Monosti kooperacije na Hrvatskem Na Hrvatskem se e nekaj me-seeev pripravljajo na zelo ob-seien prehod k proizvodnji v kooperaciji. Ta akcija je zajela skoraj vsa podjetja. V nekaj preteklih mesecih Je neka ko-misija strokovnjakov obila vse industrijske kraje. Vzporedao to komisijo pa je pri trgovinskl rbornic! Hrvatske detoval tudl odbor za koordlnacijo tn fcoope-racijo. V vseh okrajih 90 v orga-nizaciji lokalnih zboraie tn sve-tov za gospodarstvo razpravljal! tudi o monostih za bolje izko-rianje zmogljivosti Industrij-ekth podjetij in s.a kooperacijo v okviru okraja. Ti odbori so zla-sti uspe&no delovali v okraju Pulj in Osijek Dobil rezultoti Doloene uspehe go dosegll tudi v gradbenitvu. Po zaslugi sodelovanja med elezarno v Sisku, podjetjem Djuro Djako-vit In Titovo Bogoe bodo T gradbenitvu veidel zamenjaU lesehe odre z odri lz brezivnih Jeklenih cevi. Raunajo. da bodo tt odrl precej poviali delovoo proizvodnost v gradbenitvu. Prvi skupni tzdelkl omenjen'.h podjetij pa se bodo pojavili Da triu e v marcu letos. Sodelovanje med lad]edelniko ln elektroiodustrtjo bo zmanjalo Uvm motorjev, genrator]ev ln Zelezarna v Siska elektroindustrijskega materlala za nae ladjedelnice. V koopera-ciji med podjetj! Kontakt in Rade Konar iz Zagreba ter Svetlost z Reke ter ladjedel-nice Uljanik so zaeli z doma-o proizvodnjo te vrste opreme. Do sedaj je v naS dravt ti-delovala srednje rotacijske elek-trine stroje sarno tovarna Hade Konar. Zaradi ozkega grla oddelku mehanine obdelave pa ni mogla proizvodnja teh stro-jev e od dale zadostiti doma-im potrebam. Po vsestranskem prouevanju o monoatih koope-racije za proizvodnjo teh strojev so sklenili, da bo sodelovalo pet naih velikih podjetij. To so Rad Konar, Jugoturbina, Marko Oreskovi iz LiLKAi. Dosedanjt uspehi v koopera-ciji, eprav so pomembni, pa vendar e vedno niso zadovoljivi. Mnoga podjetja se branijo skup-ne proizvodnje. zlasti nerada za-enjajo kooperacijo najveja podjetja takrat, ko gre za proiz-vodnjo v sodeJovanju z majhni-ml podjetji. Ce bruto proizvod-nja ta-kih podjetij dosee tudi ve{ milijard, so vendarle popol-noma nezainteresirana za kom-plicirane posle z majhninni pod-jetji !n raji puajo zmogijivosH nekaterih manjih delavnic ta lnstalaoij neizkoriene. Ce bi pa analUirali rentabil-nost takih obratov, bi videli, da so dostikrat r&ntabilni. Analiza rentabilaostf po obratih bi Iah-ko bila pomembna pobuda za nadaljnjje razvijanje kooperactje. V. Markovi