LETO—YEAR XIV. £ tiskar Delavska fronta v Ameriki. Ufd 10 ua 1*+ i« . i. dolj liulidnjrs. UmaUM (Jradtii*! t« uprmvaitki p ■Uril JMWT B. Lawsdak ar. Offlos of petUoaUos: SSS7 Ho. Lawndal* avo. Telopkoaot LawsdaU IMS. (No. 14») Chicago, IU., aobota, 7. maj« (May 7) 1921. ».Uor£»~ $5 oo SxEV.—NUMBER 105. WtgSrt of •OO for artUa« at apaoiol roto •! t, 1917. •• ftU at U» Po.» Offffico »I Cklo»«o, Illfo.U. By »f4ot of ftko PrwMeet, A. ». Po.tmul» Goaoral. "Prozveta" je bila prizadeta valed stavke, ker ni izšla dva dni in številka od zadnje srede se je zakasnila. Stavka dokazuje, da S. N. P. J. potrebuje sto jo tiskarno. Stavkarji so izrojerali 44-urni delavnik t tednu. Ohieago, 111. — Stavita tiskar-| jev je končana in delavci so izvoli jevaii 44 ur dela v tednu. ■ Sporna točka je bila sledeča: I Delavci so zahtevali 44-ur mesto ■ 48-ur dela v tednu. Glede te zahteve ho biliipripravljeiii se ponujati in eventuelno popustiti mezdo za štiri ure /ki odpadejo pri tedenskem delavniku. . J:..' Podjetniki so zahtevali, da o-stane 48-umi delavnik v veljavi iu da se delavcem zniža mezda za nekaj dolarjev v tednu. Če bi delavci pristali , na podjetniško zahtevo, tedaj bi imeli dvojno znižanj mezde, čeprav bi izvo je vali 44-urni delavnik. Organizirani podjetniki so se po vseh Združenih državah pripravili, da ispro delavce na prvega maja, če ne «prejmejo njih'zahteve. Ravno tako «o bili pa tudi delavci ddločni, da se ne vrnejo tis delo, dokler podjetniki ne priznajo 44 ur dela v tednu inr.s staro mezdo od ure. iPrtfei je prvi majnik. V nekaterih tiskarnah «o y pondeljek obUobovsii podjetniki, da priznajo 44-urni delavnik, da tako ohdržfc delavce na delu. V teku dneva se je pokazalo, da nameravajo podjetniki le zavieči stvar, 7 nlMf pristali na safcte*« delavcev. c ^fcradi stavbe Je bfts prlzsdeta tudi ProsVets, ker 8. N. P. J. nima svoje tiskarne in zaradi tega ni mogel ckaekmtivni odbor S. N. P. J. storiti drugega kot dati moralno pomoč stav-kujocim delaV-cem. Odbor je itOril v tej smeri tudi svojo dolžnost. Tiskarni je dal ultimat, da se do prihodnjega pondeljka pobota s svojimi delavci. če ne, se ne bo tfekala Prosveta vw v tej tiskarni, obenem je pa bila obveščena organiaacija tiskarskih delavcev, da preskrbi do pondeljka drugo tiskarno, katera je podpisala pogodbo z organizacijo. Kasneje se js kvedelo, da je ta moralni pritisk precej potna» gal, da je bils sporna zadeva toliko hitreje izravnana. Stavka tpokssuje jasno kot beli dan, da S.N.P.J. potrebuje svojo tiskarno. Če bi bila Prosveta tiskana v lastni tiskarni bi tegs «pora z delavci ne bilo, ker bi se v tiskarni ne prddueiralo zsradi orofita. ki naj koristi privatnim l>mriftkim interesom, ampak delu lo bi se v intsreeu razširjenja i/obr&dbe med jugoslovanskim ljudstvom v Ameriki V mnogo drugih mestih ze ps stavka tiskarskih delavcev še nadaljuje, ker podjetniki nočejo pristati na 44 ur dela v tednn. Po i' m vi mednarodne organizacije tiskarskih delsv«ev je bUo včeraj *<• (»sem tisoč tiskarskih delavcev 'm stavbi v Združenih drlavah, kar je v rasne i tnajhno ste vil d. Tinkam« delavci so pokaaali z / ilii< vo po skrajšanem delavni-ku. da popolnoma razumejo sedanji položaj. Na tisoče njih tovarišev je brez dels. in i« se krajša delavnik, bodo «jih brezdelni tovariši dobili (delo. 8ta-' »kritni in pre fcoteli povesti arm^o „t dvs sto tiso« smA tsdaj^b. lah < Dalj' aa 1 hoče enteata, da Nemčija podpiše ts ultimat, tedaj morsmo organi-zirsti komunistično vlsdo." Voditelji koslicijskih atrsnk so dejsli snoči, ds js ultimst "neizvedljiv", posebno kar se tiše dismontirsnjs trdnjsv ns vzhodni meji. To bi bUo aločlbsko — prs-vljo — vpričo sedsnje groseče poljske situscije. Pristaši ljudske (monsrhistič-ne) strsnke «o povabili večinske socialista, da naj stopijo s njimi vlado, in kot koncesijo jim obetajo, ds bodo podpirali Bberta pri prihodnjih predssdnišklh volit-vah, sko bo še ksndidlrsl. ' London, 6. maja. — Kntstni vrhovni svet je včeraj zaključil zborovanje in franeoska dclegaei , s ž Briandom ns čelu je odšls domov. Lloyd Oeorge je pozneje poklical k sebi nemškega poslani ca Hthainerja i Londonu ia mu izročil ultimat in zapisnik o repa djah. Ultimat poteče 12. majs, in če Nemčljs ns ts dsn ne ugodi zahtevam entents, bodo Francozi takoj okupirali dolino Ruhr, M ul.-ži bodo ps izvršili demonstracije z bojnim brodovjem pred nemžkjmi lukami. Ultimst zshte vs, ds mora Nemčljs takoj plača ententi eno miljardo slatih niHrk; delavstvo. Sedaj, ko: hoče Japonska napraviti pogodbo s tuaijo, po kateri upa «lobiti nsj-K)gatejMe skladišče na avet^i — Sibirijo. Znano nam je, ds je Bri* tsnija |e napravila trgovsko pogodbo s Rusijo., Amcriks mora sdsj pogledsti v stvar. Mi vsi zaupamo b^stu Johhstonu, ds se vrne z resnico in /uradi tegs mu izreksln, f| nsjprisrčneji pozdrav nsše ojrgsnizacijc." Frank Morrison, tajnik "Ameriške nelatskc fedurarijs", jc ofir^ al obsežnost brezposelnosti v ¡druženih držsvsh v selo živih bsrvsh. Dejsl je, da ^je vsako sredstvo koristno delavskemu gi* mnju, ki se odkrije za znižanje in edpravo brezposelnosti. Izrekel je upanjec'da bo Johnston, ko dospe Rusijo, osebno študiral aš samo življenje ljudstva v piestUi, ds pride tudi ns deželo iu prepriča, ksko žive khietje, hi koliko so se pomnožite živilske razmere v primeri z zalogkmi pred vojno. (Morrison je namreč zapo-padel resnico, ds imajo kmetje sdsj vsž živela, kot so gs imeli pred vojno.) ' "Obžalujem le," js rekel Horrison sredi splavzs, "ds se Johnston ne more vrniti do junij* ske konvencije v Denverju, ds po-ročs ns konvenciji. Vseeno ga pošiljamo od nas z obljubo, ds bo delavsko gibanje napravilo velik korak naprej še to poletje." Morrison Je povdsrjsl, če železniški delavci FERERAOUA NI >0 VODILA BOJi PROTI ZNIŽANJU MEZDI JEKLARSKIM DELAVCEM. Chicago, IU. -»- John