Poštnina plačana v gotovini
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
KATOLIŠKI
Sped in abb»n. post. • H Gruppa
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 44
Gorica - 30. novembra 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Slovensko šolo bomo čuvali kot punčico svojega očesa
Naše bralce gotovo zanima, kako je z ukinitvijo 22 razredov na slo* venskih osnovnih šolah na Tržaškem in z odpustitvijo toliko učnih moči. Ukinjeni razredi so še vedno zaprti. Odpuščeni učitelji so po večini še vedno brez dela. Prvotno je bil namen šolske uprave, ukiniti tudi plačo s 15. novembrom. Tega ukrepa si potem niso upali izvesti in bo odpuščeno učiteljstvo prejemalo plačo do 31. decembra 1949.
Ta poskus, v prvih početkih uničiti slovensko šolstvo na Svob. tri iaškem ozemlju, je vzbudil med tr* iaikimi Slovenci pekoče spomine na postopno fašistično likvidacijo slo* venskega šolstva pred 25 leti. Kot takrat se je ljudstvo tudi sedaj čut iilo brez vsake obrambe. V resnici pa temu ni več tako. Vse slovenske politične organizacije so razvile svoje sile v obrambo naše šole. Kot primer navedemo tu le delo Slov. kršč. soc. zveze. Ko je ZVU 23. jun. 1949 postavila na čelo Vzgojnega urada g. prof. Andrija, je ta zveza naslovila na vojaško upravo obširno spomenico (dne 12. julija), v kateri je protestirala, da se skrb za sloveni sko šolstvo zaupa osebi, k> ne čuti * slovenskim narodom in ne pozna njegovih potreb. Zahtevali smo ta* kr at popolno avtonomijo našega šolstva. Vojaška uprava je izjavila, rf* se zaradi tega ne bo pri šolski Upravi nič spremenilo. Tej izjavi ni bilo mogoče verjeti. Zato je Slov. krlč. soc. zveza ustanovila posebni odsek, ki je pazno zasledoval vse dogodke, ki so zade\'al/ slovenske šote. Posebno pozornost je zbudilo, ko so morali šolski upravitelji dati šolski upravi ob	začetku šolskega
leta 1949 točno statistiko slovenskih razredov, učencev	in učiteljev na
osnovnih šolah. Zato je naša zveza
4.	nov. 1949 na sestanku zaupnikov vsega ozemlja proučila nastali polo--Čut odgovornosti pred slovenskim narodom je rodil sklep, stopiti v stik z vsemi ostalimi slov. politič* nimi organizacijami. Slov. dem. zveza le ustvarila ta stik. Ker je bilo posebno, imeti za nadaljnje delo za* nesljivo gradivo,	sta dne 8. nov.
zastopnika Slov. kršč. soc. zveze in Slov. dem. zveze prosila za pojasnilo fi. {tolk. Marshalla, ki je potrdil našo domnevo, da je v teku ukinitev 23 slov. razredov na osnovni šoli in odpust 23 učnih moči. Zato sta obe Zvezi poslali 11. nov. gen. majorju
7.	S. Airey*u protestno spomenico. Rtjub temu je 15. nov. razposlala dolska uprava dekrete, s katerimi je ukinila 22 razredov in odpustila ena* ko število učnih moči. Dne 17. nov. te sprejel v tej zadevi gen. Robert* s°n odposlance slovenskih staršev, 19. nov. pa je slov. učiteljstvo skupno s profesorji na srednjih šo* proglasilo in izvedlo enodnevno *ln>ko v protest proti temu nasilju n*d vzgojo naše dece. Dne 21. nov. **8 Slov. kršč. soc. zveza in Slov.
dem. zveza poslali obširno spomeni* co Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov. Ubrala se bodo tudi druga pota, da bo možno čim bolj obvestiti o teptanju človeških svoboščin nad slovenskim narodom svetovno javnost. Med drugim je po* membno zlasti to, da je prišlo do nekega stalnega sodelovanja med slovenskimi političnimi skupinami v teh vprašanjih, česar italijanski kro* g/ niso pričakovali.
Prerafiunjena previdnost
Tisk tistih italijanskih krogov, ki žele zabrisati v Trstu vsako sled slovenstva, je ob tem vprašanju ne-koliko previden. To pa zato, ker ZVU plačuje 340 stalnih brezposelnih ital. učiteljev, ki so jim letos do* dali še 50 začasnih učiteljev. Nerod* no je tudi, da tisti italijanski uči* telji, ki poučujejo v pasu B, trdijo, da jih plačujeta obe vojaški upravi, jugoslovanska in britansko; amer Uku.
Poudarjajo, da so odpustili 45 ital. učiteljev tržiškega šolskega okrožja. Toda ti učitelji so bili le prestavljeni pod Italijo skupno s tr* žiškim okrajem. Znano pa je, da se niti ti učitelji še niso vdali v svojo usodo ter se še niso odselili. Morda to tudi ne bo potrebno. Mi tudi tem privoščimo, da se ugodi njih željam.
Zahtevamo le zase enake pravice. Saj so naše zahteve še bolj skromne. Pustijo naj v miru tisto majhno ste* vilce slovenskih učnih moči, ki so za ugoden razvoj našega šolstva potreb* ne. — Začeli so deliti svete, naj se odpustijo učne moči, ki niso pristoj* ne v to ozemlje ter zaposlijo domače učne moči. Ta svet je nepotreben Mi pustimo v miru vse italijanske esule. Saj imajo vsi pravico živeti. Tako naj ima pravico poučevati na slovenski šoli vsakdo, ki je za to usposobljen, pa naj bo rojen kje v Radgoni ali v bližini kavarne Fabris. Če bi gledali na izvor, bi morali še enkrat ponoviti upravne volitve, ob* činski svet in conski svet reorgani* zirati, tržaško mesto bi morala zapu* stiti vsaj tretjina prebivalstva. — Nerodno je italijanskim krogom po* sebno to, da so začeli po slovenskih vaseh s prvimi poskusi poitalijanče* vanja. Najdejo kakega otroka ital. civilne policije, še ki kega učenca me* šanega zakona, pa se ustanovi itali* janska šola kot prva postojanka, ka* mor se vabijo z raznimi gospodar* skimi koristmi otroci slovenskih star* šev. Taka šola more imeti tudi le dva učenca. Zato je nerodno očitati, da kak slovenski razred nima niti de* set učencev. Prvič so taki razredi ze* lo redek pojav, drugič pa je preočit* na krivica, slovenske razrede zapirati,
\ dokler se ustanavljajo novi it ali jan* ski razredi, v katere kak dan v letu ne zaide niti en učenec.
Naše zahteve
Da ima ukinitev 22 razredov na slovenskih osnovnih šolah političen namen, je zdaj izven vsakega dvoma. Saj so že padle obljube, da bodo slušali na kakršenkoli način to uči* teljstvo zaposliti. Italijanska ofenzi* va proti slovenskim šolam je slavila svoj prvi uspeh že 23. junija, ko je stopil na čelo Vzgojnega urada g. prof. Andri. Če bi italijanski krogi odkritosrčno želeli uspeha slovenskim šolam v Trstu, bi morali takrat pro* testirati, da se je zaupala skrb naših šol osebi, ki so ji tuje potrebe naše* ga naroda. Ni gotovo, da bi mogla ZVU nasilno potlačiti prizadevanje tržaških Slovencev za neoviran raz* voj šolstva. Zato smo uverjeni, da naša borba za šolo ne bo zaman. Naše zahteve so predvsem naslednje:
ZVU mora izdati zakone, ki slo* venske šole popolnoma izenačijo v vsakem pogledu z italijanskimi.
Uprava slovenskih šol mora biti v čisto slovenskih rokah. Slovenci od* govarjajo zanje edino ZVU in Org. združenih narodov.
Finančna sredstva morajo biti sorazmerna onim za ital. šole z ozirom na število učnih moči ter mo* rajo biti pod slovensko upravo. Zdaj pri kontroli teh sredstev ni niti enega Slovenca.
22 ukinjenih razredov je treba spet odpreti in odpuščene učitelje ponov* no nastaviti.
Dogodki prihodnjih dni bodo po* kazali, da se ne bomo ustrašili ni* kakega sredstva v borbi za svoje pravice.
NAJNOVEJSJ VEST. Pravica zmagaje
V	zadevi slovenskih osnovnih šol v Trstu smo zvedeli, da bodo vsi učitelji, ki so bili odpuščeni v zvezi z ukinjenjem 23 razredov, takoj zopet sprejeti v službo.
Tako je odredila ZVU.
