. štev. V Ljubljani, v trek . januarija 1881. Letnik IX. I meriti »ti aprejimajo in volj» riatopua vrata : i ki., če «« tiska Ikmt. 1 o .» i» ii ii ii * » H K ii ,i 3 II Pri večkratnem tiskanji i« a» ih primerno Bmanj*H. R ok o piti ie ne vračajo, uetraukovHna pisma se ne sprejemajo. N .roonlno prejema orravniStvo (»a™ nistracija) in eksf edicija na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemar velja : Za celo ioto . . 10 ji. — kr. ca polleta . . a „ — „ ia četrt let» 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . , S ji. 40 kr. i» pol leta za četrt ieta SO 10 V Ljubljani na dom posiijan velja 60 kr. več na leto. • Vredništvo ie Rečue uliee St. 5. Izhaja po trikrat na teden m sicer v torek, četrtek in nonoto. Nekaj o kulturi nemški. Da b se mi Slovenci hoteli meriti z Nemci o tisti pismeni literaturi, ktero že imajo od svojih boljših pradedov, to nam še na misel ne pride; kdor je pameten ia izveden v tem obziru, bo že tako vedel, zakaj smo mi morali v tem obziru zaostati za njimi. Pač pa nam ne bo nihče predrznosti očital, če se ne koliko lotimo tega predmeta z ozirom na sedanjost, posebno pa še na nemško časnikarstvo, bodi si zabavno, podučno ali politično. Mi začnemo s političnim nemškim časnikarstvom, ker nam je to v boji za naše pravice najprvo na poti. Pa ne zato se ga lotimo, ker nam je na poti — kajti nasprotnik ima tudi svoje razloge, kakor mi; tudi zato ne, ker je po večini judovsko, in recimo: še manj zato, ker sedanji vladi na vso moč opozicijo dela, zabavlja in nagaja, kolikor le ve in zna. Mi se letimo tega političnega nemškega časnikarstva zato, ker je strašno plitvo, nevedno, hudobno in predrzno; reči se mora, žalibog — in zarad tega obžalujemo posebno avstrijske Nemce —, da na Dunaji in po drugih nemških mestih že nimajo skoro lista, kterega bi se mogel pošten človek z dobro vestjo okleniti brez ozira na to, da je morebiti nasprotnik nenemškim narodom, ker njihovih teženj ne poznd. To liberalno-judovsko in tudi še drugo nemško polit čno časnikarstvo je dandanes že tako, da se Bog usmili. Politični del ne velja nič, to je samo žolč ali pa govorjenje slepcev o barvah, tako da količkaj v politiki izveden ali celo o nji poduka iskajoč človek, če ima prav toliko potrpežljivosti in dobre volje, da članek do konca bere, nevoljen časnik odloži in si misli: ,,kaj tacega ali pa še boljšega lahko pri branjevkah zvem." Vse je prazno, pusto ko mlačna voda, in če je že kaka burneja beseda , že vidiš za njo razžaljenega juda, lačuega liberalca ali ustavoverca, ki za-se bobna. Zakaj je tako, ni treba dolgo ugibati; časnikarji pri takih listih so ljudje brez vse više izobraženosti in so svoj posel začeli večidel z nabiranjem inseratov. Pa če tudi ne — p 1 e v e , ki se tu Nemcem prodajajo za dobro žito, so najbolje spričevalo o ¿možnosti takih časnikarjev. Ne veliko boljši, ali če že rečemo : še slabši so drugi predali takih listov. Polzki romani, grozne dogodbe, nadrobni popisi hudodelstev , prava šola za odgojo hudodelnikov, potem dopisi polni laži, ali če je že resnično, vsaj žolč izlit nad kako neljubo osebo ali društvom, potlej pa nič in nič. Pač! Še dolge rajde naznanil, ki priporočajo nič vredno in še celo škodljivo blago in love lahkoverne in slaboumne ljudi na limanice. — To je podoba dandanašnjih judovsko-libe-ralnih