PoStrifna plačana t gotovfnL
Leto XIII., štev. 21
bpravništvo; Ljubliana. Knafljeva ulica 5. - Teletcm št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-buraova ul 3 - Tel 3492 io 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celie: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190
Račun- on pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11S42. Praha čislo 7S 1S0 Wier 5» 105 241
LJubljana, sreda 27. januarja 1932
Cena t Din
za inozemstvo 40 — Dm
Uredništvo;
Ljubljana: Knatlieva ulica 5- Telefon St 3122 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cest* iS Te-
leton št 2440 (ponoči 25$2) Celie: Kocenova ul 3 Telet št 190.
Rokopisi se ne vračalo. — Oglas« po tarfu
Francija ne odneha
Francija odklanja angleški predlog, naj se države upnice odrečejo za leto dni reparacijskim prejemkom
Berlin, 26. jan. d. Na skorajšnjem sestanku Lavala m Macdonalda bo bržkone padla odločitev, kije in kdaj naj se sestane reparacij ska konferenca. Francija bo bržkone predlagala, naj se ne vrši v Lausan-nu, temveč v ženevi in sicer takoj po raz»?3ovoru ministrskih predsedmSkov na razorožitvend konferenci. Najbolj gotovo bodo ministrska predsedniki .prišli v ženevo šole drugi teden razorožitveme konference, nakar bi se reiparaoijski razgovori pričeli v tretj-om tednu. Državni kancelar dr. Briining namerava odpotovati v Ženevo 13. februarja.
Pariz. 26. januarja, č. Razgovori med m-toistrslom predsednikom Lavalom,^ finančnim ministrom FLandinorn in angleškim poslanikom v Parizu lordom Tvrel.om so nanašali na vprašanje, kaj je treba 6 to-riti spričo položaja, ki jc nastal zaradi oo-Coditve lausannske konference Lord TvrHl "e Laval u predložil načrt, ki so aa izdelali ■•mgleški strokovnjaki pod vodstvom Leigh-ta Ro^sa. V tam referatu se navajajo odnosa ii med posameznimi državami, ki »o -■astali zaradi odgoditve konference, in pri* poročilo, naj se prieno vlade držav upnnc .-ime pogajati z Nemčijo dne 3. junija. Strokovnjaki so mnenja da se bodo do te--!,, valutni režim im vprašanja gospodar-h položajev nosameznih držav toliko iz-- ->ljsa:a. da" bodo eventualni razgovori ob učku prve polovice leta rodili rezul-:te, ki bodo več ali manj zadovoljivi. Sir •ht Ross priporoča vladam Fraoicije. An-Bclgije in ostalih držav-uipndc. da se
od 1. julija 1932 odpovedo za eno leto vsem svojim prejemkom, ka j itn jih je dolžna Nemčija po Youngoverm načrtu.
»Matin« komentira ta angleški predlog im pravi, da ga Francija ne more sprejeti, ker ni v skladu z legitimnimi in jasno izraženimi določili Youngovega načrta. Francija sicer ne vztraja pri tem, da bi se Youn-gov načrt interpretiral dobesedno, vendar pa bo morala zastaviti vse svoje sile, da bodo vsi spoštovali Youngov načrt vsaj po njegovem duhu. Vsekakor bo treba spoštovati določila Youngovega načrta o zavarovanih anuitetah reparacijskih dajatev. Sestanek med Lavalom in Macdonaldom bi <>e moral vršiti šele po zaključku teh razgovorov, ki so se pričeli sedaj med zastopniki francoske vlade in angleškim poslanikom v Parizu in katerih namen je ta. da se določijo vsaj g'avna načela in osnove. na podlagij katerih bi se posvetovala oba ministrska predsednika.
Pariz, 26. januarja. Na današnji seji ministrskega sveta je zunanji minister Laval obširno poročal o repara-cijskem vprašanju in o problemu vojnih dolgov, kakor tudi o sedanjih repa raci jfk.ih pogajanjih med Francijo in Anglijo. Nato je imel daljši razgovor s finančnim ministrom Flam-dimom. Oba ministra sta proučila doslej prispele angleške pripombe k proti predlogom ki so bili včeraj izročeni angleškemu poslaniku in v katerih odiklamja Francija angle-fci načrt popolne ukinitve vseh nemških piačil za dobo enega leta od 1. julija 1932 dalje.
Poljsko-ruska pogodba
vne določbe pogodbe o nenapadanju, sklenjene med Poljsko in
MANIFESTACIJA SLOGE
IN ODLOČNE VOLJE
Drugi dan adresne debate v Narodnem predstavništvu - Toplo sprejeta govora poslanca Prekorška in senatorja Rožiča
po
Pi
,kva, 26. januarja AA. V sovjetsko-
in paktu o nenapadanju se obe pod-vzajernno obvezujeta, da se bosta vz-d:, vsake agresivnosti in medsebojnega nabadanja bodisi same ali pa skupno s "utkino drugo iržavo Vsako delo, ki bi f o politično neodvisnost katere od obeh ipisnic, se bo smatralo za protivno dolom pakta. Ce bi ena ali več držav, ki podpisnice pakta, napadle katero od snic, se druga država obveže, da ne pirala na noben način napadalke niti j>osredno niti neposredno. Ce bi Katera od f'bea podpisnic napadla katero tretjo državo, sme druga podpisnica brez prejšnjega obvestila pogodbo odpovedati. Obe stranki se obvezujeta, da ne bosta sklenili ne pogodbe in ne sporazuma, ki bi bil s stališča napadanja sovražno naperjen proti drugi podpisnici.
Te obveznosti ne morejo izpremeni ti rr.ednarodnin pravic in obveznosti glede tistih pogodb, ki sta jih obe državi sklenili, preden je sedanji pakt stopil v veljavo, v kolikor te pogodbe ne vsebujejo elementov napadanja.
Obe podpisnici se obvežeta, da bosta •"■sa pporna vprašanja, ki bi se utegnila pojaviti med njima, uredili z mednarodno arbitražo.
Varšava, 25. Januarja AA. »Gazeta Poljak a-z piše o paktu, sklenjenem med Poljsko a sovjetsko Rusijo o medsebojnem nena-adanju, da pomeni velik napredek na poti zagotovitvi akcije za mir, ki se izvaja .-edaj v vzhodni Evropi. List našteva tista mesta v paktu, ki so podobna analognim paktom med sovjetsko Rusijo in njenimi drugimi sosedi.
>Kurier Poranl« imenuje ta pakt člen v verigi podobnih paktov, ki so že sklenjeni. Poljska in Francija, pravi list, bosta mogli, kadar bodo ti pakti podpisani, reči, da sta mnogo storili za mir. Poljsko javno mnenje, ki je bilo vedno iskreno miroljubno, bo ta pakt z. veseljem pozdravilo.
Moskva. 26. januarja s. Pred odpotova-njein v ženevo je izjavil ljudski komisar zunanje zadeve Litvinov na vprašanje zastopnika ruske brzojavne agenture, da je načrt pakta z Rumu ni jo o nenapadanju to loko napredoval, da sta se obe strank« zedinili aa pogajanja, pri katerih bosta »upoštevali potrebo, da se ne razpravlja o nerešenem besarabskem vprašanju. Rumu-&4a dela za tako formulacijo pogodbe, iz katere bi izšlo priznanje suverenosti Ru-munije nad Besarabijo ali pa priznanje
Rusijo
Dnjetstra od ruske strani za metlo. S tem se pa ne moremo strinjati, je izjavil L»itvi-nov V paktu mora priti jasno do Izraza, da vztrajata obe stranki na svojem stališču v tem vprašanju. Sovjetska Rusija je pripravljena sprejeti v pogodbo določbo, da se kot kršitev pakta morejo smatrati vsi poizkusi, da bi se s silo rešila vsa te-ritorijalna in ostala vprašanja med obema državama.
Vznemirjenje v Rumuniji
Bukarešta, 26. januarja s. Podpis polj-sko-ruskega pakta o nenapadanju je tukaj povzročil zelo živahne komentarje, deloma tudi precejšnjo vznemirjenje, ker se poudarja da rumunska pogajanja v Rigi niso do vedla do uspeha V krogih zunanjega ministrstva naglasajo, da podpis poljsko ruskega oakta o nenapadanju še ne pomeni, da stopi ta dogovor v veljavo, ker le ratifikacija pakta odvisna še od izida ruskih pogačami v Ruanunijo in z baltskimi državami
Neugoden vtis v Nemčiji
Berlin, 26. jan. g. Sklep ipoljsko-ruskega pakta o nenapadanju je v berlinskih političnih krogih napravil zelo globok vtis. Paktu se pripisuje tem večja važnost, ker je bil podpisan teden dni po podpisu fin-sko-ruskega dogovora o nenapadanju in ker se sedaj ne dvomi več, da bo sledil tudi podpis ruimunsko-ruskega pakta o nenapadanju. Vsi trije dogovori se smatrajo kot predhodniki francosko-ruskega pakta. V Berlinu so celo prepričani o tem, da nastopata Varšava in Bukarešta na vzhodu v sporazumu s Parizom in da gre za pogodbeni sistem, čigar izgraditev ne pomeni samo uspeh Rusije, temveč tudi uspeh francoske diplomacije na vzhodu Evrope. Nemški nacijonalni krogi, bi so gojili pretirane nade v zvezo s Sovjetsko unijo, so zelo preseneči/ni, čeprav se izrecno zagotavlja, da ni Rusija prevzela nobenih jamstev za zapaduo metjo Poljske. Dočim je nacionalistično časopisje v borbi za reparacije zastopalo mnenje, da se Francija približuje svoji popolni izolaciji, mora sedaj priznati, da se je Rusija oddaljila od Nemčije 'in da se skuša pridružiti francoskemu sistemu. Litvinov je sporočil zastopnikom francoskih listov, da bodo tudi pogajanja z Letonsko in Estonsko glede pakta o nenapadanju kma-lu z uspehom končana. Liitvimov bo te dni na svojem potovanju v ženevo prišel v Berlin, kjer bo imel razgovor z dr. Briiningom o novem položaju v Rusiji.
Komunistično rovarjenje v Španiji
Oblasti obvladujejo povsod položaj ter energično pobijajo komunistično
rovarjenje
Madrid, 26. jan. AA. Po poročilu Iz Va- I lencije se je poizkus splošne stavke izjalovil. Navzlic temu pa so še vedno v pri-
stanišču ustavljena vsa dela. Promet še ni vzpostavljen v celoti.
V Barceloni je bil vzpostavljen red in mir. Oblasti so izpustile iz zapora večje število oseb, 46 aretirancev pa so vkrcali na parnik za Buenos Aires, kamor so bili izgnani. V zaporih je še kakih 300 oseb.
Iz Castel-Decabra poročajo, da je tam izbruhnila stavka, ki so jo izzvali revolucionarji. Posrečilo se jim je zavzeti občinsko hišo, kjer so zažgali arhiv. Po najnovejših vesteh so zasedli tudi tamkajšnjo smodnišnico. Revolucijonarji so nato proglasili Castel-Decabro kot svobodno mesto. Vlada je poslala nad revolucijonarje svoje čete.
Iz Malage poročajo, da so demonstranti hoteli osvoboditi nekega anarhista, ki ga je policija prijela. Streljali so na stražnike, ki so nato tudi odgovorili s protistreli. Ena oseba je bila ubita, dve nevarno ranjeni, dve pa aretiranL
Iz San Sebastiana poročajo, da je od 8 kaznjencev, ki so včeraj pobegnili iz tamkajšnje kaznilnice, prijela doslej policija štiri.
Pred sestankom angleškega parlamenta
London, 26. jan. AA. Parlament se sestane prihodnji torek. Pričakujejo, da bo vlada v najkrajšem času poročala parlamentu o svojem stališču v carinski politiki m o sporazumu med večino in manjši-no kabineta v tej zadevi. Ministrski pred-,edn«k je o tem dogovoru podal naslednje mnenje: Sporazum je prav tako n<*-kaj novega, kakor je kabinet sam. Ta dogovor je zelo delikatna stvar in bo treba zelo obzirno postopati. Vendar sem gotov. da bodo moji tovariši vse storila, da bo sporazum obrodil dober sad. Sklenlen ni bil na osnovi ustavnega teoretiziranja, temveč v želji, da se najde praktična po* iz težkoč, ki sano jih že v začetku pričakovali.
Beograd, 26. januarja p. Ob nezmanjšani pozornosti polnoštevilno zbranega Narodnega predstavništva, diplomatskega zbora in publike, ki je do zadnjega kotička zasedla galerijo, se je danes na skupni seji obeh zbornic nadaljevala debata o adresi Narodnega predstavništva. Še bolj kakor včerajšnja, je današnja debata pokazala, da se narodni poslanci in senatorji globoko zavedajo svojih dolžnosti in svoje odgovornosti; vsi govorniki so v svojih govorih podčrtavali glavne smernice in naloge bodočega dela obeh zbornic. S posebno pazljivostjo je Narodno predstavništvo sprejelo poleg drugih tudi govore, ki sta jih imela senator g. dr. Valentin Rožič in narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in v katerih sta podčrtala želje in zahteve dravske banovine.
V teku današnje debate sta govorila tudi zastopnika madžarske in nemške narodne manjšine, ki sta v svojih govorih izrazila priznanje vladi za njeno delo oH fi -ianii?>»*ia do sedaj in s posebno toplimi besedami izrazila hvaležnost narodnih manjšin v Jugoslaviji, poudarjajoč. da se čutiio sedaj popolnoma enakopravne z ostalimi državljani in da je pokazal sedanji režim mnogo več raz-umevania za njihove težnic kakor pa vsi prejšnji strankarski režimi.
Narodno predstavništvo je danes zasedalo dopoldne in popoldne. Seja je bila zaključena ob 20. ter se bo nadaljevala jutri, čeprav je jutri praznik sv. Save. Skoraj gotovo bo adresna debata v teku jutrišnje seje končana.
Dopoldanska seja
Dopoldanski seji Narodnega predstavništva je predsedoval predsednik senata dr. Pavelič. Prvi j>e govoril muslimanski narodni poslanec Šalih Bsljič, ki je v svojem govoru uvodoma očrtal zgodovinski razvoj naše države uedimjemia ter poudarjal, da je jugoslovenski narod pri volitvah dne 8. novembra z ogromno večino odobril zgodovinski čin našega vladarja in novo državno in narodno politiko. Kot tolmači tega razpoloženja našega naroda pa se tudi zavedamo velikih dolžnosti, ki smo jih prevzeli z izvolitvijo, ter ob tej priliki izjavljamo, da bomo posvetil i vse svoje sile napredku uedinjenega naroda.
Narodni poslanec Milorad Kostič se je v svojem govoru bavil z gospodarsko krizo. katere omiljenju mora bitij posvečena prva in največja skrb Narodnega predstavništva. Naša trgovinska politik* mora stremeti za tem, da najde nova tržišča za naše kmetijske pridelke. Zahteval ]t zlasti večjo zaščito vinogradnikov, ki preživljajo najtežje čase. Napačno bi bilo, če bi morali vso težo sedanje ijosoodarske krize nositi kmet. delavec in sploh mali človek; zato je potrebno, da se s primernimi ukrepi žrtve sorazmerno parazdele na vse sloje.
Senator MiljuUn Dragovlč je poudarjaj, da j-e naš vladrr s svoiirrri ukrepi jasno dokazail, da hoče vedno delati v najtesnejši zvezi z narodom. Tudi v kratki dobi, ko ni bilo p^rta.menta. ie stal kfra.lj v neposrednih s^kih z narodom, ki je njegove ukrepe odobraval in navdušeni poz^vnil niove smernice našega političnega in državnega življenja.
Ob veli ki no zorno® bi vse zbornice je nato spregovoril
predstavnik nemške narodne man^lne, narodni poslanec dr. Štefan Kraft.
V svojem govoru je izvajal, da daje nova ustava kraljevine Jugoslavije čvrsto osnovo za nadaljnji razvoj naše države Vlada in narod pričakujeta od Narodnega predstavništva, da bo z dnbro premišljenimi ukrepi reševalo vse aktualne probleme. Narodne manjšine so slej ko prej voljne deliti dobro in zlo z vsem jugoslo-venskim narodom in bodo posvetile vse svoje skromne moči za dobrobit vsega naroda, za njegov kulturni, gosnodairski. socialni in nacionalni razvoj. Režim. k.i je zavlfda! po 6. janua.riu. je biil narodnim manjšini m mnogo bolj naklonjen, kakor vsi prejšnji parlamentarni režimi, zato so ga narodne manjšine toplo pozdravile. Go-vonvk je nato obširno razpravljal o prosvetnih ustanovah nemške na.ro d ne manjšine. izrazu j oč pri tem zaihvalo vladi, ki je dovolila ustanovitev zasebnega nemškega učiteljišča. V toplih besedah, ki jih je zbornica sprejela z dolgotrajnim aplavzom. se je zahvalil kralju za njegovo skrb. ki jo posveča tudi narodn-m manišinam. zlasti pa za njegovo skrb pri reševanju go-spodirske kriz«. V svojem nad.aijniem govoru se je nato bavil z razrnkni perečimi gospodarskimi problemi in se zavzel za čim prejšnjo revizijo davčnega sistema, zlasti za znižanje zem>ljairine.
Narodni poslanec dr. Mirko Došen ie naglasil. da smo po modrih ukrepih vladarja še pravočasno krenili na pravo pot ki vodi do konsolidacije. To not ie treba sedaj izgraditi in učvrstiti, tako da bomo v vsakem oogledu združeni v veselju in bridkosti. Narodno edimstvo ne sme nikdar več postati vora?anje politike im Narodno predstavništvo mora svojo gkivno skrb posvetiti reševanju perečih gospodar-sfb vnirašanj.
Nasled-n iij govornik, narodni poslanec Vlada Malenček. ie obzirno govr*r:<1 o teJ-Lern položaju kmečkega prebivalstva in
apeliral na vlado, naj ukrene vse potrebno, da se kmetom čim prej priskoči na pomoč.
Ob splošni pozornosti je nato povzel besedo
narodni poslanec celjskega sreza Ivan Prekoršek
V slovenskem govoru je v jedrnatih in preudarnih besedah izvajal med drugim:
Ko mi je dana prvič v življenju čast, da govorim s tega mesta kol predstavnik naroda. se zaveti a m velike odgovornosti, ki smo jo prevzeli s tem, ko nas je narod izvolil. Beseda Nj. Vel. kralja ni bila izgovorjena. da zadosti zgodovinskim tradicijam, ta beseda ie prihajala od sroa in je našla pot do srea naroda. Naše nacijonalno telo se je vilo v bolečnah in krčih; bilo je bolno. Naš kralj pa ga je ozdravil in nam rešil s tem življenje. Kot dober zdravnik je spoznal vzroke in bistvo bolezni in ni odlašal s težko operacijo.
Tisočletni sen in stoletni napori najboljših slovenskih sinov so našli svoj cilj v svobodni Jugoslaviji. V vseh razdobjih naše zgodovine so nam naši misleci in preroki kazali pot k bratom na jug in v najtežjih borbah za nacijonalni obstoj so bile naše oči uprte v Beograd kot žarišče jugnsloven-ske misli. Meje. ki jih je umetno gradil med nami Dunaj, niso bile dovolj silne, da bi jih ne bile prestopile naše misli in da jih ne bi v danem trenutku porušila naša volja. Zato nas danes ni strah za slovensko kulturo in slovenski jezik, ki je našel ves svoj razmah v okviru velike jneoslovenske kulture, v katero hočemo tudi mi s severa prispevati svoj delež, priborjen in ofuvan v stoletnih borbah.
Ko vidimo trdno zasigurane temelje naših nacijonalnih idealov, ko se čutimo en narod in eno državo, v katero imamo vei polno zaupanje, si ne smemo med seboj prikrivati prav^ra stan'a. Danes je po vsem svetu kriza gospodarstva. Nočem zmanjševati resničnega obsega gospodarske in materi-jalne krize, ako pravim, da je kriza pri nas tudi duhovna. V naši državi se ni v preteklih dobah strankarskih borb zapravljala samo materija! na dobrina, pornšeni go biK temelji zaupanja v zakon in pravico, ko so bili najvišji ideali napije predmet eksploatacije za račun posameznikov in strank. Očiščeni teh grehov preteklosti in osvobojeni starega sovraštva, gremo na delo z ljubeznijo po oni poti narodne solidarnosti, ki nam jo je začrtal naš kralj.
Na vasi, t našem sel a je danes beda. Kmetija je prezadolžena in ne zmore visokih obresti. Temu problemu bo moralo^ Narodno predstavništvo posvetiti vso paznjo, ker le zdravo selo je podlaga zdrave Jugoslavije.
Gospodasko stenle remlie je danes tako, da se s težavo prenašajo javna bremena, na drugi strani smo se pa toliko navadili na izvestne pridobitve novejšega časa. da jih ne moremo pogrešati. Ni dvoma, da moramo priti do znižanja izdatkov v proračunih države, banovin in obč n. To hočemo doseči s štednjo. Pri tem pa je treba previdnosti; treba je štednio izvajati raci.jonalno, saj ne more biti govora o štednji tedaj, kadar ere za to. da vzdržimo n. pr. naša prometna sredstva, naše peste. Pri javnih delih je treba računati s tem, da dajejo zaslužka najširšim plastem.
Brezposelnost predstav,lja veliko sociall-no zlo kil je tem večje ker ne gre samo za brezposelnost enega razreda, temveč za brezposelnost fcirokih plasti naše male kmetije, obrti in trgovine z vsemi katastrofalnimi posledicami za delavce in nameščence in za ves duševni proletarijat. Prave socialne politike pa ni brez prave gospodarske politike. Vse lavno žMjenije se mora bolj pri.la^oV.ti diulmi resnične demokracije v socialni!h vprašanjih. Davčna politika ne sme prniamavatri kapitalu nUkalkih privilegijev na š>kodo malega človeka, mi ne smemo puščati kaaltala brez potrebne državne kontrole.
Naša slovenska zemlja Je mala ln Je zato veliko število oniili, ki so morali iskati kruha v tujini. Na te ljudi ie tireba mislita ter jim pomagati v sedanjem težkem čassu, ko trpe zaradd svetovne k.rize šlrom sveta ter se v težkih trenutkih spominjajo domovine, uipajo vanjo Ln pričakujejo od nje čimprejšnje pomoči.
Treba je podpirati tudi Industrijo ter skrbeti, da bo efektivna Treba je zahtevati podpiranje domače proizvodnje istočasno z zahtevo po pocenitvi izdelkov domače industrije, ki ne sme živeti samo na račun konsumentov in ne sme araditi svojega obstoja le na zaščitnih carinah.
Ne smemo pozabiti na obrtnike, strnimo jih v zadruge in nudimo jim polno pomoč, da bo obrtništvo zmožno vsestranske konkurence.
Med bednimi so najbednejii vojni Invalidi in staroupokojenci. Naši državljani so. nam ravna ie enaki, sveta naloga in dolžnost države je, da jim da skromno eksistenco. da ne bodo v ista državi ljudje drugega reda v pravicah.
Poenostaviti Je treba upravni aparat ter pospešiti decentralizacijo unitarne države. Na nižje upravne edinice naj se prenesejo vsi posli, ki se morejo tam reševati eklad-neje z interesi življenja. V težkih čns'h je tretoa pri vsakem koraku dvojne pre-vidnostii ln gradlitl na postavkah. k1 so absolutno zanesljive. Ne sme biti v tej zbornici mesta za besede, ki mogoče dobro od mevajo, ki pa niso dovolj pretehtane in oremišljeee. V tem poaledu moramo v<?i narodni poslanci prednjačitt in se otresti vseh manir, ki so bile v modi v naši pre. teklosti. Med nami ne more biti mesta za demagogijo, namesto nje je treba, da se vsi potrudimo, da iščemo objektivne re-
snice In da temu primerno izvajamo sklepe. Našemu narodu je treba vliti vero T boljšo bodočnost ter ga prepričati, da je to mogoče doseči le z aktivnim, pozitivnim delom.
Poslanca Prekorška je zbornica že ob njegovem nastopu simpatično pozdravila, med govorom ga je ponovno prekinjala 8 pritrjevanjem in odobravanjem, ob koncu pa ga nagradila z velikim aplavzom.
ciovorilo je nato še več poslancev in so-natorjev, nakar je bila dopoldanska seja zaključena.
Popoldanska seja
i>
Popoldne ob 4. se je nadaljevala seja Narodnega preostavništva. Vodil jo je pred* sednik Narodne skupščine dr. Kosta Kit-manudi.
Prvi je popoldne govoril narodni posia-nec Špiro Haziristič iz Južne Srbije je risal potrebe te pokrajine in apeliral na v!a<-do, da podpre tamkajšnji siromašni narod.
Govorila sta nato še narodna poslane* Vitomir Vidakovič in dr. Oton Gavrančič, nakar jc povzel besedo
senator iz dravske banovino dr. Valentin Rožič
V svojem govoru je omenil glavne momente prestolne besede, zlasti iskreni poudarek mednarodne solidarnosti ter volj® Jugoslavije sodelovati pri ojačenju miru in pri razorožitvi. Prehajajoč na priliko r dravski banovini je dr. Rožič zlasti opisoval slabo gospodarsko stanje nialc-ga človeka v Sloveniji, položaj delavcev, hudo krizo viničarjev, malih kmetov in kočarjev, ki ne morejo živeti od svoje zemlje» marveč so odvisni od drugega zaslužka. Podčrtal je posebno bedo radarjev ter lesnih in poljedelskih delavcev, ki preživljaj« skupno z malim in srednjim kmetom najhujše čase. Slovenija nI dežela, v kateri bi tekla med In mleko, nego pasivna pokrajina, ki se ne more preživljati s svoiimi lastnimi pridelki, marveč mora žito kupovati; zato je potrebno, da vlada podpre zlasti industrijo v dravski banovini, ki ima vs® pogoje za uspešen razvoj. Dravski banovini ie treba posvetiti posebno pozornost, ker predstavlja most med severom in jugom. Treba bo gledati na to, da ljudstvo ne bo trpelo gladu ter da ne zapade v suženjstvo tujega kapitala. Slovensko ljudstvo je s posebnim zadovoljstvom sprejelo kraljeve besede, da je treba tako pri osrednji državni upravi kakor pri banovinah ia občinah uvesti najskrajnejšo štednjo ter da se morajo bremena krize porazdeliti na vse sloje naroda. Narodno predstavništvo se mora vedno zavedati svoje naloge ia svoje odgovornosti, kajti le potem bo rodilo njegovo delo koristne sadove za narod, državo in kraljevski dom. Zbornica je sprejela govor dr. Rožiča z dolgotrajnim ploskanjem.
Drugi govorniki
Nato je govoril narodni poslanec Rnkai® Kešeljevič. ki je poudarjal, da je črnogorska Narodna skupščina prva proglasila uedinienje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naš narod se je cela stoletja boril za osvo-boienie in uedinjenje; do konca hoče sedaj vztrajati tudi v borbi za ohranitev ia okrepitev svobode in edinstva.
Zastopnik madžarske narodne manjšino narodni poslanec dr. Sranto je izrazil zahvalo kralju in vladi za niuno delo in izjavil, da se tudi Madžari čutijo sedaj mnogo bolj zadovoljne, kakor pa poprej. Madžari žele lojalno sodelovati in doprinašati enake žrtve kakor vsi ostali državljani. V Jugoslaviji živeči Madžari niso iredentisti-čen element, marveč žele biti most med Jugoslavijo in Madžarsko.
