili so pač znake nacizma, a nosili so jih, da bi se mogli bolje skrivati. Saj nacizem ni trpel iskrenosti. Borili so se torej proti njemu z orožjem, ki je bilo nacizma vredno. V taboru nacizma so se zbirali ljudje vseh mogočih političnih smeri in z mojstrsko premetenostjo so znali zanašati nered v strankarske stroje.
Polno Avstrijcev je bilo prisiljenih, da skočijo v stranko, sicer bi bilo po njih. Saj je skoroda vsak imel družino, in če je bil že osebno pripravljen nastopiti pot trpljenja za svoje prepričanje, se je zgrozil ob misli, da bi bila tudi družina po nedolžnem izvržena vsemu zlu.
Neki mož, ki mu je bilo mogoče malo globlje gledati mogočnikom v karte, je novembra 1938 mnoge židovske družine svaril, tako da so se ob pravem času poskrile. Tudi je Židom šel na roko, da so lahko svoja stanovanja dalje časa obdržale. Njegovo zavlačevalno postopanje je sicer budilo sum pri stranki in obesili so mu celo „župno pravdo", vendar se je zadeva odgodila na povojni čas. Naložili so mu le začasno globo mesečnih 10 RM.
Neki pomožni redar je izvedel, da je od neke židovske rodbine ostala edinole priletna ženska. Skrival jo je v svoji vrtni lopi in tam je prezimovala, tam se je mudila noč in dan, celo med letalskimi napadi ni šla iz ute, saj se v javnosti ni smela kazati. Drug, ki je tudi pripadal stranki, ji je leta in
Na Dunaju je govoril pred novinarji državni tajnik Ernest Fischer o avstrijskem šolstvu.
Nam je do tega, je dejal, da se dvigne učni vspeh na višjo ravnino. Učni načrt za ljudske in meščanske šole lahko ostane ne-izpremenjen, treba bo le skrbeti za učitelje, ki bodo znali in hoteli učiti v avstrijskem duhu. Globlje bo treba poseči v ustroj srednjih šol. Zlasti v jezikovnem pouku se bo marsikaj predrugačilo. Stremilo se bo za tem, da bi učenci praktično obvladovali dva živa jezika. Že kar v prvem razredu bi se poučevali angleščina in francoščina, a na določenih zavodih bi francoščino nadomeščal kak slovanski jezik. V tretjem razredu bi se pridružila latinščina. Po četrtem razredu bi se uveljavilo tako zvano vili-čenje, to se pravi, učenci bi se mogli odločili ali za gimnazijo ali za realno gimnazijo. Razlika bi se poznala v jezikih: na gimnaziji bi se učenci bavili z grščino, na realni gimnaziji bi pa mesto grščine zavzemal eden izmed živih jezikov. Poleg tega bi
Major Edholm, načelnik oddelka za prehrano, je podal časnikarjem z ozirom na težak prehranjevalni položaj na Štajerskem sledečo izjavo:
Po pravici se lahko trdi, da je bila Štajerska že v letu 1938 z ozirom na njeno pri-rodno bogastvo in mnogostranost skoraj avtarkično področje. Manjkal je le sladkor in to 100% in do neke mere žito.
Danes obstojajo, na žalost, hude težkoče pri dobavi žita, mesa in ostalih produktov (mleko, sir, jajca, maslo) kakor tudi krompirja. Rž, ki je dosedaj prihajala iz Češke in vzhodne Prusije, ni več dosegljiva, zato moramo uvoziti pšenico. Prebivalstvo bo kmalu imelo priliko opaziti znatno spremembo v barvi kruha radi večje količine pšenične moke v kruhu. Kar se tiče živine, se je zlasti v vzhodnih predelih Štajerske stalež skrčil na 50%; odtod pomanjkanje v tozadevnih proizvodih. Krompir manjka v toliki meri, da bo potreben uvoz 70,000 ton, če hočemo, da dobi vsaka oseba vsaj 2 kg krompirja na teden.
KRIVDA PREBIVALSTVA
Za to težko stanje v preskrbi s prehrano je v nemali meri krivo prebivalstvo samo, ker poleg vojne škode in zlasti nerednosti v prvih tednih miru, še vedno v znatni meri deluje črna borza. Obroke bi bilo mogoče zvišati za 25—33%, če bi prebivalstvo redno kakor prej oddajalo pridelke. Tako oa je v nekaterih predelih padla oddaja n. pr. mleta na 2—3%. Zato je oblast odločena, še poostriti kontrolo in kazni za take prestopke.
leta nosil hrano, kar ni bila mala reč, saj za revo ni bilo misliti na živilske karte.
Neki desetnik, ki je bil vprežen kot pisar v nekim vojaškem uradu, je sproti uničeval ovadbe proti vojakom. Moral bi jih dajati dalje na višja mesta, pa je poskrbel, da je spisov zmanjkalo.
Inženirju nekega obrata je uspelo zadrževati okoli tisoč delavcev v civilnem poklicu, češ, da so za oboroževalno industrijo neobhodno potrebni. Tako jih je odtegoval vojski, a oboroževanje tudi ni imelo mnogo od njih, ker je bilo njihovo delo v resnici pomembno le za civilne namene.
Lastnik nekega večjega obrata je zahteval, da se njegovi delavci in nameščenci oproste od službe pri Volkssturmu. Niti toliko jih ni mogel pogrešati, da bi jih bil pustil k vežbanju. Pravdal se je z mogotci stranke toliko časa, dokler niso vkorakale, v dotični kraj zavezniške sile.
Knjižničar velikega obrata se je moral ukloniti zahtevi vsemogočne DAF — moral je za obratno knjižnico nabaviti večje število nacističnih del. Znal je pa knjige tako uvrstiti, da jih ni nihče prav opazil, zato so ostale tudi neprečitane.
Takih in podobnih primerov je bilo gotovo na tisoče. Danes svet za večino njih še ne ve. Morda se o mnogih nikoli ne bo nič slišalo, ker se marsikomu ne zdi vredno, da bi svoje zasluge obešal na veliki zvon. Toliko je pa gotovo, da avstrijske zgodovine po letu 1938 ne smemo presojati zgolj po videzu. Marsikdo, ki so ga nacisti imeli za svojega človeka, je y resnici pripadal avstrijskemu odpornostnemu gibanju. Zadaj, za armadami na bojiščih, so se vojskovale še druge armade — armade nevidnih in neslišnih vojakov.
se uredila realka kot samostojna oblika srednje šole.
Zgodovinski pouk bo uvaževal predvsem avstrijsko preteklost. Precejšnjo pažnjo bodo posvečali glasbi. Telovadba, ki je bila za dobe nacizma toliko kakor vojaška zadeva, pride zopet do svoje nekdanje veljave.
Verouk se uvede na vseh šolah, ne bo pa obvezen. Do 14. leta starosti bodo učenci odvisni od staršev; ako ti ob začetku šolskega leta otroka prijavijo za verski pouk, bo moral učenec vse leto hoditi k tem učnim uram. Od dovršenega 14. leta. bodo smeli učenci sami odločati o tem, aliyžele prisostvovati veronauku ali ne.
Privatne šole, ki so obstojale pred letom 1938., pa so jih potem nacisti zaprli, lahko nanovo ožive. Zlasti velja to za samostanske šole. Privatnih ženskih učiteljišč do nadaljnjega ne bo dovoljenih, ker je učiteljic več ko dovolj, primanjkuje pa zato učiteljev.
Na učne knjige bo treba še čakati. Prvi čas bodo učitelji poučevali po smernicah in navodilih od zgoraj.
Drug važen vzrok je ta, da radi razdelitve dežele v 4 okupacijska področja ni skoraj nobene izmenjave med njimi.
VZPOSTAVITEV MEDSEBOJNE IZMENJAVE BLAGA
S strani angleških oblasti se je ukrenilo vse potrebno, da se obnovi medsebojna izmenjava med posameznimi področji. Štajerska potrebuje sol, sladkor, poljedelske stroje, zdravila, tobak, sploh vse, kar je v nekaterih drugih predelih odvisnega. Tudi se dela na tem, da na podlagi zamenjave uvozimo sadje iz Jugoslavije in Italije.
IZBOLJŠANJE OBROKOV
V naslednji razdeljevalni perijodi obstoja upanje, da bo mogoče zvišati kruh za 50%, to pomeni sto gramov dnevno več. Lahko se računa tudi na prodajo belega kruha in žemljic. Kar se tiče sladkorja bo, ko pride prekomorska pošiljka, mogoča večja dodelitev. Nekaj živine, bo mogoče dobiti iz Koroške. Dalje se smemo v doglednem času nadejati suhih rib, jajc in konzerviranega mleka.
Teološka fakulteta zopet oitprta
Teološka fakulteta in Collegium Maximum v Inomostu začno zopet redno poslovati. Francoska vojaška uprava je dovolila tudi zopetno otvoritev katoliških ljudskih, srednjih in strokovnih šok kakor tudi katoliških zavodov.
Vzgofa mladine
K članku „Vzgoja mladine", v katerem nam pisec podaja zanimivo temo ter nakazuje novo pot k izboljšanju, Vam podajam tudi jaz svoje mišljenje.
Kot vzgojitelj stopam z veseljem na stran piščeve ideje. Vzgojimo vendar že brez strankarstva zrelo mladino!
Kot srednješolski učitelj sem imel sam priliko opazovati neštetokrat ostro nasprotujoča politična izzivanja med dijaku Zakaj? Cernu? Kje so se tega naučili?..» Odgovor ni težak! Ali ni to sad brezvestna strankarske vzgoje, ki je zavajala .mladino v ekstremnost ter ji dajala pečat ozkosrčnosti?