Razgled po svetu
Italijanski parlament
Obe zbornici italijanskega parlamenta sedaj redno zasedata.
V	poslanski zbornici je bila prejšnji teden zaključena politična ■ debata, ki so jo izzvali so-cialkomunisti' zaradi zadnje vladne »krize«, katero je rešil min. predsednik De Gasperi baje »protiustavno« z imenovanjem treh interimnističnih ministrov v nadomestilo za tri so-eialdemokratične ministre, ki so odstopili. Pri končnem glasovanju je zmagala vlada z veliko večino. Potem je prišel v razpravo zakonski načrt poljedelskega ministra Segnija o razdelitvi 45 tisoč hektarjev zemlje na 5 tisoč malih lastnikov v Kalabriji.
V	senatu je bila zadnje dni tedna še v teku politična debata zaradi rešitve »male krize«. Zaključena je bila v torek 29. nov. z govorom min. predsednika De Gasperija. Pri glasovanju je bil z veliko večino zavrnjen komunistični predlog, s katerim se izreka vladi nezaupnica.
Volitve v deželne zastope
Po novi ustavi sestoji država iz pokrajin (provinc) in iz dežel (regionej; dve ali več pokrajin
tvorijo deželo. Obe ustanovi imata izvoljene zastope, ki bi jih lahko imenovali pokrajinske in deželne zbore. Pokrajinski zbori imajo samo upravno - posvetovalno oblast, deželni zbori imajo pa za svoj delokrog tudi delno zakonodajno moč. Volitev v te zastope dozdaj še ni bilo. Notranji minister Scelba je na zadnji, seji ministrskega sveta 26. nov. predložil zakonski načrt za volitve v deželne zbore in načrt za preosnovo sedanjega občinskega in pokrajinskega volivnega reda.
Kdaj bodo volitve v deželne zbore, še ni znano; tudi volivni red Še ni sklenjen. Načrt govori
o	volivnih okrajih z enim kandidatom. Kakor znano tvorita goriška in videmska pokrajina eno deželo (regione).
Zborovanje svobodnih sindikatov v Londonu
V	ponedeljek 28. t. m. se je pričelo zborovanje svobodnih sindikatov v Londonu. Zbrali so se zastopniki 54 držav, ki predstavljajo 47 milijonov delavcev. Med delegati so tudi zastopniki italijanskih nekomunističnih" sindikatov poslanci Pastore, Parri in Caninr. Z razliko od sedanje Svetovne sindikalne zveze, v
kateri so ostali’ samo zastopniki komunističnih organizacij s sovjetsko skupino vred, se bo nova organizacija imenovala »Zveza svobodnih svetovnih sindikatov«.
Nemčija se ne bo oborožila
V	nedeljo 27. t- m. sta dospela v Frankfurt v Nemčiji načelnik ameriškega generalnega štaba gen. Bradley in vojni minister L. Johnson. Koj po svojem dohodu je minister Johnson izjavil:	»Predsednik in kongres
Združenih držav nimata nikake-ga namena oborožiti zahodno Nemčijo in ne delata v tem pogledu nikakih načrtov.« S tem je hotel minister ovreči govorice, ki trdijo, da so Amerikanci pripravljeni dopustiti zopetno oborožitev Nemčije, ki naj bi tako postala glavni obrambni jez proti sovjetskemu vdoru.
Okoli Atlantske zveze
Te dni zaseda v Parizu »Vojaški odbor« za Atlantsko zvezo, ki ga tvorijo načelniki generalnih štabov Amerike, Anglije in Francije. Temu odboru načeluje ameriški general Bradley. V četrtek 1. dec. se bo zbral pa »Obrambni odbor« Atlantske zveze, katerega tvorijo vojni
ministri vseh 12 članic Zveze. Piedsedoval bo ameriški vojni minister Johnson.
Prošnje za sprejem v OZN
Velika večina glavne skupščine Zdtuženih narodov je sklenila naj Varnostni svet ponovno preuči prošnje za sprejem v OZN, ki so jih predložile Avstrija, Ceylou, Finska, Irska, Italija, Jordan, Koreja, Portugalska in Nepal. Kot znano, je sprejem- teh držav onemogočil veto Sovjetske zveze.
Glavna skupščina je glasovala ločeno za vsako državo, Sovjetski blok je bil pri vseh glasovanjih proti novi preučitvi prošenj.
Izid glasovanja za Italijo je bil naslednji: 51 glasov za, 6 proti, med temi Abesinija. Jugoslavija se je glasovanja vzdržala.
Sporazum med zahodnimi zavezniki in nemško zvezno vlado
Sporazum temelji na predlogih, ki so jih v Parizu stavili trije zahodni zunanji ministri in nemški kancler Adenauer.
Glavni namen vseh pogodbenih strank je pripustiti zvezno Nemčijo v skupnost evropskih narodov, in sicer kot miroljubno deželo. Napredovanje k temu cilju bo odvisno od vzpostavitve prave zavesti varnosti v zahodni Evropi.
Zahodni zavezniki bodo podpirali pripustitev Nemčije v mednarodne ustanove, da lahko prispeva k splošnemu blagostanju in bodo dovolili, da postopoma ustanavlja trgovska in konzularna predstavništva v drugih državah.
Noblova nagrada za mir
za I. 1949 je bila priznana John Boyd Orrsu, prejšnjemu glavnemu ravna« telju Organizacije Združenih naro* dov za kmetijstvo in prehrano (FAO). Ta organizacija deluje n* vseh poljih, ki so združena s kme* tijstvom in se bori za dvig in pra* vičnejšo razdelitev hrane. Kako bi izgledala prehrana Evrope — in mnogih drugih pokrajin na svetu — takoj po končani vojni, če ne bi bilo organizacij kot je bila UNRRA in danes FAO. FAO dobavlja danes Italiji — pa tudi drugim — semena, plemensko živino, kmetijske stroje in druge, za kmetijstvo važne predmete, organizira mednarodne kongrese za proučevanje rastlinskih in živalskih bolezni, itd. itd. To je res sodelo« vanje med narodi.
Stran 2.
KATOLIŠKI OLAS
Leto I. - Štev. 44
'otpecIardcHl
DRUGA ADVENTNA NEDELJA
Iz svetega evangelija po Mateju
Ko je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih, je poslal dva svoja učenca ter mu rekel: Ali si ti, kateri mora priti, ali naj drugega čakamo? — In Jezus jima je odgovoril: »Pojdita in sporočita Janezu, kar sta slišala in videla:	slepi spregledujejo
in hromni hodijo, gobavi se Očiščujejo in gluhi dobivajo sluh, mrtvi se obujajo in ubogim se blagovest oznanja, in blagor mu. kdor se nad menoj ne spotakne.« — Ko sta pa ta dva odhajala, je začel Jezus ljudstvu govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo?, Trst, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, kateri nosijo mehka oblačila, so v kraljevskih hišah. Ali kaj ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, še več ko preroka. Zakaj ta je tisti, ki je o niem pisano: Glej, pošljem svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki ti bo pripravljal pot pred teboj.
* * *
Krstnik ie vedel, da je Marijin sin Jezus pravi Mesija. On zase ni potreboval pojasnila; potrebovali pa so ga Janezovi učenci in zato jih je poslal do Jezusa. Vpršali so torej: »Ali si ti pričakovani Mesija ali bo treba čakati drugega?« Jezus
jim ni naravnost odgovoril:
»Jaz sem«, ampak opozoril na svoja dela in na prerokbe stare zaveze; vprašalci naj bi sami zaključili iz tega, da ie On pravi Mesija. Dostavil pa je zelo pomenljivo svarilo: »Blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne«.
Judovski narod kot celota, zastopan po svojih voditeljih, se je spotaknil nad ponižnim Je-1 Krstnikovo vprašanje zusom. Ni ga hotel priznati za Mesijo - Kristusa. Tudi potem, ko so apostoli oznanjevali novi nauk, je bil Judom križ v pohujšanje, kakor izrecno ugotavlja sv. Pavel. Judje so trdovratno ostali pri svoji ideji o poze-meljski slavi Mesijevi, o judovskem imperiju nad ostalim svetom. Duhovna vsebina in veličina krščanstva jim je ostala tuja, nezanimiva, nestvarna.
Svoje zgrešeno mesijanstvo so Judje zanesli s seboj v svet.
V' srednjem veku ga niso mogli propagirati, obdržali so ga zase.
