Sit. 41. Poštnina plačan« w g&tovmi. ¥ LlubRIanl, drse 13. ekto&srs 1921. Leto iii. kmetilske stranke xa Sfeienfie H Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno . ............... poluletno..........'....... Posamezna številka...... ..... K 50--. 25-. 1'— poma&aj si sam, in svoje stališče v državi upavnavaj si sam.! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase............. uradne razglase....... .... reklame ................ K 1«— „ 1-50 - 2— uredništvo in uprsvništvo lista ie v Ucubliani na kongresnem trgu št. S (nasproti dvorca). Preudarite m nato godila! Po deželi so zopet na delu razni hujskači. Z vsake vrste lažmi hočejo razdvojiti slovenskega kmeta in mu ubiti zaupanje do njegove kmetske stranke, dobro vedoč, da potem z lahkoto zavladajo nad kmetom. Ker smo docela v službi kmetskega ljudstva, zato ne moremo dalje trpeti teh hujskarij in zato kličemo slovenskemu kmetu, naj ne veruje lahkomiselno, raznim hujskačem, temveč naj resno vse preudari, potem pa naj sodi in, če treba, tudi obsodi! Boj za osamosvojitev slovenskega kmeta je rodil SKS. Temu klicu je posvetila SKS. vse svoje moči in temu geslu je veljalo vse njeno delo. Ker je bilo to delo uspešno in požrtvovalno, zato je bilo mogoče SKS premagati vse začetne težkoče, tako, da stoji danes trdno in da je njen program globoko zasidran v mišljenju slovenskega ljudstva. Naravna posledica tega pa je bila, da je slovensko ljudstvo spoznalo svojo zmožnost, da si more samo uravnavati svoje življenje, in sicer bolje kot mu ga morejo vsi maziljeni in diplomirani voditelji raznih drugih strank. Slovensko kmetsko ljudstvo ie doraslo, postalo je politična moč, prejšnji voditelji pa so postali s tem nepotrebni in odtod vsa jeza. Zategadelj, kmetje, pomnite to-le: Kadar slišite koga, da seje razdor v kmetske vrste ali da ščuva proti SKS., ga vprašajte najprej, kdo je in kake vzroke ima, da se bori za kmeta. In šele potem, če ste se prepričali, da govori iz ljubezni do kmeta, poslušajte njegove besede, ker šele tedaj so njegovi nameni čisti in šele tedaj ne spada med odstavljene koritarje. Dalje poslušajte, kaj govori, in tudi to presodite trezno in stvarno! Življenje je težko in nobena stvar rie gre tako, kakor bi človek želel. Tako je tudi v politiki. Koliko stvari bi radi izvedli, ker vemo, da bi bile kmetu potrebne, pa jih ne moremo, ker je naša sila premajhna. Zato pri presoji strankinega dela ni zadosti, če se pravi, to in to bi se moralo storiti, temveč treba je tudi dognati, če se je moglo storiti. In če vidite, da katerakoli stranka, da katerikoli poslanec ni storil tega, kar je mogel, če opazite, da je izgubil voljo do dela, tedaj udarite po njem, potem nastopite proti njej, ker to je vaša dolžnost. Vaša dolžnost pa je tudi nastopiti proti onim, ki vas hujskajo proti ljudem in proti stranki, katerih delo je bilo že od vsega početka posvečeno samo vam! Ponosno trdimo, da za SKS. m njene poslance velja to. Samo devet jih je v zbornici in niti leto dni še niso poslanci in vendar — kake uspehe so dosegli. Kdo je skrbel za prost izvoz živine? Kdo je ukinil trošarino na žganje? Kdo je zvišal osebno dohodnino? Kdo je dosegel vojaške olajšave? Kdo je poskrbel za nove kmetijske šole? Kdo je preprečil vse nakane raznih mešetarjev in prekupčevalcev? Kdo je priboril kmetu veljavo? Vse to je zasluga naših poslancev in edino njih. Kdo pa je bil tisti, ki je provzročil vso bedo, ki jo morata prenašati naš kmet in naš obrtnik? Ali ni bil dr. Korošec tisti, ki je zvišal vozne listke in uvedel trošarino na žganje? Aii ni bi! dr. Korošec tisti, ki je pustil nizko osebno dohodnino? Ali niso pod drjem. Korošcem izšle vse vojaške dajatve? Ali ni bil dr. Korošec tisti, ki je bi! proti prostemu izvozu živine? Sedaj, kmetje, preudarite vse to in nato sodite! In kakor sta delovala dr. Korošec in njegova stranka proti kmetskim interesom tedaj, ko je bil dr. Korošec v vladi, tako delajo tudi sedaj, ko čakajo v opoziciji na zlato dobo, ki naredi drja. Korošca zopet za ministra. Še dne 23. septembra tega leta sta glasovala zastopnika SLS. proti prostemu izvozu živine in s tem dokazala, da je SLS. tako protikmetska kakor je bila! Vsi vemo, da ne pride slovenski kmet do prave moči, dokler ni združen v eni močni stranki. Vprašamo vas, kmetje, kdo pa se najbolj trudi, da se ne bi kmet ujedi-nil v eni stranki ? Kdo pa je tisti, ki se boji, da bi se znašla pristaš SKS. in pristaš « Kmetske zveze» v eni stranki? Ali niso to zopet oni gosposki voditelji SLS., ki bi v primeru kmetske | sloge postali odveč! Proti kmetu je | vsakdo, kdor ruši kmetsko slogo, ker 'jemlje s tem kmetu moč! I Kmetje, ali ste že pozabili, kako i so lagali o nas, da smo brezverci, ali [ ste že pozabili- na vse klevete, ki' so j jih širili o naših poslancih, ali ste že ! pozabili na vse laži, ki so jih širili o naši stranki? Ne bodite pozabljivi, da ne pozabite na svoje dobro! Vsi kmetje vse države hočemo v bistvu eno. In'vendar hodijo okoli ljudje, ki govore, da hočemo eni to, drugi drugo, češ da nimamo istih ciljev? Grda sleparija je to! Zato vprašamo vas vse, ki si z delom svojih rok pridobivate pridelke zemlje: Ali hočete, da bodi zemlja last tistega, ki jo obdeluje? Ali hočete, da imej v državi prvo besedo kmet, ker tvori le-ta ogromno večino prebivalstva? Ali hočete, da bodi kmet neodvisen od gospode ter prost gospodar na svoji zemlji? Ali hočete, da vladajta red in pravica? Ali hočete, da bodi poslanec odgovoren ljudstvu, ki ga je izbralo? Ali hočete, da vladaj v resnici ljudstvo? Ali hočete, da se spoštujeta vera in njen nauk, da se vera ne zlorabljaj in da zavladaj krščansko življenje namesto ogabnih klevet in obrekovanj? Ali hočete gospodarski in kulturni napredek kmeta? Ali hočete svobodno Jugoslavijo ali tuje robstvo? Ali hočete svobodo za vse? Ali hočete, da prenehaj, gospodarsko izrabljanje slabejših? Odgovorite na ta vprašanja in presodite, če je med nami razlika! Ker vse to mi hočemo, ker je vse to zahteva Stare pravde, ker so vse to gesla, ki jih bo izvrševala SKS. Odgovorite in povejte, zakaj ste proti nam, ko vendar v srcu izpovedujete ista načela kakor mi! Zakaj potem ne gremo složno v boj? Zakaj slabimo uspeh zmage. Zakaj škodujemo samim sebi? Kaj nas to brigas če bodo nekateri politični hujskači lačni? Mi moramo priboriti blaginjo vsemu narodu, vsakemu stanu! Naj trpe tisti, ki hočejo živeti na račun ljudstva! * Kmetje in obrtniki, preudarite vse in sodite! Mirnega srca vas pozivljemo k sodbi, zakaj pošteno je naše delo in poštena je naša volja. Pozivljemo pji vas tudi, da ste strogi in da ne prizanašate ljudem, ki vsled umazanih osebnih koristi hočejo kmeta oslepariti za njegovo i zmago, za njegovo Staro pravdo! S krvjo je posvečena Stara pravda i in z znojem pridobljena, zato ji bo-' dite zvesti in zato sodite in obsodite !kot možje — resno in odločno! Inž. A!. Hrovat: Trošarina na vino. (Frlzadefcim v ravnanj o.) Po naredbi z dne 7. septembra 1920., ko naši poslanci še niti izvoljeni niso bili, je bila kontrola s strani finančnih organov razširjena na vse vino, torej tudi na vino, ki ga ima producent v kleti. Ker je ta kontrola neumestna in ni v bistvu nič drugega kakor šikana vinogradnikov, vlada v ljudstvu razumljivo velika nevolja proti tej naredbi. Zato je podvzelo načelništvo SKS. vse korake, da se ta kontrola ukini in naši poslanci so že prejeli potrebna navodila, da napravijo tej pretiljudski naredbi konec. - Pozivljemo pa vse vinogradnike, da se za čas, dokler naši poslanci stvari ne urede, tej kontroli ne upirajo, ker bi imelo to sicer za posledico občutne kazni. Mi smo na braniku ljudskih koristi in bomo tudi v tem primeru iz-jvojevali ljudstvu zmago. Hujskačev pa, ki so bili poslanci tedaj, ko je naredba izšla, ne poslušajte, kajti oni le zato lažejo, da bi oprali sami sebe! Bodite trezni in preudarni, ker le tako boste spoznali resnico in obvarovali sebe pred škodo! Ljudski zastopniki, kakršnih je treba. Dasi je zakon čisto jasen, bi ga ven* dar gotova gospoda rada potvorila v svojo korist. Še veliko bolj nezaslišano pa je, da so hoteli storiti isto tudi nekateri uradniki, samo da bi ustregli gospodi in čeprav bi s tem znatno škodovali kmetu. V mislih imamo nasilne ukrepe raznih gospodov na okrajnih glavarstvih, ker so hoteli odstranili s sejmov kupce iz drugih držav, ki so plačevali živino dobro ter s tem vsaj deloma nadomestili velikansko škodo, ki io ima kmet vsled suše. Pod pretvezo, da zahteva tako ozir na revne sloje, so z orožniško asistenco zavarovali umazane interese raznih prekupčevalcev in s silo odgnali tuje kupce s sejmišč. K sreči pa se ta kmetu sovražna namera ni povsod posrečila, ker — nastopili so naši poslanci in z energičnim nastopom priborili zakonu veljavo in kmetu pravico. Izmed številnih takih intervencij naj omenimo zlasti dve prav značilni. Dne 20. septembra je bil v Ptuju živinski sejem, ki so ga obiskali številni kupci iz Ptuja, Maribora in drugih krajev Slovenije. Na sejem so pa prišli tudi naši najboljši kupci — Italijani. Okrajno glavarstvo pod vodstvom nekega mladega komisarja pa je hotelo preprečiti, da bi Italijani kupovali živino. Prišla je policija, ki je odpravila Italijane s sejmišča. Ljudstvo je bilo seveda silno razburjeno in če ne bi posredovali naši poslanci, bi mogli nastati za marsikoga zelo neprijetni dogodki. , Naša poslanca, tovariša Dobnik in Kirbiš, sta namreč takoj odšla na glavarstvo, kjer sta zoper to protiljudsko in protipostavno postopanje glavarstva nastopila z vso ostrostjo in končno tudi dosegla, da je dvignilo glavarstvo svojo neutemeljeno prepoved; nato so smeli Italijani zopet kupovati živino. Poslanec Dobnik je uspeh svojega posredovanja takoj razglasil na sejmišču, kar je zbrano ljudstvo z navdušenjem in z zahvalo sprejelo na znanje. Italijani so se takoj vrnili na sejmišče in razvila se je tako živahna in dobra kupčija, kakršne že dolgo ni bilo. Ljudje so se iskreno zahvaljevali poslancem, rekoč: «Danes ste nam prihranili tisočake!» Sličen printer se je' dogodil dne 27. septembra na živinskem sejmu v Mariboru. Tudi tamkaj so hoteli vladni organi prepoditi italijansko kupce in nakana bi se jim bila tudi posrečila, če ne bi bilo poslanca Mrmolje na sejmišču. Pri tej priliki pa moramo omeniti tu-jdi čudno ponašanje mesarjev. Ko so j zvedeli mesarji, da smejo Italijani ku-; povati živino, so se spravili nad našega : tajnika Brusa in ga hoteli klicati na 'odgovor. Ko pa je pojasnil tovariš Mr-j molja, da je on to storil, so začeli kričati: «Mi moramo prodajati meso po 16 kron kilogram, zato ne moremo živine plačevati tako kakor Italijani!» Nastopali so na način, kakor da bi so jim delala največja krivica. Zategadelj jim je čisto pravilno odgovoril tovariš Mrmolja, ko jim je dejal: «Jaz sem zastopnik kmeta; zato moram gledati pred vsem. da kmet živino vredno proda. Mesarji ste dosti naobražeui in si lahko sami pomagate. Seveda, dokler je v Mariboru polno mesa po 12 in 10 kron, tako dolgo tudi ni sile, ki bi magistrat prisilila, da bi zvišal cene. To pa, kar pravite mesarji, da Vam bo magistrat odvzel koncesije, če ne boste prodajali mesa v izgubo, j>a je prazna. Nihče ni dolžan prodajati v izgubo, toda nihče tudi nima pravice, da bi živel na. račun kmeta. Če se Vam bo v tem oziru delala krivica, potem Vas bo branila moja stranka z vsemi sredstvi, nastopila pa bo tudi proti Vam, če boste hoteli škodovati kmetu.> O tem dogodku je poročala tudi «Straža» in za njo « Pijani gospodar«. Da sta se « krščanska* bratca pri tem prav grdo zlagala, je jasno. Da sta pa poročala tako podlo in lopovsko zlobno, vendar tudi od teh dveh cunj nismo pričakovali. Pa naj le lažejo in obrekujejo listi, ki sramote Kristusovo ime! Preko podlosti in preko zavisti gremo na delo za pravico kmetovalca. Kažipoti pri tem so nam naši poslanci — pravi in resnični zastopniki luno ta. Vi, živinorejci, ki ste bili na sejmih v Ptuju in v Mariboru, pa premislite te dogodke in ne pozabite, kdo je bil Vaš prijatelj tedaj, ko Vas je hotela gospoda prisiliti, da bi dajali njej in njenim mešetarjem živino na pol zastonj. «Po dejanjih jih sodite» in ne nasedajte besedam, temveč glejte na dejanja! Pri prvi priliki pa obračunajte z onimi, ki sicer na vsa usta kriče, da so kmetska stranka, a so dne 23. septembra glasovali proti odpravi carine na izvoz živine, in ld manjkajo tedaj, ko gre za tisoče kmetskega premoženja! Dejanja govore in njih nauk slu-šajte! i Kočevja -Bred-Mora?ice aii Kočevje-Stari trg-Vrbavsko? Pred nekaj dne\i se je v časopisju ponovno oglasil g. inž. Musil in skušal utemeljiti svojo 25°/00 progo, j Da bo zadeva javnosti in merodaj-'nim krogom povsem jasna, naj navedem še nekatere konkretne podatke, katerih se g. inž. Musil niti ne dotakne. Dejstvo je, da je iz Kočevja po Kočevski in Poljanski dolini na reško progo ?. manjšimi vzponi mogoča še druga trasa, to je proga Kočevje-Stari trg-Vrbovsko, ki je bila omenjena že v članku g. inž. Klodiča. Vsakdo ve, da je lažje in uspešneje voziti po položnejši progi kot po strmi. Naši vozniki vozijo raje po novih, položnejših cestah, čeprav so daljše, samo da ne izmučijo preveč vprežne živine, in ker prepeljejo pri istem naporu po položnejši cesti več kot pa po strmi cesti. Prav isti naravni pojav je pri železnici. Po manj strmi progi prevozijo stroji tovor mnogo lažje in pri uporabi iste sile tudi lahko hitreje; končno speljejo po manj strmi progi mnogo več tovora kot po strmi. Najboljša je seveda