¥.b-fe. Cena 55 groše»
kulturno - politično glasilo
svetovnih in dom ačih do go d kov

2. leto
V Celovcu, dne 16. avgusta 1950
Številka 33
tkekaie besede
Tekom letošnjega poletja je švicarski mladinski pisatelj in katoliški duhovnik, vikar Lep Schmid, preživel svoj dopust na Koroškem. Po imenu smo gospoda že dolgo poznali. Z veliko marljivostjo se je on kot Nemec učil skozi leta slovenskega jezika in prebiral vse slovenski knjige, ki so mu pač bile dostopne. Knjižni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu seve tudi v njegovi knjižnici ni manjkal. S slovenskim pisateljem Mauser jem sta si trajno dopisovala. G. vikar Schmid je prevedel tudi Mauserje-vega kaplana Klemena v nemščino. Knjiga je v tisku.
• Veselili smo se, da je g. Schmid tudi naročnik ,»Našega tednika“ od prve številke.
Za letošnji dopust pa si je izbral mirne Radiše, da preživi med Slovenci nekaj tednov svojega oddiha. On je želel videti Slovence pri delu, v družini, v cerkvi in v družbi. Precejšen del dežele si je ogledal, bil s slovenskimi romarji na sv. Višarjah, obiskal slovenske študente na njihovem sestanku v Selah, kakor smo že zadnjič poročali, in jim tam tudi govoril in govoril tako, kakor to zmore le švicarski demokrat, kateremu demokracija ni le zadeva jezika, marveč potreba srca in vsebina vsega življenja.
Ob slovesu pa je gospod vikar radiš-kim faranom naslovil sledeče pismo, katero prinašamo v prevodu:
„Predno odpotujem v Švico, ne bi rad zamudil prilike, da naslovim par besedi na drage Radišane.
Prav prisrčna hvala za vso prijaznost in dobroto, katero ste mi povsod izkazovali. Z mimo vestjo lahko trdim, da odnašam od Radišanov in slovenskega ljudstva, kar najboljše vtise. Rad se Vas bom spominjal v sveti daritvi, da boste ostali zvesti dediščini svojih vernih prednikov. Vaš častitljivi jezik, vaši lepi običaji in vaše pesmi so ravno tako darovi božji, kakor zdravje in znanje. Nekoč boste morali tudi v tem pred Bogom polagati obračun kakor o upravljanju drugih darov božjih. Kdor se sramuje svojega materinskega jezika in svojega naroda, ta se tudi prav kmalu sramuje svoje vere, katere se je učil pri svoji materi na kolenih. Jaz Vas vse prosim, da gojite svojo narodnost in jo čuvate tudi v svojih otrokih, enako kot tudi mi Švicarji negujemo svojo posebnost in tvorimo kljub štirim deželnim jezikom eno državo.
To, kar mi je vaš narod tako zelo priklenilo k srcu, je množina mučeniške krti, so potoki solza, katere je moral vaš narod pretakati. Želim, da bi Vaše trpljenje in vaše junaštvo koristilo vsem. Bog preizkuša svoje ljubljence, da jih potem povzdigne! Toliko ljubezni do Matere božje, toliko sočutja do Vernih duš sem videi! želim, da bi Vas materinsko varstvo nebeške Kraljice in hvaležna priprošnja rajnih vodili skozi življenje.
Ob sklepu sc priporočam Vaši molitvi za svoje novo mesto kot vikar v W., katero sedaj nastopim, kakor tudi za vse pisateljsko delo v službi katoliške mladine.“
Bralci „Nedelje“ se pisateljevega imena še gotovo spominjajo, ko so pred kratkim v Mauserjevem prevodu brali odlomke iz Schmidovih knjig.
Pismo, katero je bilo sicer naslovljeno radiškim faranom, smatramo načelno za tako važno, da smo ga v celoti objavili tudi v našem Ustu.
Tako gleda koroške Slovence trezen Nemec, ki se je sam na^ lastne oči med narodom samim prepričal o njegovem Življenju in trpljenju.
V Strassburgu na Francoskem zboruje še vedno posvetovalna skupščina Evropskega sveta. Med predlogi, ki so jih pri tem zborovanju postavili posamezni zastopniki, je najzanimivejši predlog britanskega zastopnika in člana angleške delavske stranke, Mackaya. Ta je v svojem predlogu zahteval, naj se Evropski svet spremeni v pravo evropsko vlado, ki bo pooblaščena, da sme izdajati zakone, ki bi bili nato obvezni za vse države-članice Evropskega sveta.
Zakoni, ki bi jih izdala taka evropska vlada, bi tudi sami po sebi razveljavili vse določbe zakonov posameznih držav, ki bi nasprotovale določilom zakonov Evropskega sveta.
Ta predlog britanskega zastopnika so podpirali zastopniki Francije, Italije, Holandske in Norveške. Zanimivo pa je, da so bili proti predlogu ostali zastopniki Velike Britanije, ker so proti temu.
da bi posamezne države morale prepustiti preveč pravic zakonodajnemu Evropskemu svetu.
Na dnevnem redu posvetovalne skupščine je bil nadalje predlog bivšega grškega ministrskega predsednika Tsalda-risa, naj predsednik posvetovalne skupščine predloži v obravnavanje posameznim vladam držav, ki so članice Evropskega sveta, Churchillov predlog o pospešenem oboroževanju in o vzpostavitvi skupne evropske vojske za skupno evropsko obrambo.
Na posvetovalni skupščini Evropskega sveta so končno obravnavali še načrt o združitvi zapadno evropske montanske industrije, to je industrije železa, jekla in premoga. Tudi pri tem so zastopniki Velike Britanije stavili svoje posebne predloge, ker hočejo obvarovati čim večjo samostojnost posameznih vlad.
Mi Koreji gre boj naprej
Na južnem odseku korejskega bojišča so dosegle ameriške čete pri svojem prodiranju predmestje, mesta Chi-nju. Na srednjem odseku bojišča so komunistične .čete povečale pritisk ob reki Naktong, izsilile so prehod preko reke in prodirajo sedaj v dveh močnih oddelkih proti začasnemu glavnemu mestu južno-korejske republike Taegu. Od tega mesta so bile v sredo zjutraj oddaljene komunistične, čete še kakih 20 kilometrov.
Na vzhodnem odseku korejskega bojišča, kjer so komunistične čete ob podpori partizanskih skupin zavzele pristaniško mesto Pohang, branijo južnoko-
rejske čete še vedno letališče ob Po-hangu.
Iz Ankare poročajo, da bo Turčija, v kratkem odposlala na Korejo večje število vojske pod poveljstvom brigad-nega generala.
V	San Frančišku v Združenih državah sta dva generala ameriške vojske v svojem govoru izjavila, da je tretja svetovna vojna neizogibna, ako ne zmagajo Združeni narodi na Koreji.
V	svoji poslanici ob drugi obletnici samostojnosti republike Južne Koreje zagotavlja predsednik Združenih držav, Truman, da bodo čete Združenih narodov vrgle sovražnika spet nazaj na 38. vzporednik.
Pojavi nove demokracije
Dr. SFILIGOJ V ZAPORU
Slovenski advokat v Gorici dr. Sfiligoj je zopet v zaporu. Leta 1941. so fašistične oblasti v Italiji obsodile slovenskega advokata dr. Sfiligoja na 30 letno ječo radi rušenja fašistične države.
Dr. Sfiligoj je odsedel tri leta zapora do zloma fašističnega režima 1943 in bil seve nato izpuščen na svobodo. Po nekem zakonu iz fašistične dobe mu je bilo od „kazni“ odštetih deset let. Sedaj po sedmih letih pa so se italijanske oblasti spomnile, da ima slovenski advokat še odsedeti 17 let ječe in so ga zaprle. Dr. Sfiligoj se je od leta 1945 udeleževal kot zastopnik „Demokratične zveze“ za Goriško vsega političnega življenja, bil izvoljen kot slovenski zastopnik v občinski odbor mesta Gorice in upravljal kot advokat svojo službo skozi celih pet let.
Živimo vsekakor v interesantnem času, ko takozvani predstavniki demokratične miselnosti izvajajo fašistične odredbe. Večje zlorabe demokracije si menda ne moremo misliti.
Kaj bi rekli, če bi naše oblasti poskusile izvajati obsodbe, ki jih. je nekoč izreklo nacistično sodišče?
Hvaležni smo g. vikarju Schmidu za možate besede, katere je naslovil na slovenske študente v Selah, in za njegovo pismo na Radišane, ki velja za vse koroške Slovence.
Borba za naše kulturne vrednote ni samo naša pravica, marveč naša dolžnost.
Tako postopanje brez dvoma pomeni gaženje najosnovnejših človečanskih pravic in to v imenu „demokracije“ in dokazuje, da se sicer forme in srajce režimov spreminjajo, da pa ostane miselnost ista.
Republiko Indonezija
Bivše holandske kolonije, na Indonezijskih otokih so postale lansko leto samostojna država. — V nedeljo je indonezijska skupščina izglasovala z 19 proti 18 glasovom novo ureditev države. Po tej ureditvi postane republika Indonezija zedinjena država, ki je upravno razdeljena na 10 pokrajin.
Iz Jugoslavije
Tanjug javlja:
Od 23. septembra do 9. oktobra se vrši četrti zagrebški velesejem. Do sedaj se je prijavila že cela vrsta inozemskih razstavljalcev. Ob tej priliki bodo tudi velike športne in kulturne prireditve. — Pri Cetinju v Črni gori gradijo veliko novo elektrarno, ki bo služila mestu Cetinje in obsežnim napravam pri izsuševanju Skaderskega jezera. Graditev bo končana tekom tega leta.
U rudniku Kopaonik v Srbiji so odkrili nova ležišča svinca in cinka. Ležišča so na površju in segajo par sto metrov v globino.
Novo belgijsko vlado
Ko je prevzel vladarske posle belgijski prestolonaslednik Boudoin, je odstopila prejšnja vlada. — Regent je poveril sestavo vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Van Zeelandu. Temu se je posrečilo s pogajanji med valonskimi in flamskimi predstavniki krščansko socialne stranke spet vzpostaviti enotnost v krščansko-socialni stranki. V novi vladi pa Van Zeeland ni ministrski predsednik, ampak je prevzel mesto zunanjega ministra.
V	novi belgijski vladi, ki ji predseduje Jose Polien. je osem ministrov iz francoskega dela dežele, pet iz flamskega dela in trije iz jezikovno mešanega ozemlja (Bruselj). Vsi ministri so člani krščansko-socialne stranke. Vlada je dala izjavo, v kateri pravi, da je namen nove vlade predvsem dosega notranjega miru v Belgiji, kjer naj se vsi pravi Belgijci zberejo okrog novega regenta Boudoina.
V	četrtek se nova belgijska vlada predstavi belgijski poslanski zbornici.
Most preko Bele
V	nedeljo 13. avgusta dopoldne je otvoril zvezni minister za trgovino in obnovo dr. Kolb most preko reke Bele pri Miklavčevem. Slavnosti ob tej priliki so se udeležili med drugimi tudi deželni glavar Ferd. Wedenig. ravnatelj varnostnega urada .polkovnik Stossier, okrajni glavar velikovški dr. Wagner ter župani iz Žitare vesi, Dobrle vesi. Velikovca in Železne Kaple.
V	svojem govoru je poudarjal minister dr. Kolb,naj bo tudi ta most ena vez več, ki veže v skupnem delu oba naroda na Koroškem, naj pa tudi kaže, kako je treba premostiti narodnostna nasprotstva v smislu enakopravnosti.
Podobno je v svojem govoru poudarjal tudi deželni glavar Ferd. Wedenig.
Most je zgradilo domače gradbeno podjetje H. Primig iz Grebinja in je delo trajalo točno eno leto. Stroški znašajo približno 1 milijon šilingov.
Pripraue u Ameriki
Kot v času pred preteklo vojno, se danes ameriški senat in kongres bavita vedno zopet z novimi postavami, ki da-jajo prezidentu USA posebna polnomočja. Tako so pretekli teden sprejeli dva zakona, ki predvidevata ponovno nove pravice za obrambo ameriških pristanišč. K temu spada tudi izvenredna pravica, da uvede kontrolo nad kreta-njem tujih ladij.
Najbolj važen pa je zakon, ki Trumana opolnomoči, da uvede načrtno gospodarjenje (racionalizacijo) živil in drugih potrebščin ter nadzorstvo nad cenami in plačami. To pomeni, da Amerika lahko od danes na jutri vstopi v takozvano vojno gospodarstvo. Za njo, ki nekaj takega, kar je doživela Evro-
pa v preteklih vojnah, ni bila vajena, to pomeni nekaj izredno novega. Amerika-nec je vajen predvsem v gospodarskih stvareh popolne svobode. Tako je ta zakon najbolj resen ukrep v vrsti drugih (n. pr. delna mobilizacija, podaljšanje vojaške obveznosti itd.), ki so namenjeni temu, da osposobijo Zapad zgraditi napram vojaško močnemu Vzhodu nekaj enako močnega. Zanimivo pri tem je, — tako se spreminjajo časi —, da Amerika ni več tista, ki le ..pomaga“ drugim in se pri tem gosnodarsko krepi, marveč je danes sama tista sila, ki mora v prvi vrsti dajati vzgled in prevzemati (kot na Koreji) glavno breme v borbi proti sovražniku, oziroma pri pripravah za kako možno borbo.