V novejši dobi pa so ga prinesi na dan v obliki modroslovnih sistemov in teorij, katerih bistvena vsebina je zanikanje duhovnih vrednot in oznanjevanje materializma. Najbolj se je zgostil ta zgrešeni mesijanski duh v sodobnem socializmu, čigar zadnji, ognjeni cvet je tako zvani komunizem. Ta je v naj-
j večji meri plod' judovske misel-| nosti in usmerjen na svetovno | oblast judovstva, na vsemogoč-1 nost po njih zamišljene in orga-! nizirane države. V taki državi i ir nobenega mesta več za kakršno koli duhovno usmerjenost ali delovnost. Tudi ni v njej mesta za svobodno mišljenje in kretanje. »Novi človek« v tej državi mora postati bistveno različen od prejšnjega, postati mora nemo orodje državne gosposke, zanj preneha vse govorjenje o pravicah in svoboščinah; vse moderno življenje se mora izražati izključno le v centimetrih, gramih in sekundah; vse vesoJjstvo je le ogromen mehanizem.
Moderni, svet odgovarja na »Mi Jezusa ne sprejmemo za Mesijo; ni nam všeč njegov nauk, njegovo ravnanje nas ne zadovoljuj Čakali bomo drugega, pa naj pride od leve1 ali desne. Čakali bomo takega, ki bo prizanesljiv do naših strasti in sprijenih želja, divji in krvoločen pa proti našim nasprotnikom. Nočemo takega, ki oznanjuje ljubezen do Boga in do bližnjega, ampak takega, ki bo oznanil ljubezen do nas samih, sovraštvo pa in boj do uničenja proti onim, ki se nam ne podajo na milost in nemilost.«
Kako na ti odgovarjaš na zgornje vprašanje? Ali tudi šteješ med tiste, ki bi radi krščanstvo po svoje obrnili in čakajo drugega kristusa? Nikar! Ostani trden v veri v Jezusa in njegovo sveto cerkev! Srečen boš nekoč in obilno nagrajen: »Blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne«.
Iz življenja Cerkve
Verski položaj v Jugoslaviji
Duhovsko društvo
Zadnjega pol leta je Jugoslavija stalno v ospredju svetovnega zanimanja. Njen spor s ko-minformom prej in s Sovjeti zdaj jo je postavil na pozornicot, da jo vsi opazujejo. Zato je naravno, da vzbuja zanimanje tudi njen notranji verski položaj, kajti, mnogi menijo, da bi moral spremenjeni zunanjepolitični položaj Jugoslavije vplivati tudi na njeno notranjo politiko do katoliške cerkve. Od ugibanj in želja do trditev je pot kratka. Zato gredo mnoge govorice, ki so našle po-trdilo tudi v časopisju, da postaja Titovo Dostopanje do Cerkve milejše, zlasti da so oblastniki zavzeli milejše stališče do msgr. Stepinca. Nekateri so celo raztrosili vest, da so ga izpustili' na svobodo. Kaj je resnice na tem? Msgr. Stepinac
Nadškof Stepinac je še vedno v zaporu. Ko je Amerikanec Hirshman bil v avdienci pri maršalu Titu in ga vprašal, ali res mislijo osvoboditi msgr. Stepinca, je Tito odgovoril, da jugoslovanska.vlada ne dela razlik med obsojenci in da ie Stepinac veliko škodoval državi in da je dolžnost predsednika države braniti vdove in sirote iz osvobodilne vojne. S tern ie Tito potrdil, da režim vztraja pri obsodbi msgr. Stepinca. Komunisti smatrajo nadškofa še vedno za nevarnega režimu, zato ga ne bodo izpustili.
Pozor pred adventisti
Trst, konec nov. 1949.
Protestantska	ločinka tako
imenovanih adventistov nastopa v zadnjem času med tukajšnjimi katoličani s prav vsiljivo propagando. Tudi na domovih našega vernega ljudstva se o-glašajo odposlanci teh krivovercev in ponujajo razne zvezke in knjige, češ, da gre skupiček za misijone, za gobavce in druge dobrodelne namene. Ljudje dobrega srca, a žal premalo oprezni, kupijo te reči in tako, nevede in nehote, podpirajo grešno podjetje. Hujše pa je, da so se nekateri dali zapeljati po teh spretnih in mnogobesednih agitatorjih, zapustili naše katoliško bogoslužje ter zahajajo sedaj na verske shode adventistov.
Da se prepreči večje gorje, ie škofijska oblast v Trstu odredila, naj dušni pastirji vernike pouče v teh stvareh in naj jih svare pred to zapeljivo propagando. Pa tudi naše katoliško glasilo je dolžno svojim bralcem sredi teh nevarnosti odkrito besedo.
Krivoverske zablode
Če rečemo, da so adventisti protestuntsku ločinka. smo s tem prav za prav že veliko povedali. Protestantstvo je veliko hujša zabloda in usodnejši odpad od pravega krščanstva, kakor si ljudje navadno mislijo.
V	časi vprašajo preprosti ljudje duhovnika: kaj pa ne verujejo ti protestantje? In na to vprašanje pričakujejo, da Hm bogoslovno izobražen mož kar na kratko našteje tiste verske resnice, katere protestantje taje.
To pa se ne da kar tako našteti in kdor meni, da gre med nami in protestanti samo za razliko v par verskih resnicah, kakor so se krivoverci prvih stoletij razlikovali od pravovernih kristjanov, ta se zelo moti. Res so sicer protestantje zavrgli mnoge in važne verske resnice o milosti, o zakramentih, o evharistični daritvi, o duhovništvu, o priprošnji svetnikov, o svetem pismu in še druge, vendar to ni glavna razlika med nami in njimi.
Naše pojmovanje Cerkve in krščanstva
Protestantstvo gleda na krščanstvo in na Cerkev čisto drugače kot mi katoličani. Gospod je pozidal veličastno zgradbo krščanske vere in morale na avtoritarno podlago. On je dal svoji Cerkvi nespremenljivo u-stavo; izbral je apostole in za njih prvaku postavil Petra. Tem možem je izročil učno. duhovniško in vladno ali pastirsko oblast nad svojo čredo in določil, da morajo biti vsi pravi kristjani tem predstojnikom in njihovim naslednikom, posebno Petrovemu nasledniku, pokorni in da morajo od teh cerkvenih poglavarjev prejemati, kaj naj verujejo iti kako naj žive, da se rešijo v srečno večnost. Te temeljne postave v krščanstvu se je Pavel zavedal tako živo, da je napisal vernikom v Galiciji ostro besedo: tudi če bi vam angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo ga vam oznanili mi apostoli, bodi zavržen. Res sicer vsak človek svobodno občuje z Bogom v svoji zasebni pobožnosti, vendar
glede vere in morale ter javnega bogoslužja nimajo ljudje nobenč avtonomije, temveč morajo, po zamisli Kristusovi, od cerkvenih predstojnikov prejeti vso vero, ves nravni nauk in navodila za javno bogoslužje. In vse to zajemajo Cerkveni predstojniki ne samo iz svetega pisma, ampak tudi iz ustnega izročila, kajti božji Učenik je svojim apostolom marsikaj razodel, česar niso takrat pismeno zabeležili. Saj še tega ni v svetem pismu, katere spise naj štejemo m e d svetopisemske knjige.
Protestantsko pojmovanje
Protestantje so pa to temeljno ustavo Cerkve zavrgli in na mesto avtoritarnega počela postavili avtonomijo posameznikov. Ne od cerkvene oblasti naj prejema človek vero in moralo, temveč sam naj prosto raziskuje v svetem pismu, ki da je edini vir božjega razodetja in na podlagi svoiih ugotovitev naj si priredi svojo vero in svojo nravnost. To ie usodepolno načelo, ki mora veljati v needi-nost, v ločinke in v razsulo vse verske vsebine, saj ima vsaka glava svojo pamet in včasi tudi nespamet.
Cepljenje v ločinke, odpad od krščanstva
Tako se je protestantom tudi v resnici zgodilo, le Luter je moral gledati, kako so se v smislu njegovega načela o prostem raziskovanju sv. pisma dvignili proti njemu drugi možje, ki so tolmačili sv. pismo glede Evharistije, glede Cerkve in milosti čisto drugače kot on ter
ustanovili svoje lastne nelute-
ranske cerkvene občine. Po tej poti je šlo in je moralo iti dalje, tako da ie danes protestantstvo razkosano na stotitne ločink, ki ima vsaka svojo vero. Nekatere struje v protestant stvu ne priznajo več sv. Trojice, ne božanstvu Jezusovega, ne razodetja, ne milosti. To je že popoln odpad od krščanstva. Ni torej lahka reč odgovoriti na vprašanje, kaj protestantje verujejo oziroma ne verujejo.
(Konec prihodnjič).