Fitaps trick, predsednik Cikašku delavske federacije in voditelj zadnje jeklarske stavke, je dojel to dni, da foderacijs se no bo uprls 20-odstotuemu znižanju rncsde je klarskim ih želesarskim delavcem, ki stopi v veljsvo 16. msjs kakor je nasnsnil jeklarski tfust. Htzpatrick pravi, da Ih> snižapje mezde Še bolj sdružilo jeklarske delavce, tako da bo bolj soli-«Urni v bodoči bitki. VOLITVE V ITALIJI BODO VELIKA FARSA. Fašisti grosUo, da bedo uničili glasovnice, kjerkoli bodo imsli ¡l^Vtooialiati večino CIVILNA VOJNA JI > OIBNA» : NEIZO Kim, Italija. Demokracija v ltalijf je mrtva, kar ss tiče svobode govora, tiska, Sborovanja iu enake volilne pravice, ■Voditelji fašistov no ixdali parolo, ds morajo smagsti pri bli-iaječih se parlamentarnimi molitvah za vsako ceno In ^ vaškimi sredstvi. To pomeni, d« bodo fašisti v Itslijl ponovili volilno farso ns Reki, kjer se smagsli njihovi nasprotniki, s potem so reški fašisti uničili glasovnice, proglasili volitve ss neveljsvne In ustanovili vojaiško diktaturo. • Nekateri fašistični voditelji is-ja vi je jo odprto, ids bodo požgali glasovnice in rssveljgvill volitve v Ksmpenja nssiljs, ki jo vodijo tsžistl v Italiji, postaja že tiara vuost ogabna. Vsi bsuditje, čr-noroksrji, kamorlati,* vendotisti in drugi onmitsi—1 zločinci so se pridružili fašistom, ds lahko isvršujejo zločine pod protekeijo — vlade, ki ščiti bele teroriste. FsttKi ss hvalijo, ds imajo dsnes podružnice v vsskem italljsn-skem mestu In vasi. Vrhovni gls-vsr fsšlstov je Mussoiini, bivši socialističen urednik v Milanu, kjer ims svoj generalni štsb. V Tuekanfijl so fašisti požgali vse delavNkc /Jmm-mIcc in izropsll delavske kooperativne prodsjsl-niee. V mnogih siiisjih so |K>bra-li blago kooperativ in gs razdelili med m4>oj. Kjer se delsvci postavijo v bran ps pridsj^ ksra-blitarji in udsrijo po dclsvetti ln kmetih. , ,y';,v,. /j; - Beli teror je zsdojf dni, odksr traja volilna katmpsnjs. postal takif nesnoeen, ds so soeialisHip j in komunistični javni shodi ne- nimsjo pravice, da mogoll brez prellvsnjs krvi. prostovoljno puste delo, ds brs-l fa» fašisti, katere nijo svoje priborjenc življenake p^ipi,, vlsds na vssj črti, pričeli razmere, čež, ds se moi s mleko do-vsžati detetom v mestih, tedaj ima viadh ravno tako dplžnost in odgovornost nsprsm detetom štirih miljonov brezposelnih delsvr eev, ds nolienemu ne prirasnjku-jeta hrsns in obleka, Povdarjal je, da morajo mezde oststi tsko visoke, da bodo železničarji Ishko živeli v človeških razmerah. "AmeriŽks delavsks fes izpolniti obljube v škodo njegovih prijsMJkv ksfdtslistov Ves ts bsf4»erSks gonja ksže. ds jo Italija v stanju civilne voj ne. ki ps Ishko vsak čss Iszove neusmiljeno maščevsnje s 4 rani delavcev. VoMtye, ki ImkIo nedvomno sssiltie in krvsve. mogoče provmdrajo splošiui civilno vojne.**'.-'i.v .'^U RUDARJI anuvu AEBITRAiOt Umim, «. msjs.—Dally Mali" porošs, 4s ss stavkujočl rudarj pripravljeni «prejel rssso<>ru, kjsr so ml* sliH ustaviti Poljske. Poljske Čete so nspadle Italijane In jim ubile 67 moš (dva Sflelfja in ftfi pro-stakov) In ranile 40. Italijani so | morali prositi ss premirje in se umsknlti Is mesta. Poljaki so vso- | I i Italijanom vsa topovs In strojnice. To Je bilo v sredo, Ponoči pa so Italijani dobili pomoč od Fran-cosov ln pognali so poljske vstaše Hat!bora. OenersI Martino, poveljnik dveh Italijanskih bstaljo-iiov v Gornji ftcsljl, je apeliral ua poslanika Italije v Berlinu sa pomoč, toda dobil ni nič. Poljski vstaži so na nekaterih krajih prodrli do reka Odre in rssorošlli so saveztiiške possdke v okupiranih linj>; Poljski v Kattimltzu so nsslovill ns frsn* cosksgs poveljnike ultimst, ds morsjo njegove čete odložiti o-rošjo, ker bmlo nsskočlll mesto. Poljski letale! plovejo nsd mesti in mečejo propsgsndne letake. ■Okrog §0,000 1'eljakov je v vstsškem gibsnju, Vodjs gibsnjs Je Adslbert Korfsnt/, člsn ple-blscltne komisije, k! js moral ns uksz varšavske vlsdr reslgnirstl. Nemci vidijo v f.J "rezirmcij!" trik in pravijo, dat js' poljaks vlsds organizirala vstajo s name nom, da ponovi igro v Vilnl, kjsr Js general Zeligovski tudi "resig nlrsl", nsksr j. okupiral V lino "ns svojo pest P, 100,000 rudarjev v premogovnih okoliših ftleslje Je še vedno na štrsjku In rudnikom preti poplave. MtsvkuJoU poljski rudarji m poslsli brzojavko Lloydu Gsorgu s grožnjo, ils rajši uničijo vss rudnika, kskor de M jih praptadi- II Nemcem^ Javlja es, ds vss poljske delsvske organizacije V Gor nji ftlezljl podpirajo Korfsntijs In pSlU1.. j-^ij- jg^fej STRAŠNA NAJDBA | —. V nekem tukajšnjem hotelu se nežli mlado o kateri sodijo, ds > «rs. Waiklns Is Wellingtoas. Ksns.'. vezano k stolu ia raitavljsao. neiii nimsjo sledi. r#i l i£ ' m ROSVET IILO SLOVENSKE WAROPWE FOPPOadK ^ jEPHOt* iAEODNE POPPOK3^Í"7EPNOTK 4tktm (IsrsÉ CWeago) fl.00 m Uto #2.§0 m u tri mM«; Chicho ft.»* »• I*®» W ^ SSS7-SS '^^BHbsisP "PEOÍVETA" IS kb LAWHÍAL iftaM. Chloaf, III i. »iT r> " i "THE ENUfiHTENMEirr Org— #1 *» mw»fa N«tUm«i «A Chicas®) sad Canada $6 yet yetf ; Cfcfsag» M^O, aid f-slf «santrteMSiO per year. ámwm 1* • i M M »«tori U»L h ■f y», au imajo zamokc! volilno pravico v ju2n1h državah? - " — ¥ ♦ §■■ , Seveda jo imajo, bodo odgovorili dati ljudje na to vprašanje, Id ne poznajo razmer v južnih državah. Rekli bodo, saj ni nikjer zapisano, da zamorci nimajo volilne pravice v južnih državah. < ■ "Narodno društvo za napredek zamorskega ljudstva" je izdalo letak, ki pripoveduje jasno kot beli dan, da se vsi ihotijo, da zamoiti lahko volijo v južnih državah in da zanje *ni nobenih zaprek in omejitev. Letak nam pripoveduje, da so bili za politično lin čaaje zamorcev v južnih državah najbolj delavni kukluks-klanovci. V državah MiBsissippi in Georgija so se morali volilci vpisati v volilne imenike precej časa pred volit-vami, žene so pa