LETO IV. LJUBLJANA, 2. JANUARJA 1926. STEV. L SsBcmro NAROČNlNA*ZA’lVCOSLA-VHO ČETRTLETNO DIN «5* CELOLETNO RlN*60/ZA INOZEMSTVO 7E DODATI POŠTNINO/OGLASI PO CENIKV/ POSANEZNA številka-PO DIM I go, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 A i VREDNOTVO IN*VPRAVA* h V-VtlTELlSKI-TlSKARNl/ ROKOPISI SE NE VRA-"CAjO/ANONlMNl-DO-‘PlSl-SENEPRIOBČV-lElO/POjTNlNA-PLATANA V* GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Sklepi Glavnega odbora. Glavni odbor Oijune je sprejel na svoji seji dne 28. decercrbra 1925 soglasno sledeče sklepe: 1. Spor med bratom dr. Ljubo Leontičem in gosp. Svetozarom Pribičevičem smatra rešenim. 2. Ne obstoji, kakor tudi ni obstojal spor med Oijuno in Samostalno demokratsko stranko, ki po svoji jugoslovenski ideologiji nima zaprek z Orjuno, ki stoji kakor doslej, dosledno na vseh sklepih kongresov in sej Glavnega odbora. 3. Naroča se Oblastnim odborom, da izvajajo z največjo strogostjo sankcije na podlagi ^ statutov na-pram vsem poedincem, kakor organizacijam, ki so se vsled svojega nastopanja pregrešile proti statutom in disciplini organizacije. _____________ Četrta obletnica. Z današnjo številko stopamo v četrto leto. S preskromnimi sredstvi smo imeli pred tremi leti dovoli poguma pričeti z izdajanjem dragocenega lista. Brez vsakega fonda, sloneč le na naši idealni požrtvovalnosti. je zagledala prva številka »Orjune« beli dan. Odkrito smo tedai brez strahu stopili na Dlan in zapisali na čelo Usta ime, ki Je bilo tedaj skoro povsod skrajno omraženo — »Orjuna«. Previdnejši iz naših vrst so nam tedaj očitali, da smo lahkomiselni, da ne DoMamo težav časopisa, da nas bo že samo delo preobremenilo. Opozarjali so nas na posledice, ako bomo končno primorani list ustaviti itd. Prijatelji so nam ponujali gostoprimstvo v svojih listih, da bi nas odvrnili od našega sklepa. Sovražniki so prezirljivo gledali na našo siromašno prvo številko. Vse to nas ni omajalo, trdna volja je premagala vse neprilike. Od tedaj so minula tri leta in danes s ponosom gledamo na naše delo, ki leži za nami. Tri debele knjige, v katerih ie popisana naše borbe zgodovina prošlih let. Koliko truda, koliko požrtvovalnosti je bilo treba, da so nastale te tri knjige, če pomislimo, da sotrudnike lahko preštejemo na prstih obeh rok. 'Io pa so le mrtve črke. ki so zbrane s pridnostjo naših dopisnikov in vendar že to tvori ogromno delo. Kdo pa zamore podati obračun o energiji. trpljenju in žrtvah onih. ki so dali s svojim delom povod, da se je sploh pisati moglo? — Kje ie stranka, k.ie organizacija, ki bi zamogla pokazati na tako ogromno požrtvovalno idealno delo v tako kratkem času? V mali oblikj smo pričeli razlagati naš program, toda že sedmo številko smo povečali na današnjo obliko. Kmalu smo posegli globoko v naše politično življenje z odločno akcijo- proti tedanjemu »kraljevskemu« namestniku Ivanu Hribarju. Sledi boj proti »Cirilovi tiskarni«, iz katerega se je rodilo najostrejše nasprotstvo med nami in klerikalci, ki so pričeli proti nam organizirati »Orkan« neslavnega spomina. Temu boju ie s sijajno zmago v Slovenski Bistrici, kjer je bila zlomljena bojna snaga klerikalizma, postavljen mejnik. Od občnega zbora v Slovenski Bistrici se je klerikalizem v borbi proti nam omejil le na zahrbtno obrekovanje in podlo dc-nunciranje. Komu ni znana zadeva Windisch-grittza, ki ie vzdignLa toliko prahu in odkrila javnosti nevarno rovare-nje ob meji. Nadalje Ptujski dogodki in ž njimi zvezan naš nastop proti velikemu županu Lukanu. Sredi tega ogromnega dela smo uvedli odločno akcijo na Triglavu, ki nam je rešila vsaj njegov, vsakemu Ju-goslovemt sveti vrh. V nadaljnem poteku te akcije smo pri Hoteder-ši.ci in na Uncu pokazali zahrbtnim Italijanom, da stojimo ob meji budno na straži. Tekom prvega leta nam je obilo prostora porabila Trboveljska pre-mogokoptia družba, obmejni komisar na Rakeku Predič in naša Mariborska Orjuna. V drugem letniku smo pričeli z obdelavo našega kongresa v Splitu, takoi nato pa nas je obilo zaposlila oblastna skupščina v Celju. Odločno smo nadalje zastavili vse sile za obnovo Mariborske in Ptujske organizacije s popolnim uspehom. Med tem Pa nismo pozabili naših notranjih nasprotnikov »Slonao«, »Srnao«, »Hanao« in komunistov. LISTEK. JANEZ TRPIN: Iz laških ječ. (Trpljenje brata Frana Teglja.) Ni jim dovolj, da me tako zasramujejo, temveč me še psujejo na najbolj izbrano laški način. Jugoslovenski svinjar. zločinec, strahopetne/, podlež, to so bili še najmilejši epitetoni iz prebogatega zaklada psovk, ki so se usipale nad mojo ubogo glavo. »Ali Te kaj peče v želodcu? Bi jedel kaj. pes?« Odprli so celo celico. Prišli so prav do mene in mi nagajali s tem, da so dvigali ied do višin mojih ust in jo nato z zlobnim posmehovanjem izmikali. Komaj pa sem pogledal nehote in napol mrtev gladu na skledico, že so pričeli tuliti, kakor da bi pobesneli in me biti na vso moč. Plesali in noreli so okoli mene. kot da se je vsem zmešalo. Iz sleherne njihove kretnje pa je bilo mogoče razvideti. s kakim neizmernim sadizmom uživajo moje trpljenje in onemoglost... In ti brezmejni podleži naj me sedaj pobijejo, kakor volička v klavnici? Zavedel sem se zopet pomena trenutka in mislil s silno naglico, ki je drvela misli, kakor žarek preko možgan. Mislil sem na dom, svojce, zasužnjeno zemljo, brate Orjunaše in končno nate. ki si bila zadnja in največja misel sto-tisočev umirajočih sinov naše zemlje. Misel — J u g o s 1 o v e n s k a, ideja moči in osveta, ideja stotiso-čev mojih drttgov, ki bodo gotovo neusmiljeno maščevali moj pogin. Dušo mi je prežela jaka in nezlomljiva volja. Mrzlo pekoči konec pištole se vedno bolj trese v neki tajni grozi. Mimo zrem na spačene obraze fi-nancarjev okoli mene. ki pričakujejo. da vsak hip šine iz cevi krvavo žareča smrtna kača. Še dvajset sekund! Ustnice mojega rablja se vidno tresejo m kot pod njimi zadobiva vedno krčevi-tejšo obliko. Boji se! Morda je v polzavestni slutnji sprejel utise mojih zadnjih misli. Porajal se ie ta hip pred njegovimi očmi sv. Gabrijel. Mihael ali katerokoli izmed tistih neštetih mest, kjer smo te zemljelačne# zveri V to dobo stpada tudi začetek propagande za »Ekonomsko Orjuno«, ki nas je stala ogromno fruda. Dne 1. junija se je odigrala Trboveljska tragedija z vsemi svojimi posledicami, ki je uredništvu oropala najboljšega in najdelavnej-šega člana, brata Žlajpaha in to sredi največjega dela. Začela se je s tem dnem strašna borba med resnico In obrekovanjem. Zmagala ie resnica in ta zmaga se je izražala v veli-častveni proslavi Vidovega dne. V nadaljnemu razvoju našega dela smo morali ob meji zopet odločno pokazati pest presilnemu in objestnemu sosedu. Od tedaj vlada, v kolikor se to sploh more reči. mir na meji. V takem stanju nas ie našla Da-vidovičeva vlada in začela s svojimi persekucijami in vednimi grožnjami z razpustom. V to dobo spada tudi najpodlejše obrekovanje »Slovenca« o pobegu vodstva Orjune v Italijo in o Mussolinijevih lirah. Koliko ie bilo treba porabiti papirja, da smo pobili vse te laži! Klerikalcem so se pridružili komunisti z Juvanovim »Šravbštokom« itd. ^ Vendar pa smo kljub