nemških listov, in prav iz srca obžalujemo nadarjeni in bogati narod nemški, da — sit venia verbo — iz takih korit zajema svojo duševno hrano. Vsaj nam se zdi, da mora vsak, ki se k takemu časniku vsede z uamenom, da bi Bvojo duševno hrano dobil, nenasiten zdihniti ali pa neprebavljivo blago nevoljen tje vreči, če vč, kaki ljudje to poli- tičuo duševno hrano kuhajo, se temu ne bo čudil. Vendar pa imajo taki listi po več tisuč naročnikov samo med Nemci in zato obžalujemo nemški narod, ker se nam to zdi rakova pot in spridenje duševnega okusa. V tem gredo avstrijski Nemci nazaj, ne naprej. Kaki pa so zabavni listi nemški — v Avstriji in zunaj nje izhajajoči! Nemci 8e ba-hajo h celo dolgo rajdo slovečih pisateljev in pisateljic. Naš namen ni, vsacega posebej na rešeto djati, ali to moramo reči, da bi nemški narod po svojem številu imel lahko več in boljših pisateljev. Ali Nemčija, avstrijska in unanja, je preplavjena z zabavnimi listi, zato bo v njih večidel najboljše še Blike — če tudi po izmišljiji vstvarjeue (o čemer bi se lahko dalo veliko smešnega pisati), ker večidel do-tični risar kraja, kterega načrta, še videl ni. Kar se pa povesti, romanov, novel itd. podaja bralcem, je večidel tako , da se vidi, da ni bilo veliko izbirati med dobrim, Bog, da je kaj bilo. V takih izdelkih je pogrešati vsake više ideje, vse je revno, fantazija, zlog in beseda in količkaj izobražen človek se nazadnje praša : „Cemu li je bilo to tiBkano!" Nekaj pa imajo vsi ti listi — tako zvane „katoliške" ne izvzemši, v sebi, in to se vleče kakor dolga nit Bkoz vse, namreč, da povzdigujejo vse, kar je nemško. Slobodno jim, da bi pri tem le ne zaničevali, smešili in v blato ne teptali vsega, kar je slovansko. Preziranje Be že še trpi, zaničevanje pa ne. Na Nemškem ga že ni kota, ki bi ne bil po teh listih opisan, narisan in prehvaljen, s slovanskih krajev pa Amerikanska pisma. m. Wabaslia 20. decembra 1880. Predragi prijatelj! Ker mi je bilo, kakor z mojega zadnjega pisma veš, malo manj ko dva dni časa potra-titi in ogledati si to mesto, menim, da ti bodejo moja pisma Bedaj vsaj malo bolj obširna. Z ogledovanjem mesta pr.čel Bem koj drugo jutro, bilo je v petek 13. avgusta. Najprej sem šel zajutrkovat. Tega zajutrka bi pač ne omenil še posebej, če bi se mi ne bilo primerilo nekaj, kar Be mi ni še nikoli. Ravno sem storil prvi požirek kave, sežem tudi po kruhu, podobnem onim „ogalom'', ktere ljubljanske kuharice pod rotovžem prodajajo „dva za tri solde"; prelomim ga čez pol, nesem ga proti ustom — videti je bil kot da bi bili „vamperli" notri , pogledati ga hočem bolj od blizo , kake vrste da je ta „gvirc", ali kuj zapazim! Naj se Ti ne gnjusi, bil je zabeljen in pomazan s telesom tiste črnorujave živalice, s ktero boš razžalil nemca, če mu je prav slovenski v obraz vržeš. Vedel bodeš sam, da že kot katoličan kaj tacega v petek ne bom jedel iu — tudi druge dni ne. Pustivši toraj vse skupaj grem, okrepčan le po prvem po-žirku kave, ogledat si to, sedaj mnogo imenovano mesto. Prva moja pot bila je po cesti starega imena „Breiienvveg." Komaj storiš par korakov, vidiš, da je zel6 velik razloček med mesti severne in južne Evrope. Bil sem pred petimi leti v Trstu, glavnem mestu avstrijskega bro-darstva. Trst je proti Bremenu kot, njegove ulice so ravne in dajo solncu prostor