vodoravna proga, toda kjer taka ni mogoča, se je treba držati one proge, ki je vodoravni progi najbližja in katere izpeljava je še racionelna. Primerjajmo torej v tem pogledu 25%0 Musilovo progo in progo skozi Stari trg-Severin na Vrbovsko, ki ima le 15 %0 vzpona. Vzemimo n. pr. srednje vrste stroj, ki vleče z normalno brzino 25 km na uro po vodoravni progi 800 ton (—1000 kilogramov)! Tak stroj vleče po 15° /00 progi 250 ton, po 25%o progi pa le 130 ton, torej za 120 ton manj kot po 15%0 progi. Ako bi imeli n. pr. dnevno dva tovorna vlaka (kar bi bi- , lo za glavno progo k morju zelo malo) bi izpeljala le-ta po 15°/00 progi 240 ton dnevno, t. j. 7200 mesečno ali 87.000 ton letno več kakor po 25°/oo progi. Po 25%„ Musilovi progi bi se torej povprečno za polovico manj izvozilo kot po 15°/00 progi skozi Stari trg, ali z drugimi besedami: da bi se izpeljal po Musilovi progi isti tovor, bi bilo treba še enkrat toliko strojev, ljudi, premoga itd., torej tudi stroškov. Poglejmo še, kako raste tonaža pri zmanjševanju brzine na obeh progah! Stroj za brzovlake vleče: s hitrostjo 80 km po 15°/ft0 progi 220 ton, po 25°/po progi pa 125 ton; s hitrostjo 60 km po 15 %0 progi , 270 ton, po 25°/00 progi pa 130 ton; ' s hitrostjo 45 km po 15%0 progi 285ton, po 25%o progi pa 130ton; s hitrostjo 30 km po 15%n progi 300 ton, po 25%0 progi pa 135 ton. Iz navedenega se vidi, da se teža pri zmanjševanju hitrosti na progi z manjšim vzponom brzo povečava, da pa ostane na 25°/00 progi skoro ista. Iz vsega tega sledi, da bi se morali vlaki, ki bi vozili iz Ljubljane skozi Kočevje, na Musilovi progi deliti, ker bi jih isti stroji ne mogli spraviti več naprej. Kaj to pomeni in kake . posledice lahko provzroči v primeru vojne, ve gotovo predobro vojaška uprava. To so dejstva, ki jih g. inž. Musil ne /nore ovreči. Trditev, da je njegova proga za 76 km krajša, ne drži. Po njegovi progi je iz Kočevja v Brod-Moravice __ okroglo 47 km, po trasi Kočevje-Sta- Pridoblvajte ,,Kmetijskemu listu" nove naročnike in naročmee! Ker živi država ©d kmeta, zato bodi kmet njen gospodar! Kmetje dosežemo to le z organizacijo. ri trg-Vrbovsko-Brod-Moravice pa 74 km, torej je razlika 27 progovnih kilometrov; v tarifnih kilometrih pa je njegova proga prav vsled 25°/00 vzpona okoli 10 km daljša. Če pomislimo, da se normalna brzina na takih vzponih znatno zniža, se izenači teh 27 km v voznem času tako, da bi vozili vlaki po 15%0 Pr°gi čez Stari trg-Vrbovsko v Brod-Mo- T ______ '__1,1...K «-»<-/-»/"«•» fi^rn A rr\ C, no-tehniško in krajevno tako zasno- manj v poštev, kei; izpeljati železui- vana, da ne more služiti splošnosti. Z narodnogospodarskega stališča co tako, da bi držala mimo vsake posamezne vasi, kakor znano ni se dandanes ne more odobravati: mogoče. Krajevni lokalni interesi gradbe železnice, ki ne bi bila v prid Poljanske doline, Koprivnika, Stare-skrajno najširši splošnosti. In goto- ga trga in Severina pa so tudi vpo-vo je, da odgovarja temu pogoju naj-. števanja vredni. Ako imajo pokrajin- bclj projekt Kočevje-Severin-Vrbov-sko z ogrankom Severin-Črnomelj. To ni kompromisna proga v zmislu, ravice kljub daljši progi ravno tako j češ, zedinimo se na srednji in zara dolgo kot po Musilovi progi. ! di tega navadno slabši črti, ako no-G. inž. Musil trdi, da se ne boji; čemo riskirati, da sploh ničesar ne 25%0 vzpona, češ, električni pogon > dosežemo, nego to je po mojem pre-prenese še več. Dobro! Ali pa g. inž.' pričanju sama na sebi najboljša re-Musil misli, da se električni pogon! šitev vprašanja, tičočega se zveze na 15%o Pr°gi ne bi obnesel, da bi .Slovenije s Kvarnerom in z Dalma-električni stroj na 15%« progi mo- Icijo, ki edina odgovarja vsestranskim goče manj vlekel kot na 25%0 Pro"| interesom, kar sem dokazal že v začini? In prav v krajih, koder naj bi bi- j njem svojem članku. Voditi politiko la izpeljana nasvetovana 15°/00 tra-! absolutno krajevnega interesa,politiko sa, je lepa prilika in dovolj vodne si- i domačega stolpa, to dandanes nika-le za električni pogon. Pripomnim ! kor ni dopustno. Da so mi obča do-pa, da za enkrat ne smemo računati i brobit in širši lokalni interesi več samo na električni pogon, temveč [ nego ožji krajevni, to naj bi bila hi-da moramo trasirati tako, da more- i ba projekta, ki ga zagovarjam? Ne, jo to progo preiti tudi parni stroji, j mislim, da prednost! Izjema tudi tu kar velja zlasti za vojni čas. Opozarjam g. inž. Musila še enkrat na progo Basel-Olten, kjer so se izrekli izvedenci proti elektrifikaciji kot izboljšanje strmca stare proge in za zni kaj ni na mestu. Za poseben nedostatek smatram pri Musilovi progi okolnost, da ima vzpon 25 %0 v smeri proti morju (med Kulpo in Brodom-Moravicami zanje z velikim predorom (Hauen- j in, kakor čujem, tudi še v bližini Ko-stein). | čevja). Obstoječa reška železnica ima G. inž. Musil navaja druge proge, res" vzpon 25 %o> toda ta pride v ki imajo 25 %0 ali še več vzpona, poštev samo v smeri v zaledje; proti Zakaj omenja ravno slabe stvari? morju znaša vzpon le 16 °/00. Ker Zakaj ne pove, v koliko drugih pri- j je promet proti morju večji nego ob-merih bi si omenjene države lahko ratno, je to velikega pomena; vzpo-i7hralp 9.V/.. ali ^ vprii v7nr>n na na 16 %o in 25 %o sta si namreč v izbrale 25°/00 ali še večji vzpon, pa so vzele raje manjšega? Opazke glede predorov smatram za odveč. Gotovo ve vsakdo, da, kar velja za vašingtonske, londonske ali dunajske mestne železnice, ne velja za gozdnate in gorate kolpske kraje. G. inž. Musil se moti, če misli, da bi bila zgradba 5 km dolgega predora v kraškem terenu podobna zgradbi simplonskega tunela. razmerju množine tovora, ki ga prevažamo v obeh smereh. Več tovora proti morju, manjši vzpon; manj tovora v zaledje, večji vzpon. Vozna sredstva so pravilno izrabljena. Še eno: kar more privleči stroj po 16°/oo vzponu navzgor, sme isti stroj še voziti po 25°/no vzponu navzdol; kar pa more privleči stroj po 25°/00 vzponu navzgor, pomeni za Naj ponovim še enkrat: Razloče- isti stroj po 25°/00 vzponu navzdol vati moramo dva namena proge, in [premajhno težo; stroj, vozeč navzdol x„ a torej ni izrabl]en. Vse to vpliva na sicer: Kolikor mogoče ugodno, iz trgovsko-gospodarskih ozirov ekonomsko zvezo Slovenije z morjem in železnico zaradi velikanskih gozdov. Če bi se ozirali pri gradbi prve obratne stroške in razmere. Vprašanje izbere vzpona je torej zelo važno. Popolnoma se strinjam n. pr. z mnenjem g. Šukljeta v nekem član- proge na gozdove in jo zaradi tega ku v «Slovencu», da je belokranjska slabo in neekonomsko zgradili, sto- --1—-- -1-'--rili bi napram splošni domovini zločin, ki bi se maščeval ves čas obstoja železnice. Musilova proga je, kakor je omenil tudi g dvorni svetnik šu- železnica v delu Rožni dol-Črnomelj popolnoma ponesrečena. Ali temu ni ski koti mnogo naravnih bogastev, tem bolje, zgrade si potem lahko lišča boljše, če bi peljala proga Rateče-Jesenice-Ljubljana skozinskozi na levem bregu Save. Če pa že zidamo novo železnico, potem jo odmaknemo raje malo bolj od meje. Auersperg in drugi interesenti pa si za svoje gozdove gradijo iahko sami svojo industrijsko progo (kakor je to storil Steinbeis v Bosni), svojo lastno železnico, ki se bo go- n pr. \z Ribnice preko Rakitnice, Gr-tovo rentirala, ali v občem javnem j čarice, Gotenice v Kočevsko reko in interesu tudi v tem primeru gradba tudi dalje, take železnice ni. Sicer pa imajo tudi kraji okrog Starega trga velika pri-rodna bogastva, gozdove, železno rudo, večjo vodno silo Kolpe, ter so poleg tega tudi bolj obljudeni. Ugovor, naj se gradita Musilova in Kavčičeva proga skupno, sem naravnost pričakoval. Ta predlog hočem tudaj pregledati tudi s tega na- krl^Hii^stvari kc> si s/okm ukor mogoče do diut :škriij naprej vsled globoko zarezane Musilova proga s Kavčičevo pro-! Ko] Je id^0 zasigurana, a od Škrilj go vred men 90 gradbenih km, ima do PMozlja jo ščfti hri5ovje stein-vznono 2.-, m 12 V, «/„„. dva mosta iwand g^ Singerbuchel. Razen Ne pozabimo slednjič, da se bo našel v gostih šumah prej kakšen plačani rogovilež, da poizkusi z atentatom na progo, kakor pa v Kočev-sko-poljanski dolini, kjer ga imamo lepo na prostem — v preglednih stelnikih — vedno pod kontrolo. Iz tega sledi, da stoji Musilova proga tudi glede zastraženja in si- vzpono 25 in 12 Vz %0, čez Kulpo in skupaj okroglo 8V2 km manjših predorov (definitivni Musilov projekt mi ni natančno znan, oziram se na prvotni projekt); proga Kočevje-Severin-Vrbovsko in Črno-melj-Severin meri 80 gradbenih km, tega je že v tem delu za 8 km bolj oddaljena od meje kakor pa Musilova proga. Po gozdovnem hribovju 8 km niso malenkosti. Bodimo popolnoma objektivni in recimo: Ako nam sovražnik razstre- ter ima 15 %« največjega vzpona,,,. . „ , „ . , „, dva mosta čez Kolpo in skupa}1 most pri Brodu na Kupi, potem okroglo 10 km večjih in manjših pre- le verJetno, da se polasti tudi Kocev-dorov. Gradbene stroške Musilove la1 samega ali se celo Ljubljane, taja = in KavricW nrrure ckiinai renini na oba kraJa tudl ne lezlta za vec kot i vanja, m sicer prav tako odkritosrčno 41 miSjonov krof (leta" ^" "^ 35 km od meje. Koncediram in pred-1 kakor g. Vrečko. Pri njegovem govoru Prihajam k Vam kot slovenski kmet, da se spoznamo in da se za svobodo, ki je po Vas zasijala tudi nam, zahvalim Vam, pokojnemu kralju Petra Velikemu in sedanjemu kralju Aleksandru. Bratje Srbi! Sprejem, ki ste «3, nam priredili, se nam je globoko vtisnil v dušo. Od naroda kakor tudi od vlade smo bili naravnost nebeško sprejeti. Posebno me je pa ganil današnji sprejem v Čupriji. Vas obdaja še žalost in iz Vaših hiš vise še črne zastave. Toda nam na Čast ste poleg njih razobesili še državne trobojnice, ki so tudi naše trobojnice. V tej Vaši in naši trobojflici ne sme biti nobene razlike,.ne v jeziku, ne v zastavi, temveč v vsem moramo biti er.o! Nismo še vsi osvobojeni, še je tako v sužnosti naš rod, kakor smo bili ini pod Avstrijo, ki nam ni dala kulture, ki nam ni dala niti ene Srednje šole. Zato ni pri nas kulture, kultura je pri Vas, ki prihaja sedaj od Vas k nam' Zato ljubimo Vas, zato hočemo, da bo naša država močna, da bomo vsi uje-dinjenj v eni misli in v eni volji. Cvetice, s katerimi-st? nas obsipali, so se usadile globoko v naš© srce in obljubljamo, da jih ponesemo med slo venski narod. Dvigam čašo in napijam jo Vam v čast in kličem: Živeli Srbi! - Te besede je govoril odlični pristaš SLS. tako iz srca, da je bil vas ginjen. Njegov govor prinašamo, da vidijo vsi, kako je vplivala Srbija nanj, ker je čutil s svojim srcem in mislil s svojo glavo in ki ga ni zavrnil noben vodilni politik SLS. Sedaj pa povejte svoje izkušnje tudi drugim vsi, ki ste se udeležili poto- ge na Vrbovsko pa na 39 milijonov kron. Za en milijon več ali manj se pri računu, ki sloni le na podlagi izkušenj, seveda ne maram prerekati; trdim samo z mirno vestjo, da proga na Vrbovsko ni dražja od obeh drugih prog skupaj. Še nekaj besedi o vojaškem pomenu proge na Vrbovsko. Nisem strokovnjak v vojaških zadevah in razumem o njih-sle toliko, kolikor more razumeti predvojni rezervni poročnik in železničar, ki je imel med vojno obilo posla z železniško mrežo ob laški fronti in kot tak tudi dober vpogled v koncentracijo nemških vojaških sil na Slovenskem leta 1917. Vojaštvo ima neko posebno antipatijo proti strmim železniškim progam (n. pr. 25°/00 vzponu), ker kriv samo takratni vodja gradbe, S ie treba viake na takih vzponih ali ampak tudi takratna merodajna go-1dellti ali 3!m Pa dati doprego. S tem ^ , spoda v dunajski «Baudirektion», ki'so Pa zvezane zamude, nepregledno- klje v svojem članku, gozdna želez-' je, hipnotizirana od težkoč pri grad- stl> v času sile grozi nevarnost zme- bi velikih predorov. «11. železniške i šnjav, ki zamorejo vojaško akcijo že zveze Trsta z zaledjem», mislila, da ;v naprej obsoditi k neuspehu, je nedolžni semiški predor kak pre- i Slovenijia je obmejna pokrajina, dcr skozi Bossruck in mu dala tako Komaj stopimo iz naše prestolice, neverjetno niveleto, da je bila po- smo že na meji. Zamislimo si potre-Neodpustljivo bi bilo, ako bi mi kvarjena vsa rampa od Semiča do bo koncentracije vojske proti zapa-sedaj svoji lastni domovini gradili Črnomlja, ki je zaradi tega morala du- Upajmo, da počnemo operacije , ... še slabše proge kakor nam jih je dobiti padec 23 %0. Treba je vedno .12 črte ob državni meji ah vsaj blizu j slednjič vse drugo tam in tukaj re- zgradil nekdanji mačehovski «Spar-! individualizirati in tudi ne primerja-1 državne meje. 5«— ----—-—»■« system». " 1 J~*----- :"-------J—1 - * niča. Dotičnik, ki hoče imeti gozdno železnico za eksploatacijo velikanskih gozdov, naj si jo zgradi sam, kakor mu prija, javnih koristi pa se pri tem ne sme izigravati videvam tudi to možnost, toda vse- se je jasno pokazalo, da so pristaši eno mi je proga Kočevje-Mozelj-Sta- S SLS. i>o večini vredni vsega sposto-ri trg-Severin-Vrbovsko ljubša iz teh.j vanja, da so_ pa vse obsodbe vredni t„ r„ft7l„,T„„. (samo tisti hujskači, ki mečejo po svojih ie id/.i ,kl ste 7mnznV'a svrho v prvi vrsti Kvarner, v drugi bodite kateregakoli plemena, m v sloz- šele oddaljena dalmatinska obala r ker je takrat prevladovalo mnenje, rokadna železnica je z vojaškega sta- lokalnim interesom kot dovozna že-«Slovencu» št. 230 mi sili zopet pe- da bo obveljala Wilsonova mejna lišča neizmerne operat^vne važnosti «Slovenskem narodu» št. 220 in v , m- r črta in da" bo "Slovenija potemtakem Po nji se bodo prevažala ojačanja ro