Koledar za prihodnji teden
4. decembra. NEDELJA. Druga adventna. Barbara, dev. inuč. Kot zavetnico jo časte rudarji in topni* čarji; zato se skladišče streliva na bojnih ladjah imenuje tudi Santa Barbara. — Peter Hrizolog (Zlato* rečnik), škof in cerkv. učenik.
5. PONEDELJEK. Saba, opat.
6. TOREK. Nikolaj, škof. Pri nas je v navadi ta dan obdarovanje otrok in ostale družine. Ponekod ima to veselo nalogo sv. Lucija, drugod Božič, spet drugod pa Trije kralji (Befana). Veselo in zadovolji no krščansko srce želi tudi druge razveseliti.
7. SREDA. Ambrož, nadškof v Milanu ob zatonu rimskega cesar* st\ a. .Štejemo ga med najodličnejšo cerkvene učenike. Posredoval je tu* di pri spreobrnitvi sv. Avguština. Legenda pravi, da se mu je kot de* te tu roj čebel usedel okoli ust, kar je pomenilo njegovo sijajno govor* niško moč (»kakor med«). Zato ga čebelarji časte kot zavetnika.
8. ČETRTEK. Zapovedan praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. K<> je Bog ustvaril Marijino dušo, je bila prosta izvirnega greha — za Jezusom edina izjema v Adamo* vem rodu.
9. PETEK. Peter Fourier, škof.
10. SOBOTA. Lavretanska (Loreš* ka) Mati božja.
Oblasti hočejo zanesti, oziroma so že zanesle razkol rned duhovščino, posebno v Sloveniji. Kot smo že poročali so v septembru ustanovili stanovsko društvo duhovnikov, »Društvo sv. Cirila in Metoda«, ki naj bi postalo obča duhovniška ustanova. V resnici ie pa društvo zamisel štajerskega duhovnika Lampreta, starega člana partije; društveni predsednik je šmarski župnik Anton Bajt, člani oa nekateri duhovniki, ki so se pustili ustrahovati saj je na ustanovni sestanek v Ljubljani OZNA silila mnoge duhovnike z grožnjami, drugi so se ga pa udeležili kot že stari simpatizerji OF. Vsekakor jih je malo, skromna manjšina slovenske duhovščine. Pomenljivo pa je, da sta ustanovni sestanek duhovskega društva v Ljubljani pozdravila s posebnim telegramom apostolski administrator dr. Mihael Toroš m pa msgr. Ritti-g iz Zagreba, dočim so vsi ostali škofje in apostolski administratorji Jugoslavije šli mimo, ne da bi se za' ustanovitev društva zmenili. Du-hovskemu društvu so namenili nalogo priganjača za zadružno komunistično politiko.
Duhovnikom, ki so člani, društva, gre vlada na roko povsod. Drugim pa se godi različno, posebno veliko je odvisno od krajevnih odborov. Ponekod še doibro z njimi izhajajo, drugod je pa hudo. Nekateri duhovniki smejo učiti verouk v šoli, dri(gi pa ne. Težke je sed'ai za najmlajše, ker jih kličejo, k vojakom. 1 u pa niso toliko v vojaški službi, temveč bolj na prisilnem delu.
Bogoslovna semenišča
Najtežje je vprašanje duhovniškega naraščaja. Sprva so v Sloveniji odpravili vse klasične gimnazije, pozneje so jih spet nekaj vpeljali. Klasične so za duhovniški naraščaj nujno potrebne, da se kandidat je naučijo latinščine. Ker ni malih seme-n.šč, morajo, hočeš nočeš, vsi obiskovati javne šole. Tu pa se vrši silovit boj zoper vse one, ki kažejo kako nagnjenje do duhovniškega poklica. Ce se kdo na gimnaziji izda, da misli v semenišče, ga na vse mogoče načine obdelujejo. Poslužujejo se moralnega zapeljevanja in gredo do ustrahovanja fanta in staršev. Ce ne gre drugače, pomaga OZNA. Tako so letos meseca septembra zaprli kakih 20 bogoslovcev, hoteč jih prisiliti, da izstopijo iz semenišča. Nekateri so se pritisku vdali, drugim so podvrgli ilegalno časopisje, da so jih rnoglj obsoditi.
V	prvi letnik bogoslovja se ie letos priglasilo več kandidatov, k; pozneje niso prišli. Zakaj? OZNA jih je prisilila, da so se vpisali na druge fakultete ali pa iih je pravočasno zaprla.
Novi poskusi
Sedaj poročajo časopisi, da je maršal Tito sprejel v avdienci zastopnike «Društva sv. Cirila in Metoda« ter jim izrazil željo po ureditvi odnosov med Cerkvijo in državo z direktnimi pogajanji. Predsednik društva Anton Bajt je baje izrazil čustva vdanosti slovenske duhovščine maršalu Titu.
Kaj pomeni to slednje poročilo je jasno vsakomur, ki prizna
Leto I. - Štev. 44
KATOLIŠKI OLAS
Stran “S.
komunistične metode. Tito ne želi nobene ureditve odnosov med Vatikanom kot predstavnikom katoliške cerkve, ter FLRJ, temveč bi rad dosegel, da bi se duhovniki odtrgali-od škoiov in Vatikana ter se sami z njim pogajali kot predstavniki narodne cerkve. Pod tem pogojem bi jim Tito dal marsikake predpravice in ugodnosti. Na srečo so Anton Bajt in njegovi pristaši med duhovniki osamljeni; ljudstvo jih pomiluje, Ozna se pa iz njih norčuje in jih zaničuje zaradi nemožatosti.
Češkosloveška cerkev na poti v mučeništvo
Vsi češkoslovaški škofje, 14 po številu, so se zbralii pretekli teden v Pragi na posvetovanje. Ob koncu so izdali na duhovnike skupen proglas, ki so ga vsi podpisali, tudi nadškof Beran, čeprav ni bil pričujoč in čeprav škofov niso pustil: k njemu. Škofovska spomenica pravi med drugim:
»Če bodo nove odredbe o državni kontroli nad verskimi družbami izvajali dobesedno, se bo Cerkev, zgrajena na temelju Petrovem in apostolov, spremenila v čisto navadno versko diužbo pod vodstvom laikov in nekaterih odpadlih duhovnikov, iztrgano iz občestva Cerkve same. Sedaj zavisi vse poleg milosti božje od vas. Mi se branimo in kdor je napaden ima pravico se braniti. Bodite uverjeni, da trpeti za Kristusa, imeti življenje prikrajšano zaradi trplje-
nja velja veliko več za zveličanje duše nego dolgo življenje.«
Nato so škofje dali duhovnikom razna navodila, kako naj se ravnajo spričo novih postav: 1. Spoštujejo naj državne postave, dokler ne zahtevajo od njih kaj takega, kar je zoper 'božje, cerkvene ali naravne zakone. 2. Od države naj sprejmejo plačo, če ne zahteva od njih »Judeževega sodelovanja«. 3. Nai odklonijo komunistično kontrolo nad pridigami in poukom krščanskega nauka. 4. Olajšajo naj vernikom sklepanje verskih porok. Poleg teh so še razna druga navodila, ki naj služijo duhovnikom, da bodo znali, kako se jim je1 ravnati v težkih razmerah, v katerih živijo.
Univerza Srca Jezusovega
Univerza Srca Jezusovega v Milanu se lepo razvija in izpopolnjuje. Letos so ustanovili novo fakulteto za matematiko in fizi-ko v Castel Fogliani izven Milana. Tu ima univerza posebne prostore na gradu, ki ga ie njej zapustila grofica Pallavicini. Tukaj se vrše tečaji za študentke nune, ki se pripravljajo za profesorski poklic na srednjih šolah. Obiskujejo jih članice raznih redov, ki. imajo tako priliko, da končajo svojo univerzitetno izobrazbo ne da bi morale zahajati na državne univerze, kjer je okolje tako malo primerno za redovnice. Sedaj so tukaj odprli fakulteto za matematiko in fi-ziko.
ma sami možki, pokazali, da še vedo, da so v tem prostovoljnem izgnati« stvu zato, ker niso hoteli izdati Bo« ga in vere. Vsi so izrabili priliko in sprejeli iz škofovih rok Boga v svoje srce, da bodo n-ogli še nadalje vztrajati.