razbe-Ijevati tlak, da so vsi prostori čez dan zamrti, izvzemši trge, na kterih kupci svoje blago raz-kričujejo, in morsko obrežje, a v Bremenu je dan in noč vse živo, bodisi v mestu ali po predmestjih. Ulice so spnčuate, primerno široke, hiše prej majhne ko velike. Kar mi je pa naibolj všeč bilo, so vrtiči, kterega ima vsaka hiša. V maloktero hišo je priti, da ne bi se šlo prej skozi mal vrtič, obsajen je z železno ograjo, ktera se v ravni črti vleč« ob poti za pešce. Vse to stori kaj prijeten vtis na tujca, kteri tak h rt či ni navajen, lliše so vse bolj po enem zlngu, a vendar ne mučijo z enoličnostjo očesa. Niti euih vrat nisem videl, da ne bi imele plošice z imenom gospodarja, to se mi zdi hvalevredno, dobro je prvič za lastnika, drugič, da Be lajše koga najde, tretjič pa za rokodelce, kteri se b tem delom pečajo. Na vse strani prav. Še nekaj! Hodeč po ulicah videl sem na večini vrat pod imenom lastnika sledeče besede: ,,Mitdglied des Vereines gegen Bettelei". To se mi zdi kaj hvale vredno, in ljudje imajo mir, naj bodo doma, v gostilni ali kje drugje, nikjer ni človeka, da bi jim molil klobuk ali roko, prosečo daru pod nos. Bremerčan hoče mir imeti, plača svoj znesek v društvo, ktero razdeli denar ubogim ljudem , ne beračem, in le v resnici potrebnim. Kaj tacega bi pri vas tudi ne bilo uapačno , posebno v vaši Avstriji ne, kjer vsak berači, komur se delati ne ljubi, in kjer bo kmalo tako kot na Ruskem, kjer so berači glavni „kunti" bankirjev. V Ljubljani vidiš posebno o petkih cele vrste teh ljudi, kterih večina bi .se še lahko živela ob poštenem delu. Kadar se bo Ljubljana teh, blata in postopafov znebila, bo morda bolj zaslužila ,,bela" imenovana bili. Skoraj ves dan ogledoval sera to lepo mesto z mnogimi cerkvami, kterih ene stolp precčj po strani stoji ; kake štiri sežnje pod vrhom je namreč izven stolpa mal zvon, menda ga je tisti malo nti-se potegnil. Vendar je šte- bo take podobe redke ko bele vrane in v njih popisu jo zmiraj kolikor toliko pelina za Slovane ; še v podobah jih kažejo tako, kakor da bi imeli na životu vbb poluo žive in druge nesnage, divjaki iz Afrike ali druzih enakih krajev ho desetkrat okuanejSe naslikani. Temu nasproti se pa nemštvo povzdiguje, da je človeku že odveč, če nemški cesar, ce-sarjevič ali kdor koli to rodoviue, Bismark ali kteri koli nemški general itd. le kam prestopi 86, že je v listu velikanska slika in popisi tega, kakor da bi se bil Bvet tresel ali bi se zemlja na drugo stran zasukala. Če se pa kje drugje, posebno po slovanskem svetu — Av-Htrijo ne izvzemši — kaj še tako važnega zgodi, ni ga slikarja ne zgodovinarja za to, ali če je, bi bilo puč boljše, če bi ga ne bilo. Sliko so grozne, zasmehovajoče, popis, če ni razžaljiv, pa neveden, ti nemški pisatelji pišejo o naših deželah malo boljše, ko o otokih po vdlikem morji, kterih še nikdar videli niso , da se mora vsak človek, ki je o njih kedaj le slišal, jeziti ali posmehovati. Pa saj je znano, kako so sedanji nemški učenjaki in pisatelji z vednostmi o drugih jezikih, deželah in narodih podkovani, ni treba v to nadrobneje spuščati se. Obžalovati je le, da tudi Slovani z naročevanjera takih listov podpirajo malo vredno reč in njim škodljive namene; naj puste to Nemcem, o kterih je dosti žalostno, da ne zapazijo, kako gredo s tako literaturo naprej, pa tudi grozno nazaj. Ker pa ta „lepoznanska* ali zabavna nemška literatura s knjižicami in koledarji vred ne briga samo časnikarskih bralcev, marveč sega tudi v rodovine in je po slovenskih krajih zelo razširjena po družiuah, kjer nemški znajo, borno o nji spregovorili še nekoliko. (Dalje pri h.) Socijalizem na Slovenskem. 