Vojaški položaj na Koreji se je za UNO čete spet poslabšal in ves svet z naraščajočim zanimanjem ugiba, kakšen bo razvoj v bližnjih tednih.
Ameriške divizije zadnji teden na prostoru sicer niso mnogo izgubile, vprašanje pa je, če bodo mogle vzdržati do prihoda novih ojačenj, ki pa se bodo v teh dneh šele vkrcale, tako, da je po časopisnih vesteh računati, da bodo mogle poseči v boje šele čez nekaj tednov. Najtežji je položaj na srednjem frontnem odseku, kjer je severnim Korejcem uspelo še na dveh mestih prekoračiti reko Naktong. Ameriško letalstvo v vedno večjem obsegu dan in noč obsipa sovražnika z bombami, napada njegove vojaške kolone, ki pa kljub velikim človeškim in materialnim izgubam prihajajo na fronto. Amerikanci imajo le še dve uporabni letališči v rokah in za enega teh dveh se vodijo ogorčene borbe. V zaledju Amerikancev so komunistični partizani vedno aktivnejši in ameriško vojaško poveljstvo je odredilo vrsto ukrepov za borbo proti njim. Tako mora civilno prebivalstvo zapustiti naselja, ki leže v območju 8 do 36 km za fronto. Korejska vojna je postala totalitarna v vsakem pogledu.
Kljub vedno težjemu vojaškemu položaju pa izjavljajo ameriški vojaški či-nitelji, da ne bo prišlo do Dunkerque-a, pač pa kvečjemu do mostišča Anzio. Tako se je imenovalo mostišče v južni Italiji v zadnji svetovni vojni, kjer so Amerikanci dolge tedne bili obkoljeni in jih najsrditejši nemški napadi niso mogli izriniti. Slično mostišče bi na Koreji predstavljal majhen polotok na jugu, kamor bi se umaknili in do dneva protiofenzive ostali pod zaščito vojne mornarice.
Zamotano vprašanje Formoze in Čang-
Kaj-Šeka.
Sovjetska politika stremi seveda za tem, da bi razdvojila Ameriko in Veliko Britanijo. Prav tako se tudi trudi, da bi se še povečala napetost med Ma-Tse-Tungovo Kitajsko in Ameriko. For-moza predstavlja važen člen v teh odno-šajih. Znana Trumanova resolucija, po kateri je Formoza prišla pod vojaško zaščito Združenih držav Amerike, v Angliji ni naletela na splošno odobravanje. Angleži se ne žele zaplesti v spor s komunistično Kitajsko, ker bi to bilo usodno za njih pozicije na Daljnem vzhodu. O Formozi je govoril tudi angleški ministrski predsednik in poudaril, da Formoza spada pravno pod Japonsko in se bo o njej odločalo šele takrat, ko se bo sklepala mirovna pogodba z Japonsko. Stališče Anghje pojasnjuje tudi dejstvo, da so njene vojne ladje na Daljnem vzhodu dobile ukaz, da ne smejo pluti v vodah okrog Formoze.
Zanimiv dogodek je bil tudi obisk generala MacArthurja v Čang-Kaj-Šeko-vem glavnem stanu. Neposredna posledica tega obiska je bil napad nacionalističnega letalstva na komunistične džunke ob kitajski obali. To pa je nasprotovalo Trumanovemu pozivu, da mora Čang-Kaj-šek opustiti vsake vojne akcije proti Mao-Ts.e-Tungu. Mac-Arthurjev korak je seveda vzbudil veselje v nacionalističnih krogih na Formozi, vendar je videti, da je MacArthur napravil to na svojo roko. Truman je namreč poslal k njemu v Tokio svojega posebnega odposlanca Harrimana. ki je prilil vode podjetnosti starega generala. Angleško časopisje je po večini nastopilo proti Čang-Kaj-Šeku, češ, da njegovo početje še bolj kali že itak razburkano vodovje Daljnega vzhoda. Tudi iz Indije in Avstralije je bilo slišati o tej stvari zelo neugodne komentarje.
Od političnih dogodkov iz tega dela zemeljske oble je vredno omeniti še vesti, po katerih sta se sestala bivši so-
tič ni teden
kami in v njih še ni razčiščeno, kar se je najbolj pokazalo, da do danes, ko to pišemu, mlademu regentu še ni uspelo najti politika, ki bi sestavil novo vlado.
vejtski zunanji minister Molotov in Mao-Tse-Tung. Slednji je svojega zaveznika baje prosil za čim izdatnejšo vojaško materialno pomoč.
Komunistični vdor v Tibet
Okrog te države, ki leži visoko v Tibetanskem višavju in jo obdajajo do 8000 metrov visoka gorovja, se je zadnje čase vodila huda politična borba, o kateri pa je. bilo le malo slišati. Šele z vdorom Mao-Tse-Tungovih čet, ki v dveh kolonah prodirajo proti glavnemu mestu Lhasi, se je nekoliko osvetlilo ozadje tega dogodka. Državo Tibet, ki ji vlada vrhovni budistični duhoven Da-laj Lama, je komunistična Kitajska že delj časa ogrožala. Odposlanci Dalaj Lame so skušali priti v stik z Mao-Tse-Tungom, da bi preprečili okupacijo dežele. Toda več tednov so zaman čakali na potne liste in medtem so se kitajske čete že pričele valiti v deželo. Niti UNO niti Amerika ne. moreta Tibetu pomagati. To je radi zemljepisne lege dežele razumljivo. Meniška republika pa se ne brani, ker bi vsak odpor bil nesmiseln. Na drugi strani pa je iz vladnih krogov okrog Mäo-Tse-Tunga bilo slišati, da novi oblastniki ne bodo rušili dosedanjega družabnega in gospodarskega ustroja. Osvojitev Tibeta po kitajskih komunistih pa predstavlja nevarno grožnjo za Indijo, saj je Tibet na njenih mejah. Zato so tudi razumljivi napori Pandit Nehruja, ki hoče s posredovanji pri Amerikancih rešiti svetovni mir. Kljub temu, da ima Tibet le okrog 2 milijona prebivalcev, obsega njegova: površina okrog 800.000 kvadratnih kilometrov. Za prav toliko se bo. torej povečalo vplivno območje komunizma.
Pred važnimi odločitvami v Varnostnem svetu
Med ameriškim in sovjetskim zastopnikom je bilo več ostrih besednih dvobojev. Malik je znova obdolževal Južno Korejo, da je napadalka in govoril, kakšno škodo so povzročila ameriška bombardiranja. Amerikanec je odločno pobijal njegove trditve. Obdolžil je. Sovjetsko zvezo, da sabotira delo Varnostnega sveta in Organizacije združenih narodov. Na njegov predlog je Varnostni svet sklenil zasedanje odložiti. Ameriški zastopnik Gross pa je kasneje časnikarjem izjavil, da bo treba sklicati glavno skupščino UNO in spremeniti pravila, če se sovjetsko stališče ne bo predrugačilo.
Najvažnejši dogodek na evropskem prizorišču hladne vojne pa je bil
sestanek evropskega parlamenta.
V Strassburgu se je pod predsedstvom Belgijca Paul Henri Spaaka sestal takoimenovani evropski svet, ki predstavlja nekak neuraden skupni parlament zapadno-evropskih držav. Prvič so bili prisotni tudi Nemci. Več govornikov je poudarjalo skrajno potrebo po enotni evropski oborožitvi. Veliki odmev v vsej svetovni javnosti pa je imel govor bivšega angleškega ministrskega predsednika Churchilla, ki je zahteval takojšnjo ustanovitev močne in enotne zapadno-evropske vojaške sile, ki bo v sodelovanju z Ameriko in drugimi silami zamogla braniti Evropo pred eventualnim napadom iz vzhoda. V tej skupni vojaški sili naj bi bile tudi nemške divizije. Churchill je zastopnike bonnske vlade imenoval „svoje nemške prijatelje“. Komentarji v nemških časopisih so zelo deljeni. Medtem ko večina zagovarja vključitev Nemcev v evropsko vojaško zvezo, pa drugi majejo z glavo, češ. da bi zopetna oborožitev Nemčije lahko služila kot povod za sovjetsko intervencijo. Proti pa so tudi tisti nemški nacionalistični krogi, ki pač žele videti nemške divizije, toda ne kot del evropske armade, temveč kot last-
no in neodvisno oboroženo enoto. Še nekaj stvari je vredno omeniti iz Churchillovega govora. Dejal, da si vojaške sile v Evropi med Sovjetsko zvezo in Zapadom stoje v razmerju 7 proti 1. Nadalje je menil, da se je pač treba pogajati s Sovjeti, toda za taka pogajanja je potrebna podlaga in ta ne sme biti slabost, temveč jakost.
Princ Boudoin je prisegel na ustavo
V belgijski prestolici je mladi regent Boudoin svečano prisegel na belgijsko ustavo. Prestola pri tej svečanosti ni bilo, kajti kralj bo postal šele, ko bo polnoleten. Podoba je, da je dolge mesece trajajoča notranje-politična kriza končana. Vendar pa ozračje med stran-
ZOPET PROMET ČEZ LJUBELJ
Dne 9. t. m. so v posebni svečanosti zopet odprli cesto čez mejo na Ljubelju. S tem, pravijo, se bo začel zopet reden promet. Tudi predor, ki so ga skopali ujetniki za časa Hitlerja, bo menda popravljen tako, da se boš lahko peljal od Ridovca direktno skozi goro k Sv. Ani! Spominjamo se, da je nekdaj bilo tam na Ljubelju prav prijazno. Hodili smo tja na dobro kapljico — po ceni seveda — in od tam so prišli sem na dobro pivo. Kdaj bo zopet tako daleč? Mislimo, da za dobre, srčne odnose med dvema sosedoma ni le potrebno prijateljstvo vodilnih glav ali „Führerjev“. Treba je veliko več. Prav tu, kjer živi del v Jugoslaviji državotvornega naroda, bi se moralo pokazati sožitje, pravo razumevanje, ki pusti vsakemu svoje! Zato ne razumemo, da so še pvsod merodajni tisti, ki hujskajo na dvojezično šolo, ki napravijo iz vsakega Slovenca, — kot se je to pred nedavnim pri neki javni ustanovi zgodilo, zločinca in iridentista, na drugi strani pa vsaki 10. oktober znova z državnim denarjem zanetijo nov srd. Zato pravimo,
Še več, toda manj omembe vrednih dogodkov je bilo. Tako je na Danskem izbruhnila vladna kriza. Socialistična vlada je dobila v skupščini nezaupnico in je odstopila. Resnejših posledic ne bo, ker je šlo zgolj za finančna vprašanja, ki se bodo rešiia na podlagi sporazuma med obema glavnima strankama —■ krščansko in socialistično.
Na Bledu sta bila na obisku pri maršalu Titu dva angleška ministra.
Obe angleški zbornici — parlament in lordska zbornica se bosta sestali na skupnem zasedanju dne 12. septembra. Razpravljali bodo predvsem o vojaških ukrepih za varnost Anglije in imperija.
kot star latinski pregovor: „Hic Rhodos, hic salta!“ (Tu pokažite, gospodje, kaj znate!)
JUŽNA AFRIKA PROTI KOMUNISTOM
Južno-afriški pravosodni minister g. Swart je napovedal, da bo parlament razpravljal v kratkem o ukrepih proti komunistični nevarnosti. Nameravajo celo zapreti sovjetski generalni konzulat v Pretoriji. ker predstavlja menda središče komunistične propagande.
Kot smo že svojčas enkrat v našem listu nakazali, nudi Afrika kot kolonialna zemlja z neštetimi milijoni zasužnjenih črncev dobra tla za komunistične ideje. Saj bi v Južni Afriki doživelo vse gospodarstvo silen udarec, če bi črnci n. pr. zahtevali iste pravice, kot jih imajo beli! To bi. pomenilo višje plače — in seveda višje cene in bi pomenilo politično enakopravnost, ja, nekega dne mogoče celo lahko zasužnjenje bele manjšine.
Zato je razumljivo, da se vlada Južne Afrike pripravlja na res učinkovite ukrepe proti komunistični nevarnosti.
Na Višarje
Kakor smo že zadnjič sporočili v našem listu, odpade romanje na sv. Višarje 2. in 3. septembra in bo romanje samo 26. in 27. avgusta.
Kotmirčani gredo 2. in 3. septembra z avtobusom.
Prijave so končane, odjave niso več mogoče, ker je denar že prenakazan na železniško direkcijo.
Č. gg. župnike prosimo, da točno do 20. avgusta oddajo v Dušno pastirskem uradu v Celovcu za vse udeležence „Eidesstattliche Erklärung“.