dobile volilno pravico ie le po tem, ko so MH volilni imeniki dovrienL To pomeni, da so bile zamorske žene v teh dveh država^ izkljuSape od volitev. V Južni Karolini so ftikanirali zamorske žene z vprašanji o njih izobrazbi. Zastavili so jim vprašanja, na katera bi te advolulti ne znali odgovoriti V Floridi je bil določen samo en'dan z« volitve, da niso mogli zamorci glasovati, ki sb stali v dolgih vrstah in čakali potrpežljivo, kdaj pride niftje vrsta, da glasujejo. V Ococceju so hoteli zamorci glasovati, pa so bili masakrirani. ■M'; Zanimivo je tudi, kar letak pripoveduje o udeležbi zamorcev pri volitvah v južnih državah. Navedena je izjava W. E. B. DuBoisa, v kateri pravi, da se je volitev udeležilo 9.7 odstotkov vsega prebivalstva in le 17.6 odstotkov od vseh volilcev. Te številke govore, da v južnih dsžavah postoji le n$ jeziku izrek, da večina odloča, kajti do navadne večine ja manjkalo pri volilni udeležbi fte skoraj Mri in dvajset odstotkov volilcet. ^^■■■■Mll Mnogi se čudijo, zaktj v južnih državah vedno zrna- __ __ ga demokratična stranka in da druge sttanke skoraj ne temi kst«i«ci «olje V*™- ne pridejo v pofttev. V resnici se ni treba zdaj nič čuditi, ko vemtf, da se zamorcem delajo vsakovrstne ovire, da ne morejo oddati glasov. Belopoltniki so večinoma pripadniki demokratične stranke, ki razume besedo "demokracija" po svoje. Stranka postoji ie izza časa državljanske vojne in je bila za konfederacijo in za ohranitev telesne bužnosti. V teh državah smatrajo zamorce Še vedno za manj vredna človeška bitja. Tam šteje več belopolten analfabet kot pa zamorski učenjak. In kjer prevladujejo taki nazori, niso zamorci le gospodarsko potlačeni, ampak nimajo tudi nobenih političnih pravic, ker take pravice ppstoje zanje le na papirju. («.i K'm i ) m GOVERNER ALLEN AOTTIRA PROTI SVOJI VOU1 »fi ■ i Z - «v i txmÁ. mi : rv "v"' ,m. •> ji t>\, Industrijalci delavski svet v Topeki, ki zastopa vse DOPISI. my, Mina. - Krsj: Ifekje f*m. sedsnjosi. — ... V eerkvi nekaj ljudi, ne dosti. Častitljivi starček gdvori izprdd oiUrjs; ne-more as prižoico. Pobožen faren pred eerkvijo vprašuje mimoidoče ljudi, zsksj ne gredo v cerkev, katera je skoro presas. Nekateri molčijo, brani ne ženiee pe odgovsrjsjo, da nimajo čaaa. Častitljivi Mtaréek se poslovi sd fsre in na njegovo meato pride ml*d, kako lepo zna pridigsti, itd; j ¡t . Faro vi, v katere« je bivaPprej finjí župnik, je bil zapuščen, pohištvo «taro in obrabljeno in «amo toliko, kolikor ¿n ¿lovek neofehod » potrebuje. Toda novi župnik pa ni bii s te« zadovoljen. Prihodnjo nedeljo je na prfžniei izrazil "željo , do M rad i«el fa-rovl popravljen, preslikan in tudi novo pohištvo, ker staro je preslabo za župnika. Sicer je pohištvo ie porstoo, toda ne spetio-b se, ds U župnik imel vse*stsro. Brumni verniki temo prikimavajo in potrdijo A želji", katero pe smstrsjo za zapoved, ker pride iz ust božjegs namestnika. . Župnik vesel tskoj naroči popolno opravo is vse ^ sobe, katere je prej slikar prdbarval in pre »likal, ds so bile "dostojrie" sta-novsnje župnika. Ko trgúvee i pohištvom pripelje novo opravo, župnik oblastno ukssuje, kam naj postavi to, kam ono, da je bilo v»« najmodernejše opremljeno, 4» se ne bodo obiskovalci spodtiksli, ds nima vsesa teko, kot se spodobi zs župnika. Kajti »vest je bil da bo ime dovolj obiskovalcev, ker je šelel druibe. Ko je bilo celo stanovanje lepo opravljeno, na oknih teüd zsotori, v kotih posode s^rsslUnlmt cvetlicami, svežimi in suhimi, je ponosne in veselo korakal is sebe v sobo in mislil so» pri sebi, oh kako so ljudje le neumni, da vse dovolijo, vse kupijo, in med takim ljudstvom je prijetno živeti. Edine ne« ganizirala in združila ter skupno nastopil* pri volitvah in poalals v p->stu v oda jas / sborniee in druge javne urade svoje zastopnike, ki bodo v resnici delovali v interesu farmarja in delavca. Le na ta način nam je mogoče otresti se naših pijavk, ljudskih izkoriščevalcev. Dokler bodo pa farmarji in delavci poslušali kapitalistične hlapce, Id nam obljubujejo po smrti nebesa, d očim imajo že sami tukaj na zemlji nebeea, toliko časa se ne b izkorilfena. In ta^LM^ dovolj,nje, zakaj njemu ne tlekler sS ns prebn-l.ta ¡n ds ae ss Ml TMO. T* m • M^tlv fsrl Pit- ve« t s, da mi njeni interesi enski MrJ^kJ^n Wat^n t iTi kaj hi «torfl "Kij M. In ds sts obs ensko iikar^čana Em\ V ^ * U Sli ne bi . . . mi, «S W, i- - - ™»aana, fcejS s tlkoUprl ustreljen v prsi K temu kateri brezverci mu bodo malo nagajali, toda svest si svojega u-[<0»**e od 2Se na 50e, in ker le pliva na ženske, bo tudi to lshko ta, so se »ričeli dramiti. premagati, ker kdor ima lefieke ponovno zvišsti na 75e, kar še ne . . , oomairala vnai m mo na svoji strani, ta ima vpliv,nad krije stroškov, in vsled tega jaz T8^. J*/110, ^ - -—- se»Akt-s s uri -! jrsh -t».-*!—!*."-»■~T afce, da mislijo "brosverci" gra- tjfjo, da naj znašajo prispevki'po . .. . *< v , , 1 dHl oziroma kupiti "Slov, nst. ^ dolar na me^e od vsake dru- ^TuX^U^f aJT dom". Svet» mo« se razsrdi in ttne. Seja končana. Domov gredoč pravi, da tega ne bo nikoli, tega kimovei željno pogledujejo v is. d„p J on ne «ara. Prihodnjo nedeljo i- roviko klet in ^ oh mamita bol- L^t^ ^ki^^S^i Zt' nts ostro pridigo in pealvije, da ja - «e oblmujejo. ^^ ^^ ln da 81 izbete- Čres tri me«eee pride brumna smejo tegs dopustiti;d« bi soei-ličnica k Župniku, mu izroči prll jslisti ImeH kjer ^Jpevke in mesto tri dolarjs É¿ bo pobujlevslo mladino, ln ds mo* ^ ^ dolarjev rekoč, "pet dolar-rsjo verni fsrsni ssrai ibroti. to- jov vam do«, pa molite same,'* liko denarja, da beda postavili gg «ilo poglede In reče 4,«W sjojo "Katoliški d«u». Kimovei _ golprtk vesel vzame de- kimajo in brumne žčnioe pa» v gfeda skosi ekno, oko le kdo pride. Prinesli so vsi veraá farani, toda ssk prešmentanih brezvercev po bobenega