Narodni poslanec Stjepan čirič je v svojem govoru poudarjal, da je narod pri volitvah s svojo ogromno udeležbo da«i ab-solutorij vladi ter se odločno izjavil za sedanjo politiko.
Med drugimi je nato govoril še senator Milan Simonovid, ki se je obširno bavil z gospodarskim položajem v državi in predlagal konkretne ukrepe za dosego čim večjih prihrankov v državnem gospodarstvu. V 6vojem govoru je med drugim nagiasil. da predstavlja uradništvo največje breme v proračunu. Kakor se je sicer težko odločiti. bo vendar treba izvršiti primemo redukcijo. Državna uprava se mora poenostaviti. a uradništvo ki bo še nadalje ostalo v službi, ie treba dobro plačati, da bo lahko popolnoma neodvisno in materialno osigurano vršilo svoje dolžnosti. Štednia 6« mora izvesti v vseh panogah državne uprave. a prav tako tudi v banovinskem. in občinskem gospodarstvu Naposled je naglasi' tudi potrebo temeljite revizije državnih upokojencev, ker ne gre. da bi država vzdrževala mlade ljudi, ki bi lahko na drugi strani služili svoj kruh im se koristno udej-stvovaila Končno je nastopil proti raznim špekulantom, ki ovirajo pravilen gospodarski razvoj im napovedal, da bo stavil primeren zakonski predlog, da ee takim ljudem odločno stopi na prste Zbornica je sprejela njegov govor z vejico pozornostjo.
Oh 20. je bila danaSnja seja zaključena ter se bo nadaljevala jutri dopoldne ob 9.
Sveti Sava
Tudi Slovenci postajama deležni častitljivega kuka sv. Save, »prosvetite-Ija naroda srbskega«, zaščitnika narodne kulture tn šolstva v pravoslavnem delu Jugoslavije. Tudi v naših mestih se že prirejajo tradicionalne »svetosav-sfce besede«; o sv. Savi bo danes beseda v vseh naših šolah ki v znaku njegovega imena bodo delili tudi na našem vseučilišču nagrade mladim znanstvenikom.
Med svetniškimi imeni, ki so pri nas razširjena, je to ime novo, čeprav zveni enako kot ime reke, ki od pradavnih dob kaže nagib naših tal na panonsko ravan, v balkanski politični krog, kjer je sedaj ozračje jugoslovenske države. Od ožje domovine sv. Save ni daleč do Soluna, odkoder sta prišla sv. brata Ciril in Metod, sorodna sv. Savi ne samo po moči svoje vere. marveč tudi po krvi in jeziku, po kulturnem poslanstvu, do ljubezni do domače besede. Med solunskima bratoma in sv. Savo leži par stoletij, za takratne razmere dolga doba, v kateri je že vidno napredoval kulturno in politično ločevanje balkanskih Slovenov.
In ko izgovarjamo ime sv. Save, se nam obuja v duhu patrijarhalni dvor raškega gospodarja, velikega župana Stevana Nemanje, očeta nežnega, bistroumnega Rastka in dveh starejših vlaxieželjnih bratov Stevana in Vuka-n^. Njuni konflikti izpolnjujejo celo razdobje srbske zgodovine v mali Raški, celici bodočega Dušanovega carstva. In v ozadju tega skoraj legendarnega sveta vidimo goro Atos. sel išče pobožnih menihov, kamor je pobegnil mladi Rast-ko. opojen od najčistejše srednjeveške poezije, izražene v svetniških životo-pisih in drugi nabožni literaturi bizant-skega izvora. In med tem ko Bizant. ta dekadentni dedič grške kulture in rimske imperialistične države, ječi v notranjih bojih, ko sega tudi na tla majhne Raške veliki časovni spor med vzhodom in zapadom, med Carigradom in Rimom, vidimo, da Rastku. ki je dobil v ruskem monastiru na Sveti gori ime Sava. sledi v samostan naveličani, izmučeni oče Stevan Nemanja. Oče in sin v meniški kuti. to je slika, ki izDuhte-va ves mistični vonj srednjega veka.
Toda Sava je bil prinesel v tišino svetoeorskih samostanov nov element, ki začenja prežemati meniško pobož-nost in odpoved svetu: narodno za-
J vest. Glej, sin in oče, sedaj brata Sava in Simeon, gradita na Atosu srbski samostan Hilandar, novo žarišče narodne prosvete. In po očetovi smrti niše tu Sava prve tekste v narodnem jeziku. zlasti življenjepis svojega očeta, vladarja Raške in spokomika Svete gore. In ko spodaj spletke in pohlep tujih vladarjev in nesloga obeh bratov lomijo obstoj mlade, še nezedinjene Srbije, se Sava — bistrovidec in diplomat, da mu med balkanskimi Sloveni ni enakega — spušča z atoških bregov v nižino svoje rodne zemlje. Kakor božanski blagovestnik pomirja brata Stevana in Vukana, skrbi za domači prestol, seka mreže političnih intrig in razpleta vozel spora med Rimom in Carigradom tako, da vzlic kroni, ki jo je papež poslal bratu Stevanu Prvoven-čanemu, obrne srbsko duhovno in na-cijonatno zgodovino proti vzhodu m izposluje dovoljenje za ustanovitev samostojne srbske nadškofije.
Kaj je to pomenilo v takratni dobi? Začetek srbske narodne cerkve, začetek narodne kulture, narodnega šolstva. In ta čudoviti sveti popotnik ne prinašal s svojih potovand v vzhodne dežele, na Gospodov grob, samo patriarhovega blagoslova, marveč tudi diplomatske uspehe za srbsko državo, katere pomen je Sava doumel v tistih težkih in zmedenih časih nenavadno bistrovidno.
Na povratku s take poti je umrl nadškof Sava, zagovornik sloge Srbov m Bolgarov, na bolgarskih tleh, v mona-stiru Trnovi. Tri sto let so počivale njegove posvečene kosti v Mileševu: v 16. stoletju so se Turki nezaslišno barbarsko maščevali nad »prosvetite-ljem naroda srbskega«: sežgali so kosti sv. Save v Beogradu in raztresli pepel no Vračaru.
Iz srednjeveških prividov in spominov na legendarne čase vstaja danes lik sv. Save ne samo z glorijo svetnika, marveč tudi z realnim, resničnim obličjem diplomata, prvega kulturnega organizatorja, ustanovitelja srbskega šolstva in srbske književnosti, zgodnji brat Maruliča. Trubarja in vseh. ki so nevede polagali prve temelje temu. kar danes uživamo v vsej resničnosti: — Jugoslaviji, prvi skupni državi zedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Anketa o znižanju najemnin
Do kakega konkretnega sporazuma ni prišlo — Hišni posestniki odločno odklanjajo znižanje sedanjih najemnin
Beograd, 26. jan. p. Danes je bila zaključena anketa o znižanju najemnin za stanovanja in lokale. Anketa je zasedala danes ves dan do 20.30 zvečer ter je 49 govornikov obrazložilo stališče korporacij, ki jih zastopajo Med drugimi je danes govoril tudi predsednik Zveze hišnih posestnikov za dravsko banovino g. Frelih Proti pričakovanju na anketi mi prišlo do kakega konkretnega sporazuma, ker so zastopniki hišnih posestnikov odločno odklanjali vsako znižanje sedanjih najemnin Edina rezultat ankete je ta, da je ministrstvo za socialno politiko dobilo jasno sliko položaja in stališča, ki ga zavzemata obe stranki. Na podlagi zbranega gradiva bo moralo sedaj ministrstvo točno proučiti ves položaj in na podlagi tega izdati ukrepe ka jih bo smatralo za primerne in potrebne.
Kakor včeraj so zastopniki najemnikov tudi danes poudarjali neobhodno potrebo, da se znižajo najemnine povprečno za 30 odstotkov, ker sedanje visoke najeinmmc povečujejo socialno bedo in krčijo kupno moč prebivalstva.
Zastopnik delavske zbornice iz Sarajeva Petair Rajkovič je v svojem govoru poudarjal. da morajo tako diržava kakor banovine in občine po zgledu ljubljanske mestne občine z vsemi sredstvi podpirat! gradbeno delavnost zlasti pa graditev cenenih stanovanj. Palač in razkošnih stanovanj j« že preveč, povsod pa se čuti pomanjkanje ma-lih stanovanj, ki pridejo v prvi vrsti v poštev za delavstvo, ura dni-žtvo in sploh slabše situirane sloje.
Zastopnik zbornice za TOI v Splitu Mirko Pujič je zavračal zahteve najemnikov in se odločno proti vil zopetni uvedbi stanovanjske zaščite in maksimiranja najemnin v kakršnikoli obliki. V imenu hišnih posestnikov so govoriti Mita Vasevič iz Osijeka, Ceda Pavlovič iz Zagreba. Ivan Bežič iz Beograda, Jura j Čačkovič, predsednik glavne zveze hišnih posestnikov in g. Ivan Frelih, predsednik društva hišnih posestnikov iz Ljubljane. Vsi so dokazovali. da preživljajo hišni posestniki prav tako hudo krizo, kakor ostati sloji prebivalstva Ce so najemnin« sedaj nekoliko višje, kakor so bile poprej, so pa zaradi tega dolga desetletja v dobi stanovanjske zaščite doprinašadi hišni posestniki najtežje žrtve v korist splošnosti.
G. Frelih je v svojem govoru zlasti zavračal! vshko zahtevo po znižanju najemnin in pobijal trd'tve g. Tavčarja, češ. da ep hišni posestniki v Ljubljani v enem letu povišali najemnine za 7 milijonov Trdil je. da je res baš nasprotno in da ao ee v Ljubljani v teku zadnjih dveh let znižale najemnine za 7 milrijonov. Vsako na-dalljnje znižanje najemnin pa je nemogoče vse tako dolgo, dcfcler se ne bodo znažaJe tudi občinske, banovinske ni državne dajatve. Navajal je. da ao stanovanja v dravski banovini prav za prav najcenejša ter da se dobe na Jesenicah, v Trbovljah rn drugih industrijskih krajih enosobna stanovanja za 80 do 120, dvosobna za 200 do 300 Din, a v Ljubljani, kjer eo stanovanja najdražja stane enosobno stanovanje 200 do 400 Din, dvosobno 500 do 800 a trisobno 900 do 1300 Din Znižanje najemnin na predvojno pariteto smatra za krivično tudi v starih hišah. kjer so hišni posestniki z uvedbo elektrike razsvetljave, vodovoda in kanalizacije mmogo investirali ter zlasti v zadnjih letih svoja poslopja kar najlbolj modernizirala. Nove zgradbe so oproščene davkov in temu je pripisati, da so detm najecnom« med starana ia novimi
zgradbami izenačene. Po njegovem mnenju je absolutno nepotrebno in stvari samo škodljivo, če bi se zopet vmešavala država v stanovanjsko vprašanje.
Slično stališče je zavzel tudi zastopnik gradbenih podjetij Dušam Gjorgievič.
Minister za socijalno politiko g Ivan Pucelj je izrazil željo, nad se anketa ne zadovolji z golimi ugotovitvami, nego naj išče konkretnih predlogov in sproži primerne ideje, da bi se čimprej prišlo do ailja Vsak zakonski ukrep pomen j a vmešavanje v privatno svojino in to preseda kompetenco ministrstva socialne politike Zakon more predlagati samo vlada io zaradi tega bi bilo timestneje, da se najde sporazum brez prisilnih ukrepov.
Ob 8. zvečer je načelnik ministrstva za socialno politiko dr. H o f m a n o v i 6 za-ključni anketo z ugotovitvijo, da je prožila dovolj gradiva za proučitev dejanskega položaoa ter da bo ministrstvo na podlagš tega gra»dii'va, fed ga bo skrbno proučilo, storilo nadaljnje korake
Angleška banka vrnila 30 milijonov fantov
London, 26 jan. AA. Po objavi poročila Angleške banke, da bo prihodnji teden vrnila v celoti kredite newyorški Federalni rezervni banki in Francoski banki, je tunt davii precej poskoči L V Newyorfcu je funt poskočil nasproti snočnji notaciji od 3.44 na 3.4675 dolarja.
Poročilo angleške banke prarvj: Angleška banka bo 1. februarja v celoti vrnila deviesn, kredit od 15 milijonov funtov Francoski banki in praiv toliko newyorški Federalna režem v ni banki. Zlate rezarve Angleške banke bodo ostale kljub temu nespremenjene.
vPimes« pravi, da je ta vest zalo razveseljiva. Mnogo so pmpomogle k izboljšanju tečaja funta prodaje zla/ta lz Indlfe v Anglijo. Nihče ni pričakoval, da bodo Indijci, ki so v zadnjih 30 letih zbrali in te-saurirail približno 350 milijonov funtov zlata, pričeli to zlato prodajati. Od 21. septembra do danes je prišlo iz Indije za 300 milijonov funtov zJata, ki Se prihaja Tako je Indija koirstila sebj Ln svetovnemu gospodarstvu. V celoti bo Angleška banka plačala 30 milijonov funtov, kar £*re*lstajvlja 2640 milijonov firanc. frankov.
Ponesrečena revolucija v Salvadorju
Wewyork, 26. jan. AA. Iz San Salvador-j? poročajo, da je generalni guverner sai-vadorske republike Martinez popoln gospodar položaja. Zdi se, da so bili komunista, ko so izzvali revolucijo, v zmoti, m«-nec, da Zediniene države novega guvernerja zaradi njegove slabosti niso priznale Po vesteh, ki so kljub strogi cenzuri prispele v Newyork. je bila vstaja v republiki Salvador zelo resna, vendar »e je po hudih bojih izjalovita Kakor poroča dopisnik Idsba »Newyork Times« iz Pa-rjame, so imele vladne in uporniške čete v teh bojih nad 600 mrtvih.
Zasedanje banovinskega sveta dravske banovine
Ljubljana, 26. januarja AA. Bano-vinski svet d avske banovine se sestane na svoje drago zasedanje dne 8. februarja ob 10. uri v Ljubljani. Predmet zasedanja je obravnavanje banovinskega p:oračuna dravske banovine za leto 1932/1933.
Nuncij Pelleininetti pr! papežu
Rhn, 25. Januarja ž. Papež Je sprejel v posebni avdijenci nuncija v Beogradu, nadškofa Peilegrinettija, ki se ie nekaj dni mudi v Rimu.
Položaj na Španskem
Pariz, 22. januarja.
S sprejetjem nove nstarve, ki se Je Izvršilo 9. decembra, je Španija dobila svojo novo državno obliko, vendar kaže razvoj v teku zadnjih dveh mesecev, da proces presnavljanja nikakor še ni dovršen Volitve c juniju 90 dale republikancem vseh poLtičnnh odtenkov s 400 poslanskimi sedeži mogočno večino napram 70 zastopnikom konservativnih življev, vkljub temu pa je bilo takoj jasno, da niso podale prave slike razpoloženja v narodu in da se pri njiih skoro polovica voliicev ravno naj širših plasti nikakor še ni opredelila. Volilna udeležba, fci je vkljub razmahnivše-mu se navdušenju prvih republikanskih dni znašala le 53 odst., je vsilila vsem političnim delavcem važno vprašanje: kako se bo opredelilo v bližnji bodočnosti ostalih 45 odst. voliicev, ki se junija meseca sploh niso poslužili svoje volilne pravice.
Bilo je dvomljivo, da-M j« to volilstvo dalo izraza le tradicijonalni politični! nezavednosti širšrih španskih slojev, ali je morda v svoji notranjosti nasprotno republikanski vladi. Tretja možnost je bila. da bi morda te mase slmpatialrale s sindikalJ-stično delavsko zvezo (Confederaeion de Trabajo), ki je v načelu proti sodobnemu parlamentarizmu. Kakor vge kaže, je ta možnost v toku • nekoliko mesec erv dobila skoro otipljive oblike.
2e pri razpravah v ustavodajni skupščini se je v taboru republikanskega bloka izrazila premoč socijalistov nad meščanskimi liberalnimi elementi. Ko je narodna skupščina 14. oktobra sklenila izgon jezuitov, prepoved rodovniškega pouka v šolah !n ločitev cerkve od države, je morala vlada odstopiti. Sestavila se Je takoj na novo s prejšnjim vojnim ministrom Aza-no na čelu, izpadla pa sta pri tem Zamora in Maura kot pristaša umerjene j šega načina razrešitve do tedaj tako tesnega razmerja med cerkvijo in državo. Azana je odločen in strasten levičarski rad-ikal. zato je njegova vlada pomenila znaten sunek v levo za vse javno življenje. Ponovna rekonstrukcija vlade, zopet z Azano na čelu, je ta pravec še poostrila, kajti po izvolitvi državnega predsednika Alcale Zamore sta pri vladni rekonstrukciji izpadla zunanji minister Lerroux in (prometni minister Banrios, predstavniki svobodomiselne toda kulturno umerjene republikanske zveze.
S tema dvema vladnima izpremembama je postala Španija izrazito levičarska republika in mnogotera znamenja govore, da razvoj v tem pravcu najbrže še nti zaklju 6en. Parlament in vlada podlegata sugestiji z ulice in sestavljata odbore, ki naj razčistijo razne neprijetne stvari iz preteklosti ter nastopajo proti politikom prejšnjega režima, kojih edina krivda je v tem. da so postopal; zvesto v okviru prejšnjih zakonov. S tem se z najvišjega mesta daje netivo za nizkotno maščevanje, ki je vse prej nego konstruktivno, zlasti v sedanjem, še vedno napetem političnem položaju.
Dveh velikih vprašanj, kd grozeče dvigata glavo, se vlada še niti lotiti ni utegnila zadovoljitve separatističnih stremljenj in izvedbe agrarne reforme. Biskajski sepa-paratizem ni toliko nevaren, ker temelji na nazadnjaštvu, pač pa je zelo resno katalonsko gibanje, ki je ob volitvah v skupščino zavzelo razmah ln obseg, kakršnega se ni pač nihče nadejal.
Agrarno vprašanje je problem, kd ee po svoji pnirodi ne da in ne sme reševati s preveliko brzino, na drugi strani pa milijoni obubožanega delovnega ljudstva pričakujejo z nestrpnostjo hitre odpomočd sedanjemu gvojemu nevzdržnemu stanju. Ve-leposestva obsegajo, osobito na jugu ogromno površino. Tam ima 23.000 vele-posestev v ipoeesbi 67 odst. vse zemlje, nJim nasproti pa stoii 5 milijonov kmetov, ki imajo manj ko po en hektar svoje zemlje. Pogosti nemiri preteklega noletja so prov za prav le agrarne revolucije nro-letarskih poljskih delavcev brez lastne zemlje
Nič manj česti niso nnori v mestih ln Industrijskih krajih. >ki jih, kakor se vedno bolj kaže. vodi marksistično usmerjeni del delavstva. Generalne stavke, fcj se prožijo skoro po določenem načrtu od okraja do okraja, ter obnovljeni naoadi na cerkve in samostane gotovo ne obetajo nič dobrega in se vidi v njih nastop onih 45% naroda, ki se ob volitvah ni opredelil, ki pa se sedaj po vzgledu vlade in parlamenta nevzdržno pomika proti skrajni levioi.
Vendar pa stvar nikakor še ni obupna, kajtii uporniško gibanje se često diskrediti-ra z napadi na mešč. stražo (guardia ci-vil), ki je r danem položaju edini element miru in reda ter močen ln odločen zastopnik državne avtoritete. Ta republikanskr garda šteje okoli 30.000 mož, je dobro organizirana in stoji pod poveljstvom energičnega generala Sanjurja: vlada ima v njej prav za prav edino jamstvo za red in jo zato ščiti z vso silo. Dasi so levičarj1 zahtevali odstop generala ln razpust n*e-goviih čet, se vlada ni vdala Res pa Je tudi, da ni imela moči. da bi zrušila Sanjur-ja in razgnala njegovo vojsko. General je vladi zagrozil, da bo postopal .po lastni uvidevnosti, ako ga odgovorni državn.. čintte ljl ne bodo krili z državno avtoriteto Sanjurju se je takoj približal bivši zunanja minister Lerrouz, vendar je general odklonil vsako nelojalno sodelovanje za hrbtom zakonite vlade ter na ta način učinkovito odbil vse očitke skrajne levice, da hrepeni po pretorijanstvu ln diktaturi Z brezpogojno pridobitvijo poveljnika meščanske straže, ki je to kar pomeni v drugih državah orožništvo. si Je vlada ohranila organ s pomočjo katerega lahko da svojim odredbam močnejšega poudarka in zakonite veljave.
Nevarnost neredov v večjem obsegu je za sedaj odstranjena, vendar pa pri današnjem razpoloženju narodnih mas v bližnji bodočnosti nikakor ni izključena
Zamenjava kovanega drobiža
Zamenjal se bo dosedanji kovani drobiž raznih izdaj — Zamenjava se bo vršila pri davčnih uradih do 30. novembra 1932
teh ne bo dovolj, pa 50 parski ter noveš po 1 in 2 Din Drobiž ki ga bo kdo prinesel v zamenjavo bo moral bitr zložen v zvitke po vrsti irobrza na zvitkih pa mora biti označena vrednost vsebine Za večje
Beograd, 26. januarja. A A. Na podlogi čL 6 zakona o kovanju srebrnega drobiža po 10 m 20 Din z dne 28. novembra 1931 ie odredil finančna minister tole:
Davčne uprave morajo izvršiti zamenjavo kovraastega drobiža m sicer: 1. ves nlcLjasta drobiž kraljevin.- Srbije in Črne gore po 5 in 10 par kovan do leta 1916; 2. drobiž iz kovine »gama« kraljevine SHS po 5 in 10 par. kovan leta 1920: 3 drobiž bivše avstro-ogrske monarhije iz niklja po 10 in 20 vinarjev, drobiž iz pakfonga po 10 in 20 vinarjev in železni drobiž po 20 vinarjev. Drobiž, ki tu m naštet. 6e ne bo zamenjal. Ves gori navedeni drobii se bo zamenjal po nominalni vrednosti, to je no vrednosti, ki je na novou označena, razen avsfcro-ognskih železnih novcev po 20 vinarjev, ki se zamenjajo po 5 par komad. Zamenjava se bo vršila na vseh blagajnah davčnih uprav. Za zamenjani drobiž 6e bodo v prvi vnsti dajaln 23 paitki novca, če
količine morajo stranke prinesti specifikacijo drob'/.a po vrstah io vrednost-, z označbo v.otne vsote, fci jo pred.ože v zameno Zamenjava drobiža se bo začela takoj m bo trajala do vštetega 30 novembra 1932. Po 30 novembru 1932 se za ne-njava ne bo več vršila, nezamen iann kovinski drobiž pa bo takrat preneha' biti zakonito plačilno sredstvo Po poteku roka za zamenjavo bodo davčne uprave ugotovile, koliko je zamenjanega drobiža m >o-»lale oddeHku državnega računovodstva m ororačuna posebno poročilo o vsoti zamenjanega drobiža. Davčne uprave bodo n« običajen način razglasile na vsem svojem področju začetek in fconec zamenjave o-fviža in kako ee bo zamenja vanje vršilo.
Agronomi za ohranitev žitnega režima
Beograjska sekcija Društva agronomov smatra, da bi ukinitev žitnega režima zelo škodovala kmetovalcem
hi in se bo poljedelcem zagotovila polna cena, določena z zakonom. Razliko med nakupno c®no pSenfce, do-
Iz diplomatske službe
Beograd, 26. januarja. AA. PopJnniški svetnik gosp. -Ivan Vukovič je premeščen iz Bukarešte k poslaništvu v Tirani.
Beograd, 26. januarja. AA. Na sestanku beograjske sekcije društva jugoslovenskih agronomov, ki se je vršil snoči, je preči-tal inženier Vojislav Gjorgjevič, upravnik glavne zv^ze srbskih kmetijskih zadrug, obširen referat o žitnem problemu v naši državi. Sledila je debata, ki so se je udeležili mnogi člani društva in znani javni delavci ter je bila končno sprejeta sledeča resolucija:
Beograjska sekcija društva jugoslovenskih agronomov pozdravlja skrb vlad®, da se prizna pridelovalcu žita cena, ki je v skladu s produkcijskimi stroški, tako da lahko producenti računajo z isto ugodnejšo ceno do konca žitne kampanje. Priporoča pa tesno sodelovanje z zadružništvom, ker se bodo samo tako dosegli dobri uspe-
Obrtniška konferenca v Brodu
Brod ob Savi, 25. jan. V nedeljo se je tu vršila velika konferenca obrtniških organizacij, na kateri se je razpravljalo predvsem o vprašanju ločenih obrtniških zbornic v zvezi z novim obrtnim zakonom. SkVcatelja konferenca Savez zanatljiskih udruženja v Beogradu in Savez hrvatskih obrtnika v Zagrebu nista povabila na to konferenco niti obeh zvez obrtnih zadrug v Ljubljani m Mariboru, ki ste brzojavno sporočili predsedstvu konference, da nihče ni upravičen zastopati ti dve zvezi, niti obrtni odsek ljubljanske zbom ce za TOI, dočim so bili obrtni odseki ostalih zbornic zastopani
Iz dravske banovine so zborovanju prisostvovali g. Lovro Pičman in devet drugih pristašev ločenih zbornic, v imenu Zveze obrtnih društev v Celju pa so bili navzoči še g. Fran Iglic (Ljubljana") in g. Zab-kar (Celje). Trgovinsko ministrstvo sta zastopala dr. Aranickv in dr. Pavletič.
Glavni referat je poda«! gosp Milan Sto-janovič, predsednik Zanatske banke kraljevih« Jugoslavije v Beogradu, dočim je bil za predsednika konference izvoljen g. Milan Ramuščak, predsednik glavne podružnice Zanatske banke v Zagrebu.
Po glavnih referatih se je razvila daljša diskusija, tekom katere je g. Fr. Iglič protestiral proti neupravičenim napadom na ljubljansko Zborniao za TOI, obenem pa je ugotovil, da konferenca razpravlja skoro le o vprašanju zbornic, dočim je znano, da vsebuje novi obrtni zakon mnogo trdot, ki bi se daJe v korist vsemu jugo-slovenskemu obrtništvu še popraviti. Na drugi strani pa bi bilo potrebno, da se na konferenci razpravlja tudi o izvedbi socialnega zavarovanja obrtništva, kakor je predvideno v zakonu in ki je za vse jugoslovensko obrtništvo velike važnosti.
Resolucija, ki je bila sprejeta proti glasovom predstavnikov obrtnega odseka no-vosadske zbornice in g. Iglica, poudarja zahtevo po ločenih obrtnih zbornicah za vsako banovino. Resolucija govori v imenu vseh obrtnih zvez m zborničnih obrtnih odsekov, čeprav nista bili zastopani zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru in tudi obrtni odsek Zbornice sa TOI v Ljubljani ni bil povabljen.