Spored.
1.	Od vlaka do križa gremo s procesijo.
2.	Pri kapelici na Višarjah nagovor in navodila ob 17. uri.
3.	V cerkvi uvodna beseda.
4.	Odmor.
5.	Ob sedmih pridiga, pete litanije, blagoslov in procesija z lučkami.
6.	Po procesiji z lučkami spovedovanje vso noč.
7.	Zjutraj prva sv. maša ob štirih.
8.	Nadaljnje sv. maše do šestih.
9.	Ob šestih skupna sv. maša s pridigo.
10.	Ob pol osmih sv. maša z ljudskim petjem.
11.	Ob pol devetih slovesna sv. maša s pridigo.
12.	Po slov. sv. maši blagoslovitev rožnih vencev in spominčkov
13.	Ob pol desetih fotografiranje na nasprotnem bregu.
14.	Po fotografiranju odhod. Ob 13. uri morajo biti vsi romarji že v vagonih.
Opozarjamo romarje, da bodo sveče in rožne vence lahko kupili v vlaku.
Ker so cene za prehrano v Italiji zelo visoke, naj se romarji preskrbijo s potrebnimi živili. Denarja lahko vzame vsak do 1000 šil.
Razdelitev posameznih fara na vagone bomo pravočasno objavili po radiu med slovensko oddajo. Ker ima vsaka fara skupno listo, morajo romarji iste fare ostati v dodeljenem vozu.
VOZNI RED		
	Prihod	Odhod
Pliberk		7.05
Metlova	7.14	7.16
S-inča ves	7.24	7.29
Tinje	7.38	7.40
Grabštajn	7.52	7.54
Celovec	8,07	8.24
Vrba	8.47	8.49
Lipa/Rožek	8.57	8.59
Podravlje	9.05	9.07
Beljak	9.18	9.45
Podklošter	10.08	11.08
Trbiž	11.30	12.30
Žabnice	12.40	
Radi pomanjkanja železniških vagonov bodo romarji iz Pokrč, Grebinja, Kloštra, Krčanj, Št. Janža v Rožu, Žih-polj, Bilčovsa, Hodiš, šmarjete pri Velikovcu, Radiš, Kaple na Dravi, Glinj, Slovenjega Plajberga, Šmarjete v Rožu, Celovca, Sveč, Golšove, Borovelj, Go-renč in Podkrnosa od Celovca naprej potovali z avtobusi. Avtobusi bodo nu-merirani in pred glavnim kolodvorom v Celovcu pripravljeni.
Obiščite našo pestro vzorčno razstavo v Celovcu v TRGOVSKI AKADEMIJI (Handelsakademie) v veliki dvorani, pritličje, soba št. 8.
Štedilniki»hotele, gostinske obrate»gospodinjstva
KAUER-jevi štedilniki s svojo gradnjo, obliko in izvedbo jamčijo največjo zmogljivost. Železne blagajne in paličasti šarnirji
IZDELOVALNICA
FRANZ
Hauet
£
te

m
FiRMEN-SR, 63,018
Grebin j - Markt Griffen, Koroška - Tel. 15
NA CSiOVŠKI RAZSTAVI
Letos slavi celovška razstava mali jubilej, praznuje namreč peto prireditev po svetovni vojni. — Ako se spomnimo na prvo razstavo po svetovni vojni v poslopju celovškega učiteljišča in takratno razstavo primerjamo z razstavami v naslednjih letih, zlasti pa še z letošnjo razstavo, moremo ugotoviti lep napredek.
Medtem ko je razstava v letu 1916 pokazala šele voljo pokazati koroško gospodarstvo in so poznejše razstave polagoma tipale v svet ter iskale kupcev, moremo označiti letošnjo prireditev kot precejšen napredek. Ta napredek seveda še ni popoln, zato tudi seveda razstava še ni taka, kakor bi so jo želeli in kakršna naj bi bila, da bi bila res pravo ogledalo koroškega gospodarskega življenja. Sicer pa življenje nikdar ne miruje, razvija in izživlja se vedno v novih oblikah. Zato smo prepričani, da bo tudi življenje koroškega gospodarstva, povezano z gospodarstvom ostalih zveznih dežel in v vedno večji meri tudi z gospodarstvom južnih sosedov, napredovalo vedno hitreje v začrtani smeri. Saj stiskališče med sosedi hi mogoče brez škode za obojestransko gospodarstvo za dalje časa nepredušno zapreti. Meje so tu bolj zato, da vežejo in spajajo, ne pa ločijo in prekinjajo.
Napredek letošnje prireditve celovške razstave je predvsem v boljši organizaciji in razporeditvi razstave. Razstava je nameščena še vedno v treh šolskih poslopjih, kar je seveda velika ovira pri organizaciji razstave, te napake pa niso zakrivili prireditelji. Uspela pa je kljub temu organizacija razstave že tako daleč, da bi bila razstava res že reprezentativna, ako bi jo bilo mogoče prenesti v skupne, za ta namen posebej zgrajene prostore.
Ugodno vpliva na obiskovalca zlasti 'dejstvo, da so poizkušali prireditelji sorodne obrti, trgovine in industrije po-razmestiti v istih ali sosednjih prostorih in so tako dosegli večjo enotnost, skladnost in tudi večjo preglednost. V večji meri je tako omogočena kupcem tudi primerjava ter izbiranje blaga. V kolikor ta enotnost in povezanost sorodnih podjetij še ni dosežena., bi bilo treba, za tem stremeti na prihodnjih razstavah.
Poudarek resnosti daje razstavi tudi posrečena zamisel posebnega gostinskega prostora na razstavi. Pri prejšnjih razstavah smo bili navajeni, da smo skoraj na vsakem koraku po vseh prostorih razstave naleteli na pivnice v večjem ali manjšem obsegu. To pomanjkljivost smo opazili še letos na bel jaški razstavi. Tudi v ostalem bi se mogli prireditelji beljaške razstave marsikaj učiti pri prirediteljih letošnje celovške razstave. Beljak ima sicer ugodnejšo lego za mednarodne gospodarske zveze, vendar pa mu samo ta ugodna lega ne
bo prinesla razvoja gospodarstva in mesto posredovalca v mednarodnem gospodarstvu. Ako se Beljak ne bo z delom za to usposobil, bo to mesto posredovalca polagoma poizkušal Beljaku prevzeti Celovec.
Po tem splošnem opisu razstave moramo še posebej omeniti nekatere posamezne razstavljalce.
Središče vse razstave je v Hasuerje-vi šoli. Veliko zanimanje vzbuja predvsem razstava pohištva in raznovrstne sobne opreme. Lepe dele pohištva ima razstavljene izdelovalnica oblazinjenega pohištva Hans Benedetti iz Celovca, nadalje pa tudi tovarne Hutter & Schrantz, ki imajo svojo podružnico tudi v Celovcu in ki se odlikujejo zlasti v zložljivi sobni in vrtni opremi. Zelo okusno izdelane dele pohištva sta razstavili tudi tvrdki Rudolf Slama in Siegfried Slama iz Celovca, — Letos sta v večjem obsegu razstavili harmonike znana koroška izdelovalnica harmonik in glasbil Franc Lubas in sin ter 1. koroška izdelovalnica harmonik Rudolf Novak. Obe tvrdki sta iz Celovca in gotovo častno predstavljata izdelovalnice tega našega domačega in tako priljubljenega glasbila.
Očala, povečalna stekla, daljnoglede, risarske potrebščine, barometre, termometre in razne zemljemerske, priprave je razstavila znana tvrdka optičnih predmetov C. Kronfus iz Celovca.
V	Veliki lopi poleg Hasnerjeve šole so letos razmeščene tvrdke, ki razstavljajo živila in poživila. Med temi moramo omeniti zlasti izdelovalnico raznih spirituoz in kletarno Hans Brunner iz Celovca, ki je razstavila najfinejša vina, likerje, razne žgane pijače in sadne sokove. S keksi in raznim pecivom pa nas iznenadi tvrdka Linhard iz Grazä.
V	poslopju trgovske akademije nas prijetno iznenadijo razstavljeni predmeti znane tvornice lakov in barv Peter de Cillia iz Trga (Feldkirchen), ki pa ima dve svoji podružnici tudi v Celovcu. Zlasti je velika letos razstava raznih štedilnikov od najmanjšega za male družine pa do velikanskega za hotele in velike gostinske obrate. Tu naj omenimo tvrdko Franc Kauer iz Grebin ja; izdelki te tvrdke so našli vedno številne občudovalce in tudi kupce. Po pestrosti svoje razstave se odlikuje beljaška veletrgovina tekstilnega in galanterijskega blaga Dietmar Warmuth & Co. Razvoj in pomen konzumnega zadružništva na Koroškem pa nam kaže razstava Konzumnih zadrug v Celovcu. — Skoraj bi mislili, da smo v kaki orientalski trgovini preprog; tako lepe preproge je razstavila uvozna in izvozna družba Vartian z Dunaja. — Ugodno nas je presenetila tudi razstava Trgovske zbornice iz Ljubljane. Kamenine, bruse, barve in slatinske zdravilne vode je raz-stivilo državno podjetje Slovenija-eks-
port, lesne izdelke, furnirje, ravnila, kopita itd. podjetje Slovenija-les, sveže sadje in zelenjavo ter izdelke iz sadja ter zelenjave podjetje Slovenija-sadje, vino, likerje, in žganje podjetje Sloveni-ja-vino, razne izdelke domače obrti, kakor zobotrebce, sita, leseno kuhinjsko nosodo, kvačke, keramiko, preproge je razstavilo podjetje Dom-ebsport ter končno je eterična olja, zdravilna zelišča. fižol in suhe gobe razstavilo podjetje Gosad. Moramo priznati, da je bil paviljon naštetih slovenskih državnih podjetij iz Ljubljane zelo okusno opremljen. Ker pa je to šele začetek razstav sosednje Slovenije, smemo pričakovati, da bodo te razstave vedno obširnejše in vedno boljše pripravljene.
Zelo poučna je bila razstava deželne kmetijske zbornice, ki je s svojo razstavo poizkušala prikazati veliko važnost gozdarstva za koroško narodno gospodarstvo. To se je v veliki meri tudi posrečilo. Pri pomanjkanju razstavnega, prostora je posrečena zamisel kmetijske zbornice, da ne. priredi vsako leto razstave vsega kmetijstva, ampak samo posameznih delov kmetijstva. Ta razstava pa more biti nato bolj pregledna in je tudi boljše pripravljena, četudi smo na razstavi pogrešali tako važen del lesnega gospodarstva kakor je predelovanje lesa in lesna industrija, vendar je bila gozdarska razstava lepa celota. — Mimogrede samo omenimo, da se lovu na splošno pripisuje — kar smo mogli opaziti tudi na razstavi — prevelik narodno-gospodarski pomen.
Na dvorišču trgovske akademije so bili razstavljeni predvsem kmetijski stroji, kmetijsko orodje, razne druge kmetijske potrebščine, krmila, sredstva za uničevanje in zatiranje škodljivcev, vse to v zelo dobri kakovosti in veliki izbiri. Le cane so ovirale obiskovalce, da niso vsega tega za novodobno kmetijstvo tako potrebnega blaga odnesli s seboj. Med obiskovalci — kmeti si je pridobila veliko prijateljev zlasti znana, izdelovalnica in popravlialnica kmetijskih strojev Valentin Paternioner iz Celovca.
Ako še enkrat pregledamo celotno razstavo, moramo reči, da so bili poleg obiskovalcev, ki so s svojo vstopnino napravili veselje prirediteljem, zadovoljni tudi razstavljale!. Pri teh smo mogli namreč ugotoviti, da so mogli prodati svoje blago mogoče v večji meri kakor so pričakovali sami, kar je vsekakor dober znak. Tako se prireditev tudi polagoma izpreminja od navadne razstave blaga, ki ga ali ni na razpolago, da bi ga kupci mogli kupiti, kakor je bilo v prejšnjih letih, ali pa blago ne najde kupca. Iz razstave postaja tako polagoma sejem najraznovrstnejšega blaga, na katerem sejmu naj bi se vsako leto našli zanimanci iz vse Koroške in iz vseh sosednjih dežel.
Z. I. M:
ivesla seta
22.
Rok je oskrbel konja in vsi skupa,j so odšli proti cerkvi. Otroci bi najraje ostali med pisanimi kramami, a mama jim je lepo znala razložiti, da se mora najprej v cerkev, ker so prišli k Mariji, ne pa na semenj. Atej je otrokom obljubil veliko „žegnanja“, če bodo v cerkvi pridni in malčki so se res potrudili.