noče biti bttso. Kdo je vosom temu vzrok? Slabi časopisi, narodni dom, plesi, seje bn r. verskih društev, čitalnica, itd. (Ni, kaj vse je naredilo to brez-verstvs tukaj, «oje "pobožne' farane je pritiraio to brezversko tovarišice. Istotako apelira« na vse pečlarioe, da si izberete svoj« «ošičke med tukajlnjimi pečlarji, ker tukaj je sveži zrak, lepa oko-liea in sploh kot v starem krsju. Na noge pečlurji in pečlarioe. M- Osolti«, Okla — Že ime tukajšnjega kraja samo pove, da mora biti v tukajšnji okolici pod površino zemlje precej premoge, kar je tudi resnice. -Ali zlomok pri vse« tem je po te, da velepodjet-niki ne pttstljo, Ida bi ga pridne delavčeve roke Spravile na povr fije in pri tem saakažili vsaj za Življenje. Da ne pozabimo, do smo premogi rji, no« dovolijo premogovniki baroni iti v rove po en krat na teden, viesih pa niti ee teden ne. Tsied tega ne svetujem nikomur, da bi prišel sem za de-los* ker go še mi tekaj naseljeni Se moremo najti \ ' > V tukajšnji naselbini ee je iz* vrM predrzen riboj, ko je Poljak Okulla ustrelil svojega tovariša tudi Poljefca Joe Regeittza. -Po-jak Joe Regeittz je priledši iz za pora, v katerem je bival «0 dni vsled ttfiotftpskega kuhanja žga nja, obiski svojega "pfljstelja John Okutta. Ko se neksj časa pogovarjata, je OkulU rekel" "jaz bom tnkej poravnal najino zadevo" in med tedi oddal k «ar trf strele na Regeittza, ti Je v neksj minutah umrl— legdtts je leatovsl malo farmo, ti jo mejtts ns farmo Poljaka O-kulfs. Prdd dve leti je bil Poljak, minila zete pdlkodovan in brez mš pomoli; usmilil se ga je Re-gehts in mu pomagsl, da je o-zdrave! In sedaj je Okulla plačal Htdf dbg — lfspočnlk. [ < v- ri . rtokl.r f a, hMa poNtlAio or- ^S^'íSJ..' Drobiž od Hi^ « ¿»leč. DROBIŽ Letošnje majske mstliftata eijc na Dlinaju so bile povsem mirna. Cdelešba je bila velika u ska. Kavno toke mimo so potekle delavske demonetraeije na' prvi maj v Berlinu. — Japonski general Senba, ki je bil poelanee \v parlamentu, je odložil sv*j mandat i« izjavil v odprte« ptkaMtt da jSporaka zbo. niea je "zbirališče največjih be d ako v", med ksterbai ni «esta za pani. tnego človek*, ¡'^f. — V Blilefiledu, W. Va:, je bilo v pondeljek šest oseb ubitih in 27 ranjenih, ko je oeobni vlak, Nor-folk k Western železnice zgvozil v štiri vagone premoga. — Stavka rudarjev v AngHji so nadaljuje. Kkaekntivo strokov ne iuternacionale v Amsterdamu je zagato vila angleške rudarje, da organizaeije v kontinentebu Evropi ne bodo puetile izvažanja premoga v Anglijo, dokler traja stavka. — Grška ofenziva v M"Sli Aziji je umrie. Turška vlada pripravlja noto Grčiji z zahtevo, da Grki izpraznijo Trscijo in Ionijo (za sedene kraje na- obrežju Male Azije). | uy ; ::r« ' — Državni tajnik Uughes je zopet obvestil Panamo, da mora izprazniti sporno ozemlje Goto in se pomiriti s Kostariko. — Jugoslovanska in rumuuska vlada sta naeloviii na Bulgarijo drastično noto zaradi gibanja ko-mitašev v l^acedoniji in Dobrud ži. Grčija se tudi pritožuje, da bulgsrski koo^itaši rogovilijo v iiil■' ''ctIm^ — Busks vlado je ponovno opo zorila Bumunijo, da soj umakne svoje čete z ukrajinske meje v Besarahiji. Zadnji petek je prišla iz Re vala v Pariz velika pošUjotev r«. skega zlata v vrednosti deset mi-ljonov dolarjev. Domneva se, ds zlsto predstavlja prvo plašilo zs naročila v Franciji, za katera se je pogodila, francoska trgovska misija, ki je pred šestimi tedni ob. iskala Moskvo. i^r v nekem predmestju. Mož, Iti je nesel bon»bo pod pazduho, najbrž ni vpdel. da oblasti niso dale dovoljenja za p-uut. ki je jrnel j»rieeti omenjenega dne. NV/jianee je amfce je pa nekaj videlo, kar je bilo podobno beli vžigalni niti. Pasanti so imeli pričnjošnost duha in so hitro obvestili policijo telefonifino, »da stopa po mestnih ulicah nevaren človek z bombo pod pasciuho Po tem obvestilu »o ljudje bežali v kleti in prisluškovali, kdaj zaslišijo silen pok, ki pretrese ozračje. Policija je m so pri volji zastaviti svoje sad Oje cente v upanju, da odkrijejo bogat zlat rudnik ali pa z zlatim prahom bogato pomešane pe&če ne plasti. Razočaranje je ponava di veliko, toda prepozno. Denarna nagrada as novorojenčke v Franciji. 'Tij Pariz, V msjs. — Frsneoska vlada je naznanila, da bo pričenii s 1. majem'plačevala denarne na Krade za novorojenčke v Franeiji Nagrada bo izplačana enako za zakonske in nezakonske otroke Matere ua deželi dobe za vsakega tretjega otroka 300 frankov; na Kreda potem narašča in za dese-tega otroka znala že 650 frankov Za otroke v Pariza je nagrada 60 odstotkov večjs radi večje dragi nje. Nsgrsda se izplača edino ma teram ,kajti vlada se ne briga kdo je oče otroka. Na ta način misli francoska vlada povečati prebivalstvo, ki je tekom vojne zelo padlo. Rnsko zlato izginilo t Pranf Pariz, 1. maja. — Ves Pariz se čudi, kam je izinilo za deset mi Jonov dolarjev zlsts, ki je bilo »Slano iz sovjetske Rusije Francijo. Vest je bila potrjena, da je zlato dospelo včeraj v Bou-ogne, kjer js bilo naloženo $a posebni vlak in poslano v Pariz. Toda vlak še ni prišel v Pariz in ni-*če ne ve, kam je izginil. Zlato *hta pet ton in je zloženo v obliki kratkih palic v triindvajsetih zabojih. Kljub zanikanju vladnih ... , fi uradnikov ae dvomi nihče, da je srdla. na avtomobil m pripravila ibii0 «lato poslano kot plačilo za j, miške, da ujanta nevarnega ne- raaterijal, ki bo ga francoski vo-znanca. Neananec je bil na »e- letrgovci prodali ruski sovjetski k cm praznem stavbišču in se je ravno pripognil k tlom, ko je pri-dndral avtomobil s policijo. "Kje imate bombo, le brž sem ■l njo," je saklieala policija. Neznanec se ja vzravnal in je zrl kot nevaren človek policiji v braz,\ toda nevarnega predmeta ni vladi. JOrVARMA PA6T ZA TIHO- uraz.v ^^m M^H mogel akriti, ki je ležal pred nje-ii(nvimi nogami. Policija ga je pobrala in odkrila je, da