Justifikacija atentatorja v Beogradu
Beograd, 26. jan. AA- Davi ob 7. se je na dvorišču uprave mesta Beograda v navzočnosti namestnika državnega tožJca dr. Rad. Dobrioiča. sodnika državnega sodišča za zaščito države dr. Rad. Gučiča, javnosti in tehničnih organov izvr>ila smrtna kazen nad Caha/injio Jamičijevir čem iz Don je Listne, srez bosiljgradski, ki je bil pred državnim sodiščem za zaščito države 15. decembra 1931. obsojen na smrt zaradi zločinov iz čl. 1.. točke 4., 5. in 7. zakona o zaščiti države. CahanjaJa-ničijevič, stair 30 let po poklicu zidar, je bil zaposlen pn raznih zidarskih delih v Bolgarija. V začetku junija 1931 ga je najel »punktovni načelnik notranje makedonske revolucijonarne organizacije« Kur-tev za z loti ne na našem ozemlju. Tako je priseJ po nalogu Kurteva v družbi več drugih plačancev omenjene teroristične organizacije na naše ozemlje in hotel s peklenskimi stroji razdreti železniško progo Vranj&ka banja - Priboj. Za storjene zločine je bil Janičijevtt obsojen na smrt in smrtna kazen je bila danes izvršena.
Požar v največji čsl. tvornici pohištva
Praga, 26. januarja h. V noči od včeraj na danes je pogorela ena največjih tvornic pohištva v Užhorodu, last tvrdke »Mun-dus«. Požar je ogrožal tudi velik del mesta, kjer je nakopičenega mnogo lesa. Vojaštvu ln gasilcem je uspelo požar loka-lizirati. škoda znaša skoraj 2 milijona Kč. Policija je aretirala pijanega nočnega čuvaj tvornice »Munousc
ločeno z zakonom, in ceno na svetovnem
trgu morajo nositi vsi sloji prebivalstva po davčni moči, ker je tudi poljedelstvo svo-ječasno v splošnem interesu prevzelo nase velike žrtve in jih nosi še danes.
Beograjska sekcija društva jngoslov^n-skih agronomov je prepričana, da bi ukinitev žitnega režima danes sredi kampanje prizadejala velikansko škodo najboljšemu delu naših kmetov m škodila ugleda države. Zato trdno veruje, da se bo žitni režim izvede! do konca, da se zaščitijo kmet!®, najmnogoštevilnejši čel našega naroda.
Uspeh madžarske opozicije
Budimpešta, 26. jan- č. Prvič v teku mnogo let sc je danes sestal madžarski parlament na enotno zahtevo vse madža"' ske opozicije, kateri so se priključili tudi doslej nevtralni poslanci.
Po otvoritvi se je oglasa? vodja opoz*pv-je in bivši minister Friedrich k besedi m je v svoiem govoru zahteval, naj se vse korupcijske afere, ki so bile odkrite ^ zadnjih časih, ne rešujejo na tajnih sejah posameznih parlamentarnih odborov, marveč predložijo parlamentarni anketi, ki ne j jiih javno prouči in razčisti. Govornik zahtevaj reformo vol lnega sistema in ponovno uvedbo tainega glasnvanja. Javno glasovanje, s katerim si je vlada med ljudstvom izsi.'iila večino, se v Madžarski ni pravično izvirMo niti obneslo tako. k«ko*-bi bi-k) no godu veoini madžarskega nar da. Večina je proti Friedrichovim izvajanjem vihamo protestirala.
Nato se je og^-snl socialistični poslanec Poyer, bi je omenil veliko bedo. katero je povzročila vlada s svojim postopanjem po vsej ffatfavi. Pos-lermec je v svojetn govoru nabil! nekaj drastičnih izrazov, ki so ne desnici izzvali sš.'too vznemirjenj« in proteste. SocnaiListi so dovornika spremljali v zbciru z vzkliki: »Kruha! Dela!«. Ko jo vladni poslaraec Esenev izjavil, da smatra njegov govrtr kot očiten poziv k uporu, ie nastala v dvnranr solo^na zmeda, teko da fe moral predsc*tnik zbornice sejo za pot ure prekiniti.
Ko se je seia rwdaf|eva>!a, je vladna orna izglasovala predlog, da se parlamentarno zasedanje odgodi do 4. febru^ri«. Zavrnili so z nekaj glasovi večine predlog opozicije, da se za.se dan je nadaljuje z razpravo o ukrepih, s kater'mi naj bi se ubis-žila sedanja spilo-nia kriza.
Usodna eksplozija v angleškem rudniku
London, 26. januarja AA. V premogovniku GLamorgan v Južnem Waiesu se js snoči pripetila huda eksplozija, pri kateri je bilo 11 rudarjev ubitih. V premogovniku je bilo tedaj 100 ljudi. Mnogo oseb je ranjenih.
Preureditev teritorialne pristojnost! tehničnih razdelkov v naši banovini
Ljubljana, 26. januarja AA. S svojim rešenjem z dne 5. t m. br. 416 je gospod minister za gradbe odredil, da se glede izvajanja tehničnih poslov:
1)	kočevski srez izloči lz pristojnosti tehničnega razdelka v Novem mestu in prideli tehničnemu razdelku v Ljubljani;
2)	čabarski srez izločr iz pristojnosti tehničnega razdelka v Ljubljani in prideli tehničnemu razdelku v Ogulinu;
3)	sreza Cniomeli in Metlika izločita iz pristojnosti tehničnega razdelka v Karlov-cu in pridelita tehničnemu razdelku v Novem me&tu
4)	dravograjski srez Moči iz pristojnosti tehničnega razdelka v Celju in prideli tehničnemu razdelku v Mariboru.
Preureditev teritorialne pristojnosti prizadetih tehničnih razdelkov v smislu zgornje odredbe mora biti izvršena najkasneje do 29. februarja.
Vremenska napoved
Zagrebška napoved za danes: Oblačno*
stalno, hladno, megleno. — Situacija včerajšnjega dne: Močan anticiklon se vedno bolj širi po vsem evropskem kontinen-In že povsem prevladuje nad vso Južno in centralno Evropo Nad Jadranom in Sredozemskim morjem je prišel do veljave relativni minimum. Visoki barometer«fci pritisk je prišel v avezo tudi že z azijskim maksimom, depresija pa se je umaknila na skrajni evropski sever V poslednjih 24 urah je pritisk porastel za 0.1—1.5 milimetrov v Pri morju tn neznatno tudi v zapadnib pogorjih, drugod je padel za 0.1—3.5 mm. najbolj v centru države. Temperature so padle povprečno za 1—5 stopenj, nadbolj v Prtmorju in v gorskih krajih na zaipadu države.
Dunajska vremenska napoved za sredo: V splošnem nobene bistvene tepremerobe, na severu Avstrije mogoče nekaj padavin, nakoliiiko teplietfa
Naši kraji in ljudje
70-letnica zaslužnega vzgojitelja
Ljubljana, 26. januarja.
70-letnico rojstva praznuje upokojeni oadučitelj g. Drago Benedik, ki je v Hra-deckega vasii in Stepanji vasi zelo popularna osebnost. Vsi čislajo vedno dobro voljnega iin vedrega ter pri visoki starosti še vsdno čilega moža.
G. Benedik je pristni Ljubljančan. Ko je bil še otrok, je njegov oče kupil hišo v Hradeckega vasi št 44, kjer je jubilant prebil svoja otroška in dijaška leta itn kjer uživa sedaj svoj zasluženi pokoj. Učitelj j* postal 1. 1882, učiteljsko službo pa je nastopi na Brezovici pri Ljubljani Tu je služboval le kratko dobo ter prevzel novo učiteljsko mesto na Ledini nad Idrijo, potem v Smledniku, kjer je služboval preko 10 let in se je naposled vrnil na svoie pr\sn .• užbeno mesto na Brezovico, kjer je uči-jeval celih 23 let, vse do upokojitve v 1922 Njegovo učiteljsko službovanie "o vzorno in požrtvovalno, polno uspe-tudi v najtežjih dobah razvijajočega padskega šolstva. Od orve svoje službe ianes je ostal dober tovariš m druiah-svoje javno delovanje pa je v glavnem I na to. kar najbolj prija njegovemu -mi in dobrodušnemu značaju: na petna vrtnarstvo. Na Brezovici je ustanov in vodil pevski zbor, sadjerejo in rstvo pa še danes goji na svoii d«>-Vedno je bil tudi zaveden na rod -ima zlasti dosti zaslug za sokol&ko druv" v Štepanji vasi. Zavedni narodnjaki tudi vsi njegovi dobro preskrb jeni cir^ci, njegova življenjska družica ;2. Mar - pa je vzorna predsednica šte-aniskih Kolašic.
Ob jubileju se pridružujemo tudi mi
!■ nogoštevilnim prijateljem v želji, dia bi •;:uženi vzgojitelj še dolgo srečno užival
;ove svojega delovanja.
Sveta! dan na Bledu
Pretekla nedelja je Bledu prinesla prekrasno vreme. V zgodnjih urah je pokrival gost megleni pajčolan vso okolico. Okoli 9. se je začeio svitati. Lahen vetrič je pritisnil neprijetno posetnico iz doline proti okoliškim goram, tako da so bili vrhovi zastrti, pobočja pa so se videla kakor nekaka temno modrikasta ograja. Nenadoma je od nekod prodrlo sonce in razlilo zlate žarke po vsej kotlini. Z mrzlega jezera se ti je odprl krasen pogled: na jugu velemestni le to višcarski monumental-ni stavbi Park hotela in Toplic, malo dalje na desno proti Zaki se je blestel kraljevi dvorec Suvobor, kakor bi dremal na po-bož .i kribčku beli orel. Š>e naprej se ti je pokazal svet v naravni krasoti, kamor človeška roka še nn postavila bivališča. Na drugi strani je sijal v zlatem soncu stari očak Blejski grad, podoben ogromnemu kuš" uriu ki se ;e leno z teknil na skalo, -la mu pr jetna toplota ogreje premrzle ude. Kratko rečeno, bila je nedelja, kakršno si mora predočiti le najbujnejša fantazija mestnega človeka, ki <?a je srečno naključje prignalo iz mrkih mestnih ulic v gorenjski raj.
Po končani sokolski smučarski tekmi m« je nekaj gnalo ma jezero. Skoro vsa gladina je zmrzla. le na nekaterih mestih je led odstranjen. Tu se kopljejo snežnobeli la-budi ali pa čepe kakor pingvini na ledu in stegujejo svoje dolge vratove proti soncu.
Pred grajskim kopališčem stoji gruča ljudi Že od daleč vidim, da opazujejo drsalca. ki je s svojimi elegantnimi kretnjami kazal. da mora biti od »foha«. Stopim bližje in se nemalo začudim, ko spoznam starega znanca Schvvaba. Bridko mi je po-
tožil, da je že delj časa na Bledu, da pa je bila vedno taka megla, da ni mogel trenirati. Schvvab je danes majresnejši kandidat za jugoslovenskega prvaka v umetnem drsanju. Led sicer ni bil idealno gladek in ni dopuščal gladko izpeljanih likov — navzlic temu sem dobil vtis, da je Schvvab dobro pripravljen na bližnje prvenstvo, ki se bo vršilo v začetku februarja v Ljubljani Šola mu gre dobro, prosto drsanje še bolje: razne piiruete, Axel Paulsen in Mond so le nekatere malenkosti iz njegovega obilnega programa. Škoda, da se je že odpravljal domov.
Popoldne je bila seveda Zaka središče zanimanja. Tu so tekmovali na skakalnici sokolski smučarji. Tudi na jezeru je bilo živahno. Cesa lepšega si moreš misliti kakor je motoskikjoring. Za motociklistom s
prikolico se je držala na dolgi vrv« dolga vrsta smučarjev, ki je s 100 kilometersko hitrostjo drsela po ravni jezerski gladini. Bilo j- ve. motociklov — res edinstvena slika lepe zimske zabave.
Večerilo se je. Dolga procesija gledalcev se je iz Zake vračala čez jezero. Mrak je počasi legal na zemljo. Tam od Babjega Zoba in vrhov Julijskih Alp se je spuščala gosta megla proti kotlini le vrhovi so se blestili kakor zlato v za padajočem soncu. Stol in Begumjščica sta modro opazovala kako se je začel iz dimnikov valiti dim, zadovoljni napovedovalec večerje...
V popolnem mraku nas je avtobus od-vedel v Lesce, odtod pa brzovlak v Ljubljano, ki-je s svojim truščem in svetlobo na mah udušila prijetno sliko zimskega B
a.
Nova žrtev tihotapstva
Graničarji ustrelili ISletnega tihotapca tobaka
Dolnja Lendava, 26. januarja
NI 5e leto dni tega, ko je poročalo »Jutro« o tragični smrti tihotapca, očeta petih otrok, Kozlarja iz Trnja, ki ga je organ finančnega oddelka v Pincah ustrelil na begu. Pričakoval je vsakdo, da bodo česti smrtni primeri izpametovali ljudi, da opuste neplodni in nedopustni posel tihotapstva. Vedno nove žrtve pa pričajo, da se nekateri nikakor nočejo ločiti od tihotapljenja.
Najnovejša žrtev je postal fant, ki je v tako tragičnih okoliščinah moral umreti v cvetu mladosti, da je vest o žalostni smrti mladega tihotapca pretresla vso okolico. 18-letni Ivan Tkalec, sin posestnika iz Ferketinca, občina Podturen v Medmurfu, se je s petimi drugimi tihotapci vračal v noči od 22. na 23. januarja iz Madžarske
čez mejo pri prekmurski vasi Pince. To večjo družbo tihotapcev so opazili stražarji graničarji in jo pozvali, naj se preda. Vseh šest tihotapcev pa se je spustilo v divji beg v smeri proti Muri. Dva službujoča graničarja sta nato rabila orožje. Ker je bila tema, sta šele drugi dan našla v Murski šumi mrtveca, ki ga je bil zadel strel. Pri mrtvecu je bila polna vreča tobaka in nedaleč stran še ena vreča, ki jo je odvrgel eden izmed pobeglih.
Tragična zadeva je bila takoj prijavljena sreskemu načelstvu v Dolnji Lendavi. Na kraj se je podala sodna komisija z zdravniki, da se je ugotovil dejanski stan. Mladi tihotapec je bil zadet v tilnik, pro-jektil je šel skozi glavo ter izstopil skozi usta. Ža ostalimi pobeglimi tihotapci zaenkrat ni sledu.
Žalosten konec starega sovraštva
V Zgornji Besnici je lovski čuvaj ustrelil sorodnika
Kranj, 26. januarja.
Malo vasico Zgornjo Besn.ico, ki leži pod Sv. Joštom, dobro uro hoda od Kranja, je včeraj v dopoldanskih urah pretresla žalostna novica: staro sovraštvo med oddaljenima sorodnikoma, 60-letnim lovskim čuvajem, uslužbenem pri restavrateriu m posestniku Šmidu v Kranju, Francem Ma-gušarjem, in 38-letnnm posestnikom iz Zgornje Besnice, očetom treh nepreskrbljenih otrok. Mihaelom Bernikom, se je končalo z ubojem.
Stara sovražnika sta se včeraj nenadoma srečala na poti, ki vodi iz vasi proti go zdu Zarovniku. Bemik je bil namenjen z vozom jx) pesek, ki ga je potreboval za neka popravila na svojem posestvu. Takoi za vasjo s mu je pridružili lovski čuvaj Magušair. ki je bil oborožen s puško in namenjen po svojih službenih potih. Stara nasprotnika sta se takoj začela prepirati. Na poti ju je srečal mali posestnik Franc Bešter, ki je že od daleč cul razburljiv pogovor, razumel pa je iz vsega samo to, da je Bemik dejal: »Če že misliš, pa suni. meni tako ni do življenja.« Slišal je tudi Magušarjev odgovor: »Daj mi no že mir.« Mož, ki je dobro poznal stara nasprotnika, se za prepiranje ni dosti zmenil, postal pa je pozoren, ko je biil že kakih 300 m daleč proti vasi in je naenkrat odjeknil strel. Tedaj je bil ravno pred kovačijo izven vasi in je kovaču še dejal, da se je med lovskim čuvajem in Bernikom najbrž nekaj zgodilo.
In res, baš tedaj se je krvavo zaključilo staro sovraštvo. Po pripovedovanju Magu-šarja se je vse odigralo takole: Med prepirom sta prišla z Berraikom v gozd, kjer je začel ta nalagati pesek na svoj voz. Naenkrat pa je Bernik skočil proti Magušar-ju, ga zgrabil za puško s toliko silo, da mu je odtrgal jermen od puške, potem pa je potegnil revolver in sprožil proti njemu. Krogla nd zadela. Magušair pravu, da je tedaj sam stopil par korakov nazaj ter iz lovske puške ustrelil v samoobrambi proti Bemiku, ki se je zadet v prsi takoj zgrudU na tla. MaguJar je nato odhiteJ s konjem v vas najprej na 'Bernikov dom in ker tam ni bilo nikogar doma, ma občino, kjer pa tudi mi mogel najti tajnika. Od ob-ča-.e se je napotili domov, se preoblekel in odšel v Kranj na onožniiško postajo ter prijavil ves dogodek.
Orožniška patrulja se je takoj napotila z njim na določeno mesto, kjer so v mlaki krvi našli Bernika mrtvega. Magužair je orožnikom med potjo izročil svojo puško in »a revolver, iz katerega je nanj baje streljal pokojni Bernik. Bemikova žena, ki je Ma-ušarjeva bližnja sorodntca, pa je orožnikom zatrjevala, da izročeni samokres ni bil last njenega moža. Od doma je prinesla pravi samokres in ga izročila orožnikom. Kraj krvavega dogodka z žrtvijo vred so zastražili orožniki in daines je prišla tja sodna komisija, dia bi mogoče iz preiskave terena dognala, kako se je v resnici odigrala krvava tragedija.
Ljudje, ki nimajo postelje
Ponočne racije ljubljanskih policijskih organov
Ljubija.\a, 26. januarja.
Ko se zgrne nad mesto temni obok noči ožive razsvetljene ulice. -Ljudje hite z dela domov, nekateri prav trudni, ki komaj čakajo, da se spravijo k počitku. V mno gib hišah vlada že popoln pokoj, ko se po gostiilniicah in kavarnah še vedno zabavajo ljudje, ki pa tudi vedo, kje so njihovi do movi in kje bodo našli počitek. Hudo pa je za zbegance. brezdomce in brezposelne, k; tavajo podnevi okrog o mestu, iščejo priložnostne zaposlitve, a na večer ne vedo ne kod ne kam. V nožnih nočnih urah še ta in orni bega po mestu ali periferiji in premišlja, kje bo našel skromno zavetišče za sen, ki se mu krade na oči.
Ljubljana raste na šir in skriva v sebi znatno množico takih revežev, kii komaj najdejo streho nad seboj. To so pokazale i znova v zadnjih dneh prirejene pol cijske racije, ko so varnostmi organi preiskovali skrite kotičke v mestu samem in še bolj temna skrivališča v vseh naših predmestjih. Zalotili so posameznike, prslonjene im speče ob stenah hiš. za ograjam«, a tudi kar prosto na hodnikih. Med njimii so bili napol zmrzli ljudje ne samo starejši možje, marveč tudi prav mladi, ki jih je prignala sila z dežele v mesto, kjer so upali najti zaslužka in kruha. Še hujše stvari so odkrili varnostni organi po raznih hlevih in predmestjih. Na hlevskih podstrešjih spijo hlapci v senu, vendar navadno ne sami. Več takih skritih zatočišč je izsledila policija v zadnjem času v Šiški, dalje na Tržaški cesti, v Trnovem, največ pa v vod-matskem okraju. Hlapci so iskane ženske pred policijo navadno skrivali im jih pred
stražniki ali detektivi pokrivali a senom, vendar so jih na take stvari že vajeni policijski organi vendarle izsledili in jih spravili na policijo. Tudi v pretekli noči so polovili varnostni organi šest takih žensk, ki so se zadrževale v družbi moških na hlevskih podstrešjih in šupah.
Pri zaslišanju na policiji so izjavile, da so se teh prenočišč posluževale trajno, m sicer zaradi sile. »Pač nismo nikjer drugje dobile prenočišča,« so odgovarjale skoro apatično. Aretiranke so bile tudd zdravniško preiskane in je večina njih romala v bolnico.
Zveza ribarskih društev za dravsko banovino
24. januarja se je vršila v Celju seja vseh treh ribairsHh društev dravske banovine, zastopanih po gg. profesorju Cotiču. dr. Drnovšku in dr. Fluderniku za mariborsko, po gg. dr. Kotniku in Zorku za cljsko i po gg. Bogataju. Šul^iu in Malenšku za ljubljansko društvo. Razpravljalo se je o raznih prošnjah, težkočah m željah posameznih društev. Ker so cilji usmerjeni za skupni interes vsega ribarstva v dravski banovini, je bila enodušma zahteva, da se osnuje zveza vseh ribarskih društev v dravski banovini.
Predsednik seje g. Bogataj je predlagal, naj se ustanovi pripravljalni odbor, kateremu se poveri naloga, da sestavi zadevna pravila najkasneje do 1. marca letos. Predlog je brl soglasno sprejet Izvoljeni so bili: za mariborsko Ribarsko društvo g. prof. Cotič, za celjsko Ribarsko društvo
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Samo še danes ob 4., %8 in 9% zvečer
sloviti komik
Feliks Bressart
v komediji
Pisarniški ravnatelj
Dopolnilo Foxov zvočni tednik.
g. dr. Kotnik, za ljubljansko Ribarsko društvo prdsednik g. Pustoslemšek, za U druženje samolastnih ribiških revirjev pa g. inž. Tavčar. Društvo se bo imenovalo Zveza ribarskih društev v drav. banovino s sedežem v Ljubljani.
Po zaključku se je otvorila živahna debata o nadaljnjih smernicah za uspešna razvoj športnega ribištva. Po zaključku seje so se zastopniki društev razšli v zavesti da se je storil s tem prvi korak k tesnejšemu zbližan ju in delovanju v pro-speh športnega ribištva in nbogojstva.
Uboj, tatvina in nasilje pred sodniki
$tiri značilne razprave pred malim senatom
Ljubljana, 26. januarja.
Po novem letu je bil danes prvič raz-pravni program kazenskega malega sena ta obsežnejši im pestrejši. Ena razprava j« mudia žalostno sliko bede hi stiske, hkratt pa je vsem v svarilo, da ee je treba varovati tatvin na kolodvorih. Trdii 60 kazen ski paragrafi proti nesrečnikom, ki segaj< po železniškem premogu. Najnižja kazen za mailei.kost je 3 mesece strogega zapora Krvav spopad na Dunajski cesti.
25 letni ožen jeni delavec Ibrahain Han-žič, ki stanuje ob Vodovodni cesti v baraki mesene jame, je bil maja lami obsojen na 6 mesecev strogega zapora zaradi prekoračenja silabrana. Ker sta se proti tej sodbi pritožila i državni tožilec i obtoženec. ;e stol 6edimorice odredil novo razpravo, ki se je danes dopoldne vršila pred malm senatom pod predsedstvom 6. o. s. g. Anitona Mladiča.
Dne 2. aprila lani je prišlo med Francetom Stiajnerjem in muslimanom Hamži-čem do ©popada na Dunajski cesti v bližini Linhartove ulice. Henžič je potegnil dolg bosanski nož in sunil Štrajnerja v prsi. Ranjenec je po treh urah podlegel zaradi izkrvavitve. Uboja Obtoženi Hanižič se je zagovarjal s silobramom, poudarjajoč, da je bil v usodnem trenutku silno razburjen. Mali senat ga je danes obsodil zaradi prekoračenja silobrana na 3 mesece strogega zapora. Državni tožilec je prijaivil prizav zaradi prenizke kazni.
Za 40 kg premoga — 3 mesece.
Pohlevno je stopil pred sodmtke 29 letal samski delavec Jože. Policija prav«, da je brez stalnega bivališča. Jože ni mnogo govoril in razprava ni trajala niti pol ure. Obtožnica mu očita, da je 5. januarja ietos poskusil s prostega tira glavnega kolodvora odnesti kakih '40 kg premoga v vrednosti 12 Din im da je tako zaikrml zlooinstvo pcnskušene tatvine.
»Ali je res talko?« je vprašail predsednik.« »Da! Taiko je!« je Jože odvrnil in umolknil. Predsednik pe je navajal: Protš večeru je tekrat opazil policijska stražnik vrečo premoga, bi je bila naslonjena na odbijač tovornega vagona^ Počakal je. In prišel je obtoženec po vrečo. Skupno z že-lezmiškim detektivom sta ga prijela. V preiskavi je Jože povedal, da že dva dni mi nič jedel. Premog je maibrail po tiru in ga je hotel prodati, da bi si kupil jedi.
»Zalkaj pa ne greste v delavsko kuhinjo?« je pobaral predsednik obtoženca.
»fee pa ni denarja!« je vzklilem?! Jože.
Predsednik je nadalje ugotovil da je brl Jože že 8 mesecev brez stalnega zasltrcka in da se je preživljal le s priložnostnim delom na kolodvoru.
Sodba se glasi na 3 mesece strogega zapora. Predsednik je poudaril, da je sodišče upoštevalo pač vse olajševale okolno-sfi in stroko, toda ni moglo iti pod najnižjo kazen 3 mesecev. Ali sprejmete kazen? je še vprašal predsednik. »Sprejmem « je odvrnili Jože in zasolzile so se mu oči.
Dva sovražnika policije.
Ljudlje, čim manj imate opravka z organi javne varnosti, tem bolje za vas! Stroge so kazni za one, ki se upirajo organom držav-
ne oblasti. Tri mesece najnižja kazen!
— Nikoli več ne pridem v Ljubljano, — je po končani razpravi pristavil ockati Jože r., Savinjčan, ko je slišal sodbo, da bo sedel 3 cele mesece v zaporu, ker se je s stražnikom ruval in ga suval. Dejanje je bil izvršil lani 22. novembra, torej dva dni potem, ko je stopila v veljavo novela h kazenskemu zakonu. Bil je nekoliko vinjen, toda to ni izgovor.
Mizarski pomočnik Lojze J. iz Dolnjega Logatca je bil lani septembra in oktobra na vojaškem dopustu. Prišel je od 1. pon-tonirskega polka iz Šabca. V ^vlaku je hudo osuval in opsoval službujočega kontrolnega ooržsnika z Rakeka, pozneje pa ▼ Ljubljani še stražnika. Tudi Lojze 6e je izgovarjal pred sodniki 6 popolno pijanostjo. A mali senat ga je obsodil na 4 mesece strogega zapora in na 120 Din denarne kazni ali še 2 dni zapora.
Uboj šolarja pred šolskim poslopjem
Novo mesto, 26. januarja Žalostnemu dogodku v Nemški vasi je sledil nov, še usodnejši spopad med Šolarji. V soboto po končanem pouku so se v Dolnji topli rebri v občini Smuki začeli pred šolo pretepati štirje šolarji, ki so se že dalje časa mrzili med seboj. Fantki v starosti od 12 do 14 let. so se kar neusmiljeno krepelčrlli s puščicami, v katerih imajo svinčnike in peresnike, segli pa so tudi po količih. Ko se je bitka najibcij razvnela, je neki 13-letni bojevitež udaril 14-letnega Feliksa Schneiderja s puščico pod desno uho s tako močjo, da se je Feliks na mestu zgrudil in v nekaj minutah izdihnil. Pogreb nesrečne mlade žrtve šolar-ske vročekrvnosti se je vršil včeraj ob veliki udeležibi šolske mladine in ljudstva iz vse smuške fare
Za vso vas nevaren ogenj
Murska Sobota, 26. januarja.