11. Predaleč bi segalo, ko bi hoteli že danes razpravljati vse socijalne in narodnogospodar-stvene teorije, ki so jih učeni socijalisti, kakor Lassalle , Schulze - Deiitsch , Scbaffie 111 drugi utemeljili Toliko je gotovo, da so naše šeni možje so te misli, da je treba socijalne razmero postaviti zopet na prejšnji temelj krščanstva , kakor je to bilo v srednjem veku, ko je obrtnija še imela „zlata tla", ko so velika obrtniška mesta", kakor Nürnberg, Augs burg, Ljubek (Lübeck) in druga slovela po svojem bogastvu. Stranka, ki hoče socijalno vprašanje rešiti na krščanski podlagi, imenuje se krščansko-socijalua, in ima na Nemškem mnogo privržencev, med njimi tudi katoliške duhovnike. Ko bi se na Slovenskem taka stranka osnovala, in se ozirala posebno na žalostno stanje kmečkega prebivalstva, izrekli bi jej mi svoje simpatije in jo po moči podpirali, kakor smo tudi do zuaj mnogokrat v tem smislu pisali. Nikakor pa se no moremo sprijazniti s socijalno - demokratično stranko, ktera krščansko vero popolnoma zamt-tuje, ter hoče svoj program izvršiti na razvalinah vsega do zdaj obstoječega reda. Nasledek tega gibanja zna pač biti krvava prekucija, ali bo pa po tej prekuciji tudi kaj bolje za revno ljudstvo, to je še vprašanje. Težko je verjeti, da bi bilo brez Boga in zoper Iloga — dobro delo. Vse nove ideje prihajajo k nam Slovencem iz Nemčije. Tako so se tudi kmečki punti na Nemškem začeli, in potem na Slovenskem nadaljevali. Kak dobiček pa so imeli slovenski kmetje od tega? Na tisoče jih je bilo pobitih in posekanih od vitezov in njih hlapcev, dosegli ;>a niso ničesa. Še le dve sto let pozneje bila je tlaka odpravljena po blagodušni cesarici Mariji Tereziji, ktera je kmetom prostovoljno to priznala, česar šiloma uiso mogli dognati. Bila pa je tlaka odpravljena tudi po tistih krajih, koder ni bilo kmečkih puntov , tedaj bi bili naši kmetje tudi brez krvoprolitja to dobili. Bolje je čakati, da sad dozori , ni treba nezrelega sadja z dreves klatiti. Nezrelo sadje pa bi se moralo imenovati, ako bi se našim hlapcem ]>o deželi podelile tiste politične jira vice, kakor jih uživajo em kani državljani. Vendar, to naj bi še bilo, saj se bodo dali podučiti. Pa kaj hoče pri nas na Slovenskem terjatev, nuj se vsi ludirektni davki odpravijo? Obrtnija je pri nas še malo razvita, naš i narod je večinoma poljedelsk narod, Da bi se socijalne razmere bolne, največ zato, ker sejindirrktni duvki odpravili, na to pri sedanjih je gibljivemu judovskemu kipitalu dala prevelika svoboda, tako da je on pošteno delo pod svoj jarem potlačil. Mnogi učeni in r/.Un- vilo cerkva pičlo proti tako valikemu mestu, ktero je večinoma protestantovsko — dokaz, da je ta vera brez vse korenitosti. Prekoračil sem tudi več velikih lepih mostov ; sredi mestn je kaj lep park s prijetno senco, videti je, da mesto veliko izda za olepšavo njegovo. Drugo jutro, v soboto, bili smo vsi naše družbe pri maši, brani nalašč za srečen pot izseljivcem. Od tod šel sem v