Še ena' postaja je čakala. Malo bolj kritična nemara. Saj je šlo pred® vsem za staronaseljenee, kateri ima« jo sadovnjake v Rio Negro, ki so bili v teh zadnjih nejasnostih vedno najboljša trdnjava, za katero' so se skrivali rdeči agenti in kjer so čr« pali denar za širjenje laži. Pa smo doživeli taka prisrčen sprejem v is o« kega obisko-valca in tako iskreno razpoloženje med rojaki, da je bilo nekaj čudovitega. Tako je imel go* spod škof tudi tu mnogo duhovne tolažbe in je bilo več otrok za prvo sv. obhajilo in za birmo in še družab« nega veselja pri skupnih obedih na
obeh krajih, kjer je največ naših ros jakov, to je v Centenario in v Cinco Saltos.
Res se je gospod škof vrnil utrujen in zdelan, toda ves vesel nad dozi« vetji, ki so dokazala, da so naši rojaki še ohranili smisel za nadna« ravno življenje.
Je pa ta pot utrudila obiskovalca in ga celo položila v posteljo za ne« kaj dni, vendar pa vse to ni pre« prečilo izvedbe programa v vseh glavnih točkah. 20. nov. nas visoki gost zapusti in odpotuje skozi Čile, Kjer obišče rojake in šc skej?i Ekva« dor, kjer bo tudi kak dan postanka, nato pa spet v Sev. Ameriko, kjer ima prevzvišeni že napovedan miši* jon v New Yorkw za 8 december.
Ob priliki visokega obiska smo vsi Slovenci poslali tudi vdanostno brzo« ji>vko sv. očetu in prejeli nato lep (.dgovor in papeški blagoslov.
Skof Rožman v Argentini
(Nadaljevanje in konec)
Naslednji dan, 2. nov. se je pri« čela »bliskova« rajža. Ob 7 uri že je odletel avion na daljni jug, da ■Obišče nadpastir svoje vernike v Bari* ločah (Argentinska Švica) in v Co« modoro Rivadavia (Argentinski 1= rak). 5000 km zračne vožnje je bilo treba opraviti v enem tednu. Ko smo prileteli v Bariloche, nas je že obstopila lepa družba rojakov. V imenu vseh je najprej pozdravila drobna deklica s šopkom cvetja, ki je bilo kakor natrgano v slovenskih planinah, nato pa naš rojak Jerman, k- je letos postal argentinski prvak !■ smučanju, pa je tudi fant od fare na vse strani. Samo 20 ur je bilo časa za duhovne potrebe pa tudi za ogled čarobne lepi)te tistih krajev, imenovanih »južna jezera« Pa smo
vse dobro opravili, čeprav smo poz« no do polnoči sedeli v spovednicah, da so spet uredili' svoje račune z Bogom ti oddaljeni rojaki, katere so planine potegnile tako daleč proč od slovenske skupnosti in ki so prav za« to bili še mnogo bolj osrečeni s tako visokim obiskom.
Naslednji dan smo že plavali dalje proti Oomodoro Rivadavia, kjer je spet čakalo kakih 50 rojakov prihoda svojega duhovnega očeta. Malo bc« sed, pač pa solze v očeh teh fantov in mož, vajenih trdega in malo pri* jetnega dela v petrolejskem smradu, so bile ganljiv izraz ljubezni teh ro« jakov. Po napornih dveh dneh vož« nje in dela smo slednjič dobili en dan za počitek, a že je prišla sobota in nedelja in z njo duhovni opravki, pri katerih so vsi ti rojaki, večino*
SVETO LETO
Svetoletno romanje iz goriške nadškofije
Rimski osrednji odbor je določil za naše nadškofijsko romanje tri dni v mesecu septembru (13. -16.) v svetem letu 1950. V teh dneh borno dobili svetoletne odpustke in se pod vodstvom prevzvišenega poklonili vidnemu namestniku Kristusovemu, našemu sv. očetu Piju XII.
Ker pa mora škofijski odbor za sv. leto imeti vsaj približen pregled, koliko romarjev misli iti v Rim, zato naj se vsi oni, ki se nameravajo romanja udeležiti, priglasijo pri svojih župnikih do 31. decembra in vplačajo vpisnino L 500, ter na račun vožnje in prehrane v Rimu 2000.— Ta slednji znesek se bo vrnil priglašencu, ako bi ne mogel v Rim in bo do julija 1950 odpovedal svojo udeležbo.
Kolikor moremo danes predvidevati, bo notrosil romar, ki hoče prenočevati v sobah z 1 posteljo L 15.000.—, v sobah z dvema posteljama L 13.000. , v sobah s tremi posteljami L 12.000.—, v skupinih spalnicah L 10.000.—.
V	teh svotah so všteti stroški: 1) za posebni vlak v Rim in nazaj, ki bo iz Krmina skozi Gorico, Tržič in Cervinjan pobiral ronuirje; 2) za prevoz romarjev iz rimske postaje v odkazana jim prebivališča in ob odhodu spet na postajo; 3) za prevoz romarjev z avtobusi pri obiskovanju rimskih bazilik; 4) za hra-
no in stanovanje za vse 3 dni v Rimu; 5) za romarsko izkaznico ter vpisno pristojbino.
Z a hrano na vlaku v obeh smereh mora romar sam skrbeti.
Ako bi se romanje v sled nepredvidenih zaprek ne moglo vršiti, bodo priglašenim vrnjene vnaprej plačane svote, razven vpisnine L 500. , ki služi za kritje pripravljalnih stroškov.
Kdor ima prosto vožnjo v Rim ali ima v Rimu znance, pri katerih bi bil na hrani in stanovanju, se mu bo vožnja ali pre-hranina odbila od stroškov, ki so gori navedeni.
Škofijski odbor za sv. leto.
Gorica, 27. nov. 1949.
Tržaško romanje v Rim
Se nekaj adventnih tednov nas loči od svetega leta, ki se bo slovesno začelo na božični večer. Tisoči romarjev iz vsega sveta se že odprav« Ijajo v Rim, da bodo navzoči pri pr« v/h svetoletnih pobožnostih. Drugi sto in sto tisoči (doslej se je prija« vilo 2,700.000 romarjev) bodo obi* skali večno mesto sv. Petra v svetem letu 1950.
Med temi množicami naše zmagos slavne katoliške cerkve bomo tudi slovenski verniki iz tržaške škofije. Vsem vernikom, ki želijo iti v'Rim, sporočamo sledeče:
1)	Tržaški škofijski ordinariat je imenoval odbor duhovnikov, ki bo skrbel za skupno romanje. Ta odbor bo skrbel tudi za svetoletne slovesi r.osti, ki se bodo vršile po naših župnijah.
2) Romanje v Rim se bo vršilo prve dni meseca septembra in bo trajalo skupno pet dni. Potujemo z vlakom. Vožnja, stanovanje in hrana bo stala verjetno okrog deset tisoč lir.
3) Do konca decembra se prijavite pri svojih duhovnikih vsi tisti, ki ste se že odtočili za romanje, kakor tu« di tisti, ki na to resno mislite. Odbor mora znati v teku enega meseca, koliko bo vseh udeležencev, da se lahko rezervirajo prenočišča.
4) Vsi, ki mislite na Rim, berite redno »Katoliški glas«. Navodila in sporočila za naše tržaško romanje bodo izhajala vse leto pod istim naslovom, da ne pride do pomote Z goriškim romanjem.
5) Vsi, ki se prijavijo za sv e tole t-no romanje v Rim, naj se zavedajo, da ne gremo v Rim za šport in na_ izlet, ampak na resno romanje na grob $v. Petra {j\ v skupno hišo nas šega sv. očeta. Sveto leto mora biti po namenu sv. očeta: leto velike nitve Vsega sveta k Bogu Očetu, leto velikega odpuščanja! •— Varčujte z denarjem. Vsak mesec kaj prihranite za romanje. Prihranke lahko spravite pri svojih duhovnikih.
6) Odbor vabi vse vernike, ki ra: di romajo po svetu, naj v svetem letu opustijo vse druge poti in se odločijo za katoliško romanje na g rob sv. Petra. Prav vsi se moramo zavedati, da moramo v tej težki uri naše domovine samo tržaški, goriški in koroški Slovenci zastopati v Rimu naš slovenski katoliški narod. Zato bodi naš skupni cilj ta: veliko romanje! Prav vsaka vas naj pošlje svoje zastopnike na to naše skupno romanjeI Tako so skleniti n. pr. tudi francoski katoličani in že prijavili romarje iz vsake vasi. Ne samo župnije, posamezne vasi naj tekmui jejo na sveti poti v naš skupni ka* toliški dom!
Ob začetku meseca v Gorici
V petek 2. dec. zvečer ob 8. ura češčenja v stolnici.
V soboto 3. dec. zvečer ob 8. shod za može in fante v prostorih Dobrodelnega društva.