Pred dnevi je začela pri posestniku Ben-ciku v Kupšincih goreti shramba za slamo, ki jo je otrok po neprevidnosti zažgal Tamošmje gasilno društvo je bilo takoj na mestu, da lokaliziira požar, ki bi lahko postal katastrofalen za vso vas. saj so hiše po večini lesene im krite s slamo. Pogumni ga&ilec Nemec Jožef, ki je z rokami trgal gorečo slamo raz streho, je dobil občutne opekline. To je bil v kratkem času že tretji požar v tamošnji vasi. Domače gasilno društvo je kljub skromnim sredstvom vedno na mestu.
Naval krvi, tesnobo srca, zasopljenost,
tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ULTURNI PREGLED
lz naše glasbene kronike
»Zbori"
S šesto številko ie zborovska revija >Zbo-ri< zaključila svoj sedmi letnik. Težko in važno delo, ki ga ima opravljati urednik take revije, je v veščih rokah Zorka Prelovca, dolgoletnega zborovodje »Ljubljanskega Zvona«, ki ima eotovo največ zaslug, da >Zbo-r c *edaj še redno izhajajo toliko let in da jih tudi sedanja kriza še ni požrla. Tudi zadnja Številka preteklega letnika obsega književno in glasbeno prilogo. Prva prinaša na modnem mestu oris obeh jubilejev ljub-lianske Glasbene Mat*:ce s sliko ravnatelja Mateja Hubada Sledi lirična Kunčičeva pe-sem >Kada moja deklica.. .< m nato dr. Manluanijevo posvetilo skladatelju Emiliu Hoehreiterju (s sliko). Skladatelj, ki se tu ipri nas izven cerkvene glasbe le redko izvaja. ki pa ie nekoč deloval pri nas kot skladatelj in ki sedaj slavi (»letnico, je dobil v biografu vnetega častilca in kronista. V tej številki najdemo tudi daljše poročilo o liublianskih opernih predstavah, črtico o AHolfu Grobmingu ter mnogo drobnih poročil.
Glasbeni del prinaša Juvančevo »Slovansko« za moški zbor. lahko skladbo starejšega =i!oga. izvedliivo tudi v šibkejših zborih. Tomčevo belokranjsko »Gremo v goro više<. ki je dokaj originalno izpeliana, dr. Doli-narievo pesem »Presveta rešnja kri« za mešan zbor z orgiami. spočetka kanonična. nato homofona skladba za zrelejša združenja. Sledi Grobmimgov ženski zbor »Dekle
pri oknu«, sveža, lahka pesmica, skoz in skoz diatonična in torej brez posebnih into-nančnih potežkoč. Od samospevov je zastopana Prelovčeva »Bela no?«:, prav tako lahko izvedljiva in nekompFcirana pesem za tenorski solo s spremliavo klavirja; po nji bodo naši koncertni tenoristi gotovo radi segli.
V celoti prav posrečena številka, ki je vredna vse pozornosti, kakor »Zbori« sploh. (L. M. š.)
Emil Adamič, „A!bum za mlade pevce"
Nedavno je Izšel v založbi Glasbene Matice 1 .i ubijam ske drugi zvezek Adamičevega »Albuma za mlade pevce«, ki obsega dvoglasne skladbe za mladinski zbor s spremljavo klavirja. Zvezek je namenjen poživetju šolskega pevskega pouka na meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah ln bo kot tak gotovo vsem pevskim pedagogom na navedenih šolah izredno dobrodošel. V zvezku je zbranih 12 pesmi različnega značaja, od katerih je bila prva (brez klavirske spremljave) priobčena, če se prav spominjam, v Kumarjevl zbirki otroških pesmi. Njeno mesto je nedvomno tudi v tej novi zbirki, saj se odlikuje po posebno sveži tnvenclji.
Adamič je naš najplodovitejši skladatelj mladinskih skladb in tudi najbolj zadene priprosta, sveži 'in živahni ter naivni ton.
ki pritlče takim skladbam. Vsako pesmico karakterizira na svojevrsten in prikupen način; posebno uspele so v vsakem pogledu prva (»Ciganka«), tretja (»Oklepa zima ledeni grad«), četrta in peta (obe »Božični«), Zelo hvaležne pa bode seveda tudi ostale, osobito poskočne (»Dudeldaj-čki«), »Tepežniki«, »Posmehulja neumiti deklici« in »Belokrajinsko narodno kolo«). Posebnost zbirke sta tudi dva k&nona, oba v primi, odn. oktavi, drugi zrcalni, ki pa vzlic svoji umetničenosti vplivata pn-prosto, spevno. Klavirska spremljava pri vseh pesmih je dokaj pestra In ponekod •tudi ne prav lahka; vendar tndi količakj izvežbanemu lajjku ne bo delala prav velikih preglavic. Besedila pesmi so povzeta deloma iz narodnega zaklada, deloma !.z mladinskih pesnitev.
Adamičev »Album sa mlade pevce« izpolnjuje mo&no občutno vrzel v naša pedagoški glasbeni literaturi in ga je torej ne le pozdraviti kot novost na glasbeno-književnem trgu, temveč tudi priporočati v čim izdatnejše razširjenje. L M. š.
Stavko Ostere, „Oče naš"
Na jubilejnem koncertu Glasbene Matice ljubljanske dne 4. januarja t L ie bil prvič »zvajan Osterfev mešani zbor »Oče naš« in sedaj ga je Glasbena Matica izdala v svoji ediciji. Besedilo je priredil dr. Rajko Nah-tigal. kateremu ie skladba tudi posvečena. Kompozicija je trodelna: prvi del ie za mešan zbor. drugi za ženski in zadnji zopet za mešan zbor. Pisana ie kontrapunktično, sicer povečini diatonično, vendar brez naslonitve na katerkoli tonovski način. Zaključi se s kratkim fugatom na »Amen!« ter zveni, izvajana po tako odličnem kor-
pusu, kot je Matični zbor. odlično. Za šibkejše zbore pa zaradi svojih intonančnih težkoc. prostosti postopov in ostalih zahtev, ki jih stavi do tehnike in muzikalnosti izvajalcev, ne prihaja v poštev. Glasbena Matica ima prav, da nova dela naših skladateljev, ki jih izvaja na svojih sporedih, izdaja med svojimi edicijami tudi tedaj, Pe niso taka. da bi mogli upati na bogvekak-šno odprodajo: kot dokument našega glasbenega življenja so važna in pomembna. (L. M. g.)
NašBetetto
Že dolgo se ni oglasil, kakor bi ne bil več naš. Sedaj pa poroča, da je zelo zaposlen. da kreira v novem opernem delu Roberta Hegeria »Bettler Namenlos« lepo. pa tudi težko ulogo. 22. t. m. ie Monakovo proslavilo 7o!etnco rojstva skladatelja V. Kienz-la. Uprizorili so njegovega »Evangelimana*. Dirigiral je sam komponist izredno simpatičen in za njegova leta zelo živahen moz, tip pravega starega »gemfitlich« Avstrijca.
Dne 6. ianuaria t l je pel Betetto v novo insceniranem »Tannhauserju« Landgrafa s krasnim uspehom Naiostrejši kritik dr. v. Pander je napisal o Betettovi kreaciji tole: »J. Betetto eane dem Landgrafen mit prach-tiger Linienfuhrung seines voluminosen Basses«. Prav tako pohvalno piše o Betettu Bayeriseher Kuriert »Vorzuglich an seinem Platz der schone und fuH:ge Bass Julius Betettos als Hermann.« Tako ceni bijina umetniške kvalitete našega Betetta. Kako ga cenimo mi? —
Velik uspeh r®- Anžice Mitrnrifere ▼ Za-treba. Bivša članica ljubljanske opere, operna pevka ga. Ančiea M trovičeva, ki se je (X> velikih uspehih v Nemčiji vrnila ▼ do-
movino (glej intervievv ž njo v »Jutru« z dne 24. t. m.), je v nedeljo zopet nastopila v Zagrebu. Pred napolnjenim avditorijem j« pela ulogo Rahe v znani Halevvjevi operi »Židovka«. Zagrebški listi beležijo, da je imela triumfalen uspeh. Z izrednim navdušenjem je občinstvo sprejelo priznano umetnico. ki bo poslej stalno pela v Zagrebu. Upamo, da bomo lahko go. Mitrovičevo kmalu zopet slišali tudi v Ljubljani.
Ado Darian v Vrati«lnvi. Naš ugledni rojak, operni pevec Ado Darian, član opernega gledališča v Kasslu. je pred dnevi gostoval z velikim uspehom v Vratislavi. Nastopil j« kot Adam v ^P ti carju«.
Janko Orožen. »Zgodovina Celja«. III. del. V založbi knjigarne Goričar & Leskovšek v Celju je pravkar izšel Ill.del »Zgodovine Celja«, ki jo piše naš marljivi hietoriogra! gosp. prof. Janko Orožen. Lično natisnjena, 100 strani obsegajoča knjižica obravnava
Celie v novem veku. t. i. od L 1456__1848.
Snov je pregledno razdeljena, slike pa prijetno izpopolnjujejo besedilo. Posebno zanimiva so poglavja o stan hi obrti in trgovine v novoveškem Celju. Knjižico toplo priporočamo vsem prijateljem domače zgodovine.
Nove knjige. Prejeli smo mladinsko knjigo: Iz torbe Kotičkovega stnčka. Mirko Kunčič. Ptiček z dvema kljunčkoma. Humoreske in pesmi za deco z ilustracijami Olafa Globočnika in J. Pukla. Izdala in založila Jugoslov. knjigarna v Liubljani. (76 strani, cena broš. izvodu Dim 26-—, vezanemu Din 36.—— Poučni slovar. Sestavil dr. Joža Glonar. Zvezek 26. Izdaja »TTmetniška nropaganda«. Vsebuie gesla Placht do Praše. — Iz iste založbe: Domači vedež. 15. zvezek. Prinaša gradivo od »Močnate jedi« do »Nora leta«.
V soboto 30. U in.
v UNIONU
| BOHEMSKI KARNEVAL
ce vesti
•	Izpremembe v državni službi. Primarij državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topoišioi dr. Vas>o Savič je imenovan za šefa tega zdravilišča v peti položaj nI »kutini, administrativni uradnik splošne državne bolnice v Ljubljani Anton Man-llreda t>a za aim-inistrativnega uradnika državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju v osmi poLožajni skupini.
•	Promocija. Jutri bo promoviral na praški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Franc Frlan, sin ljubljanskega odvetnika g. dr. Frlana. Čestitamo!
•	Imenovanja v železniški službi. Nar predovaLi so za pomožne strojevodje v X. položajno skun>ino uradnikov zvaničnijfcl L kategorije: Konečnifc Viktor, Pavlet.ič Josip, Bučovnik Iva.n, Hvala Josip, Knebtl Jožef Lupine Karel, Mencej Jožef, Pavlin Gregor, Smrekar Karel, šuštaršič Ivan, Lorenc Viktor, šfcofca Adolf, Rubin Adolf, Belič Franc, Frankovič Ludovik. Fu.kne Ciril, Jerina Matevž, Kolar Jože. Lah Anton, Legvart Anton, Logar Anton. Marinče Vinko, Peliko Franc, Petejan Karel, Posavec Franc, Prešeren Alojzij, Rak Avgust, Rantaša Anton, Rejc Ivan, Sluga Anton, štektinger Jožef, Sadovski Rudolf. Sirarne Andrej, Soline Franc, Vistaler Franc, Žagar Ivan, Žagar Jožef, Arine Ka-rei, Bertoncel Franc, Bizjak čudovit, čer nilec Jakob, Dovgan Rudolf, Goosnlkar Janez, Justin Ivan, Kermelj Alojzij, Ko-niD Janez, Kosem Franc, Kovačič Metou, Kramer Franc, Kumer Ludovik, Kušar Kanetjan, Ledenik Anton, Maher Anton, Mandel Vincenc, Mejile Franc, Medvešek Martin, Mesec Martin, Mustek Srečko, Obreza Anton, Pavlin Franc, Pibernik Stanislav, Rekef Janez. Rus Ivan, štravs Josvp, šunko Alojzij, Tancer Anton. Tome Vinko, Trop Jožef. Vengnšt Ivan, Vidmar Jakob. Vernig Vincenc, Beribak Franc, Ceho\i;.n Ludvik, Dekleva Josip, Englor Anton, Jerše Franc, Kramaršič Stanislav, Lemut Adolf, Ošlak Štefan, Podlesek Alojzij, Pozn^ Viktor, Rakar Ignacij, Rizman Leopold, Slanovic Josip, Snoj Anton Škof Anton, Viole Anton, Voje Mihael, Žagar Ludvik, Alič Anton, Hertne Jožef ;n Kopše Janez. Za pomožne vlafeo-■vodje: Gorinšek Franc, Planinšek Ignac, čuster Karel Sever Mihael. Ambrož Anton, Bmmen Alojz, Jelen Franc, Kana? Peter. Klamjpfer Rudolf, Kunej Mihael, Murada Jakob, Sovinec Andrej, Besrjak Franc, Bohak Karel, Jurčič Josip. Kajzer Anton. Kajnč Matevž. Kavčič Ivan, Lav-ri.h Franc Mertl Anton, Šuman Ivan, Brg-lez Ferdinand, Goičer Vincenc, Košir Jo-žef, Hladniik Martin, Pečovnik Jožef, Plohi Matija, Budin Ludovik, Herič Janez, Truglas Martin, Roškar Ludovik, Prodniik Ivan, Pretnar Franc, Roškar Franc in Haložan Vincenc, Nagela Franc. 7.a pomožnega nadzornika brzojava: Tar-n.ain Ludvik. Za pomožne nadzornike signalov; šebek Jožef, Bizjaik Josip, Mlač Ivan in Fugina Vladimir.
Pri pokvarjenem in prenapolnjenem želodcu, zgagi in početnih čirih v želodcu vas bo trajno ozdravil
SALVAC1D.
Dobiva se v vseh lekarnah.	1677
•	Pomoč siromašnemu prebivalstvu
Hercegovine. Skoro v vseh občinah mo barskega ukraja so te dni pričeli gradnjo i/n popravo cest. Na ta na>čln se bo pomagalo siromašnemu prebivalstvu. Namestu ivjače dobivajo delavci hrano, po 8 do 10 kilogramov na dan. Tudi glavni odbor Rdečega križa je kot prvo pomoč primorski banovini dodelil 300 vagonov žita z brezplačnim dovozom do poslednje želez-nišike postaje po zmižani ceni 75 par za k i.ir»gram.
« Konferenca hotelirjev v Zagrebu. V
prostorih GostJuičarskega društva v Zagrebu se je predvčerajšnjim pričela važna konferenca delegatov hotelirskih in go-stilničarskih društev iz dravske, savske, primorske, zetske in vrbaske banovine.
Na splošno zeljo podaljšano!
Danes ob 4., %8. In %10. zvečer.
Raition Novarro
poje, flirta, ljubi v krasnem zvočnem
filmu globokega ganotja
Vremenska napoved
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga^ v %, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, dru^e najnižjo temperaturo.
26. januarja. Ljubljana 7., 783.4, —3.6, 90, SSW4, 10, —, —; Maribor 7., 782.5, —4.0, 80, NE2. 10,	Zagreb 7., 783.6, —2.0. 70, SE2,
10. —, —; Beograd 7., 782.7, —5.0, 80, NW2, 10, —, —; Sarajevo 7., 780.2, —9.0. 80. E2. 10, —, —; Skoplje 7., 781.9, —6.0, 60. tiho, 0, —, —.
Temperatura: LJubljana —2.0, —4.4; Maribur —1.0. —4.3; Zagreb —1.8, —3.0; Beograd —3.6, —6.0; Sarajevo —3.0, —9.4; Skoplje 2.0, —7.0.
Sota^-e vzhaja ob 7.27, zahaia ofo 16.58. Luna vzhaja ob 20.36, zahaja ob 9.14.
Konferenca je »klicana v zadevi novega
obrtnega zakona, ki stopii v vezavo 9. marca letos in ki predvideva ustanovitev prisilnih obrtniških društev v naši država. Važrno vprašanje konference je vjprašanje izvršilnih naredb o razvrščenju hotedov, gostiln, kavarn in restavracij dn vprašanje strokovne kvalifikacije. Konferenca je trajala ves dan in se še nadaljuje. Na koncu se bo sklenila resolucija.
* Novi grobovi. V Hrastniku je včeraj zjutraj nepričakovano umrl g. Janez Der-novšek, ugledni gostilničar in posestnik pri postaji. Dosegel je lepo starost 71 let. bi! pa je do zadnjih dni izredno dobro ohranjen in či! kakor vse svoje življenje. Slovel je kot navdušen član zelene bratovščine in znamenit ribič. V prijateljskih družbah, posebno še na Kumu je neštetokrat zabaval z originalnimi prigodami, povedanimi v lastnii lovski latinščini. Pogreb spoštovanega moža bo jutri ob 9. — V soboto zvečer je umrla v Škof ji Lcfci ga Lenka Hafnerjeva, hišna pocestnica v Nuinski ulici in tašča bivšega posta jenaČel-nika v Kranju g. Ogorevca. Pokojndca je dosegla visoko starost 80 let. Bila je zaradi svojega vedno vedrega značaja in usmiljenega srca znana širokim vrstam domačega prebivalstva. Bila je pof<ojoica nad vse skrbna gospodinja, prevdama in uvidevna žena, kakršnih je malo med nami. Ob visoki udeležbi meščanstva se je vršil pogreb v ponedeljek popoldne na škofje-
loško pokopališče. — Umrl je 8 letni sinček g. Miloša Ačkuna, paznika v Hrastniku, Ivan, učenec II. a razreda osnovne šo-
le. Pogreb bo od hiše žalosti v Studencih jutri ob 9. na pokopališče v Drago. — V Trojanah je umrl ugledni bivšo veleposestnik in poštar g. Fran Konšek, vzoren gospodar in slovit gostilničar »Jutro« se je tega daleč naokrog znanega in vsestransko spoštovanega moža spomnilo lani v marcu ob priliki njegove 75 letnice. Pogreb b'a-gega pcfcojnika bo jutri ob 9. izpred domače hiše na šentgotardsko pokopališče — V ljubljanski botoici je umrla gospa Alojzija Senica iz Trbovelj. Za njo žalujeta soprog in hčerka K večnemu počitku so pnfcojnico po'ožili včeraj popoldne na
K kopališču pri Sv. Križu. — Pokojnm naj ohranjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
•	Velik luksuzni parobrod v Dubrovni ku. V Dubrovnik je v soboto lz NewvoTka prispel veliki luksuzni parobrod >Satnrr nia« z 90 ameriškimi turisti to 16 Izseljenci, ki so se vrinili v domovino. Potniki so si ogledali znamenitosti mesta to okolice Parobrod ima 35.000 ton to je ena najmodernejših ladij na svetu.
•	Tatvina denarja na Vrhniki. Pred nekaj dnevi se je splazil v stanovanje go-stilničarke Marije Intiharjeve na VrtonliM neznan zlikovec ter jI odnesel veliko črno listnico, v kateri je bilo nekaj nad 20 ameriških dolarjev, okrog 500 Din goto ne v našem denarju to pa nekaj dmsrih tuij.ih valut Tat je tako neopaženo izginil, kakor je bil prišel.
•	Zasledovan vlomilec. V okolici Logait-ca se potepa neki Josip Bradeško, dom iz Prapreč pri Polhovem gradou, kii je znan vlomilec. Pred nekaj dnevi je skušal vlomiti v poštni urad v Dolnjem Logatcu, kar pa mu ni usrpelo. Enako smolo je Imel ■tudi pri poskusnih vlomih v hišo posestnika Antona De Glerije, pri Frančiški Riujpnikovi, v gostilno Marije Kunčeve ii pri Ivanu Jerini. Bradeško je bil povsod prepoden, nakar je odšel iz Dolnjega 'Lo gatca v sosednje vasi, kjer krade, kar mu pride pod roko. Drznega vlomilca orožniki pridno zasledujejo, vendar se jim zna zasledovane*: zaenkrat spretno izmikati.
•	Fantovski pretep. Dne 17. L m. je ne daieč od Horvaitove gostilne v Goniš-nicl prišlo med fanti Steplšnikom Francem iz Gorišnice, Mihaelom Kolencem i<i Moškanjcev, Francem Trunkom iz For-mina, Francem Dolinskem iz Oslušovcev in V -aiorjem Ozmecem iz Oslušovcev do pretepa. Kakor je izpovedal Stepišnlk, je on igral v gostilni na harmoniko. Ko je šel lz gostilne, ga je Franc Trumk napadel s bajonetom to ga zabodel v desmo stran hrbta ter nm prizadejal veliko rano. Med ruvanjem ga je ranil tudi na vratu in prstih na roki Med tem so posegli v pretep še ostali fantje. Trunk je dobil ipo-škodbe po vsem telesn in po obrazu. P« njegovi izjavi sta Ozmec to Kolenc pri bližnjem plotu odtrgala late in ga pretepla, tako da se je onesvestil. Fantje so valili krivdo drug na drugega in noče nihče ničesar vedeti o kakem tepežu. Zadevo bo razčistilo sodišče.
•	Prepir zaradi psa. Kolariču PVancu, posestniku in mizarju v Jiršovcih je nekdo ubil psa. Kolarič je osumil tega dejanja Martina Bezjaka, vini čar j a v Jiršovcih, in ga je 20. t. m. z nogo od mize udaril po rebrih ta po glavi, tako da so morali Bezjaka pripeljati v celjsko javno botouco.
•	žrtev mazaštva. Pred kakimi 14 dnevi s! je pustil Ferčec Adel, kočar v Maclju, od nekega vaškega padarja puščati kri. Padar pa mu je pri tem rano inficiral, tako da je dobil zastrupljanje krvi in se je moral zateči v ptujsko bolnico.
» Samomor zagrebškega advokata. V
ponedeljek se je v svojem stanovanju ustrelil zagrebški! advokat dr. Rudolf Klem. fci je meseca maja lanskega leta preselil svojo pisarno te Novega Sada v Zagreb. Krogla te revolverja je predrla srce in je smrt nastopila takoj. Vzrok obupnega čina je baje neozdravljiva bolezen
•	Izid razpisa nagrad za verze o Huma nik čevljih. Obilna udeležba je povzročala, da smo zvišali prvotne tn nagrade na pet nagrad Te nagrade so prejeli: 1. Z Toma-šegovid študent. Za<greo Vinogradsfca cesta 50, 2. M Solter. Osiijek. Župani f ha ulica 8, 3. Vinko Lokotar, Osrijek I, Beo-
Brata EKSPORT Naglic . ČEVLJEV
Žiri nad škofjo Loko
Najtrpežnejši smučarski čevlji in gojzerice.
Zahtevajte cenike! Trgovci popust!
grad&ka ulica 53, 4 Jovan Ratkov. trgovec, Sombor, 5. Matilda TuKt, Trnava 14 z. p. Gomiisko. Zahvaljujemo se vsem pošiljateljem. katerim pošljemo majhno presenečenje za sodelovanje. Pri tej priliki smo zopet videla, kako dobro je znana znamka »Humani;« čevljev v vseh kronah prebivalstva.
*	Boljgevikl se učijo od Bafe. Petrograj-
ska »Krasnaja Gazeta« je objavila v svoji številki 306 članek pod naslovom »Preobrat v čevljarski tehniki«, iz katerega citiramo dobesedno: Pred mesecem dni je bila v »Skorohodje« pazljivo preiskana uvožena obutev svetovno znane tovarne Bafe. Ves spodnji del te obutve sestavlja nerazločljivo celoto. Podplat, ki je napravljen iz gumija je s peto direktno spojen. V tovarniškem oddelku za vlivanje so se vršili poizkusi za odlivanje podplatov pod nadzorstvom inž. Masaloviča. V tvor-nici »Krasni Treugolnik« so bili odliti prvi pari monolitnega sovjetskega podplata. Pokazalo se je, da s svojo kvaliteto popolnoma zadovoljujejo in se morejo vzpore-diti s češkoslovaško obutvijo. Uporaba teh podplatov omogoča sovjetski zvezi velike prihranke. Samo v tehnološkem oddelku za prešivanje in izrezavanje odpade 46 drugih operacij. Podplat iz monolita in proces pri proizvajanju te obutve je izum in istočasno patent čevljarskega podjetja Bafe. To metodo so si boljševiki brez vprašanja in brtz kake nagrade enostavno prisvojili.
♦	Tovarna Joa. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Henny Portea
v prvem govorečem filma
Krčmarfeva hči
PRIDE!
Iz LmMIane
n_ Komemoraelja za Istrskim preporodi tel jem Jurijem Dobrilom. PriBnorska omladina včlanjena ▼ Klubu jugoslovenskih primorskih akademikov to Taboru priredi komemoradjo, fci je morala pretekli četrtek odpasfci zaradi nepredvidenih zaprek, f četrtek 28. t m. v prostorih Tabora hotel Tivoli.
u— SvetoSavska beseda drevi ob 20.30 na Taboru ima na programu visoko umetniška glasbena dela naših in tujih glasbenikov: Adamiča. Feriančiča, Lajovica. Pav-čiča, Prelovca, Binidkega, Gotovca. Konjo-vica, Oajkovskega, Novačka, Scotta in Straussa. Sodeliujejo priznani naši umetniki: operna in koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova, opemii pevec g. Jože Goftič. violinist g. Vinko Siišteršič, pianist g. Marijan Lipovšek in pevsko društvo »Ljub-!i)ain<;fci Zvon« pod vodstvom g. Zofka Prelovca. Preostale vstopnice ®e prodajajo v Zvezni knjigami, nasproti glavne pošte m zvečer pri blagajni. Cestna železnica se ustavlja na vogalu Št. Peterske ceste proti
Taboru. ________
Črno bela reduta
se vrši 6. febr. v „Unionu"
Reklamacije vabil od 28. t. m. v damsld sobi kavarne Emona od 18.—19.30. Isto-tam balkonski sedeži	1860
u_ O jagodah in špargljih bo drevi ob
19. .predaval v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi nadzornik g. Josip Strekelj v okrilju rednih predavanj po-družniice Sadjarskega to vrtnarskega dfj-štva v Ljubljani, fci bo na ta način Izpoi-niilo v letnem poročilu mestnega tržnega odseka izraženo željo, naj SVD propagira zlasti pridelovanje takih sadežev to zaie-nijav, ld Jih sedaj moramo tudi uvaža*,; Dobro došll vsi člani In nečlani, ki se zanimajo za vzgojo teh koristnih ras Ito. Vstopnine ni.
ti— JAD Triglav. VL redni Clanstet sestanek bo drevi Ob 20. v Kazini. PredarvaJ bo g ravnatelj dr. J. Bohinjec o pomenu to potrebi delavskega zavarovanja. Udeležba je za članstvo obvezna, ®g. srtarešd-ne vljudno vabljeni.
u— Plakati vabijo... Po LJubljani so
že nalepljeni lepaki, ki nas vabijo na pia-ntoskl pies, ki bo 1. februarja v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru, i a planinska prireditev je postala prava narodna veselica Vsakdo se z veoellm srcem spominja na prejšnja leta, ko se jt prisrčno zabaval v krogu vse.; h in zalo voljnih planincev. Zato uorno tudi letos prežii veli eno noč v veseli druščini to pozabili na dnevne nadloge.