Pridigarjeve besede v cerkvi so donele prepričevalno, tolažilno in bodrilno. „Vsak svoj križ pogumno nosite, ne glejte nazaj, bodite zvesti v malem, da vas bo Gospod postavil čez veliko!“ Ne-žiji se je zdelo, da duhovni gospod govori prav njej. Da. križ si je naložila, nositi ga mora brez stokanja. Ne sme gledati nazaj in tožiti: „Zakaj sem se vdala!“ On, ki je nosil še težji križ, bo
že pomagal nositi njenega-Pa tudi
Roka je pridiga ganila. „Vse vam bo odpuščeno, če se skesate in se poboljšate. Ni krivde tako velike, da bi zanjo ne bilo božjega usmiljenja.“ „To je zame,“ je mislil Rok. Res moram spremeniti svoje življenje. Neži se trudi, prosi, ga-
ra, samo, da bi mi pomagala iz tega blata, a jaz se vedno bolj zgubljam v njem. Kaj bo z otroki, ko bodo videli in razumeli očetov zgled? Kaj bo z zemljo, če bom začel še bolj piti. — Oh, in prav v Podgorjah sem Neži ji kupil srce s tako lepim napisom:
„Zvesto srce in pridne roke ti podarim, še ti meni to daj in imela bova še na zemlji raj!“
Kolikokrat sem pozabil na to. Ona je zvesta zemlji, zvesta svojim obljubam, jaz pa ne! Nazaj hočem, — da bo pri nas tak raj, kot je bil takrat, ko se še nisem vdajal pijači.“ Rok je opravil spoved. — Spremembo na njem je prva občutila Neži. Njeno srce je pelo hvalo predobri Materi.
*
Rok se je res poboljšal. Do božiča, ko je zapadel sneg. je prav dobro držal storjeno obljubo. Vozaril je še, a pil ni več. Ampak grozno jezo so imeli nanj pivski bratje, katere je hudič najel za svoje pomočnike. Rutar je bil že dobil kupca za konja, le s prodajo je še nekoliko odlašal. Tisti čas So „vinski tički“ porabili vse svoje zmožnosti, da so Roka privedli v svojo druščino.
Neži je z žalostjo morala ponovno izreči: „Navada je železna srajca.“
Ne vemo ne ure, ne dneva...
Ko je spet vigred prišla, je bil Roki že tako velik, da je pri vaškem potoku postavljal mlinčke. Joži mu jih je izgo-tavljal in se z malim bratcem veselil svojega uspeha. To je bilo prijetno poslušati ropot kladivca, ki je udarjalo ob star železen lonec. Rokec je po ves dan presedel ob vodi, zamišljen v svoj posel. Še mama ga je k jedi morala po večkrat poklicati, da jo je slišal. — Oče je včasih še podnevi popival. Kolikokrat ga je šel Joži, ali sama gospodinja iskat pod staro hruško, kjer so se zbirali pijanci. Dmžina je bila tako večkrat še pri jedi brez gospodarja — očeta. In otroci so se pogovarjali nekoč:	„Ko
bom velik, bom voznik,“ je trdil Joži. „Kaj boš ti, Mojci?“
„Jaz bom pa naša mama,“ je sramežljivo dejala deklica.
Rezi pa v jok in se ne more utolažiti. Končno je izdavila: „Potem bodo morali pa mama umreti!“
„Ah. neumnica.“ je bila huda Mojci, „saj drugod tudi potrebujejo mame.“ Rezi se je utolažila in vnrašala Roka, ki je bil ves čas tiho: „Kaj boš pa ti postal?“
Mali je mirno in z veliko gotovostjo odgovoril: „Jaz bom gospod, tak, kot so naš župnik.“
NOV RAZVOJ TEKSTILNE INDUSTRIJE
Britansko združenje „Galico Printers Association" iz Manchester-ja, je objavilo novo odkritje v tehniki izpopolnjevanja tkanin, ki bo povzročilo velike spremembe v tekstilni industriji.
To odkritje bo omogočalo, da bodo izdelovali krepe in marokane iz rayona, ki se pri pranju ne bodo skrčili. Nov postopek bo dajal bombažnim, rayon-skim in platnenim tkaninam poseben stalen blesk. Ta blesk bodo lahko dali tudi samo risbam tkanine, medtem ko bo ostala podlaga medla.
Poleg tega pa naredi postopek platno in bombaž odpornejši, prozornejši in trdnejši. Posrečilo se jim je tudi izdelovati bombažne, volnene in mešane tkanine, ki se ne mečkajo. Temu postopku so dali naziv „Calpreta“.
Obleka iz teh tkanin ostane tudi po pranju skoraj neizpremenjena. Ker ostane blago gladko in vsaka guba na svojem mestu, bo likanje skoraj nepotrebno. Nepotrebno bo tudi kemično čiščenje oblek, ker je kakovost rayon-skega krepa odporna proti pranju in ker barve blaga ne zbledijo.
OGROMNA VETERINARSKA KLINIKA
Nedavno so odprli na kmetijskem in mehaničnem zavodu Kolorada v Združenih državah novo veliko veterinarsko kliniko, ki je stala okoli pol milijona dolarjev. Klinika je opremljena z radiozdravilnimi napravami in z najbolj modernimi napravami za zdravljenje živine, študentje zaveda lahko sledijo kirurgičnim operacijam, ki se vrše na primernih operacijskih deskah, ki so opremljene z hidravličnimi dvigali.
ZA KADILCE
Finančno ministrstvo javlja, da se od 10. avgusta naprej dobi cigaretni tobak, katerega do sedaj niso izdelovali. Tobak razprodajajo v zavojčkih po 50 gramov za 13 šilingov. iiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiimiMiiimiiiiiii
DOBRA KNJIGA!
Knjižnica „Našega tednika“ ima na zalogi literarna dela slovenskih pisateljev.
Da omogočimo najcenejši nakup slovenskih knjig, smo se odločili, da damo knjige po zelo znižanih cenah.
Album Koroške	šil.	10.—
Križ na gori, Iv. Cankar šil. 5,— Prekleta kri, K. Itauser šil. 3.— Sin mrtvega, K. Mauser šil. 3.— Rotija, K. Mauser	šil.	3.—
Cmokec Poskokec, F. Ba-zilij	šil.	3.—
Slovenska slovnica I-III šil. 1.— Kdor naroči vse knjige skupno, jih dobi za šil. 20.—.
Za inozemstvo stane cela kolekcija 1.75 U.S.A, dolarjev. iiiiiiiiniiiiimmiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiimimiimiii
Mati je pri ognjišču poslušala otroški pogovor in si želela: „Da bi Joži le ne bil voznik in da bi bil Rok to, kar si sam želi.“ Mali je tudi namreč nehote izrekel tudi njeno srčno željo. Ga bodo že kako spravili v šole, nič si ne bo dala počitka, samo da bi tudi fant imel dar in veselje za uk. — In dekleti, seveda bosta materi. kot ona in križ si bosta naložili, ki nobeni materi ne uide.
Otroci so pojedli in odmolili. „Kdaj bo pa letos velika noč?“ je hotela vedeti Mojci.
„Ko bo luna čisto okrogla, potem pa,“ je odgovorila mati.
„Kajne, letos bova z Rezijo nesli k žegnu. Dovolj sva že močni.“
„Seveda, po ogenj in vodo bosta šla pa Joži in Roki, ker to je stvar moških.“
Otroci so se veselo razšli. Velika noč je zajela vse njihove misli in želje. Saj bodo tedaj tudi , Jaške“ dobili.
, .- * *
Iz pranteljnov so naredili križce za grobove. Mojci in Rezi sta jih nesli na pokopališče, Joži in Roki pa na polje. Tudi žalostni veliki petek je minil in popoldne velike sobote je vso vas prevelo z veseljem. „Kristus je vstal, aleluja!“ Tako je pelo vsako človeško srce, isto je izražala narava.
(Dalje prihodnjič)
Clševa
Dežela v gorah ali, če hočemo, med skalami — ime Koroške prihaja iz iliro-keltske prabesede „caranto“, ki pomeni toliko kot skala — je videla že mnogo narodov. Marsikateremu je bila v teku zgodovine manj ali dalje časa domovina.
Zdaj živita na Koroškem dva naroda, Nemci in Slovenci. Vsak Korošec spodnjega dela naše dežele govori oba jezika, vsak ljubi svojo majhno domovino, njene gore in doline, hribe, potočke in jezera.
Koroška je obdarjena z naravnimi lepotami kakor malokateri kraj zemlje. Pesniki, pisatelji in slikarji so izlili tukaj svoja čustva v krasne slike in pesmi ...
Vzhodno od železne Kaple, na koro-ško-jugoslovanski meji, se razprostira strma, zijalk bogata Olševa. Od belske ceste pride popotnik po dveurni hoji skozi remšeniški jarek do remšeniške šole. Enorazrednica stoji nasproti severnemu pobočju Olševe, kakih sto metrov nad cesto zraven cerkve, ki je posvečena sveti Marjeti.
Zanimiv in lep je pogled proti jugu. Do pol višine gore rastejo drevesa — smreke, jelke in olše (jelše), ki so dale , gori tudi ime. Druga polovica je skalnata. Skoraj navpično padajo sivobele skale doli na zeleno gozdnato preprogo. Jeseni se ta spremeni v pisane barve...
Zvedavo gledajo zijalke v sredini skal daleč v deželo. Voda padavin je v tisočletjih izprala in raztopila mehki apnenec. Tako so nastale majhne in velike zijalke. Posebno obliko dasta Olševi majhna in velika vrata.
Daleč znana pa je postala Olševa zaradi Potočke zijalke. Ta votlina leži v južni — jugoslovanski — steni gore. Dosegljiva je od Kupčeve gostilne na steni čez Št. Lenart v dobrih treh urah.
V drči pod zijalko rastejo poleti ravš in druge planinske rože. Na skalah se smeji spomladni zaspanček, poleti pa gledajo planike ponosno v jasno nebo ali v sivočrne oblake, iz katerih se vlije silna ploha.
Planinec-ogledovalec ima čaroben razgled. V ozadju se dvigajo divje raztrgane Kamniške planine z Ojstrico na eni in z Grintovcem na drugi strani. Globoko spodaj leži Logarska dolina. Šum mlade Savinje in neštetih bistrih potočkov se čuje kakor zamišljena glasba. Tihi gozdovi to razpoloženje še poudarjajo. In človek se zamisli...
V zadnji medledeni dobi, mnogo de-settisočletij pred Iliri in Kelti, je plezal pračlovek po tem južnoalpinskem gorovju. S svojimi očmi je gledal v okolico, ki se z ozirom na zunanjo obliko od tedaj do današnjih dni ni veliko spremenila. Stanoval je on in njegov poznejši rod tisoč let v Potočki zijalki. V višjih legah je lovil zijalskega medveda, v pragozdovih velikega jelena in praslo-na. Nekateri znanstveniki celo mislijo, da je v nekem smislu ukrotil jamskega medveda. A večji del praljudi se je gotovo boril ž njim na življenje in smrt.
Raziskovalci jam so našli v zijalki med zlomljenimi in zdrobljenimi kostmi zijalskega medveda orodje in orožje iz kamna in iz kosti. Kulturna plast leži deloma 4 metre globoko. Našli so lepo okrašene nože in strugala iz kamna. Izmed najdb sta najvažnejši igla in primitivna piščalka na tri glasove, oboje iz kosti. Igla in piščalka sta najstarejši dokaz človeštva, kar jasno dokazuje imenitnost Potočke zijalke. Najdbe so zdaj shranjene deloma v muzejih v Celju in Celovcu, deloma jih imajo raziskovalci sami.
To so sledovi pračloveka Olševe. Njega samega še ni bilo mogoče najti, če-
prav se da upati ,da bodo imeli raziskovalci enkrat srečo.
Pračlovek Olševe ni bil Neandertalec. Bil je že ,,homo sapiens“, kakor pričata igla in piščalka. Ni bil gozdni človek. Predstavljati si smemo trščatega človeka z debelimi mišicami, katerega življenje je bilo primerno nadlesnem pasu skal.
Počasi je postalo hladneje. Zrak in zemlja sta se ohladila. Prišla je zadnja ledena doba. Okolica Olševe je bila pokrita celo leto z debelim ledom. V Podjuni je ležal led čez sto metrov visoko. Alpinski pračlovek pa je izginil iz naših krajev.
Po končani ledeni dobi, katere vzroke
Mmets&a pmvliica
Na Koreji pripovedujejo, da ni na dan 7. julija nikjer nobene srake, četudi je drugače teh ptic na Koreji veliko število. Na dan 7. julija odletijo vse srake in se šele naslednji dan spet povrnejo na zemljo. Pri tem pa imajo nekatere razpraskane in oskubljene glave.
nam ne morejo niti učenjaki natančno pojasniti, ni bil človek več samo lovec. Postal je bil kmet. Postavil si je leseno kočo ter si ukrotil prvo domačo žival — psa. Sejal je žito in — kakor še danes — se pri žetvi spomnil višjih sil, katerim je izročen na milost in nemilost.	R. Vouk.
«••«••••MMMItM««« ••(•**••••••••••■•*••• MIH	•••tot«»!».
ia>t«tt•tfa**tta*a*(aaa
I
Ofladt
Ko zjutraj me rano danica zbudi , na hribček bom hitel, kjer zarja blešči.