je bila rdeča vrHica. v katferi je bilo malo si iHniens polente, idrugsče je pa bila' natlačena s regratom. Policija se je aa ta vrnila na svoj glavni stan in je izvedela, da je nekdo v tem času ukradel za Hew York, V. T. — AdoJph Zu-;or,* predsednik neke korporaei-e, si je svojo klet dobro založil d<«ct tisoč Idolarjev vrednostnih papirjev' na pošti v oddielku za mum BOJAKI FonftR* ČEKI V8LSD AVTOMOBIL-8K1 mSOODl. ,K telefoničnemu poročilu iz Waukegana o nesreči rojaka Vel-kovrha, njegove soproge in dveh prijateljev, ki smo gs prinesli v torkovi "Prosveti", posnemamo še sledeče iz angleških listov: Avtomobilov katerem so se v nedeljo zvečer (1. msjs) vozili Frank Velkovrh, njegovs soprog s Klizabeta, John Leakovee in Frank Negods, se jo svrnil v ja-rek ob cesti ns Sheridanski cesti .južno od Zion Cityjs. Vclkovrho-\ a «oprogs je umrla na potu v l >1 nišnico in drugi sc nahajajo v bolnišnici. Velkovrk stanuje na 'i 12« South Sheridan Road, Nortb Chicago. V tem poročilu ni omenjeno, da .1' ranjen tudi Frank Mavsar ka-1 nam je bilo poročano po telesu. Elizabeta Velkovrh je bila elanica S. N. P. J. SAMO & DBŽAV IMA FOtTA-VE ZA nonmuKAirjrB KO voM/ntisov. Washingtso* D. 0. — Zvezna "Iravstvena siallis opoaarja na '••¡«tvo, da ima le 23 dršav posta-v< *a pravilno registracijo novo-"•jeiniUcov. Osemnajst držav ims »polne pastate, pet držav ps "»»a Kploft nobenih tozadevnih nostsv. , E ij. \v Ni čudo. Če maršikaterema ro~ i<»emu Američanu odklanjajo državljanstvo, ko je registracija v^rojenikov nepopolna. TArav- v< na siutba priparoča» da sa ^(»rejmejo postave sa prsvilito registriranje novorojenčkov. ZLATO^ ZLATO tX UUPJ1 « DltBT/iK) UVi Ottawa. Ont. — F* in Štifti* '"t milj Ottaire se odkrili sls ns neki farmi. Zdaj prihajajo "d vw* strani zlatoMtaiei v Ka nado V nadt da vsakdo postane »»ogat. Okoli tri sto akrov aveta HatnMuilei že odmerili hi zs /namovafi. vsakovrstno opojno pijačo. Posebnega Čuvaja ni najel, da mu straži klet. ampak nastavil je lovsko putfko tako, ida ustreli, če pride nepoklican človek in hoče o-pleniti, njegovo klet. V nedeljo ponoči sta prišla dva tihotapca, da olajšata klet. Ko? fcai.st* pričela odpirati vrsta. s*. ; e lovska puška sprožila in svin-eno zrno je zadelo Edward Coa-teaa, ki je sicer bežal do bližnjega polja, tam je pa obležal mrtev, ijegov tovariš je bil tudi ranjen, pa je ušel. Krvava sled je govori-a, da je tudf njega zadelo svinr čeno zmo. TAPCE tp» znani za prvi*ali prve odgovore na uganko. To je jasno in razumljivo pove dano, in zategadelj primimo vsa društva ali possmeznfe brate in naročnike, ds nsj ne pošiljajo takih oglasov ali naznanil upravi ali uredništvu lista, ker ne bodo priobčena. USLUŽBENCE^ NAJBRŽ HI BO. Boston, Mass. — »pome točke, ki pošto je med cestnoželesnjškimi uslužbenci iu kompanijo, bodo predložene v razsodbo državnemu odboru za iz ravno sporov v industriji. Stavka 2,800 cestnoželez-nifikih uslužbencev je odložens. V zadevo je posegel tudi gover-nor Coz in je upi i vsi na sodnij-ske upravitelje, da se sporne točke p red lože državnemu odboru v izravnavo. Kouvpauija ^je hotela prelomiti pogodbo z organizacijo cestuošelecnUikih uslužbencev in znižati mezdo sa dvajset odstotkov. , Ves ** v debati o vojaških In ittornarošlvih zsdovaji ao aa«ovoi niki ( militarisiua lu navaliama luuriašsli njih. ljubezen do miru in izražali ujil» glol>oko versko tipanje, da bodo nekega dne isgi-niie armade in mornarice. Ali po vsakem takem govoru so rekli. d»! moramo biti pripravljeni proti vsakemu sovrainiku, ki prkie. To je njih meja pri tibo-rol* vanju. Kongresnik Layton is, Delws rs je \*se tole sumiral. ko je se gel v besedo kongresuiku Camp-t)ellu h Kansasa: "Mi imamo dosti takih prija-telM tukaj, kot je na« čislani plrijatelj u Kalifornije (Juiius Kabli) m druge, ki. zastopajo inoniariao« UeuUeman iz Kanaa-sa govori sa vojuo v zraku in kš-mično bojevanje. Z drugimi besedami pomeni, da kadar končamo vsi. tedsj postanemo najbolj bojevit in agreaiveu narod na sVetu. Kdaj torej prenehate t* Slotenka Narodu Podporna Jednota 1 SO 7 Kaos in obsedno stanjs v Gornji I AMjL London. — Brzojavke; ki jih I prejel "Daily Express" te dni iz Berlina, sporočajo, da vlada V (lomji Šleziji pravi kaos. Enten-ta plebiscitna komisija je rasgla-sils obsedno stanje, toda njene čete so brez moči. Okrog 90,000 'oljakov je v noči 3. maja prekoračilo mejo in okupirali so Kat-towitz in Beutben. (leorgc jc odgovoril, da gotovi Rudarji v premogarskih okrož- (ljudje imajo vedno Žida na srem Hi so v stavki. V južnem delu Rezije je prava anarhija. Med nemškimi in poljskimi strankami ae vrše boji in mnogo je mrtvih, zgrcdidtl trgajo Železnike tire in režejo telegrafske žice. Pre-bivaki beže v goadove. | Is Varšave je prlfla vest. ds je «evernem delu čHezije irfjmbni-\ stnjs. Poljski plebiscitni komisar Korfantr je objavil prokla-maeijo. v kateri protestira proti zaključku komisije, ki ja dala oljakom le dva in del tretjega okrožja. V Varšavi so nabiti plakati, posivsječi Poljake, da gredo v boj sa dlesijo. Angleži vjeli 40 irskih častnikov. Dublin, 1. maja. — Angleški državni policisti so v petek ponoči ujeli štirideset častnikov irske rcpt&ličanske armade v neki samotni hiši v Dublinu. Med ujetniki sta sdjutsnt in upravitelj dub-inskega sinfajnovskega bataljona. — Angleške oblasti so naznanile, da odslej bodo požgane tri hiše irskih sinfajnovcev za vsako hišo lojalnega britskega državlja na, ki jo vpepelijo republičsni. -Velik plen so zajeli republičani včeraj, ko so zasegli v Dublinu vso pošto, naslovljeno na dublln-ski grad in na poveljnike angle-ške policije na Irskem. Zaplenjena so tudi piams, ki so bUs sdre-sirana ns Hsmar Greenwooda, irskega ministra v Londonu. — Vojaške oblasti v Corkt ^ rszglssi-da ne sme nihče drfsti roke v Žepu, ksdsr gre po cesti. Vojski in policisti imajo pravico ustreliti vsskegs, ki ne drži rok zunaj. nroVAMCI POSTAJAJO KAlfl-BALL Moatreal. Osa. - Misijotur W. C. Walton izjsvijs. da v severnem Quebec u lovci tako potratno ubijajo divjačino, da poatajs n-d-ka in da nfoajo Indijanci in Vk-kimi kaj jesti in da so prisiljeni postati ksnšbsli ^ , t.........N , Toch in Kapolson. 