temu imeli še dovolj moči. da smo se v impozantnem številu udeležili zleta Orjune v Novi Sad. kar ie vse zasluga propagande lista. Zadnje četrtletje 1924. leta predstavlja najtežjo dobo našega lista. Aretiran nam je bil predsednik br. Marico in odveden v celjske zapore? za njim pa še drugi Orjunaši. Sledi zabrana razvitja prapora v Zagorju. trboveljski proces in triumf naših nasprotnikov. Toda Orjuna je premagala vse težave in končala tb težko leto preizkušeni z dobro uspelo III. oblastno skupščino, ki ie organizacijo na novo okrepila. Prošlo leto smo pričeli dokaj mirneje in v glavnem le s propagando. Kmalu pa smo odločno posegli v volilno borbo in vložili naš veto proti nemškemu mandatu v Mariborski oblasti. Ne glede na to našo zaposlitev srno imeli še dovolj časa, da smo posvetili najenergič-neje v nevzdržne razmere pri ljubljanski direkciji državnih železnic. Zaleteli smo se v to gnezdo z vso silo in posledica našega udarca je bil odhod g. inž. Šege. ki smo ga smatrali odgovornim za razmere na direkciji. V tej borbi pa nas ni našel nepripravljene Koroščev »Ma-nifestacijski shod« v Unionu, kjer g. Korošec Kranjcu proti našemu pričakovanju ni dal obračuna o Mussolinijevih lirah. Po volitvah se je pričela novejša doba, ki smo io posvetili v prvi Vrsti naši Akademski Orjuni in pa ureditvi notranjih razmer v organizaciji. Nadalje smo pripravili dobro » ■■■'■■» MHKMM111 ii ■ gjggjm,1,1 nn |,g s krvavimi glavami metali nazai v njihove strelske jarke, dokier jim nismo po Kobaridu pokazali poti v domovino oliv in pomaranč. Spomnil se ie tiste groze, ki jo je občutil že nekoč pred našimi 'bajoneti Stopil mu je mrzel pot na čelo, ker je vedel, da se bo to še vse enkrat ponovilo in da bo tedaj prejemal plačilo tudi za današnji zločin. Šepeta. »Še pet sekund!« »Ničesar nisem zakrivil! Ničesar ne priznavam!« Ta moja odločna izjava ie mojega krvnika nadvse osupnila Upal je,^ da me je z vsemi fizičnimi in duševnimi mukami povsem strl. Sedaj je doživel ta moi odločni odgovor tik pred napovedano mi smrtjo. Široko odipruh oči se mu nemočno povesi roka. Zavedam se. da sem se odtegnil silnim in neznanim poljanam spoznanja in smrti. S prezira polnim pogledom sem se °zrl na bedasto smešne obraze okoli mene. Grlo mi je bilo suho. da me je dušilo na smrt v sapniku. Izrekel sem samo: »Nisem kriv!« S težavo sem iztisnil te besede iz sebe. Čutil sem dobro, da mi pojemajo moči in da ni daleč več čas, ko bom omagal pod težo gona. Vi* Srečno in \ Novo •k UREDNIŠTVO in M**** UPRAVNIŠ7VO uspelo razvitje prapora Mariborske mestne organizacije. Pa tudi naša opera je občutila ostrino orjunaške-ga peresa, ki ie zvoievalo pobedo nad tedanjim ravnateljem Rukavino. Razvitje prapora Akademske Orjune je sicer sijajno uspelo, ni pa obrodilo tistega sadu, ki smo ga pričakovali. Kriva le temu neresnost povojne omladine. Gledamo pa z največjim zaupanjem v bodočnost. V to dobo spada tudi seja Glavnega odbora v Ljubljani in prihod brata Leontiča k nam. Ne glede na vse to ogromno delo smo morali z vso resnostjo pripravljati razvitje prapora delavske Orjune v Zagorju, ki se ie vršilo že 5. aprila. Gotovo je pisava lista mnogo pripomogla, da je razvitje nadvse sijajno in brez vsacega incidenta uspelo. Gotovo dejstvo je tudi. da smo v tem času z odločnim nastopom preprečili imenovanje g svetnika Mlekuža policijskim ravnateljem. Otvorili smo tudi polemiko o razšir" jenju ljubljanske elektrarne, ki pa žal ni imela zaželjenega uspeha. Bodočnost bo pokazala, kdo ie imel prav. Kljub vsemu temu ogromnemu delu nismo štedili papirja v propagandne svrhe različnim našim razvitjem in prireditvam. Maja meseca pa ie bilo treba pričeti z najin-tenzivnejšo propagando za naš kongres v Beogradu, ki mu je dala ravno Orjuna Slovenije naivečji sijaj. Seveda pri vsem tem nismo skoro nikdar pozabili naših prijateljev Iz Kopitarjeve ulice. Številkam pred ln po kongresu pa se pozna, da nas ie ta največja prireditev v polni meri zaposlila. Nadalje smo posvetili našo paž- njo Jeseniški restavraciji, manjšin« skim šolam, jugoslovenskim umetnikom. T. P. D., slovanskemu bogoslužju, davčnemu vprašanju itd., itd. Največjo pažnjo pa smo posvečali tekom leta bratom v robstvu. Oni so in bodo ostali zenica v očesu našega pokreta. Načeli smo znova »Koroško vprašanje«, ki je že ta-korekoč zaspalo. Naše tozadevno delo ie razburilo vso evropsko javnost in prvič se je govorilo o Orjuni v parlamentih preko meja. Pa tudi naši odgovorni faktorji so odprli od starosti in lenobe zaspane oči. V zasedenem Primorju nas je tudi v polni meri zaposlilo barbarstvo italijanskih kulturonoscev. Oster odmev, napada na »Edinost« v naši javnosti ni edina zasluga »Orjune«. , Delo »Orjme« ie začelo odmevati 'preko: naših meja. Vse kar smo navedli, so le večje akcije naših peres, med njimi pa je vpletenih nebroj manjših, ki so ravno tako zahtevale obdo pažnje in časa. Premnogi nam celo iz naših vrst očitajo brezdelje, so to listi. k: nam nikdar ne pomagajo. Pridice v upravo in poglejte, preberite si naše delo, potem oa ga sodite. Končno moramo šp omeniti naše ilustrirane priloge in pa vestno izdržavani inseratni del lista. Mnogo, zelo mnogo daia in pridnosti ie zahtevala naši »Orjuria«. Iskrena zahvala vsem omm. ki so nam Izključno, brez vsake osebne koristi, idealno pomagali. Nekateri so odmanjkali tekom časi, vabimo jih z vso odkritosrčnojiio nazai v, naš krog Vabimo pa .še nove so-tiudnike. da ne bomo opešali pod prevelikim bremenom. Uredništvo. Tako ne bo dobro! Iz raznih krajev Slovenije, kjer obstojajo naše organizacije, smo dobili obvestila o neki čudni okrožnici, ki jo je vodstvo SDS pred nekaj dnevi razposlalo na svoje zaupnike. Ta okrožnica vsebuje direktivo, da naj zaupniki SDS skličejo čim preje sejo Orjune, če je to le mogoče in naj skušajo izglasati nezaupnico bratu dr. Ljubi Leontiču. Tozadevna resolucija je bila okrožnici kar v tekstu priložena. Početkom tem vestem nismo hoteli niti verjeti, toda ker so ponovno prihajale in sicer od bratov, ki uživajo naše popolno zaupanje, smo del sem le, kako porazno''So vplivale moie besede na mučitelje. Obledeli in zeleni od jeze so zapuščali ječo ter kleli Boga in Marijo na uprav laški način. Napad. Celica je prazna. Zopet čujem enakomerne, odmerjene korake straže. Lačen sem, da se mi temni, pred očmi. Po žilah mi polje kri vedno počasneje in počasneje. Čutim kako mi od ure do ure pojema puls za par utripov. Kri se mi gosti. Zdi se mi. da ne more krožiti več po nabreklih žilah. V glavi mi bije in tolče, da bi se najraje zaletel vsled te prekomerne bolečine, ki me ubija vedno bolj, v zid. V sencih me peče in stiska, kakor da bi jih imel med vijaki. Jezik mi ie skoro odpovedal, kakor tudi udje, ki se mi tresejo liki šiba. Poskušam stati, a omahnem na prične. Izgubil sern smisel za čas, ki se pretaka leno mimo mene, kakor kri po mojih žilah' Topo zrem v okrušeni strop. Premišljujem polblazne in nemogoče načrte. Vidim tovariše Pepeta, Staneta in druge, ki se trudijo, da mi pomorejo. Slutim delo onih. ki delajo tam daleč za me. Poslušam, toda v ušesih bobni in grmi. kakor da bi bil pod vodo. Odločil sem se končati vse. Samo prilike sem še čakal. Nisem vedel načina tega konca, volja mi je bila le, vse, prav vse, končati. Šesti dan brez jedi. Na hodniku hrup. Sadisti so zopet tu z jedjo. Rogajo se mi skozi linico. Ponujajo mi hrano in me psujejo po svoji stari navadi. V meni je zavrelo. Planem v kot. Zagrabim edino posodo in io treščim skozi linico med mučitelje. Niso pričakovali kai takega. Za hip so se odstranili, toda že jih čujem zopet prihajati po hodniku. Slišim žvenket orožja in repe-tiranie karabink. Kratko povelje in mala edinica 7 mož se približuje moji celici. Hočejo me napasti in se maščevati za prav kar izvršeni čin. Dovolj imam mučenja. Branil se bom in bil. makar na smrt. Odtrgam že itak na pol odlomljeni okovani del prične in se postavim pred vrata. Pred njimi ropotajo heroji. Pripravljajo se na boj. Povelje. Vrata se odpro. Sedem bajonetov št lf proti,meni. sedem krvavih oči upira svoje zločeste poglede name. sedem bestij čaka smrti svojega plena. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani «3- vabi Vaše blagorodje in cenjeno obitelj na PLES ki se vrši 9. januarja 1926 v vseh zgornjih prostorih „Narodnega doma1', pod pokroviteljstvom g. poštnega direktorja A. Oregorič-a. Sodeluje salonski orkester pod vodstvom g. M. Nagode-ta. Začetek ob 20. uri. Vstopnina za osebo Din 10 —. Obleka promenadna. ODBOR. skušali dobiti tozadevnih dokazQV, kar se nam je tudi posrečilo. Za nas stoji nepobitno, da odgovarjajo gornje vesti resnici. Cela ta akcija je speljana na zelo previden način, potom osebnih pisem, ki naj se po pre-čitanju takoj uničijo, toraj strogo zaupno. Ker nočemo spravljati različne merodajne osebe v neprijeten položaj, danes ne boino objavili dokazov. Sicer pa bi to zadevo le še bolj poostrilo, kar ni naš namen in upamo, da nas vodstvo SDS ne bo sililo k nediskretnosti. Mi bi radi o vsem tem molčali, toda v interesu jedinstva Orjune je, da njeno članstvo zve, kako se hoče zanesti spor v vrste organizacije. Spor Pribičevič-Leontič je tu in treba ga je rešiti. Dasi ie bil prvi, ki ]e napadel in to še celo neopravičeno g. Pribičevič, smo mi z naše strani vse mogoče ukrenili, da spor Pribi-čevič-Leontič ae postane spor SDS-Orjuna. Mi smo daU navodila naj članstvo ohrani mirno kri in naj v tem sporu ne nastopa v javnosti. Do sedaj še ni bil izdan na organizacije poziv naj izglasujejo kako resolucijo v zaščito lastnega predsednika. Prepustili smo zadevo merodajnemu forumu, t. j. Glavnemu odboru Orjune in mirno čakali končne rešitve. Drugače pa je bilo v nasprotnem taboru. Časopisje je prinašalo dolgovezna, tendencijozna, deloma neresnična poročila in strašilo svoje pristaše iu naše članstvo z nekakim, razkolom v Orjuni, ki ga v resnici sploh ni, če ne smatra SDS morda za razkol resolucije osmih organizacij proti štirim stotinam. Poleg tega še pripomnimo, da je od teh osem organizacij šest le na papirju, ki se našega dela sploh niso udeleževale in je resolucija proti br. Leontiču "njihov prvi korak v javnost. Ugotavljamo toraj, da napori SDS razkrojiti Orjuno niso imeli uspeha. Konstatacija g. Pribičeviča na kongresu SDS v Beogradu, da je 90 procentov Orjunašev samostojnih demokratov toraj ne drži, ali pa je orjunaška zavest v teh 90tih procentih bolj izražena kakor pa strankarska, kar nas mora samo zadovoljiti, ker smo znali v tako kratkem času članstvo tako dobro vzgojiti in disciplinirati. Mi si nikakor ne lastimo pravice vmešavati se v delovanje SDS, ravno tako pa moramo odločno odkloniti vsako vmešavanje, katerekoli stranke v Orjuno. Mišljenja smo, ako je treba g. Pribičevleu zaupnic, naj si jih poišče v organizacijah SDS ne pa potom nezaupnic br. Leontiču Orjuna enotna in močna! Seia Glavnega odbora v Zagrebu. v organizacijah Orjune. Način vmešavanja pa, ki smo ga iznesli začetkom tega članka, je milo rečeno zahrbtno intrigiranje v naših vrstah. Tega od SDS nismo pričakovali in smatramo storjeno zlo za veliko po-greško vodstva. Na tak način se vstvarja razdor v nacijonalni organizaciji, ki ga gotovo vsak hladno presojajoč pripadnik SDS odločno obsoja. Mi, ki nam ni strast zaslepila oči, vidimo zlo take robote in pred vso napredno javnostjo najresneje svarimo odgovorne člnitelje. Mi se sicer ne bojimo, da bi se kršila orjunaška disciplina, ki je ustvarjena s krvavimi žrtvami, prepričani pa smo, da bo škodo trpel razdiralec sam in tudi to ni v korist nacijonalne stvari. Že sedaj pa s prstom kažemo na povzročitelja razdora, da se nam kasneje, ko bo nesreča že tu, ne bo očitala sokrivda na negativnem delu. Ves spor Pribičevič-Leontič ima za podlago bojazen SDS, da bi se Orjuna približala NR stranki odnosno, da bi postala samostojna partija. Kdor je objektivno čital tozadevne argumente obeh voditeljev, ta je moral dobiti prepričanje, da je bil g. Pribičevič krivo informiran, da je torej v zmoti žalil br. Leontiča. Mi že dolgo čakamo odgovora na zadnje Leontičevo poročilo, toda do danes zaman. Ali ne bi bilo umestneje, da je g. Pribičevič preskusil svoje informacije in pedal tozadevno izjavo, kakor da zanaša razdor v naše vrste? Dalje smo mišljenja, da je gornja bojazen približavanja NRS mnogo bolj upravičeno napram SDS, kakor pa napram Orjuni. Vodstvo SDS naj bo prepričano, da se o tem vprašanju še nikdar ni razpravljalo v Orjuni. Nam je pa dobro znano, da se je o njem v SDS zelo, zelo resno govorilo in mogoče so ravno Orjunaši bili vzrok, da do združitve še ni prišlo. Orjuna je pač brez kompromisa tudi v dejanjih in ne samo na papirju, je integralno jugoslovenska tudi tedaj, kadar so slabi časi. Njej je vseeno ali je na vladi Peter ali Pavel, ona dobro ve, da bo njen rai-son d’ etre največji tedaj, ko bo državi pretilo največje zlo. Ona tvori zadnjo rezervo Nacije, ne pa katerekoli partije. — Razmnoževalne aparate. THE REX CO., Ljubljana. Spor med predsednikom Direk* torija in Glavnega odbora br. dr. Ljubo Leonticem ter šefom Samos stojine demokratske stranke gosp. Svetozarom Pribičevičem je zahte* val, da se je vsa ta zadeva čimpreje rešila. Posebno še zbog tega, ker je bilo že takoj iz prvih podatkov tega nepričakovanega afronta lahko spoznati, da gre za precej dobro premišljeno akcijo neorjunašev, ki jim cvetoči razmah Orjune ni ko* Iidiral z njihovimi partijskimi im* teresi. Ti . so razpolagali z vsemi možnimi sredstvi, napram katerim je zamogla postaviti Orjuna samo orjunaško hladnokrvnost in disci* plino. Seja Glavnega odbora je bila prvotno sklicana za 28. decembra v Split, kot sedež Direktorija. Po* zneje je bila brzojavno prestavlje* na v Zagreb, kjer se je istega dne pričela ob 2. uri popoldan v lepih prostorih zagrebškega oblastnega odbora. Sejo je otvoril s pozdravom vsem navzočim br. predsednik dr, L. Leontič. Navzoči so bili bratje predsednik Direktorija dr. L. Le* ontič, urednik »Pobede« in član Direktorija br. Čiro Čičin*Šain, glavni blagajnik Direktorija Jerko Čulič, predsednik Zagrebškega obl. odbora br. ing. Ilija Čavljina, obl. čelnik in gl. urednik »Vidovdana« br. Dobroslav Jevdjevič, predsecU mk Mariborskega obl. odbora br. dr. Makso Šivu deri, pol. tajnik Ra* divoj Rehar in za ljubljansko oblast