S čebelami pojdem na pašo po slad, s krilatci bom v gaju oznanjal pomlad.
Na goro bom splezal po sonca zlato, če luno dosežem, ji vzamem srebro.
Visoko pod zvezde me sili pohlep, rad snel bi katero in vtaknil jo v žep.
Nakvišku v višave kipi mi srce, noge pa se trdno • držijo zemlje...
Limbarski
••<aaaaaa*aaaaaaaaaaaa
•aaaaaaaaf>aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
>••••••* •••••••
=
Mmb dnvi	pncjfi navilinn
mmmm aluvi na celonšl	Olloixl jjavlljuil :i razstavi!
Slovenila ekspert	Slovenija les
Izvaža: agrarne produkte kemične izdelke	Izvaža: trd les - vezane plošče furnirje - merila itd.
•	©
Slovenija sadje	Slovenija vino
Izvaža: sadje in zelenjavo ter izdelke in sadne sokove	Izvaža: alkoholne pijače vseh vrst
©	
Dom	Gosad
Izvaža: izdelke domače in umetne obrti	Izvaža: posušene gozdne sadeže- zdravilna zelišča ter eterične olja -
,,Zakaj na dan 7. julija ni srak na zemlji, kam so odletele in kaj se je med tem z njimi zgodilo?“ boste takoj vprašali. Če bi bili na Koreji, bi vas tam takoj vprašali, še predno bi odgovorili na vaše vprašanje. ,,Ali niste videli včeraj zvečer na nebu mostu, ki je vodil preko ,,Srebrne reke“ (tako imenujejo na Koreji našo ,,Rimsko cesto“). To je živ most, ki so ga napravile vse srake na svetu in na tem mostu sta se včeraj zvečer, dne 7. julija, sestala ,,pastir“ in „predica“. O samem ljubezenskem paru „pastir in predica“ (pri nas imenujemo ta par zvezdi Mars in Venera) pa vedo povedati Korejci tole pravljico:
Na dvoru kralja, ki vlada med zvezdami na nebeškem svodu, imajo zelo stroge postave. Tam je tudi prepovedana med mladimi dekleti na dvoru zvezdnega kralja in med dvorskimi paži ljubezen.
Bila pa sta nekoč na dvoru zvezdnega kralja prekrasna dvorska dama in lep dvorski paž. Kakor pa je že med mladimi ljudmi, tudi ta dva mlada dvorjana nista bila sama nič kriva, kar na enkrat je pognala med njima velika in globoka ljubezen, ki jo tudi prepoved in postava na dvoru zvezdnega kralja nista mogla preprečiti. Ta dva mlada dvorjana sta se torej ljubila, ljubila sta se tako iskreno in ljubezen je bila tako globoka in trdna, da sta pozabila na vsako previdnost in je to ljubezen opazil tudi dvorni maršal. Javil je to kralju, ki je dal poklicati oba mlada zaljubljena dvorjana. Ostro ju je pokaral in ju opomnil na predpis med dvorjani in jima zabičal, naj opustita ljubezen in naj mislita na dolžnost svoje službe na dvoru.
Zaljubljenca pa nista hotela o tem nič vedeti in nič slišati, mislila sta samo na svojo mlado in iskreno ljubezen. Zato je zapovedal kralj, naj jima vzamejo plemiški naslov in naj jih preženejo z dvora. Res se je to zgodilo in mlademu plemiču so dali službo pastirja, mlada in lepa dvorjanka pa je postala predica. Da pa se kljub temu mladi pastir in mlada predica ne bi mogla na skrivnem shajati, so jima odka-zali prebivališče vsakemu na drugem bregu velike Srebrne reke.
Ker pa sta bila kljub svojemu prepovedanemu dejanju, da sta se ljubila med seboj, pri kralju in kraljici zvezdnega dvora priljubljena, sta hotela kralj in kraljica pastirju in predici napraviti v svoji strogosti malo izjemo. Vsako leto enkrat in sicer na obletnico» ko sta bila pregnana z dvora, sta se mogla sestati. Ta sestanek mora biti nad valovi Srebrne reke. Zato se na poseben klic zberejo ta večer vse srake z vsega sveta, spustijo se na valove Srebrne reke in tako nastane most, da moreta pastir in predica drug k drugemu po suhem in se sestaneta nad valovi Srebrne reke. kakor jima je dovoljeno. Ker prideta tako pastir in predica po glavah srak drug k drugemu, se vrnejo naslednji dan srake na zemljo z razmršenim perjem, opraskanimi in malo oskubljenimi glavami.
Sreča obeh zaljubljencev pa je le kratka, saj traja komaj del večera in noč je v tem letnem času zelo kratka. Bolečina, ki jima jo povzroča misel na 'nnovno ločitev za eno leto, je tako velika, da morata pri tem svojem svidenju, ki je že. tudi ponovna ločitev, neprestano jokati. Jokata tako silno, da padajo te solze kot močni deževni na-
Skoraj 50 let že poprailja kmetijske stroje
VUENM PAIERMONER
CELOVEC - HLflSENFURT
Viilkermarktar Ring 7
Telefon 20-72
Ne prodaja samo stroje, marveč jih tudi stalno oskrbuje'. Velika zaloga nadomestnih delov v najbolje urejenih delavnicah
Vaš obisk se izplača.
Na razstavi: CELOVEC — HANDELSAKADEMIE NA DVORIŠČU
CELOVEC
Slovenska služba božja je vsako nedeljo ob pol devetih v starem bogoslovju (Priesterhansgasse).
MELVICE
Preteklo nedeljo smo obhajali naš običajni „žegen“; to pa prav slovesno v cerkvi in izven cerkve. Fantje so se junaško postavili pri štehvanju, dečve pa so se pokazale v „rasu“. Seve tudi raj pod lipo ni manjkal.
Posebno pa so nas tokrat iznenadili naši novi zvonovi, katere nam je nalašč za žegen poslala firma Pfunder iz Dunaja. Na žalost radi uradnih počasnosti nismo več dognali, da bi nove zvonove že za žegen spravili v službo. Zvonovi so lepi in vsi trije tehtajo skupno 1380 kg ter stanejo 36.000 šilingov. Tudi lepe slovenske napise nosijo. Prvi je posvečen sv. Jederti in ima napis „Našim padlim vojakom“. Drugi nosi podobi srca Jezusovega in Marijinega, tretji pa je posvečen sv. Jožefu. Svečano blagoslovitev zvonov bomo obhajah 20. avgusta. Posvetil bo zvonove beljaški gospod prošt, ki je bil svoj čas župnik na Brdu in zna tudi slovenski. Nekaj časa je upravljal tudi Melviče.
Zelo se je potrudil za nove zvonove naš organist in bivši cerkovnik g. Luka Jank, ki je vodil vse priprave. Tudi brski gospod župnik je vzpodbujal farane za nabavo novih zvonov, ker smo imeli do sedaj le velik „pisker“ v zvoniku.
Vsem faranom, ki so darovali les na planini in Poludniku, izrekamo prisrčno zahvalo.
LESE
V ponedeljek dne 7. avgusta je šentjakobsko faro presenetila vest, da je isti dan ob 4. uri zjutraj v celovški bolnici umrl Janez Gabriel, p. d. Dobernik v Lesah. — Komaj smo mogli verjeti, saj smo ga še pred tednom videli v farni cerkvi, kamor je redno zahajal. Bil je mož krščanskega prepričanja in zaveden Slovenec, ki tudi v času preganjanja ni omahoval. Dolge mesece je presedel v zaporu in malo je manjkalo, da ni postal žrtev nacističnih krvolo-kov. Pokojni je dne 29. septembra 1889 pri Dobrniku v Svatnah zagledal luč sveta. Leta 1922. je sklenil zakonsko zvezo s Terezijo Knez, p. d. Roatovo iz Vel. vasi. Bog jima je podaril pet otrok, od katerih sta si dva že ustanovila lastno družino, dva sta se posvetila študiju, eden pa pomaga na posestvu.
Pred 25 leti si je pokojni v Lešah postavil lasten dom, odprl gostilno in žganjekuho. Vsako jesen pa je ljudem pomagal s svojo stiskalnico sadja. Pridno je delal prav do zadnjega, ko je moral v bolnico, da bi našel tam zdravje. Zavratni rak mu ga je izpodkopal, ne da bi sam vedel kdaj.
Kako priljubljen je rajni bil, je pokazal njegov pogreb. Številna udeležba in častno spremstvo požarne brambe ter lovcev je svečanost še dvignilo. Pevci so mu zapeli ob slovesu od doma in na pokopališču, godba ga je spremljala na zadnji poti. Na grobu je rajnemu spregovoril domači g. kaplan Češenj v globoko zasnovanem nagovoru poslovilno besedo in predočil številnemu spremstvu moža katolika in moža Slovenca.
Naj počiva v miru! Ostalim pa naše iskreno sožalje.
ŠT. JAKOB V ROŽU
(Zahrbten boj proti slovenskemu pouku v šoli.)
Kakor povsod na Koroškem so tudi pri nas ljudje, ki skušajo svojo nezmožnost in propadlo nacistično slavo nadomestiti z bojem proti slovenskemu šolskemu pouku. Edino tukaj še upajo na uspeh in edino tu se še lahko ,,proslavijo“. Ta boj pa je za enkrat še tajen in prikrit, ker se gospodje, ki stoje v ozadju, boje javnosti.
Vse tri „nemške“ stranke so si podale roke in sklenile že februarja meseca protest proti sodelovanju naše mladine pri radiu, julija pa so poslali celo depu-
tacijo k gospodu deželnemu glavarju.
V	deputaciji so bili gg.: župan Janez Hafner, Peter Fantur, bivši tajnik nacističnega poslanca Mikule, Aschgan in seve ni smel pri taki akciji manjkati trgovec Frank, kateremu tako pridno nosijo domačini šilinge v trgovino.
V	ozadju vse akcije pa stojita dva gospoda v Št. Jakobu. Njihovo početje zelo točno zasledujemo, tudi ona dva živita od žuljev domačinov.
Ti gospodje so že pozabili, kaj so uganjali v nacistični dobi, mi tega nismo pozabili.
Deputacija se je dan po šentjakobskem žegnanju oglasila pri g. dež. glavarju in menda so se še pri avdijenci dobro poznali znaki ravnokar minulega semnja. V kolikor smo poučeni, so dobili gospodje tokrat kar poštene nauke, menda tudi lekcijo o socializmu, o katerem sicer pravijo, da ga zastopajo, o katerem pa res niti pojma nimajo. Da je pri vsem nauku tudi za veletrgovca Franka precejšen kos odpadel, je veselilo vse druge člane delegacije.
Šentjakobčan.
DOLINČTCE PRI ROŽEKU
Na Dolinčice je legla globoka žalost. Očeja ni več... Bil je bogat dar božji, ki ga nima vsaka vas in vsaka fara. Njegova zadnja pot na rožeško pokopališče je. dokazala, kako je bil priljubljen in spoštovan preko vasi in rožeške fare. 3 duhovniki, rožeški cerkveni pevci, požarna bramba iz Dolinčic, ogromno ljudstva, venci, molitve in solze ... vse je bilo kakor velika zahvala za delo vernega moža, modrega in pridnega gospodarja, dobrega in postrežljivega soseda, dobrega in vzglednega očeta, zavednega rodoljuba, iskrenega prijatelja duhovnikov, skrbljivega cerkvenega odbornika. Pri ,,Očeju“ tako je hišno ime, so res imeli očeta kakor jih je malo, malo.
71 let mu je bilo po božji volji odmerjenih, a radi bi ga imeli še do skrajnih mej živega otroci, sosedi, vsa fara.
Besede duhovnikove ob grobu (pokopal ga je č. g. Jožef Dobernik, župnik iz iimiimiimiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
Prijavite se pri poverjeniku Družbe sv. Morhorja v Celovcu, pri svojem g. župniku, za knjižni dar 1951!
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiimiiiiii Glinj, nekdanji njegov sosed v Dolin-čičah in več kot 20 let dušni pastir v Rožeku), so poklicale vsem še enkrat v spomin vse njegovo življenje in delovanje. Za vsem je stalo njegovo verno in močno srce, verno poglobljena ljubezen, ki je bila vedno odkritosrčna in za vse postrežljiva, da so ga spoštovali tudi nasprotniki. 8 otrok sta v srečnem zakonu sprejela in verno vzgojila, in ko je mu Bog po 18 letih (1926) vzel pridno ženo, je moral biti otrokom oče in še mati. V drugi vojni je izgubil tudi enega sina. V svojih mladil letih je skrbel s tedanjim provizorjem v Rožeku, poznejšim proštom Limpelnom za razširjenje verskega berila po Mohorjevi družbi in z župnikom Hiittnerjem je sodeloval pri igrah kot igralec. In kako je bil vesel, če so potrkali starejši in mlajši duhovniki na njegova gostoljubna vrata... in naj so bili tudi tuji po rodu in jeziku. Mož zlatega srca!