družbi, dveh gospodov, ktera sta bila obiskala staro kranjsko domo-mino, na pivo v eno svetoznunih bremenskih pivnic. To je v pravem pomenu besede pivnica, tu četrtlitrov ne poznajo , čemu bo neki taka prtlikova posoda Bremenčanu — ob pivu uzgo-jeuemu 1 — Potem smo so poslovili v naši gostilni, odšli na kolodvor, od koder smo se brezplačno 7. vlakom odpeljali; prej ho namreč izselivce skozi kanal s čolni vozili, zadnji čas pak naredili železnico, tako da srno le dve uri in pol potrebovali do bremenske luke. Od tod naprej v drugem pismu. ZdravBtvuj mi do tjel Ves Tvoj A, O b r e z a. razmerah še misliti n. Komaj a» v „Bierhalle" to reč nasvetovali, že par dni pozneje je re kel minister Dunajevski, da bo moral iridir<'ktu< da\ke povišati. Saj liizmai k še na to midi, da b odpravil vse direktne davke, in jih nadonie.-til z indirektnimi. Pa ko bi se to prav izpeljalo kar socijalisti hi čejo, da bi se indirektni davki odpravili, kaj bo nasledek tega? Vse državno breme bodo morali nositi kmetje in hišni posestniki. In če bi ne bilo konkurence, potem bi si kmet lahko pomagal: kolikor več davka, toliko dražje bi postavil ceno za žito in za meso; konkurenca Amerike in drugih rodovitnih delov sveta mu pa to nemogoče stori; obrtnik bo kupil živež od Amerikanca, ne pa od našega kmeta, ker naš kmet, že davno ne diktira več žitne in živinske cene , ampak ta cena se diktira v Novem Jorku, v Londonu, v Odesi, v Galacu. Ako bi moral tedaj kmet vse davke nositi, svojih pridelkov pa bi vendar ne mogel drago prodati, potem je jasno, da mora ves naš kmečki stan propasti , ker se ne bo več splačalo zemlje obdelovati, propadel ho z našim kmetom ves naš slovenski narod, in ali imajo naši obrtniki tako srce, da bi hoteli propad našega naroda? Saj vendar pravijo, da je kmet njih ,,brat", da je tudi kmet „delavec"; ali hočejo popolen propad tega svojega „brata"? Ali pa ima morda grof TaalTe prav, ki je nedavno rekel vredniku „Kirch» mayru": „der bauer ist immer der angeschmierte"? Že zadnjič smo rekli, da rokodelci pri nas ravno ue živi tako slabo, saj so še „gospodje" v primeri z dolenjskim kmetom; priznati pa bodo tudi morali, da cena živeža v Ljubljani in drugodi na Slovenskem ni ravno tako viBoka. Na Nemškem je živež silno drag, zaslužki obrtnikov in delavcev po tovarnah pa dosti borni v pogledu na tumošnjo dragino; tam je želja po odpravi indirektnih davkov opravičena. Kar je pa dobro za Nemčijo, ni dobro za Slovenijo; zato ni treba vbc slepo po Nemcih posnemati, ni treba na vsako besedo prisegati, ki jo kak nemški agitator k nam zanese. Vsaka dežela ima svoje posebnosti, in naša je taka, da se obrtnikom najbolje godi, če ima kmet dosti denarja. Na Nemškem je pa drugače, ker obrtniške izdelke v tuje dežele prodajajo, j m jo toraj skor vse cuo, ako z domačim kmetom tudi obrtnik propade, če bi mi svoje izdelke v Turčijo ali v Afriko kam prodajali, kakor Angleži iu Francozi, potem uam je vse eno, kake plače rokodelci zahtevajo , saj bi nas ne bolelo, ampak tiste , ki kupujejo. Pri nas pa živimo drug od druzega, m narodu pogubna je vsaka novotarija, ki jo škodljiva za zrno našega naroda, za kmečki stan. Ali ne bi hoteli ljubljanski socijalisti tega v prevdarek vzeti ? Politični pregled. V Ljubljuni 10. januarijk. AvHtrijske deiele-Poroka ecNiM'jevieevn je po želji visokih