br. D. Verbič. Po overovi jen ju po* oblastil je podal predsednik br. dr. Ljubo Leontič ves potek in razvoj spora med njim in šefom S. D. S., ki ga je ta započel z znamo izjavo na kongresu samostalnih demokratov v Beogradu. Iz njegovega poročila je bilo povsem jasno, da je bila pot, ki jo je ubral br. predsednik, povsem orjunaška in edini izhod iz kritične situacije, v katero je Orjuna zašla po tej izjavi. Tretiral se je ves spor samo kot spor med obema šefoma in to z največjo dis* kretnostjo od strani Orjune. Kon* statiralo se je ob tej priliki ponov* no, da je S. D. S. edina stranka, koje jugosilovenski program se krije z našim v marsikaterih ideo* loških pogledih. Povdarilo se je tudi, da je Orjuna navzlic temu popolnoma samostojna in nad* strankarska organizacija, daleč od zvez in vplivov katerihkoli že po* litionih grup, najsi so te tudi morda v domišljiji videle Orjuno v kakih vsaj navideznih zvezah s svojimi stremljenji. Ob tej priliki je bila tudi naj* kategoričneje zavrnjena kleveta, da bi bil zasnovan kak prehod ali kompromis z radikali, kar se je najbolj očitalo in zamerilo Orjuni in njenemu prodsedniku dr. L. Le* ontiču. Orjuna je in bo ostala tudi v bodoče zvesta jugoslovenski ideo* logiji integralnega edinstva in skle* pom vseh svojih kongresov ter sej Glavnega odbora, ki ji odkazujejo samo eno pot v ravni orjunaški smeri. Hodila bo svoja orjunaška pota, bilo potem to nekaterim lju* bo ali neljubo. Z vso energijo bo poskrbela za to, da bo zavladal v njenih vr* stah brezpogojni red in železna di* sciplina. V tem smislu je bil sprejet sklep, da se postopa najstrožje proti vsem organizacijam in poje* dincem, ki so se pregrešili proti statutom in javno, na pobudo iz* ven Orjune, z ap o čele objavljati znane famozne resolucije za skli* canje kongresa. Temu zaključku odgovarja tudi izključen j e Bože Anastasijeviča iz organizacije. Orjuna je s to sejo pokazala, da je svestna svojih nalog in da nikdar ne bo odstopala nazaj iz zavzetih postojank. Ogenj, ki je grozil uničiti njeno stavbo, je samo prekalil jeklene vezi in požgal glive zajedalke in izžgal rjo na njeni silni in ponosni stavbi. Ta ekspe* riment je le pokazal, da ni mogoče te trdnjave jugoslovenske misli razrušiti niti od zunaj niti od zno* traj in da sloni na temeljih, ki jih ne bodo nikdar premagali napori in ves trud vseh še tako temnih sil! Strojne tovarne in livarne d. d. Že od začetka našega pokreta smo posvečali vso pažnjo industrijskim podjetjem. Tujerodnimi vsled tega. da se tujci preveč ne razšopi-rijo. domačim, da ohranimo našo posest in da zabranimo vtihotaplja-nje tujcev pod imenom »neobhodno potrebnih«. Tudi gornji naslov nam je od nekdai vzbujal skrbi in že enkrat je morala Orjuna zastaviti vse svoje sile. da zajezi nemški živelj, ki se ie tedaj preveč razpasel v tem podjetju. Takrat smo z brahijalno silo odstranili tujca, ki ie zlorabljajoč gostoljubje, nozabil da ie kruhek, katerega je -užival, odvisen od naše dobrohotnosti. Nemški nadutež je odšel s trebuhom za kruhom v ljubljeno Nemčijo, mi pa smo dobili zagotovilo, da se bo v tovarni postopalo v nacionalnem duhu. Od takrat je minulo precej časa in tudi v gornjem podjetju se je marsikaj spremenilo, kar našim budnim očem ni ostalo prikrito. Dobili smo zadnje čase presenetljive vesii, ki smo jih skrbno zbirali, da jih v pravem momentu uporabimo in ž njimi opozorimo javnost, kako gremo tudi v tem našem podjetju, kar se tiče nacionalnosti, rakovo Pot. Podjetje zapuščajo pod pritiskom sedanje uprave in pod krinko redukcije domači uradniki, dočim sede še vedno v varnem zatišju številni nadomestljivi inozemci. Culi smo. da je odstopil dosedanji prvi ravnatelj — Slovenec inž. Boncelj, ki je držal nam dano obliubo in sukcesivno nastavil in Izobrazil celo vrsto slovenskih inženirskih moči. da v doglednem času nadomesti Nemce in inozemce. Dalje smo culi, da ie ostal na svojem mestu inoze-mec madžarsko-nemiške mentalitete Georg Eberhardt, ki ga imamo radi njegovega nemškega poslovanja že davno v evidenci. Že o priliki našega prvega nastopa v »Strojnih« smo hoteli z vso. le nam dano energijo, nastopiti napram temu inozemcu. toda opustili smo našo nakano le na nam še danes nerazumljivo prošnjo sedai odstopivšega ravnatelja. Tudi tukaj se je obnesla stara prislovica. da je na pol stor-. jeno. zlo storjeno. Skoro vsa vodilna mesta naše industrije zasedajo polagoma Nemci, Madžari ali drugi inozemci. ki so' nam in naši državi, če ne sovražni, Pa skrajno neprijazni. Ako se je po-srečilo podjetju kakor so »Strojne«, direkcijo vsaj deloma spraviti v slovenske roke, smatramo (o za pridobitev, ki jo ne smemo izgubiti iu nikakor ne gre, da bi se direkcije naših podjetij celo denacionalizirale. Drugorodne direkcije bodo začele polagoma odpuščati domače moči, kakor ie to slučaj v »Strojnih«, kjer je bil zopet izrinjen zadnie čase slovenski inženir. Prelaz vodstva »Strojnih« v tuje roke bi pomenil nevaren prejudic za druga podjetja, ki so nastavljala našerodne uradnike iu inženirje ie vsled važnih pritiskov, od katerih ni bil najslabši oni, Orjune. Posledi-ca takega ravnanja pa bo. da bodo naši inženirji v domači državi brez kruha, prisiljeni s praznim trebuhom v svet. med tem ko se ,bo tujec šopiril pri nas na gorkem. Čudimo se, da društvo inženirjev tako mirno preide preko tega. Dolžnost' vseh nas je braniti vsako stopinjo naše posesti. Vse to, kar smo iznesli, se godi odkar je »Jadransko - podunavska banka« odstavila prejšnjega predsednika »Strojnih« g. Žabkarja in imenovala na njegovo mesto gosp. Jankoviča. Slednji ie živel deli časa na Dunaju, kjer si je pridobil o Nemcih napačno mnenje, kar ie gotovo vzrok njegovi veliki simpatiji do njih. Obveščeni smo namreč, da je g. Eberhardt njegov zaupnik in so vse odredbe izdane po njegovih informacijah. Mi s tem opozarjamo javnost in merodajne kroge, da se nam ne bo očitalo pozneje prenagljenosti v ravnanju V bodoče pa bomo posvečali razvoju dogodkov v »Strojnih« še večjo pažnjo. da nas gotova dejstva ne presenetijo. Trboveljske razmere in inteligenca! Lepo število ljudi osobito iz boljših krogov pri uživanju svobode, katero jim je priboril na bojnih poljanah v prvi vrsti priprosti delovni človek, pozablja sedaj pri svojem udobnem življenju brezčutno na svojega rešitelja, ki sam še vedno ni osvobojen in enakopraven. Kakor hitro pa začutijo ti ljudje, da bi udarci tujca, katere prenaša trpin delavec dan na dan pod pezo tujega kapitalističnega izkoriščevalca, zadeli tudi nje same, izprašujejo se, kakor iz mirnega spanja prebujeni »kaj dela Orjuna? — katera obstoji v Trbovljah največ iz zavednih ročnih delavcev — In »Orjiuna bi mogla tu nastopiti«. Priprosti človek naj se izpostavlja zopet za tiste ljudi inteligente, ki njega ne poznajo, se ga sramujejo ter na vse, zlasti na svojo narodno dolžnost pozabljajo, dokler se jim dobro godi? To so tisti ljudje, ki se sramujejo javno svoje nacije, nacijonalista pa bičajo z za- Zaplalo mi je po žilah in zdelo se ml ie. kot da sem se prerodil baš ta hip. Čutil sem. da sem močen in pripravljen na vse. Mišice so mi reagirale in odločen korak mi ie