Za duhovnikom se je od svojega „očeta“ v zahvalnih besedah ganljivo poslovil mladi Otovec v imenu vseh sosedov. In na krsto so padli venci, zemlja in blagoslovljena voda in verna molitev, zadonela je pesem cerkvenih pevcev (doma in na grobu). Vse je šlo domov kakor bi bili osiroteli, ker so izgubili v Očeju ,,očeta“. Za vse delo naj mu bodi Bog bogat plačnik, družini in žlahti pa tolažnik.
GLIN JE
V	Glinjah vse lahko na prstih seštejemo ... kar je krstov ,letos tudi pogrebov, porok in tudi prvoobhajancev. 4 fantje in 1 delale so pristopili 16. julija prvič k sv. obhajilu. „O blažena leta nedolžnih otrok, vi imate veselje brez tež-
kih nadlog... kako vas srčno nazaj poželim, a vi ste minula, zastonj se solzim,“ je marsikdo mislil, ko jih je videl klečati s prižgano svečo ob glinjskem oltarju.
28. julija smo se po opravilu zbrali ob grobu rajnega župnika Valentina Primožiča, ki je pred 25 leti po 25 letnem požrtovalnem pastirovanju legel v žegnano zemljo glinjskega pokopališča. Farani se ga hvaležno spominjajo ... bil je krepke postave, glas kakor slavček, besedo resno in šaljivo, darežljiv do skrajnosti, priprost v obleki (njegov slamnik je z jopičem praznoval 25 letnico svoje zveste službe župniku) bogatega srca. Kakor neizbrušen dija-mant! Vklesali so v nagrobno ploščo ob vhodu v žagrad lepe besede: Med farani čaka vstajenja duhovnik dela, ljubezni in trpljenja. Slava njegovemu spominu! Ko smo po molitvah za rajne dušne pastirje, zapustili njegov grob, je bilo marsikatero oko solzeno....
SELE
Naša cerkev je bila pred 7. leti znotraj lepo prenovljena, na zunaj pa je kazala dokaj neprijazno lice. Posebno stolp je kazal nečedne lise, ker je omet na mnogih mestih odpadel in so kamni žalostno gledali v svet. Sedaj smo ga dali temeljito popraviti in s cerkvijo vred enotno prepleskati. Tudi ura se je pomladila. Številčnike je lepo prenovil pleskarski mojster Mihael Valentin, druga dela pa je vsa izvršilo stavbarsko podjetje Jožef Ogris iz Borovelj. Lična verkev sedaj prav prijazno vabi Selane v svoje okrilje.
RABIŠE
Mnogo imamo spet novic, toda za danes naj vam povemo samo dvoje. Dne 19. julija nas je obiskal prečastiti gospod Gerold Schmidt, švicarski katoliški duhovnik in mladinski pisatelj. Prišel je, da se seznani z našim ljudstvom in njegovim jezikom. Častiti gospod je obiskal tudi nekatere druge vasi in povsod ugotovil naravno bogatstvo naše dežele, lepoto našega jezika in kulture.
Gospod Gerold Schmidt nam je mnogo povedal tudi iz svoje domovine, kjer živijo štirje narodi drug poleg drugega, štirje narodi z različno besedo, a z istimi dolžnostmi in pravicami. Povedal nam je tudi, da mora v Švici vsak katoliški duhovnik obvezno obvladati dva jezika, da tako zadosti vsem različno govorečim vernikom.
Pri poslovilnem večeru, ki so mu ga priredili naši pevci je spregovoril tudi častiti gospod sam in nas pozival, da ohranimo in gojimo svoj jezik in naj se ga nikjer in nikdar ne sramujemo. Tudi od vseh Radišanov se je poslovil s posebnim pismom, katero vsebino objavljamo na dragem mestu našega lista. Z velikim veseljem in zadoščenjem gledamo na ta obisk in si obenem želimo, da bi ta obisk našel tudi pri avstrijskih krogih posnemalee, pa ne v besedi, da so tudi pri nas razmere urejene po švicarskem načinu, ampak tudi v dejanju.
Gospod švicarski duhovnik se je poslovil od nas 4. avgusta. Na tem mestu se mu še enkrat prisrčno zahvalimo za njegov obisk in njegove lepe besede.
Ob koncu našega dopisa, pa naj vam sporočimo še žalostno vest in sicer smrtni slučaj Rumpelnikove matere. Dne 6. julija smo jo spremili na njeno poslednjo pot. Od nekdanje cerkvene pevke so se poslovili tudi pevci in ji ob svežem grobu zapeli par žalostink. Poslovilne besede pa je spregovoril milostljivi gospod prošt iz Podkrnosa. Imenoval jo je junaško mater, ki se je vsa darovala na oltar materinstva.
Rumpelnikova mati je dala življenje devetim otrokom, v svojem življenju pa ni poznala ne počitka in ne dobrot. Živela je le za svoj dom in za svojo številno družino. V letih, ko bi se zanjo lahko pričelo lepše življenje — otroci so po večini preskrbljeni —, je morala umreti v starosti 53 let vkljub vsej skrbi in negi, celo darovanje krvi ji ni moglo ohraniti življenje.
Naj dobra mati v miru počiva, vsej Rumpelnikovi družini iskreno sožalje, nam pa daj Bog še mnogo tako velikih slovenskih mater!
LOBNIK-ŽELEZNA KAPLA
V nedeljo 6. t. m. smo pokopali Sto-parjevo mater, Kristino Karun. Njeno življenje je bilo res življenje rnatere-
mučenice. Saj je kmalu po svoji poroki ovdovela in potem sama ostala z dvema otrokoma in delala ter trpela. In tudi njej ni vojska prizanesla. Morala je z mnogimi drugimi našimi družinami vred v tujino, v izgnanstvo. Preseljena je bila najprej v Frauenaurrach, odtam pa še v druga taborišča, dokler se ni šele po končani vojni spet vrnila domov. Pa še zdaj ni prenehalo njeno trpljenje. Zahrbtna bolezen ji je vedno bolj izpodkopavala zdravje, pa Stoparjeva mati je še vedno delala, ni si privoščila počitka. Zato jo je celo smrt našla sredi dela. V četrtek zvečer, ko je še opravljala gospodinjska dela, je. nenadoma omagala, čez nekaj ur pa že umrla, pre-videna s sv. zakramneti. Njeno zemsko življenje in trpljenje je končano, naj ji bo Bog usmiljen sodnik in plačnik. — Žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje.
ŠMARJETA V REMŠENIKU PRI ŽELEZNI KAPLI
Kar malo se oglasimo, dasi je pri nas vselej kaj novega. Pa zdaj nam ni zameriti, ker nas delo tako priganja. Doslej smo bili v malinah, ki smo jih prav drago prodajali, zato pa je delo na polju še bolj zaostalo. Sedaj pa žanjemo, dasi je za naše hribe še malo zgodaj, toda letos nam je suša tako nagajala, da so žita preje dozorela.
V nedeljo smo imeli pranganje. Cerkev smo lepo okrasili, pa še možnarje pripravili, potem pa peli, molili in streljali kot v nekdanjih lepih starih časih. Popoldne smo še malo zapeli, mladina paje šla še na ples, dasi so g. kaplan rekli, da tega včasih ni bilo in da je to le grda razvada in ne lepa navada. Smo pa malo počakali, da so se kaplan domov odpeljali, potlej smo se pa kar zavrteli.
Kvalitetno prvovrstna vina po najnižjih cenah dobite v vinski kleti
HANS BRUNNER
CELOVEC—KLAGENFURT Priesterhansgasse
STRPNA VAS
27. julija se je ponesrečila Gregornova mati Terezija Prosen rojena Miglar. Pri nakladanju stelje v gozdu je padla iz nabasanega voza in si je pri tem padcu zlomilo hrbtenico. Iskala je pomoči pri domačih zdravnikih in v bolnici, pa ni bilo več pomoči. Močni pljučnici je podlegla. Pripeljana na svoj dom, je v krogu svojih domačih zatisnila oči za ta svet 4. avgusta. Veliko je trpela, ker je popolnoma ohromela. Smrt je bila za njo rešiteljica v njeni veliki bolesti. Obilo je trpela tudi duševno, ko je izgubila svojega sina na Kreti. Od tistega časa je bilo njeno srce strto in tuž-na njena duša, to tem bolj, ko ji je Bog vzel že pred leti hčer Kristino. V nedeljo 6. avgusta popoldne smo jo spremljali v obilnem številu k zadnjemu počitku. Od blizu in daleč so prišli sorodniki in znanci, da izkažejo dobri, blagi Gergornovi materi zadnjo čast. Pevci so zapeli rajni na domu ter jo spremljali s pesmijo „Usmili se“ k grobu. Pri križu in ob odprtem grobu so zapeli zadnje žalostinke v slovo. Domači župnik se je poslovil od dobre, blage matere. Pokazal jo je dušni pastir kot dobro ovčico, skrbno gospodinjo, marljivo sosedo, ki je. povsod rada pomagala. Rajna mati je bila rojena na Plaznici v šentlipški fari, leta 1906 se je poročila 21 let stara z železničarjem Henrikom Prosen. Po 44 letih zakonskega življenja se je preselila v večno življenje. Kot zvesti bralki našega lista ji želimo večni pokoj! Gregornovi in Zenklnovi družini pa naše najiskrenejše sožalje!
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Zadnjič je prišel nek popoten tujec in je rekel: „V Šmihelu je pa vedno kaj novega.“ Če drugega ni pa ima III. red svoj petdesetletni jubilej, a o tem danes ne bomo pisali.
V ponedeljek 7. avgusta je donelo iz naše farne cerkve petje, kakor na največje praznike. Cerkveni šmihelski zbor je bil polnoštevilno zastopan. Imel je častno službo, da zapoje svojemu sopev-cu Hanziju na njegov slavnosten dan, (Nadaljevanje na 6. strani)
NA MAKSU JE JASNO
Ker so toplotne razlike vremenskih sprememb temeljni vzrok vseh vremenskih sprememb, je dr. Seymur L. Mess iz opozovalnice Lowell z občutljivimi pripravami, ki omogočajo merjenje temperature različnih pasov planeta Marsa, sestavil bržkone prvi izoter-mični zemljevid Marsa. Na tem zemljevidu vidimo, da v ozračju, kjer je velik mraz (okoli 40 stopinj pod 0) ni verjetno velikih sprememb v temperaturi. V bližini ekvatorja na Marsu je povprečno 10 stopinj, medtem ko bi v ozračju. kjer je vroče poletje, morebitni toplomeri na Marsu kazali 30 stopinj. Vsekakor pa bi morale te razlike povzročiti kroženje zraka na Marsu, kakor se dogaja na naši zemlji.
Edinstvena izbira
HARMONIK IN AKORDEONOV
v Hasnerschule, soba 13 I. koroška izdelovalnica harmonik
R. NOVAK
(ELOVliC
Ustanov. 1874
Ebentalerstrasse 7 — tel. 24—82
(Postaja obusa: Marijanišče) Nova izdelava — vsa popravila
Ko je Mess pogledal v daljnogled, je osredotočil svojo pozornost na lahke bele meglice, ki se večkrat opazijo na spodnji površini Marsa in je iz tega sklepal, da imajo tudi prebivalci Marsa zahodne vetrove razven onih, ki krožijo okoli pasov Marsa z nizkim in visokim pritiskom. Vsekakor pa Marsovo ozračje ni dozdevno preveč zanimivo: nebo je v splošnem jasno, bržkone, tudi vetrovno, vseka.kor pa ne dežuje in ne sneži.
MODA NA LUNI
V predvidevanem potovanju na luno, za katero pa bodo čas šele določili, je britanska medplanetna družba že objavila prve vzorce za modo na luni. Gre za posebne obleke raziskovalcev vse-
lllllllll!
mirja, ki bi bile povsem neodvisne glede kisikovih zalog, opremljene z radio-postajami in samodelujočimi pripravami za odstranjenje ogljikovega kisika in izredne vlage.
Obleka, ki bo branila prve ljudi na luni pred hudim mrazom in pred visoko vročino našega satelita (ponoči 150 pod ničlo, a podnevi 120 nad ničlo) je urejena iz 4 plasti ter je primerno obtežena; s tem hočejo prepričiti, da se novopečeni lunin meščan, ki bi lahko pozabil na dejstvo, da je privlačna sila na luni mnogo manjša kot na zemlji, ne bi odločil za izredni skok, ki bi ga zanesel iz območja lune ter postal proti svoji volji satelitov satelit.
VREMENOSLOVNA RAZISKAV ANJA
Britanski urad za vremenoslovska raziskavanja vrši posebne poskuse z letali, da bi dobil točne podatke o zračnih tokovih v visoki atmosferi. Letala trosijo pri teh poskusih v določenih višinah posebne razglednice in najditelji teh razglednic so naprošeni, da na njih točno označijo kraj, kjer so jih našli in jih nato vrnejo po pošti ravnatelju vremenoslovskega urada. V ta namen je na vsaki razglednici že nalepljena poštna znamka.