V nedeljo 4. dec. zanje sv. maša ob 8. zjutraj, pri Sv. Ivanu.
Popoldne ob 4. shod Skalnice pri Sv. Ivanu.
Požar v cerkvi božjega groba
23. nov. ponoči je nenadoma izbruhnil požar v cerkvi božjega groba v Jeruzalemu. Pogorela je kupola, ki je bila prevlečena na zunanji strani s svincem in smoilo. Ogrodje iz cementa je ostalo celo. Ostalih delov bazilike sc požar ni dotaknil, tako da je škoda še razmeroma majhna.
PlERRE L' ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Nato so nadaljevali potovanje brez vsake nezgode. Pot jih je vo« dila po izhojenih stezah. Dominik se ]1i mogel načuditi mirni svečanosti Počasnih karavan in soncu, ki se ie Poigravalo z zlatim prahom, katerega so dvigale karavane, da se je vrtin« čil v zraku in se v curkih usipal zemljo . . . Najbolj pa se je divil Prekrasnim nočem, k> so ga popol« 'loma prevzele s svojim svetim ve* '•-čustvom . . . Sonce je zdrsnilo za obzorje. Zadnji žarki kakor žareča *erjavica zlatijo vrhove gora, po do« lini sc kakor pajčolan razgrinja Vijoličasta senca. V ozračju ne dah« n*-' nobena sapica, iznad šotorišča se suklja belkast dim naravnost Proti steklenemu nebesnemu svodu ^'kor plamenček sveče sredi veli« inskega božjega hrama... V tej Pravljični tišini se je umirilo Domi« ^kovo srce in uživalo neskončno r®dost.
Po večerji, ko so bili konji in k;i« mele že privezani h kolčem in ko sta se mati in ujec že odpravila k počitku, sc je napotil v kraljestvo miru in tihote. Tukaj je šele prav doumel besede svetih knjig: »Samo Bog jc veliki...« Začutil je, kako majhen je človek v tej puščavi, ka= tere najmanjši pesek je videl že to« liko žaloiger, in kako neznaten je v primeri z neizmernim afriškim ne« bom, na katerem natančno vidiš vsako zvezdico ko na dlani . ..
V	mladeničevi duši se je prebuja« lo neko skrivnostno občutje in lju« bežen do vsevišnjega Boga.
Kako velik je Bog! .. . Kako lep je Bog! . . . Kako mogočen je Bog! . . .
Kako srečni in blaženi so vsi oni, ki se mu brez pridržka posvetijo in mu žrtvujejo svoje življenje od pr« vega trenutka svoje zavesti, dokler jim ne ugasne življenja dan .. .
Vse drugo je slepilo in prevara.
Kaj je najmogočnejši mož ali naj« bolj očarljiva ženska proti večnemu Bitju, ki je igraje vrglo v vsemir toliko lepote!
Dominika presune neskončno spo« štovanje, odkrije se in pod milim nebom, sredi neizmerne puščave,
začne na glas moliti. Vsaka beseda je imela tukaj svoj posebni pomen, k‘ ga dotlej ni poznal.
»Oče naš...« Isti vsemogočni Bog, ki bi ga lahko zdrobil v sončni prah, je njegov oče! . . .
»Kateri si v nebesih . . .« Kako nedosegljivo in nedoumno krasna morajo biti nebesa, kjer prebiva Bog, čisti duh. ce je ze to tvarno nebo tako čudovita lepo! ....
»Posvečeno bodi tvoje ime . . . pri« di k nam tvoje kraljestvo . . . zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. . .« Skrivnost člo« veške svobode! Sam Bog dopušča, da se človeški črv upira njegovi moči, ker noče, da bi ga slavila samo mrtva snov ali živa pa nesvo« hodna stvar, ampak tudi reven člo« veški otrok, ki ga vodi edino vera .
Ta slabotna stvar torej lahko sp rej« me ali pa odbije Resnicol Z drugi« mi besedami bi se to reklo da vsemogočni Bog na zemlji ne stori, kar hoče...
Tudi on, Dominik, je žalosten do« ka/, za tol ... Bog ga jc hotel zase, popolnoma zase! . . . Kljub temu se še zdaj ni odločil za tega predobre« ga Gospoda! Stvar se upira Stvar«
niku, čeprav se mu obenem misli žrtvovati.
Zakaj?
Zato, ker sovražnik v temi na« stavlja svoje zanke, seje ljuljko in plevel in prišepetava besede, ki ga pomehkužijo in delijo . . .
Pa bo vendar premagal tega skri« tega sovražnika! Premagal ga bo, to prisega, prisega pod jasnim in zvezdnatim arabskim nebom . . . Da, uresničil bo svoje davne sanje in pomogel Večnemu do zmage na zem« Iji. Pomagal bo Bogu! Ničeva stvar bo pomagala Bitju vseh bitji! . . .
In v noči, ki je objemala vse stvarstvo, vzdigne Dominik slabotne roke proti nebu in jih ponudi v službo svojemu Stvarniku . . .
»Daj nam danes naš vsakdanji kruh.. .« Kako je Dominik razvajen! Bog mu ni dal le kruha, ampak še toliko drugih stvari. Kako zelo mo« ra biti hvaležen Njemu, kateri mu naklanja toliko telesnih in duhovnih užitkov, ki si jih večina ljudi ne more privoščiti; pa kakšno odgovor« nost ima zaradi tega! . . .
»Odpusti nam naše dolge, kakor tudi .mi odpuščamo svojim dolžni« kom . . .« Da bi se ga Bog že vendar
usmilil! . . . On odpušča materi in ujcu, ki ne vesta ... ki sta mu go« tevo prizadela mnogo hudega, toda po njunem naziranju in po njuni človeški ljubezni . . .
»In ne vodi nas v skušnjavo, tem« več reši nas hudega. Amen.«. . . Oh, skušnjava, skušnjava, ki ga spremlja že od prvega hipa, ko seje v njem zganil glas poklica, kakor oni črvi, ki se naselijo v jabolku žc ob cvetju . . . Najhujše je pa to, da skušnjava ni tako ostudna, da bi človeka odbijala že s svojo odur« nostjo, marveč je na las podobna skušnjavi onega bogatega mladeniča v evangeliju, ki ga je Bog vabil k popolnosti in ki ni imel poguma, da b: šel za Njim . . . To je bila skuš« njava, ki ga je vlekla k lagodnemu meščanskemu življenju, k ženi, do katere ima popolno pravico, kateri pa se hoče odreči zaradi višjega vzo« ra . . . O, kdo me bo rešil njenega žela in njenih strastnih objemov!?... Kdo mi bo pomogel, da se znebim tega strahotnega oklepa, ki me duši in davi! . . . Kako naj odprem svoje srce in v njem s temi slabotnimi iočmi, v katerih mi še migota lesk srebrnih zvezd, zazrem nežno in
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto I. - Štev. 44
Kulturni obzornik
Večer slovenske pesmi na Opčinah
Zopet je popisana svetla stran na« še primorske zgodovine. Letošnji 25. november pomeni dan zmage naše narodne pesmi, in to take zmage kot je na Primorskem že dolgo nismo doživeli.
Zbor »Škrjanček« je že splošno znan. Njegov prvi javni nastop na samostojnem koncertu pa je velik korak v kulturno slovensko življenje. Vsi, ki smo doživeli ta nepozabni večer slovenske pesmi, smo »Skr« jančku« iz srca hvaležni. Mislim ce«
lo,	da bi prav vsi šli še enkrat po« slušat to našo pesem, če bi nas »Škrjanček« ponovno povabil. Zato vse priznanje pevcem, njihovemu od« ličnemu dirigentu in solistom! Vse priznanje zlasti recitatorju, ki je razlagal in vezal posamezne pesmi. Tako toplo je govoril in pisal o naši
pesmi in besedi le Cankar. Zelo nam bo vsem ustreženo, da v uradni kritiki koncerta objavite tudi te lepe recitativne vložke, saj so nam toliko povedali kot pesem sama!
Večer je bil zelo deževen in zato zlasti iz mesta ni bilo velikega obiska. Kljub temu je bila dvorana vsa za« sedena. Iz Bazovice, Repentabra, Doline so se pripeljali kar s korie* rami. Vendar bi bilo bolje, da bi se taki koncerti vršili ob nedeljah. Na« še podeželsko ljudstvo še ni vajeno na take prireditve med tednom.
Če povem še to, da je bil ves ve« čer pristno slovenski, da je bila na« ša slovenska zastava vsa čista, je za zunanje poročilo koncerta kar dovolj. Poslušalci smo gotovo prav vsi te« ga nedeljenega mnenja: koncert na Opčinah je uspel nad pričakovanjem. Želeli bi, da se kmalu ponovi v Tr« stu in tudi v Gorici!