pokazal, da se lahko zanesem na svoje noge. Odločno sem zavihtel nad njihovimi glavami del prične in jim povedal v slabi laščini, da nihče ne ho prestopil praga celice, dokler bom gibal samo z enim prstom in da se dam raje na mestu ubiti.. kakor da bi samo še en trenutek trpel nadaljnje niihovo brezsrčno in sramotno početje. Nisem se šalil. Videlo se je to tudi na moji zunanjosti. Izstradan, zaraščen, oteklih oči in s krvavo peno na ustih sem bil boli podoben pobesnelemu, kakor zdravemu človeku. Zobje so mi šklepetali kakor smrtni ptici. Oči so mi gorele v strašni osvetoželjnosti. Umolknil je glas herojev, ki so zaprepaščeni gledali mol nastop. Groza jim le lezla v kosti, da so pričeli odmanjkovati drug za drugim. Najpreje zadnji pri steni, nato naslednji, dokler nista končno ostala samo še dva Bila sta med vsemi še najpr ' mmejša. Ko sta se ozrla, sta videla, da sta ostala sama na mrtvi straži. Naglo sta zaloputnila vrata in jo jadrno potegnila po hodniku. Napad je bil odbit. Izčrpane pa tudi moje zadnje sile. da sem nemočen omahnil na prične in padel v omedlevico ali kali. Cul nisem nikogar, tako tudi ne onega, ki mi je med tem prinesel malo juhe in krožnik testenin. Cez čas me je šele njihov duh zbudil in s tem tudi človeški nagon samoohrane. Jedva sem se privlekel do juhe in jo pričel s silnimi težavami srebati. Nisem pa imel že več moči. da bi mogel testenine zgristi in pogoltni ti. Mučil sem se, z njimi cel popoldan. Moja onemoglost je pričela skrbeti celo Italijane, ki so ml prinesli Še % litra laške črnine, kar me je res jako okrepčalo. Nato sem se vlegel in zaspal. V sodnih zaporih. Drugi dan me prebudi zopet hrušč pred ječo. Financarii me vabijo, naj zapustim celico in odrinem z njimi na izprehod. To na tako laško prijazen način, kakor je mogoče samo In edino lc pri Italijanih. Šel tem. »Želel sem še enkrat vi- deti, kako solnce gor gre,« ker vedel nisem niti ure niti dneva, ko bi lahko tako nenadno preminul v laških ječah, kot jih je že nešteto pred menoj. Krenili smo po Postojni. Vlekel sem noge za seboj, kot da bi bil mrtvouden. Zavili smo proti zloglasnim postojnskim sodnim zaporom. Poznal sem z njimi zvezano trpljenje, iz pripovedovanja brata Pepeta, ki ie pred letom ušel iz njih s tem, da ie podrl peč in se splazil nato skozi dimnik v svobodo. Vendar mi je bilo pri srcu lažje, ko smo zavili preko njihovih umazanih hodnikov, ker mi je zatlela v srcu iskrica upanja, da bom tudi jaz našel v njih kakršnožekoli pot za osvobojenje. V svoji naivnosti sem si mislil, da je zame bolje če pridem lz rok vojaške justice. v oskrbo civilnega sodišča, ki me bo moralo pač v najkrajšem času spoznati nedolžnim. Čudno .ie res na-ziranje človeka. Komaj se mu prikaže Še v jedva sluteni daljavi, samo slaboten odsev žarka upanja, že poživi in se okrepi. Tako tudi Jaz. Upanje le bilo. kot je pokazala bodočnost, povsem jalovo. Namesto njega, se je naselila v mojo dušo prava jugoslovenska mirnost, ki se tako lepo izraža v besedah: »Sudbina. jarac.« Da bi me to prepričanje ne tešilo, v najtežjih dneh življenja in gorja, izolacije laških preiskovalnih zaporov — pa bi obupal nad delom in hotenjem, one silne in vse-močne sile. ki nas vodi preko življenjske pozornice. nasproti nerazumljivi večnosti. Prišel bi prav go~ tovo v norišnico, kakor jih pride toliko tisoč iz laških ječ, ki so pravcati pravi Dantejev pekel z vsemi njegovimi krogi groze in trpljenja. Poglobil sem se v razmišljanja, ki so tako ljuba jetniku v dolgih dneh, ko meri po senci in solnčnih žarkih v celici, dolžino dne in čas že prestanega vicanja. (Dalje prihodnjič.) Stara tovarna nogavic ln pletenin. Ustanovljena leta 1888 M- FRANZI & Sifiovl moe"jnj Lastnik; FELIKS FKANZL LJUBLJANA, Privoz 10 Poštni predal 44 Telefon St. 425 MIRKO KUNClC: SILVESTROVA NOC. V daljavah zamolklo pozvanja, pozvanja in drami robove iz težkega spanja;1 »Nocoi je tista skrivnostna noč, ki io sanja mladost sredi tihih koč s srcem drhtečim in polnim nemira* z rokami na stežaj razprostrtimi, z očesom, ki svetlo predse se ozira in snuje prelesti bodočih dni!...« Nocoj je tista skrivnostna noč, ki nam slutnje spaja: sredi njenih najtišjih, najglobjih tajen —« se Novo leto, se Novo leto poraja... In mi vstajamo vanj s samozavesti nim korakom in se rogamo njim. ki se družijo z mrakom, ker v našem stremljenju .ie volja, ie moč! Plamenice zmagoslavja v očeh nam gore —< pred njimi vse sence sramotno beže.., Nocoj je tista skrivnostna noč. Mi gremo skozj njo pojoč, vriskajoč novim zarjam, novim ciljem nasproti! smehovanjem in kritiko vselej in povsod, kedar ne rabijo njegove zaščite ali krogljice. Orjuna, ki sliši obupne klice bratov v tužnem Korotanu, Primorju in vojnih ujetnikov iz Rusije, se pripravlja na to važnejšo nalogo. Ali ,Vi inteligenci sami res ne čutite vsaj enake dolžnosti narodnega ponosa in zavesti brez sramu in strahu se pred tujcem pokazati, da ste svobodni in vredni sinovi svoje rodne domovine, kakor si to upa pokazati pred Vami že navaden dclavec? Čemu je Vas strah? Pridite in primite za delo, saj je polje široko za vse. Domovina Vas kliče in Vam bode hvaležna! Samo nekaj preziranih nacijonalistov pa ledine ne more z zadostnim uspehom v prid vseh orati. — Imamo v Trbovljah približno 50 Učiteljskih moči. En del od teh deluje s podvojenimi močmi na kulturnem polju, drugi del pa nima poguma do odločnega javnega nacijonal-liega dela iti to niti v lastni domovini. — Ali nimate življenja za rodno grudo, ki Vam je življenje dala? Z nedelovanjem se podpira delovanje tujerodnih in drugih nasprotnih elementov naše države in nacije ter ovira svobodo tisočem in tisočem še neosvobojenim in neenakopravnim našim bratom, pa najsi bodo ti tudi priprosti revni ljudje. — Zakaj naj se nekaterim predobro godi? Mofda je temu kriv vpliv starokopitnega, hlapčevsko vzgojenega starešinstva, ki vodi z neprijatelji naše države in nacije intimno prijateljstvo, da z njimi tu in tain celo švabčari in to morda za par drobtin iz tujčeve mize, katere bi lahko mnogo častneje dosegli brez odvisnosti tujca na naši lastni zemlji, kjer bi ne slišali več vzdihovanja še ne-osvobojenega malega človeka iz doline solza in trpljenja. Govori se v narodno-naprednih strankah in takih programih, vodilna osebe pa se sramujejo očividno svoje nacije in paktirajo najprisrčnejše s tujci in onimi, ki sovražijo, zasmehujejo in preganjajo zavedne Jugoslovane. — Izprašajte prizadeti svojo vest in potrdili bodete to sami. Inteligenti, ki ste izšli iz naroda srečnejši od drugih, mislite li kaj dolgujete svojemu narodu? Ali ne moremo živeti sami brez škodljivih tujcev? Ne mislimo in ne delajmo samo za svojo osebo, ker le v slogi je moč, zato na delo vsi za enega brata in en brat za vse. — To je pot k ozdravljenju naših razmer, ki edina vodi k bratstvu, svobodi in enakopravnosti, ki se mnogo naglaša, toda samo naglaša brez dejanj in zato brez uspehov. — Toraj prosto Vam sodelovati v Or-juni, kjer se dela brez razlike v dobrobit vsakogar. Šlafpahov fond. Že lansko leto smo v 6. številki prinesli podroben obračun »Šlaj* pahovega fonda«, danes ga zaklju« čujemo. Opozarjamo pa