:wi Amerikanski SloveNec fil
C V	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	| jP-HH j
/ j^JP	l	Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!	)) fflM0^ //
) LET za svoj ), GLASILO SLOV; KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V	[) j&Sh ((
) v ameriki. /|	CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.	»l^1^—I)J
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
ŽTEV. (NO.) 65	CHICAG~6TTLL., PETEK, 3. APRILA — FRIDAY, APRIL 3, 1942	LETNIK (VOL.) LI.
» ■ i- — i' i . ■ ■ . *--
Indija odklanja načrt - Nemci gromadijo novo armado
_____ * f _________
VODITELJI NE SPREJMEJO BRITANSKE OBRAMBE
Indijski voditelji se ogorčeno izrazili, da ne dopuste, da bi Britanija kontrolirala obrambo dežele. — Gandhi in
Nehru sestavljata protinačrt.
i_' _
New Delhi, Indija. — Načrt britanske vlade za rešitev zamotanega problema o podelit- i vi neodvisnosti Indiji, katerega je pred par dnevi predložil nje | zastopnik Cripps indijskim voditeljem, bo splaval po vodi. T<j. sredo so namreč ti voditelji objavili, da je predlog za nje nesprejemljiv, dasi so za tisti dan še odložili uradno izjavo.
Glavna ovira, ob katero so se indijski voditelji spotaknili, je zahteva Britanije, da mora obramba Indije ostati za časa vojne v njenih rokah in pod njeno kontrolo. Proti temu predlogu je nastalo med člani mogočne stranke vseindijskega kongresa tako ogorčenje, da se je zdelo, da se utegne odkloniti sploh vsako nadaljnje pogajanje z britansko vlado. Splošno raspolaienje, ki je zavladalo v Indiji, se razvidi iz članka, ki ga je napisal v nekem listu De-vadas Gandhi, sin znanega duševnega voditelja Indijcev, ko je dejal, da je kongresno stranko naravnost osupnilo, da se je "tako pameten, tako pošten in tako širokogruden mož, kakor je Sir Stafford (Cripps) dal zazibati v varljivo mnenje, da bo načrt, temelječ na popolni kontroli indijske obrambe od strani britanske vlade, smatral za sprejemljiv od indijskega mnenja". Druga točka, s katero se razni voditelji ne strinjajo, pa je tista, ki določuje, naj se za mohamedanske province ustanovijo posebne avtonomne države.
Oba glavna voditelja Indijcev, Gandhi in Nehru, sta sestavila protinačrt, ki sta ga predložila posebnemu odboru vse-indijske stranke. Bržkone pa bo ta predlog tak, da zopet za Britanijo ne bo sprejemljiv, in tako se zna zgoditi, da utegnejo Japonci prej prodreti do indijske meje, predno se bo kak sporazum dosegel. V sosednji Burmi, kjer se zdaj boji vrše, so namreč te dni dosegli nov uspeh.
NAZIJSKI VODITELJ RAZLAGA SVOJO RELIGIJO
Bern, Švica. — Neki tukajšnji list je objavil v sredo cirkular, ki ga je nedavno izdal eden nazijskih voditeljev, namreč W. R. Bormann, kateri je bil od Hitlerja imenovan na mesto, izpraznjeno po odhodu Hessa.
V tem cirkular ju, ki je v Nemčiji baje zelo razširjen, se postavlja pravi zid med nazij-stvom in med krščanskimi religijami, kajti Bormann povdar-ja, da se ti dve miselnosti sploh ne morete spraviti v sklad; krščanstvo si je, pravi, zgradilo 8voj vpliv na nevednosti ljud-
stva, narodni socijalizem pa, da je zgrajen na znanstveni podlagi. Nato podaja Bormann svojo idejo o Bogu in pravi:
"Mi smatramo Boga kot naravno silo, ki premika nešteto planetov vesolj stva, in ne kot neko bedasto krščansko podobo skoraj-človeka, sedečega v oblakih. Misel, da se na Boga lahko vpliva z molitvami in drugimi čudnimi obredi, zahteva veliko naivnost."
Končno povdarja Bormann, da mora biti ljudstvo osvobojeno od cerkve in njene duhovščine, in pri tem ne dela nobene
BOLGARIJA SE BAJE VDALA
Trdi se, da posije -vojaštvo proti Rusiji.
Bern, Švica. — Nemški krogi so se zadnji torek izražali, da je bolgarski kralj Boris obljubil ob svojem nedavnem obisku pri Hitlerju, da bo njegova dežela postavila 200,000 vojakov Nemčiji na razpolago za vojno proti Rusiji. Trdi se, da bo Bolgarija s tem dala Nemčiji plačilo za ozemlja, ki jih je dobila od Grčije, Rumftinije in Jugoslavije. Iz nekega drugega vira se objavlja, da boste tudi Rumunija in Ogrska prispevali znatno število vojaštva za Nemčijo.
-o---
PISMA VOJAKOV PROSTA POŠTNINE
Washington, D. C. — Poštni department je poslal vsem poštnim uradom širom dežele ! naročilo, da morajo sprejemati pisma, ki jih pošiljajo vojaki, poštnine prosto. OdpOšiljatelj mora pa levem zgornjem oglu navesti svoje ime, čin in oddelek, pri katerem služi. Na desnem zgornjem oglu pa naj napiše "Free". Prosta poštnina ' pa ne velja za zračno pošto, niti ne za zavoje.
-o-
DALADIER SE VEDNO UPA NA ZMAGO Riom, Francija. — Kljub temu, da je njegova dežela toča-sno popolnoma na tleh, ima bivši min. predsednik Daladier še vedno upanje, da bo prišel čas njene zmage. To prepričanje je nepričakovano izrazil zadnji torek med obravnavo, ki se vrši v tukajšnjem mestu proti bivšim voditeljem- Na navedbo nekega generala, da je imela Nemčija dvakrat več tankov kakor Francija, je Daladier vznevoljen vzkliknil: "Pustimo to, kdo je bil premagan. Saj ne bo vedno eden in isti tepen."
ODREDBA GLEDE PRODAJE ZOBNE PASTE
Washington, D. C. — Med novimi odredbami, ki jih je izdal vojni produkcijski urad zadnji torek, je tudi ena, ki se nanaša na prodajanje zobne paste. Z njo se uxazuje prodajalcem paste, da morajo od kupca zahtevati, da jim prinese staro tubo, predno mu prodajo novo. Isto velja tudi za brivsko kremo. Prodajalec mora stare tube spravljati za vojni produkcijski, urad. Tisti trgovec, ki bi to kršil, je podvržen kazni do $10,000 ali do enega leta zapora. — Isti dan se je odredilo tudi, da se sme pri izdelovanju igrač za otroke uporabljati le toliko kovine, kolikor je neobhodno potrebno. Popolnoma ko-vinaste igrače, kakor na pr. električni vlaki, se morajo sploh odpraviti.
-o-
NEMČIJA BAJE ZAHTEVA OTVORITEV DARDANEL
London, Anglija. — Iz nekih virov se je zadnji torek tukaj poročalo, da se nemški poslanik za Turčijo von Papen vrača po konferenci, ki jo je imel s Hitlerjem, a« svoje mesto in, da nosi s seboj predlog za turško vlado, po katerem se naj bi dardanelska ožina otvorila za prehod bojnih ladij obeh bojujoči h se strank, osiščnih in zavezniških. Vendar pa bi ne smelo priti do nikakih bitk v območju turškega teritorija. S tem menda skuša Nemčija pridobiti na lep način nevtralno Turčijo, da bi pustila osiščne ladje skozi Dardanele, oči vidno domnevajoč, da so britanske ladje itak tako zaposlene v Sredozemlju, da jih jie bodo skušali pošiljati v Črno morje.
-o-
ARGENTINA NE BO DOBILA OROŽJA
Washington, D. C. — Dokler Argentina ne izrazi popolne solidarnosti z ostalimi ameriškimi republikami s tem, da ukine svoje diplomatske odnošaje z osiščem, ne more pričakovati, da bi dobila kaj pomoči od Zed. držav toliko časa, dokler druge dežele, ki so se izpostavile osišču, ne bodo založene. Tako se je izrazil zadnji torek neki višji vladni uradnik ter dostavil, da to ravnanje ne pomeni« nikakega pritiska na Argentino, marveč, da se ji bo pustilo, | izbirati svojo pot.
-o-
ZAHTEVA, DA SMEJO REKRUTI VRISKATI
Washington, D. C. — V poslanski zbornici je poslanec Young iz Ohio zadnji torek zahteval, naj se napravi konec ravnanju z rekruti, kakor ga prakticirajo nekateri lokalni naborni uradi, ko zahtevajo, da se mora odpošiljanje fantov v vojaško službo vršiti Čim najbolj tajno. Mladi Amerikanci, ko gredo k vojakom, povdarja poslanec, bi morali ponosno korakati po glavni cesti svojega mesta, ne pa biti na tihem pobrani, kakor bi jih odpravljali v ječo.
razlike med protestantizmom in katolicizmom, Češ, da sta oba enako sovražna nacizmu.
Cela posadka 27 moi neke trgovske ladje je morala prebiti 11 dni v čolnu na odprtem morju, ko je bila njih ladja torpedirana nekje na jtfž. Atlantiku. Gornji del slike jib kaže v čolnu, dočim se spodaj vidijo, ko jib je dosegla rešilna ladja.
KRATKE VESTI
—	Washington, D. C. — Van Nuys, načelnik spnatskega juridičnega odbora, j£ v torek stavil predlog, naj s« odpravijo za časa vojne vsi'prazniki, izvzemši božiča.
—	Tokio, Japonska. — Nizozemski otok Sumatra je prišel v popolno oblast Japoncev v petek zadnjega tedna, ko so se na njem podale zadnje zavezniške obrambne čete. To se je objavilo potom tukajšnjega radio v torek.