ZA MASIRANJE
pri prehlajenju, lenem krvnem toku in posebno pri revmatičnih bolečinah, se že skozi 35 let najrajše uporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjevi blagodišeči El-safluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Do-nja, Elsatrg 245, Savska banovina.
a— Društvo »Soča« v Ljubljani bo proslavilo 30. L m. ▼ salonu prt »Levu« 60-letnioo smrti Istrskega preporod i telo a Škofa J. Dobr.il«. Na sporedu bo predavanje protf. Bačiča, petje oddelka pevskega zbo ra »Hugolina Sattnerja« lz Most pod vodstvom učitelja Ru-pniika, deklamacije to recitaoje. Sočanl, Primorci in prijatelji, v soboto vsi k »Levu«.
n_ Občni zbor Narodne galerije bo v petek 12. februarja ob 17. v društvenih prostorih.
a— Ribarsko druStvo Ljubljana prlre
da 1. februarja ob 20. ▼ Mikličevem hotela, podzemlje, redni letal občni zbor.
a— Pomožni akciji bo darovalo Sokolsko društvo Ljubljana IV. del či3tega dobička od družabnega večera, ki ga priredi v ponedeljek 1. februarja ob 20. v dvorani Mestnega doma. Sokolska javnost se bo gotovo rada odavala vabilu mlade ga, a vzorno delujočega Sokola IV.
u_ Za pomožno akcijo v korist strada-
Jočim v Ljubljani so izdatno prispevala tudi uslužbenci Splošne maloželeznuške družbe. Darovali so 1% svojrih mesečnih prejemkov. K tej zbirk,! so doložili še uradniki in upravni svetniku toliko, da znaša zbirka 5.286 Din. Od te zbirke s > je oddalo polovico socijalnemu uradu na mestnem načeLstvu, polovico pa krajevnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, ki poctr»-.ra znane reveže. Iskrena hvala plemenitim dobrotnikom!
PLESNE FRIZURE
po najnovejših modelih.
DAMSKI ČESALNI SALON »VESNA«,
Beethovnova ulica	2028
(palača Dunav) vhod skozi vežo.
u— Ne morejo ugotoviti identitete. Kakor smo poročali, so 21. t. m. našli gasilci pod gorečim kozolcem posestnika Antona DoLinarja v Kožar j ah truplo neznanega obešenca, ki je najbrž tudi sam za-žgal Hudo ožgano truplo so prenesli v mrtvašnico na Dobrovo, kjer se je vršila v .prisotnosti komisije naslednji dan obdukcija. Poleg ostalega telesa je imel samomorilec ožgan tudi obraz, tako da se ni dalo ugotoviti, kake starosti Je bil. Pri obdukciji se je še ugotovilo, da je bil neznanec hudo sestradan in tuberkulozen Identitete neznanega moškega oblastva še doslej niso mogla ugotoviti.
u_ Osleparjen trgovec. Pri trsovon * žganjem Mirku Zaletlu v št. Vidin se Je zglasin pred par dnevi neki B., kti Je navedel, da je doma iz Ljubljane ta je naročil večjo količino alkoholnih pijač. Ker je bil videti pošten človek to je navedel tudi svoj naslov, mu je trgovec zaupal ter mu izročil več steklenic žganja, akoravn^ B. blaga ni takoj plačal. Pozneje o'e fcr govec iskal moža na označenem naslovu, kjer ga pa ni našel. Slepar, ki ga zda išče policija, je žganje na'ibrže prodal.
u— Tatovi koles nikakor nočejo odnehati to so sleherni dan pridno na delu. Policija je sicer paj tatov že aretirala, vendar se .pojavljajo vedno novi to jih a1 mogoče popolnoma l-ztrebiti. Zl-ikovcl ukradena kolesa predelavajo in pretpieska-vajo, nakar jih prodajajo največ na deželo. Te dni je bilo ukradeno nekemu trgovcu kolo izpred trgovine na Vodovodni cesti, včeraj opoldne pa je bilo ukradene črno pleskano kolo poslovodje Svetovida Auseca s hodnika pred hišo št. 4 v Linhartovi ulici.
Heinrich George
Pride v krasni drami!
Berlin, Aleksandrov trg
u— Jadranova plesna vaja bo v četrtek 28. L m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Igral bo Odeon-jazz.
u— Pustni ples Sokola ii. t Kazini bo na p<usfcni torek 9. februarja. Za prijetno zabavo bo skrbel >Jom;ny-jazz«.
u— EUtni plesni tečaj — v Kazini bo drevi ob pol 9. Vodstvo: Jenko.
o— Športna magkarada SK Reke bo ▼ soboto 30. t m. ob 20. v Sokolskem domu na Viču. Igra izvrstni »Negode-jazz«. Obdaritev najlepše mašite. Bar. Vaibljenl vsi.
Iz Maribora
s— Praznfk ®v. Save bo proslavila tukajšnja pravoslavna oerkrvena občin? prav slovesno. V unionski dvoracMl bo ob 9. dopoldne Utur&lja to rezanje kolača, po obredih bodo šolski otroci delklaimira'1 več pesimd um uprizorili igro >Jui2soslav,ija» 04) 20 bo koncert, na katerem bodo sodelovali cerkveni zbor, zbor moškega uči teljišča, dijaški pevski zbor klasične gimnazije to zibor inženjerske podčastniške šole. Po koncertu bo ples. Proslava J« namenjena v korist fonda za zgradbo pra»vos'avine cerkve.
a— Kaj vse ima Ljudska knjižnica? Zadnja številka uglednega nernJcega književnega lista »Die litenarische Welt« iz Berlina poroča v rubriki iz Anjgu-je, da je an-gleSd pisatelj H. G. Welli8 naiiplodovitejši modema pisatelj, ki je pravkar izda! zopet novo knjigo o svetovnem gospodarstvu. Ljudteka knjižnica v Narodnem domu ima več knjilg tega pisatelja v lepih izdajah. Tudi števPne druge romane, o katerih poroča najnovejša številka »Die literarische Welt« ima že davno mariborska L j ud f:a knrfržroica, iz česar ie razvidno, da je ta knjižnica res na višku to ena najboljših kmjižme v S lov en ii ji.
a— Za tolmača nemškega bi Italijanskega Jezika pri mariborskem oterožnem sodišču je imenovalo višje deželno sodišče v Ljiubljan g. Franca Finka, profesorja na državnem ženskem učiteljišču.
Heinrich George
Pride v krasni drami!
Berlin, Aleksandrov trg
PUSTNI PLES
Sokola II. NA PUSTNI TOREK.
20461
ZALOGA POHIŠTVA
F. F A J DI G A, SIN
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
Spalnice od 2.500 Din naprej Kuhinje od 1.000 Din naprej
VELIKI PREDPUSTNI PLES
Sokola I. na Tabora
Pustna sobota
2039	6. februarja 1932
m J 4

f \
Ko želodec nič več ne prebavi hrane
Ljudje v zrelejši življenjski dobi in oni, ki se popravljajo od bolezni, morajo jemati hrano, ki je v stanu, da vzdržuje njihovo moč, a da ne preobre-menjuje njihovih prebavnih organov, ki so bili oslabljeni po letih ali po bolezni.
Ovomaltine, zdrava, krepilna hrana, vsebuje v svojih topljivih zrncih samo najžlahtnejše hranilne snovi, pridobljene znanstvenim postopkom iz slada, svežega mleka, svežih jajc, ki jim je zaradi boljšega okusa dodan kakao.
Na zahtevo pošljemo vzorec zastonj. Cena mali škatlici Din 16. Dobiva se povsod.
Dr. A. Wander <L d., Zagreb.
vzdržuje moč starcev.
a— V delavnicah državnih železnic v Mariboru in v Ptuju je z včerajšnjim dnem zopet uvedeno 8-urno delo. Delavci bodo delali tedensko po 8 ur na dan, ob sobotah pa 6 ur. Na delavce, ki so bili s skrajšanim delovnim časom hudo prizadeti, j« vest o normalnem delovnem času razveseljivo vplivala.
a— Nevaren vlomilec pod ključem. Mariborska policija ima prav srečno roko. V kratkem času je po lovi i a vse svedrovce, pred katerimi ni bila varna nobena blagajna, nedavno pa je vlovila še vlomilca v privatna stanovanja. 2e 22. L m. je are« tirala nekega brezposelnega natakarja Maksa Orida zaradi spiošnega suma. Ker pa je našla ob aretaciji pri njem razno vlomilsko orodje, mu je pobliže izprašala vest. Maks Orid. ki se je priklatil iz Zagreba v Maribor in je presedel polovico svojega življenja po zaporih, je priznal, da je izvršil 9 vlomnih tatvin v Mariboru. Vlomil je v stanovanje natakarja na glavnem kolodvoru, v stanovanje sobarice Zofke Hauptmanove v Gregorčičevi ulici in še drugod. Osumljen je pa še drugih tatvin in vlomov, ki jih zaenkrat 5e zanika.
a— Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče je prepovedalo Vincenou Koc beku, rojenemu 1903 v Vufrovskem do! stanu jooemu i stotem, zahajati v krčme z dobo 2 let, to je od 14. julija 1932 do 14. julija 1934. Po § 268. k. z. se ka7.-n.uje vsakdo ki ve za razglašeno prepoved, pa vendarle postreže taki osebi z opojilom.
Iz Celja
e— Z ljudskega vseučilišča. V poce-deHjek 25. t. m. zvečer je predava! procesor g. Gustav Šilih iz Maribora o miadnii-ski vzgoji v predšolski d*o'bi. V svojia ia-nimivih izvajanjih je pcj-a^l, v koliko ja vzigoja možna kljub vplivom dednosti to okolja im kako naij bo usmerjena v raznatb starostnih dobah. Ob koncu predavanja je podal še vr»:o pedagoških receptov. Po-ina dvora/na je dveurnim izvajanjem predavatelja sledila z velfrko pozornostjo.
e— Protituberkulozna liga. Opozarjamo ceijisko in okoliško občinstvo na občna zbor krajevne pnoCituberkulozne lige. Ivi se bo vršil jutri (v četrtek) ob 20. v posvetovalnici mestnega magistrata. Predaval bo primarij g. dr. Ivan Ra.šp o splošnih sredstv h v .boju proti jetId. Vabljeni \>U
e— Statistika o potnih listih. Predetov niištvo celjske policije je izdalo v preteklem letu 488 novih potnih listov in 4 pas-se-avante. Vidiranah je bilo lani skupno 513 potnih listov, od tali 109 »nožem.em.
e— Dva nesrečna padca. V ponedeljek je padel 21 letni tovarniški delavec Ivan Rek iz Malega vrha pri Šmartnim ob Pa-ka tako ne6Tečno na cesti, da si je zlomi.1 levo roko v podlahti. Istega ame je padel po neki drči 3 metre globoko na glavo 39-fetni progovni delavec Anton Puncer rz Gavc, občina Šmartno in dobi! na glavi 15 cm dolgo rano. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici.
e— 2rtev noža. V nedeljo zvečer je napadel neznan miajši kmečki fan<t 23 letnega mesarskega pomočnika Bernarda Habeta z Dobrne tn ga i nožem večkrat zabodel v levo poddeht. Habe je moral poitfcati pomoč v celjski bolnici, zahrbtnega napadalca pa išče orožništvo.
e— Mestni kino fc>o predvajal drevi ob pol 21. krasni film »V kraljestvu Zlatoro-ga«. Včeraj je bdlo več šolskih predstav.
Iz Škofje Loke
51— Razpis poštne vožnje. Dravska dri-rekcija poete in telegrafa oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Skofja Loka pošta — Škofja Lcfca kolodvor (trikrat Da dan) za dobo 1 leta od 1 maja 1932 dalje. Javna ustna pogajanja z draženjem navzdol bodo v četrtek 4. februarja ob 11. v pisarni županstva občine škofja Loka Izklicna cena 27.000 Din, začasna kavcija 1350 Dm.
šl— Lovska. Lovci v Hrastniški gTapi so ujeli mladega enoletnega srnjaka Žival, ki se ljudi ni nič kaj bala. so odveiij v Puštal kjer so jo imeli pri Hribernikovih na tiko zvani Dobravi. Toda ne doigo. Neke noči je srn ja ček preskočil plot in zbežal v svobodo.
šl— ZUkovci nadaljujejo. Poročali smo o divjaškem napadu na Suhi. kjer je neki zilikovec treščil kamen skozi zaprto okno na posteljo spečega Starmana Te dm pa so neznani alifcovoi pri posestniku Francetu Kalanu, tudi na Suhi sredi noči docela raznesli vellt voz Kolesa, ojmee m lestvine so ležale razmetane vse vprek okoli Kalanove hiše Ker zlikovci nastopajo samo proti posestnikom ki so storili 8. novembra svojo državljansko dolžnost, ie
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 2730
MARION DAVIES v vojaški Salo-igrL
•Marijana
Smeh! Ob 4., pol 8. ln 9. premiera! Cene 4 in 6 Din.
I
ki je pravkar odslužil svoj kadnsiki rok. Na novo je nameščen na šolo tudi g. Fran Borko. — Pred kratkim nas je obiskal naš
največji jugoslovanski guslar, ki je pred šokko mladino izvajal svojo umetnost. — Pred tednom se je izvršil občni zbor Sokola. Vbe funkcije so zadovoljivo zase-
deSV URBAN PRI PTUJU. Sofko'ska četa uprizori v nedeljo 31. t. m. ob 15. v Soli zabavno komedijo »Scampolo« Igra prikazuje življenje uboge deklice, ki je dosegla s svojo odkritosrčnostjo rn postenostjo ve-Uko srečo Vse prijatelje tn članstvo opozarjamo na to prireditev!	......
BREŽICE. Običajna prireditev bozičnnce • , narodne šok v Brežicah je letos glede na prav verjetno, da ima prestopke na vesta .	odpadla. Obdarjenih so bali
,1.------„ noiSiniMnih .n	Invd,,. Id I ^ ^^ašnejš, Učenci te šol« z
obutvijo, obleko, perilom in dru^im. Da se je ta dobrodelna akcija lahko izvršila, je
skupina naščarvanih in zapeljanih ljudi, ki jih menda ne bo težko izslediti, šl— Občni zbor Jugosloven«ke matice,
podružnica v Škof ji Loki. bo urevi ob 20. v mestni posvetovalnici. Dnevni red običajen. Pridite poinoštevilno!
Iz branja
V. vinski sejem bo največja atrak-
7*sluga vseh darovalcev, posebno tukajšnjega Rdečega križa, ki je z izdatno podporo to tudi omogočil in obeh ob&n. Na r.---... i,m-eri'U obdarovane šolske mla-
tem mestu v dine vsem dobrotnikom
GOSPODARSTVO
najtoplejša za-
ciia letošnje gaeiteke prireditve na Sveč- hvala.	... . .
nico Na tej »vinski pokušnii« bodo sode- RAJHENBURG V nedeljo 31. t m. bo ' J - -	---1 ob 15 v Sokol s k em domu ob cm zbor po-
družnice C-MD. Pozivajo se vsi rodoljubi.
lovale najuglednejše veletrgovine z vmom in odlični posestniki vinogradov. Ne samo v Kranju in okolici, marveč po vsej Gorenjski vlada največje zanimanje za to prireditev; osobito pričakuie.io prireditelji lepo udeležbo s strani gostilničarjev, ki bodo imeli priliko, da spoznajo najbo.išo kapljioo. Vse interesente vabimo, da ne zamude ugodne priložnosti.
17 T^friovelf
t_ Poštna vest. Poštni direkcij smo zelo hvaležni, ker je dodelila j>ošti Trbovlje II še eno uradno moč- Bila je to že nujna potreba, ker sam upravnik ni mogel zmagovati velikega premeta.
t— Sokosko društvo je sklenilo, da glede na vladajočo krizo letos ne bo priredilo nobenih hrupnih veselic. Edina prireditev bo 1. februarja zaključni plesna ven-ček.
Pravi pot za dosego
lepih belih zob
kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč:
Iztisnite malo količino Chlorodont zobne pa=te na suho Chlorodont zobno ščetko t. j. : : peijaina ščoika z zobeastim rezom • drgnite v0je zobe od vseh strani, kakor tudi od zsjoraj navzdol. Pomočite šele nato ščetko v vodo, ter ilaknite si usta temeljto, gr^raje s Chloro-nt ustno vodo. Uspeh je presenetljiv! Neo-;na barva zobnega ol)ložka je izginila in ane Vara v ustih prijeten svež občutek.
Varujte se manjvrednih cenejših pos-nanj, ter zahtevajte izrecno le Chloro-it zobno paslo. luba Din 8.—.
Iz Ptuja
Poizkus samomora. V ponedeljek pokoli 20. je službujoči podnaredn k iton irskega bataljona g. Horvat Ivan šel na železniškem mostu blizu mestne-no rka, čez tračnice ležečo 33 letno Jo-o Sohunterjevo. O tem dogodku je ™b-r5 policijsko stražnico. Na lice mesta podal stražnik, ki ie nesrečnico pri-•1 na policijo kjer so ugotovili, da je .a nekoliko slaboumna Pridrža-li so jo ■>iiri ki-pm zaooru. nakar so
da se sigurno udeležijo zborov«n a m pokažejo s tem svojo voliio do de'a na na-
rodno-prosve tnam in narod no-obrambnem
P<s£)ŠTANJ. Občno zbor sokolskeg« društva bo drevi ob 20.15 v dvorani Soko-lske-<ia doma z običajnim dnevnim redom. Lde-fežba je za vse članstvo obvezna.
Šport
Table-tenis. turnir v Celju. V nedeljo
se je vršil v Celju ping-pong turnir med moštvoma »S. J. S. U. Preporoda« m »Svita« Turnir se je končal 3 sigurno zma^o Praporodašev, ki so svoje nasprotnike nadkrt jevali tako kot celota in kot poe-dtinci Pri Celjanih ®ta domunirala Ogrizek in Coh z ofenzivno, toda zelo enostranfcko igro. V obrambi sta oba malo nesigurna. Prav dobro igro sta pokazala tudi Furlan in Dolcher. Igra ostalih dveh je bila bolj s'aba S prirejanjem stičnih turnirjev pa bo moštvo zelo mnogo pridobilo, ker Razpolaga s talentiranimi mečmi. Pri moštvu »Preporoda« se je izkazal Oto kd je gladko odpravil vse nasprotnike. Prav dobro sta se obnesla tudi Barto in Franci. ki sta. prvi s finisham, drugi z nenadnimi napadi depnmirala nasprotnika. Dore. Kraskn to Kamilo. so zaigrali sicer dobro, toda pre-mehko. Poznalo se jim je utrujenje in pomanjkanje treninga. Rezultat sam je bil 23 : 13 za »Preporod«. Revonžni turnir se bo vršil v Ljubljani marca meseca. B Vremensko poročilo iz Kranjske gore od 26. t m.: barometer: 776 in pol mm temperatura: —11 stop. C., vreme: jasno, veter: sever. Sneg, višina: 30 cm vreta: srez. smuka: idealna, skakalnica: uporabna, sankališče: uporabno. Izgledi za nedeljo:
odlični.	... , .
»Športni list je zaradn nujnih objav JZSS za en dan zakasnil in bo za/to izšel
19-28. 19*29.
1930.
1931.
noc v policijskem zaporu, jo dru«e«a dne izročili materi v varstvo.
Ogenj je nastal v prekajevalnici mesarja g. \Veissenstcnna na Minorit-kem trgu 2. Gasilno društvo je bilo takoj .ia licu mesta in ogenj hitro lokatiziralo Z^OTelo je podstrešje Skoda je krita z zavarovalnino. Kako je nastal ogenj, bo ugotovila komisija.
Iz živlfeaja na dežel"
KRTŽEVCI PRI LJUTOMERU. Tukajšnjo šolo je zapusti! upravitelj g. Španger. ker je premeščen 6 soprogo v Maribor Na njegovo mesto je prišel naš domačin, znani sokoliki delavec in ustanovitelj Sokola pri Sv. Jurij<u ob Pivnici g. Janko Belec,
GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.
Sreda, 27.: Cvrček za pečjo. D. Četrtek. 28.: Zaprto. Petek, 29.: Vzrok. C.
Začetek ob 20.
Sreda. 27.: Zaprto (generalka).
Četrtek, 28.: Trije mušketirji. Opereta. Pre-
mijera. Izven. Petek. 29.: Koštana. B. Gostuje gosp. Josip Križaj.
*
Ljubljanska drama. Danes se j>onovi igra
»Cvrček za pečjo«, ki io je napisal slavni pisatelj Dickens. Posamezne scene spremlja komorna godba od Goldmarka in jo igrajo člani opernega orkestra. Predstava je za red D. Drama pripravlja Shawovo komedijo v petih dejanj h »Zdravnik na razpotju«. Delo pripravlja režiser gosp. Ciril Debevec.
Ljubljanska opera. Opozarjamo na premi-jero B(^natzkyieve operete >Trije mušketirji«, ki bo v četrtek, dne 28. t. m. Delo je naštudiral režiser Bratko Kreft, muzikalno vodstvo je v rokah g. dr. Svare. Glavne uloge: Ana, kraljica — Poličeva, Ludvik, ni»n sin — Povlie ml.. Kardinal — Magolie, Manon — Mamšakova, Trije mušketirji: d' Artagnan — Peček. Portbos — Zupan, Aram-s — Gostič. Leona Gjungjenac. Miotte — Španova. V ostalih vlogah sodelujejo: Mencinova, Kogejeva. Smerkoljeva, Simon-čič, Moliorič, Rus Josip, Ivelja. Sekula, Škra-bar in Medicin. Premijera bo izven abonma na. — V petek 29. t m. se poje Konjoviče-va izvirna opera »Koštana«. Ta večer nasto-r< v ulosi bogatega trgovca Hadži Tome g. ,Io?ip Križai, ki poje to partijo tudi v zagrebški meri. Ostala zasedba kakor običajno. Predstava bo za red B.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
'Veda, 27.: Zaprto.
četrtek. 28.: Škorpijon. A. Tetek, 29.: Zaprto. ^
Iz mariborskega gledališča. V. četrtek se ponovi »Škorpijon«, učinkovita in originalna Kulundžičeva groteska. Red A. Mariborski podžupan, pisateli R. Golouh, ki je že s svojim prvim večfm delom, s socijalno dramo »Kriza« vzbudil občo jX)zornost, je izročil gledališču novo delo »Groteska sedanjosti«, ki je izredno jx>srečena in duhovita satira. To v naš dramski literaturi gotovo edinstveno in svojevrstno grotesko pripravlja J. Kovič Ln bo njena krstna predstava v kratkem.
šele danes.	.. _
TSK Slovan (nogometna se&aija). Drevi ob 19. obvezen trening vseh nogometašev na Ledini (Kamenske^a ulica). Točno in vsi. Službujoči odbornik bo g. Bucik Anton.	, ...
ASK Primorje (nogometna eekenja). Obtoatan trening prvega in lezervnega moštva v sredo ob 19.15 uri. V četrtek tre-nmg odpade. Zato se vrši v petek dne 2y. t m. strogo obvezen sestanek prt Miklacu.
Smučarji Ilirijel Jutri ob 19. naj se a»guirno udeleže sestanka v kavarni Evropi gg. Subric, Sošterič, Modec, Riiiar, Zucca-to, Lom-bar. Banovec. Rupmik. Bieiwei6 »n Kos. Vaino zaradi podsavezne^a prven-
°tV ^Zimski šport v Škofjeloškem okolišu
prav nič ne zaostaja za drugima našimi l imsk os por tnitni postojankami. Res je sicer, da zunanjih športnikov nimamo, a se zato vrste naših domačih smučarjev, ki razvijajo prav bojevito agilmost, od leta do leta višajo. Težnja po smučanju je vprav čudovito zajela vse sloje nn vrste škofjeloškega meščanstva. Smučajo gospodje in dame, šokka mladina m doraščajoči. Dopoldnevi 6o tišji, pač pa se razvije takoj v prvih urah popoldneva po vseh dboiiških hribinah vrvenje in življenje, da le kaj. Škofjeloški amuoarji so se slednje čase izza grada preseMvi v Puštal kjer je v senčnih planjavah pod Burjovcem še vedno dovolj snega. Smuko v organiziranem smislu vodi Sokol, ki ima v smučarskem odseku svojih 100 pripadnikov, vštev-ši naraščaj. Smučarski odsek ima r edino seje pod vodstvom br. Dolenca Framca mL, kjer so bili že za letos 6torjeni prav lepi načrti, katerih izvedbo pa onemogočuje po-mankanje snega. Predvidena tekma je morala zaenkrat izostatii in tudi z ma-Huna izleti je trenutno slaba. Smučarji-začetmiki imajo strokovno vodstvo, ki jim ga nudita br. dr. Prešern , Ziheri in Zigon. Na blejsko župno tekmo Sokola je poslala škofja Loka 4 patrulje, ki eo se za zadetek prav dobro plasirale. Posehne nade dajejo narašča jnifci. Višje ležeči kraji 90 seveda odeti trajno v belo in s« večji iziefci lahko neovirano vrše.
Smučarski klub Begunje sporoča, da se najavljeni poskusni skoki na kkibski stkclcanici na klubovi prired<rtvi 2. februarja zaradi tehnične pogreške ne bodo vr-iili. Ostali progratn prireditve se bo vršil v polnem obsegu.
SK Tržič sporoča vsem športnim klubom, da se bo vršila medkhibska gorska tekma v smuku za prehodni zeJenišl« pokal tvrdke Ed. Glanzmann in And. Gass-neir v nedeljo 31. t. m. Natančna razpis bo objavljen v dnevnem časopisju.
Akademska smučarska organizacija. Redna seja poverjenikov in odbornikov bo 28. t. m. ob 20. v elektrotehnični riealnriei. Za vse smučarke iin smučarje pa bo 29 tega mese?a ob 18. v sobi št. 69 na juridiič-•nero oddelcu članski sestanek, važen glede tekme v skokih za prvenstvo univerze v Kranjski gori in smučarskega izleta, zdru-ženeoa s to tekmo!
Kolesarska sekcija ASK Primorje vabi vse odbornike na sestanek v restavraciji »Zvezda« v četrtek ob 20.30. Vabijo se na sestanek tudi gg- Kačič, Tomažin. Jenko Prodan E., Prodan J., Krušič. Dro-bež, KasteMč. ZanoškaT.
Naš lanski izvoz
Glavne podatke o našem lanskem izvozu smo objavili že včeraj. Iz teh štev lk je razvidno. da je naš izvoz bn* nazadoval v primeri z izvozom v 1 1930. zal979 na 4801 milijon Din, odnosno za 1,409.800 ton na 3 323 400 ton. Navedli smo tudi številke o silnem nazadovanju izvoza lesa v zadnjih dveh letih. V naslednjem prinašamo še nekatere druge podrobne podatke o našem izvozu v pret. letu.