N
o v i c e
»Goriške Mohorjeve dražbe”
Letošnje knjige Mohorjeve družbe so že na razpolago pri poverjenikih po cenah, ki so bile že naznanjene.
V	prosti prodaji pa stanejo knjige 450.— lir in se dobijo v Kat. knjigar« ni v Gorici in pri Fortunatu v Trstu.
Nov slovenski doktor
Na Gregorijanski univerzi v Rimu je 23. t. m. doktoriral iz modroslovja slovenski salezijanec g Jože Miklič, doma iz Straže pri Novem mestu. Novi gospod doktor odpotuje pri« hodnje dni v Palestino, kjer je dolo« čen za profesorja na tamošnjem sale« zijanskem bogoslovju. Iskreno česti« tamo!
Poroka
26. novembra sta se poročila v Devinu Ivan Brecelj in Jožica Legiša. Ker je ženin kot begunec v Argen« tini (Buenos Aires), nevesta pa v Devinu, se je vršila poroka po na« mestniku. Novoporočenima iskrene čestitke! Bog ju živi!
Kam jadra italijanska mladina?
Prof. Mihael Rožič je kot stalni profesor italijanske gimnazije v Gorici poučeval zadnja leta na sloveni ski višji srednji šoli, za kar je moral dobiti od ministrstva posebno dovo« t jen je. Letos tega dovoljenja — ali opravičeno ali neopravičeno, ne bo«
mo preiskovali — ni dobil, zato je moral oditi s slovenske šole in se vrniti na svoj prvotni ital. zavod. Pri pomanjkanju slovenskih profesorjev, katerih nas je oropal fašizem, je zgu: ba sposobne slovenske učne moči za naše šole težak udarec in bi se smeli zaradi tega mi hudovati in pri: toževati. Todg tega nismo storili, marveč smo v svoji nesreči molčali. In kaj se je zgodilo? Za nas žalostni dogodek je izrabil zloglasni »Lunedi« in s pomočjo nekaterih sorodnih duš oblil z gnojnico naše šolstvo in vse goriško slovenstvo. Dokler to počenja »Lunedi«, ki si je priboril žalostni sloves političnega šovinizma in splošnega rokomavharstva, osta« nemo mirni, ker vemo, da na to la« janje nihče nič ne da. Osupnili smo pa, ko smo videli, da iz »Lunedije: vih« zastrupljenih vrelcev srka ital. šolska mladina. Prof. Rožič se je 16. t. m. vrnil na ital. gimnazijo, kjer je takoj pričel poučevati. Profesorji in dijaki so ga dostojno sprejeli in pouk se je mirno nadaljeval, šele dober teden zatem, 25. nov., je »Od: bor za gibanje študentov na srednjih šolah v Gorici« izdal grd letak, v katerem sramoti prof. Rožiča, zahte: va, da mora zapustiti šolo in grozi s stavko. Letak je pisan surovo, s ponorelo domišljavostjo fašističnih vzornikov, ki se otepajo okrog »Lu« nedija«. Očitno je neka skrivnostna roka segla v do tedaj mirno italijan: sko gimnazijo . . . Videant consules!
Ital. vzgojitelji, pazite na svojo mla« dino! Polom, ki ste ga doživeli s fašizmom, bi vas že moral izmodriti.
Dež in poplave
Dolgo smo čakali, končno smo ga le dočakali. Ko je pa prišel in smo ga pozdravili z nekim tihim veseljem, se ni hotel več posloviti. Prinesel nam je dovolj mokrote, razpršil naše skrbi, da bomo v zimskih mesecih brez električne luči in nas končno še zalil s povodnjami, ki so mnogokje hudo zadivjale ter poplavljale in ru« šile. V naši deželi še ni bilo sile. Soča je bila nekoliko neprijazna po furlanski nižini in Idrija je ovirala promet v okolici Dolenj. Drugod, n. pr. v videmski pokrajini je trpelo mesto Portogruaro pod težko popla« vo. Še huje je bilo pa v Emiliji in Toskani, kjer so poplave povzročile škode, ki gredo v milijarde. Danes, ko pišemo te vrstice, se je zjasnilo in upamo, da je za sedaj deževna nadloga minila.
Pogostitev sirot na »zahvalni dan“
Edinice vojske Združenih držav Trusta, so pogostile na »zahvalni dan« 1700 tržaških sirot. Razen tradicio« nalnega bogatega kosila so neke edi« niče priredile veselico s glasbenimi točkami, kinematografsko predstavo in igro. Na jedilnem listu je bil pe« čeni puran, pečena gnjat, perutnin« ska omaka, brusnice, žajbljeva orna« ka, korenje, glavnata salata in še razne druge dobrote z mnogimi slaščicami.
BEGUNCEM IRO zaključuje svoje delovanje
Organizacija IRO bo kmalu zaklju« čila svoje delovanje. Vsi begunci vpisani v IRO so zato vabljeni, naj se javijo v uradu IRO, Corso Ro« osewelt 5 v dneh 1, 2 in 3. decembra od 9. do 13. in od 17. do 20. ure. Tarrt bodo na razpolago uradniki, ki bodo dali beguncem vsa potrebna pojasnila in navodila za emigracijo. Z ozirom na skorajšnjo zaključitev delovanja IRO se morajo begunci za« vedati posledic, ki bi nastale, ako bi ne sprejeli možnosti emigracije, ki jim jo IRO nudi.
za slovenske iv£ otroke pridno kupuje
Iv modni trgovini " Sn soncu ••
C»sl| StisMcnJo 1
B06&TA IZBIRA	UGODNE	GENI
Se priporoča Ivan Lupše
Dopisi
Dol pri Devici Mariji
Cerkev naše še zelo mlade duhov« nije je začasno nastanjena v obšir« ni šoli. Ponaša se s krasnim kipom fatimske Matere božje, kateri je po* svečena naša duhovnija. Ne le do« mačini, marveč tudi/ verniki iz so« sednih krajev radi v obilnem številu obiskujejo naše skromno Marijino svetišče. Na dan Brezmadežne, 8. dec., bomo imeli nekako žegnanje.
Glavna slovesnost bo popoldne ob' dveh, ko se bodo pted našim fatim« skim kipom zbrali otroci iz vseh okoliških duhovnij in se posvetili Marijinemu brezmadežnemu srcu. Po« tem bodo otroci slovesno sprejeti v Marijin vrtec. Vso ljubko slovesnost bo zaključila majhna otroška pri« reditev.
Solkan
Naš kaplan je bil poklican pod orožje. Tako smo ostali v naši veliki župniji brez duhovnika in jo morajo upravljati frančiškani s Sv. gore.
Gospodarski listek
Kmečka dela v decembru
DAVKI: Od 10. do 18. decembra plačaj zadnji, to je šesti obrok le« tošnjih davkov. Ne zamudi, da ne bo globe. Denar je in postaja še ved« no bolj drag.
HIŠO prezrači redno vsaki dan. Je bolje, da te trenutno malo pozebe, kot da dihaš nezdrav zrak. To je po« sebno važno v onih hišah, kjer ku« hsjo repno zelje za prašiče in je večkrat tak zrak, da kar odbije ko« gar stopi v hišo.
V	SHRAMBI večkrat preglej pri« delke, da ne trpijo vsled gnilobe, plesni, vsled miši in drugih škodljiv« cev. Sedaj bo čas, da odbereš krom« pii za seme. Tega zloži na zračne police, enega poleg drugega, da bo do saditve zagnal kratke in močne klice. Krompir na kupu, posebno še v poltemnem prostoru, bo zagnal iz oči dolge poganjke, ki jih moraš pred saditvijo odstraniti. Umljivo je, da se taki poganjki razvijejo le na škodo gomolja, ki nima potem več iste poganjajoče sile. Močna krom« pirjeva rastlina se razvije le iz krat« kih in močnih klic.
V	KLETI se bliža čas, ko boš vino prvič pretočil. Predvsem pazi, da je vino v redu. Če je še sladko, glej, da se ga kmalu iznebiš. Če pa je vino suho, to je, da je ves sladkor povrel in nima vino osladnega okusa, potem drži nekaj dni in noči vrata in okna odprta:	vsled mraza se bo vino v
sodu stisnilo in vse snovi, ki so do« sedaj plavale v vinu, bodo padle na dno, vino pa se bo učistilo. Bolje je zgodaj pretakati kot pozno. Preta* kamo pač zato, da spravimo iz vina one snovi, ki k vinu ne spadajo in kar vino itak odloži v drožje. Od drožij pa vino ničesar ne pridobi in zato je najbolje, da vino čimprej ločiš od drožij. — Seveda moraš pa« žiti, da so sodi vedno polni ah pa da je prazen prostor nad vinom
zažveplan. Drugače se ti bo delal kan in vino se bo kisalo. — Pazi tudi na prazno vinsko posodo, ki naj bo suha, leži naj na suhem in naj bo zažveplana.