Na ta način bodo lahko ugotovili jakost zračnih tokov v raznih višinah.
Podobne poskuse je britanski vreme-noslovski urad že vršil v preteklosti s pomočjo razglednic, ki so bile pritrjene na majhne balončke. Eden teh balončkov je v oktobru leta 1923 priletel nič manj kot v bližino Leipziga v Nemčiji. Ko so razglednico vrnili vrehienoslov-skemu uradu, so lahko ugotovili, da je balonček, ki je prišel v močan zračni tok, letel z neverjetno hitrostjo 230 kilometrov na uro.
NESPEČNOST SLADKORNEGA TRSA
Znano je, da vpliva cvetenje nekaterih vrst sladkornega trsa na sladkorno količino trsa samega. Čim več cvetja je na rastlini sladkornega trsa, tem manj je v tem sladkorja in obratno.
Cvetenje samo pa se pojavi le tedaj, če ostane rastlina vsaj 12 ur v temi: to dejstvo je vpošteval fiziolog G. O. Burr. član Hawajskega društva pridelovalcev sladkornega trsa. To društvo je postavilo v svojih nasadih celo vrsto žarometov ter jih nepričakovano prižgalo v sredi noči. Tako rezko „prebujen“ je hormon sladkornega trsa prenehal delovati, cvetenje se ni pojavilo- S celo vrsto ponočnega osvetljevanja, ki je trajalo vsakikrat le po eno minuto, so lahko dvignili količino sladkornega pridelka za dve toni na hektar.
ŽENSKI KOTIČEK:
Kako obranim paradižnik preko zime siež... ?
Naše pridne gospodinje nikdar ne pozabijo, kako dragocena je v zimskem času vsaka konzerva z zelenjavo ali sadjem. Res je, da nam da vkuhavanje precej dela, toda v zimskem času nam napravi toliko veselja, da se izplača trud. In končno, domači izdelek je vedno okusnejši kot tovarniški in tudi cenejši.
Vsaka gospodinja se veseli poletja, to je časa, ko ima paradižnikov v izobilju na razpolago. Saj je vsaka jed, kateri smo pridejali nekaj teh okusnih sadov, izboljšana na okusu pa tudi na hranilni vrednosti. Zakaj bi se tega veselja ne posluževali tudi pozimi? Nekoliko dobre volje, malo potrpljenja in nekaj uric dela in uspeh nam je zagotovljen!
Oglejmo si nekaj nasvetov, kako si ohranimo paradižnik čez zimo:
Paradižnikov sok s salicilom
Lepe, zrele, pa prav dobro v sopari kuhane in odcejene paradižnike pretla,-čimo skozi sito. Stehtamo sok in primešamo vsakemu kilogramu soha en gram salicilovega praška. S sokom napolnimo steklenice, katere zavežemo s pergamentnim papirjem in jih take shranimo. Še bolje je, če zamašimo steklenice z 'novimi prekuhanimi zamaški. Tak
i paradižnikov sok s salicilom lahko uporabljamo za omake in sploh tako kot sveži paradižnik.
Konzerviranje celih paradižnikov Dobro zrele, a vendar še trde, drobne paradižnike (najboljši so oni, ki imajo podolgovato obliko) naložimo kolikor mogoče tesno v steklenice s širokim vratom. V en liter vode denemo 25 dkg soli in kuhamo, da zavre. Ko je ta slana voda shlajena, jo nalijemo na paradižnike v steklenicah tako. da stoji voda čez paradižnike. Steklenice zavežemo in jih shranimo. Da pa paradižniki ne splavajo na vrh vode. položimo preko njih navzkriž dve palčici.
Konzerviranje zelenili paradižnikov Zelenim paradižnikom odstranimo pečke ter jih razrežemo na rezance. Te rezance polijemo nato z vrelo, precej slano vodo, nakar jih stresemo na cedilo, da se odcede in ohlade. Medtem zavremo vinski kis, ki mu primešamo esence in soli. Ta kis pustimo shladiti. Ko so paradižniki shlajeni, jih naložimo v steklenice in pridenemo par strokastih čebulic in nekaj lovorikovih lističev. Na vse to nalijemo shlajen kis in sicer toliko. da stoji nad rezanci. Te zelene paradižnike rabimo k mesu ah k solati.
ramm
Sku-
pinski
izleti
vsako sredo in soboto: Izlet v Karavanke vsak četrtek In nedeljo: Obisk koroških gradov Vsako soboto in nedeljo: Izlet na Veliki Klek (Großglockner) 19.—20. avgusta v Benetke
27. avgusta (en dan) v Ljubljano—Postojnsko jamo 2.—4. septembra (tri dni) v Dolomite—Bozen—Meran 2.-4. septembra (tri dni) v Passau ob Donavi 13.—20. septembra (osem dni) v Rim—Napoli—-Capri
Pojasnila, prijave in programi pri
Kärntner Reisebüro
CELOVEC—KLAGENFURT, tel. 4321 Woifsberg, Beljak (Villach), Šmohor (Hermagor), Kötschaeh Poštni prometni urad:
Celovec-Klageniurt, tel. 3277 - Feldkirchen, Borovlje (Ferlach) Velikovec (Völkermarkt), Friesach
rf)ii tuni na
(Nadaljevanje
na poročni dan najlepše, pesmi. Peljal je naš dobri Hanzej Čik k oltarju Pepco, p. d. Kerbičevc na Blatu. Tam pred oltarjem jima je domači dušni pastir pre-dočil važnost velikega trenutka, lepoto zakonskega stanu ter tudi križe in trpljenje družinskega življenja. G. župnik se je v imenu fare in v lastnem imenu pridnemu in požrtvovalnemu cerkvenemu pevcu lepo zahvalil za ves njegov trud, ko je žrtvoval toliko noči in je hodil k pevskim vajam ter pel v božjo čast v cerkvi. Nad 20 let je pel v cerkvi in naprošen je, da bi tudi naprej še pel
v	božjo čast. Po cerkveni slovesnosti so se zbrali svatje in vsi pevci v Šercerje-
vi	gostilni k veseli ojseti. Pevci so veselo prepevali, da nam je bil kratek čas. Šercerjeva klet je poskrbela za naša suha grla, kuhinja pa je poslala vse najboljše na mizo v našo naj večjo zadovoljnost. Novemu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu!
PLIBERK
Dne 20. julija je bil v Celovcu pogreb rajne Marije Popodi roj. Werzi. Pokojna je bila rojena v Zg. Libučah pri Pliberku in se je zato pogreba udeležilo veliko število njenih znancev iz Pliberka in okolice. Rajnica je bila kljub svoji mladosti — saj je bila stara šele 29 let — kot babica v Škocijanu v Podjuni splošno znana in priljubljena.
Zaradi bolečin v želodcu so jo morali prepeljati v bolnico v Celovec, kjer pa ji tudi zdravniki niso mogli pomagati,
Vse glasbene instrumente gramofonske plošče in
radioaparate ter note nudi:
Trgovina z muzikalijami
Celovec - Kiagenfurt
Burggasse 23 (poleg „Spitra")
ker njeno srce ni preneslo injekcij. Pokojna zapušča moža in triletnega sinčka, katerima izrekamo iskreno sožalje; naj oba in vse sorodnike tolaži zavest, da uživa pokojna plačilo za svoja dela pri ljubem Bogu.
Vsem, ki so se udeležili pogreba, ki so pokojno pokropili, ki so darovali vence in ki so za rajno molih, izreka prav prisrčno zahvalo A. R.
GREBINJ
Grebinjčani pa še včasih kaj novega pogruntamo. 6. avgusta smo obhajali spomin vojnih žrtev. Pred obhajilno mizo smo postavili zelen grob z brezovim križem. V okviru groba so bile zavrtane luknje, ob stranskih oltarjih pa smo postavili slike vseh padlih in, sicer 67 po številu. Po sv. maši je g. župnik khcal imena rajnih in pri vsakem imenu je dekhca vtaknila svečo v okvir groba.
Udeležba vernikov pri tej proslavi je bila velika.
ŠTEBEN V PODJUNI
Zelo dolgo se že nismo oglasili v našem listu. Imamo že precej novic, ki jih
OLm&skmi
s 5. strani.)
zaradi ogromnega dela še nismo imeh časa prinesti na dan.
Začnimo kar pri poroki. Pred kratkem se je omožila Bricova Leni. Poroka se je vršila v domači fari. Potem jo je peljal izvoljenec na svoj dom v Večno vas, kjer je začela novo dobo življenja. Bila je edina hči, ki je še vstrajala doma pri svojem očetu. Oče obdeluje zdaj sam z mladim sinom posestvo in vrh tega mora še sam izvrševati dela gospodinje. Ker je pri hiši hudo brez gospodinje, si bo moral že pač mladi poiskati nevesto. Želimo novemu paru obilo sreče in božjega blagoslova.
Kmalu nato je nas zapustila rajna Kusmova mati, v starosti 74 let. Starostna slabost jo je privezala 2 meseca na bolniško posteljo. Rajna je bila dobra krščanska mati, ki se je zavedala
Slike, Sveče in verske potrebščine
nudi:
Strokovna trgovina
d. Winding
BELJAK - VILLACH
Weissbriachgasse 3
tudi v dejanju tega, kar je verovala. Vsem sorodnikom naše sožalje.
Tudi pridno delamo in zidamo. Tako si je gospodar Bindiš postavil nov skedenj, "ki je prostranejši in višji od starega. Tudi Kovačeva Frančiška se bo počutila v novem „hotelu“, katerega so pred kratkim postavili kakor novorojena.
O stanju naših cest bi bilo treba pa napisati doglo in žalostno poročilo; to ob priliki tudi naredimo.
Še nekaj za Šmihel. V štev. 30 „Našega tednika“ ste se pohvalili kaj vse imate. To je prav in nas zelo veseli, ker še tudi mi včasi katerega izmed teh „kandidatov“ rabimo. A na sedlarja, najboljšega prijatelja vseh naših kmetov, ste pa pozabih. Proti temu Šteben pa pro testira.ker nas brez tega najtežje mine, rabimo ga skoraj vsak dan. še lažje počaka hiša brez strehe, kakor pa konj brez „uzde“, če se mu je strgala.
žgana vina in likerje najboljše kvahtete nudi
HÄNSBRUNHER
CELOVEC—KLAGENFURT Pr ieste r hausgasse
SHOD ZA MINISTRANTE
Že dolgo nameravani shod za ministrante se bo vršil za Podjuno: to je za župnije dekanij Phberk. Doberla vas, Vehkovec in Tinje v nedeljo 3. septembra 1950 v Doberli vesi.
Za Rož, to je župnije iz dekanij Borovlje, Rožek, Celovec, Beljak dežela, Šmohor dne 10. septembra 1950 v Pod-gorjah.
Natančen spored zveste od dušnih pastirjev.
Obiščite
14. 'Celovško razstavo
za trgovino, obrt, in-dustrijo in kmetijstvo
Od 10. do 20. €B¥g&s$1ta 1950 •
Posebna razstava za gozdarstvo in lovstvo z razstavo lovskih trofej
v
Razstavna tombola z dragocenimi dobitki • Žrebanje dne 20« avgusta
dopoldne na Kardinalskem trgu (Kardinalsplatz)
Udih vcsduM pndkM
FRIEDRICH JUNGBAUER.«
VELETRGOVINA Z ŽIVILI
Cenlralni biro

Celovec - Kiagenfurl	\
lO.-Oktober Straße 26, tel. 1775, 3326 \
\ Podružnica Feldkinhen \
\ Gerichtsgebäude - TeJeton 80	^
\ Podružnica Velikovec-Völkern?
\ Haupt Platz 8 - Telefon 88
\ Podružnica Woliskery
\ Ritzing 48 - Telefon 370
Cjžmjtz		OBIŠČITE IN OGLEJTE
		na 14. celovški razstavi okusno opremljene
		prostore TVRDKE POHIŠTVA Rudolf in
Tesarstvo, žaga in strugarstvo. Sodnijsko zapriseženi cenilec za stavbe in kmetijstvo.		Siegfried Slama
•		Pozorno Vam postrežemo in Vam svetujemo v svojih prodajalnicah
Celovec-Klagenfur!, Sl. Peter		v Celovcu — Klagenfurt,
Leutschacherstrasse 17		St. Veiterstrasse 15
tel. 37 7 05		Spoimlieimerstrasso 16
na celovškem sejmu
najvecjo razstavo preprog
Pteptope usek uest f$e Mjkiiitk eenok
nudi
PODJETJE BRATOV
UUiSU L • smj l, Roftisntynnsfreäe ?5	CRUZ, Sdiiögelsaiie 10
TOVARNA HARMONIK
)FIRA\NZ OJ IBAS IIN SUN
CELOVEC * KLAGENFURT	St.«Veifer Straße 56-58
Izdeluje nove harmonike in izvršuje vsa popravila Izvoz v vse države
Ob priliki 14. celovške razstave je avstrijska tovarna harmonik F. Lubas in Sin v Celovcu, St. Veiterstrasse 58, razstavila prvovrstne izdelke svetovno znanih in priljubljenih Lubasovih harmonik. To domače podjetje izdeluje zopet mirnodobne izdelke v polnem obsegu. Dobivamo vprašanja in naročila iz Amerike, Avstralije, Afrike in ostalega inozemstva kakor tudi iz vseh delov Avstrije. Desetletna izkušnja v izdelavi harmonik, poizkusi v zboljšanju zvočno-
sti in številni strokovnjaki ter najlepša izdelava so zagotovili svetovni sloves Lubasovih harmonik.