nevestnih staršev odložena do gorkej-šega časa — pravijo, da zato, da se bodo slovesnosti ob ugoduejšcm vremenu lajše vršile. Novih ii«l»«' k-»m|»o«ImIic kIioi1- itiee po naznanilu „N. fr. Presse" nc bo samo 17, ampak 26 ali 2G, in ni med njimi nobenega ceutralista. Da bi bila Stremajer in baron E chhof, ki je lloheiiwartov Bvak , to čast izbila , Ilelferta pa krona sama zavrgla, kakor je trlil neki dunajski list, ui res. BPržiivni altov se suide 18. t. in. in vlada mu misli neki precej predložiti postavo, da za prihodnjih 15 let določi glavno svoto zemljišnega davka, ki bode neki znašala 37'/a milij gld. (■uliHlii «Iržcliii inai-Hul postane menda Groholski, vsaj začasno. Za njim pa utigne priti na to važno mesto knez čarto-riski. Sicer pa je že unidan neki poljski list sprožil misel, Ida nuj bi se tudi deželnim z b o r o m dala pravica, kt ro imajo vsa druga zastopništva, da si sami izbero svojo predsednike in njihove namestnike. Najbolj razburjena dežela je zdaj brez dvombe ¡¡orciijn /t. v Mi-i j a. Liberalci so osnovali kmečki shod v Lincu, ter konservativcem prepovedali uhod, da bodo kmete tem laglje po svoje obdelavali. Zato pa bosta dva konservativna poslanca sklicala posebne shode. Deseteri konservativni poslanci to dežele so izdali v svojih listih izjavo , v kteri zagovarjajo svoje dosedanje delovanje. V Langenloisu je zopet Schönerer ščuval zoper Avstrijo in javno veleizdiijstvo naglašal in priporočal, čudno je, da je vladni komisar na vse to molčal. O I j u d hovom teorijam, napisao Laka Zima. Zagreb 1880. Str. 335. 45.) Starine. Izdaje na svitlo jugosiaven-ska akademija. Knj. XII. Zagreb 1880. Str. 259. 46. Rudstvo za niže gimnazije srednjih škola. Napisao M. Dispatič. Zagreb. Nakladom sveučilištne knjižare Albrechia i Fidlera. 1880. C. 30 n. 47.) Krščanska filozofija u duhu angjev-skega učitelja Sv. Tome Akvinjanina obzirom na nainoviju encikliku Aeterni Patris učevnim zavodom. Cvjetko Gruber. Zagreb 1880, 50 kr. 48.) Opis zemlja u kojih obitavaju Hrvati. Napisao Vj. Klaič. Na sviet izdalo društvo sv. Jeronima Zagreb 1880. H iša, ktera je na cesarski cesti ležeča z eno sobo, kuhinjo, magacinom in dvema kletama (ebenerdig) štiri sobe v nadstroji, en precej velik vrtec nasproti hiše, kakor tudi en hlev, za sozidati pros orno hišo, vse v dobrem stanu, v trgu Jesenice na Gorenjskem, je prostovoljno za prodati. Ta hiša je tudi pripravna za gostilno, kakor tudi za mesarijo, ktera je že pripravljena. Kaj več se poizvč pri gospodu Janezu (pril» v Jesenicah. j Petelinov Janez. ( Povestica iz ne še preteklih časov. ( Ta v „Slovencu" priobčena povest iz f domačega življenja je zdaj prišla na svitlo Iv posebni 160 strani debeti knjižici in se ' dobiva pri Jak. Aldšovcu v Ljubljani (kljnfiarske ul ce št. 3) mehko ve- , zana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor i jih pa naroči najmanj 5 , ne plača nič i poštnine. I Razen te knjige se pri Jak. Ald-/ šovcu dobiva, dokler je še kajiztisov: liiiiltljtUtMkc slike. Podoba 1 ljubljauskega sveta pod drobnogledom. 1 , Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr. , Icmski ne znajo. Burka v enem dejanji. Mehko vezana 30 kr. ................ I»...... ,<||».|-| -I ......................1 - i'" Iidajatclj in odgovorni uradnik Filip lladerlap. J. lUazuikovi nasledniki V Ljubljani.