člane in somišljenike na sledeče: Takoj po trboveljski tragediji je ustanovil obl. odbor tri fonde in sicer: I. Šlajpahovega, II. Za Šla j* pahovo deco in III. Za spomenik Padlim. Od Šlajpahovega fonda so Se krili vsi stroški, ki so nastali neposredno vsled trboveljske tra* gedije. Ta fond je sedaj izčrpan. Ostane pa še fond za Šlajpahovo deco, čear denar je sedaj naložen pri Ljubljanski hranilnici in name* njen izključno deci pokojnega Franceta. Ta fond ostane tudi v bodoče v upravi obl. odbora. S po* minjajte se ga ob vsaki priliki, da z njim preskrbimo sirote. Fond za spomenik pa je obl. odbor izročil »Odboru za postavit tev spomenika Trboveljskim junat kom«. Organizacija bo v bodoče posvetila vso svojo pažnjo izdat« nemil nabiranju prispevkov v to isvrho, da se žrtvam čim preje od* dolži in preskrbi tudi bodočim poslednji stan. V ta namen bomo odprli v listu tozadevno posebno rubriko. OBRAČUN ŠLAJPAHOVEGA FONDA. Prejeto od 7. junija 1924 do 31. nov. 1925 ............, >5.12 Prejeli od 1. febr. do 31. dec. 1925: 7. febr. M. O. Poljane ...... 185.— 4. marca M. O. Mokronog . . , . . 155.— 9. marca Milica Jezovšek, Samobor . . . 80.— ’S'. junija N. N. ....... 365.— i 7. sept. Razni.................. 360.— 31. okt. Ženska sekcija ljubi j... 100.— 3. nov. Vnovčeno 7% posojilo .... 80.— 24. nov. Pravdne poravnave inž. Kranjca . . * 3.900.-- 5.235.— Skupaj Izdano od 7. junija 1924 do 31. jan. 1925 Izdano od 1. febr. do 31. dec. 1925: Za rodbino Lebarja ..... Za rodbino Šlajpahovo .... Naloženo: Šlajpahov fond ^ £ d.fca • • - Za Spomenik 96.321.12 51.977.12 4.900 — 18.110.— 225.60 11.407.— 4.921.40 39.564.— Dolg Oblastnega Odbora . . . * ] ' . . . 4.78o!___ Skupaj 96.321.12 Orlunaši! Obračamo se istk« * • j 1 . v • w napravimo to, kar ie v nasi f N SREČNO NOVo GHk 1Q2() jftfigunc ŽELI VIKTOR MEDEN VELEŽGANJARNA, TVORNICA LIKERJEV IN KONJAKA, V LJUBLJANI Priporoča TISKARNA, KNJIGOVEZNI' KARTONAŽNA TOVARNA, 1 FOTOGRAF # LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 5 IJUBIJANA Gosposvetska 'a casSe štev. * Stev. 1. .... Ka=xzzxr.a.'st oklenili z ljubeznijo naše ideje. Med temi delavci moramo predvsem omeniti neupogljivega agitatorja orjunaških načel, našega br. Štefana ,Vaupotiča. Njegovo delo zasluži, da ga javno pohvalimo ter kličemo vsem Orjuaašem, posebno zaupnikom delavskih sekcij« »Tu si vzemite vzgled, kakšen mora biti naš stik z delavstvom, če hočemo, da bo končno stalo vse delavstvo v naših vrstah.« Tebi brat Štefan pa: »Naprej! do začrtani poti do cilja!« Kakor vihar ie prihrumela mala četa OrjunaŠev in OrjunaSlc ter Iztrgala iz rok rdečih apostolov najvažnejšo industrijsko predmestje — naše Tezno! Razvojna doba prvih mesecev le bila omejena samo na odgojo in tesen medsebojni stik mladih nacionalistov. Ustanovni občni zbor ie pokazal notranjo moč organizacije — moralno in fizično ter zadel na odpor vseh sovražnikov. Ob bilanci našega letošnjega dela z zadovoljstvom konstatiramo nepričakovani razmah organizacije. To nam zagotavlja, da smo na pravi poti. iu da ima delavstvo zaupanje v nas. Imelo je doveli prilike spoznati, da mi ne ostanemo samo pri obljubah, kakor se je to godilo pod internacionalnimi zastavami, temveč, da smo prijatelji dejanj, Mi ne obljubujemo ničesar, pač pa moči. Sadovi našega dela so zadeM v živo socialne patriote, ki so začutili, da jim teče voda v grlo. Sklicali so po enoletnem spanju »strokovni« shod. Prepričanja smo, da boli zaležejo energične intervencije pri naših tovarniških pašah, ki mečeio naše delavske trpine z otroci vred na cesto, kakor pa demagoški »strokovni« shodi, ki služijo samo gonji proti vsemu, kar ni rdeče, Pisana družba naših nasprotnikov ne zasluži drugega nego naš zasmeh. Eden izmed prvih teh so, kakor že omenjeno, socialni patri-otja ter njih privesek že odcvetelo »udarništvo«, ki pa ne dela socialističnemu ookretu nobene časti. Junaki UDR iz Tržaške ceste so se po zadnjih ponesrečenih izpadih iz gostilne Pečnik zelo pomirili. Nadalje so proti našemu pokretu vsi gostilničarji. iVsem tem dišijo orjunaški novci. Naši člani pa zahajajo samo v narodne lokale na Teznu! Nadaljni sovražnik našega po-kreta je naš stari znanec Podlipnik, komandant zatiranih »Alldeutsch-gesinnten Leute atif Thesen«. Sedaj je ta gospod v defenzivi, ker čaka na izid obravnave, ki je otrok njegove zgovornosti. Prepričani smo, da mu bo Orjuna povzročila še velikega moralnega mačka. Nerodno je res, odkar ie Orjuna. ko ni mogoče^ več lahko prepevati priljubljenih nemških popevk a la »Deutsch-meistermarsch« in »Die Wacht am Rhein«. ko se je še lahko zabavljalo nad državo in člane naše vladarske hiše. Orjuna ie tu. izve vse! Tudi občinski očetje se tako živo zanimajo za nas! Dovolili pa nam bodo že. da jih javno opozorimo, z ozirom na sejo občinskega sveta z dne 15. decembra, da bodo v svojih sodbah in ukrepih dosledni in ob-: jektivni. Tudi nastop orožništva o priliki napada na nas ni bil Orjuni bogsn gavedi kako naklonjen! To izpove lahko vsak član Orjune. ki je imel priliko presoditi nastoD komandirja stauice Tezno. Končno pripomnimo tudi. da je bilo zasliševanje našega br. pred-* sednika T. Grma na policijskem komisarijatu zelo, zelo čudno. Skratka: iz vsega navedenega razvidimo, da se bori proti Orjuni vse, kar leze in kar gre od najvišjega do najnižjega. Nepregledna je ta pisana množica naših nasprotnikov, toda vsem kličemo danes: Orjuna Tezno ne bo klonila! Še višje bo dvignila svoj prapor! Čim večja bo sila pritiska proti njej. tem močnejši bo njen odpor, Orjuna doslej v boju in delu še nikdar ni podlegla. se CA IN RASTRIRNICA, A INDUSTRIJA POTIC V1R-DOMŽALE PRI LJUBLJANI Naslov za pisma v Ljubljani: Pošttii predal št. 165, na Viru: pošta Dob pri Domžalah. Brzojavni naslov: KRMPOTIČ, LJUBLJANA 165. Zahtevajte POKALICE (Kracherl) Z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere izdeluje EMIL MORE, sodavičar, Kette-Murnova cesta 11. (Martinova cesta) — 4 Moderna konfekcija Modna krojainica NOVOLETNA DARILA ZA DECO IN ODRASLE PRIPOROČA M. TIČAR, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL. ŠT. 7. * SK PETRA CESTA ŠT. 26 Prvi in najstarejši specijalni artistični atelje za črko-slikarstvo na steklo, kovine, les, zid, platno itd. PRISTOU & BRICELJ Aleksandrova c. 1 Ljubljana Selenburgova ul. 5 Ustanovljeno 1903 Telefon St. 808 Specijalista v izvrševanju steklenih napišnih firm; slikanje grbov po predpisih Izvršitev točna, okusna in precizna v najmodernejšem žargonu SIMON KLIMANEK LJUBLJANA, Šetettburflova ulica štew. 6 Mocžna kr©iažn?