v roko. Mislim, da se ne zlorablja > 1 , , iz obrambnih središč na ogrožene potrpežljivost naSe jav.osti, ako se •» ** ^ '^St^Z^Zo^- ii AČ, oriin^nnct Ha naslovno zadevo »entpeira na kcko. & s. leznica k morjn najbolj proga čez Kočevje-Severin-Vrbovsko, oziroma Črnomclj-Severin; 4.) da je ta projekt tudi narodnogospodarsko priporoč- ni gradnji države bo skoraj konec slabe valute. Le v skupnosti vsega naroda priborimo državi ugled pri drugih narodih, kor če nas ne bodo hoteli spoštovati, se nas bodo morali bati! Te vrstice naj služijo kot odgovor na hujskanja, ki jih prinaša separatistično časopisje o našem potovanju. Kličem vladi, naj prireja vsako leto slična potovanja, v prepričanju, da se uresniči tisto, kar so nam obljubljali ,,» .5 » , . « „„oeniiJcua na r.cku. ------—— —o——--------j-....... mui ikuuuuus«^"""10"« piifujv. Jlra^ f^So nrouč^^naf izda i Mislim tudi, da se g. šuklje moti, ravno je torej, da ima generalni štab ljiv in iast not least; 5) da zagotav- L il tC ' te vsakomur ako pravi, da bodo Nemci in Čehi glavno besedo pr, določevanja, kod Ija ta proga tudi najbolj< vojaško var- vmlno So vS za kai Da ifna izvažali preko šentpetra na Reko. »"j.peije podaljšanje proge iz Ko- ■ nost naših obmejnih pokrajin. ........, ___________ _____ treba graditi to novo železniško zve- Jaz sem mnenja, da pojde glavni del {ce^a-_ „ . . A . ■ . . . S tem je razpravljanje o tem pred-. SrW_ namre5 cla so Srbi, Hrvatje in 7n o tem sem Ploboko prepričan tega tranzita, kolikor ga ne priveze-; Vojaški interesi zahtevajo: ; metu zame končano. Upam pa kljub ' Slovenci eno, da so ena država, da so Mi dim Hq sem v svoiem članku z jo nase nemške luke, preko Jesenic,- 1.) Da imej nova proga veliko ka- temu, da se g. Šuklje strinja z menoj en narod, pa naj bodo te ali one vere. jvusnm, ua sem v sv^jc jn ako zgradij0 Italijani predelsko paciteto, ki ne sme biti pod nobenim le deloma, da doživiva dan, ko se} Neizbrisno ostane vsem udeležencem Sove /eWWne le v tehniškem ne- železnico, izključno čez Trbiž v Trst. pogojem manjša od kapacitete že ob- bova skupaj vozila k morju in v kras- potovanja v spominu trenutek, ko sta cro ti 1 Hi ravno v namd o^osTodar- O tem sem že lansko leto javno raz- stoječe rokadne železnice. Velika ka- no Liko ne po Musilovi progi in ne se na Kamemci poljubila U ohški m go tudi ravno v narodnogospodar ipaciteta se doseže z majhnimi vzpo- po Kavčičevi, nego po ... Klodič-jmta duhovmk ter pred trem. P?».Xiam- Ako nai si nanrtimo Veseli me vsekakor, da se g. Šuklje ni in gostimi postajami Tem zahte- Hrovatovi! tako otromne stroške3 morafJ Wti končno vendar toliko z menoj stri- vam Musilova proga nikakor ne od- ^^anS tem boli upraviE^nf po za- nja, da smatra gradbo Musilove ali' govarja ker njen graditelj sam pn- MevfSSne^gaPintoesa,Pne pa Kavčičeve proge, eno brez druge, za znava, da je gorska "leznica s strogo lokalnega, in naj bo kaka le nepovoljno rešitev vprašanja, pred- 25 /00 krajevnim interesom služeča želez- lagajoč, naj se zgradita obe progi niča še tako rentabilna. Pod splošnim , obenem. Naj mi ne zamen, ali to interesom razumem interes vse Slo- smatram celo za kompromisno resi- venije s Štajersko vred, ker ima Štajerska od Zidanega mostu naprej na Kvarner tudi bliže čez Ljubljano-Vrbovsko, kakor čez Zagreb. Lokalni interesi pa obsezajo vse kraje južno od Grosuplja, ob progah dolenjskih železnic in doli do reške proge. Razen tega imajo pri gradbi nove železnice tehtno besedo tudi vojaški oziri, o čemer izpregovorim pozneje. — Musilova proga Kočevje-Brod-Moravice pa zastopa le strogo krajevne interese iz razloga, kerjeobrat- tev! Tako ne bi bilo ugodeno splošmm interesom, ker bi imela sicer Slovenija dober dostop v Liko, na Kvarner pa zelo slab in pomanjkljiv — in smer na Kvarner je glavna. Še manj bi bilo ustreženo lokalnim interesom, ker bi imeli kraji med Grosupljem in Brodom-Moravicami slabo zvezo z Liko, še slabšo pa pokrajina med Grosupljem in Ogulinom s Kvarnerom. Da bi nekateri čisto krajevni interesi trpeli, ako se uresniči projekt železnice na Vrbovsko, pride vzponom, ki je povprečno za 00 vzpona večji kakor na ostalih 25 10°/,. delih rokadne proge. 2.) Da je zastraženje in osigaranje proge lahko. Tudi tej zahtevi ne odgovarja Musilova proga, ker -vodi po velikih gozdih, kjer je osiguranje silno težko, in ker je njen najobčutljivejši objekt — most pri Brodu na Kolpi — oddaljen borih 35 km, t. j. enodnevni marš, od meje. Resnici na ljubo priznam, da je vsa ostala proga iz Ljubljane vred meji ravno tako blizu. Toda mi dandanes ne moremo premestiti na drugo mesto niti Ljubljane, niti ostale proge, čeprav nihče ne dvomi, da bi bilo z vojaškega sta- V odgovor. Ker razno časopisje ne da miru in prinaša različne neresnice o izletu slovenskih kmetov v Srbijo, zato nastopen kratki odgovor. Najprej na naslov klerikalnih listov, ki so trdili, da je bil izlet strankarska prireditev SKS. V tem oziru jih je postavil najbolje na laž odličen pristaš SLS., bivši njen deželni poslanec, sedaj njen zaupnik v glavnem odboru kmetijske družbe», gosp. Vrečko iz Štajerske, ki je imel lep govor, v katerem je izvajal nekako to-le: «Bratje Srbi! Potovanje slovenskih kmetov, ki ga je zasnovala .Kmetijska družba' s pomočjo slavne vlade, me obvezuje, da se zahvalim predsedniku PaŠiču in slavni vladi. ! tisoči ljudmi zatrjevala, da vera nikdar 'ne razedini našega naroda. Zato priznajte resnico in ne lažite po «Domo!jubu», da smo mi hujskali proti .katoliški duhovščini! Mi častimo duhovščino, trpeti pa ne moremo, da se ona zaletu je v nas; ostali ne bomo odgovora dolžni nobenemu in ustrašili se ne bomo nobenih groženj, pa naj pridejo od samega škofa! To v odgovor! S kmetskim pozdravom Ivan Ažipan. sie % * Potrebno pa je, da na kratko odgovorimo tudi g. Lapajnetu. Kar smo pisali, je resnica. Neresnica pa je, da smo napadli učiteljstvo. Gospod La-pajne nima nobene pravice domišljati si, da sta on in učiteljstvo eno. Svoje, mnenje o učiteljstvu smo napisali v »Kmetijskem listu» ob začetku leta in Nabirajmo pridno prispevke sa tiskovni sklad SKS., kajti stranka brez tiska, je kakor vojska brez orožja! Ne podpisujte nobenih izjav, ki jih predlagajo pristaši SLS,, ker vse njih izjave so sama sleparija! 3 « Učiteljski tovariš» je sprejel naš članek z največjo pohvalo. Torej so v tem ozira vse besede odyeč. Kar se tiče drugih napadov in podatkov gospoda Lapajneta, pa se nam zdi enako vsaka beseda odveč. In mislimo, da gospodu Lapajnetu usireže-mo, če o stvari ne razpravljamo več! Živimo sicer v času osebnih afer, toda nam niso po okusu, zaradi česar tudi ne bomo zavračali naivnih samohval, četudi naj bodo napad na nas! Vsak po svojem okusu! S tem je za nas ta »afera« končana. Uredništvo «Kmetijskega lista». Ali je zadružništvo * potrebno ? ,Dasi je zadružništvo že stara ustanova, vendar še vedno ne uživa onega ugleda, ki ga zasluži; še vedno se mu mečejo od vseh strani polena pod noge in še vedno je mnogo ljudi, ki menijo, da ni zadružništvo dosti manj kot nepotrebno. Ravno v tem je največja krivda, če se ne poveča zadružništvo, ki je v narodnogospodarskem oziru največje važnosti. Pomen zadružništva je na pra/V lep in učinkovit način pojasnil list «Selo«, glasilo hrvatskih zadrug. Zaradi' tega priobčuj-3mo v izvlečku tozadevni članek. lista, ki se glasi: Kako pospešuje zadružništvo kmetijstvo ? V vsaki družbi in ob vsaki priliki se čujejo pritožbe, da je naš kmet silno zaostal, da je silno starokopiten in da je naše kmetijstvo še zelo zanemarjeno, tako da se z bogatimi in prosvit-ljenimi francoskimi, nemškimi, češkimi, angleškimi in danskimi kmeti uiti z daleka ne more primerjati. Res je, da je francoski, danski, angleški in nemški kmet veliko naprednejši in bogatejši od našega; istotako je pa tudi res, da, to ni prišlo samo od sebe, da ni padlo z neba, marveč je bilo treba dolgotrajnega, smotrenega in napornega dela, predno so se dosegli ti krasni uspehi. Pred 50 leti pa je bil tudi v teh deželah kmet na isti ali še slabši stopnji kakor je danes naš. Tudi tam je bil kmet pred 50 leti neizobražen, reven, zapuščen in preziran, da se Bogu usmili. Samo kadar je bilo treba iti na vojsko ali plačati davke, se je spomnila gospoda na kmeta in poslala biriče nanj, drugače pa ga je prezirala in skrbela, da je ostal neuk in reven, ker se je bala, da bi ji sicer zrastel čez glavo. Toda danes je to popolnoma drugače. Kmeta nimajo več v rokah banke in oderuški judje, ki so bili zanj največja nesreča. Danes mu rodi zemlja bogato, v hlevu ima lepo in dobička-nosno živino, lepe zidane hiše in hleve, kmet sam pa je izobražen, ugleden in zadovoljen. In vse to je zasluga kmetijskih zadrug. Kmetijske zadruge, katerih začetek datira iz polovice preteklega stoletja, so bile oni činitelj, ki je rešil kmeta iz krempljev nenasitnih bank, judov in drugih meščanskih izkoriščevalcev. Prve kmetijske zadruge je jel snovati Nemec Friderik" Rajfajzen. Leta 1849. je bila v njegovem kraju (Fla-mersfeldu) velika lakota. Rajfajzen je sklical skupaj kmete, katere je združil v zadrugo, ki je nabavljala moko na debelo, pekla kruh in ga prodajala za polovico ceneje kakor trgovci. Takoj nato je nakupila ta zadruga velike množine drugih poljskih pridelkov in jih prodajala svojim članom brez dobička, za polovico ceneje kakor privatni trgovci ter tako rešila občino bede, v katero so jo pahnili oderuški trgovci. V drugi občini, kamor je bil Rajfajzen kot občinski načelnik (nižji državni uradnik) premeščen, je bil položaj ravno nasproten. Ta občina je bila iia pridelkih zelo bogata; zato so plačevali v ta namen dogovorjeni trgovci več kot za polovico ceneje kakor pa so v prvi občini prodajali. Rajfajzen je ustanovil tudi tu zadrugo, katera je plačevala vse za tretjino dražje in prodalaja vse za tretjino ceneje kakor trgovci in tako pripomogla, da ni bil prikrajšan niti kmet niti delavec. Tako je ustanovil Rajfajzen večje število zadrug, katere je potem združil v zadružno zvezo. Danes je jv Nemčiji čez 14 tisoč kmetijskih zadrug in zasluga teh je, da je nemški kmet najbolj izobražen, bo gat in zadovoljen. Na Danskem je bil kmetski stan, ki tvori tričetrtinsko večino naroda (kakor v Jugoslaviji), pred 50 leti še bolj reven, zanemarjen in neizobražen kakor je dandanes pri nas, a sedaj je Danska najkulturnejša agrarna država. Dočim je pridelal danski kmet pred 50 leti na 1 jutru 2 do 3 cente žita, ga pridela danes do 20 centov. In komu se ima za to zahvaliti? Zadrugam! Narodni prvoboritelji so vpeljali Rajfajz-nove zadruge, katere so se silno hitro širile, tako da se vršita danes vsa kmetijska trgovina in tudi velik del produkcije na zadružni podlagi. Danci so svoje zadružništvo tako izpopolnili, da tvori danes ta organizacija samostojno gospodarsko' državico v politični državi. Zlasti so razvite v Danski mlekarske in živinorejske zadruge. Tako se je delalo v Danski, Franciji, Nemčiji i. dr., torej povsod, kjer so bile narodne države, ki so dale ljudstvu svobodo in ga podpirale v njegovem gospodarskem razvoju. Tudi pri nas se je jela že pred kakimi dvajsetimi leti širiti zadružna ideja; toda strah avstrijskih in madžarskih mogotcev pred tem, da bi se naši ljudje opomogli potem gospodarske samopomoči, ki nam bi jo nudilo zadružništvo, je le-te prisilil, da so nam metali polena pod noge in nas ovirali na vse mogoče načine, tako da smo danes za drugimi narodi zelo zelo zaostali. Danes je v naši državi okrog 3500 zadrug. To je sicer lepo število, ki pa še dolgo ne zadostuje. Zaradi tega mora biti dofžnost vseh prijateljev naroda, da mu pomagajo pri snovanju lastne gospodarske zadružne organizacije, ki edina daje našemu revnemu kmetskemu stanu možnost, da se gospodarsko osamosvoji in koraka — svoboden — boljšim in lepšim časom nasproti. Kako je na Primorskem. V «.Goriški straži» z dne 31. avgusta čitamo nastopno poročilo, ki pač ne potrebuje nobenega dostavka: «S tolminskih hribov. V novi državi nam je še marsikaj novo. Tako so na primer kokoši brezplačen posladek, seveda samo za laško vojaštvo. (Laški vojaki so namreč sijajni kurji tatovi!) Poljski pridelki (tudi te kradejo na debelo) so skupna last, četudi nismo komunisti. Seveda prakti-cirajo to edinole vojaki. Če ugovarjaš in braniš svoje, ti pomole samokres. Kvečjemu se še malo ponor čujejo, češ da jih je poslal častnik, da ne bodo jedli toliko makaronov. Nekega kmeta, ki je ravno kopal krompir, so pregnali s puškami od kupa, da so bili nemoteni pri svojem opravku. Če ugovarjaš, ko ti vojaštvo pred nosom krade drva, ti za-groze s smrtjo. Neka ženska se ima le urnim nogam zahvaliti, da se ni obljuba dejansko izvršila. Če se ne moreš s težkim bremenom na kaki stezi urno ogniti, namerijo na tebe puško. Če govoriš na cesti s tovarišem, si pozdravljen s klofutami. (Tako pozdravljajo laški oficirji!) Pravijo namreč, da si zarotnik. Če za-vriskaš ali zapoješ zvečer pred enajsto uro, te pospremi orožnik na postajo, namreč orožniško, kjer se zopet pridno dele klofute. Če imaš ponoči pred policijsko uro pri sebi no-žič, boš prespal noč, uklenjen, na orožniški postaji, drugo jutro te pa pošljejo na višje inštance. Seveda vse to le v primeru, če govoriš slovensko. Priziva ni nobenega. Več kmetov se je pritožilo pri laškem oficirju, ki pa je dejal, da bi ukradel še kravo iz hleva. (Uboga pravica!) Če pridejo vojaki v vas, se utabore na njivi, čeprav je dosti prostora na občinskih zemljiščih. O odškodnini za pomandrano žito seveda ni govora. Noč