Žito
Izvoz pšenice je bil v I. polletju preteklega leta slab; znašal je le 532 vagonov v vrednosti 8.8 mil'iona Din. V drugem polletju pa se je izvoz pšenice spneo ugodne letine in p«! okriljem pšeničnega režima znatno dvignil. Znašal ie 30.322 vagonov v vrednosti 466.2 mlijona Din, tako da smo v vsem pret. letu izvozili 30 854 vagonov za 475 milijonov Din. V zadnjih letih se je izvoz pšenice in koruze gibal takole:
pšenica	koruza
vag. milii. Din vas. mili j. Din 1(5903 41(1 396 H 5", 401 1230 16.694 2"3 25'<>40 474 50.347 548 31.854 475 22.477 206 Izvoz pšen ce ie bil lani nekoliko večji nogo v 1. 1930.. po vrednosti pa je bil enak. Vrednost našega lanskega izvoza pšenice je pri tem nekoliko visoko ocenjena. Izvoz ko-ru7e pa je v primeri z rekordnim letom 1930. padel pod polovico in znaša primanjkljaj pri vrednosti 242 milijonov Din.
Sadje in vino
•Izvoz Fvežesa sadja, ki se je zadnja teta stalno dvigal, je lani zopet popustil, kakor je razvidno iz naslednje primerjave:
vagonov	milii. Din
1928	40S8	111.9
4949	126.7
1930.	9971	291-8
1931.	6288	136.7
Po vrednosti je izvoz eadia padel t» ipo milijonov Din in ie bil le še za 10 milijonov Din večji ne?o 1. 1929. Po kolicim je izvoz svežega sadja r>adel za tretjino, pri tem na še vedno znatno presega količino iz 1. 1929. Izvoz suhih češpelj je od lete 1926. v Malnem nazadovanju in šele lani se je vsaj do količini prvič zopet nekoliko dvignil čeprav ie j>o vrednost' dalje nazadoval Vsega smo lani izvozili 823 vagonov suhih čebeli (1. 1930. 763 vagonov, leta 1926. j>a 4718 vagonov). Vrednost izvoženih suhih češpeli je padla od 45.5 na 33.5 milijona Dm (1. 1926. 234 milijonov Din).
Pod vplivom izvoznih premil se Je irro* vina lani nadalje precej dvignil. V zadnjih letih se je naš izvoz vina gibal takole: vagonov nrlij. Din
1929.	522	24.7
1930.	1240	48.4
1931.	1708	51.8 _
Zaradi slabih cen seveda gmotni uspeh
te«ra povečanega izvoza ni bil ta;ko razve-seliiv. Dočim se ie izvoz vina po količini v dveb letrh dvignil za 240°/«, se Je vrednost izvoženega vina povečala le za 110.0.
Živina, meso, }ajca
Pri izvozu živine opažamo navzlic Izvoznim težkočam zadnja leta. še precejšnjo stbilnost. Izvoz konj, govede m ?vinj kaze naslednje gibanje:
konj!
komadov 38.184
Kvarne tendence v naši lesni industriji
Od Osrednje sekcije lesnih brgovcev pri
Zvezi trgovskih gremijev smo prejeli daljši članek, iz katerega posnemamo V »Trgovinskem Glasniku« je objavil ravnatelj iSipada« dr. Ulniamski članek, v katerem iznaša poglede in ideje o delovanju in nalogah naše lesme industrije na tržišču mehkega lesa in |>oziva na diskusijo in polemiko. Z nezmanjšano produkcijo velikih pio-djetij želi prebroditi današnjo krizo, ker jc baje bolezen današnjega stanja vprašanj« nezaposlenosti. To je njegova
osnovna točka.
Naj sledi kratek principtjelni razgovor Nezaposlenost ni bolezen današnjega časa. temveč le posledica bolezni narodnega gospodarstva. Proti tej bolezni se je treba boriti in čim večje je podjetje, tern večja ie njegova dolžnost v tej smeri Zmanj sanje produkcije na ono mero. ki oduo vairja današnjemu konsumu ter dviganje zaupanja v situacijo tržišča mora bit« glavna naloga malih in srednjih podjetij: še važnejša je ta naloga za velika podiet ja in imperativna je za državo in njena jjodjetja. Ne preplavljati prenasičenih tr žiišč, ne derutrati zaupanja z močnimi produkcijami in vedno večjimi zalogami!
Vprašanje je kako se naj socijalnemu problemu nezaposlenosti odj»omotre in kaj more industrija, ki dela z izgubo, storiti za lastno delavstvo. Največ kar more storiti je to, da izčrpa svoje premoženje. O se pa upošteva, da so pri vseh. tudi pr« velikih podjetjih, sredstva zelo majhna v primeri s celokupnimi letnimi izdatki za delavstvo, je jasno, da bi bila sredstva podjetij že v kratkih mesecih izčrj>ana in podjetja upropaščena, da torej v tej smeri ni iskati sanacije.
Vsako podjetje, ki je primerno tundi-rano izenači v lastnem interesu fluktu*-cijo med beso in hoso. Mada in srednja podjetja »o v tem pogledu najodpomeiša Ni pa mogoče podjetij, niti naj več jb, tako fundirati, da bi zdržala neskrčeno produkcijo v najjačji svetovni krizi, ker M to dovedlo do nedolžnosti angažiranega kapitala, in bi to tudi pomenilo, da so pnoti vsem principom trgovine pnodu-cira blago, kd tri potrebno in se le šc boli derutim trg iu zavlačuje kriza.
Kot tedaj podjetja že v princip« in tudi zaradi pomanjkanja sredstev niso v stanju, da v katastrofalnih krizah odpomcure-jo v lastni režiji nezaposlenosti svojega delavstva, zato pade breme brezposelnih podpor avtomatično na ramena celokupne
javnosti.	. . T _
Sredstva, Id jih priporoča g. dr. Ulmen-sky, ao brezuspešna za rešitev brezposelnosti, ona ovirajo brzri potek krize in ne morejo opravičiti ogromne izgube v državnem podjetju. Kakor je po end etrana osnova dr. Ulmanskega pogrešna. tako so
na drugi ©tirani koosekvemce za naso ju- ca ^ slaba_ z^nče© Je bij 1 vagon gosjovonetko lesno industrijo katastrotaine ^^ povpraševanje je za buzo ferveže
1928.
1929.
1930.
1931.
milil. IHn 89.5 88.5 61.9 49.9
1928.
1929.
1930.
1931.
1928.
1929.
1930.
1931.
mflij. Din 283.6 276.0 308.5
205.5
milij. Din
323.6 334.2 284.6 285.0
gramov na kv. meter se poviša: za navadno lepenko, nebarvano. nepremazano, nenapojeno. v naravni barvi, v polah ročne izdelave od 10 na 15 rl Din. odnosno od 10 na 17 Din na lepenko strojne izdelave: nadalje se zviša carina na premazano ali napojeno lepenko od 15 na 20 zL dinarjev, na lepenko, prevlečeno s papirnato plastjo, ali impregnirano z belo aH kako drugo barvo odnosno izdelano iz celuloze od 20 na 30 zl. Din.
Borze
26. januarja
Na ljubljanski borzi so danes tečaji deviz ostaln v glavnem nespremenjeni. Trst in Amsterdam sta nekoliko popustila, dočim se je London očvrstil.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vorna Skoda trgovala za kaso po 214, 215, 215.50 in 216, za februar pa po 216 Več prometa je bilo tudil v dolarskih paipirjih, ln sicer v 1% Blatrovem posojilu po 45. 46, 45, 45.50, 45.25. 45.375 in v 7% Selig-manovem posojilu po 45.50. Med ostalimi državnimi vrednotami je prišio še do prometa v iirvesitieijiskpfm iiosojilu po 53 in 55 in v beglu&kih obveznicah po 36.50.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2260.80 _ 2272.16, Bruselj 783.52 _ 787.46. Curih 1096.15 do 1101.65, London 193.37—194.97. Kew York
kabel 5617.73 — 5645.99, Newyork ček 5595.73 - 5623.99, Pariz 221.04 _ 222.16, Praga 166.27 — 167.37. Trst 280.88 — 283.28.
Zagreb. Amsterdam 2260.80 — 2272.16, Berlin (privatno) 1345 _ 1360. Bruselj 783.52 — 787.46. London 193.37 — 194.97, Milan 280.88 — 2S3.28, Newyork kabel 5617.73 — 5645 99. Newvork ček 5699.73 do 5623.99, Pariz 221.04 - 222.16, Praga 166.38 do 167.24.Curih 1096.15 — 1101.65.
Curih. Beosrrad 9.05, Pariz 20.175. London 17.76, New7ork 512.50, Bruselj 71.48, Milan 25.67, Madrid 42.70. Amsterdam 206.25. Berlin 120.85. Ptockholm 99 25. Oslo 96.50, Kobenhavn 97.75. Sofja 3.71, Praga 15.175, Varšava 57.35, Bukarešta 3.05.
Efekti
LJubljana. 8% Blair 6« b!.. 7% Blair 47 M., Stavim a 40 den.. Kranjska tndrastr.
310 zaklj., Rufie 125 den.
Zasreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 215.50 _ 216.50, za februar 215 — 216, 7% investicijsko 53 — 55, 6% be^luške 35.25 — 36, 4°/« agrarne 27 — 30, 8% Blair 45 — 45.75, 1% Blair 50 — 51.50, 7°/« Drž. hipotek, banka 45.50 — 46.
Beograd. Voina škoda 219. 220, 221 taklU za februar 220 zakli_ 7% investicijsko 56.75 4°/» agrarne 28. 27.50, 6% begluške 36.50. 36.25, 36, 7% Blair 46.50 zaklj.. 7% Drž. hipotek, banka 46.50 zaklj., Narodna banka 5000 zaklj.
Dunaj. Bankverefa 11.56, BskomptecreselL 113, Dunav - Sava - Jadran 15.95, Staatsei-senbahngesellschaft 17.30, Trbovlje 31.25. Alpane - Montan 11.55.
Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljanska borza (26. t. m.) Temde»-
Čitaite tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
29.590 25.276 goveda
komadov
104.800 104.784 ,20.871 91.005 s vi n 1 e komadov 220.619 219.317 2! 3.338 273.450
Kakor je iz gornjih števlk razvidno, se izvoz konj vsako leto polagoma zmanjšuje, tako po količini, kakor tudi j>o vrednosti. Izvoz govede (brez telet) se je L 1930. po številu glav kakor tudi po vrednosti dv g-nil, lani pa je zopet precej nazadoval. Izvoz svinj se ie po številu navzlic uvoznim zaprekam nadalje dvisniL L. 1930. se je vrednost izvoza svin5 navzlic jjovečani količini zmanjšala, lani pa smo pri večjem izvozu dosegli isto izvozno vrednost. Izve« drobnice je lam znašal 602.000 komadov (L 1930. 717.800) v vrednosti 80.9 milijona Din (112.9).
Zanimiv razvoi kaže izvoz perutnine m jajc. Izvoz perutnine se zadnja leta stalno dvi<*a, dočim se je lani le za malenkost zmanišal; izvoz jajc j>a «e je lani po dvigu v L 1930, precej zmanjlaL
perutnina	jajea
vag. milii. Din vag. m'lij. Dm 1928. 238 38.6 1929 283 43.9 1930. 829 112.9 1931 800 105.1	.
Primanjkljaj pri izvozu iajc znaša 112 milijonov Din aflH 22"», dočim se je kohčma izvoženih jajc zmanjšala le za 412 vagonov ali za 13®/«.
Kovine
Znatne spremembe opažamo tudi pri izvozu kovin. Zaradi hudega padca kovinskih cen je vrednost izvoza kovin nazadovala v znatno večji meri kakor količina.
baker	svinee
vag. ni'lii. Ditl vag. milij. Din 1506 315 888 1915 419 729 2464 498 678 2266 291 625
Izvoz bakra ee je lani po zmanjšal le za 200 vagonov ali za 8%, do-čian je izvozna vrednost padla za 207 milijonov ali preko 40%. Izvoz svinca pa je nazadoval za 13 milijonov Din.
Iz gornjih podartkov o gibanju terma na§ih glavnih izvoznih predmetov Je raz-vmdno, da odpade od skupnega lanskega primanjkljaja pri Izvozu v višini 1979 milijonov nič manj kakor 1323 milijonov na primanjkljaje pri izvozu koruze (242), svežega sadja (155), Jajc (112), elsa (597) in bakra (207).
2452 2226 3043 2631
467.8 454.3 5u.8 399.7
1928.
1929.
1930.
1931.
54 45 40 27
koMčdtri
— Dobave. Direkcija dr4avn&h feleende, gradbeni oddelek v Ljnbijani sprejema do 5. februarja ponudlbe glede dobave hrastovih taretai&kih pragov. (Oglas Je na vpogled v Zborniol za TOI, pogoji pa pri omenjenem ocbdaUcu.)
in nesprejemljive. Dr. U'jmansky vidi, da vodii dalo, ki.toor ga propagira, do kon-atantoe^ padanja cen, 6 katerim mora baje računati. Toda ravno to padanje cen se mora preprečiti, ker ao podjetja že pri sedanjih cenan povsem nerentabilna in ker so njinova sredstva izčrpana. Za les kot sirovim) se danes po odbitku produkcijskih stroškov ne dobi ničesar več. Tu je potrebna razumna slednje v korist vsega narodnega imetka. Les je produkt mnogoletne rasti in se ne da produciratii v poljubnih množinah, ker se niti v desedetjih ne da nadomestiti. S postopanjem, kn ama za posledico uničevanje cen, se uniouje tudi davčna moč, ker sc prebivalstvu jemlje najvažnejši dohodek.
Osnova g. dr. Utaanskeg® nas sni do eksistenčnega boja na nož v okviru naše domače produkaije ki spravlja podijetja do iJcrvavitve na korist inozemskih odjemaJ-cav, Ici si tega nki ne žele, ker inozemski trgovini s takiim postopanjem ni v n .kakem pogledu ustreženo. Ce forsira država
produkcijo v bosanskih drž. šumah in « do 90: b*na»ski 80 — 85. ^ ^ ^ tom uničuje že itak prevelika in sedaj ne- 4- Budimpeštanska termlnska borta (2«. rentabilna od tujcev financirana podjetja, t. m.) Tendenca neenotna, promet srednr. sedaj nina.no nič proti temu, toda poslediic Pšcnica: za marc 12.50 — 12-52, za maj -	--------I 13.24 — 1326; kornia: za maj 14.83—14.8j;
sečnje, ueobeljetno, v vrhu od 10 am naw-aeror, dolžina 90 cm, tranco meja Postojna).
ŽITO
+ Chlcage, 26. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 57.75, za julij 57.875; koruza: za marc 38, za maj 40.375, za septem-bor 43
+ Novosadska blagovna borza ("26. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 31 vagonov. Rž: baška 160 — 165. _ Oves: bašk\ sremski, banaški 125 — 130. Ječmen: baškt in sremski, 63/64 kg 122.50 — 127.50; baški in sremski, pomladni, 67/68 kg 150 — 160. Koruza: baška 8 kakovostno garancijo 68 do 70; okoVca Sombor 70 — 72; sremska za marc - maj 80 — 82.50 banačka z garancijo 67 — 69; sremska z garancijo 70 — 72; sremska pariteta Šid 72 _ 74; baška sušem 76 _ 78; sremska suš parit. Šid 79 — 80.
Moka: baška in banatska »Oggc m »0g< 360—380; >2« 340-36C); v5< 305 do 310. »6« 255-265; »7« 190-200; »8« 122.nO do 127.50 Otrobi: baški in sremski 85
ne moremo konicediiraiti, ker se z neznizano produkcijo v podjetjih, ki reprezentirajo mogoče 20 odst. normalne produkoLje, umiri j<f domači lastnici šum in podjetja, ki reprezentirajo 80 odst. normalne legalne produkcije. Ozkega gledišča glede bosanskih šum ne moremo priznati in aplicirati na stkupno jugos-ovensko indiustrijo mehkega
lesa.	__
Nam Je vseeno, kaj ena ali druga bosanska industrija iagubi, ker jc itak po večini angažiran le tuj kapital iin veliko podjetje nima tolike socljalaie vaižnosti kakor pa mnogo maiih. Ni nam pa vseeno, kakšen je rezukait državnega podjetja, ker se tu izgublja državni denaT in to na način, ki je za 80 odst. preostalih Skrajno poguben, tako da je škoda podesetorena.
Največjo škodo pri izvozu nam dea ono podjetje, ki je v inozemstvu najbolj vidno. Ce vidn inozemec, da dela v današnji krizi naše največje podjetje nemoteno dalje, da iwu zastopniki tega podjetja nudijo vsako množino blaga in trdijo, da drže vsako ceno, je jasno, da še dolgo ni videti konca konkurence in derute. O konsekvencah smo
si na jasnem.
Tudi razlikovanja nalog med malimi, srednjimi in ve!lomi podjetji ne moremo priznati iz vidkov. ki jih iznaša g. dr Ul-mantkv. Mala in srednja industrija obsegata najmanj 60 odst. jugoslovanske produkcije ter sta tako ozko spojeni s ceiim narodom teh področij, posebno dravske banovine da vsako hoso aili btso občuti ves narod ' Saj je samo v dravski banovini tan-giranih 135.000 šumskih posestev z najmanj 400.000 interesenti. 80 odst kapacitete normalne produkcije je danes dovedeno do nerentabilnosti. in to v veliki men zaradi fonsiranja bosanske produkcije po principih dr. Uknantkcga in njegovih somišljenikov.
Predlog g- dr. Ultmansfkaga je nesprejemljiv. ker ie poguben. Izrastel je iz ozkega lokaneaa gledišča bosanskih prilik bTez ozira na vitalne potrebe 2/3 jngoslovenske industrije mehkega lesa ter nasprotuje temeljnim principom trgovrnc m industrije, ki ®o tudi v današnjih časih ostaja nespremenjeno v veljavi
— Povišanje uvozne carine na lepenko.
V soglasju s predsednikom ministrskega sveta ie finančni mimster izdal naredbo. po kateri se spremenijo uvozne carine na , lenenko iz točke 442 predloga carinske tarife. Carina na l^enko, v teži nad 200
ri: za marc 14.50 — 14.52.
Badio
Izvleček \r oropramov
Sreda 27. januarja. LJUBLJANA 11: Prenos ervetosavsk* proslave z univerze. — Opoldanski program odpade. _ 17.30: Salonski kvintet.
. 18.30: Predavanje o morju. — 19: Ruščina. _ 19.30: Literarna nra. — 20: Beethovnov večer. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 28 JannarK LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Samospevi Carmen Antičeve. — 18: Sadjarstvo. _ 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Italijanščina — 19.30: Srbohrvaščina. _ 20: Pedagogika. — 20.30: Prenos koncerta 17 Beograda" — 21.15: Cerkveni koncert. — 22: Samospevi gdč. Dragice Sokove. — 22.30: Vapoved časa in [»oročila.
BEOGRAD 12.05- Radio - orkester. — 16: Popoldanska glasba. — 20.30: Koncert kvarita. — 21.15: Prenos iz Ljubliane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Labka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra balalaik. — 20.30: Prenos iz Beograda. _21.15: Prenos 'z Ljubljane _ 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 17.35: Otroška glasba. _ 19.20: Lahka glasba. — 2015- Zborovsko petje. — 21: Violina. — 21.30: Klavirske skladbe. — BRNO 17.35: Otroška glasba. — 19: Prenos iz Prage. — 20.15: Godba na pihala. — 21: Koncert kvinteta na pihala. — 21.30: Violinske skladbe. — 22.30- Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.35: Komorna glasba. — 2015- Večer lahke glasbe. — 22 30: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 15.30- Koncertna ura. — 17: Lahka godba. — 19 40: Gambo io kitara. — 20*.s: Jazz v simfon čni glasbi — 22.15: Ciganska godba. — BERLIN 19.30: .Plesni večer — 22.30: Zabavni program. — KftNIGSBERG 16.15: Koncert orkestra. — 19.30: Program iz Berlina. —
Samoprodajo 2034
SUHOMESNATEGA BLAGA IN MLEČNIH IZDELKOV
ISCE koloniJalna trgovina v Beograda.
Ponudbe poslati na »Publicitas«. Beograd, pretinac broj 60, pod »Suhomesnata roba«.
črna zvezda pripoveduje
Jožefina Baker pripoveduje francoskemu novinarju Marcelu Sauvageu o svoji mladosti
Saint Louis Je mesto, kjer je mnogo mraza pa dosti ljudi — najmanj 800.000 ljudi, žensk, delavcev in zamorcev. Mimo teče veliki Mississippi, valeč s seboj rumeno blato in noseč velike parnike na kolesa, ki venomer puhajo oblake črnega dima ter ploSčate čolne, ki spravljajo bombaž proti Oceanu. V mestu je nad reko tudi velikanski most v več nadstropij. Saint Louis je ves preprežen z železnicami in posejan s tovarnami, ki stresajo umazane saje na morje poslopij. Zelo mrzlo je tamkaj.
Prodaja se pa vse od lesa, 41 ta in moke pa do strojev, bombaža in koruze.
Saj gotovo poznate to mesto v državi Missouri (USA), ki so ga ustanovili Francozi. če ne, pa lahko pogledate v knjigo. No, in tukaj sem se rodila 3. junija 1906 na Benardski cesti.
Evo naše družine: prababica, babica, mati, moj brat in dve sestri Očeta takrat ni bilo tu, delal je nekje v tujini.
Oče in mati sta se poznala že iz Šole, sorodniki pa niso hoteli, da bi se vzela. No, pa sta se vseeno poročila, čeprav sta bila siromašna. Potlej pa jima niso hoteli več pomagati in so ju popolnoma zapustili. Pozneje sta se oče in mati ločila in delala poslej vsak zase. Mati je živela skupaj s staro materjo in dobro se spominjam, da smo vsi skupaj tolkli strašno revščina
Materi nisem prav nič podobna. Prej očetu, ki je bil Španec. Prababica in babica sta že zdavnaj mrtvi. Oče in obe sestri pa delajo. Vsak mesec jim pošljem ček. Mislim, da razumete, da sem potemtakem poglavar družine.
S petimi leti so me poslali v šolo. Dolgo pa me ni držalo tamkaj. Tepla sem se z učiteljicami in vsemi součenkamL Ne morem trpeti, da bi me kdo silil to ali ono. Pa v šoli so me tudi venomer silili, naj se spakujem, naj jim režem obraze in saj veste, da moj obraz ni ustvarjen, da bi miroval. Sicer pa je spakovanje tudi šport, najmanj tako dober in potreben kakor vsi drugi.
Po neskončnih akorih in žalitvah ta potlej, ko sem si bila prebrala že večino šol v mestu, sem končno vendarle postala dobra učenka, ker so me naenkrat začeli nauki resnično zanimati.
Najrajši sem se učila zgodovino. Hotela sem izvedeti vse tislo, kar so napravili ljudje ne vem katere barve od vsega po-četka, kar stoji svet. Neskončno prijetno je takole preobračati liste in zasledovati, kako se preobražajo ljudje.
Najbolj so me zanimali kralji in kraljice. O teh sem sanjala prav vsako noč. Počasi se mi je odprlo, da so bili na svetu tudi hudobni kralji in to mi sprva kar ni hotelo v glavo. Kako more biti človek kralj, pa hudoben hkrati? Take bi vse pobila. In trdno sem se odločila, da svojo namero tudi izpolnim, kadar mi zrastejo moči.
Zakaj sem postala plesalka? Menda samo zaradi tega, ker sem se rodila v mrzlem mestu, ker me je neprestano zeblo vsa mlada leta. Morda tudi zaradi tega, ker sem si vedno želela, da bi katerikrat plesala v gledališču.
V Saint Louisu sem si uredila miniaturno gledališče doma v kleti. Takrat mi še ni bilo deset let Zastor je bil sešit iz vsakovrstnih pisanih cunj. Po temnih kletnih stopnicah sem razpostavila svečke in sli-čno razsvetljavo sem si omislila tudi na odru, samo da so bile tukaj svečke na mo-numentalnih postavkih iz starih zabojev, na katerih so se še razločno videli napisi »Ribe iz Novega Zelandac. Publiko je tvorilo kakih dvanajst fantičev in dekletc, ki pa so imeli to prednost, da so si lahko izbirali najboljše prostore na starih škatlah in na polomljenih klopeh, ki mi jih je srečno naključje stavilo na razpolago.
Igrala sem seveda samo jaz. Nekje sem ukradla čevlje z visokimi petami, materi pa krilo, ki je bilo tako Široko, da sem skoro cela izginila v niem. Videlo se je, kakor da bi bila zašita v vrečo, kadar sem nastopila v tej toaleti.
Mesto vstopnine sem pobirala od vsakega gledalca po eno iglo. Predstave so bile vsak večer, dokler si nisem nekoč pri sveči zažgala krila. Ta reč bi se skoro žalostno končala, zakaj gledalci se v tem kritičnem trenutku niso prav nič zmenili zame in komaj sem si še pravočasno strgala obleko z života.
Moje najboljše prijateljice so bile vedno živali: mačke, psi. opice, volički, koze itd. Celo za kače sem imela vedno prijazen pogled. In vso to menežarijo sem nabirala po cestah in jo vlačila domov, ker je bila tudi moja mati velika prijateljica živali. Seveda, kadar jih je bilo le preveč, jih je začela deložirati, kar pa mi ni bilo prav in tako sem šla po navadi z živahni vred tudi sama na cesto. Zato se je dostikrat pripetilo, da sem prenočevala v kleti s svojimi mačkami in psi. s katerimi sem delila tudi skromno večerjo.
Z desetimi leti sem s staro materjo po-
Kaj naj vzamem s seboj?
Na nokem samotnem otoka so se dogodile čudne stvari, ki so naravnost kričale po mednarodni preiskovalni komisiji, ženeva je dejala: >Vsi narodi morajo preiskovati to čudno zadevo!« Tako je vsak narod določil svojega odposlanca ra potovanje v oeznami svet. Ker pa Je bila ladja majhna, je vsak pooblaščenec smel vzeti s sebod le tiri stvari, ki »o mn bile po lastnem prevdarku najpotrebnejše. Pred odhodom je vsak (predstavnik javil v ženejo, katere tri stvari misli vzeti s seboj. Iz spriska posnemamo, kaj so posamezni odposlanci smatraJii za najpotrebnejše.
Anglež: »Times«, nogometno žogo ln kvarte za bridge.
Francoz: ženo, ljubico ta otroftlcl voziček.
Nemec: Policijsiko odjavo, program stranke in policijsko prijavo.
Škot: Stoletno pratiko. domači hranilnik in povratni vozni lustek.
Rus: Radio, eo meter rdeče«« sukna ln sv i tek bodljikave žice.
Avstrijec: Pečeno pižko, jabolčni zavitek in klavir.
Italijan: Kitaro, otroka ta zemljevid Italije.
Madžar: Priporočilno pismo ta dva rojaka
Črnec: Tri cilindre.
Japonec: Tr! pnSke.
Kitajec: Trt zrn ca riža.
Slovenec: Dežnik ta dve zelenci.
tovala v Filadelfijo. Tu sem hodila vsako nedeljo za petnajst centov sedet v neko zakotno gledališče, ki je imelo samo dve loži. Z nepopisno naslade sem sledila plesom, to se pravi, kadar ni bilo baleta, zakaj baletov m baletk s tistimi tančičasti-mi krilci nisem mogla nikoli prenašati. Balet je pnsmodarija.
Vsa mlada leta sem preživela brez nogavic na nogah. Neprestano me je zeblo, in da bi se ogrela, sem plesala.
še to vam moram povedati, da je bila ena mojih glavnih manij pretvarjanje, ker sem na ta način najlažje izvedela za ljudsko mnenje. Pretvarjala sem se na vse mogoče načine ln priznam, da se pretvarjam tudi še sedaj.