—	Vichy, Francija. — Tu-j kajšnja vlada je v torek odredila, da se pobere iz hotelov, kavarn in restavrantov polovica opreme in orodja, ki vsebuje baker, kositer in nikel. To je prvi slučaj, da je vlada ukrenila prisilno zaplembi ktfvln. ~ '
-o-
V ITALIJI DOBE SE MANJ KRUHA
London, Anglija. — Po radio se je v torek slišalo iz Rima, da je italijanski vladni kabinet imel tri ure trajajočo konferenco, po kateri se je objavilo, da se bo kvota za kruh še bolj znižala.
-o-
REKORDNA VlSlNA NAKO-LEKTANIH DAVKOV
Washington, D. C. — Tekom meseca marca je prejela vladna blagajna potom dohodninskih davkov in doklad na dobiček nad tri miljarde^dolarjev. To je največja Mavčna kolekta V; enem mesecu v zgodovini deže- j le. Zadnje leto v istem mesecu
BODOČA N AZIJSKA OFENZIVA BO NEKAJ GIGANTSKEGA
V jugovzhodni Evropi zbira Hitler sto svežih divizij za novo ofenzivo proti Rusiji. — Do srečanja z Japonci utegne priti v Perziji. — Možnost tudi ruskega sunka.
London, Anglija. — Ofenziva^ o kateri se napoveduje, da jo nameravajo Nemci v kratkem podvzeti proti Rusiji, bo naravnost ogromnega obsega, kakor se more sklepati iz raznih poročil, ki govore o pripravah za njo. Te vesti namreč vedo povedati, da zbira Hitler v južni Rusiji in v jugovzhodni Evropi celih sto svežih divizij vojaštva, kar bi bilo okrog poldrugega milijona mož. Povrhu tega ima že zdaj, kakor se ceni, na ruski fronti nad dva in pol milijona mož.
Pri tem novem sunku bodo' Nemci najbrž osredotočili svoji pritisk na južni del fronte, j namreč v Ukrajini in ob Črnem i morju. Zelo je verjetno, da bo-i do ob istem času prodirali tudi preko Turčije in iz Libije pre-1 ko Egipta proti vzhodu. Istoča-siTO je pričakovati, da bodo Japonci ojačili svojo ofenzivo proti Indiji in dalje proti zapa-du, da bosta na ta način oba zaveznika srečala kje v Perziji.
Razumljivo je, da se za ta da-lekosežni sunek nazijev tudi Rusi dobro pripravljajo. Kakor se trdi, po številu mož znatno prekašajo nazijsko armado in nekateri krogi napovedujejo, da utegne priti letošnje poletje do svojevrstnega pojava: Dočim bodo Nemci na južnem delu ruske fronte prodirali proti vzhodu, utegnejo Rusi podvojiti svoj pritisk na severnem delu fronte in prodreti preko Poljske do Nemčije.
je znašala le nekaj nad eno milj ardo.	x
V ČOLNU NA ODPRTEM MORJU
VESTI 0 DOMOVINI
Na Balkanu se vrše velike vojaške priprave. — Grki se pridružujejo vojski Draža Mihajloviča. — Srbsko ljudstvo za generala Mihajloviča, Hrvatje pa za Dr. Mačeka. — Druge vesti iz Jugoslavije.
rt.	*
Velike vojaške priprave na Balkanu
"Polkovnik Draža Mihajlo-vič — sedaj general in vojni minister — poveljnik jugoslovanske vojske v planinah Jugoslavije, je poslal Nj. Vel. Kralju Petru IL pri ustanovitvi prvega bataljona Kraljeve garde v srbskih planinah pozdrav, v katerem' skupno s častniki 'pošilja iskrene želje iz delov osvobojene Jugoslavije, da bi se Kralj čimprej vrnil v Jugoslavijo". "Živel Kralj!" Živela Jugoslavija!"
-o-
Veliko število Grkov ubežalo v vojsko generala Mihajloviča
Aleksandrija, 5. marca 1942. (JQO) — Grški list "Atlantis", ki izhaja v New Yorku, poroča v svojem dopisu o vojaških dogodkih na Balkanu, ki se bori pod vodstvom generala Mihajloviča? V JugoslavijT dobro pripf&vljena vojska generala Mihajloviča pričakuje nemški pomladanski napad. Po poročilih pripravlja general Mihajlo-vič napad v dveh smereh: proti Grčiji in proti Bolgariji. Grki zapuščajo domačijo in se pridružujejo v velikem številu vojski Draža Mihajloviča, zavedajoč se novih možnosti za borbo proti Italijanom in Nemcem. Zdi se, da nemškim oblastim madžarske in bolgarske čete niso pomagale in sedaj se pripravljajo poslati v Srbijo še Rumune. Italijani so v zadnjih dnevih poslali v Dalmacijo več bataljonov, da bi zatrli velike upore v Dalmaciji.
V Srbiji je ljudstvo vdano Draži Mihajloviču, v Hrvatski dr.
Mačeku
Beirut, 8. marca. — C. L. Sulzberger poroča "New York Times"-u o dogodkih na Balkanu in pravi med drugim:
"V Hrvatski, tej operetski "kraljevini", ki so njeni zadnji sledovi neodvisnosti izginili v srednjem veku, slavni "Tomi-slav II.", lutka, ki si jo je Italija izbrala, še ni mogel v Zagreb, kjer kmetski vodja dr. Vladko Maček — interniran v svoji hiši — v resnici vlada vsemu narodu."
"V Srbiji ima Draža Mihaj-lovič, navzlic strašnim težavam in pomanjkanju pomoči, za seboj največjo večino prebivalstva in naroda."
■o
Vesttiz Jugoslavije
"Wiener Tagblatt" poroča v številki z dne 8. februarja o stanju v "neodvisni". Najprej zatrjuje, da je "notranje preseljevanje" kmetov prineslo "pozitivne rezultate", ter potem, da se nemški manjšini .v "neodvisni" godi kakor doma v Nemčiji, da so ji na razpolago "neomejena sredstva" in da so ji vse zveze z 'rajhom' svobodr ne in možne. Vendar list poudarja, "da obstajajo nekatere notranje težave", ker je "Hr-
vatska na meji med katoliškim in pravoslavnim svetom". Nato dunajski list nadaljuje, da je razumljivo, da "neodvisna" zaradi te zemljepisne lege "ni mogla y nekaj mesecih premagati vseh teh težav". Isti list poroča, da bodo v "Hrvatski Sabor', ki se je pred kratkim sestal pod predsedništvom starega frankovca dr. Prebega — prišli "predstavnici politične in duhovne elite hrvatskega naroda". Med 150 člani "Hrvatskega Sabora bo 80% članov bivše HSS. Podpredsednik Sabora bo mohamjedanec. Vendar list in vsi drugi izvori takih vesti ne navajajo imen omenjenih članov HSS.
DNB poroča iz Beograda, da so Nemci v zadnjih bojih v Srbiji pobili 250 'komunistov' in jih 128 ujeli.
"Deutsft^Zeitung" v Hrvatski 'poroča dne*Y. februarja, cfa je Njegova Svetost sv. Oče Pij ' XII. sprejel odposlanstvo hrvatskih dijakov "Vstašev', ki so obiskali Rim, ter prav tako člane hrvatskega instituta.
"Deutsche Zeitung" v Hrvatski poroča, da sta bila postavljena za upravnika policije Stjepan Posilovič in za načelnika organov javne varnosti Ernest Gustovič. Bivši tajnik za propagando Milkovič je postavljen za zunanjega ministra.
"Wiener Tagblatt" poroča dne 7. februarja, da se bo vrhovno sodišče za vso Hrvatsko preselilo iz Zagreba v Banja-luko.
Italijanska vlada je podelila nekoliko državnih podpor črnogorskim dijakom za študij v Padovi in Perugi. Odziv je zelo slab.
Italijanska poročevalna družba Štefani poroča, da Italija pripravlja "plasiranje italijanskega kapitala" v krajih, ki jih je dobila po padcu Jugoslavije. V glavnem gre za denar, ki ga je Italija dobila v tem ozemlju pri zamenjavanju dinarja za liro, ko je izžela naše ljudstvo in javne ustanove.
Pavelič je ustanovil red "de-j tel j ice", odlikovanje, s katerim je počastil "maršala' Kvaterni-ka in vse svoje 'doglavnike', 'stožernike' i. t. d.
Nemška poročevalna služba poroča dne 12. februarja iz Beograda, da se "čiščenje srbskih terorističnih in komunističnih elementov" nadaljuje in da je bilo pri KraljeVu v spopadu z 'nacionalnimi" četami generala Nediča ubitih 159 'komunistov'.
"Deutsche Allgemeine Zeitung" poroča o prodiranju nemškega denarnega vpliva na Balkan in o nemških interesih na Balkanu. Po poročilih tega lista gospodari nemško denar-stvo v Rumuniji. V Bolgariji je velik del kapitala v rokah "Deutsche Bank"; v Grčiji pa (Dalje na 4. strani)
AMERIKANSKI SLOVENEC ;
M in najwtarejH slovenski Tke first and the Oldest Slovene . im v Ameriki.	* Newspaper in America.
VeUMUrn Utm mU	Established 1881.	11
.	*	--n
Ishaja vuk dan rana nedelj, pocm-	Issued daily, except Sunday. Moo.
leljkov fa} dzieror pe praaaOdh.	day aad the day after holiday*.	"
--■--0
Izdaja in tiaka:	Published by:	,
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. a
Naslor uredništva in uprave:	Addreee of publication office: C
L849 W. Cermak R<L, Chicago. 1849 W. C*rmak Rd., Chicago. s
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
NaroSninal	Subscription!	r
U oelo leto__16.00 por one year —--.—$6.00
U pol leU _ 3.00 For half a year -3.00 T
U četrt leta__1.75 For three mentha -=--l-7S t
Za Chfceco, Kanado ia Etrepo:	Chicago, Canada and Europe:
Ea celo leto_$7.00 For oae year --
£a pol leta_J.50 For half a year -J J0 c
Za četrt leta _2.00 Ffer three month* —..... — 2 0°
Poaamezna itoHlka	■ 3c Single copy .	■	3c L
Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo bid poelani na uredništvo i mj dan in pol pred dnevom, ko iaide list. — Za zadajo Itevilko v tedna je čas t So četrtka dopoldne. Na dopise bres podpisa ee ne odra. —• Rokopiaov ared-siitvo ne vrača.	__________
" 1 * ž
Entered as second class matttr, November 10, 1925 at the post office st
Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.__ ]
- - ^
KRISTUS IZPRASUJE
, ]
Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te uža- j lostil? Odgovori mi!