je njihova. Po policijski uri razgrajajo oboroženi po vaseh in motijo ljudem spanje. Vlomili so že celo v spalnice! Z orožjem v roki zahtevajo v gostilnah po enajsti uri pijačo, čeprav vedo, da je to prepovedano. Na vse pritožbe je oblast gluha.» Tako delajo z našimi ljudmi v «kulturni» Italiji! Na drugem mestu beremo v «Goriški straži» to-le mično zgodbico: «V Bači pri Sv. Luciji so' uživali kapitan Zinotti, železniški podnačel-nik in njegov brat v družbi z raznimi damami (kakimi, se lahko misli!) nočni zrak, in sicer v taki meri, da so se ga pošteno navlekli. Kakor je že pri pijancih navada, so hoteli potem pokazati svojo moč in so pometali cestnemu nadzorniku Zolliju nekaj orodja pod cestno podzidje. Ropot je zbudil nadzornika, ki je, misleč, da so tatovi, pričel streljati. Razgrajači so se poskrili, kapitan pa je zbral svtfje vojake, obkolil z njimi hišo in dal zapreti nadzornika, cestarja in nekega delavca. Proti jutru je prišel iz Tolmina inženjer in na njegovo posredovanje so bili vsi izpuščeni, ket^so bili Italijani. S tem je bila vsa zadeva tudi poravnana. Ali gorje, če bi bil Zolli Slovenec. Ne bi bilo dobro biti v njegovi koži, ker ne bi odnesel glaven Tak je red v Italiji in taka druhal je laška vojska! Ubogi bratje, ki žive pod laškim jarmom! Pokrajinske vesti. (Naša deputacija pri pokrajinskem namestniku.) Vsled sklepa načelništva je bila dne 6. t. m. pri g. pokrajinskem namestniku deputacija naše stranke, sestoječa iz tovarišev Grada, Tršana in tajnika Bukovca, ki je g. namestniku razložjla stališče naše stranke v raznih vprašanjih. Tako je deputacija poudarila odločno zahtevo, da bodi šef oddelka za kmetijstvo edinole strokovnjak. Dalje je zahtevala deputacija prenehanje šikan nekaterih okrajnih glavarstev, ki prepovedujejo laškim kupcem nakup živine. G. namestnik je obljubil, da bo posvetil interesom kmetiškega ljudstva vso pažnjo in da bo opozoril okrajna glavarstva, naj ne ovirajo svobodne trgovine z živino. (Obletnica nesrečnega koroškega plebiscita) je bila dne 10. oktobra. Žalosten jubilej je praznovala Slovenija na tak način, da je dokazala, da bi vnovič izgubila plebiscit. Še vedno ne poznamo drugega kakor same fraze in še vedno ne poznamo pravega dela. Kje so še časi, ko bomo vsaj idejno spoznali, da je bil deseti oktober leta 1920. naš Vidov dan! (Ljubljanska univerza.) Ker so se obrnili dijaki tudi na naž list, da v svtRo javne informacije povemo svoje mnenje glede ukinjenja ljubljanskih fakultet, ustrezamo radevolje njih želji, dasi je vprašanje ljubljanskih fakultet že ugodno rešeno1. Po našem mnenju je bila storjena napaka že tedaj, ko so se hipoma, v mnogočem pod vplivom- plemenskih želj, ustanovile v državi kar tri popolne univerze. Napravila pa bi se še večja napaka, če bi se ukinilo sedaj tisto, kar se je s trudom končno že vendarle uveljavilo jfr življenju. Ukinjenje fakultet bi zato ne pomenilo varčevanja, temveč kulturno nazadovanje, kar pa mi odločno odklanjamo. — Žalibog je pri nas tak zakon, da postane skoraj vsaka stvar politikum. Tudi vprašanje ljubljanskih fakultet bi skoraj postalo strankarsko vprašanje. Prav iskreno želimo, da bi znali naši dijaki obvarovati boj za vseučilišče pred strankarskim zlorabljanjem. V boju za slovensko vseučilišče pa je dijakom naša podpora vselej zagotovljena. (Ne bodite naivni!) Ker sta se »Slovenec« in dr. Korošec «silno» zavzela za ljubljansko univerzo, hočejo~*nekate-ri dijaki revidirati svoje protiklerikal-no stališče. Kaj je naša mladina v resnici tako naivna, da ne zna preceniti klerikalnega ogorčenja,. Saj je vse «ogorčenje« le strankarska reklama, ne pa skrb za kulturen napredek slovenskega naroda! Zato, dijaki, ne nasedajte na limanice farizejev! (Agrarni klub «Gruda») so osnovali na ljubljanski univerzi dijaki. Želimo novemu klubu kar največ uspeha in upamo, da bo njegovo delo v skoraj-šno korist slovenskega kmeta. (Kaj je z davčnimi knjižicami?) Davčne knjižice še vedno niso zagledale luči sveta, dasi je njih uporaba že davno določena. Gospodje davčni uradniki, ki znate tako dobro podre zavati zamudne davkoplačevalce, podrezajte tudi tiskarje, da že vendar enkrat dobe ljudje davčne knjižice. Pripominjamo, da ne more večno držati izgovor na tiskarje, temveč pade vsa krivda na malomarnost davčnih uradov'. \ (O nesposobni diplomaciji) je govoril na shodu zaupnikov SLS. dr. Korošec. Ce bi ga bil slišal dr. Šusteršič, ki je mnogo trpel vsled Koroščeve nesposobnosti, bi ga prijel pač pošteno za ušesa. In da po pravici, je dr. Ko rošec tudi dokazal s tem, ker je na-svetoval, da nakupi naša država .Albancem kruha in živil, ker si na ta nar čin gotovo pridobi prijateljstvo Albancev. Hej, gospod doktor, ali ste naivni! Albance poznate očividno le toliko kakor politiko. Ampak, da se Vam le ne smilijo naši davkoplačevalci, ki naj bi plačevali Albancem kruh in živila! Končno bi tudi lahko vedeli, da nimamo opravka z albansko, temveč z italijansko diplomacijo, kateri tudi Vi niste kos, o čemer priča poprevratna doba prav izdatno! (Program zemljoradničke stranke so j lahkomiselno izdali samostojneži,) je i bešedičil dalje gospod kandidat za ministra dr. Korošec. Divno! Menda zato, ker smo hoteli, da popravijo zemljo radniki svoj program glede verskega stališča tako, da se bo kril z našim programom, ki zahteva zaščito vere, ne pa da bodi vera zasebna stvar, kar trde zemljoradniki. Ali pa jezi morebiti drja. Korošca to, da nismo sprejeli komunističnih točk, ki jih propagirajo nekateri gospodje med zemljoradniki? — Bili bi Vam zelo hvaležni, gospod doktor, če bi nam čisto odkrili naš greh! (Nepoštenost.) «Domoljub» je priobčil opetovano velik inserat, s katerim je vabil svoje bralce na podpis državnega investicijskega posojila. Inserat je objavil, ker je dobil zanj tisočake Sedaj, ko je prejel denar za inserate, pa je priobčil uvodnik, v katerem piše proti državnemu posojilu. Ne glede na to, da je tako početje skrajno nerodo-Ijubno, je tudi od sile nepošteno. Take nepoštenosti ne bomo dalje trpeli. Uredniki pri »Domoljubu« naj si za pomnijo, da nas bo enkrat minila potrpežljivost in da bomo-poskrbeli, da bodo včlanjeni v časnikarskem društvu le ljudje, ki ne bodo krili s svojim imenom vsake nepoštenosti, tako podlih in barabskih hujskarij in tako nizkotnih obrekovanj, kakršnih so polni «Do-moljub», «Straža.», «Sloveniski gospodar« in «Pondeljek». (Cvetke iz «Domoljuba».) Kako ume-va «Domoljub« svoje časnikarske naloge, .naj pojasnita nastopna dva primera. V njegovi 40. številki smo brali te-le dve notici: «Tisočdinarski bankovci so ponarejeni, tako poroča finančno ministrstvo. Upamo, da bomo kmalu brali, da so ponarejeni še kaki drugi bankovci, morebiti še celo finančni ministri.« — «C e n a živini. Na zadnjem živinskem semnju v Ljutomeru so plačevali živino po 5 do 6 K kilogram, samo dobro re-jena goved je prišla na 7 K. Posestniki bodo raje klali doma. Kaj bo k temu neki rekel minister mesar Pucelj?» —-Lepo in prav je, če Obvesti »Domoljub« svoje bralce, da so bankovci ponarejeni. Toda tem primeru naj bi tudi povedal, kako se ločijo ponarejeni bankovci od pravih bankovcev. Ne pa, da upa »Domoljub«, da bo še več b a u -k o v c e v p'o narejenih. In kam naj damo neslanost o ponarejenih finančnih ministrih? Kaj vendar hoče povedati z njo »Domoljub*? Tako čvekajo stare babnice, ki črpajo vso svojo modrost iz skuhane cikorije. Da pa pisarijo časnikarji take gluposti, je že od sile. — Še bolj neumna je druga vest. Za vraga, kaj ima opraviti 'minister Pucelj s tem, če so v Ljutomeru tako zaplankani, da prodajajo živino po 6 kron! Zakaj ne pove tamošnji župnik ljudem, naj ne bodo tako neumni! Zakaj ne priskoči tem revežem na pomoč «Gospodarska zveza« in zakaj ne kupi živine v Ljutomeru ljubljanski magistrat, ki bi jo potem z velikanskim dobičkom lahko prodajal v Ljubljani in bi vrhu tega še ljudem ustregel? Vsi pametni zaključki »Domoljuba« ne brigajo, ker ima on zmisel samo za obrekovanje in samo za to, da udari po ministru Puclju. Duhovniki, ali Vas res ni sram, da razširjate tako obrekljiv, hujskaški in podel list? («Domoljub» za vojna posojila.) Sta-ri avstrijakanti, Karlovi hlapci, so _se ojunačili in zahtevajo sedaj, da jim Jugoslavija plačaj to, kar so oni zapravili, ker so hoteli pogin Jugoslavije. In na čelu teh zaščitnikov nemške gospode ,in suženjskih naših ljudi je »Domoljub«, ki zahteva, da se plačajo vojna posojila. Dobro, pa naj se plačajo; toda »Domoljub« naj pove, kdo naj jih plača. Da bi plačala naša država vojna posojila, ki znašajo stotine in stotine milijonov kron, tega ne bo »Domoljub« nikoli doživel. Dovolj imamo davkov in pristojbin in plačevali ne bomo še novih davkov, da bi se godilo dobro vojnim hujskačem in takim ljudem, ki so zaradi klečeplazenja prišli ob svoj denar. Prav je, da so prišli! Pravica je to, kakor bi bila tudi pravica, če bi poklical narod na odgovor tiste, ki so agitirali za vojna posojila. (Brez javne morale.) Tisoči in tisoči so izkazali v ponedeljek dne 3. oktobra zadnjo čast kmetu Brencetu — žrtvi avstrijske krutosti. Toda tega; da je bil ustreljen Brence, je bil kriv tudi slovenski inteligent. In ta. inteligent je še vedno lahko slovenski odvetnik. Vprašamo, kdo je brez morale? Ali odvetniška zbornica, ali dotični član odvetniške zbornice, ali vsa javnost, ki trpi take gorostasnasti? Častite kri nedolžnih in napravite red! (Gospodje, kako ste smešni!) Samo političen tepec more še ragljati, da smo mi privesek demokratske stranke. Zna čilno za revščino «Slovenca» je, da še vedno ne more opustiti te svoje neumnosti. Ker je izpustil pred kratkim dr. Kukovec zopet nekaj modrovanj o naši stranki, zato jih s slastjo pogreva «Slovenec«, češ, glejte, kaj pravi doktor Kukovec. Ne bodite smešni! Doktor Kukovec je že marsikaj povedal in «Slovenec» sam predobro ve, da ni vsako njegovo besedo prenatančno vze ti. Mi končno ne moremo pomagati, če se dr. Kukovec ne more odreči upanju, da nas venda.r enkrat še vidi skupno z demokrati. Želimo mu le, da bi dobro prebolel razočaranje, kakor želimo isto tudi «Slovencu>>, ki bo doživel enako razočaranje, če bo argumentiral z izvajanji — drja. Kukovca. (Izletnikom v Srbijo.) Slike iz Beograda, Arandželovca in Cuprije so dospele in si jih lahko vsakdo ogleda v našem ljubljanskem tajništvu ali pa pri »Kmetijski družbi«. Slike, ki so zelo dobro izpadle, priporočamo. Naročajo se pri »Kmetijski družbi« v Ljubljani. (Iz Radovljice.) Naš odlični somišljenik nam piše: Bil sem na davčnem uradu in hotel plačati davke. Zahteval sem zategadelj davčno knjižico, ki je nisem dobil. Zato sem odšel in dejal," da bom poplačal davke takoj, ko bom dobil davčno knjižico. Namesto davčne knjižice pa so mi poslali eksekutorja, da me zarubi. — Gospodje uradniki! Imejte vendar malo več zmisla za ljudske interese! S takim ravnanjem boste ubili ljudem zadnjo ljubezen do države! Zahtevamo odločno, da davčni urad svojo krivico poravna. (Naša zmaga v Št. Janžu.) Gospod župnik Bajec je pisal po «Sl0vencu« o sijajni zmagi SLS. pri občinski »volitvi v Št. Janžu. Kako »sijajna« pa je ta zmaga, naj- pokažejo te-le številke: SLS. je dobila 173 glasov (11 odbornikov), SKS. ih z njo vezani listi pa 215 glasov (13 odbornikov). Zato je biP dne 2. oktobra izvoljen za šentjan-škega župana naš odlični pristaš Ignacij Majcen, brat narodnega poslanca Ivana Majcna. Tud^ vsi občinski svetovalci, osem po številu, so naši pristaši. Volitev občinskega state-šinstva je torej dokazala, da Šentjanci ne verujejo lažem in da so zavedni in odločni pristaši naše SKS. (Sramoten dogodek iz Rakitne.) Pred leti je župnik Andrej Magajna zapeljal posestnika S. k nenravnemu dejanju. To grdo nenravno razmerje je trajalo do leta 1919., ko se je posestnik skesal svojega greha. Za stvar je zvedelo orožništvo, nastale so različne govorice, župnik pa je tožil kmeta zaradi razžaljenja časti. Obenem je obtožilo župnika in posestnika državno pravdništvo zločina po § 129. k. z. Pri razpravi je bil na podstavi d oka-zilnega materiala obsojen župnik Magajna na šest tednov, posestnik S. pa na tri tedne ječe. Olajševalna okoliščina pri posestniku S. je bila, da je vse skesano priznal, dočim je župnik dosledno vse tajil. Obravnava je pokazala naravnost neverjetno župnikov o pokvarjenost in čudno ni, da se je pritožil proti nizko odmerjeni kazni državni pravdnik. — Pri takih zločinih duhovnih pastirjev pač ni nobeno čudo, če propada vera. Zatorej očistite božje hišer slabih ljudi! (Zgornja Polskava.) Naznaniti moramo, da smo izgubili našega dobrega pristaša, posestnika Mihaela Laha v Gaberniku. On je bil vzoren pristaš naše stranke in neomahljiv borec za pravice kmetskega ljudstva. Krajevni odbor SKS. v Zgornji Pol-skavi izreka vdovi in obema otrokoma svoje najtoplejše sožalje, kateremu se pridružuje uredništvo «Kmetijskega lista«. Bodi pokojniku ohranjen svetel spomin! (Volitev davčne komisija za mariborski okraj.) «Straža» in »Slovenski gospodar« sta polna veselja nad klerikalno zmago pri volitvi davčno komisije za mariborski okraj. Privoščimo jima to «velezmago». Iz naših volilnih priprav, agitacij itd. je razvidno, da nismo hoteli in želeli zmagati v tem okraju, ki je tako težko obdačen z dohodnino kakor maiokateri drug okraj. Nismo pritiskali na vse plačevalce dohodnine, temveč, da ne izostanemo popolnoma, vabili k volitvi le najbližje okoličane. Klerikalci so se v vročem potu podrobne agitacije odločili, vreči svoje volilce v celotnem številu že ob pričetni uri na volišče, da obvarujejo tako svoje volilce pred vplivom pozneje došlih — neklerikalcev. Klerikalnim članom komisije kličemo: Do str-daj nismo imeli mi nobene besede in nobene moči pri predpisih dohodnine, a po vaših listih smo bili krivi visokih davkov in sploh vsega. Pozdravljamo Vas kot svoje sotrpine kmete v tej komisiji in upamo, da nas rešite visokih dohodnin, katere so nam naložila davčna oblastva tem laže, ker ni bilo v komisiji članov tistih, ki trpe in nosijo ta bremena! Zatekali se bomo k Vam in upamo, da ne brez uspeha! (Selnica ob Dravi.) Izza november-skih volitev, pri katerih si je naša stranica izvojevala sijajno zmago z nadpolovično večino vseh oddanih glasov, je zavladalo v vodstvu krajevne organizacije nekako mrtvilo. Omamil jo je menda uspeh prve zmage. Premagani nasprotnik se je takrat zaril v svoj brlog, sedaj pa, ko vidi, da lepo počivamo, je počel streljati iz zasede. Pri tem uporablja vsa dovoljena in nedovoljena sredstva ter ktir tekmuje v udrihanju po državi. V svoji strasti ne razločuje med stranko, vlado in državo, temveč meče prav demagoško vse v en pisker kakor Italijani svojo «mi-nestro«. In ker morajo naši ljudje že dalj časa poslušati samo to plat zvona., se je naravnost čuditi, da ae postanejo omahljivi... Zato pa nas tembolj razveseljuje vest mariborskega tajništva SKS., da priredi poslanec naše »Samostojne« v kratkem pri nas shod', na lav terem nas bo iz lica v lice poučil o politični situaciji, poročal o dosedanjih uspehih naših poslancev, utrdil in poglobil našo organizacijo ter nam dal priložnost, da mu osebno izrazimo svoje težnje in želje. Mi pa moramo pridno na delo, da bo udeležba na shodu, zares častna. Raznoterosti. (Na Oplencu.) V sredini Šumadije leži prijazno mesto Arandželo-v a c , poznano po svoji izborni slatini. VsS tamošnja okolica je polna mineralne vode. Okolica je sicer hribovita, toda zelo rodovitna. Zlasti je tam dosti sadja in vinogradov. 