V HLEVU:	Prečitaj še enkrat, kar je bilo rečeno zadnja dva mese* ca. Si pridelal dovolj krmilne pese? Ta je danes za živino prava slaščica, če je premešana med seno ali slamo. Če krmiš slamo in krmilno peso, daj živalim tudi oljnatih pogač, po* sebno pa kravam molznicam. — Če vidiš, da ti letos primanjkuje kr* milne pese (kako važna bi bila, ec pomisliš, kako drago je seno), potem skleni že danes, da je boš spomladi več sejal in drugo leto več pridelal. — Vodi živino tudi na zrak! Četudi bi živino na zraku malo zeblo, ne bo-od tega prav nič trpela in toliko bolj zadovoljna bo, ko pride zopet r hlev. — Dnevno skidaj gnoj, živini pa privošči suhega nastilja.
V VRTU lahko ta mesec — seve* da le v sončnih legah — sadiš zgod* nji grah, predvsem navadni »ekspres« in »ekspres z dolgimi stroki«. Pripo* ročljiv je tudi »princ Albert«. — Odberi repo za seme in vsadi jo v kakšno zavetno lego. To veš, da r trgovini prav redko dobiš seme prava repe. — Rdeči radič skoplji, poveži ga v snopiče in shrani v kleti med pesek. Ko se ti bo zdelo primerno, ga boš silil. V klet spravi tudi ondi* vijo in zeleno, a vedno kolikor mo« goče suho, da ne bo v kleti plesnila in gnila. Petršilj lahko pustiš na vrtu, a napravi mu streho iz koruzne sla* me. — Prosta mesta v vrtu pa pre« kaplji in obilno pognoji s hlevskim gnojem.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
katoliški glas*1 v vsako slovensko družino I
n
o
ll
n
4
e
n
n
n
n
g'
2
j<
k
ir.
*<
si
U
Zi
Hi
rti
h
ljubljeno podobo, da jo s silo iz« trgam ter jo darujem, darujem krat* kotrajno lepoto na žrtveniku večne Lepote!? . . .
Dominik je stal sam sredi grobne tišine, v neizmerni samoti. Zdelo se mu je, da se njegova molitev zrna* goslavao dviga proti razpetemu ne* besnemu oboku. Lolita mu ničesar več ne pomeni, zakaj ne le, da je ne ljubi, marveč ga jo celo popadla togota ob misli, da mu takšno ničč hoče zastavljati pot k vzorom. Sovraštvo nad preteklostjo in strah pred prihodnostjo sta ga tako prevzela, da je v duhu z vso močjo gazil po tej oviri, da jo docela stre in uniči. Dobro pa se je zavedal, da, žal, to poteptano ničč jutri zopet lahko popolnoma zavlada nad njim!... Kaj pa potem?
Ubogi mladenič iznova dvigne ro« ke proti nebu, odkoder so ga hladno gledale svetle zvezde, in še enkrat na glas zaprosi: »In ne vodi nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amenl«
Za Dominika je bilo tedaj to hudo Lolita.
Nekega večera je zopet tako mo* lil in sc počasi vračal v svoj nizki
in pisani šotor. Ogenj sredi taboriš* ča je dogoreval in se mu je videl kakor neznatna zvezdica, ki jo je ugledal potem, ko se je nagledal pravih in resničnih nebesnih zvezd.. Sicer je imela tudi ta pozemeljska zvezdica svojo lepoto in mikavnost kakor druge zvezde svoje mogočno veličastvo. Spotoma je potrepljal po grivi mladega konjička, ,ki je izteg« nil vrat k njemu, kakor da je željan ljubezni, in stopil pod šotor.
Vodnik je bil že naredil postelj. SvetiLko je bil obesil na kamelino sedlo, da je prav dobro svetila po vsem šotoru in je Dominik lahko zapazil belo pismo z ozkim modrim robom.
Mladenič je prvi hip mislil, da se mu sanja, da ga vara kakšna prika« zen ali puščavski prividi. Ali čim natančneje je gledal pismo, tem bolj znana se mu je zdela pisava, spoznal je pečat iz Noirmoutierja, na zadnji strani pa je videl naslikana celo vratca, okoli katerih se opleta cve« toča divja trta — takšna so bila vrata pri vili »Ker*Mimie«!
To je bil sovražnikov odgovor na njegovo molitev ... Boj se je na« novo začel ... V Dominiku se zgane
divja misel, da pisma sploh ne bi čital, ampak bi ga na mestu raztr* gal in sežgal! Takšna je bila prva misel.
Kaj pa potem? . . . Kaj potem? .. .
Kdo ve, kaj jc lahko v pismu? ... Če mu je Lolita pisala, je že morala imeti kakšen važen vzrok, ki ne iz* vira iz ljubezni, ko se je dozdaj ob* našala tako hladno in se je vedno držala ob strani.
Saj je tudi on njej večkrat pisal iz podobnih vzrokov! Morebiti mu to pismo prinaša zaželeno svobo* do? . . . Morda mu Lolita naznanja, da se je zaročila z drugim? . . . Mo* goče? . . . Mogoče? . . .
Medtem ko so se vrstili razni »mo* rebiti«, »morda« in »mogoče«, je Dominik nezavedno odprl ovoj in zagledal stebelce mimoze. Popki se še niso bili razcveteli in kmalu bi se bil usul iz njih zlati prah, ki so ga bili cvetovi polni.
Nato mladenič počasi odpre pismo, vzame cvetlico in jo ogleduje. Po* tem razgrne Ust in čita:
»Kako naj pišem o vsakdanjih stvareh, ko mi duša kar drhti od ljubljenih misli!
Zakaj roka ne more napisati be* sed, ki jih narekuje srce?
Oh, srčna hvala Vam, da ste prvi vzdignili kamen z mojega groba . . da ste me poklicali k luči in v življenje!.. .
Ko bi vedeli, kako sem preživela zadnje tri mesece! K<> bi vedeli, kaj sem trpela ponoči in podnevi! To ni bilo življenje, ampak umiranje!
Sedaj hočem vse pozabiti.
Nočem se več spominjati bridkosti in bolečin, ki ste mi jih prizadeli, zakaj danes ste me čudovito osrečili.
Da, zdaj sem srečna, neskočno srečna! . . .
Vašo prekrasno sliko, ki ste mi jo poslali, sem odnesla k Perrinu, da jo dene v okvir. Spremljala me je po stezicah našega gozdiča, ki je tudi Vam znan in ki ga oba ljubiva . . . Zdelo se mi je, da ste Vi poleg me: ne, da sem Vas zopet našla in da Vas nikoli več ne bom izgubila!
V	mojem srcu raja nedopovedljiva sreča in radost.. .
Ničesar drugega ne vidim kako-srečo, srečo, nepopisno srečo . . .
Ne maram se ji upirati, ampak se
ji hočem popolnoma prepustiti, da me prevzame, zaziblje v pozabo in pregrne s svojo sladko omamo . . . Čutim, kako me obliva in poživil* s svojo vonjavo in kako mi daje moči, da me ne stre težka bolečina, ker ste se ločili od menel. . . Oh, zakaj me mučite s svojo odsotnost* jo? . . . Pridite! . . . Življenje je tako kratko!. . .
V	nadi, da se kmalu zopet snideva, se docela vdam sladki omami . . .
Dominik, ljubim Vas .. . Oh, kako F a s ljubim!
Lolita.
Pi
b<
b(
jo
ht
in
hi
Ul
le
Drugo jutro je vodnik navsezgo* daj stopil v Dominikov šotor in n«' šel mladeniča popolnoma oblečenega na postelji. Glavo jo bil zaril v dl»* ni, kot bi bil jokal. Vodniku se zdelo, da je videl pri njogovef* zglavju tudi majhno fotografijo.
Dominik ni vodnika niti videl nit1 slišal.
Služabnik je spustil zavese Pfl vhodu v šotor	in nalahko odšel-
mrmraje v svojem turškem jeziku1 »Nesreča prihaja nad to hišo!«
(Dalje)
p(
ža
ht
Pr
Ih
lo
*u
01
H
d«
*(<
da
hi