Ker sem te izpeljal iz egiptovske dežele — si svojemu Od rešeni ku pripravilo križ!
Moje ljudstvo, kaj sem ti storli, ali s čim sem te uža-lostil? Odgovori mi!
Ker sem te štirideset let vodil po puščavi in te hranil z mano pa te slednjič privedel v prelepo deželo — si svojemu Odrešeniku pripravilo križ!
Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te uža-lostil ? Odgovori mi!
Kaj bi ti bil moral še storiti, pa nisem storil? Negoval sem te kakor svoj najlepši vinograd — ti pa si postalo moja grenkoba; s kisom si mi gasilo žejo in s sulico si prebo-dlo stran svojemu Odrešeniku!
Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te uža-lostil ? Odgovori mi!
Zaradi tebe sem z bičem udaril Egipet in vse njegove prvorojence — ti pa si me dalo bičati!
Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te uža-lostil? Odgovori mi!
Izpeljal sem te iz Egipta in v Rdečem morju potopil faraona — ti pa si me izročilo velikim duhovnom!
Moje ljudstvo, kafSeifr \i storil, ali s čim sem te uža-lostil ? Odgovori mi!
Pred teboj sem odprl morje — ti pa si s sulico odprlo mojo stran!
Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te uža-lostil ? Odgovori mi!
V	oblačnem stebru sem šel pred teboj — ti pa si me odvedlo pred Pilatovo sodno palačo!
Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te uža-lostil ? Odgovori mi!
V	puščavi sem te hranil z mano — ti pa si me bilo z biči in pestmi!
Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te uža-lestil ? Odgovori mi!
Napojil sem te z rešilno vodo iz skale — ti pa si meni dalo piti iolča in kisa!
Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te uža-lostil ? Odgovori mi!
Zaradi tebe sem udaril kananejske kralje — ti pa si me s trsom bilo po glavi!
Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te uža-lostil ? Odgovori mi!
Dal sem ti kraljevsko žezlo — ti pa si mi delo na glavo trnjevo krono!
Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te uža-lostil? Odgovori mi!
Kako visoko sem te povzdignil in te odlikoval — ti pa si me obesilo na lesen križ!
Moje ljudstvo, moje ljudstvo, kaj sem ti storil ali s čim sem* te užalostil ? Odgovori mi!... Kaj bi ti bil moral še storiti, pa ti nisem storil?
Iz latinščine: J. G.
* BOŽJI MOLK
V	znani reviji italijanske družbe Jezusove Civilta Cat-tolica piše p. Mondrone o "božjem molku v zgodovini". Mnogi se sprašujejo, ko doživljajo in razmotrivajo današnje dogajanje na svetu, čemu Bog k vsemu temu tako rekoč molči, ne poseže naravnost vanj in na kakšen poseben način ne vzame v roke vodstva narodov.
So ljudje, ki zaradi tega molka zdvajajo nad Bogom, ako ne nastopijo dogodki, kakršnih si po svojem mišljenju in prepričanju, kaj bi bilo edino prav, želijo. Božji molk jim je naravnost povod za pohujšanje. Človek in ljudje delajo, se borijo za ideale, za nje trpijo in umirajo — Bog pa molči, kakor da se ga vse to nič ne tiče. To presega človeške predstave in pojmovanja.
Da — božji molk je, kakor je v naših časih najbolj na-Eorno povedal pokojni p. Lipert, časih nekaj strašno pre-
tresujočega. Znanstvenik in umetnik prodirata v modrost in lepoto vesoljstva in jo občudujeta, doživljata življenje tudi nerazumnega stvarstva, sledita brezmejni hitrosti luči in zasledita v vsem tem čudovito udejstvovanje Stvarnika, ki se v skrivnostih prirode razodeva, pred božjim molkom, posebno v viharnih dobah največjih pretresov, pa onemita skoro v strahu, ker si ga ne moreta razlagati. Toda mi vemo, da ta molk ne pomeni niti nedelavnosti in brezbrižnosti, niti da bi se bil Bog od razumnega stvarstva, od človeštva in človeka, odvrnil.
Ljudje, ki so se navadili, da Boga in njegovo delovanje presojajo po svoji lastni nepotrp'ezljivosti, zelo omejeni "daleko vidnosti" in strastnih željah, menijo, da Bog, ker ne prekinja svojega molka, nima nobenega sredstva, da bi v velikih in malih dogodkih zgodovine pričal o tem, da je vedno in povsod navzoč, da nad vsem bdi in da se prav v vsaki stvari zgodovinskega poteka uveljavlja njegova nedoumljiva modrost in volja. Ljudje sodijo po trenutkih, Bog po celih svetovnih dobah. Njemu se ne vm-di, da bi potek zgodovine menjal, kakor to želi kratkovidni človek, da bi moralo zmagati to, kar on meni, da bi se moralo zgoditi in sicer v najkrajšem času. Na Boga ne morejo vplivati načrti človeka in človeštva ter njegovih voditeljev, ki morejo premeriti samo neskončno kratke razdalje, da bi izpremenil svoje suverensko vodstvo sveta, v katerem se Dobro v pravem času uresničuje po njegovi previdnosti, ki obsega večnost in v njej najogromnejša razdobja. Vendar pa nam je njegova ljubezen vsak trenutek blizu, on molči v svojem delovanju, toda ta molk je milost. In kadar pride ura, katero je namenil, bo človeštvo spoznalo, da je le on vedel in uresničil, kar je prav.
O KAMPANJ! IN DRUGO IZ JOLIETA
Joliet, 111.
Tukaj je srečno prestala operacijo Agnes Sterniša, 1292 Center St. in se sedaj nahaja doma, kjer jo rojakinje in prijateljice lahko obiščejo.
Kakor se vidi, se obrambna kampanja Amer. Slovenca bliža že svojemu koncu. Torej, kateri želi dobiti nagrado, naj poravna svojo naročnino najkasneje do 15. aprila, ali pa naj pridobi novega naročnika. Torej le hitro naprej, kolikor je le mogoče, likof bodo pa baje pili letos v Waukeganu, 111. Tako vsaj dosedaj vse izgleda.
Rudy Dajčman je bil bolan. Sedaj je zopet zdrav in je spet začel igrati in bo igral v soboto od 9. ure, na Veliko noč pa od 4. ure popoldne pa do 4:30 popoldne. Ga lahko obiščete in če nimate prilike, ga pa dqma poslušajte na svoj radio. Kateri bi pa želel, da mu zaigra kako polko ali valcer, naj stopi k njemu, ali pa naj mu samo piše na naslov: Dajčman Peruš 1101 Hickory St., Joliet, 111. in v »pismu pove, kedaj hoče in kakšno pesem bi rad. — Vesele velikonočne praznike vsem skupaj 1
John Kram&rich, zastopnik
-o-
NOVICE, IVERI IN ODMEVI Joliet, 111.
Ves ta teden se vrše v cerkvah postne pobožnosti, kakor običajno- Prihodnjo nedeljo bo velikonočni praznik, ki pade letos dokaj zgodaj.
Koncem minulega tedna je tukaj zapadlo v enem dnevu več snega kakor doslej vse zimske mesece. Ker smo mnogi že pričeli saditi in sejati, se bo seme
oklilo pod srebrno-belim plaščem. Vkljub neprijetnemu vremenu, se je zgodnje grmičevje že dokaj zbrstelo in oze- : lenelo.
Politika. Ker se bodo vršile prvptne volitve dne 14. aprila, se obe stranki temeljito pripravljata in kosata, katera dobi večje število glasovalcev na svojo stran. Na demokratski baloti bo tudi ime enega rojaka.
Smrtna kosa. V bolnišnici sv. Jožefa je dne 23. t. m. umrl rojak Ludvik Mavrič, vdovec star nad 70 let, doma iz Metlike, odkoder je prispel sem pred kakimi 40. leti. Bil je dobro poznan. Zapušča sina, ki se nahaja v Blue Island, 111. Naj počiva v miru božjem!
Našo staro šolo sv. Jožefa na Clay cesti so minuli teden pričeli temeljito popravljati in ob-zidovati, da bo izgledala najmodernejše. Tudi dobi novo ime: Ferdinand Hali, po blagopokoj-ni sestri Ferdinandi, ki je v naši šoli desetletja učila našo mladino.
Tukajšno bolnišnico sv. Jožefa bodo razširili, ker je zadnje čase mnogo premajhna, istotako dozidujejo Silver-Crog bolnišnico.
Največja skupina rekrutov je .odpotovala koncem minulega tedna iz našega mesta na vež-bališča. Med njimi je bilo tudi več naših fantov. Srečno pot in zdrav povratek!
Zvezde v oknih. Nekatere naše hiše nimajo zdaj po samo eno zvezdo, temveč jih imajo nekatere žei po dve; nekoliko smo jih videli, da imajo celo tri. Če se pa iz radovednosti popeljemo po takozvanih "gold coaSt" ulicah, pa ne vidimo niti ene v skoro vsi ondotni okolici.