12 km južnovzhodno Arandželovca leži Topola, rojstni kraj Črnega Jurija, Po štiristoletnem suženjstvu so prvi žarki zlate svobode zasijali Srbinu na tem Dopisniki! Pišite kratko, jasno in stvarno! Izporočajte pa nam tudi zgolj resnico! Pišite samo na eno stran papirja! 4 Kmetje vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena in narodnosti, združimo se! kraju. Črni Juri je zbral tamkaj prvo četo junakov in začel z njo delo osvo-bojenja srbskega naroda izpod turškega jarma. Vrh nad Topolo se imenuje Oplenac. Z Oplenca je krasen razgled čez vso Šumadijo. Zategadelj je pustil sezidati na tem vrhu pokojni kralj Peter krasno cerkev sv. Nikolaja, pod njo pa grobnico za svojo rodbino. V tej grobnici počivajo tedaj zemski ostanki našega kralja Osvoboditelja. Slovenski kmetovalci, ki smo se udeležili potovanja po Srbiji, smo že doma sklenili, da pose tirno iz spošto-"" vanja in hvaležnosti grob Osvoboditelja, se poklonimo njegovim manom in položimo venec na njegov grob. Ob grobu je govoril tovariš A ž m a n , tovariš Ž e 1 e z n i k pa je deklamiral peisem «Na grobu kralja Osvoboditelja*, ki jo je zložil sam. Velika je zgodovina o junaštvu Karadjordjevi-čev, ali nikdar se nismo .spominjali te zgodovine s takim ponosom, kakor takrat, ko smo stali svobodni ob grobu naših prvoboriteljev za svobodo. Vsi smo si zaprisegli, da moramo delo, ki je bilo započeto v Topoli, dokončati v našo dobrobit in v slavo naše države. (Odlikovanje.) Profesor dr. Matej Potočnik je bil odlikovan z redom sv. Save petega razreda. (Iz službe je bil odpuščen) v Mariboru profesor Favaj, ker je pripadal komunistični stranki. (Mariborska občina) jie ponudila vojnemu ministru mariborske vojašnice v odkup, (Konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani) je dovolil ministrski svet večjo podporo. (501etnica ženskega učiteljišča v Ljubljani) je bila dne 7. oktobra. (Radikalna stranka) prične izdajati v Sloveniji svoj list, imenovan »Kolpa*, ki bo izhajal v Kočevju. (Žične ovire,) ki jili odstrani na italijanski meji posestnik, postanejo njegova last. (Griža) se močno širi zlasti po Dolenjskem. Grižo provzroča pred vsem slaba voda. Pijte le kuhano vodo! (Zahvala.) Slovenski fantje pri pehotnem polku v Negotinu v Srbiji izrekajo svojo iskreno zahvalo poslancu Drofeniku za dar 400 kron, ki jih je izročil g. poročniku E. D e Ia k u za fantovsko knjižnico. — Redov Ivan Sever, knjižničar. (Umrl je) pretečeni teden tudi med Slovenci znani tvorničar Franc Vidra. Njegovi kavni izdelki so bili med nami zelo cenjeni. Za svoje odjemalce je izdajal Vidra pod uredništvom g. Kvedrove «Domačega prijatelja*, ki je bil zelo priljubljen list. N. v m. p.! (Granične [mejne] čete) so zasedle z dnem 1. oktobra obmejne carinarnice od Prekmurja preko Lajnkovc do Plač, Preval j in v marenberškem okraju. Prevzele so stražo carinske meje. Večina vojakov v graničnih četah obstoji iz ruskih beguncev, med katere so pomešani Slovenci, Bošnjaki in Dalma-tinci. Zamenjane finančne straže se bodo razdelile na nove okrajne uprave v Št. Lenartu, Šoštanju, Laškem hi mariborski okolici. (Prijet poštni uradnik.) V Ljubljani je aretirala policija poštnega uradnika Maksa Goloba iz Zagreba, pri katerem so našli 50.000 kron. Vse kaže na to, da je kradel Golob denar iz pisem Amerika,ncev. (Vlom.) V knjigoveznico g. Požgaja v Kranju je vlomil neznanec in odnesel za 20.000 kron blaga. (Višnja gora.) Dosedanji notar g. Hubert Z a v r š n i k je nastopil svoje novo službeno mesto v Krškem. (Velik požar na Dolenjskem ) V torek dne 4. oktobra je pričelo goreti nenadoma v Hrastju pri Cerkljah na Dolenjskem. Ogenj se je h it.ro širil in kljub vsemu prizadevanju gasilcev uničil desetim gospodarjem skoraj vse. Škoda se ceni na tri in pol milijona kron, zavarovalnina pa znaša samo 130.000 kron. Kako je nastal požar, še ni dognano. — Kmetje, zvišajte zava rovalne vsote, zakaj nesreča nikdar ne -počiva! (Požar v Hrastniku.) V petek dno 7. oktobra je pričelo goreti ogromno skladišče za slamo, last steklarne. Slamo je vnela iskra iz lokomotive. Izredno hitremu nastopu gasilcev se je zahvaliti, da se ni vnelo še v bližini stoječe skladišče za avtomobile in bencin. (Pečnikovo hišo v Podgorju) je uničil lansko leto požar. Storilec je bil neznan. Sedaj pa se je storilec sam izdal, oziroma se je storilka sama izdala, kajti hišo je zažgala daleč po svetu znana vlačuga Leopoldina Protekcija iz celjsko okolice. Zločinka je osumljena, še petnajst drugih .požarov. (V Makolah na Štajerskem) je na poneveril 4000 kron in jih na noben način ni mogel vrniti. (Tržaška stavka končana.) Ladjedelnice se bodo zopet odprle, toda istočasno se bodo znižale delavcem plače. V ta namen so se pričela dne 6. oktobra pogajanja, ki morajo biti do dne 15. oktobra končana; dne 20. oktobra pa bodo stopile že v veljavo znižane plače. (Naša mladina.) Kako je padla naša mladina, se vidi iz nastopnega. Na beograjski univerzi je nabil neki dijak ta-le oglas: «Že petnajst mesecev iščem zaman stanovanje za svojo ženo. Tovariši, pomagajte mi najti stanovanje!* — Cez nekaj dni je pripisal oglasu drug dijak te-le besede: «In koliko znaša — nagrada?* Gorje, če je vsa naša mladina tako materialistična! (Stara šola.) V Požarevcu je podpisal Srb Pavlovič, stara korenina, 750.000 din. državnega posojila. Istočasno pa je napravil oporoko, s katero zapušča 100.000 dinarjev onemu ministru, ki bi vpeljal zopet «batine». Testament je nad vse značilen in vreden premišljevanja. (Dobro je povedal.) Angleški ministrski predsednik Lojd žorž, je imel shod, na katerem je bila tudi znana angleška ženska voditeljica Pankerst, ki hoče popolno enakopravnost z moškimi. Ker je rekel Lojd žorž nekaj, kar je i to sufražetko razjezilo, je dejala ona: «Če bi bili Vi moj mož, bi Vas zastrupila.* «Nepotrebno,» ji je odvrnil Lojd žorž, «ker, če bi bil jaz Vaš mož, bi se zastrupil sam!* Politične vesti. (Pašič v Parizu.) V spremstvu svojega tajnika Krstiča je prispel dne 8. t. m. ministrski predsednik Pašič v Pariz, kjer ga je sprejel kralj v daljši avdijenci. Pašič je poročal kralju obširno o političnem položaju. Kraij se je živahno zanimal za vse prilike v domovini ter ponovno poudaril, kako se-veseli povratka v domovino. Njegovo zdravstveno stanje je dobro. Pašič je dalje obiskal poslanike velesil in francoskega ministrskega predsednika Brianda, s katerim je dalj časa razpravljal in mu pojasnil naše stališče glede Madžarske in Albanije. Vztrajamo na tem, da se mirovne določbe glede Madžarske natančno izpolnijo in da bo naša država varna pred vpadi Albancev.. (Parlamentarno delo.) Skupšči-n a naj bi bila sklicana za dan 20. oktobra. Ker pa je negotovo, da bi se do tega dne mogel vrniti Pašič iz Pariza, se bo skupščina najbrže za nekaj dni odgodila. — Proračuni vseh ministrstev se v sejah ministrskega sveta temeljito zmanjšavajo. — Zakonodajni odbor opravlja svoje delo dalje in priznati je treba, da pridno deluje. (Važna seja gospodarsko-finančne-ga odseka ministrskega sveta.) V torek dne 10. oktobra je bila seja ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da se v Sloveniji in v Srbiji prične takoj z izplačevanjem 20odstotnih priznani c, ki so bile izdane ob markiranju bankovcev. Sklenjeno je bilo dalje, da se šestodstotni državni boni, katerih rok poteče novembra meseca, na željo imejiteljev izplačajo. (Nov občinski volilni red,) ki ga naj dobi Slovenija, ima poleg dobrih in slabih strani eno glavno napako, da mu je namreč presilno vtisnjen strankarski pečat. Dobro je, da bo po novem občinskem volilnem redu število odbornikov liho, slabo pa, da se niso popravile vse napake in hibe prejšnjega volilnega reda, ki jih je življenje že nazorno pokazalo, Glavna napaka obstoji v tem, da se spričo strankarskih špekulacij uvajajo za avtonomna mesta posebne določbe. Nas končno to ne briga, ker absolutno ne reflektiramo na «zma-go» v mestih Celju, Ljubljani, Mariboru in Ptuju, ampak kot politiki čutimo vseeno potrebo, da povemo svoje mnenje. Do sedaj se je skoro še vedno izkazalo, da se je vsak iz strankarskih špekulacij izdelani volilni red obrnil proti njegovim očetom. Prav močno se nam zdi, da se zna isto ponoviti tudi v Ljubljani, kajti izključeno ni, da zija pripasti «relativna večina» tudi nedemokra-tom. Kaj pa potem? Zategadelj se ozirajte pri sestavi volilnih redov tehniško in beograjsko medicinsko fakulteto. Kakor se sedaj doznava, ne odgovarja gorenja vest resnici in potemtakem ne bo nobena fakulteta j ukinjena in z ozirom na finančno stanje države tudi nobena razširjena. (Vpoklic rekrutcv bo odložen.) Ker so zemljoradniki izrekli željo, da bi se pričelo vojaško leto šele tedaj, ko bodo končana poljska dela, zato je bil ministrskemu svetu predložen sklep, da se vpoklic rekrutov odloži. (Pogajanja med demokrati in ra- dikalci.) V ponedeljek dne 10. t. m. so se pričela med demokratom Da-vidovičem in radikalom Jovanovičem pogajanja glede določitve programa, ki naj bi služil za podlago sporazumnega dela med demokrati in ra-dikalci. (Protičeva akcija se nadaljuje.) Po neuspehih v Šumadiji je prišel Protič v Zagreb, da se dogovarja s Hrvati. Radič je priredil Protiču celo banket. Ker je ostal Protič v Zagrebu le malo časa, se splošno misli, da njegova akcija ni tako uspela kakor so nekateri želeli, kar je tudi zelo verjetno. Ni lahko namreč strniti v eno stranko Hrvate in Srbe, ki so odločni Jugoslovani, kaj šele Hrvate in Srbe, ki niso drugega kakor Vele-hrvaii ali Velesrbi, kar sta Radič in Protič. (Protič, Radič in Korošec) so tri zvezde na jugoslovanskem nebu, ki trde o sebi, da bodo rešile državo. Vpraša se samo, niso li to morda ugašajoče zvezde. Koroščeva zvezda je bila, kakor znano, v zenitu po letu 1918., toda od takrat pada stalno. Tudi Protič je imel v svojih rokah državno krmilo, toda reči se ravno ne more, da v korist države. Glede Radičeve zvezde pa menda tudi že lahko rečemo, da je prešla svoj zenit, in sicer tedaj, ko je proklamiral Radič hrvaško republiko. Posebno se potrjuje to v zadnjem času, ko so v Belovaru, nekdanji Radičevi trdnjavi, kmetje trumoma izstopili iz Radičeve stranke in si osnovali svojo res kmetsko stranko. Protič, Radič in Korošec so res tri zvezde, toda na srečo države tri ugašajoče zvezde, ki bi jih radi nekateri zopet spravili k sijaju, da bi jim svetile tako kot nekdaj, ko so imeli oni korist, država pa škodo. (Kongres zemljoradnikov odložen.) V zemljoradnički stranki se vrši zdrav proces čiščenja, čigar vidna posledica je odložitev kongresa. Upamo, da zmaga kmetska struja stranke in da izgube gotovi nekmetje svoj vpliv. Za ta primer pa tudi upamo, da se še najdemo z zemljoradniki na skupni poti. (Zbor mohamedanske stranke) je bi! dne 6. t. m. v Sarajevu. Vodstvu stranke je bila z ogromno večino glasov (103:3) izrečena zaupnica. Muslimani ostanejo v vladi. (Albanija.) Energične odredbe naše vlade so sijajno učinkovale. Naša vojaška ojačenja so pravočasno prispela na albansko mejo in zasedla odkazane jim postojanke. Pod vplivom prihoda naših čet so se Albanci pomirili in za demarkacijsko črto ni več opažati gibanja albanskih čet. Albanci so spoznali, da bi pomenil vsak napad na našo mejo zanje strahovit poraz. Pravočasno so bili udu-šeni tudi vsi poizkusi ArnavtoV, ki žive na našem ozemlju, da bi izzvali nemire. — V Pariz je dospela depu-tacija katoliških Albancev (Miriditov) in ostro protestirala proti nasilju mohamedanske albanske vlade v Tirani. Deputacija je zahtevala neodvisnost miriditske republike. (Za kaj vse ne