Ko sem hodila še v šolo, sem večkrat ob ponedeljkih in četrtkih nastopala v gledališču kot statistka. Za ponavljanje svoj« vloge seveda nisem imela nikoli časa, toda glasba me je sama spravila vedno v pravi korak in ritem. Tu sem se vedno izdajala za starejšo kakor sem bila v resnici in tako sem zaslužila včasi po devet dolarjev na teden, kar je bii o za takrat precej. Dostikrat pa smo šli seveda vsi skupaj suhi iz gledališča, če predstava ni uspela.
Slednjič sem dosegla 16 let ln tedaj sem ae kar mahoma razvila. S 16. leti sem bila prav tako velika in močna kakor sedaj. S temi leti sem začela intenzivno razmišljati o svoji bodočnosti. Plod premišljevanja je bil neomajno trden sklep, ki s ga izvedla takole: 1. dala sem si ostriči lase; 2. zapustila sem družino.
Z družino na hrbtu se ne da ničesar napraviti. Poslej nisem videla nikoli več niti tete niti matere. Ce se katerikrat spet vrnem v Ameriko, se bom vrnila samo zato, da bom videla ti dve stari ženici, ki sta mi tolikanj pri srcu.
Dirkalni avto na tri kolesa
Ameriški letalski konstrukter James V. Martin (na levi) je zgradil trikolesni avtomobil vretenaste oblike, ki porabi le 6 litrov bencina na 100 km, pri tem pa doseže maksimalno brzino 176 km na uro. štiricilindrski motor je vdelan v zadnjem delu voza.
KARIKATURA
Berlinski pisatelj Anton K. si je, kakot mnogi veliki duhovi, lastil precejšnjo mero nečimernosti. Nekoč je prišel z nek« premiere v kavarno in je menil:
»Publikum je bil izvrsten. Igrali so kro-gu prvovrstnih prominentov.«
Prijatelji okoli mize so se lahno nasmehnili.
K. je to opazil in je hitro dodal:
»Saj ne mislim samo nase.«
>Toie Škatlo ta bi rada imela.«
Bajaničar Franz Nigl je baje odkril na posestvu zakoncev Neuliger pri Lincu ležišč« radijeve rude, ki je po njegovem zatrdilu največje na svetu. Strokovni krogi so gled« tega zatrjevanja precej pesimistični. (Slika kaže domnevno ležišče radija)
Znanost in umetnost
»Življenjski žarki"
Znanost se bavi ta čas med drugim z zanimivim problemom, ki izvira v bistvu od ruskega biologa prof. Gurviča.
Gre za dejstvo, da oddaja cela vrsta organizmov iz svojega tkiva določene žarke, ki so sposobni pripraviti stanice sosednih tkiv do živejše množitve, ki pospešujejo tedaj ra3t Zdi se, da so ti žarki podlaga za vse dogajanje, ki je v zvezi z delitvijo stanic in rastjo. Bakterijske kulture jih kažejo prav tako kakor vršiči čebul. pretakajoča se kri istotako kakor mladi možgani in mišice. Tudi stanice raka kažejo ta pojav.
Ti »življenjski« ali mitogenetski žarki, kakor jih imenuje znanost, se podrejajo vsem zakonom, ki veljajo za druge znane žarke. Določene snovi lahko prodrejo, druge jih zadržujejo. O njihovi valovni dolžini se še prepirajo, bržkone pa je sorodna valovni dolžini ultravioletnih žarkov.
Klasiki v sodobni Rusiji
Ruska državna založništva so nedavno objavila programe za delo in izdaje v bližnji prihodnosti. Med pisatelji, kojih dela so na programu, je 70% klasikov. Ostanek odpade na sovjetske pisatelje, ki so povsem potisnjeni v defenzivo. Vrhovni vodja ruskih sovjetskih založb je izjavil: »Teorija o nerabnosti kulturnih tradicij se je
Prof. dr. Evgen Steinach, ki si je s svojimi eksperimenti za pomladitev človeka pridobil velike zasluge, praznuje danes na Dunaju svoj 70. rojstni dan.
preživela.« Vse ruske javne knjižnice tožijo, da jim manjkajo klasiki, ki jih občinstvo vedno bolj zahteva.
Cervantesov »Don Quijote« je izšel lani v treh izdajah. Razprodali so ga do zadnje knjige. Prav tako ni nikjer dobiti Puškina, Tolstega, Gogolja in Cehova. Ustanovil se je poseben zavod za prevode iz svetovnih književnosti. Izda) bo poleg prevodov angleSke literature tudi prevode francoskih pisateljev Hugoja, Balzaca, Flauberta. Stendhala, Maupassanta in drugih, Iz nemškega slovstva izidejo prevodi
Truplo bivše kraljice Sofije so položili v kripto ruske cerkve v Firenzi, kjer leže tudi ostanki njenega moža, kralja Konstantina
Vzorni zakonski mož
V Chicagu so ga iskali na javnem tekmovanju in so mu morali prisoditi prvo nagrado, ker so ugotovili, da ima naslednje lastnosti:
1.	je zjutraj vedno dobre volje;
2.	prihaja točno k obedom;
3.	se ne vmešava v gospodinjske posle svoje žene in jih ne kritizira;
4.	pravi, da mu žena bolje kuha nego celo mati;
5.	je širokogruden in mirnega značaja;
6.	ima svoj dom rajši nego svoj klub;
7.	je v družbi ljubezniv;
8.	je dober poznavalec ženske lepote, kar kaže s tem, da smatra svojo ženo za najlepšo na svetu.
Kako bi rekli — malo dolgočasen bo ta mož brez napake. V ostalem se 'menjje mister Wannostand in ga priporočamo v posnemanje vsem, ki hočejo mirno živeti m imajo temu primerno boljšo polovico.
Schillerja in Heineja, Hoffmanna ter Klei-sta, napovedana naklada Goetheja in Sha-kespearea pa je že naprej razprodana.
O izumih in izumiteljih
Znano je, da ni nič novega pod soncem in da je tudi marsikateri novodobni izum le potomec prejšnjega, pozabljenega izuma.
Spomniti se moramo n. pr. na smodnik, ki ga pripisujejo freiburškemu menihu Bertoldu Schwarzu, pa so ga Kitajci uporabljali že v pradavnini. Prav tako so Kitajci že v 6. st. pred Kr. poznali tisk, o katerem običajno menimo, da ga je prvi izumil Gutenberg Toda novejša raziskovanja vedo povedati, da je tudi Gutenbergov sodobnik, Holandec Coster, izumil svoj način za tiskanje knjig.
Američan Benjamin Franklin ali avstrijski kanonik Diwisch veljata za izumitelja strelovoda — to reč pa so poznali v starem Egiptu že 3000 let prej. Neki hiero-glifni napis sporoča o visokih, z bakrom obitih jamborih, ki so jih rabili proti streli.
Varnostno svetilko za rudarje je izumil kemik Humphrey Davy, ki je bival tudi med Slovenci, a vendar je imel več predhodnikov in v sredi 18. st. jo je uporabljal že neki Carlyle Spedding iz Whitehavena.
Tudi Stephensoo ni izumitelj lokomotive, temveč njegov rojak Trevithek.
Telefon je izumil Nemec Filip Reis tn ne Američan Graham Bell, ki je njegov izum samo izpopolnil.
Raketa namestu granat
Strašno orožje bodoče vojne
Angleški izumitelj sir William Congre-ve je že pred sto leti izrazil željo, naj bi se raketa, ki je tedaj služila samo pirotehničnim svrham, porabila za druge »resnejše« namene. že v vojni Anglije proti Danski in proti Franciji je raketa kazala, da bo postala več nego sredstvo za raz-veseljevanje. A niti takrat ni še nihče mislil, da utegne postati najpopolnejše orožje, ki bo izzvalo preobrat v vojni tehniki.
Naziranje. da je raketa orožje bodočnosti, je danes tako soglasno, da skoraj ni več dvoma o tej resnici. Farain Edwards, ki pozna uničevalna sredstva kakor malo-kateri sodobnik, razvija celo teorijo o po-rabnosti rakete v bodoči vojni.
»Vojujoča sila bo z raketami mogla bombardirati na tisoče kilometrov daleč ležeča mesta. Vsak pešec bo takrat artilje-rist in vojna se ne bo odigravala samo na fronti, amipak se bo raztezala tudi na ne-borce in civiliste. Dotlej bo že davno izumljeno gorivo za uničevanje ljudi. S tem
72 ur umetnega dihanja
V Parizu je poskušala izvršiti samomor mlada Rosa Bakratr-va. Zastrupila se je s plinom. Celih devet ur so jo zaman skušali obuditi k življenju. Ko so odrekli vsi napori zdravnikov in strežnikov, so preizkusili na njej novo napravo za umetno dihanje. Procedura je trajala 25 ur, nakar bo se pokazali znaki življenja. Poveljnik gasilskega oddelka, ki je bil prisoten pri tem uspelem poskusu, je povedal, da se je njegovemu moštvu nedavno posrečilo obuditi neko žensko k življenju šele po 72 urah umetnega dihanja. Tudi ta ženska se je zastrupila s plinom.
gorivom bo mogoče rakete tempirati glede na brzino in uničevalno silo. Njih polet bo lahko hiter ali pa počasen — kakor si bodo želeli tisti, ki jo bodo sprožili. Zanesljivost raket glede učinka se bo lahko merila vsaj z zanesljivostjo topovskih izstrelkov. Danes razpolagamo s sigurnostjo cilja na poldrag kilometer daljave, po načrtih Maksa Valierja pa bo rabila raketa iz Evrope v Ameriko samo 100 minut. Vojna raketa bo napolnjena s kemično maso, s tekočim ognjem ali pa s kemikalijami, ki razvijajo dim. Takšna bo povzročala peklensko zmedo in pogubo med četami, kamor bo priletela. Navdajala bo z grozo vojaštvo in civiliste, ki se ne bodo znali in mogli braniti proti njenim učinkom.«
Poleg tega pripominja Farain Edwards še to, da bodo produkcijski stroški vojne rakete znatno nižji od stroškov za izstrelke težke artiljerije. Posledica tega bo, da se bo dalo proizvajati to uničevalno sredstvo v neskončnih množinah.
Smrt izumitelja torpeda
Iz Londona poročajo, da je umrl v Starosti 79 let izumitelj torpeda Brennan, ki je iznašel tudi enotirno železnico, ki je svojčas vzbujala ogromno zanimanje. Brennan se je rodil 1852 v Castelbaru na Irskem in se je izselil v Avstralijo, kjer je ostal do 1880. Za svoj prvi izum, tako zva-ni Brennanov torpedo, je prejel od angleške vlade 110 000 funtov.
Čitaite tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Največje ležišče radija?
Odstop glavnega tajnika Društva narodov
Sir Eric Drummond,
ki je podal ostavko na mesto glavnega tajnika pri Društvu narodov
San Marino v zvezi s svetom
Majhna republika San Marino, ki je skozi celih tisoč let znala ohraniti svojo samostojnost, dobi letos pomladi priključek na italijanske železnice. Tisočletno idilično življenje bo torej končano. Doslej je bilo 13.C00 prebivalcev navezanih na avtomobilski promet, ki je posredoval zvezo z Italijo in svetom.
železniška zveza bo prinesla državici najbrž tudi povečan tujski promet Največje izglede za uspešno prihodnost ima v tem pogledu prestolnica male ljudovlade, ki stoji na 800 m visokem Monte Titanu. Državica je začela graditi železniško zvezo šele 1928. Gradnja jo je veljala 40 milijonov lir. železnica bo dolga od Riminija do San Marina 32 km. V Riminiju se bo proga priključila na italijanske železnice.
Tu so pokopali bivšo grško kraljico
Pred razorožitveno konferenco v ženevi
Nad dva milijona Angležev je podpisalo zahtevo po splošni razorožitvi. Prve podpise, ki so jih poslali v ženevo, je izročilo lordu Cecilu (X) belo oblečeno dekletce kot
simbol mirovnega duha
Cene malim oglasom
Zenitve bi d opisovan /a. vsaka besedo Dm i— ter enkratna prt-
stoibma ib ii/ro za dajan it naslova Dm 5.— Oglati trgovskega •n reklamnega maiaia. vsako beseda Din l — Po Dm 1— za besedo se zaračunalo nudahe vst oglasi ki spadajo pod rubrike »Kan- pa kam* »Auto moto* »Kup.tal* »V najem* »Posest* •Lokali* »Sta iovania odda* »Strop* »Vrednote* »Informacije* »Živali* »Obrt* m »Let* tet pod rubrtkama •Trgovski potniki* tn »Zastu tek* Ce se i oatasom nudi zaslužek oziroma, če se išče potnika Kdor si oa ood tema rubrikama išče zaslužka ali službe plača za
vsako besedo 50 pat Prt vseh ^uuh kt M taročuruno oo Du> l — ta besedo se zaračuna enkratna oristoibint Dm 5.— ta Mro alt ta dajan te naslova Vtt ostati oglasi tocmmega tnačaia te računa io po 50 pat za vsako besedo Enkratna prittoibina ta htro alt za dajanje naslova prt oglatih kt se zaračunalo po 50 pat za vsako
besedo znaia Dm 1— Najmanfh znesek prt oglatih oo 50 pat za besedo, te Din 10.—. pn oglasih p. I "Hn za besedo Oa Dtn 15 — Kn pristojbine za male o plast ie olačati prt oredafi naročila, ozi roma iih ie vooslati v olsmi, ohenem t naročilom

Potniki
&0KJI	ma3M>
alka plača u vsak« >-»edo 50 par; M ta .»nj« oaslovm ali ta i fro »Dim - Kdor sprejema potnike, p'a ia b-^dio po 1 Din;
iajanj« naslova »!; o iifro m 5 Din (51
FlJisuai in provizijo
o ud:mo potnikom ta >t>:.«k privatnih Hrank u Ljut> ijano in >k>lico ter v • » dravsko ban>vino ta ma nufakTurno blago Ponult«-oa »glas yi i<*le.k »J ura« poo iifro »Fiksam to pro ri*ija«.	831 5
Potnike
n obisk privatnih «t ranic sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Go-renjslca manufaktuma tvrdka Cenj. ponudbe pod »Stalen zaslužek« na podružnico »Jutra« Jesienice.	2543-5
Potnike
na prodajo hiS-nib galanterijskih predmet<rv na ob-roke. prot.i takojšnji proviziji in fiksumu. po dogovora angažiramo. Na£e predmete. ki ne podlegajo T»o.l>>.rJ sili kupuje in po trebnje vsakdo. — Bapira. Duna:«ka	96 2703-5
beseda 50 par.
ia da!«r'» naslova aH ia šifro pb S Din (1)
Učenca
is. trgovine i mešanim olagom sprejmem Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Sedež ^reml.ialne šole« oa ogl. odd. »Jutra«.
2507-1
Vajenko
pridno io po«te»o sprejmem za damsko krojaSko obrt. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 3681-1
Hotelskega portirja
zmožnega nemSkega in ita lijanskf-sa jezika ter kavcije. i£Se botel Štrukelj.
2685-1
Damskega frizerja
babi šfcucerja in prvovrstno
frizerko
IMeea. Ponudbe s slfks n« »Salon Mila«. Ljubi 'ana, Du.na.jska cesta 7. 2690-1
Kuhar aH kuharica
samostojna in dobro izvei bana spodobna za vodstvo večje kuhinje, dobi siniho Ponudbe z zahtevki in opi mij do*edanie zaooMitve na »slan. oddelek »Jutra« pod *načko »Kiihin'a« 2706-1
eten organizator
b«r sodelavec, z ma c a.; u tal »m. dobi eksi-7 brmkonkurenČ -diet i u. Obširne po ca vi t i takoj na ocl. -.< »Jutra« pod Šifro ».nosna priložnost«.
2K9-1
kega
pomočnika
-.»■». dobrega ondu sprejmem takoj. Po f "a oglašaj oddelek i'.."3€ pod šifro »Brivec«.
3635-1
Hlapca
-'--nega in pridnega, va-uga "konj in vseb dru kmetsktb del. sprej-tak->j. Ivan Anžič. •itiie 26. pošta Spndn;a /•a	2663-1
Absolventin?o
*ke šole spreimem. t	ima'9 prednost.
P—Mdbe nj oglas, oddelek »Jutra« pod »Absolventi B.;, 5000«.	2670-1
8 trenvsko prakso ve5So tudi kartoteoneTa kntl-gox-odstva ln r.?m"lne gpi-pimpm Ponudbe s navedbo	dosedanUh
slit^b pla*1]n1b rabtpv-fcov in prilogo slike pid »Igrana 1n stan^vnnle
na ogl. odd tra«.	2506
I Din. u>	da
jan;* a&a!ova aH	ta Jifro 5 Diu Dijaki, ki
kcstTukc.ij*	pia
ia)o vsako beš«*d« 50
pa.r; za iifro ali za	da
janje naslova 3 Dia	(4)
Periektna kuharica
mesto pn boljii družini ali samostojnem gospodo. Gre tudi na gostilno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2662-2
Mesto gospodinje
pri gospodu išče samostojna dama. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Iifro »Inteligentna 666«. 2650-2
Frizerka
i$5« stalno službo. 0<*>j. dorprče na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna«.
2G51-2
181etno dekle
i?5« za takoj službo natakarice ali v pomoč pri gospodinjstvu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2631-2
Brivski pomočnik
star 26 let. s pomočniško preizkušnjo, dober bubi štiicer in ondnler, iSfle na-mref-enje x 10. februarje-m. Najraje v Ljubljani ali okolici, gre pa tudi na deželo. Dopise prosim na naslov: Viktor Danen. St. Jernej na Dolenjskem.
2658-2
Natakarica
t dobrimi »pričevali. Seli službo v mestu ali na deželi Naslov pove oslini oddelek »Jutra«. 2673-2
Inštruktorja
za poučevanje srbohrvaščine išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Šrbo hrvaščina«.	2645-4
Camernikova šoferska šola
Llnbljana, Dunajska c. 36
Prva >blastveno koncesijo nirana Prosj. kt 15 zastonj - pištite ponj! Učence .prejema vsak	3->1
KdoT išče zaslužka, plača za vsako besedo 30 par; za naslov al; iifro 3 Kn. - Kdor a u d i taoinžak. p« ta vsako besedo 1 Din. za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Dia. (3)
Zavarovanja
za posmrtnin« in dote skle
pa vestno in strogo di skrot.no poklicni zaupnik. — Zaupajte zanesljivo Vaš c-enj. naslov na oglas, od delek »Jutra« pod cnačk" »Sreča v nesreči 1035«
2644-3
Šivilje
■wn»o prvovrstnt m samo atojne v damsk konfekciji
dobe »talno delo. Ponudbe na oglasni »dde.lek Jutra t>o,j »Konfekcija« 2615-8
Gosnodična
r obrtno Mo. ki je d-o«e. da i službovala kot vzgojiteljica. išče istotako službo. ali v trgovini ver.enin. Ponudbe na o<r'a«. oddelek »Jutra« pod »Vzgoja«.
2685-2
Trgovski pomočr*k
mlaiši. v ^pec^riii. ie-lcznini in manufakturi. za nesljiv in po&ten želi pre-menki mesto Cenjene po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilnost«.
3686-2
Ekonom-vrtnar
z večletno prakso. želi spremeniti mesto. Naslov nri podružnici »Jutra« v Mariboru.	2716-2
Služkinja
oridna in poštena. zrooSna kuhe ter vseh goapodint skih del. išče za takoj slivžbo v Celin Naslov pr podružnici »Jutra« v Celju 2721-2
ret-avo in »e^no sprel-ir. ern Pnntilbe z navedbo pla^e ln doseda-ni!h slvi^b nod t>Trgovina v m°«tu na de^el!«^ na ogl odd. »Jutra«.
2505-1
T"lovskega Roenca
jKiitonega. rdraveo-a i,n
p-idneja	takoj v
trtror-ino Čiri' ?,urman. ^odlehnik pri Ptuju
2325-1
Stmkovniak
re praienie žitne kave. t iokazsno «posobnost'0. dob: '^ikoj sin ž bo. — Pn nudbe na o^la=ni oddelek »Jirtra« ood »Ječmen«'nd« Kanton takoj.	2S&7-1
Trg. valenca
močnega In zdravega, z
mp&l>an«WoIsko izobrazbo »P'einieni v več:o trgovino Ba iejp!; _ Ponudbe na ozlas videlek »Jutra, pod l.fpo »Vajenec«. 2371-1
Kuharico
■raleno vseh ?osf>odinjskih l>">!ov «pre'me.;n > fe bniarjem Ponudbe z na v^-ibn j^hrpvane r>!ačp na (►-'as oddelek »Jutra« pod
»Stalna slnfba v srerlin!
ir"»'a«	2367 1
Zastopni.
za Slovenijo za prodajo pi ebranjevainegs predmeta dobi mesto. Ponudbe na Jugokomercia — Zagreb. Gunduličeva 4M. 2o«4-3
Postrežnica
i5če delo. event. tudi »na-ženie pisarn. Ponudbe pod »Cista« na oglasni oddelek »Jutra«.	26S7-8
Za 2=00 Din prodam
radi prezaposlenosti proda jo novega predmeta, kate rega prodaja se lahko vodi" potom oglasov v vsa kern kraju z velikim dobičkom in brei drugega kapitala. Ponudbe poslati na og!a«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Resni reflok ta nt«.	3691-3
Trgo\ski pomočnik
mešane stroke, išče . službe v Mariborti. Naslov pove ojlasni ' vddelek »Jutra«.
'-•:. 2717 '
Avto, mo$0
Foto-aparate
ia ti« founpoirobočuie kapi 5 pod najugodnejšimi pogoji v foto trgovini A. Smuc, Marijan trg 8 — vogal W alf o ve ulice St. 1.
304-6
Stroj
za rcnunjo šuuake, aalame
itd., ma«iven, najboljše vrste, neiarailjiv, zelo dobro ohranjen, po izredno nizki ceni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za delikate so«.	2669 6
Salonska garnitura
temna, 7 komadov, originalno indrsko ročno rez-barsko delo. poceni naprodaj. Vprašan'a na naslov: Dr. Scherbaum. Maribor.	1944-6
Cirka 60
hišnih gospodinjskih predmetov galanterijskih na ugodno obroke. Izkazilo zadostuje. Velika izbira namiznih prtov, jedilnega pribora, kuhinjskih tehtnic poste! :nih garnitur. Šapira. Dunajska cesta 36. veža 2452-6
Trgovski tokai
in vinsko klet
oddam pji Končanu v Roini dolini, cesta 11/36. — Vprašati tetotam v !. nadstro-pju.	2686-19
Gostilno
dobro idočo prodam ali oddam v najem. Informacije v Mariboru. Stritarje va ulica 7.	2718-19
Pridelki
Vsak. DosrOa i Pi. ta lajanje oaslova ali za Šifro pa B Din f33!
Lanene tropine
prvovrstne takovosti 37'38 %. mlete. po 195 Din za 100 kg mkl vreče kupite do konca januarja t i. t tovarni olja Hrovat & Komp.. Ljubljana
1255 33
Gramofon. plosr>
nerabliene. nekaj komadov prodam. Nas'ov pove oel. oddolek »Jutra«. 2711-6
Kuhinjsko kredenco
veliko, in ? polici prodam »Javna skladišča«. Dunaj ska 33. pri skladiščniku 2712-fi
Snalnico za t osebo
hrastovo. lftne izdelave fpn. stel:a. nočna omarica in n«iha\ visoko stoječo sve t il iko. bni 5 eno orl ed a 1 o 78 V 48 rm in oolico za cveti-'«"« prodam. Na«lov v oglasnem oddelku »J'i'-a« 2714-6
Ponoina raznrodaia
pralnega mila 72 °J< vse bu'e maSčobe. samo 10 Din 7,9 k2. 3 k? 29 Din. Nada l'e frankfurtste kuhin'sVe tehtnice ra 10 kg po 50 TV'n z iams^t-rom. Sanira Dunajska cesta 36. pr'"č'"p 2702-6
Wo+Ort»o TfoV
N. S. D. 500 cm* malo rabi'eno ter železno ppč s cevmi po zplo usodni ceni nro/tam Va offled nri tvrdki J Ooreo nasi ^llerhammer Ogrin. d. z o T.. Miklošičeva cesta SO
v mKh f»r-se"lJ» i 0"»
ta dajanje naslora aH na Šifro 0» 3 Din "M
Jabolka
kg od 1 Din naprej proda ia Amalija Lott&peich. Rimske Toplice. 2319-34
Dvosob. stanovanje
event «do«o6do, po možnosti v centra iščeta 2
starejši osebi. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalna in točna stranka«.
Enosob. stanovanje
s kuhinjo ali kopalnico išče samostojna uradnica v okolišu sodni jo. za ma rec ali april. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »M. S.« žfcJ52-31/a
Stanovanje
eno- ali dvosobno 11 8 e manjša solidna stranka ia 1 maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«.	3680-21/a
Stanovanje
9—4 »ob. kopalnice ln pritiklin iM« obitelj 3 odra« lih o*eb za maj. Ponndbe na oglasni oddelek Jutri pod šifro »A. A.«
2693-21/a
Stanovanje
ew>- ali dvosobno, v bližini Tabora iščem e 1. marcem pismene ponndbe na ogla«ni oddelek »Jutra« ood «T*srovVi. oro«-®^«
Ur
Vsaka t»twe<la I Duj. aa lajanje naslova ali ta Šifro na 5 Din flft'
Bukova drva
suha in zdrava, ter bukovo oglje kupujem na va gone. Ponudbe « ceno i'n pogoji plačanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bukova drva«. 3638-15
Orehovine
roža n« in okrogle v«S vagonov. ter
lipov in tesan les
rabimo za takojšnjo doba vo. — Ponudbe s ceno na 'jglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Italija«. 2671-15
Bukove hlode
kmpuje Lavrenčič & Co.. Ljubljana. Vošnjakova ul.
■>"7
Dijaške sobe
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova ali
ta šifro S Din (33-*
Prazno sobo
za pisarno iščem r sredini mesta. Ponudbe pod »Takoj« na ogla«, oddelek »Jutra«.	2701-23/a
Preprosto souo
iščem pri samostojni dami Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod žifro »Boljši obrtnik«.	2707 2.3/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 l>ai_ ia dajanje naslova ali u šifro 3 Din (23
Vsaka beseda I Din. ia dajanje naslova ali sa šifro pa 5 Din (101
Ognjegasci
in požarne brambe zabto vajte ponudbe iibomih. a najcenejših motornih bnz galn. reševalnih avtomobi lov itd od Renault za stopstva. Cesta na Rožnik ii. 19. _80-10
»Opel«
dvosed ežai. tipa 1928, v najboljšem stanju, primeren za potnika, naprodaj za 16.000 Din. Na ogled pri General-Auto. Dunajska cesta 36.	2673-10
Zastopnike išče
Bradford. generalni zastopnik drž. tkalnice preprog, za prodajo preprog, blaga !n platna na obroke. Se
'anhie^i-a ni 7 2*7^-3
Vsaka t>e»e<ia 50 par. ta iajenje naslova aH za Šifro pa 3 Din (21
Čevljar, pomočnik
dobro i-zučen. išče kjerkoli službo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 2642-2
Vsaka beseda 1 Dui. za dajanj« oasltrva aH ta šifro pa 5 Din. (301
fcdgar R.ce Burrough«.