'i M '' 'iSiii i m Pariz, 6. maja. — V^eraj^so bile zaključene dvodnevne slsvnostl, (Nadaljevanje s 1. strani), ga elements, a ksr je vsšno, blU ao navzoči tudi zastopniki naprednih farmsrskih organizacij (Nann Plumb, ki je isdslal načrt as nacijonalisacljo ameriških ŠSlezai«, je spregovoril znsčilne besede, ko je rekel, da Johnston ne prinese le resnice nsssj i« Rusije, smpsk ponese tudi resnico m) položaju v Ameriki v Kvropo, katero je censurs prikrila pred ondolnimi detsvci. "Jonhston bo razložil nsprednim voditeljem on ob priliki stoletnice njegete smrti Slavnosti so se zaključila s salvo topov pred muzejem Des Invslides, v ksterem leži Nspoleo- novo truplo. Sslvs je zagrmela natančno v minuti, ko je preteklo sto let, odkar je umrl največji imperisllst moderne dobe na otoku Sv. Helene. Vojaške ceremonije pri Napoleonovem grobu, je vodil maršal Foch, ki je v svojem govora proslavljal Napoleona in njegov mili-tariatišen ženij. Zroč na veliki sarkofag iz mramorja je Foch de-, jal, da Na|>oleonov duh še ftivi na Francoskem in ds Nspoleon, čeprav že sto let mrtev, ae še vedno vojskuje zs Francijo 1 ti i KBSrVOUOVA TBBDLOaA IM VZBUDILA P080BV0M. mmmmmmmmm Wsshington, D« O. —■ Benstor Kenron je predlolU predlogo, ki določa, da ne smejo senatorji sprejemati plače iz katerega dru-gHrs vira, kot v kapitala. Te pomeni. da senatorji ne morejo prejemati plače kot ravnatelji kor-poraeij In kompanij. Kenyon je pri vtemeljevanjn svoje predloge rekel: "Nisem tukaj kot zagovornik sodniks Lan-dlsa, ali če je predloga dobra sa zveznega sodnJka. tedaj ja korUt W*m\ za člane kongress. ** Poštar W. B.*Oarlile v Chicsgu oposarjs ns m poglsvje poštnih _ a h —---A^. ugAfn MA. talnmor, kt prepnrcouje ▼ rmm ni kom prinašati vaWs sM nszns-nils V dobitkih, dobljsrfk «s ka terlkoli loterijski način, po srrf-ksnju. po ugtbalffih tek ms h. p« kvstsrskih partijah Ud. t drugimi besedami to poincm da ni dovoljeno oglašanje srečka njs v nobeni formi »M»hcs< igre, pri kateri odloča slepa sreča, V tek trdih časih ima [Z^ , BIROKRACIJE OBVKUA. VLADNA »NA KRIZA V NEMČIJI V 8 LE D ULTIMATA, ¿ ■- ^ I (Nadaljevanje ■ 1. strani.) ampak vrhovni svet js bil mne-njs, da mora imeti NemČijs Še nekaj dni časa, da se dobro premisli, kaj jo čsks, ako ne sprejme ss-htev. — Neki poslsaec je vprašal Lloydla Georgs, če ni res, ds je niiovni svet pod pritiskom gotovih šidoVskih finsnčnikov olajšal Nemčiji odškodninske pogoje. ob nedeljah pojejo Židovska psal-e, lies teden ps vodijo proti-e pogrome. L 1.1. KOWXNOIJA A. F. L BO BB-ftBVALA VAŽNA VPRAAA- ■ ' «94? ; ki jih je priredila oficijalna Fran- nsprcniim voune.j.m. on- 14I w' x..t pM.rin NanolAonn kraj očesna o veliki spremembi o T P0^ CmriU NtP°,eonU aredstvih, s katerimi hoče odslej ameriško delavstvo doseči svoje elUe>tn nresuičiti svoje nsmene. Ta clfj je demokracija pri nlhrs-nju ssdov industrije. Orgs^ilzirani prodifrfnti se dramljo in se zs-V^l organlzatorične moči, ds lskko tako obrstujejo industrijo, ds lshko vssk človek uživs sadove svojega dela." Johnston je obljubil, ds bo študiral, fifonere in poročal o njih po svojegk povratku. On upa, da se vpostAvljo trgovski stiki z Rusijo, Govoril je tudi o konferenci kovl-narskih dela(tsav v Barmt na kateri pridu na dnevni red vprašanje, da m ustsvi Izdelovanje nm niclje ss vojne nsmene. Koncem svojegs govora je ps rekel; "Ru-Sija je bili napadena, ker , so so delsvei polastili vladnih vsjetl f interesu ljudstva " GLAVNI STAN. SSS7-SS SO. LAWNDALC AVE., CHICAGO, ILLINOIS. Isvršeralni odbor: uraavni oosagi i»«»*^Jj&rct* «er««IM|. (MU riUa Q»Mmm. 1'OMOHfl ObSSKi " . ' ' UlilH lli Hlfcisa, 40S H.^ »U S„rta(ll*l< IIV'MaHÉl trs, stuiiw» oma m. axs a. a«« «sa s^Um. ra, rnmk »mm fjmjmmrn*, osk mm iiihm, sss rtn% s«h u s«ik ail bolniški odsek. nrew^ p^yl^.^■s^ sss?-ss ». lmali at. cki««««, iu ® A^taHÉÉÉk PM lil» illiM^ wia luv^ri 1 i Wmmfrmm. ZATADNO OKaOŽJK OOkrt. MSMk« as Nadzorni o^bort M.U ran««««, ar*MUk sst a. 14e* ss, cm IWI4 ' 4IS rteTM S t, Sy»Mh. Mteik. r.Ur Swmlk, «IU S. lUrStec A«^ , Tiakovni odbori Združitveni odbor: Fm* AM, MM S«, CrmwHri A v*. CMm«% 1IL JAS Trt«U. Sm t si, l^wrmè*, Pa, ■•71.. J«Mi« Oy»«, 141 KllbVMi, AIMS I Jm. Skuk, IIO« S. ss. St, CI«v*U»a. Oku. Mwjr UémAi. IS«« U. KmIO* AT«. C^IM«*. UL MAVNIKi Dr. f. 4. IUra, SSM St. Clair A«*, CWmUM, odoovomm tmaoNia -raosvsTs-i m* i**-**. ^OiOR I •• 9 lié 9 VSA PISMA, to M Milini m —U «i. prmà»*m s. n. r. jH asst.sa s*, umm. a»., ckica««. m. vst ZAOavS SOLNIŠKZ POOPOSS sb naslovsi BalalAS* UMUIV. s. n, f MÍ la Ava, CUMea, ttL DZNASNa rOŠULJATVK IN STVAai. kl » tU»j« «L l«vr*«vâlM(S I« Wallt*« S. N, Mh MST-as Sa. U«Msla MsaWSk'ItL vsa zAoava v svesi s blagajniškimi roau «a MSiais aa h*.. b»m«j-•ut«* s. n. r. k sssr-as Sa. uwiiMb av*h caí«««*, m, via »rit*a» thé» sa^vMj. t A tevHair^«« «Am. W aaj M«Ul«i« M. r«ii«vM«, M4«Si«I ■!*■!!■ m ftlsw b >««r«J. ^ v*i artelvl a« I«. HMl m aaj p«*HJ«J« aa *mWvi Mm StrMt. SarlacfWM, IS. ' J™ * ¡ • Vm prSiSi IMS fSwUlvM §1 K in sssT SB Sa. t was Asa« CUnm Val éwtel la *«sl «SM «MM sjrMbm^JeAw*, aa| m iMUJ« m kmUvi "PrMvMt - mJ i ilUNfc aà aaalavi MiifcllN S. N, la m* vm mr a v imS Ava, priporočilo V sslogi imam asdaj dobra Csvljs sa mošks in dsška ps šmarnih eanah. PfMMe la ss prspriésjts. Popravljam tudi stars éevljs. eesi. Sa priporoča vašrojuk. I,...«,. , M - « - ^ 1 1 usie isvrsess tofno, oobra is po JACOB ADAM, 1845 Wart 22nd StrMl, CHICAGO, ILL. VOUA - SREDSTVA — PRAKSA. Zs točno In vestne isvrlltev poplav, ki ss v svssi— s poilljanjam dsssrjs v stari krsj, s potovsnjsm V domovine, ^ t s «loprrmljenjam ossb v Amsriks tnr 'H \M s drugi po.ll tags podrolja, T nujno potrebna tri gisvns stvsrii 7 , i. valja, srsdftva, Našo resno voljo ss točno stašbe najbolje do-kasujsjo ŠtavUaa sahvslns piams ed onih rojskav« ki i0 .« do ssdaj poalullll naša tvrdks. Nala sradstvs so naš rlobr« svssa s starim jmrobrodnlh druâb 1» n«A« drlavao ^ ^ I jan j« is dršavns kontrola éss naša poslovsajaa -, Nad >1,400 potnikov, ki «o s asMé psSMŠSfa njem do sadsj potovsll v stsrl krsj slléd tsm sam, severi e naši praksi. Ako .bešete VI po«Utl denar v «ari krsi, pa-tovstl v stari kfaj. sil dobiti koga Is starega kraja, jif V Vai« korist, aa ss ebrneis asi X , íl'll ZAKRAJŠEK * ČElARK, Slovenska banka, 70 — 9th Ava., Now York City. ts lie šli k vojlMUmi tajniku in nui pokaaall. kje laéïko prihrsni tfi-deaet miljenov dolarjev ns«Ko dva In dvajset «dUaoov dolgrjpv pr*m*KMt .k» je Wl U avirejet. "Ali boste dovolili, ds prifne prvdloga v sbornid 16H.OOO t Zadnjtf je wuatils sbomift* s 16ÎOOO aioliai V se je biis povišana ns 180.000 Ob* rlxmiirl sta prejeli ns 1M.00 mo* VA* j po saktevs srneraln« ifsl), ds jo H iWaasi na 1W.000. ht ae, isgu-bi mo dvs I« dvajset miljoae* dšm Isrjav, ki jlli prikrsnijo v pn «e to mm:™ NAZNANILO VßEM DRülTVl-wm TAJNIKOM, Dr TAJVI-CAM S. V. f. I kom in tajnicam^ da daje naslovorv «prav! U- tajnili tfVtljl Buki v Amrlkl Slovenski raornio Umiki £ TEDNIH VAM V vseh VOTO FEIfVO-V la Manic in jih pr llM^kk'* éê ! - jíHI^^KEI^I oí v* «tssar aasiesUi ki tednih âèstlK lav številka glasila "PrasvaU'7 « gaös ja lahka lala član leto dni še val, pa os dobi lista. Jnt «p rafali lastnoročno podplssaa OOklr p i den»r\u še vsa, pa as dobi lista, j»r apra-va Mata ni prejala njagovag» ima-ns la naslada. Boako ss mam po- d savne« puli lio Ml dri« Uessr p" «to/l rftevalm pod poverili. naslovov (IKfcSfle listke »a fr od. j «m» vosee ••««i» fei d rufo kar iS ( po kr I ali domê^iâê M pojarafts t «loven«kam Jrrllfit 6 Immigrant Bank, l'iâUa ta Slavonic pošiljels MM YOtA. ÄTIIKI I N sam piše in aas obvesti iM svojega naslova. ipravniit vo t*h, d» •• Upilal $ 1 (HJ.OOftOfr Rez. zakftdl30.000.06 šIliSLti to¿no vsaki stopi ja, so so aM dmgl élsni f. M mranimnnra. niiifflifimi] PROSVETA vi atmoefetični vrtkiee v nasprotno »mer, vmemšmo za primero ve-Ur. katerega dlj j« od ekvatorja proti severnemu tečaju. Vešor as pojavi na ekvatorju in njegova rotacijska sila je krta kot je od po vrtine somljo samo na rneata, kjer ae je veter pojavil. 8ila pa vedno deluje v smeri proti vzhodu, dočim je smer vetra proti se-veru vsled česar ae oparf, kot da U veter prihajal iz juguaapoda. Uto je opaziti, pri vetru, ki se je pojavil na severu in nje*ova smer je prod jugu. Tudi njega zaobrne rotacijska aila proti vzhodu. Uplek pa rotaei>ka sila zemlje vpliva na vso stvari na remiji, da je njih smernica vedno proti de-•ni. na ftekatere vpliva bolj na nekatere manj. To ae najbolje opazi pri strugah rek. katerih desni breg je vedno bolj izpodjeden kot pa levi, ker rotacijska aila zemlje vpHva na reko da ae zajeda v desni breg. Zakaj se dim in Tctror-li vrtinci vrtijo od ^ sne proti levu Piše Oarrett P. Servisa. Marsikateri izmed «tateljev j« gotovo že opazoval Iz dh—fca prihajajoči dim. ki se je vedno vr til od desne proti lavi, nikdar pa ni opazil, da bi ae vrtfl od levo proti desni, in pri tem se je gotovo vprašal« zakaj to. Marsikateri je tudi te gotovo K opacoval vetrovne vrtince oziroma vrtinec prahu, lietja In perja, katerega je v?ter sukal v zratoo, in tudi vedno opazil, da ao Trti od desne proti levi. Kaj je v*rek temu vrtenju «d desne iprott levit Vzrok temu pojavu je vrtenj« seml jo o-krog svoje osi. katera ae tod* vrti od desne proti lovi In vrtenje mul je okrog svoj« od ima velik vpliv na vse gibanje na aemlji, na vetrove in tudi na tek rok in potokov . Vetrovni vrtinci, cikloni in tornadi. so tuldi vrtijo sami okrog sebe v krogu, katoreg» sredina je brezzračni prostor. Ksdsifcoll ae pojavi kak tornado vedno ae prične vrteti od desne proti lovi. kot da bi bili posameanl vrtinci tega tornado sama mala kole*» zvezana z enim velikim koleoom. Rav-notako se vrtijo tudi majhni vrtinci prahu, ki aS pojavijo poleti na cestah in potih, ravnotako tudi dira, ki pride U dimnika se tudi prične vrteti od desne proti levi. in ako je dan selo miren in brez vetroven se dim vrti aelo počasi. To lahko vsakdo opazutfe sleherni dan. Pripomniti pa moram pri tem to. da je na južni polovici zemlje, ta pojav ravno obraten, to je, da se vrti vsak vrtinec od love proti desni, kot je vsak pojav na južni polovici zemlje obraten, ali da vse hite delujejo v nasprotno amer. V bolje razumevanje, kako sila, ki deluje proti desni, lahko napra- "Beograldski dnevnik" piše: Kakor poročajo z Dunaja, namera va prevaed neka angUftfc» finančna aloipina v avoje roke vse svstrijake. ¿eiikosloN aške in madžarske železnice. Tako «I žele Angleži na vseh prometnih potih Srednje Evrope zasigurati vpliv na nje • Razkol mod italijanskimi klerikalci. Iz «ma poročajo, da so nekateri ekatremističnj elementi, ki jih je ljubka stranka izključila. sklenili uatanoviti novo kiftčsnsko delavsko stranko 44 Oo riere della Sera" meni. da radi tega ljudska stranka ne bo nič slabša. Gttede Karlovega odhoda is /hrioo se vrle oMirne preiskave v dvM in v Avstriji. Dognano je, da je potoval pod tujim imenom kot 4 4 Viljem Codo", clan miaije Rdečega Križa. Toda te preiskave so zelo postranskega pomena, ker vsak verižnik danes lahko potuje, kamor hoče, ker ae dobi pri različnih "dobrih" firmah potnih listov lahko na cente, seveda le za dober denar. Mnogo zanimivejie bi bilo dognati ,kdo je prigovarjal bivSi cesarici, naj pošlje svojega moža na Ogrsko. Domneva, ki