intervenira dr. Korošec!) Trije duhovniki so v Stari Srbiji agitirali za Albanijo in ščuvali ljudstvo na upor proti naši državi. Ker je to veleizdajalstvo, zato so prišli pred sodišče. Za te veleizdajal-ce pa se je potegoval dr. Korošec! Drugih skrbi menda ta dični zastopnik - slovenskega kmeta nima, kakor se potegovati za veieizdajalce! Ali naj sedaj razumemo pisavo «Straže», glasila dr. Korošca? (Meja med Reko in Jugoslavijo. Baroš odmerjen Jugoslaviji.) Vlada je dobila od naše razmejitvene komisije izporočilo, da je razmejitev med našo državo in med reško državico so tolikrat pisali, da so Srbi prodali baroško luko? Ti ogabni hujskači svojih laži gotovo ne bodo preklica-jli! (Reška republika.) Reka propada in grozi ji popoln pogin, če se ne sporazume z Jugoslavijo. Predpogoj sporazuma pa je, da se razmere na Reki urede in da se pred vsem vpostavi reška vlada. Italijani, ki so Reko že popolnoma ugrabili in odnesli vse, kar je imelo še kako ceno, so sedaj privolili v to, da se reška vlada sestavi. Tako smo doživeli «veiiko dejanje», da je postal Zanel-la formelni predsednik reške republike. Če postane tudi dejanski predsednik in ne le slep kimavec laške vlade, potem je za Reko rešitev mogoča, drugače pa čaka to mesto samo pogin in nič drugega. (Fašisti krvavo pretepli poslanca Podgornika.) V Trstu so napadli fašisti goriškega poslanca drja. Podgornika in ga s palicami tako pretepli, da je obležal v krvi. Poslanca, ki ima globoko rano na glavi, so prepeljali v bolnico. Želimo, da bi skoraj okreval neustrašni zagovornik pravic primorskega ljudstva. (Obznana v Italiji.) Ker so poboji v Italiji tako pogosti, da ne mine skoro dan, ko ne bi bilo vsaj nekaj ljudi ubitih, je izdala laška vlada «Obznano», ki najstrožje prepoveduje rabo orožja. Toda tudi «Ob-znana» ne bo pomagala, dokler laška vlada ne bo zatrla fašistov, teh privilegiranih zločincev Italije. (Madžarska.) Gospodarji zapadne Ogrske so vstaši, to se pravi Madžari. Zavezniki sicer še vedno trde, da morajo Madžari izprazniti za-padno Ogrsko, kar je njih vlada tudi storila. Ker pa nihče ne pošlje čet. ki bi pregnale vstaše, zato Avstrijci še vedno zaman iščejo pomoči. Ker je odložil Čeh dr. Beneš mesto_ posredovalca, zato so prevzeli ulogo posrednikov med Madžari in Avstrijci Italijani. V ta namen so sklicali v Benetke konferenco, ki naj doseže sporazum med Avstrijci in Madžari. Ampak Avstrijci ga lomijo, če zaupajo Italijanom! (Froti Ilabsburžanom) so nastopili ostro madžarski kmetje, organizirani v kmetski stranki. Zahtevajo namreč razveljavitev pragmatične sankcije, po kateri so Habsburžani kralji Madžarske, in razglasitev, da so Habsburžani odstavljeni. (Gorenja Šlezija.) Rešitev vprašanja, ki je svoje dni razburjalo javnost, se bliža svojemu koncu, Kakor znano, je izpadel plebiscit v Gorenji Šleziji v korist Nemcev in na škodo Poljakom. Ker pa je imel plebiscit . samo informativen pomen, bi morali na njegovi podstavi zavezniki razdeliti Gorenjo Šlezijo. Za Poljake so bili Francozi, za Nemce pa Angleži, zaradi česar je prišlo do ostrega nasprotja med zavezniki, ki je vsled vstaje Poljaka Korfantija postal še posebno neprijeten. Ker se zavezniki nikakor niso mogli sporazumeti, zato so prepustili odločitev o vprašanju Gorenje Šlezije Zvezi narodov. Preden pa je le-ta izdelala svoj načrt, so pa že Francozi prelagali nevtralizacijo Gorenje Šlezije, kar bi bilo z ozirom na sporazum šleskih Nemcev in Poljakov, ki je nastal vsled slabe poljske uprave, pametno. Sedaj pa je Zveza narodov že izdelala svoj načrt, ki je zelo v prilog Poljakov. Načrt so izdelali štirje člani, in sicer delegati Belgije, Kitajske, Brazilije in Japonske. Upati je, da njihov načrt obvelja. (Na Poljskem) pripravljajo komunisti državni preobrat. Komunistična namera pa ima le malo izgleda na uspeh, ker je prišla policija nakanam komunistov na sled in izvršila pri njih številne hišne preiskave in aretacije. (Grška.) Silen poraz, ki so ga doživeli v Mali Aziji Grki, je močno vplival na notranje razmere v Grški. Nezadovoljstvo s kraljem Konstantinom raste in posebno v armadi je nejevolja velika. Pričakuje se revolucija, ki naj vrne Grški Venizelosa, pod čigar vodstvom je dosegla Grška velikanske uspehe. Venizelos se je pred kratkim silno bogato oženil ter živi sedaj v Londonu in čaka na svoj čas, ki vsled nezmožnosti kralja Konstantina gotovo pride. (Nepopisna beda v Rusiji.) Ujetnik, ki je bil še koncem meseca avgusta v Moskvi, je nam pripovedoval, kako neizrečena beda je na Ruskem. Samo nekaj primerov! Kmetje so že poleti porabili slamo s streh za krmo živini. Zdravniki imajo 4000 rubljev mesečne plače, privatna služba pa jim je prepovedana. Eno jabolko i velja 2000 rubljev. Trgovine so odprte, toda vse so judovske. Strahovlada je taka, kakršna je bila. Brez sodišča streljajo ljudi. Tako je biio ustreljenih v Petrogradu 61 ljudi, večinoma samih univerzitetnih profesorjev. Draginja je strahovita. Tramvajska vstopnica velja v Petrogradu 2500 rubljev. Vse je-gladno in raztrgano. Samo rdeči gardisti in židje so spitani in elegantno oblečeni. Zidov je vedno več, ker prihajajo sedaj v Rusijo še poljski in madžarski židi. Skoraj postane Rusija druga Palestina. Obdelovanje polja. V 40. številki «Kmetijskega lista» je opisal narodni poslanec tovariš Mrmolja nov način sajenja krompirja in koruze, ki je z ozirom na prihod srbskih kmetskih fantov, ki se bodo pri nas nazorno učili spoznavati boljše načinet obdelovanja,1 zemlje, zelo priporočljiv. Zato je velevažno za vsakega kmetovalca, ki vzame k sebi srbske fante, da jim pokaže najbolj gospodarski način obdelovanja zemlje, ker drugače bi ti fantje lahko rekli, da obdelujemo zemljo prav negospodarsko, to je, da veliko trpimo in malo pridelamo. Iz članka poslanca Mrmolje govori izkušnja praktičnega kmetovalca, katero mora tudi teorija deloma potrditi. Kot praktik in obenem, tudi teoretik sem imel v življenju dosti prilike videti različne načine obdelovanja zemlje. Po poslancu Mrmolji opisani način se že zdavno uporablja na Češkem pri okopavinah (krompirja) in poslužujejo se ga mali posestniki kakor tudi veleposestniki, samo s tem razločkom, da se trosi gnoj po vsej njivi, ne pa v začrtane jarke. Slednji način je v naših razmerah popolnoma na mestu, ker pri nas pridelujemo premalo žita in imamo zato premalo slame za steljo in vsled tega premalo dobrega gnoja. Da pa razpoložljiv gnoj popolnoma ukoristimo, je dobro, da ga polagamo v načrtane jarke, da pride tako naravnost v stik s sajenko, oziroma s semenom, ki ima takoj, ko naredi mlade koreninice, ugodno prehrano. Poseben način ukoriščanja gnoja uporabljajo naši kajžarji, ki podmetava-jo ves razpoložljivi gnoj v jamice. Njiva mora biti na vsak način že v jeseni plitvo preorana (sprašena), da se jarki, oziroma vrste, laže delajo, ker pri spomladnem oranju se delajo rade kepe. Na velikih posestvih se uporabljajo za osipavanje krompirja zato osipalniki ali pa ple-velniki sistema «Planet Junior», ki so pritrjeni na posebni vagi, eden od drugega po 70 cm narazen. V rahli zemlji vlači tri take plevelnike vol ali konj na enkrat. Gnoj se mora napeljavah šele tedaj, ko je vsa njiva razorana, in vlaga se ga v razore. Ko je gnoj napeljan, se sade vrh gnoja krompir, fižol, koruza, itd. Na to se pa usejano seme prikrije od vsake strani s 30 cm široko brazdo in naredi grebene. Pri zaoravanju fižola in koruze se mora paziti na to, da ne pride seme pregloboko, ker drugače bi težko izkalilo. Obdelovanje polja na grebene je umestno v pokrajinah, kjer je dosti vlage, kakor n. pr. pri nas, zlasti v močvirnih legah. Da pa seme ali sadike hitreje kale in da pride vlaga laže k semenu, se priporoča valjanje njive. Z valjanjem se vse kepe raz-mečkajo in njiva zravna, da postane tako za prihodnje obdelovanje pri-pravnejša. Ko začno rastline kaliti, oziroma vzhajati, se povlečejo po dolgem z lahkimi branami, da vlaga preveč ne izhlapi in da se morebitna skorja razdrobi. Ne priporočam pa saditi na ta način pese, ker bi prvič vrste prišle preveč narazen in bi se zemljišče slabo ukoristilo in drugič, ker bi prišlo seme pregloboko. K večjemu naj se razorje njiva na 40 cm široke razore, v katere se naj položi gnoj, in z ravno istim orodjem, s katerim smo delali jarke, razorje prazen prostor med vrstami in na ta način seme pese plitvo pokrije. Na kmetijski šoli na Grmu smo poizkusili letos s tem načinom obdelovanja zemlje pri krompirju, kar se je popolnoma obneslo. Trsi krompirja so imeli 20 do 30 gomoljev pod koreninami, kateri so bili sicer vsled suše drobni, ki bi pa ob bolj mokrem vremenu zrastli izredno veliki. Da se pri naših posestnikih širi napredek v kulturi obdelovanja zemlje, pomagam prav rad narodnemu poslancu tovarišu Mrmolji in sem pripravljen pokazati njegov novi način obdelovanja zemlje dolenjskim kme- padel dne 2. oktobra neki Skrbinšek pred cerkvijo z nožem učitelja Ga-brščka. Učitelj, ki je imel pri sebi puško, je opozoril napadalca, da bo rabil orožje, če ga ne pusti pri miru. Toda kljub temu se je zaletel Skrbinšek v učitelja, ki je sprožil puško in napadalca smrtnonevarno ranil. Uvedla se je preiskava. (Zaradi 4000 kron v smrt.) V Naši-cah se je obesil bančni uradnik, ker je le na stvarne in ne na strankarske razloge, ker storili boste s tem dobro narodu in — tako se nam zdi — tudi — sebi ! (Ukinjenje vseučiliških fakultet.) Silno razburjenost je provzročila vest, da bodo ukinjene nekatere fakultete na naših vseučiliščih, in sicer naj bi zadela ta usoda ljubljansko medicinsko in tehniško, zagrebško na vzhodu izvršena. Po tej razmejitvi pripade baroška luka Jugoslaviji. Italijanska vlada se še brani izprazniti baroško luko, dokler ni določena njena severna meja. Zategadelj tudi naša vlada še ni privolila v otvoritev prometa z Reko, ki se izvrši šele tedaj, ko bodo izpraznili Italijani vso baroško luko. — Kaj pravijo k tej vesti klerikalni listi, ki Ko si sam prečita! ,,Kmetijski list", ga ne zavrzi, ampak daj ga citati še drugim! Delujmo z vsemi močmi za procvit in razširjenje »»Kmetijskega lista"! 5 iovalcem ali na svojem najetem ali pa na šolskem posestvu na Grmu. Isto velja o uporabi valjarja pri poljedelstvu. Na moj tozadevni članek o uporabi valjarja se je spomladi oglasilo črez 30 kmetovalcev, ki so si valjarje nabavili in jih sedaj ne morejo prehvaliti. Tudi v moji najbližji okolici uporabljajo kmetovalci valjarje. Posebno letos je velevažno, da se zasejana njiva povalja, ker seme vsled suše hitreje vzkali, se korenine v zemlji bolj utrde in žito do zime bolj obraste. Če je dosti vlage, se v jeseni po navadi ne valja, ker se to izvrši spomladi. Pri spomladni setvi se po navadi vedno valja. Uspeh 0 vzgoji vinske trte po načinu grofa Kulmerja. Med članki o vinarstvu, ki jih je prinesel v pretočenem letu »Kmetovalec*, se nahaja tudi velepomemben članek z naslovom »Naloge našega vinarstva v bodočnosti*. Gospod vinarski nadzornik navaja v svoji razpravi, da mnogi trtni nasadi sedanjega obdobja, ali kolobarja, ki se bliža svojemu koncu, niso enako uspevali in rodili. Nekateri teh nasadov so kazali bujno rast in veliko rodovitnost, med tem ko so začeli drugi v rasti in plodnosti pojemati, še preden so razvili svoje popolne oblike in pričakovano rodovitnost, četudi so bili z ozirom na tla in podnebje oboji pod enakimi razmerami zasajeni. Kot vzrok nepovoljnili uspehov navaja gospod člankar različne napake, ki so se delale pri zasaditvi vinogradov od takrat še neveščih in neizkušenih vinogradnih posestnikov.