Specialna popravljalnica harmonik dovoljuje prevzem in popravila harmonik sveh vrst.
To podjetje lahko danes označimo kot vodilno tovarno za izdelavo harmonik v Avstriji.
Lubasove hrmonike se odlikujejo po svojem polnem zvoku.
Vistra in tiskanine (Drucke)«»cm siroho, saniffl S 8'30 p» MAX PIL ACH « ceuwk- lueaf uri, ».-Hai-sua»« i
Karel Hauser:
IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE
38.
Podlipnikove misli so tako ostre, tako neizprosne, da žgo kakor ogenj.
Zato se Podlipnik govoric boji. Zakaj že zdaj zagnati nihalo, ki se že tako pripravlja, da odbije zadnjo uro Podlipnikovemu rodu?
*
Foltej sam se spočetka za govorice ni zmenil. Misel na Gretino prestane trpljenje je bilo v njem vendarle še močnejše kakor namigavanja na Mojco. Tudi ni še zgubil upanja, da bo pri Podlipniku zavekalo koj, ko se. bo Greta pošteno opomogla in popravila.
Da se popravlja, je bilo videti. Resen, da nima tiste prave zdrave barve kakor jo imajo zrele žene, toda poredila se je in je videti zdrava. Tudi tista otožnost, ki jo je prinesla iz bolnice, jo počasi zapušča. Zjeseni bo že vsa druga. Pri delu je pridna in nič več tako šibka kakor včasih.
Delo je Foltejeve misli odrivalo na stran. Živa je bila v njem le tiha borba z očriom, ki je segal po vajetih. Greti
je bila borba prikrita, zakaj vpričo nje je bil Podlipnik zaprt in molčeč. Bal se je, da bi Greta uganila njegovo misel in kadar je bil sam z njo, je bil skoraj prijazen. Greta se je čudila. Ob Folteju je bil vselej molčeč. Samo s sivimi, trdimi očmi je žobaril z njim.
Ko so pri Podlipniku pospravili sirek, ko se je pričelo delo obletavati, je bil Podlipnik siv v obraz. Folteja ni zlomil. Ko je prodajal čompe, ga ni vprašal za svet, s pšenico ni čakal, čeprav je Podlipnik silil, naj počaka, ker bodo cene poskočile.
Foltej je delal po svojem. Vaznikove-mu Hanzeju, ki je poleti pomagal pri košnji, je dal tri lepe smreke skoraj zastonj. Za tako ceno, da je Podlipnik norel.
Foltej si ni dal blizu.
,.Nič čudnega, da so vas vsi vlačili po zobeh. Samogolten ste bili dosti. Zavoljo treh smrek nas ne bo vzel zlodej.“
Greta je prvič začutila, da je med očetom in Foltejem tih boj, ki ga Foltej odloča v svojo korist. Ljudje po vasi Podlipniku privoščijo. Foltej mu je zmedel štreno. Je žinjal stari, da bo gospodaril po svojem naprej, pa se je ura-čunal. Foltej mu še migniti ne da.
Zjeseni, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo, človek vsako misel, ki mu vstane, dvakrat premelje. Podlipnik je vsak večer koj zginil v svojo kamro. Ni
M————W——■
mogel prenesti Foltejeve mirnosti. Mirno je žobaril z Greto kakor da ga nalašč draži.
V kamri je vselej koj legel in se zastrmel v temo. Greta in Foltej sta v izbi žobarila naprej in Foltejev glas je tolkel ob Podlipnikove misli kakor zaničljiv smeh.
Moram ga zlomiti!
Podlipnikove pesti leže na odeji kakor grče.
Foltejev glas kar naprej žobari v izbi.
Podlipnik pričenja od začetka. Vsak večer tako. Prva misel seže v grozo, ki jo še nikjer ni, pa jo Podlipnik čuti.
Če bo Greta brez otrok, so Podlipniki umrli.
Druga misel ni nič manj ostra.
Mojčin otrok je Podlipnikova kal.
Okoli teh dveh misli se suče Podlipni-kovo življenje in v sredi med njima je Foltej, Podlipnikova kri.
Če Greta ne bo imela otrok? Natančno vidi Podlipnik misli v obraz. To je smrt. Tako koščena, da bolj ne more biti.
Nikjer ni zapisano, da jih ne bo imela. Toda začetek je tak, da se je v Podlipniku upanje podrlo.
In če jih res ne bo imela?
Podlipnik vidi še eno pot, natančno jo vidi kakor da Foltej že hodi po njej.
ljudje jo kažejo, toda Podlipnik se ji upira, ker ni Podlipnikova.
Če Greta umre brez otrok, je Podlipnikov rod mrtev. Mrtev, zazidan, pokopan.
Druga pot, ki se ji Podlipnik upira z vso silo, je za Podlipnika prav tako smrt. In vendar je Podlipnik prepričan, da bi šel Foltej po njej prvo uro, ko bi zagrebel Greto.
Podlipnikova kal živi v Kočarjih. Mojčin otrok živi in raste, Podlipniku se zdi, da čaka, ko bo potrkal z drobno pestjo na prazen panj Podhpnikovega rodu in vprašal: Je še kdo živ? Jaz sern Podlipnik!
Na drobno reže Podlipnik vsako misel.
Če Greta umre brez otrok in ostane Kočarjeva sama, bo Foltej pozabil, da je Podlipnik.
Kočarjeva kri, ki diši po bajti, se bo zasesala v Podlipnikovo zemljo.
Mar ni tudi to smrt Podhpnikovega rodu ? Bajtarska kri na gruntarski zemlji.
Podlipnik premišlja.
Edina pot, ki lahko reši Podlipnike, je:	zlomiti Folteja. Zlomiti v njem
upor, ki ni Podlipnikov, znova prijeti za vajeti, ubiti v Folteju poslednjo misel na kal, ki je vcepljena v Kočarjevo kri.
(Dalje prihodnjič'
SfosfgHske addaje v tadiu
ČETRTEK, 17. avgusta:
14.30—15.00 Poročila; predavanje za gospodinje; glasba.
PETEK, 18. avgusta:
14.30—15.00 Poročila; pregled svetovnega tiska.
SOBOTA, 19. avgusta:
9.00—9.30 Zdravniško predavanje.
NEDELJA, 20. avgusta:
7.15—7.45 Duhovna obnova; jutranja glasba.
PONEDELJEK, 21. avgusta:
14.30—15.00 Poročila; sodobna vprašanja.
TOREK, 22. avgusta:
14.30—	15.00 Poročila; zdravniško predavanje.
18.30—	19.00 Slovenska pesem.
SREDA, 23. avgusta:
14.30—	15.00 Poročila; predavanje za gospodarje; zanimivosti.
MALI OGLAS
SLOVENSKI ZDRAVNIK se hoče preseliti na Koroško in išče za ordinacijo primerno stanovanje v mestu ali na deželi. Naslov v upravi.
{Rmdio &€fämidt
»Velika hiša malega človeka“
Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje.
Najbolj moderna popravljalnlca.
Žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KLASENFURT
Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48
bogati izb ili
T3CHERNUTTER
CELÖVEC—feLAGENTUKT Karfreitstraße 1
NAJVEČJA IZBIRA MOŠKIH SRAJC
z orig. italijanskim krojem ovratnika
Celovec - Klagenfurt Burggasse
ELEHTRO
iUTHMUSH
MATEIUL
NADALJE
HOIORJE
DIMMOStroi«
RADiO-aparate
NUDI:
SEUNICHEK
PRI
SIUTZ-U
CELOVEC - HLRGENFURT
RENNGASSE5
KUPUJEM
KOŽE IN KOŽUHOVINO
po najvišjih dnevnih cenah
Ums Boh
TRGOVINA Z USNJEM Celovec Klagenfurt, Ostenvitzg. 4 Prevzamem kože tudi v strojenje.
Za vsa
SLIKARSKA IN PLESKARSKA dela se priporoča
ALOIS
Celovec—Klagenfurt, Lidmanskygasse 25, tel. 2781
M&dm fcfmUt®
SAN0NIG
nudi:
la ženske svilene dokolenke v vseh barvah S 14.90
8EUAK-VILLACH
Weißhriachgasse 12
KMIP1SS
CELOVEC - KIAGENFURT-BAHNH0FSTIÜ5
Na razstavi:
Hasnerscliule soba 26 - I, nadstropje
Rezervirano
in plačano
H.

it-ii ( "i'-.--
; S tP.
RA0I0
IN ELCKTR0 APARATE
vseh vrst in tvrdk samo pri vašem obrtniku
M&m KREUH
Celovec-Klagenfurt, Kramerg. 11
Ugavska km
TOMSCHE
Beljak—Villach, Hauptplatz 4 Svilene garniture vseh velikosti samo šil 19.80
IZDELAVA SLIK
HITRO IN DOBRO PRIFOTO-FILMO
HUBERT WANDERER
DOMGASSE 4	CELOVEC-KLAGENFURT
Razpošiljanje po poSH
K
ARL U R NIG
CELOVEC—KLAGENFURT Burggasse 5
TRGOVINA ZA DOBRE MOŠKE MODNE PREDMETE
IIIH|liliH|IIHI|llll||||||l|||||HIHHIiHl||[|||||||||||HI|||lllHI|||||IHIIl[||||
Filmi - Razvijanje Fofo-poirebščine
Wiedermann
5EL|AK-VILLACH, Kirchenpl. 5 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
mm
na veseličnem prostoru veliko razstavno kavarno splosno znanega gostinskega obrata
„ADLER"
M. in L. BEKEŠ
DE GlLILIJA
*
*
k
♦
*
t
*
t
f
*
Okati ?
Da, toda le stvari trajne vrednosti. Zbirajte torej v novem zbirnem albumu živobarvne KÖNIG-ove recepte v slikanicah. Ustvarili si bodete tako dragoceno kuharsko knjigo v slikah s preizkušenimi recepti; z dodatnimi tisti boste pozneje to knjigo spopolnili in razširili.
Zbirni album dobite z obratno pošto, ako pošljete vrednost 1.— šil. v poštnih znamkah pri tvrdki KÖNIG & Komp, v Beljaku. Iz= volite pisati čimprej, ker naklada ■s i ni prevelika.
KTrKiisig
BACKPUtVERV liuiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiMniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiimiHm
k j m o M
"Celovec - Mtagenfuvt
STADTTHEATER
Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Do 17. Vin. .Menschon in Gotteshand“
Od 18.—21. VIII. »Wer ist Rcxi?"
Od 22.—24. VIII. „Bravo George“
PRECHTL
Do 17: VIII. „Bomba, das Kind des Urwaldes“ Od 18,—21. VIII: „Der Tiger von Eschnapur*"
(1. Teil)
Od 22.-27. VIII. »Das indische Grabmal*
(2. Teil)
C.UÜ NT m A LICHTSPIELE
Do 17. VIII. »Der Schatz der Sierra Madre*
Od 18.—24. VIII. „Die Bestie mit Hin» Fingern“
PETERHOF
Do 17. VIII. „Eine Frau ohne Moral"
Od 18.—21. VIII. „Die Klause von Parma“
. (1. Teil)
Od 22.-24. VIII. „Die Klause von Parma"
(2. Teil)
Gietiafz - l'Htatfk BAHNHOFLICHTSPIELE
Predstave ob 12.. 14., 16., 18.15 in 20.30; ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri.
Do 17. VIII. „Das Geheimnis der Berghütte" Od 18,—21. VIII. »Es tanzt die Göttin"
Od 22.—24. VIII. „Brief einer Unbekannten“
STADT KINO
Do 17. VIII. „Schweigen im Walde"
Od 18,—21. VIII. „Barry“
Od 22.-24. VIII. „Tödliche Gold"
£U1e Filmbühne
Do 17. VIII. „Derby“
Od 18.—21. VIII. „Berge in Flamen"
Apolio Liehtspiete
Predstave ob 10.. 12., 14., 16., 18. in 20. uri. Do 17. VIII. »Tödliches Geheimnis“
Od 18,—21. VIII. „Cowboybrigade"
BARVE IN LAKE
DOBITE sedaj Judi v Kanalialer- naselbini v TRGOVINI
WOLFGANG MOitOCUTTI
CELOVEC - KLAGENFURT, Siebenhiigelsfralje 73

L„, «„Ko - Naroda «	Ä VŠSSgZ «■ - ?SR	« ** —
Telefonska številka uredništva in uprave 43>53. — Poštni čekovni urad štev. 69.793.
Odgovorni