«:a za civiEne obleke in uniforme — Zatega p>wo»rsto«ga češkega 'm arcgle3kega bSaga Sene s®3Idr«@I deie»S ZA NOVO LETO SE PRIPOROČA PARNA PEKARNA JEAN SCHREY NASLEDNIK « )■! im m I I— r——n—TM—————■»M—_ _____________________ JAKOB KAVČIČ LJUBLJANA * TELEFON ŠTEV. 158 KI IMA VEČKRAT DNEVNO PRIZNANO NAJBOLJŠE SVEŽE PECIVO Srečno novo leto žele tvrdke: | pl Narodna kavama LJUBLJANA Gosposka ulica i Modna krojačnica J. SUŠNIK LJUBLJANA Šelenburgova ulica 4 EDVARD ŠKOPEK URAR IN ZLATAR LJUBLJANA MESTNI TRG ŠT. 8 T. GROŠEL Mast in slanina na debelo. — Lastna prekajevalnica. LJUBLJANA, Poljanska cesta 7 THE REX & Ca Trgovina s pisalnimi stroji LJUBLJANA TEODOR KORN Krovskl in kleparski mojster Vpelje valeč vodovodov LJUBLJANA Poganska ceste Kolinska tovarna STEGU & DRUG Komanditna dnrfba za dtrejao in električno industrij« LJUBLJANA Palača ljubljanske Kreditne Iranke I. IVANČIČ RAZPOŠILJALNICA MIKLOŠIČEVA CESTA Kavarna LEON Gostilna LJUBU ANA, Kolodvorska ul. 29 EMIL MORE Sedavtfar Točijo se najboljša vina Kapiteljska iz Trške gore Delkoto in stari Jeruzalemec LJUBLJANA Kette-Mumova (Martinova) cesta 11 VELIČAN BEŠTER fotograf LJUBLJANA Aleksandrova cesta JOS. ROJ1NA MODERNA KONFEKCIJA MODNA KROJAČNICA LJUBLJANA ZAJUTRKOVALNICA FANI PLAPER LJUBLJANA Kolodvorska ul. 26 PRISTOU& BRICELJ Črkoslikar LJUBLJANA Novak, Tovljadijac & Comp. nesna industrija Ljubljana t; Rožna dolina GRIČAR & MEJAČ Konfekcija LJUBLJANA Šelenburgova ulica I J. JUG (l Splošno slikarstvo [H J Rimska cesta 16 ŠIMENC P. Vrtnarstvo in cvetličarna LJUBLJANA Sv. Petra cesta S DROGERIJA 1 Anton Kanc, sinova lij , Ljubljana Židovska ul. 1 ŠPEDICIJSKO PODJETJE fi „GROM“ Kolodvorska ulica SPLOŠNO MIZARSTVO JOS. SLEJKO Ljubljana VIL Zg. Šiška st. 82 PETER ŠTEPIC vlnotržec posestnik in gostilničar Spodnja Šiška Tržna ulica št 6 Umetniški zavod za litografijo ČEMAŽAR & DRUG , LJUBLJANA Na Friškovcu GRIČAR & MEJAČ LJUBLJANA Šelenburgova ulica DR. ING. MIROSLAV KASAL LJUBLJANA TIČAR LJUBLJANA Šelenburgova ulica BRICELJ IVAN splošno slikarstvo LJUBLJANA ANTON KRISPER LJUBLJANA MESTNI TRG 26 STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. •» LJUBLJANA JOSIP MARČAN MESAR LJUBLJANA Rimska cesta 21 KR. DVORNI DOBAVITELJ ANTON VERBIČ DELIKATESE, ŠPECERIJA LJUBLJANA ČUDEN-ŠELO VIN trgovina z urami, zlatnino, kolesi in šivalnimi stroji MESTNI TRG Pod Trančo SIMON KLIMANEK LJUBLJANA DRAGO SCWAB LJUBLJANA RESTAVRACIJA »LJUBLJANSKI DVOR* L. MIKUŠ prodajalna dežnikov LJUBLJANA Mestni trg 15 E. DJUKANOVIč Modistinja Sv. Petra cesta BESEDNIK & DRUG LJUBLJANA Prešernova ulica JOSIP VIDMAR TVORNICA DEŽNIKOV LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO ED. ŠKOPEK . urar LJUBLJANA Mestni trg FRANC BAR LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje FRAN in FRANJA KAVČIČ GOSTILNA LJUBLJANA, Privoz 4 TEODOR RABIČ Štampiljke vseh vrst LJUBLJANA Kolodvorska ul. 26 IVAN BOGATAJ elektrotehnično podjetje LJUBLJANA Fran in Roza Krapeš LJUBLJANA JOSIP KRMPOHČ VIR-DOMŽALE PRI LJUBLJANI SEMKO P. Krznarstvo Turjaški trg 1 FRAN ŠKAFAR Parno mizarstvo |i LJUBLJANA Rimska cesta JOSIP REBEK Splošno ključavničarstvo LJUBLJANA PETER KOBAL KRANJ podružnica Ljubljana, Kolizej Gostilna „RAŽEM“ na Žabjaku ANTON IN MARIJA RAŽEM RESTAVRACIJA ^ESTICA* LJUBLJANA Vsem svojim cenjenim odjemalcem 1 svečarna I. KOPAČ & Ko. LJUBLJANA f Josip Vidmar tvornica dežnikov Ljubljana Ž pred Škofijo Carinsko posredništvo JUST PIŠČANEC sedaj na Miklošičevi cesti 36 telefon štev. 743 EDVARD ŽKOPEK trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti LJUBLJANA MESTNI TRG » FRAN MEDICA gostilna ; Ljubljana Tržaška cesta 1 Podružnica: MARIBOR, Melska cesta 1 1 telefon štev. 347 JOSIP JAKLIČ i . .' - PETER ŠTEPIC veletrgovina z vinom # Ljubljana-Sp. Šiška HERZMANSKY preje Ambrožič & drug cvetličarna • Stari trg •1 t • • 0. Bernatovič A. ŽIBERT zalaga čevljev KAVARNA IN BAR „EMONA“ JAN IN KATI F1ALA Ljubljana Prešernova ulica Ljubljana | Mestni trg • J ? • - •• M.!.' • , i 1 . | ’ ; ' * * - | Josip in Marija Majdič restavracija glavni kolodvor .., , Ljubljana / Kavama Evropa Tonejc Anton Ljubljana PETER ŠTERK modna trgovina Ljub^ana Stari trg Srečko Potnik & drug ; s „ parna destilenja Ljubljana SEDEJ IN STRNAD Ljubljana Šelenburgova ulica Vsem svojim cenjenim gostom in prijateljem Jan in Kati Fiala kavarna in bar „Emona“ IV. PAKIŽ trgovina z urami, LJUBLJANA zlatnino in srebrnino Stari trg St. 20 | NE POZABITE! NE POZABITE! da boste najbolje in najceneje obletenl, ako sl kupite obleko pri DRAGO SCHWAB M M LJUBLJANA 11 je najmodernejše urejena ter Izvršuje vsa tiskarniška dela od najprlpro-8tejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne ln znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih ln tndi največjib nakladata. Časopise, revije, mlad. liste. !raa oprema istrli. katalogov, nikov in reklam, litin. Lastna turna šolskih nezkoi. Šolski zvezki za osnovne ia srednje Sele Rteanke, dnevniki in beležnice. Za obilen poset se priporoča re$tawaciia, kavama, klet >ZVEZDA< Dnevno prvovrstni koncerti Globoko žalujoči javljamo tužno vest, da je naš dolgoletni sošef, gospod ANDREJ GASSNER veleindustrijalec v soboto 26. decembra v 79. letu svoje dobe v Bludenzu (Vorarlberg) mirno zaspal. v ter o^tanp Polnih 30 let svojega trudapolnega življenja je pokojni posvetil z neumorno marljivostjo našemu podjetju oaane njegovo ime vedno tesno zvezano s procvitom podjetja. Požrtvovalnemu sodelovanju pokojnika ohranimo blag spomin. Tržič, dne 26. decembra 1925. n. mn.«. . «, an Obilo sreče v novem letu STAVBENO IN UMETNO MIZARSTVO A. ROJINA & KOMP. » Uubiime RESTAVRACIJA LJfJSUANfiO DVOR Ve!sza!ogo pohištva, tapetniških izdelkov, žime in merske trave priporoča tvrdka f PETER KOBAL j PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA: SADNE SOKE: malinovec, citronado , in sadni grog (punč). v AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE: limonova, jabolčna, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister. ESENCE ZA ALKOHOLNE PlJACE: Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava, kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropi- nov, brinjev, drožni i.t.d. SADNE ETERE: v raznih koncentracijah. KRANJ. iiitl: UubUana-KoNz«! || NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO. S SREČKO POTNIK IN DRUG LJUBLJANA METELKOVA 13. PAaMBDKllLACUR ESENC Fran in Roza Kr apss Manufaktura na veliko ff Ljubljana Fran Ikafar LJUBLJANA, Rimska cesta štev. 16 mizarstvo s parno silo Bogata zaloga po najnovejšem slogu izdelanega raznovrstnega pohištva. Dunajska cesta nasproti kavarne „Evropa Solidne delo OBLASTV. POVERJENI STAVBENI ING. IN MESI Ni STAVBENIK LJUBLJANA MIRJE 11. - TEL. 287 Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železobe-tonske in vodne zgradbe, arhitekturo ier vsakovrstne visoke stavbe. — Izvršitev. PROJEKTIRANJE prodajainica za Maribor v veletrgovini H. J. TURAD, Aleksandrova 7. JOSIP JUG NAJZMERNEJŠE . NAJSOLIDNEJŠA cene.' pleskar in ličar za stavbe pohištva in mostove dela / _ LJUBLJANA, Rimska cesta 16. -"— Specijalni oddelek za moderno sobo iti črkoslikarstvo ter slikarstvo na steklo. MOSTE, ZALOŠKA C. 67 Novak, Tovljadifac & Co. LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18 se priporoča, ter ima vedno v svoji trgovini in mesni industriji raznovrstne suhe mesnate izdelke, svežega govejega, telečjega in prašičjega mesa na drobno in na debelo. Postrežba solidna! Konkurenčne cenel L MIKUŠ, Ljubljana Mesim trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnfkov in sprehajalnih palic. Popravila tožno m solidno! FRANC BAR PISALNI STROJI LJUBLJANA CANKARJEVO NABREŽJE 5 RADIO ODDELEK LITOGRAFIJA ČEMAŽAR IN DRUG LJUBLJANA, Cesta na Južno železnico. Telefon St. 569 Brzojavke: Algrafija. Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najokusneje in po zelo nizkih cenahI — Zahtevajte ponudbe in vzorce! Priporoča po najnižjih cenah vse pisarniške potrebščine in potrebščine za tehn. pisarne THE REX CO. LJUBLJANA, Gradišče št. 10 Y R &. £ F © N STE V. 268 LJUBLJANA BOHOStSČEVA ULICA 24 S®**®#!®**«*' I JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje št. 9. Najmodarneji! damski klobuki po najnižjih cenah. Popravita, prokrojonje, s patri oblika. Se priporoča E. DJUKANOVIČ Sv. Petra cesta 27 poleg hotela „Tratnik“ Obleke za dame, gospode in deco LJUBLJANA Šelenburgova ulica 3 Modni salon M.5edej-5trnad Ljubljana, Prešernova ulica 3 želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo Movo leto! PETER ŠIMENC cvetličarna in kopališki vrtnar LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 33 Vsem svojim cenjenim odjemalcem Želi Srečno novo leto 1926 F. M. SCHMITT, LJUBLJRNfl. Amerikanska strojna olja cllinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za milarne 1.1. d. ima vedno v zalogi: dekorativne rastline, palme, lovorje I. t. d. vedno in v največji izbiri na razpolago. DsxxsrB^a9acsa3isccKn Za Novo leto jr .T J ' si ©glejte izložbo Ant. Krisper Ljubljana OLEUM“ družba z o. z. LJUBLJANA TELEFON ŠTEV. 910. I. jugoslovenska barvarija, krznarstvo in strojarnica P. Semit© Turjaški trg 1 ima vedno v zalogi najfinejšo kožuhovino po znatno znižanih cenah ter se priporoča za razna krznarska dela. kupujem kože od divjačine po naj višjih cenah I Stari trg štev. 3 preje Ambrožič I drug se priporoča za okusno urejevanje svežih cvetlic, šopkov in vencev. Cene zmerne l Solidna postrežba! * Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica se priporoča. Izvršitev točna. Cene zmerne. Za novo se priporoča MODNI SALON STUCHLV-MASKE LJUBLJANA Židovska ulica 3 Največja izbira vseh vrst damskih klobukov Srečno novo leto ——B—MBMBM3BroaOreBMCiragP?*n:.«l^»VW1Bl Ji II ^TiiH želi vsem dragim gostom, prijateljem in znancem ter se priporoča za nadaljni obisk Kolodvorske restavracije v Mariboi u rodbina France Dotničarjeua STANISLAV MATTE f Kamniška ul. št. 20, prodajalna: Sodna ulica št 5 se priporoča za razna krznarska dela. Vse v zalegi nahajajoče kožuhovine (posebno jopice) po znatno znižanih cenah. — Prevzemam vse vrste kože za strojenje in barvanje. I ING. DUKIČ IN DRUG g gradbeno podjetje Krasna novoletna darila Srečno Novo leto M sr Ca rt Mndirei mesar Ljubljana, Prešernova ulica 16. Stroji za obdelovanje lesa. Zvonovi. Turbine Transmisije in železo konstrukcije. Železo in kovinolivarna. Ognjegasne potrebščine. Sesaljke. Armature STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. LJUBLJANA, Dunajska cesta itev. 35 m* mmmm REKLAME 1 ■ NE POTREBUJE želita vsem odjemalcem in obiskovalcem Jakob in Malči Zalaznik kavarna, slaščičarna in pekarna g KER SE BLAGO RADI B SVOJE KVALITETE IN 88 CENE SAMO PRIPOROČA n m Kupujmo in podpirajmo izvrstno Kolinsko cikorijo domači izdelek. vsem odjemalcem in kon-sumentom naše pive želi limnlHU. Ljubljana. mirni Ljubljana, Sicmškcva ulica 19 se priporoča in želi Mb ib teši boto lem 16 želita vaem svojim cenj. naročnikom Pavel in Marija Šimenc cvetličarna Sv. Petra cesta, pokopal, vrtnar, Sv. Križ, Ljubljana. želita vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem inn restavrator hotela ,$LOM‘ v Ljubljani. Opozarjamo Vas, velecenjene dame na otvoritev specijalne trgovine damskega, namiznega, posteljnega perila in perila za deco ter novorojenčke, katero otvorimo dne 2. januarja 1926 v Ljubljani Šelenburgova ulica št. 1 (veža) Prav posebno pa opozarjamo dražestne neveste, katere se pripravljajo na zakonski stan, da si ogledajo pred oskrbo svojih oprem, naše solidne izdelke ter se osvedočijo o naših nizkih cenah in uverjeni smo, da si bo vsaka zamogla izbrati vse, kar ji poželi njeno idealno za lepoto stanovanja in same sebe ter eventuelnih sladkih malčkov ustvarjeno srce. Prav posebno važnost bodemo polagali na to, da bomo z našim „LEDA“ perilom zadovoljevali v prvi vrsti cenj. neveste tako s solidno izdelavo, trpežnim blagom in nizkimi cenami, samo-obsebi umljivo pa je, da ne bomo nič manj pozornosti posvečali tudi vseiu ostalim cenj. damam in v kratkem se bode imela priliko vsaka mati, mamica, soproga, hčerka ali nevesta osebno prepričati, da se bomo tega načela strogo držali, kajti parola naše zadruge bo: Nizke cene, solidno blago ter točna in brezhibna postrežba. V naši tvornici bomo izdelovali s pomočjo naših zadružnih članic širom Slovenije vsak-tero perilo od priprosto izdelanega na vezilne stroje kakor tudi izdelane povsem z ročnim delom v vseh mogočih ročnih tehnikah posebno okinčano z mrežastimi (venecijanskimi), klekljanimi čipkami, ročnimi vezeninami in toledo tehniko. Izdelali bomo tudi lastne ilustrovane lično izdelane, za vsako salonsko mizo primerne cenike, na katere cenj. dame že danes prav posebno opozarjamo. Prva naklada se nahaja že v tisku In izide do konec januarja, zato one cenj. dame iz dežele ne zamudite zahtevati po dopisnici naš cenik, ker se zna sicer pripetiti, da bodo kljub zelo veliki nakladi zelo hitro razposlani. Posebni oddelek pa bodemo vzdrževali v lastnem risarskem ateljeju, v bnferem bodemo izdelovali vsakovrstne risbo t. J. vzorce za čipke, vezenine, mrežaste čipke v najrazličnejši In bogati Izberi, izdelovali na bomo tadt vzorce po lastnih načrtih naSIh cenj. naročnic. Prebadali bodemo tudi risbe za predtiskanje vsaki dami skoroda brezplačno t. j. za tako bagatelno ceno, da se no bo nobena dama, katera ima veselje, da sl izdeluje suma svoje perilo in kinča svoj dom, več pomišljala, da ai ne otvori svoje lastne predtlskarije, katero ji nudimo mi za prav bagatelno ceno. Jako važno za šole, gdč. učiteljice, posebno pa učiteljice ročnih del. Vzdržujemo stalno v zalogi veliko izbiro mrežastih čipk in motivov v vseh možnih kombinacijah. SpElT Oglejte si našo razstavo v naših izložbah, Šelenburgova ulica štev. 1 (veža). 'Tft® Priporočamo se za obilni poset ter želimo vsem cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto Načelstvo „LEDA“ domača tvornica damskega perila in vezenin, r. z. z o. z. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 1. OBILO SREČE V NOVEM LETU! HOTEL SLON LJUBLJANA že od Din 360’— (9/12) naprej) Oglejte si bogato zalogo drogerije A. KANC SINOVA IJubljana, Židovska ulica 1. se fotografije vseh slovenskih pHeio. VINOTOČ KOLODVORSKA 26 Točijo se najboljša dalm.in domača vina VIKTOR SEDEJ || Za plesno seziio V "o X glasben« pBošše Stroji g»otr@bičin@ Glavna zaloga H. Kesida LJublJahn Mestni 2rg 17. MK GROM carinsko — posrednlikl In odpremnlikl biro Srečno i veselo Novo leto 1926 vsem svojim cenjenim gostom KAVARNA IN BAR „EMONA“ Kolodvorska ul. 41 Brzofavni naslov „GROM‘" Telefon Snt&rurban 454 Jan in Kati Fiala Podružnice: MARIBOR, JESENICE Zastopnik druStva spalnih vezo« S. O. E. za expresne poSiiike. .Odgovorni urednik: Jože Špan, Tisk Učiteljske tiskarne; zan.io odjrovarja France Štrukelj. Lastnik in izdajatelj Oblastni odbor Or juna v Ljubljani,