Tarzan, kralj fižtmsl«*
107.
Tarzan Je miroval kakor bronast Mp. Sabor je prišla tik podenj. Se tri korake
Je napravila _ in zdajci Je priletela iz vi-
Save vrv in se zadrgnila okoli njenega vratu. Poskočila je in padla na hrbet. Sabor je bila ujetal
Dvonadstropno hišo
dobič-kajiosno, ob tramvaju prodam. Potrebno 150.000 Din. ostalo hipoteka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Do bičkanoeno«.	2654-20
Majhno posestvo
blisti rudnika po ugodni ceni proda Aloii Vodušek, Go vk; j idol - Kjmel j. 3633-20
Lepa vila
novozidana. z električno
napeljavo, pripravna tudi za vsako obrt. naprodaj za 93.000 Din. Natančne informacije daje g. Bren-čič Mihael. Ptuj, Ormoška cesta.	2839-20
Vsaka Seseda I Di.n za lajanje oaslova ali «1 «frn » R Din (12'
Spalnico
masivno, iz fcrešnjovega lesa. politirano. s psiho. Ul komadov, proda Jakob Stare, mizar, Boh. Cešnji-a 2630-12
Raztegljivo mizo
il mehkega le«a in 3 sob ne stole prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
2683-12
Oblačila
Irg. »glasi po 1 Din beseda; za dajanje na »lova ali za šifro 3 D; Oglasi socialnega zna iVaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova rli za šifro R Din fl»i
Elegantne maske
posodim Ljubljana. Prule, Cimpermanova alica št. 5
'blizu SoleV	2710-13
V najem
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova ali za šifro 3 Din.
Dijakinjo
sprejme učiteljica ▼ »«o oskrbo v sredini meeta. Klavir. Naslov v trgovini Podkrajš«k. Jurčičev trg.
2B3B 22
Stanovanje
Vsaka beseda 'I DVn. ia dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Dia (M)
Vsak. besed* I Din. ta dajanj« oaslova ali ta *ifm d* 5 Din (1T>
Hišo na Rabu
pripravno za hotel-pen«ion, novozgrajeno, dvonadstrop. z inventarjem prodam ali oddam v zakup v centru m«ta. Medard Tomasrevicr. Rab.	2637-20
Parcelo
do 500 m' veliko, t Kolesij: ali kje v bližini kn nim proti tako;šnjeimn pla čiln Ponndbe na oe'asni ■vldelpk »Jutra« pod šifro »Hitro 4«.	2677-20
Hišo
etwv aH dvostanovanisko knolm v St. Vidu. — Po nndhe na oglasni oddelek »Jutra« pod ,]>■[, 100.000« 9700.-70
Prodam
Oglasi or^. značaja po 1 Din beseda; za ia janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali ta iifro p* 3 Din. (6)
Puhasto perje
iiaio čohano kn po	48
Din, lruga vrsta kg	po 38 Din čisto »elo jro«j* kg
(K 130 ftin tn Sist' puh	kg
po 250 D:d razpošilja	1»
poštnem povjetji	L
Brozovit, Zagreb, Ilics	« S8-6
Gostilno in mesarico
event. tudi samo gostilno ali restavracijo vzamem v najem na prometnem kraju Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« v Ljnbljam pod »Februar ali takoj 250«.
2627-17
Posestvo
oddam v najom pod ugodnimi pogoji. Naslov pove oglasni oddelek »Jut-a«
2715-17
Lokali
Vsaka beseda t Dui, ta dajanj« oaslova ali za šifro pa 5 Din. (19
Majhen lokal
na Dunajski cesti takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelpk »Jutra«. 2585-19
Gostilniški lokal
oddam večjemu vinograd niku ali vinskemu trgovcu ki bi točil na:bol:ša vina t>o konkurenčnih cenah. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2664-19
Garažo
oddam v Knafljevi nliei St. 13/n.	3668-19
Pozor!	PoTor'
Čevljar, delavnico
tKtvsem opremljeno v tni: hiši. na zelo prometnem orostorn ▼ Ljuhian? od iam taVoi v Taknp ali io rudi prodam. Naslov r»ove Tgiasm oddelek »Jutra«. ___8386-T
i en trgovski lokal
"Idam * sredini mesta ►be P:«mena iti nt.mena vpraša nia s« oroei našlo vi*= na Kati VaH Oel}« Kmljt p»tra e. 29.
«0079-1«
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo ia pritiklinami takoj oddam ta 450 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«.	3648-21
Dvosob. stanovanje
oddam za februar ali maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bleiweisova«.
2043-21
Lepo stanovanje
4 sob in pritiklin (itvzem-_ ši kopalnice) oddam takoj ali s 1. majem. Ponudbe pod šifro »Poleg univerze« na oglasni oddelek Jutra.
2590-21
Stanovanje
obstoječe k dveh «ob. kuhinje, verand« in pritiklin oddam v Vodmatski ulici št. 21.	2672-31
Stirisob. stanovanje
solnčno. v brezhibnem sta n;u. souporabo vTta oddam takoj, event. pozneje. — Ogledati T Knafljevi 13/n 2667-21
Stanovanje
najbolj *olnčno m ta vsa ko Iružino primerno od dam s 1 februarjem t. I. Matija Smid. trgovec. N« va vas. Sv. Jurij oh iuž železnici.	2588-21
Dve stanovarf
dvosobni, r.a 400 in 470 Din oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 2684-31
Enosob. stanovanje
oddam s 1. marcem. Na slov pove oglasni oddelek
.Jn.tr-,.	=>ROO »1
Stanovanja
Sostanovalca
sorejmem v sredini mesta. Naslov por« oglas, oddelek »Jutra«.	2647-23
Sobo
z eno ali dvema posteljama poceni oddam. Elektrika, vodevod. Na Ko-
delievo 13 (nasproti Leo-nišču).	2655-23
Majhno sobo
ki nima posebnega vhod«, oddam solidnemu gospodu Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2041-23
Prazno sobo
velik« Vn solnčno. t elektriko. v sredini mesta tako' oddam. Po>a«.nila v trgovini Kralj. Stari tre 90.
8661-23
Gospodično
spre!mem kot sostanovalko . vso oskrbo r lepo tračno sobo t sredini me«ta. — 'stotam oddam tndi sobo s posebnim vbodom. Cev ljarska ulica 2/TII. 3657-23
OnremHeno sobo
s posebnim vbodom oddam 2 osebama Naslov v ogl oddelku »Jtrtra«. 3652-33
Sostanovalca
sf>re!meim v Skofji ulici štev. 13/11, vrata 1«.
3648-23
Sobo
le.no onremljeno. • »kupnim vbodom. ▼ sredimi _ rnenta oddam mirni gospodični za 300 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 2646-33
OnremHeno sobo
tračno. S posebnim vhodom parketom in elektriko od dam • 1. februarjem Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«._KT2-2«
Prazno sobo
čedtvo in sotnčno. t HA trifno r«T.«ve<tliavo oddam le stare-iši dami. Poirve »• v Spodnii Šiški. Cerfp*i»v»
ulica 38.	19.52-2?
Sobo
oddam eo«podn ali ro«T>o-
lični v Sp <S;rVl. Na«lov v »glasnem oddelkn Jutra 2584-23
riorpm"o»io coSo
komfortno, s parkefom. po-»ebnrm vbodom ln elektri ko za SV) Din oddam v Prnlah. Sredina 5. 2675-2S
Lepo, zrrčno sobo
v centru mesta oddam
takoj s 1., oziroma 15. februarjem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2696-23
Na stanovanje
sprejmem gospoda ali gospodično v Merosodni uJ. St. 1.	2709-33
W4WS,HM
Vsaka tteorcU 50 par. n dajanje naslova aK ta šifro 8 Dia (21-a 1
Dvosob. stanovanje
1 kuhinjo m vsemi priti klinami. pomoinosti s ko palnieo iščem s 1. aprilom ali majem. Na pritličje ne reflektiram. Rajon Mirje. Rimska in Tržaška ceeta do mitnice. — Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stanovanj««. 3660-21-a
Stanovanje
lveh, event. ene »obe.
oredsobe Ia kuhinj« išče 'iradnik r Bežigrajskem >kraju Kletno stanovanje izkljnčew>. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifr* »Okraj Bežigrad«.
Prazno sobo
v«Wko. s po»ebnlm vhodom oddam v Gledališki nlici št. 12/m. levo. 2«76-?S
T?k Tlvolila
r Rkrabčov) nlicl oddam ta Vol opretnl !«oo sobo so lidnorrn)	Poceni
'a daj« M r a V. Ces.t.a v Rožno dolino (paviT-onV 2698-2S
Čftdno sobico
• parketom, elektriko. v*o oskrbe ln dobro hrano od dam po rmern! ceni ti« Prulah. Sredina St. 14T
Sosfstiovflllrfl
*dravo tn In+elisvntno se •oreTn* v leno separiraoo V om forVio aoKo no n f* od ni e-nnl. Ponndbe of»1»«n' oddelek »Jutra« pod Vf-r »TovariSIca«.	?704-??
F eno obo
opremlten«. del leno v orostor*. pjrV-tlnnvo fn r M »V(v n„ Vernem ta*n oddam eni »JI dvems ee 'idnima gwrwvdt?«ian'« Na slov pov« orlatnl ed d el oV K03-21A »Jtrtr««.	8692-28
Vsaka beseda t Din. ca u-janje naslova aH šifre pa S Din (251
.Mladenič
30 let star, bi prevrel »ta-ropeijano in dobro idočo
trgovino
v prometnem kraju Mizo
lelotnice. t večjim posestvom. Obenem pa išče
živjjensko družico
ki bi mogla prispevati k prevzemu do 200.000 D ki. Samo resne in iskreno mii-Ijene ponudbe naj se poš Ijejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Celje — Sreča v bodoče«. 3*MO-25
Glasbila
Vsaka besed« I Din. za dajanje naslov« ali ta Šifro pa R Din (26
Elektromotor
Siemene-Schttkert, 6.6 K*, 8 Ks, 230 voltov, prav ugodno proda Jo«. Klofu-tar, Tržič.	3674-30
Obrt
• sak« beseda I D> n ta iajanj« naslova ali i« šifro pa R Din (30
Neveste!
Navadno io najfinejšo po sodo,, tm kuhinjske po trebščio«, »trojčke, jedilno orodje itd., postelja« vlot ke, iim-. morsko travo, štedilnike, krasne kletke ia vso Mesnino kupite pri Fr. itmpiea. trgovina 1 ieleinitio. Ljubljana. Go-spo«vet«fca cesta štev. 1.
1942-50
vsaka 0e«e4U i Dui. <a dajanj« naslova aH
w Iifro pa 5 Din (91)
Boljši gramoton
sa vmeUA i 1 Din, s ploščami ali br« kupim. Ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gramofon«.
2632-26
Klavirje fn planine
svetovnih tnamk kupite po globoko znižanih cenah Dri
•Mocika«, Sv. Petra e. «•
Najceneje uposojuje, po t»ravlia Vn iglašme 348 2«
Živali
»saka beseda I Diti ta dajanje naslov« aM za šifro pa R Din (27
Mlade pse
volčje pasme, prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	3638-27
Pes jazbečar
m je ta tekel. Do bi se ▼ vili »Mari!a«, Rožna dolina, cesta X/L	2706-27
Lep. kobilo
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2687 27
Vsaka Otv-I« . Din. «a dajanj« naslov« al1 <a šifro tu * Diir. '29
Šivalne stroje
dobite najceneje pri Alojz Bizjak. trgovina šivalnih strojev, SI. Javor® i k 66.
2334-29
Vrtalni stroj
fBormaschine) na pogon, poceni naprodaj v mann fakturni trgovini 0. Slibar Ljubljana. Stari trg št. 21 2130-29
S Teichertovimf
sttoji bodo gradili v novi remizi naš tramvaj Glavno zastopsJ o:
Telchert & Sohn Gledališka ulica 12.
1	»6-3»
Preklic
Podpisani n javi jam, d« nisem plačnik ta dolgove, ki bi jUl napravita moja žena. Zg. Šiška, 26. jan. Josip Slak. strojevodja.
Razno
Vsaka beseda | Din M dajanj« naslov« ali
t* iifro pa R Din ('SI
Telefon 2059
PREMOG suha drva
PogaCnik. Bohoričeva štev. 5.
»Za malo denar ja dosti muzike«
KJE?
Pri
ŠLAGER

LJUBLJANA« AJek «androva 5; MAKI BOR, Gregorčičeva «0
Kurja očesa
Najboljše sredstr« proti kurjim očesom »Oavfen« j« mast
3
vt>
A
Dobite v l«fltart»ah, droge rijah aH naravno»t iz tvor ni c« is giavnega skladišča (Vvajte m ponaredbl IS
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
m
prodaja poceni In dobro svetovnoznana tvrdk*
uttner
LJUBLJHV1H 5
Prešernova ulica štev« 4
Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd. Predela vanje zlatih stvari; izdelovanj« tudi po želji.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike. Azije in Avstralija
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTNER v Ljubljani 4
Lastna protobolirana tovarna ar v ftvksL
Večja zaloga vina Iz znamenitih cabunskih vinogradov, in to:
RIZLING
belo namizno, kadarka In Portugalka trgatve L 1930 in 1931 naprodaj po zelo ugodnih cenah.
POJASNILA DAJE:
Središiii savez hrvatskih seljačkih zadruga
ZAGREB, Strossmayerov trg 12. 12001
Potrta v neizmerni žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratkem trpljenju nenadoma preminula najina ljubljena in nikdar pozabljena soproga oziroma mamica, gospa
Alojzija Senica
Pogreb blage pokojnice se je vršil v torek 26. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice javne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bera v Trbovljah.	2045
Trbovlje — Ljubljana, dne 26. januarja 1932.
Globoko žalujoča:
IVAN SENICA, soprog, ha hčerka CECILIJA
Prej Din 169.-od danes
Moški čevlji z močnim podplatom za štrapac«
Vrsto 93T5-OT
Evo lepih ženskih čevljev iz lastina ali bar-Suna za neverjetno nizko ceno. Za malo de-narja velik luksuz.
ZNIŽALI SMO CENE OBUTVI ZA
VSO DRUŽINO.
Dolžnost podjetnika je, da vedno dela na tem, kako bi svojim odjemalcem omogočil kar najcenejši nakup. S tem znižanjem se želimo odjemalcem obdolžiti za zaupanje, ki ga uživamo, da jim postrežemo čim bolje in čim ceneje.
Plačajte samo najnižjo na podplatu žigosano ceno.
"sa..
49.-
Vedno so elegantni in vedno moderni enostavni čevlji z zaponko. Prikladni so za ulico ln ples, a dobite jih tudi z nizko peto.
Vrsto 3945-03
Za vsakdanjo rabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žulji niti nog niti žepa.
Vrsta 1255-3T
8e vedno potrebne snežke proti mrazu, vodi in blatu, prodajamo jih iz gabardina za bagatelno ceno.
čistite obutev z našo kremo.
Drobnarije:
Krema v steklenicah Din 6/-Krema v Škatlicah Din Krema v tubah Din 5.-žlice za čevlje Din 3.-
Več postrežbe:
Trudimo se, da popolnoma zadostimo Vašim potrebam, Vašemu okusu in Vašemu žepu. Izkoristite naše delo!
Narodno gospodarsko nalogo vrši oni, ki prodaja svoje proizvode za tako ceno, ki jo kupec zmore, svojim sodelavcem pa nndi najvišje mogoče
plače.
Vrsto 245
Sokolski čevlji s peto ali bres nje, od danes eelo za polovično ceno. Otroški par samo Din 29.—.
Vrsto 2842-05
Otroški čevlji iz laka ali boksa z usnjatim podplatom, štev. 20—26 samo Din 49.—. štev. 27—34 samo Din 69.—. štev. 35—38 samo Din 89.—.
Vrsto 3345-03 Udobni čevlji za Široke ali boleče noge, Izdelani iz lastina z usnjatim podplatom.
Vrsta 3762-22
et. 9-1% (27-34)
Za živahne dečke čevlji lz mastnega kravjega usnja z usnjatim podplatom. Trpežen čevelj za vsak štrapac. Od žtev. 35-38 Din 89.—.
Želodec — notranji organi - ledvice — žile — skrotalna kilavost
To je zastarela, toda ozdravljiva kilavost lakotnic. Vsled pomanjkljive bandaže se kila potiska v skrotalni kanal in pada v ovarij. Ta slučaj je zelo nevaren. Kila je lahko zelo velika (kot človeška glava in večja). Bolniki, ki trpe na teh strašnih in opasnih bolečinah, naj se okoristijo z bivanjem znamenitega dipl. specijalista KLKBER-A, direktorja Instituta Herniaire de Lyon (Francija) pri nas. Podvzevši zopet svojo turnejo po 3 mesecih, spremljan od svojega tehn. asistenta, za vso državo, na zagrebški fakulteti, dipl. pharm. Boroviča, vas bo seznanil s svojo odlično gibko metodo pridrževanja. Ne bom vam več treba nositi težke bandaže, vaša kila se bo takoj zmanjšala, vaši notranji organi se zopet povrnejo v trebušno votlino, a vi postanete močni in boste to tudi občutili. — H koncu opozarjamo, da se za trajnost ln uspehe zdravljenja po metodi KLEBER jamči pismeno. — Cene variirajo od Din 250 do 700. Priglasiti se je na spodaj navedenih mestih. Pojasnila brezplačno. 1987
LJUBLJANA, Hotel Slon, 25., 26. Januarja 1932; CELJE, Hotel Union, 27. januarja 1932; MARIBOR, Hotel Meran, 28. januarja 1932; ZAGREB, Hotel Gavran, 29., 30., 31. januarja in 1. februarja 1932; KARLOVAC, Hotel Korana, 2. februarja 1932; SUSAK, Hotel Jadran, 3. februarja 1932; BANJALUKA, Hotel Banjaluka, 4. februarja 1932; SPLIT, Hotel Central, 5., 6., 7. februarja 1932; DUBROVNIK, Hotel Ekcel-zior, 8. februarja 1932; BEOGRAD. Sanitas, Knez Mihajlova 6, 18., 19., 20. februarja ____4
tl*|Ba««M NIIMUU |M
t.las teletu, selo praktična aloiljiva poiltlja i tapeciranim madracoa —
CraEtitna M vsaka kil«, otele, m putpfut. o to? b. ia meča. aluib«. Stana Oia S H.—• Eaipoii. tjaa pot ton ia ieletai« coa po poTietja.
Letcna sluilasks patentna ' tel« • praktična slot-Ilira. potlela a tapecira-»ha nadracoa. — Staro Dia
spatjnL
patent
fotelj
stane
oia 1300
Liegestak! praktitaa sa leisnie * ia sedenje. Sta« •c Dia ISA.—,
P. tem ima« Cist* Sobi no peri« k| po Dia M— tisto bel. fosie ki po Dia IM— in tisti pok kf pa Dim Ut—.
U jjrozovtč. ZAGREB Uc. a m.
. * . .
V globoki žalosti javljamo, da Je Vsemogočni poklical k seb! našega Iskreno ljubljenega soproga, očeta in starega očka, gospoda
FRANA KONŠKA
veleposestnika, gostilničarja ln poštarja v pokoja.
Previden s svetimi zakramenti je vdano sledil Njegovemu pozivu.
Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 28. januarja ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Gotardu.
Priporočamo pokojnika v prijazen spomin in molitev.
Trojane, dne 25. januarja 1932.	2038
IVANKA KON8EK, soproga — FANIKA PEK roj. KONŠEK, TINKA ROŽANC roj. KON8EK, CIKA KOVAČ roj. KONŠEK, hčere — GOECE, JANKO, FRANC, sinovi — FRANC PER, pos. in gostilničar, FRANC ROŽANC, učitelj in p os., FRANC KOVAČ, namestnik drž. pravdnika, zetje — Vsi vnuki in vnukinje.

J. O. Curwood	22
Na m epi sveta
Dolgo se ni nihče ganil. Potem je čul Alan, kako Je kapitan Rifle zaprl za njima vrata in je Marston ves zmeden šepnil:
»Moj Bog!«
Rossland ni bil pokrit. Slečem je bil ra ležal na hrbtu. Njegove roke so bie iztegnjene, glava je ležala po strani, usta pa so bila široko odprta. In beda rjuha, kjer je ležal, je bila vsa rdeča od krvi, ka je kapljala čez rob postelje na tla. Oči je imel samo priprte.
Ko so se opomogli od prvega presenečenja, se je doktor Marston lotil svojega posla. Sklonil se je nad Rossiamdom in v trenutku, ko je kazal kapitanu Riflu in Alanu hrbet, so se srečale noune oči. Ista misel in v naslednjem trenutku isti dvom sta zaživela v njih.
Marston je resno dejal: »Sunek z nožem, tfk ob desni strani pljuč, če jih ni calo zadel. Razen tega nevarna podplutba nad očesom. Ni mrtev. Naj leži kakor je, dokler se ne vmem z orodjem in obvezami.«
»Vrata so bila znotraj zaklenjena,« je rekel Alan, ko je zdravnik odšel. »Tudi okno je zaprto. Videti je, kakor bi bil samomor. Mogoče — med obema je moral biti nekak dogovor — mogoče je, da je Rossland izbral to pot namestu morja.«
Kapitan Rifle je pokleknil, pogledal pod posteljo, preiskal kote, odgrnil rjuho in odejo. »Noža ni tu,« je trdo rekel. Malo nato je še pripomnil: »Na oknu so rdeči madeži. To ni bil poiskus samomora, xo je bil...«
»Umor.«
»Da, če Rossland umre. Zgodilo se je pri odprtem oknu. Nekdo je poklical Rosslanda k oknu, sunil ga je z nožem in potem okno zaprl. Ali pa je bilo tako, da je Rossland sedel aH stal in je Slovak, ki je moral imeti zelo dolge roke, segel do njega. Moški je bil, Alan. Tako moramo misBti. Moški }» bil.«
»Seveda, moški,« je Alan prikimal.
Cula sta Marstonove korake; ni bil sam. Kapitan Rifle Je pokazal na vrata. Bolje bi bilo, da odidete,« je menil.
»Ta stvar se tiče samo ladje m mi ne bi bilo ljubo, če bi se tuda vi brez potrebe vmešavali vanjo. Pridite čez pol ure v mojo kabino. Nekaj bi rad še z vami govoril.«
Drugi častnik in blagajnik sta šla z zdravnikom mimo Alana, ko se je vračal iz Rosslandove kabine. Vstopila sta in čul je, kako so se vrata zaprla. Ladja se je spet zibala pod njegovimi koraki, on pa je šel dalje svojo pot. Krenil je v kabino Ma-ry Standisheva, skrbno zbral njene drobnarije in jih spravil v malo ročno torbico, ki je bila z niK) prišla na krov. Ne da bi se skrival, je nesel torbico v svojo kabino in zbral še svojo prtljago. Potem je poiskal divjega Smitha iu mu povedal, da ga je nenadna izprememba načrtov prisilila, da se ustavi v Cordovd. Na pogovor s kapitanom je prišel celih pet minut prepozno. Ko je Alan stopil v kabino je kapitan Rifle sedel za pisalno mizo. Z glavo je pokazal na stol.
»Še eno uro in v Cordovi smo«, je začel. »Doktor Marston pravi, da bo Rossland ostal živ, toda ladja ne more ostati v pristanišču, dokler ranjenec ne pride k zavesti. Sunek z nožem je dobil skozi okno, to bi vam lahko prisegel. Kaj pa — nameravate?«
»Le eno,« je odvrnil Alan, »odločil sem se, da pojdem čimprej na suho. Morda jo še najdem in poskrbim za mjo. Kar se tiče Rosslanda, mi je vseeno, ali ostane pri življenju ali na. Mary Standisho-ve se napad nanj ne tiče. Slučajno se je oboje zgodilo ob istem času in to je tudi vse. Ali bi lahko popisali kraj, kjer je skočila v morje?«
Le z največjim naporom je ostal na videz miren. Ni hotel, da bi kapitan Rifle videl, kaj mu pomeni ta tragedija.
»Sedem milj od reka Eyaka smo bili, malce proti jugozapadu. Če bi jo vrglo na suho, bi se to utegnilo zgoditi na otoku, ali pa na obali, južno od Eyaka. Veseli me, da si jemljete toliko truda. Nekaj upanja je še. Verjel bi, da jo najdete.«
Kapitan Rifle je vstal in jel nervozno stopicati po kabini. »Hud udarec je za našo latjjo. Prvič je na morju,« je dejal. »Toda za ladjo mi ni. Mislim na Mary Standishevo. Moj Bog, strašno! Če bi bi!
kdo drugi, — kdorkoli —.« Zdelo se je, da se bo zadušil pri teh besedah. Obupno je zakrilil z rokami. »Človek ne bi verjel — nemogoče je mislila, da se je sama. Povejte mi še enkrat, kaj se je zgodilo v vaši kabini?«
Ln ko je s silo zatrl razburjenje v svooem glasu, je Alan na kratko ponovil nekaj podrobnosti tistega obiska. Toda dosti reči, ki mu jih je zaupno razodela, ni izdal. Ni omenil, da je morda Rossland vplival na njeno usodo, niti tega, da se ga je ona bala. Kapitan Rifle je opazil njegovo zadrego, in ko je končal, je zgrabil njegovo roko ia se ozrl vanj z razumevanja polnim pogledom.
»Vi niste odgovorni — ne tako, kakor mislite,« Je dejal. »Ne jem-lj5'te si tega preveč k srcu, Alan. Poiščite jo, če jo morete, in obvestite me. Saj boste to storili. Saj mi boste sporočili?«
»Da, obvestim vas.«
»In Rossland. Videti je, da ima dosti sovražnikov. Prepričam sem, da je njegov morilec še zmerom na ladji. «
»Skoraj gotovo.«
Kapitan se je pomiišljal Ni pogledal Alana, ko je rekel:
»V kabini gospodične Standishe-ve ni ničesar. Prazna je, Še celo torbica je izginila. Če se ne motim sem videl nekaj reči, ko sem bil tam. Mislim, da sem opazil nekaj v vaši roki. Toda naibrž se motim. Najbrž je vrgla vse v morje — preden je sama skočila.«
»To je prav lahko mogoče,« se je izgovoril Alan.
Kapitan Rifle je bobnal s prsti po pisalna mizi. Njegov obraz je bi! videti v motni svetlobi kabine prsteno siv, star in okleščen. »To je vse, Alan. Verjemite mi, življenje bi dal, da jo spet najdete, če bi le mogel. Spominja me nekoga. — nekoga — ki je že davno mrtev. Zato sem prelomil ladijske predpise, ko je na tako čuden način v Seattlu prišla na krov, ne da bi bila prej naročila prostor. Toda zdaj je ni več, in zato bo najbolje, da vi in jaz ohraniva zase to malo, kar slu-tiva. Upam. da jo najdete in potem —«
»Obvestim vas. Sporočim vam«. Dala sta si roke, in kapitan je Alanovo držal v svoji še takrat, ko sta šla k vratom in jih odprla. Nebo se je nenadoma izprememilo. Zvezd ni bilo več, zlovešči glasovi so krožili nad potemnelkn morjem.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi x Ljubljani.