- Spoznati in odpraviti te napake, bi bila prva in največja naloga našega vinogradništva v bodočnosti. Poleg izbire primerne ameriške podloge in evropejske vrste za dana tla kakor tudi posebno plemenske izbire žlahtnih trt. in uporabe prvovrstnih cepljcnk pri sajenju, bi utegnila tudi vzgoja vinske trte imeti znaten vpliv na razvoj in na poznejšo rodovitnost trsa. V presojo tega mnenja naj, služijo naslednje vrstice. Pred kakimi 25 leti je znani vinarski strokovnjak g. Pfeifer pri Sv. Ruperlu na srednjem Štajerskem zasnoval metodo, po kateri naj bi se vzgajala vinska trta. Zlasti si je prizadeval, da bi se kolikor mogoče povišala rodovitnost vinske trte. Vzgajal jo je zato visoko nad zemljo v obliki piramide in rezal na reznike. Slabe posledice te vzgoje so se prav kmalu pokazale. Pred vsem je pri tej i vzgoji računati z dejstvom, da se ne more izkoristili od zemlje odsevajoča toplota, katere trs zelo mnogo potrebuje med zoritvijo grozdja; tudi svetlobe mu primanjkuje, ker ga solnce vsled njegove grmu podobne oblike nezadostno obseva. Veliko moči potrebuje trs za pošiljanje svojih sokov v višino in veliko hranilnih snovi se odvzame trsu z vsakoletnim obrezovanjem njegovih mladik, posebno tedaj, ako se iste v vinograd nazaj ne spravijo. Visoka vzgoja in vsakoletna kratica rez trs slabita, vslod česar prej usahne, kakor bi bilo. pričakovati. Pfei-forjevi trtni nasadi so že- po preteku 1573-1921. Kronanje v Zagrebu, O naš veliki petek sam!... Kdaj vzkresne stara pravda nam?... Za njo duh moj vas spremljaj v bran! I« — pomnite današnji dan! A. Aškerc. Kmalu bo minilo 350 let, odkar so se naši predniki, obupani vsled groznega preganjanja in mučenja, s katerim jih je trpinčila gospoda, vzdignili proti svojim mučiteljem. Ali zmagala je krivica nad pravico. Gospoda se je strahovito maščevala nad ubogim kmetom. Matija Gubec, začetnik upora, je bil ujet, nato v Zagrebu nečloveško mučen in umorjen. Nastopila je za kmete doba strahovitega trpljenja. Graščaki so počenjali z ljudstvom, ki je bilo brez zaščitnika in zagovornika, kar so sami hoteli. In to trpljenje se je vleklo in ponavljalo leta in leta. Duševno in telesno zasužnjen ni mogel naš kmet nikakor razviti vseh svojih zmožnosti. Popolnoma odvisen od drugih ni mog)l ničesar ukreniti, da bi sc oprostil spon, ki so ga vezale. nekaj let oslabeli, ne glede na njih kakovost, ki je prav daleč zaostajala. Iz vseh teh vzrokov torej Pfeiferjeva metoda ni mogla pridobiti privržencev. Grofa Kulmerja vzgoja vinsko trte v Šestinah pri Zagrebu, katero je pisec teh vrstic ob svojem službovanju kot vinogradar na Hrvaškem imel priliko proučevati, se ne strinja s Pfeifer-jevo metodo, ampak ji je docela nasprotna. Skupna vodilna misel obeh je samo dosega čim večje produkcije. Grof Miroslav Kulmer ne reže visoko na reznike, marveč na ločne (4 do 6 locnov zelo nizko pri tleh), vsled česar je kvaliteta grozdja boljša, nego na reznikih, ki se nahajajo visoko nad zemljo. Vinogradništvo grofa Kulmerja zapušča z ozirom na rez teorijo ter izhaja iz njegovih večletnih praktičnih izkušenj, ki so pokazale, da jo način rezi in vzgoje merodajen za uspeh, kar vtisne tej vzgoji posebno vrednost. Naloga Kulmerjeve vzgoje je, na ameriški podlagi cepljeno evropejsko trto s premočno rezjo v rodovitnosti ne ovirati. Za plod določena očesca. (na locnu 8 do 12) dosežejo včasih število 60 do 100 na enem in istem trsu. Po pravilu, da kratka rez rodnost trsa zadržuje, dolga pa ga k rodovitnosti nagiblje, je torej mogoče, ali trto prisiliti k večji rodovitnosti, ali jo v rodnosti ovirati. Trs, na dolgo obrezan, ne bo poganjal premočno in grozdje ne bo kazalo onih debelih, vodenih jagod kakor na rožniku; tudi ne bo opaziti takozvanega martinovega grozdiča, ki le redkokdaj dozori in vsled tega trs po nepotrebnem izmozgava. Na kolikor mogoče nizkih trsih se nahajajoči ločni (šparoni) se privežejo na žico, ki je napeta približno 30 cm od zemlje, tako da pride polovica locnov na levo, polovica pa na desno stran. Ker visi torej grozdje v enakomerni višini od zemlje, je umevno, da tudi enakomerno zori, ne glede na to, da so v bližini zemeljskega površja pogoji za tvorbo sladkorja ugodnejši. Kakor znano, odvisi kakovost vina zelo od sladkorja, nahajajočega se v moštu. Vpliv solnčnih žarkov je enakomerno porazdeljen, kar omogoči veliko število enako zrelega grozdja na enem in istem trsu. Omenijo naj se še snovi arome in bukeja, katero se pri tej vzgoji v veliki meri v vinu opazujejo. Iz vsega tega sledi, da je utemeljena trditev o dobri kakovosti vina, pridelanega po Kulmerjevi vzgoji vinske trte. Približno 40 cm od prve žice je pritrjena druga, na katero se privežejo mladike, ki izhajajo iz locnov. Po končanem cvetu se te mladike za nekaj centimetrov prikrajšajo, da more solnce močneje vplivati na grozdje. Nato začno mladike, ki prihajajo od reznikov ali naravnost iz debla, močneje poganjati; privežejo se na tretjo žico, ki je oddaljena kakih 50 cm od drug« žice. Te na tretjo žico privezane mladike tvorijo potem nekako streho ter varujejo včasih tudi pred točo, posebno takrat, kadar pada v navpični smeri na zemljo. Koncem meseca avgusta se ta streha odvzame, razkosa, položi v jame, da so skisa (enzilira) in pokrmi govedi v zimskem času. Pred mesecem avgustom se vršički prikraj-šujejo samo takrat, kadar se je začela širiti peronospora in se je bati, da bi ! ob vlažnem in toplem vremenu nevai-nost razširjanja potom nežnih vršičkov se ne povečala. Okopavanje se vrši z vprežno živino, v jeseni se trsje ogrne, na spomlad pa zopet odgrne. Poleti se večkrat okopa-va s planetom «junior», h kateremu se pripreže samo ena žival. Z okopa-vanjem se razen rahljanja zemlje doseže tudi uničenje plevela, rastočega med črtami. Kjer bi se spriečo strmega terena ne dalo delati z vprežnim orodjem, tam se ob rigolanju napravi terase, ki omogočujejo obdelovanje zemlje z vprežno živino. Trsje je nasajeno na razdaljo po 150 cm v kvadratu. Tako se je godilo kmetu še pred dobrimi 70 leti, ko mu je bila dana telesna svoboda. Postal je sicer telesno prost, a ostal še dalje duševno suženj. Voditelji raznih strank so ga popolnoma preslepili, da je drvil slepo za njimi v svojo propast in v njihovo korist in da so pri tem oni uživali plod kmetskih žuljev. Prišla je svetovna vojna. Strašno gorje, katero je moral prestati, je odprlo našemu preprostemu narodu oči in šele sedaj se je upal na plan, da si pribori Staro pravdo. Ne sicer z orožjem v roki, pač pa z volino kroglico. In v uspešnem volilnem boju je prebil s samozavestnim nastopom slovenski kmet vse ovire in se uveljavil kot druga najmočnejša stranka v Sloveniji. Toda s tem še ni dosežen cilj, s tem še ni izvojevana zmaga. Ali ta mora priti, ker kri preganjanih zahteva to, ker stoletno trpljenje kmeta jamči za zmago. Stojimo sredi pota k zmagi in zato je dvakrat potrebno, da napnemo vse sile, da dosežemo tudi zmago samo. Ni naša naloga več, da jo izvojujemo v krvavi borbi, kakor so to morali poizkusiti naši predniki. V nekrvavem volil- Škropi se s škropilnico »Automat* firmo Nechvile na Dunaju, ki samogib-no deluje, s samodelujočo škropilnico «Hydrolino» in s «Syfonijo». Škropilnico »Automat* nosi osel tudi v najbolj strmem terenu. Žvepla se z Nechvi-lejevim žveplalnim aparatom «Vindo-bona», iz katerega se žveplo pod močnim zračnim pritiskom kot fini prašek izmetuje. Najhitreje žveplajo otroci s štirimi aparati; v takem primeru spravijo nasad pod fino žveple-no meglo, porabijo 7 do 8 kg na oral (12 do 14 kg na hektar) ter požveplajo na dan približno 10 do 12 oralov (6 do 8 ha). Žveplo pokrije na ta način v najfinejših plasteh grozdje in listje ter se od pripekajočega solnca takorekoč prime. Z navadnim puhalnikom ali mehom se to nikdar tako ne doseže, ker žveplo v predebelih plasteh odpada; razen tega dela en aparat za dvajset puhalni-kov. Žveplalnik «Vindobona» se lahko rabi tudi za razprševanje bakrenega prahu, ako se na razpršalno cev nastavi razpršalna luščina za fino raz-pršenje. Želeti bi bilo, da bi se poizkušalo v bodoče razen škropljenja z raztopino modre galice proti peronospori tudi z bakrenim prahom, s katerim so se na Francoskem dosegli zadovoljivi uspehi. Gnoji se vsako tretje leto s hlevskim gnojeni, ki se zgrne pri vsaki drugi črti v poprej izorani jarek; pri drugem gnojenju se črte menjajo. V oddaljenejših vinogradih se gnoji tudi z metuljnieami, kar se je dobro obneslo. Dohodki znašajo na leto 80 do 90 hI, v ugodnem primeru celo do 120 hI na oralu, vsakoletni stroški pa pred vojno okoli 300 kron, sedaj približno 3000 kron. V letu 1919. se je vsled različnih uim nabralo na 12 oralih samo 260 hI, med tem ko so obdelovalni stroški (ne računajoč izdatke za material in amortizacijo) znašali 37.000 kron. Kultivirajo se drobna in laška graševina, traminec, rulandec, muškat, žlahtnina, portugalka in kraljevina. Marsikateri vinogradnik se bo čudil uspehom grofa Kulmerja, misleč, da je to nemogoče; toda če se stvar bliže ogleda in vpoštevajo večni naravni za-zakoni, se odstrani vsak dvom. Narava, vedno ista v najraznovrstnejših pojavih, je določila vinski trti večje oblike. Da pa teh nima, niso krive samo neugodne zemeljske in podnebne razmere, ampak prepogostokrat tudi neprimerna vzgoja in nezadostno gnojenje. Razločevati je strogo med vzgojo trsa in njega rodovitnostjo. Napačno je, siliti ga k rodovitnosti poprej, nego je dosegel zaželjeno obliko. Enako krivo je tudi odrezovati mu leto za letom za prst debele mladike in ga na ta način v rodnosti ovirati. Pripomniti je še treba, da so korenine trte pri tej vzgoji številnejše in bolj razvite, negO pri kratki rezi in visoki vzgoji. Dobro razvitemu korc-ničju je bržkone v prvi vrsti pripisovati uspehe grofa Kulmerja v vinarstvu, kajti čim večji je nadzemeljski del rastline, tem številnejše in močnejše so njene korenine. Grof Kulmer opušča pletev in pri-krajševanje vrhuncev v prvih letih ter odstranjuje celo plod na premladem trsju, med tem ko naš vinogradnik komaj čaka trgatve in bi rad že v drugem letu bral. Za umnega vinogradnika je važno vedeti edinole to, pri kateri vzgoji in odgoji mu bo vinska trta največ dobička donašala. Grof Kulmer priznava, da je imel med vsemi panogami kmetijstva do sedaj največ čistega dobička pri vin«.reji. Ce žt ne moremo tekmovati l grofom Kulmerjem, ker je ruš svet po-nekr.d silno izčrpan, vendar je nam mogoče storiti v tem pogledu še marsikaj, in sicer s primernim gnojenjem. Nič naj nas ne ovira, če izdamo za gnojenje vinogradniške zemlje tudi večje vsote, saj jih nam obilnejše nem boju dosežemo prav isti uspeh. In če bomo vztrajni, če bomo samozavestni, če bomo požrtvovalni in če se pred vsem ne bomo ozirali na vabljive in sleparske glasove meščanskih in delavskih strank, tedaj bomo dosegli v volilnem boju nič manj slavno in nič manj pomembno zmago kakor v krvavem boju z orožjem v roki. 350 let bo skoro prešlo, odkar je bil kronan kot največji mučenik Star e pravde in v njej utelešenih kmetskih pravic Matija Gubec. Njegovo muče-ništvo mora biti maščevano in zato zimzelen za klobuk in vsi vkup, tako kot v Gubčevih časih, ko je odmeval po Sloveniji bojni klic puntarjev: Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Še danes smo mi uboga gmajna, še danes ne gleda gospoda na nas drugače kakor na svoje hlapce. Zgolj s samozavestnim nastopom ji izbijemo to misel iz glave. S samostojnim nastopom smo dosegli prvi uspeh in samostojno dosežemo tudi zmago. V tem znamenju kličemo Vas kmete na plan, v tem znamenju naj zadoni zopet klic: Le vkup, le vkup, uboga gmajna za zmago Stare pravde! V. B. — Gotna vas. trgatve četvero ali petero povrnejo, kajti nam ne more biti vseeno, ali znašajo naši letni stroški na oralu 4000 kron in dobimo 20 hI"vina, ali pa izdamo 7000 kron, pa pridelamo zato 40 in še več hektolitrov vina. Pripomnim, da ni moj namen priporočati Kulmerjevo metodo o vzgoji vinske trte za vsako zemljo in podnebje brez poprejšnje temeljite preizkušnje, marveč podati samo sliko njegove vinoreje v splošno presojo in to zlaiui zategadelj, ker se v slovenskih kmetijskih listih taka vprašanja le redkokdaj razmotrivajo. Vekoslav Štampar, ekonom. gospodarstvo in sospoiia. (Podpisujte državno sedemodstotno investicijsko posojilo!) Opozarjamo še enkrat vse svoje pristaše in vse zavedne državljane, da se odzovejo vabilu finančnega ministra in podpišejo državno posojilo. Velja si zapomniti tole: Posojilo je namenjeno državi, to je nam vsem, in nobeni stranki. Mi sami smo država. Kakor uspeva država, tako se. godi nam! Zategadelj je posojilo varno. Naj govore razni hujskači karkoli hočejo, naša država je trdna in se stalno krepi, ker jo narod hoče! Vseeno, če so premnogi, ki so bili na krmilu, s slabim gospodarstvom škodovali ugledu države, vseeno, če mora država še danes prebolevati najrazličnejše porodne bolečine, v svojem jedru je ona vendar trdna in zdrava, ker je narod, ki jo hoče, trden in zdrav. Posojilo je namenjeno zgolj izboljšanju prometnih sredstev in tedaj praviloma le nam. Vrhu vsega drugega pa prinaša posojilo čistili sedem odstotkov obresti, od katerih se ne plačujeta noben davek in nobena pristojbina. Sramota za bogatina, ki ne da državi posojila, ker samo naša država ga je rešila, da mu niso pobrali komunisti vsega! Premislite vse to in ne sledite hujskačem in klečeplazcem, ki bi še danes radi poljubovali roko pijanemu Karlu, temveč bodite zavedni državljani in storite svojo dolžnost! Po boljših se ravnajte, ne pa po onih, ki iz jeze, ker niso na vladi, govore proti posojilu! In še nekaj! Vsako ljudstvo ima tako vlado, kakršno zasluži. Kdor ne izpolnjuje svojih državljanskih dolžnosti, ni vreden nobenih pravic! Zato bodite požrtvovalni možje in dobri državljani! (Kralj Aleksander) je podpisal za 1,600.000 kron državnega posojila. (Ribnica) je podpisala 3,031.600 kron državnega posojila; med to vsoto je tudi podpis ribniške posojilnice v znesku dveh milijonov. (Bavarska državna banka) jc podpisala našega državnega posojila za 200.000 mark (približno 400.000 kron). To je najlepši dokaz, da je naše posojilo varno. (Poziv.) Vsi posestniki, ki so posejali letos seme sladkorne pese, dobljeno od drja. Ivana Dimnika v Krškem, se naprošajo, da pošljejo vzorce lepih in opranih sladkornopesnih korenin v približni teži 1 do 2 kg v preizkušnjo zaradi množine sladkorja na državni kmetijskokemični zavod v Ljubljani. Obenem je treba izporočiti povprečno težo enega korena in množino pridelka, proračunjeno na 1 ha. Preizkušnja stane 16 K; znesek je plačati naprej, da vsled povzetja ne nastanejo večji stroški. Podatki se bodo izporočili tvrdki Jan. Zapotil v Vjetrušicah pri Pragi, katera radevoljno povrne stroške. — Fran Malasek, Grm pri Novem mestu. (Revizija invalidskih uredb.) Da pri-štedi država na izdatkih, je bil znižan proračun ministrstva za socialno politiko za 142 milijonov dinarjev. Vsled tega se izpremene invalidske uredbe. Sklenjeno je, da so vdovam v vojni padlih vojakov, če so brez otrok, do 40 let stare in še delazmožne, odvzame dodatek na invalidsko penzi-jo. Enako se ukini dodatek k invalidski penziji invalidom nižjega razreda, ki so še za delo sposobni, če so bili spoznani na zadnjem zdravniškem pregledu samo za 50 odstotkov za delo nesposobni. Dodatek izgube končno rodbinski člani padlih, če plačajo preko 30 dinarjev neposrednjega davka. S kapitalom 20 milijonov dinarjev se ustanovi narodni fond, s katerim se bodo