Tudi v drugem prekosimo vse! S'
Pa naj še kak - nepremišlje-nik dvomi nad zvestobo in do- ni moljubnostjo naših ljudi in izreče psovko, takozvani "foreigners". Tak zasluži, aa se mu "I bliskoma prisoli tako gorko za uho ali v nos, da bo pomnil vse d žive dni. Na sodišču dobiš za to še nagrado l
Druga zlata zvezda se bojda 1 pojavi na 814 Vine St., ker je te dni dospelo tužno poročilo, da n je nekje v Tihem morju pogrešan pomorščak Jos. M. Kirin-čič. -. ** *
Nad 50 milijonov bo zvezna vlada potrošila za dodatne mu-nicijske tovarne v bližnjem El-woodu. Do sto milijonov pa bo potrošila za iste vrste tvornice c v Argo. Tako se obeta mnogo i dela in zaslužka za pridne de- ( lavce, ako se razmere temelji- ] to ne izpremenijo, kar se tudi t lahko vsak čas zgodi, če pride \ mir.	j
' Zmaga ali smrt!" je odločno . zatrdil gen. MacArthur, povelj- < nik amer. vojske na Pacifiku. Mi pa sodelujmo po naših naj- ] boljših močeh in pomagajmo za i sijajno zmago naše vojske in 1 mornarice, vsled tega kupuj moj obrambne obveznice in znamke: i do naše skrajne zmožnosti. 1
Kaj pa verolomni Lahi delajo zadnje čase? Svetovno časopisje o njih ne črhne niti besedice več. Ali je verjetno, da skrivoma kujejo in se z velesilami pogajajo ter barantajo kako si bi ohranili v svojih krempljih ukradene slovenske in hrvatske bisere? Nekje smo . pred nedavnim Čitali, da so še
i	celo zdaj v jugoslovanski za-. mejni vladi nekateri gospodje _ (Judeži Iškarjotje), ki so po
vojni podpisali prodajo slovenskih in hrvatskih dežel ter B morja za peščico srebrnikov in nekoliko ciganskih vasi Italijanom. Priporočati je našim rodoljubom biti pozornim noč in * dan, da ne bo zvonenja po to-' čii Ne bodinto več večkrat ogo-L- ljufani magarci!
Nazi j ska in laška zverinstva.
-	Iz raznih virov prihajajo poro-r čila o ubijanju, klanju, izga-
-	njanju v tujino in umorih na-ših nesrečnih ljudi, ki so padli kot žrtve razmer v pesti in pod
.- kopita n azijskih in laških div-
-	jakov. Pa tudi to bo enkrat končano! In zdaj ko skončujemo
a	veliki teden in se nam bliža ve-
i-	likonočni praznik, se smelo
k	spomnimo na lanski veliki teden z živo vero yi trdniin upanjem
:	v vstajenje. i-
v	Kakor za Kristovo kamižolo
o	so na Golgoti vadi j ali,
za našega naroda "svobodo"
>-	neusmiljeno vsi barantali
I-	trinogi v Monakovem, Berlinu,
i,	ciganski zakajeni Pešti,
•-	Zofiji, Rimu in Bukarešti.
e Domovino tužno razdelili, a ^ naš mučeniški narod pa na i- težkih sedem križev pribili,
ii	da ni mogel več živeti, n temveč mučeniško umreti.
e	V grob črn ga položili,
o	s skalo duri zapečatili.*
o	Kakor res je Kristus vstal,
:o	tudi naš narod ne bo večno
i.	v verigah, grobu spal. i.
d	Cuj; Že bučijo vetrovi,
ti	treso skale nad grobovi! i.
Se že svita zarja zlata,	■
skor' odpro se groba vrata; II nastopi dan vstajenja
za naš rod novega življenja.
"Strica Sama" moč bo skalo
od groba odvalila, da se bo s Triglava kotalila, ■ sovrage v prah zdrobila.
i
Tedaj bo zmagoslaven vstal T naš rod, svoboden gospod ^ na Slovenskem vsepovsod! Aleluja!
Naročnik
-0- i
LOKALNI ODBOR ST. 2
JPO,SS V CLEVELANDU,
OHIO
Odkar se je ustanovil lokalni odbor št. 2 Jugoslovanskega po- \ možnega odbora, slovenska sekcija, pa do 25. marca, so vsi ( prispevki znašali 2,982.66. Od te -vsote se je poslalo na glavni urad v Chicagi že vsoto $1,-500.00. Nadal;nih tisoč dolarjev se bo odposlalo v nekaj dnevih.
Jugoslovanski pomožni odbor ne nabira denarnih prispevkov samo za določene in odbrane ljudi; odbor tudi ne pošilja nail branega denarja sedaj, ker bi ■! bil vsak tako poslani denar v direktno ali indirektno podporo ■ italijanskemu ali nemškemu . diktatorju, ampak odbor bo po-
-	slal ali dal denar takrat, ko bo l prišel v pomoč vsem onim, ki . so slovenske krvi, potrebni nuj-) ne podpore.
i Jugoslovanski pomožni od-; bor, slovenska sekcija, nabira ) denarne prispevke z dovolje-3 njem in pod nadzorstvom dr~
-	lavnega departmenta v Wash-3 ingtonu, D. C.	i ,
3 Račun naše zbirke je:
-	Vsi darovi skupaj ....$1,624.55 r Prireditev 2. novem-
i bra ..........,.............$ 884.59
-	Prireditev 23. novem-
-	_ bra ........................$ 471.52
a	-
k Skupaj ......................$2,982.66
Jugoslovanski pomožni od-bor, slovenska sekcija, tvorijo * sledeče slovenske bratske ali ,- sesterske organizacije: Sloven-
-	ska narodna podporna jednota, i Kranjsko slovenska katoliška i jednota, Ameriška bratska zve-
-	za, Slovenska ženska zveza,
-	Slovenska dobrodelna zveza, □ Zapadna. slovanska zveza, Ju-
-	goslovanska podporna zveza
0	"Sloga", družba sv. Družine, n Progresivne Slovenke in Slo-n veriska moška zveza.
Vsa krajevna društva preje-omenjenih jednot in zvez logič-• no pripadajo v to pomožno akcijo in nikamor drugam, saj so se vendar vsi glaVni odbori omenjenih organizacij izrekli i, za JPO.SS.
Zato bi se apeliralo na vsa društva v Clevelandu, da naj pošljejo svoje zastopnike na sestanke, kadar so poklicani.
1	Društveni tajniki ali tajnice, ki poznajo vse člane, pa naj bi po svojih močeh skušali nagovoriti svoje Člane, da bi kaj prispevali v pomožni sklad. Lokalni odbor št. 2 ima na razpolago rezitne knjižice.
Hvala vsem darovalcem, posameznikom, kakor tudi društvom in skupinam, ki so pripomogle k tem doneskom.
Za lokalni odbor št. 2, JPO.SS:
Janko N. Rogelj, nadzornik
Dogodki 1
j
Vesti is Cleveland®
' Cleveland, O. — Dne 25. marca je odšel v Santa Ana, Calif., k letalskemu koru Albert B. Batič, sin Mr. in Mrs. Henry Batič iz East 159th St. — Prijatelji mu žele vso srečo in zdravje! — V Woman's bolnišnico se je moral podati zaradi operacije Frank Skrab iz Lake Court. Operacijo je srečno prestal in se mu stanje počasi obrača na bolje. — V Glenville bolnišnico se je podal zaradi operacije Peter Malovašič, iz East 162nd Street. — Prijatelji žele bolnikom skorajšnjega -okrevanja!	^ ^
Se enkrat glede novic
Naš list drage volje objavi vsako novico o tej ali oni družini, o tem ali onem posamez- . ! niku, če se za isto ve. Če pa za " kako novico ne zvemo, je seve-[ da v listu ni. Zato, kdor želi, da bi bila gotova novica v listu, ' naj jo nam samo sporoči in bo-
1	mo drage volje isto objavili. Prosimo pa, da nam vsak spo-
] roči novice dokler so novice no-* ve, ne pa šele čez več časa na to, ko je novica že stara.
Zopet je umrl pionir
a Cleveland, O. — V soboto 28. marca je na svojem domu na 3554 E. 82nd Street preminul " Frank Peskar, pionir naselbine ter ustanovitelj vseh ustanov v fari sv. Lovrenca, kajti
5	bil je eden prvih, ki so se tukaj naselili. Star je bil 72 let. Do-
9 ma je bil iz Velike Lese, fare Krka pri Žužemberku na Do-
2	lenjskem. Po domače se je ime-~ no val Brnadov in je prišel v
6	Ameriko pred 52. leti. Vse svo-~ je življenje je trdo delal in ko-l-j maj par tednov je bil bolan, da ° se je pripravil na daljno pot v li večnost. Zapušča soprogo Mar-
gareto, rojeno Plut, ki je doma iz Hinj, pet sinov, tri hčare, a brata in sestro Terezijo Lekan -- ter tri vnuke. Pokopan je bil v sredo 1. aprila iz cerkve sv. Lovrenca, katere je bil ustano-i- vitel j. — R. I. P. ;a	_
e>	Lep uspeh prireditve
> Euclid, O. — V nedeljo 29.
" marca se je vršila v tukajšnjem s- društvenem domu prav lepa č- prireditev v korist ameriškega Rdečega križa. Društveni dom je bil natrpan občinstva, ki je ri z zanimanjem sledilo lepemu !i programu. Predsednik doma se je po končani prireditvi izrazil, >a da je prireditev prinesla naj-ij manj $400.00 za Rdeči križ, ia kar je že lepa vsota. Na prire-ii. ditvi je govoril euelidski župan ki Sims, Rude Trošt, Anton Grdijo na in drugi, ti __ Ji	Poikodba
>r Cleveland, O. — Preteklo so-ie boto 28. marca je dobil rojak John Urbas, star 45 let iz 1372 o- E. 31st Street hude poškodbe, u- ko ga je povozil neki avtomobil ■i- na Central Ave. in 21st Street.
Avtomobil je po nezgodi naglo >,- odpeljal naprej, ponesrečenca so pa odpeljali v Charity bol-ik nišnico.