Sicer ne vem natančno, kako vzgajajo mladino drugi narodi. Že dolgo nismo imeli nobenih stikov z pedagogi drugih narodov. Nismo imeli nikakih strokovnih časopisov, ki bi zadostno obravnavali vzgojo mladine drugih naprednih narodov sveta. Dejstvo pa je in prav nič se ne motim, če trdim, da so angleški vojaki tukajšnjih zasedbenih čet daleč proč od vsakdanjega politiziranja in tako daleč proč od medsebojnega trenja. To je sad povsem druge vzgojne metode, s katero se angleška mladina ne vzgaja pod vplivom političnih strank, temveč je po mojem prepričanju zaposlena vse prej drugod, kot pa vprežena v sužnost strankarstva.
Kako pa pri nas na Koroškem? Komaj smo se rešili oklepa pokvare nacionalističnih vzgojiteljev, že silijo na dan stranke, katere vse od kraja najbolj ljubijo mladino! Mladina bo torej zopet tista, ki bo gradila, meni nič tebi nič, slepo ono podlago pro-cvita stranke, s katero se razdvaja in rušt temelj nove zgradbe, ki jo sedanji politiki skušajo doseči, če hočemo, da bo zavladal zaželjen mir v Evropi.
Kot vzgojitelj in kot oče se popolnoma strinjam s sestavkom prof. Wilfana in sem. odločno za to, da se mladina do svoje lastne samoodločbe ne sme vabiti h kaki politični stranki.
Kot vzgojitelj sam najbolj želim, da se mladini vzame možnost sodelovanja pri kakršnikoli politični stranki in da se strankarstvo za mladino popolnoma izključi.
Kot vzgojitelj vem po lasnih izkušnjah, da je mladina iz raznih strankarskih taborov najbolj dovzetna za prepire in da se tako vzgaja žalibog le sovraštvo, ne pa bodri potrebno, širokogrudno prijateljstvo.
Kot vzgojitelj pa povdarjam in želim, da se doraščajoča mladina vzgoji splošno pod enotnim vodstvom. Ne le telesnokulturnim panogam športa, telovadbi, plavanju, lahki atletiki, veslanju, potovanjih, planinstvu naj se posveti pažnja, temveč tudi raznim umetnostim, kakor glasbi, slikarstvu, tehniki, ter raznim gospodarskim naprednim institucijam.
Ce bomo dosegli, da bo mladina vešča raznim vedam in da bo pridobila vsaj malo smisla za pravo življenje, da bo, kakor pravi prof. Wilfan, vsesplošno vzgojena, jo bomo lahko brez skrbi spustili v svet. Tisti pa,, ki se bodo čutili sposobne za uspešno sodelovanje pri eni najbolj tvegani panogi javnega udejstvovanja, to je politiki, bodo imeli brez dvoma najboljšo podlago za umevanje politike in jo bodo vodili tako, da bo zaščiten vsak posameznik, stranka In. narod. Kratko rečeno, če bo imela mladina pravo vzgojo, bomo dobili tudi dobre politike in pametne državnike.	S.
Štajersko steklo
S čim bomo to zimo kurili? Tisoči se zaskrbljeno sprašujejo. Če bi to le bila edina skrb! Vprašanje: „Kako bomo stanovali?" prizadeva ljudem, zlasti po mestih, nič manjše skrbi. Nešteto šip so bombe razbile na drobne kose. Zdaj bi bilo stekla dovolj, saj vidiš povsod kaj ležati, in vendar toliko pomanjkanje!
Mar nimajo nikjer v Avstriji tovarne, ki bi proizvajala uporabno steklo? Prej je veljal v Avstriji steklarski kartel, ki je proizvodnjo posameznih vrst stekla načrtno od-kazoval različnim tovarnam. Tako si je razlagati, da je šipe izdelovala samo steklarna v dolnjeavstrijskem kraju Brunn am Gebirge, iz tovaren na zapadnem Štajerskem (Köflach in Oberdorf) je pa hodilo v svet drugo blago, zlasti steklenice in kozarci. Steklarna v Brunnu bi lahko zalagala vso Avstrijo, tolika je. Tudi kremenjako-vega peska in drugih sirovin bi bilo dovolj na razpolago. Do nadaljnjega pa Korošcem in Štajercem vsa ta lepa steklarna malo koristi, ker leži tako rekoč v tujini.
Morali si bomo pomagati sami, in kakor se čuje, se je strokovnjakom že posrečilo, iztakniti način za izdelovanje šip v Köfla-chu in Oberdorfu. Ker na Štajerskem ni tako dobrega peska, bodo šipe manj lepe in ne tako prozorne kakor brunnske, ali to nič ne de. Kakor se upa, bo steklarna v Koflachu čdz kakih osem tednov že začela obratovali, in ona v Oberdorfu ji bo kmalu sledila. Ko bo kdaj tako daleč, bo prihajalo tedensko za kakih 2000 štirijaških metrov šip na trg. To bo, se sme reči, za štajerske potrebe zadostovalo in ker mislijo tovarne kar dalje obratovati, je gotovo, da bomo tudi na Koroškem še to zimo uživaH dobrote štajerskega stekla.
Za prenstroj avstrijskega šolstva
V
Vrajsašanjo prebrane na Štajerskem