jo izreka 44 Arbeiter Zeitnng", ni neu-temeljena. da so cesarsko dvojico napotili do tega koraka Fran eosje, ki so mblili dobiti v K}r-lu najboljšega aav«znika proti bol jftevikom na eni in proti Nemčiji na drugi strani. Celo akcijo je vodil 44J*fwlo*aaald testni vojvoda" in francoski maria! Franchet d'Bsperayl Francoska vlada je pa čakala ca plotom.. Če ae načrt poarOči, bi Karla priz nala In pozdravila, če pa ne. «rs bo pa zatajil«. Zgodilo se jc,poslednje. Dejstvo, Ida Karlov poskus ni Imel uspeha, je torej**«zve*«ljiv iz dveh razlogov: prvič,ker-on ni ničesar dosegel, drugič pa ker Fraaeogje niso nič doseli h»dki>, k<* p4 .mo .1 mi up.ll V »»k matih k upe« v (n.luj.mo Mm„ „f SSSJJ ruriLis»^; Und«. Lovi. Krn. Is Gilbert. Minn.. Ch„ is Witt. IU.. Gupir MiklU i» Thou«» w V»., ltd.) M it icjavll. Wo bI j« TM oc'led.i in govoril ■ minimi farmarji, 4« U memo U*t» verjrtl tiatami, ki ni v..,. £ • voj* lastne oil. Vmk ja rakal, ko W «¿T ljudje vedeli, da Ja v raanlcl tukaj uk dobra Ärna prat, teko fino podnebja in piti* voda in da ao farmarji v re.nlcK »etenu »roducirati od »400 na aker, da imajo dv» velika late. pridelka, da imajo vrtnTJi. njavo ako* celo lat«, da «a tlvina pase n» prostem po. im i in poleti in ¿a bi la v*,vi, to. kak« lahak Je .vat u i U ti ti te k.k. Uhko aa aem 1 ja obdeluj«. seUm M bil v teku 24 «r prodan .lahami kua Mmlji»ta ki *a Imamo rta prodaj. 11 f°*UVJm° k -Umv ** i»"' veaelje iti na farm«, potem nam piiita u rut: Ä-Äi poslali natančen opla Ju-aja. podnebju. pow>lnomanra»nl4an*ln'ako pridete aem to"!" ogledate kraj in n««» aemUiMa te na n.j-dtte vaeca teko kot je popisno, pote« Vam povrnemo vaa voftnje atrodim. v prijaxnem kraju. Vaaki ateran.ki familij, Je vprak in vprak dovolj 49 »krov. ker na teh 40 akrih bo lahko prideUla toliko al. pa le ved v dolarjih in centih kot pa je m o« oče na 1M «krov velik! farm |v Uli-noiau. Kanaaau, Naw York« ali p« v kateri dniffi drtevi. Za nadaljna pojasnil« pifcite na ' •>* A. H. SKUBIC & CO., flNETOWN, N. C Deatevak: Ko je mraa uničil polj.ke, vrtna in aadn« naaada po Kanaaao. Illlnoi«u. New York«. Michigan. Miaaouri in «ru>od. amo imeli tukaj «nemo vreme. Ciklonov, tornadov in hudih viharjer tukaj ni. »uit tudi ne te v letu imamo S40 dnij b.,v mr.au, tako da tukajinji farmarji pridelajo dve veliki letini ▼ «ni ae«oni. BOLGARSKI KRVNI ČAJ Tekočine kuhane iz teh zeliftč pomagajo naravi oaladiti želodec, izprati obiati, obogateti kri in vrediti čreva. Vzeti topi««:» zvečer pomaga zoper prehlad. Vprašajte vaiega la* kamarja, ali pa vam polijemo mi velik družinski zavoj za «1.26, ali 3 zavoje za $3.16 in « škatulj za $6.26. Naslov: H. H. Von Schlick, President, yarvel Products Co., 8 Bfhrvel Bldg., Pittsburgh, Pa.— (Adv.) Razne vesti f Ha Madžarskem. Misija ame- rttkega BdOčega križa v Budimpešti je v neki ljudeki šoli povpraševala 540 otrok« kaj so tisti dan jedli 10 otro* Za slučaj neuspelosti ali sakasae-losti prošenj povraem d*aar. MATIJA SKENDER, Javai aetar aa Ammtiko la sftaH kraj. 5127 Butler St. Pittsbargk. Pa. iuimMimiiiiHUUiiiHitumHiimi»iii7Tir. 4 MA PRODAJ IDAHO RUDB& CBDAB živ-Ijensko trpežni p rek lani koli za ograje, okrogli in oglati koli za vrata, telefonični drogi, vseh veli-kokti. Za ceno piäitc na naslov: P. D. Wilson, Bonners F*erry, Idaho. (Adv.) Nekaj časa je zmagoval Higgins. Hodil jo v Leesville in pomagal nanašati proti vojno litera* turo in dršal je petrolejiiko plamenico pri večer» nih shodih na ulicah. Vsi ti shodi so se pS navadno zaključili a kravali. Poslušalci so pikali govornika, dočim so ga drugi branili in prišlo je do ostregs prerekanja in večkrat tudi do pretepa. V takih alučajih je hitro prišla policija In ra* gnala moošico. To je bilo ob čaau, ko je bojevita večina v senatu zahtevala, da se napove vojna Nemčiji, toda peščica pacifistov je zmešala Štreno večini ravno v zaključnih urah kongreaa. NsjflČB ved vojne je bila vsled tega zadržana nekaj tednov. Predsednik Združenih držav je javno napadal paeifiatične manjšino s "svojeglave!" in 7aao-pisi v službi Wall Htreeta ao hoteli, da se pacifisti linčajo. Toda Jimmie in njegovi tovariši v leea-vlllaki socialistični organizaciji ao peli alavo pati« fistidaim Senatorjem in jih naavali junake in prijatelje človeštva. Socialisti ao izjavili, da je MI predssdnik izvoljen komaj, pred šitirimi meaeei s pacifističnimi glaaovi in s pacifističnim programom — sdsj pa poziva dešelo na vojno in obsoja tiste, ki se drže njegovega stališča! Vrhutega se je tedaj zgodilo še nekaj drugod ga, kar jo Jimmieja ekoraj vrglo iz ravnotežja. Trt ali štiri dni ni bilo nobenih novic i? Petrogra-da, potom pa je pipla vest, ki je elektrisirala vea svet: — ear je bil strpioglavljen in Rusija je bila svobodna t Jimmie ni mogel verjeti avojim očem, ko jo hlastno čital veaela poročila. Tri dni pozneje je •»! sa se jo organizacije in Um je našel a*, drugo, ki ao rajali in manifestirali, kakor da je vsa svet njihov. Zgodilo ae je, kar ae prerokovali leta in leta vaak dan, teden in meeee, čeprav jim ul nihče verjel; — socialna revolucija je '¿i-kaj, arsdl vojne je potrkala na vrata kapitalisti*-nega sveta! Revolucija se raaširi v Avstrijo, Nem-«tjo, Italijo. Francijo, Anglijo — in končno pride v Leesville! Povsod, povsod smaga ljudstvo in vojna tn tiranatvo izgineta a sveta kakor črna no-čna prikazen... Govornik aa govornikom je proklamiral hI.v-no bodtftnoat, ki pride. Peli ao maraeljeso in I» trrnaelonsln. Rosi pa, ki ao bUi navzoči, «o se objemali in U njihovih oči ao tekle solse 4.. Org» nisactja jo sklenila, da as Ukoj skliče javen shod, na katsrsgs se povabi vse meata in.se mn raztol* ma« jahalni dogodek v Rusiji; obenem morajo •ociaMaH odločno kot ie nikdar pr«j naznaniti javnosti svoje neomajno stališče napram vojni Hnnlahsa revolucija trka na vrata sveta —