TARZAN (423) DRZNA POSKUSNJA	' (Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice Burroughs
L*	I	i	t	; . / „ '	. .; - •• >
BtoMi 1 _ t_ '_AMERIKANSKI SLOVEKEC	Petek, 3. aprila 1942
Ker Tarzan ni mogel slišati Tom-myjevega glasu, se je moral deček -posluziti drugega sredstva, da ga opozori.
Izbral je jako drzno pot. Ker je bil že trdno v objemu opice, je izzval padec z drevesa.
Na srečo je opica padla na hrbet in tako se Tommy ni kar nič potolkel. Hitro se je rešil njenega objema in tekel k Tarzanu.
-f an
---------- . i
V tem času je pa opica, ki je napadla Tarzelo, tiščala njeno glavo, da bi mogla do vratu in ga ji pregrizla.
Družba št. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
I	Ustanovljena 29. novembra 1914.
'	Seder Joliet, BASSET* j
Ntk geslo: "Vse a vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 257 Lime Street, Joliet, Illinois ; 1. podpredsednik: Prank Tnahek, 716 Rs vb St., Joliet, IIL 2. podpredsednik: Kathrino Bajnk, 528 Lafayette St. Ottawa. IIL Tajnik: Prank J. Wedfc, 301 Lime Street, Joliet. IIL Zapisnikar: John Nemankh. 650 N. Hickory St.. Joliet, 10. Blagajntk; Joseph Klepec, 90S Woodruf Rd., Joliet. IIL S Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St.. Pittsburgh, Pa- l Vrh. zdravnDc: Joseph A. Zalar, Jil Na Chicago St., Jtfliet, IIL
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavacfa, 1748 W. 21 s t St, Chicago, IU.	>
Joseph L. Drasler, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. I Joeeph Jerman, 20 W. Jackson St. JoBet, IIL
POROTNI ODBOR: u Joseph Payiakovkh, 39 Winchell St., Sharpsburg. Pa. J) Mary Kovacteh. 2294 Blue Island Ave., Chicago, IIL 1.	«
John Denia. 2730 Arthington Ave., Chicago. IIL	j
Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar,	te
540 North Bluff Street, Joliet, Illinois.
URADNO GLA8ILO: »AmarihansM 8k>venee", 1849 W. Cermsk Rd.. Chicago, IIL
(Do 1. jan. 1941 je DSD. Izplavala svojim članom in članicam ter	i
- njih dedičem raznih posznrtnin, poikotfnin, bolniških podpor ter drugih	5 I izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Drnfcvo se DSD. se lahko ostanovi v vsakem mestu Zdr. držav z	i
l ne menj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato-	5 k ličen moikega aH ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladin-\ alti oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavarnje se za $25KL00, 8500.00 ali 81,000.00. Izdajajo se različni	;
; certifikati, kakor: Whole Ufa, Twenty Payment Life in Twenty Year	;
1 Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako	i
l leto vila.	S
3 ' Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško	}
i podporo is svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in	i
poikodnine.	?
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience	:-
tabeli.	> DSD. je 117.24 solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries).
Uradni jezik je slovenski in angleild.	i
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoče, da pristopijo v njeno	l
1 sreaol	.j
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust- \ meno na gl. tsjnika: PRANE J. WEDlC, 301 Lime St, JoHet, in. |
J	Veselo Alelujo	j
] voščim vsem glavnim uradnikom in uradnicam, druš- j ] tvenim uradnikom in uradnicam in njih družinam ter j f celokupnemu Članstvu, da bi v pravem duhu prazno- * i f vali spomin vstajenja našega Gospoda ZveliČarja Je- j f zisa Kristusa!	_ i
FvT.....' ■	■ . .	"'i
r	Geo. Stonich, gl. predsednik DSD. i
r	,	i
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE	J
želim vsem glavnim uradnikom (cam), uradnikom (cam) krajevnih društev, ter vsem Članom in članicam naše dične organizacije Družbe sv. Družine, kakor tudi vsem prijateljem in znancem.
r
t	Frank J. Wedic, glavni tajnik.	1
i
V ' !	"	B v	v
t	Blagoslovljeno in veselo Velikonoč
t želi vsem spoštovanim glavnim uradnikom (cam) in i f vsem uradnikom (cam) lokalnih društev ter vsemu 1 , članstvu Drtfžbe Sv. Družine.	J
Uredništvo Glasila Družbe Sv. Družine.
HOLY FAMILY LADY 1 BOWLERS	. t
Nite of March 25th
<
STANDINGS	g
Editors	<
Won........38 Lost........31
Marge Jamnik .. 156 184	168 1
Dolores Wedic.... 115 122	152
Jennie Bambic160 158	142
Jose Vancas_______ 138 138	122 t
Totals................588	602	584
Recorders
Won........31	Lost______38 1
Eve Subar ..........183	165	120
Zora Zelko....................122"	173	114 1
Betty Drager ...	154	153	156 1
Violet Floyd ...........170	144	119
Totals........ 609 635 509 '
_ t
Wednesday night the Record- 1 ers had another big night win- J ning two games out of three 1 getting closer and closer to the t Editors. With only four more ] Wednesday nites left this sea- 1 son to show what we can do, it 1 looks as if the Recorders might beat the Editors, as the Editors < are only ahead seven games, 1 which isn't very much by the looks of things. „
The Recorders bowlers * all
had good games, but it seemed they couldn't do a thing in the last game, giving the Editors a chance to win at least the one game for the night. Good games of the Recorders were by:
Zora Zelko, 1st high—173; Vi Floyd, 2nd high—170; Eve Subar, 3rd high—165. Keep up the good work, girls.
Good games of the Editors were by: Marge Jamnik, 1st high—184; Jennie Bambic, 2nd high—160; Dolores Wedic, 3rd high—152.
We wish to congratulate Eve Subar on the splendid bowling she did in the Chicago Daily News Tournament held in Chicago. Eve won a leather bowling ball bag. She will be notified this week as to the money prizes. We hope Eve has good news for us Wednesday night. Lots of luck, Eve.
Remember! Your Stamps every day and a bond every month.
Keep 'em flying! -Your reporter,
Captain of Editors.
BOWLING NEWS
men's holy family league
Joliet, 111.
Nite of March 25 C o n g r a tulations to the champs!?! Frank Ivniks Presidents clinched first place Wed. nite when they spanked the Treasurers 3 games and are now 6 games in the lead with just 3 weeks to go, so the fellows concede them the championship. In winning their 3 games the Presidents also broke their previous 3 high game total of 2545 by shooting 2585 just 2 pins less than the league record of 2587 held by the Treasurers.
Now the fight simmers down between the Secretaries and Treasurers for second place honors with the Secretaries holding their own with a 3 game lead. J. Slapnicar doesn't seem to make the first ten that are published, but he deserves mention for his 3—163 games. Consistent, isn't he? Frank (Supreme Sec.) Wedic attended the convention in Cleveland last week, hope you had a pleasant time and trip Frank. That's all for now so until next week set them up in the other alley.
Honor Roll (200 or over):
Bill Terdich.................... 212
Jos. Zelko ..................... 201
The Ten High on Wed. nite:
1.	B. Terdich ...............................559
2.	F. Suhadolc ......................„...545
3.	R. Wedic .. ...............................524
4.	F. Ivnik ...............................523
5.	J. Zelko...................................517
6.	V. Likovic .............................513
7.	J. Kubinski __________________________509
8.	C. Wedic ______________________________501
9.	T. Rusco .................................496
10. M. Terdich__________________________489
Flash—J. Slapnicar also...«...........489
Presidents (3)
B.	Terdich ......... 166 212 181
C.	Wedic ___________ 173 139 189
M. Terdich.......... 181 143 165
V. Likovic........ 170 173 170
F.	Ivnik ____________ 198 172 153
Totals................888	839	858
Treasurers (0)
J. Kubinski ................178	170	163
J. Slapnicar................163	163	163
E. Subar ............ 158	159	168
V. Rolih .................166	139	153
R. Wedic .......... 157	175	192
Totals...........820	806	839
Vice-Presidents (2)
G.	Ivnik____________________149	156	153
V. Zelko .......................165	201	151
T. Wright ............	140	161	156
Doc Zelko ...............162	175	164
Fabian ______________________142	196	199
Totals................758	889	823
Secretaries	(1)
E.	Ramsack____________157	132	142
F.	Suhadolc ............183	168	194
J. Papesh...............145	141	123
T. Rusco__________________________162	161	173
C. Leighton ................172	146	151
Totals......... 819 748 736
EMERY SUBAR, Sub. Scc'y.
ST. JOHN'S DSD. BOWLING LEAGUE
Chicago, 111.
March 22, 1942 Name	Aver. Series H.G.
John Lauretig...... 158 485 195
John Haidinyak./. 139 455 170
John Turner ....... 136 . 483 186
Frank Glavach...... 134 386 177
Steve Kosar ........ 129 437 166
John Chiacig ...... 119 369 143
Jcfhn Toplak......., 114 322 159
Joe Dovecar ........ 112 384 169 i
And. Glavach...... 112 354 149 *
Mike Lonec .......... 99 290 144
High Game won by John Turner. Score: 186 Handicap: 27
Total: 213 STANDINGS
Won Lost .
Reliance Boosters ------ 19 11
Z^igan Morticians________ 11 19
RAZDELI IN ZMAGAJ" -HITLERJEVO MASLO
s mmmmmmmmmtmam~	—-■--—-" ---■ . .
Neko nedavno modno zborovanj« v New Yorku je isbralo pel iensk, ki jih kaie gornja slika, koi najlepše oblečene senske v AmerikL	*
Petnajstorico svrh nacijske oropagande v Združenih Drža-ah razodeva dokumentiran pamflet naslovljen "Razdeli rn Zmagaj**, ki je bil izdan od vladne organizacije Office of Tacts and Figures. Pamflet pisuje metodo nemške propagande v kontinentalni Evropi in svari:
"Združene Države so sedaj zpostavljene totalni baraži na-?ijske strategične strahote."