usposobili invalidi in njih sirote za samostojne obrtnike. (Začasni zakon o državni trošarini, taksah in prostojbinah) ter pravilnik za izvrševanje določil o taksah in pristojbinah je izdala ljubljanska finančna delegacija. Knjižica, ki se naroča pri »Gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ* in ki velja brez poštnine 5 dinarjev, bo gotovo vsem interesentom dobrodošla. (Pisma za naše konzulate) v tujini je treba frankirati tako kakor vsako drugo pismo. Nefrankiranih pisem konzulati ne sprejemajo. (Ljubljanski trg.) Govedina I. vrste od 28 do 34, n. vrste od 20 do 26; teletina od 24 do 26; svinjina od 40 do 44 kron kilogram. Slanine primanjkuje. Domača slanina velja od 50 do 55, hrvatska 75 kron kilogTam. — Sadje: jabolka od 8 do 12, hruške po 16, 12 in 8 kron kilogram. — Moka: št. 0 18-50, bela 15, črna 14. Kaša 12, ješprenj 12, otrobi 6, koruzna moka 12, ajdova moka I. vrste 18, H. vrste 16 kron kilogram. Luščen fižol 10, čebula 8, krompir 4, kislo zeljo 12 kron kilogram. — Špecerijsko blago: Kava: Portoriko 106, Santos 64, Rio 56; sladkor: kristalni 46, v kockah 52; riž od 22 do 26 kron kilogram. Namizno olje 62, kis 7 do 4, petrolej 18. Testenine od 26 do 28 kron kilogram. (Živinski trg v Mariboru.) Na sejmu z dne 7. oktobra se je plačevalo: prašiče: od 3 do 4 tedne stare po 80 do 100, od 6 do 8 tednov stare po 200 do 250, 4 mesece stare po 600 do 750, 7 mesecev stare po 1000 do 1100, eno leto stare po 1500 do 2400; svinje: plemenske po 28 do 30, poldebele za klanje po 32 do 36 kron kilogram. Kupčija je bila slaba. (Žitni trg.) Zagreb, dne 5. oktobra. Iz Vojvodine in iz Srema se ponu* jajo poljski pridelki po teh-le cenah: pšenica po 10-50 do 10-70, star pridelek koruze po 8-20, novi pa po 8 do 8-20, srbsko-macedonski ječmen po 8-90 do 9-10, bosenski oves po 7?40 do 7-60, slavonski oves po 7-90 do 8, moka št. 0 po 15-90 do 16-10 (z vrečo), otrobi po 5-60 do 5-80 (z vrečo) kron za kilogram. (Vinska trgatev v ljutomerskih goricah) je v polnem teku. Kakovost jo izborna in tudi količina je zadovoljiva. Mošt ima od 20 do 24 odstotkov. — Trgatev v Slavoniji in v Sremu je končana. Vse je z njo zadovoljno tako glede kakovosti kakor tudi glede količine. (Hmelj) Ž a t e c, dne 6. oktobra 1921. Kupčija zopet bolj čvrsta. Cene od 6400 do 7000 č. K za 50 kg. — N ii r n b e r g. Za 50 kg se plačuje od 7400 do 8400 mark. (Pivo se podraži.) Pivovarne so povišale cene pivu v sodčkih na 1100 kron, v steklenicah pa na 1600 kron za hektoliter. Zategadelj bo veljala v Ljubljani čaša piva 6, vrček 8, polu-litrska steklenica pa 11 kron. Na deželi bo veljala steklenica piva 12 kron. (Letošnja žetev Češke) se ceni takole: Pšenica 10,179.322 (lani 6 milijonov), jara pšenica 890.250 (756.000), ozimni ječmen 13,612.312 (8,200.000;, jari ječmen 201.388 (154.000), rž 140.000 (lani 127.000), jara rž 10,172.361 (7,980.000), oves 10,501.876 (8,660.000) in koruza 2,667.346 (2,450.621) metrskih stotov. (Uvozna taksa na mesne izdelke) je _ po izporočilu našega konzulata v Pra-" gi za Češkoslovaško ukinjena. (Tvornica za popravljanje vagonov) prične delovati v začetku meseca novembra v Subotici. Tvornica se je obvezala, da bo državi vsak mesec temeljito popravila 145 vagonov. (Slovensko trgovinsko podjetje v Franciji.) V Strasburgu v Alzaciji je otvoril g. Janko Lavrič, trgovčev sin z Vranskega, izvozno in uvozno trgovsko agenturo, ki se bo pečala pred vsem z uvozom jugoslovanskih deželnih pridelkov in izdelkov domače hišne industrije na Francosko. (Vrednost denarja) Auierikanski dolar velja od 238 do 240 kron; angleški funt šterling od 915 do 920 kron; nemška marka 1-98 do 2 kroni; francoski frank 17-40 kron; italijanska lira od 9-60 do 9-70 kron; švicarski frank 40-80; avstrijska krona je vredna 1 e še 8 vinarjev. Bankrot Avstrije . je skoraj nevzdržen. (Bankovcev je bilo na Ogrskem) dne 30. septembra za 20 milijard. Od zadnjega izkaza se je pomnožilo njih število za 1.283,430.878 kron. Književnost. (Čika Jova-Zmaj: Mala j in Malon in druge pesmi za deco.) Poslovenil Alojzij Gradnik. Založil «Jug* v Ljubljani. Cena vezani knjigi 14 kron, po pošti 2 kroni več. Ker je naša mladinska književnost nadvse revna, zato moramo s hvaležnostjo sprejeti vsako mladinsko knjigo, ki nam jo naklonijo slovenski založniki. Z veseljem pa moramo poudariti, da knjige »Malaj in Malon* ni treba presojati s tega stališča, kajti v njej so v vzornem prevodu zbrani taki biseri, da bi se knjiga uveljavila tudi pri preobloženosti trga. Čika Jova je priznan mladinski pesnik, ki je po zbirki »Kalamandarija* priljubljen tudi med Slovenci. Z zbirko pesmi »Malaj in Malon* pa postane gotovo najljubši pesnik slovenske mladine. Preberite samo njegove pesmi »Na ledu*, «Račun brez krčmarja*, »Anka — Ciganka*, «Tinček-pobalinček* in dr., pa boste spoznali, da še niste brali z lepa tako krasnih pesmic. Kakor rečeno, prevod je izvrsten — saj ga je oskrbel naš pesnik Gradnik. Ker je poleg tega cena knjigi zelo nizka in oprema lična, priporočamo knjigo vsem najtopleje. — Šolska vodstva, starši in ljubitelji mladine, obdarite svoje otroke z neumrjočimi deli njih pesnika — strica Jove! Knjiga se naroča pri založništvu «Jug» v Ljubljani, Pred škofijo št. 21. valjanja v letošnji jeseni je očividen. Moj sosed je sejal pšenico isti dan kakor jaz, toda moja je že zelena, njegova pa še le vzhaja. Ker pa ima sosed njivo močno kepasto, bo njegova pšenica neenakomerna, ker zrnje pod kepami ne more kaliti. Tudi v dosedanjem načinu oranja je treba pri nas velikega napredka. Napredni kmetovalci, zanimajte se za umno delo! Fran Malasek, Grm pri Novem mestu. Obrtniki, ustanavljajte prepotrebna obrtniška društva! I. SANDHIN LJUBLJANA Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. SVIESTNi TRG 6 jjifiessstnsgžjs - Izvršuje vse bančne posie najkulantneje Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu v Miklošičeva cesta št. I© se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. Uvoz in prodaja razno vrstnega inozemskega maimfaktur- . nega blaga. ^ 4 Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Pomagajmo zasužnjenim bratom — podpirajmo »Jugosloverssko Matico"! Obrtnik. VOS smtamasmiB^BBsaaB^ Za odpravo praznikov. V sv. pismu stoji, da je dal Stvarnik samemu sebi in človeštvu nalogo, naj se dela šest .dni, sedmi dan pa naj se počiva. Te naloge bi se moral človek tudi držati, ker tako se človeški organizem odpočije od telesnega in duševnega dela. V začetku novega veka pa je nastavila cerkev nebroj praznikov tudi na delavnike in s tem omejila delu posvečene dni. Nočem preiskovati, iz katerih vzrokov je cerkev to storila, ker zašel bi predaleč. Zadostuje naj dejstvo, da je cerkev sama spoznala, da je v moderni dobi tako veliko število praznikov škodljivo, zaradi česar je sama odpravila veliko praznikov, mnogo pa jih proglasila za nezapovedane. Pokojni papež Pij X. je število praznikov na novo Izjava. Podpisani Jakob Gašparič, župnik pri Sv. Hupertu, izjavljam z ozirom na tožbo gg. Josipa Drofenika, Antona Ojsterška, Janeza Mlakarja, Franja Zajca, Jurija Romiha in drja. Bogomila Vošnjaka, da se sicer ne spominiam, da bi bil v svoji propovedi dne 2. maja v cerkvi na Svetini žalil pristaše „Samostojne kmetijske stranke" in njih poslance tako, kakor mi očita ovadba. Za primer pa, da sem jih na ta način žalil, obžalujem žalitev in ,jo preklicujem ter se tudi zavežem plačati ,,Jugoslovenski Matici" 400 K v roke predsednika g. A. Jeršinoviča in sodno odmerjene pravdne stroške. S tem so poravnane vse eventualne žalitve glede pristašev ,,Samostojne kmetijske stranke" in njih poslancev. V Celju, dne 15. junija 1921. Jakob Gašparič s. r., župnik. Izjava. Zahvaljujemo se banki „Beogradska zadruga, d d.", katera nam je našo škodo, nastalo vsled požara, t polni meri iu kulantno izplačala. Priporočamo vsem občinam in vsem gospodarjem ta naš domači zavarovalni zavod. V Veliki Mučni, dne 18. septembra 1921 Tomo Eučekovič s. r , predsednik občine. Isejarsra. Zahvaljujem se javno banki „Beograd-ska zadruga", ki mi je kulantno precenila škodo, ki mi jo je provzročil požar, ter mi izplačala škodo v znesku 36.000 K. Priporočam vsakemu gospodarju to našo popolnoma domačo zavarovalnico, obenem pa pozivljcm gospodarje, naj se zavarujejo po današnji vrednosti imetja. V Otoku pri Ogulinu, dne 19. septembra 1921. _ . — . , Josip ropov* c s. r. □skrbništvo Pi!z v Pesnici pri Mariboru išče do dne 1. novembra 1921. J* 2? 1 S "t S3&TST && s 3 do 4 ljudmi. tako omejil, da jih je dandanes le sedem. Deloljubno ljudstvo je papežev odlok z veseljem pozdravilo, ne tako pa nekateri duhovniki in nekateri liberalno misleči uradniki. Doživeli smo celo groteskno sliko, da je obhajala država praznike, ki niso bili po cerkveni odredbi niti prazniki. In slišali smo hude liberalce, ki so glasno zahtevali, da mora glede praznikov ostati vse tako kakor je bilo. Toda tem «verskim gorečnežem» ni bilo za vero, ampak le za službe proste dni, ki so jih zahtevali poleg dopustov in jih uživali s polno plačo. Zaradi odpora teh ljudi je potem rimska stolica prepustila odločitev glede pravnikov posameznim škofijam, da le-te v svojem okolišu razveljavijo ali obdrže posamezne praznike. Tako so ostali pri nas prazniki v veljavi kljub temu, da po cerkveni zapovedi niso obvezni prazniki. Da pa bo javnost znala, kateri prazniki so odpravljeni ali kateri so ostali, naj jih v nastopnem navedem. Še dalje zapovedani prazniki so: Sveti Veletrgovina z vinom in žgaajoEi Novo mesto, Zagreb, Osiosrhua (Banai) Glavna zaloga: Novo mesto, Ljubjanska cesta št. 226, priporoča svoje veliko skladišče raznih vin, kakor : doni- čo. štajersko, hrvatsko, sremskc, b&tiaisko, dalmatinsko. — Vina v buteljah najboljše znamke. Prodaja se od SO litrov naprej. lesna trgovska in industrijska družba v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8 (pred sodnijo), kupuje hlode vsake vrste, stoječ in tesan les in deske tep sprejema tudi komisijska naročila. Trpina z železnino EJr»js>;\r€so Sc Tupk „prt slatl lopati" s 13DIL3A1I, VBltanrjn trg št. 1 nasproti križan*ke cerkve iprej Bammer-schmidt- Muliicisen). Zaloga cementa in karbida. Trije kralji, Svečnica, Marijino oznanjenje, Velikonočni ponedeljek, Kri-stov vnebohod, Binkoštni ponedeljek, Mali šmaren in tudi Sv. Jožef kot deželni patron Kranjske. Zadnje čase, ko se je delovni čas omejil na osemurno dnevno delo, se je pričelo splošno zahtevati odpravo praznikov med tednom. Tudi na zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice je bil stavljen predlog za odpravo praznikov. Želeti je, da se na vseh javnih shodih obrtnikov ta želja ponovi in da se zahteva odprava takih praznikov, ki so velika ovira obrtniškemu in industrijskemu razvoju. Naša zahteva naj se ne tolmači napačno. Mi smo za odpravo praznikov samo iz socialnih ozirov in gospodarskih vzrokov, kateri so napotili tudi sv. očete k odpravi praznikov. Če se hoče cerkev še nadalje posebno spominjati nfekaterih svetnikov, naj stori to ob nedeljah, ki naj bodo še bolj slovesne, toda število delovnih dni se ne sme zmanjševati. Za odpravo praznikov mora biti i 5 tudi kmetski stan, ker mora praznike posebno v poletnem času oskrunje-vati z delom. Praznik sredi tedna je največji socialni nezmisel, škodljiv tako za delodajalca lakor tudi za delojemalca. Ne izgublja se končno samo s praznikom, temveč žalibože je tudi delo po prazničnem dnevu siabše. Ob praznikih je vse polno prilik za zapravljanje in prav ob praznikih se največ pijančuje in največ zločinov se zgodi ravno na take dni. Pa kakor je treba omejiti cerkvene praznike, tako se mora omejiti tudi število državnih praznikov. Popolnoma zadosti je, če praznujemo dan našega ujedinjenja, ki naj bo obenem praznik naše svobode. Nepotrebno je, da se posebe slavi 28. oktober, 1. december in končno še Vidov dan. Mislimo, da je popolnoma zadosti, če praznujemo samo Vidov dan, ki je itak izhodišče naše žalosti in naše zmage. Poleg Vidovega dne pa naj velja kot praznik še kraljev dan, ki naj nam bo simbol našega dela za državo. Prvi je naš narodni praznik, kraljev dan pa naš državni praznik in zadosti je državnih praznikov. Nekateri so sicer z odpravo praznikov prizadeti, kakor n. pr. gostilničarji. Toda zakone je treba sklepati z ozirom na splošen blagor, ne pa z ozirom na koristi posameznika. Ce bi šli po tej opolzli poti, potem pač ne bi mogli skleniti nobenega dobrega zakona. Ne da se namreč urediti, da bi bil volk sit in ovca cela! M. Malovič, Obrtniške vesti. (Davka na poslovni promet) ne plačujejo obrtniki, ki imajo samo. dva pomočnika. Kdor o tem dvomi, naj si ogleda št. 289. «Uradnega li-jsta» z dne 19. septembra 1921., v kateri je objavljena uredba o davku na poslovni promet. (Trimesečni keramični tečaj na tehniški srednji šoli v Ljubljani) se otvori dne 1. novembra. Natančnejše informacije daje «Urad za pospeševanje obrti». smrekove, mecesnove, borove, hrastove in druge, kakor tudi „DRVA" za kurjavo, kupuje po najvišjih cenah tvrdka Lavrenclč Sl Co«, lesna isdusirlja ia trgovina ■ Ljubljana, == Dunajska cesta št. 47. Primešaj u krmil Enkrat na teden eno pest. Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite po posti. 5 zavojev Mastina stane 60 kron in se jih pošlje poštnine prosto na dom. Sadi« zoper gaijy (naftol-mazilo) uaiči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožn» bolezni i« izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček teya mazila velja po pošti 20 iirou. -2L