Prvokrat vlada navaja s vrhe nacijske propagande, rekoč:
u Hitler hoče, da mi veruj e-no, da:
Demokracija umira.
Naše oborožene sile so slabe.
"Novi Red" je neizogiben.
Zgubljeni smo na Pacifiku.
Naša Zapadna obal je v ve-tiki nevarnosti, pa ni smisla nadaljevati borbo.
Britanci so propalice in vedejo nas za nos.
Stroški vojne bodo bankroti-ilt deželo.
Žrtve civilistov bodo večje kot jih moremo prenašati. •
Stalin postaja premočan in boljševizem bo preplavil Evropo.
Naši voditelji so nesposobni, laša vlada je nezmožna voditi cojno . .
Pomoč našim zaveznikom nora prenehati.
Naša resnična nevarnost je Japonec in mi bi morali pridružiti se Nemčiji, da zatremo 'rumeno opasnost".
Moramo prinesti nazaj v Združene Države vse svoje vojaštvo in orožje, in braniti svoje lastne obali.
Kitajci in Britanci napravijo separaten mir z Japonom in Nemčijo.
Ameriška demokracija bo zgubljena tekom vojne.
"Da razširi te in onake laži, Hitler vleče vse zvijače iz svoje "magične" torbe. Amerikan-ci pa ne bodo šli na limanice."
Razdeli in Zmagaj svari pa, da Hitlerjeva strategija se ne bo izvajala po kakem določenem kopitu: "Danes se ravna po enem načinu, jutri po drugem. Ali vedno njegove splošne svrhe bodo iste: razdvojiti nas od naših zaveznikov s tem, da vzbuja nezaupanje do njih, povzročiti razpor znotraj Zje-^injenih Držav, da nas odvrati od našega pravega sovražnika — Osovine; paralizirati našo voljo za borbo."
Knjižica Divide and Conquer, ki je povsem dokumentirana in navaja svoj vir za vse, kar pove, razlaga, da načini propagandist ične tehnike, naperjene proti Zjedinjenim Državam, se iajejo priravnati z onimi, ki jih je Hitler rabil proti evro-pejskim narodom, ki jih je pre-fnagal. Pamflet spominja na Hitlerjev poskus, da bi razdvojil Francoze in Britance v prvem letu vojne, na njegovo sistematično ociganjenje balkanskih trgovcev, na njegove nakane ustvariti notranje naprednosti v Belgiji pred invazijo in na druge zgodovinske po-
drobnosti nazijske strategične Jtrahote.
Kratkovalne radio razpoši-ljatve iz sovražnih in nadvla-danih dežel, razširjanje lažnih vesti, sovražni agentje in njih zapel j aniv nedolžni podrepniki
sredstva, ki jih Naciji rabijo, kakor pravi pamflet. "Hitler skuša nahujskati kapital proti delavstvu, belokožce proti črncem, katoličane proti protestantom, kristjane proti ži-. dom", svari pamflet. "On zna, da predsodek v vsaki obliki igra ijegovo vlogo."
Knjižica "Divide and Con- ; quer" poudarja, da "za mnogo let pred Pearl Harborjem je Hitlerjeva propaganda v tej deželi poskušala paralizirati naše mišljenje. . . . dajati vtis češ da vojna ni nikak naš posel; da nikdo bi se ne upal napasti nas; češ da itak Hitler nima nikakega interesa v Za-padni Hemisferi; da, ako bi se le vzdrževali storiti karkoli je Hitlerju neljubo, Hitler nas pusti pri miru; da vsakdo ki nas svari, da je Hitler za res mislil, kar je povedal, je vojni hujskač da vsakdo ki nas jc silil, da si prihranimo časa za svojo lastno obrambo s tem, da pomagamo oni, ki se že naproto-vali Hitlerju, so skušali uvesti nas v vojno. Ves ta način je vsem zadosti znan. Ameriško ljudstvo se ni dalo prevarati. Bil pa je pobran in opetovan od mnogih skupin Amerikancev — ljudi, ki bi se bili zgražali, ako bi jim kdo rekel, da so bili do-nosači Hitlerjeve poslanice.
Sledeč po uspešnem vzorcu, vporabljenem v Franciji Hitlerjevi agenti so bili odgovorni za mnoge govorice v tej deželi, vse lažnjive, o domišljenih epidemijah, slabi hrani in dezertiranju v naših vojaških taborih, pravi pamflet. Isti nadaljuje:
"Odkar je vojna začela, so nemški kratkovalovi bobnali o barikadah v ulicah mesta Washington«, o paniki na borzi, o pretiranih zgubah pri Pearl Harborju in sirom Pacifika. NemSke kratkovidne povesti pri Pearl Harborju,na primer, so dale signal Hitlerjevim agentom za širenje govoric, da smo zgubili svoje brodovje in naši mornariški častniki so bili izdajalci." Vse je seveda laž.
Pamflet zaključuje: "Mi znamo, da Hitler, ki se postavlja kot pravcata strahota, je v resnici najbolj ustrašeni človek 11a zemlji. Priuzdignjena roka, kričeči glas, velikansko bahanje, vse je krinka za smrtni strah pred orožjem. Toda mi smo oboroženi s resnico in mi bomo podrli trinoga."
—Buy Defense Bonds and Stamps—
— « ■
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo ir. najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
VELIKA MANIFESTACIJA
Srbov, Hrvatov in Slovencev za Jugoslavijo in Združene Ameriške Države. — Govor ministra g. Franca Snoja v Milwaukee-u.
(Konec)
Nato so bile prečitane in sprejete sledeče resolucije: Predsedniku Rooseveltu, državnemu tajniku Hull-u, ruskemu poslaniku Litvinovu, angleškemu premi jer ju Churchill-u, mlademu Kralju Petru II., predsedniku jugoslovanske vlade g. Slobodanu Jovanoviču, jugoslovanskemu narodnemu junaku in vojnemu ministru Draži Mihajloviču (brzojavko mu bodo prečitali po radiu v Londonu), podpredsednikoma vlade g. dr. Juraju Krnjeviču in g. dr. Mihi Kreku in končno ministru g. Snoju samemu.
Skupna večerja.
Zvečer, po zborovanju, je bila v hotelu Ambassador skupna večerja, ki so se je udeležili g. minister in mnoge ugledne osebe iz našega izseljeništva in ameriškega javnega življenja. Mnogi govorniki so pozdravili ministra g. Snoja, Slovenci, Hrvati in Srbi. Vsi so poudarjali potrebo složnega sodelovanja, ako resnično hočemo kaj pomagati našim bratom v domovini moralno in materijalno. Srbski in hrvatski govorniki so poudarjali, da je vse, kar sedaj potrebujemo, skupna Jugoslavija Srbov, Hrvatov in Sloven-:ev, v katero morajo priti tudi vsi Slovenci in Hrvati iz Pri-morja, Istre, Koroške, Štajerske in Prekmurja, o njeni notranji ureditvi pa naj govore naši bratje v domovini sami, kvečjemu, če bodo hoteli poslu-";ati tudi naše nasvete v njihovo lastno dobro, nasvete, ki jih dajemo kot izkušeni državljani te velike in demokratične zemlje.
"'Vsi sn\o v srcu za Jugoslavijo, hočemo samo, da imajo naši bratje v bodoče več pravic in enakopravnosti v njej, ter obsojamo izdajalsko početje Paveliča", je bil glas Hrvatov. Srbi so s ponosom govorili o svojem junaku Draži Mihajloviču, o katerem so pošteno priznavali, da se ne bori sam, temveč, da se mimo Srbov bore z njim tudi tisoči Slovencev in Hrvatov, ne za neko veliko Srbijo, temveč za veliko Jugoslavijo. Priznavali so tudi, da vsakega Srba nedvomno boli* ko čita o grozodejstvin nad njiho-
ROJAKI SLOVENCI!
* f8^ v kADAR ieiite
okra,iti frobove
»iT It	dragih, ne
J^/k * Poxtbite, da imate gjEreMa na razpolago last-
. ..	ncga roj,^
Postavljam in izdeljnjem vie vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I
Hadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa nojasniU in za cene. V vaio korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLHET, ILL.
Telefon 2-478?
SVETI KRI2EV POT
Sv. Leonarda Porto-MavriŠkega
Žepne oblike, 40 strani. Križev pot s slikami. Na koncu pesem k Križevemu poti;.
Posamezna knjižica____________15c-
Xdor jih naroči ducat po________10c vsaka
Naročila pošljite na:
AMERIKANSKI SL0VEKEC
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
vi mi brati pod Paveličevo sodr-go, a zavedajo se tudi, da za ta grozodejstva ne more biti odgovoren ves hrvatski narod, ki mora pod kruto roko svojega nevrednega, izdajalskega sina sam iti skozi enako trpljenje. Srbi tudi sami hočejo večjo in boljšo Jugoslavijo in sami hočejo, da bodo v njej tudi bratje Hrvati in bratje Slovenci enakopravni z njimi. Med Hrvati so govorili: Charles J. Kovack, Jos. Jurinec, rev. Filip Separo-vich, Frank Koshe, Nick Hinich in drugi; med Srbi pa: Very rev. George Petrovich, Milan Radakovich, Trivo Bjelajac in drugi.
Končno je minister g. Snoj izrazil svoje veliko notranje zadoščenje, da je imel v Millwau-kee-u priložnost govoriti vsem trem narodnostim, izrazil veselje nad krasno udeležbo, ki je doslej bila največja od vseh njegovih shodov v Ameriki, ter vzpodbujal vse tri brate, da v tej lepi slogi nadaljujejo skupno delo za vstajenje naše ljubljene domovine. Nato je odvetnik g. Gloyeck zaključil ta važni in lepi dan v zgodovini mill-waukee-ške naselbine. Zboro-'-alci so zbrali mjed seboj 123.05 dolarjev in jih poslali ameriškemu Rdečemu križu za nakup zavojev za jugoslovanske vojne ujetnike.
-o-
— Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako še ne, položite čim« preje tnal dar, domovini n« nharl
NEKAJ
SLOVENSKIH MOLITVENIKOV
se še dobi
Le po par izvodov spodaj navedenih slovenskih molitveni-kov se še dobi v naši knjigarni. So pa vsi tiskani z drobnim tiskom. Z velikim debelim tiskom se slovenskih molitvenikov zdaj ne dobi.
Ti molitveniki so: "DUŠNA MLADOST"/— molit-
venik v čast Sv. T«i&iji......... 75c
"KRUH ŽIVLJENJA" — jako
praktična molitvena knjiga ... 90c "MARIJA KRALJICA SRC" — nauk blaženega Grinjona Montfortskega o pravi pobož-
nosti do Marije ....................... 80c
"ROŽA MARIJA" — MoUtve-
nik male oblike, zlata obr.......$1.00
Rdeča obreza ^..................... 75c
"SVETA POMLAD" — lep majhen molitvenik, zlata obreza......75c
Rdeča obreza............................. 55c
-VIR ŽIVLJENJA IN SVETOSTI** — priročen molitvenik
rdeča obreza............................. 75c
"ZDRAVA MARIJA" — lep priročen ženski molitvenik, zlata
obreza in zlate platnice..............$1.50
ŽIVLJENJE MOJEGA ŽIV-LJENJA" — droben tisk, rdeča obreza .................................... 75c
"ZVEZA LJUBEZNI" — priročen molitvenik za vsak dan n kratko mašo v čast Presv.
Srcu .......................................... 80c
Naročila je poslati s potrebnim zneskom na:
"AMER. SLOVENEC"
1849 W. Cermak Road, Chicago, 111.
.j--	"	'	* "Vf £ * '	•>	'	,	%	- .	.	•	,	-	't^ • i.'... 5 : '
Petek. 3. aprila 1SM3	AMERIKANSKI SLOVENEC	Stran 8
NAJLEPŠE OBLEČENE ŽENSKE
SAMOSTANSKI LOVEC"
LUDVIK GANGHOFER
o-
Stran 4 T,w__*J**lRHlArt3«j MLUVMMWM_ __Petekj 3. apriia 1942
wrnmm
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
ki se dobe v naši Knjigami
"Tako? Tako?" je rekel gospod Henrik z glasom, o katerem bi se dalo skoro domnevati, kakor bi bil prošt drugačnega mnenja. "Dobro, pa pojdimo!" Dvignil se je. "Pojdi!" je uka2al Volfratu. "Ako si govoril resnico, se ti ni treba pač ničesar bati."
Volfrat ni spravil nobene besede iz ust. Za hip se je zdelo, da ga zapušča vsa prisebnost duha. "Priseči ne more, da sem bil jaz," si je začel dopovedovati v svojem žilavem upanju, "obraz sem imel namazan, še žena me ne bi spoznala." Dvignil je glavo in se s težkimi koraki napotil za gospodom Henrikom. Odšli so proti lovski koči, pri čemer valpet niti za hip ni spustil Vol-frata iz oči; tudi je na skrivaj pomignil hlapcema, naj bosta kje blizu.
Pri vratih svoje koče jim je prišel Haj-mo že naproti; roko je nosil v zanki; v obraz je bil bel ko platno. Volfrat je povesil oči.
"Oglej si tega moža, Hajmo!" je spregovoril gospod Henrik. "Ta je baje storil. Ali ga spoznaš?"
Volfrat je. dvignil oči in zatrepetal pred pogledom, ki ga je uprl vanj Hajmo; zakaj iz teh oči mu je razbral, da ga je lovec prepoznal. Toda Hajmove ustnice so ostale zaprte.
"Govori!" ga je opomnil gospod Henrik. "Ali ga prepoznaš, da je tisti, ki je to storil?"
"Ne, gospod."
Volfratov obraz je zalila temna rdečica. Gospod Henrik se je ozrl okoli sebe, kakor bi nekoga iskal — a je videl samo, kako so se zganile viseče smrekove veje. Valpet se je pa prijel z obema rokama za glavo, planil k Hajmu, mu začel s pestmi mahati pred obrazom in vpiti: "Ali človek, kje imaš pa oči? Poglej ga vendar! Pravim ti, ta je bil! Poglej ga vendar! Kajne, prepoznaš ga?"	1 \ir
"Ne, gospod valpet!" je rekel Hajmo s trepetajočim glasom. "Človek, ki je to storil, je bil manjši po postavi in je imel črne lase! Ta tu ni bil."
Gospod Šluteman je razširil roke in si jih uprl ob bok, kakor bi hotel reči: "Zdaj sem ob pamet!"
"Vidite, valpet, kako se človek lahko moti!" je rekel gospod Henrik. "Pustiti moramo moža, da svobodno odide." Prikimal je, kakor bi bila stvar zanj opravljena in je odšel proti svoji koči. Pri vratih je poklical fratra. "Hlapca naj pospravita, vrnemo se domov še pred poldnem. Ti, valpet in dekle odidete s hlapcema čez planine. Jaz počakam tu s Hajmom, da pride tovorni konj; potem krenemo naravnost proti jezeru, pot je krajša in za Hajma manj naporna."
Pred lovsko kočo je stal Hajmo še vedno na istem mestu. Ko je videl prošta izginiti v hišo, se je globoko oddahnil, se brez besede obrnil in stopil v bajto.
Volfrat in gospod Šluteman sta bila sama.
"Glej, glej," je spregovoril valpet in se praskal po zatilniku, "zdaj sem te pa vendarle obsojal po krivem!"
Volfrat je molčal in se počasi ozrl zdaj v ena zdaj v druga vrata.
"In zato bodi vesel, Polcer, in si ne jemlji tega k srcu!" je mencal gospod Šluteman. "In da boš dobil plačo za zamujeni šiht, za to bom že poskrbel, da, da!"
"Ali smem oditi, gospod?" je vprašal Volfrat z mirnim glasom.
"Seveda, Polcer, seveda smeš! Da, kar domov pojdi k svoji ženi!" Prijazno je po- j
S prijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Do-I ber list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
^^M NOVI SVET 1849 West Cermak Road, ChicagoTlflinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES!
trepljal šolarja po rami. "In veš, ako bo prihodnje leto spet trda šla z gostaščino, pridi kar k meni, da, se bova že pogovorila."
"Ne bo treba, gospod. Pa zbogom!" Volfrat si je potegnil klobuk na Čelo in se obrnil proti stezi, v tem ko je gospod Šluteman majaje z glavo stopil v gosposko kočo. .
Tedaj je skozi okno zaklical gospod Henrik: "Volfrat! Kam?"
"Odšel bi rad domov, gospod . Saj smem?"
"Smeš, če hočeš. Želel bi pa, da bi za trenutek počakal. Imam zate še neko delo."
"Dobro, dobro, gospod," je rekel Volfrat odlašavno.
"Sedi medtem na klop in počakaj, da pridem pote."
Temno zroč je odšel solar h klopi; videlo se mu je, da nerad; migal je pod suknjičem z rameni, kakor bi se ne počutil dobro v svoji koži.
Izmed smrekovega vejevja je smuknila Gitka in hušknila v lovsko kočo. Hajmo je sedel na postelji. Planila je k njemu, se o-klenila njegove roke in se tiho j oka je zgrudila na kolena.
"Toda, Gitka, kaj počenjaš?" je zajec-ljal z zastrtim glasom in jo dvignil.
"Bog ti povrni, Hajmo, Bog ti povrni tisočkrat, ker si se ga usmilil."
"Mar nisem moral?" je zašepetal. "In naj bi mi šlo tudi za dušo!" Njegove oči so se v hrepeneči otožnosti upirale vanjo.
"Poglej, Hajmo," se ji je trgalo z ustnic, "storil je res nekaj strašno grdega. Toda jeli? Saj sem jaz spet majčkeno poravnala? Ko je prišel domov in povedal ženi, sem bila v kamri in sem cula, vidišjn potem pa me živ krst ni mogel več obdržati, tekla sem, tekla, dokler te nisem našla, in jeli, majčkeno sem le poravnala?"
Izpustil je njene roke in jo boječe pogledal. "Samo zato, da bi spet poravnala?" je vprašal s pojemajočim glasom. "In zaradi nič drugega nisi prišla?"
Prestrašeno se je ozrla vanj.. "Zaradi česa drugega neki naj bi prihajala? Toda kajti je? Kaj me tako gledaš?"
Molčal je in si z drhtečo roko gladil čelo.
"Govori vendar!" je jecljala; neznan strah ji je stisnil srce.
Odkimal je samo in se obrnil proč.
"O moj Bog, kaj imaš vendar, saj ti nisem storila nič hudega?"
Hotela ga je prijeti za roko. Tedaj se je oglasil od zunaj brat Severin: "Gitka!" Stopil je v kočo. "A, tu si. Pojdi z menoj, dekle, mi boš pomagala pospravljati. Prijel jo je za roko in jo potegnil za seboj.
"Hajmo ..." je še jeknila in že se je znašla zunaj pred pragom.
Ko je šla mimo Volfrata, je povesila glavo. Rada bi z njim spregovorila, toda frater je držal krepko in dobro vlekel, nič ni mogla postati. V kuhinji je delala molče, kar so ji ukazovali.
"Brat," je zašepetal gospod Šluteman fratru na uho, "vložite 'parček', ki je še preostal, na vrh! Da nama ne bo predolg čas, ko bomo počivali."
Brat Severin je razumevno prikimal.
Pol urice nato so bili vsi pripravljeni za odhod. Ko je videl Volfrat odhajati oba hlapca z visoko naloženima krošnjama, se je dvignil s klopi. Nestrpnost strahu mu je trepetala v vsaki žilici. Stopil je k oknu in zaklical v izbo: "Ali naj še čakam, gospod?"
(Dalje prih.)
AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inieiigenta in njegovem življenju. Mehkovezana - SOc
BELE NOCl JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi či ta til je skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana—-- 60e
BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura * 96 strani--45c
BURKEŽ GOSPODA VITKEGA, zanimiva knjiga, spisal Tone čemažar. Brošura z 142 strani_______ 50c
CIGANKA — Zelo zanimiva povest iz domačih slovenskih hri- \ bov. Vsebuje 160 strani.........„. 70c
CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket 228 broširam knjiga. Zanimiva povest iz življenja- 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zalo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ....	7Se
ČRTICE. — Spisal Fran Ks. Me-ško. Črtice: 'Njiva', 'črna smrt' in 'Slovenake gorice' so posebno zanimive. Knjiga vsebuje
160 strani---------------------------- 75c
ČUDEŽI ČUDEŽ! — Zanimiv
sodobni roman, ki ga je spisal I. C. Raynaud. Poslovenil Franc Kolenc. Brošura vsebu 94 strani in stane ________35c
DENAR, spisal Iver - Kolenc. Vrlo zanimiv roman, 200 strani, broširan, samo________SOc
DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI,
spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne _________$1.25
DOM. — Roman iz šlezijskih hribov. Spisal Pavel Keller. Je to zelo interesanten ljudski roman. Vsebuje 210 strani in stane__75c
D RAG AR JE VINA, spisal Kolenc Fran jo, 232 strani, zelo intere-santna ljudska povest. Broširana, samo_______4k
DUŠICA spisala B. Orcxy. Raman v treh delih, vsak del broširan zase in ao tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., drug« 388 str. in tretja 4Z7 strani. Cela povest vsebtjjfc nad lito strani. Roman je vae skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj----93.06
DYE SLIKI, spis. Ksaver MeSea. Brošura 103 str. Zanimiva povest _ toc
ENA BOŽJIH CVETK, brošura
416 str. Zelo zanimiva in napeta pojest o dekletu, ki irtvtye vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja _$1.09
PABIJGLA. po kardinalu Weiae-
manu. Brošura 222 strani. Ln-teresantna zgodovinska povest,
zelo priporočljiva	- 45c
P1NŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in po ves tiče izpod spretnega Finžgarjevega peresa ----$1.50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani __ 75c
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv rotnjji iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj____$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis.
Karl Fid gor. Brošura 192 strani. Avanturističen zoman, pola napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita __ SOc
GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebikega življenja.
ba. Brošura z 317 strani____________$1.25
GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura Si vtr. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ____I__S5c
GROFOV JAGER, povest iz domačih hribov, 208 strani, broširana _____________60c
GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČL 4 zvezke obširen napet roman, skupaj 1092 str., 4 broširani zvezki_-$2.00
HUBERT. — Interesanten roman iz gozdov. Spisal Pavel Keller. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Vsebuje 272 strani_____$Sc
HABAKUK, zanimiva Remichlo-va povest, 126 strani, broširana 40c
IVANA CANKARJA, ZBRANI
SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezaaimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot
najbolje slovenske poveš'i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj----$5.M
Mehkovezani vsak z v............$1.75
IZDAJAVECf spisal F. V. Sle-
menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-slovenska mladina. Brošura 130 strani SOc
IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brašura 246 strani_ 80c
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C Doyle, brošura z 233 strani _ 75a
IZSELJENCI, roman spisal Jo-ban Bojer. Brošura z 410 strani $1.56
IZPOVED SOCIALISTA brošura z 151 strani - 60c
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, lci jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti Povest je v dveh trdovesanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj__$1-50
JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino - 30c
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30» strani Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena -$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov
je 10 zvezkov, vsak po--$1.00
V vsakem zvezku ao sledeče povesti
L zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak- — Jesenska noč med slo-vendnmi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2. zvezde: Jurij Kobila. — Tihotapec — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Gotida.
jj. zvezek: Deseti brat — Nemški val-
i ptr'
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovaka sodba v Višnji sorL — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet skega cesarja. — Med dvema sto-
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Upe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
KMKČKI PUNT, A. Uam. Paves t, opisuje taie hrvat naroda v 16. sfletin V povest so vpletapi zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani--$1-00
KNEZOVA KNJIŽNICA 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvod«, Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Po?eft, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol—$1-25
KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani—$1.00
KO SO HRASTI ŠUMELL Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani....................$1.50
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI. — vsak zvezek po--- 65c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
7.	zveaek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: PirM. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zveaek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek; Brata. — Različni sestri
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga--$1.25
Mehkovezana knjiga--$1.00
KRIŠTOF KOLUMB, ali odkri-tje Amerike. E. Sreknik. Brošura 282 strani Interesanten roman iz življenja Krištofa Kolumba --65c
KAPKTANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja___65c
KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmalriau, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani____$1.00
KRUCI. — Ljudska povest po zgodovinskih virih. Spisal Januš Goleč. Knjiga vsebuje 142 strani in stane--------------55c
KAZAN, volčji pee, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani_ 75c
KRIŽEM PO JUTKOVEM, Potopisi in povesti s slikami Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani___60c
K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 W. Cfermak Road,	Chicago, Illinois
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C Ap stane samo________________________^Vfv
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo nd 40 letnice in se- C p dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______* w
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
TOihTliWm TTTTi. TV —
Vse polno je raznih "načrtov" za bodočnost. In ta bodočnost je še vsa le temna. Naj so načrti, le tako salamensko temni naj bi ne bili.
Moderni smo in če pride na dan nekaj modernega, je vse za tako moderno robo. Kakšna pa je ta moderna roba, bogami, moderna je. Ločitve zakonov, porodna kontrola, "ordered parenthood — uravnano star-štvo "ali kako naj bi človek rekel, greha moderni svet ne pozna in ne prizna, le posledice so mu nadležne, posledice pri zdravju ali pri ustih . . . Vse drvi za takim modernizmom. Pri tem igrajo razne "cerkve" v Ameriki in še kje drugje hudo klaverno vlogo, ker tudi te "cerkve" podležejo modernizmu, in naj še tako močno "po-dahne".
Da se s takim modernizmom uničuje narodna moč, well, za zdaj gre le za modernizem, narod naj si sam pomaga. Stati stično je izračunjeno, kdaj postanemo narod starčkov. Pri vsem je značilno, da gre končno več ali manj za usta. Da bi ust ne bilo preveč, mora nastopiti ta moderna roba.
Načrti za bodočnost se delajo. In zopet so neke "cerkve" žalostnih oblik hudo na — delu. To in to mora biti v bodočnosti, da bo vse O. K. Med drugim je tudi točka, da mora biti preseljevanje in naseljevanje vse le svobodno, da ne sme biti nobenih mej in nobenih zaprek. V Ameriki se delajo taki načrti, in-prav Amerika ima dozdaj vrata zaklenjena, dasi gre tudi skozi zaklenjena vrata na sto tisoče tistih od "izvoljenih". Saj veste, kdo so tisti, ki pridejo skozi zaklenjena vrata.
Recimo, da ostaneje razmere po končani vojni primeroma še slične sedanjim. Naseljevanje vse svobodno, brez najmanjših ovir. Bogami, stavim, da jutri je vsa Evropa prazna in še Azija, ako bo le ladij za naseljevanje. Ali bo rajsko, ko pride ust na milj one, pa mi zdaj kar na debelo morimo, da bi ne bilo preveč ust! Ne bo dosti prostora, da bi kdo mogel usta odpre-
~ OR. J.1URSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah Tel. Canal 4918 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
ti. Zdaj kontroliramo, da smrdi do neba, potem bodo pa drugi kontrolirali, da bo še sape primanjkovalo.
Kaj neki mora biti na tem svetu, da se vse lahko že jutri maščuje?
-o-
"i pray the mass"
je ime novi molitveni knjigi "Sunday Missal", po naše "Nedeljske maše". Spisal ga je Rev. Father Hoever, O. Cist. Ph. D. profesor na Notre Dame univerzi.
"Nedeljske maše" je jako praktična molitvena knjižica za one, ki razumejo angleščino. Knjižica * je tudi okusno tiskana v, dveh barvah v rdečem in črnem tisku. Prirejena je za vse dobe cerkvenega leta in ima za deset let cerkveni koledarček v naprej.
Knjižica se prodaja od 35c. do $3.50. Kakovost vezave določuje ceno. Knjiga se dobi skoro po vseh trgovinah z de-vocijonalijami in cerkvenimi predmeti.
■-o-
"Širite amer. slovenca"
VESTI O DOMOVINI
(Nadaljevanje s 1 strane) je "Dresdner Bank" dosegla manj. pomembne uspehe.
Isti list pravi, da zaradi splošnega položaja nemške finance niso mogle napredovati v Hrvati .in v Srbiji, vendar imajo nemški denarni mogočni-ki velike načrte 'za delovanje — po vojni.
OFFICE OF COUNTY CLERK OF COOK COUNTY. ILLINOIS
STATE OF ILLINOIS )
) SS.
COUNTY OF COOK )
Glasom določil sekcije 34 illinoi-škega zakona o primarnih volitvah, 5 tem potrjujem, da je barva papirja, ki se bo uporabljal za primarne glasovnice posameznih strank pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile v okraju Cook, izven mest Berwyn, Chicago, Chicago Heights in Harvey, trga Cicero in vasi Elmwood Park, Morton Grove, Skokie, Summit in Stickney, v torek, 14. aprila 1942, kakor sledi:
Demokratska stranka . . sveilomodra Depublikanska stranka . . . rožnata
IN WITNESS WHEREOF, 1 have hereunto set my hand and affixed the seal of the County of Cook, this 30th day of March, A D 1942
MICHAEL J. FLYNN County Clerk of Cook County, Illinos (SEAL)_^
na prodaj
petstanovanjska zidana hiša s tremi nadstropji. Na Cermak Rd. blizu slovenske cerkve. Cena $5,500. Pojasnila daje Anton Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago. — Tel. LAWndale 7182.
J. M. Trunk: