188. šte\ilka
Ljubljana, v soboto 16. avgusta.
XVII. leto. 1884.
Izhaja vsak <ian zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po Jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se is
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiriatopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvolč frankiruti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravu i št v u n«j se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse ailminiatrativne stvari.
OTrllol
P. n. gospodom volićem mest In trgov: Celje, Brežice, Laško, Sevnica, Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Žavec in Vojnik.
Meščani in tržaui! Že od leta 1861. pošiljamo poslanca v štajerski deželni zbor in vender se ne zboljšajo naše razmere, temveč postajajo vedno slabše in sitneje. Mi omenimo le splošno siromaštvo, vedni propad nravnosti in množitev hudodelstev, denar-stveno zadrego pri velikih davkih in Še vetih do-kladah, nadloge pri obrtniji in kmetijstvu, težave pri prodaji domačih pridelkov, posebno nasproti ponarejenemu vinu in prostemu uvaževanju tujih pridelkov, nepotrebne, pa drage naprave, pomanjkljive postavne določbe brez pravičnega načela v deželni volilni postavi, narodni prepir kakor tudi pojavljajoče se mnenje o ,,najoži in stalni združitvi". Uzroki za te in jednake žalostne prikazni tičijo nekaj v preveliki naglici po napredku sedanje liberalne večine v deželnem zboru, nekaj v strankarski strasti, nekaj pa v popolnem zanemarjevanji ali napačnem obravnavanji najimenitnejših deželnih zadev. Volilci! 21. t. m. imamo zopet voliti poslanca v štajerski deželni zbor.
Ta volitev je zelo imenitna; kajti pokazati se ima, ali je večina volilcev zadovoljna z nameni in delovanjem dosedanje liberalne večine v deželnem zboru, ali če ji je mari za pravi napredek in resnično svobodo in si izvoli za poslanca moža, kateri se je pošteno trudil, se trudi in se bo trudil, da pospešuje izomiko in blagor ljudstva in da ohranjuje narodni mir po gaslu: „Vsakemu svoje".
Da je ohranitev narodnega miru potrebna, pač vsakdo sprevidi. Kajti narodni prepiri ne ovirajo samo gmotnega napredka, marveč zavirajo tudi moči, katere bi se lehko drugače samo v pospeh narodnega gospodarstva porabljale. — Mi smo se trudili da si poiščemo v tem smislu za naš volilni krog pravega kandidata in priporočujemo kot tacega profesorja na c. kr. gimnaziji v Celji gospoda
Mihaela Žolgarja!
S tem, da priporočujemo za kandidata gospoda Žolgarja, katerega pravicoljubje in poštenje celo naši politični nasprotniki pripoznavajo, kažemo svojo spravljivost, da bi zamogli za naš skupni blagor, katerega že tako močno potrebujemo, toliko krep-keje delovati!
Volilci, Nemci in Slovenci! Združimo se pod belo-zelenim praporom, kojega si vender brez črno-rumenega misliti ne moremo, koji je naš ponos, kakor je bil ponos skoz stoletja našim prednikom !
Volilci! Volimo tedaj gospoda Žolgarja, kateri bode oba ta prapora „belo-zelenega in črno-rumenega" visoko in krepko dvigal; kajti mi želimo srečno Štajersko, srečno, jednotno in mogočno Avstrijo!
Celje 15. avgusta 1884.
Kofiservativni volilni odbor.
Volitve v Slovenje-Bistriškem okraji!
Iz Slovensko-Bistriške okolice 14. avgusta.
[lzv. dop.]
Volitve pri nas vrtfe se že prav po mngjar-Bkem receptu. Šnops, vino, pivo kar v vrčih, zraven pa guljaš, koštrunovo meso itd., da se nasitijo in nasrkajo lakomni volilci. V Slovensko Bistrico so morale priti volit okoličanske občine, katerih je šest. Na vsacem vogalu mesta in ob vsaki stezi so bi'.i
nastavljeni korteši, da so lovili kmetske volilce, ki so prihajali v mesto. Potem pa ž njimi v krčme, kjer so se šibile mize vina in druge pijače. Toda v hvalo kmetov se mora reči, da, km- je res pravih in zavednih kmetov, neso se dali odvrniti, ampak šli bo v tiste narodne krčme, kjer jim je bilo poprej napovedano se zbirati. Le znani lačenbergerji šli bo z veseljem na limanice svojim I i i h t riškim krmiteljem. In še mej volitvijo so se močno tresli Stiger, For-macber in Nasko, da bi kljubu vsem umazanim sredstvom ne propali v tistih občinah, katerim so se ponujali za volilne može. V Novi vagi je Stiger le z jednim glasom zmagal proti narodnemu Adel-steinu, in za R i to zn o j , v katerem je le pet volilcev, ki so vsi prišli, je Nasko le tako za jeden glas zmagal, da je mej volitvijo poslal po staro gospo Baumanovo, ki ima vinograd na Ritoznoju, pa \ Bistrici stanuje. Ker je slabotna, nesli so jo baje v volitveno sobo. Vrli župan Ritoznojski je prote-stoval proti njeni volilni pravici, češ, da ona v mestu voli, pa komisar je odločil, da sme voliti in Nasko je dobil jeden glas več. Gornja Bistrica, ki je potem na vrsti bila, je domena znanih Sternberger-jev, ki imajo tam fužine in pošlje vselej nemSku-tarja. Ostale tri občine -.Zgornja L o ž n i c a , Spodnja Lož ni c a in Ci gone a pa so se vrlo držale, ne zmenivdi se za Bistriške kortešu, ki so jih kakor nadležni obadi od vseh stranij obsipali. Zgornje Lož-ničaui in Cigončani so jednoglasno izvolili narodne može, v Spodnji Ložnici je težje Slo, ker je Stiger tam okolu hudo agitoval z novo cesto, ki se jim bode napravila, pa večina mož se tudi tu ni dala zmotiti. Po volitvi so se narodni volilci zbrali v krčmi gospoda Novaka in se veselili, da Bistričani saj vseh občin, kakor so se poprej buhali, neso pridobili.
Potem so so spravili Bistriški korteši nad Črešnjevsko faro, kjer ljudi strahuje tisti zarad razžaljenja cesarja obsojeni Sorschagg, ki pa je kazni srečno odtekel, ker je nadsodnija v Gradci ovrgla razsodbo Celjske okrožne sodnije, češ da je zločin že bil tačas zastarel. Vozili so seboj več sod-Čtkov pive, mesa, kruha — šuops pa je tako za neke pijane muhe zmirom v Crešnjevci na prodaj. In zdaj se je začel ta velik lov. Pa komaj in komaj jim je steklo za Črešnjevsko občino, kjer je Sor-Bchagg jeden glas večine imel, v sosednjih občinah pa neso ničesar opravili.
V sosednim Laporji kjer je vrla narodna hiša Mlakarjeva, poprej oče, zdaj Bin ravno tako ognjen. bo od nekdaj zanesljivi narodnjaki. Tjakoj si Bistričani neso upali. Priplazil se je pa dolgopeti Bauman iz PoliČan in kmetom iz Vrhovelj kazal dtsetak: „Tega bomo zapili, če me volite". Kmetje pa so se smešnemu dedu kar v obraz smejali In ga za norca imeli, dokler ni pet odnesel. In zdaj pomislite, kaj se dolgopetcu v lastni fari Po ličan s k i prigodi. V tem, ko je on okolu letal in so-pibal v sosednjih farah, v Makolah in Laporji, pa mu je aovražnik nasejal luliko v lastno gnezdo. Zmagonosno je stopal na dan voliltve v Poličane, Baj še sanjalo so mu ni, da bi si kdo upal drugače misliti, kakor on in tisti Gruutner, kateremu glavni „gseftu je, kmetom na denarni žili puščati. In lej, grozno je slišati, niti njega niti Grutuerja neso izvolili, ampak dva zanesljiva narodna volilca. In tako Bti storili še dve občini, ne zmenivši se za jezo Gruntnerja št. 2 iz Stanovskega. In groza, že celo v Peklem, kjer je železniška postaja, je le za jeden glas manjkalo, du ni celo Candolini, ki bo liberalni kandidat, propal.   Ves zbegan peljal se je brad*!1
dolgopetec v Bistrico, da pripoveduje o Poličanaki nesreči iu preklinja farje in Slovence. Po tem Jobo-vem poročilu ustrašili so se Stiger in Nasko ia Rasworschegg in celo 1'it <hlu so se začele hlače tresti in sklenili so glavni naskok ua Pohorje, da popravijo Poličanski poraz.
V torek 12. t. m. je bila volitev v že znanem Šmartinu,  kjer voli šest občin sedem mož. Reči bo mora, da je bilo ta dan pol Bistrice po konci. Plazili so se v to nesrečno faro, kakor tiste potujoče kobilice. Stiger in ves njegov privržek od finega (?) g. Rasworschegg-a (Razboršek), mestnega tajnika do Pitschlove ničle; pridružili so se mesarji in seboj nosili lonce in kastrole. V sredi Šmartiuske vasi zakurili so velik ogenj, privlekli dve ovci, ju zaklali, naglo odrli in še tople nataknili na ražen. Zraven pa je teklo vino, pivo, šnops, kar je kdo hotel použiti. To Vam je bilo življenje, kakor pri znanih egiptovskih loncih.   Pošteni možje so se jih izogibali, pa žalibože je spodnji del fare silno demoralizovan, tedaj ni čudi, da  so le tri občine si upale narodne može voliti, ostale tri pa so se tako ponižale, da je na primer za Kalte bil izvoljen Rasworschegg iu za Voj-tino Bistriški mesar  Auer.   Kaj  pravite k tacim kmetom? Poslednji čas je, da se v tej fari kouec stori Bplošni demoralizaciji, katere zasledek je vsled pijančevanja in zapravljivosti občno ubožanje. Sploh se govori, da veliko krivde zadene tistega moža, ki ima vzvišeni poklic, skrbeti za dušni blagor ljudstva, pa tej  nalogi ni  kos,  ali. jo zanemarja.   Že več let ni kaplana v Šmartnem, pa seveda težko je tam kaplanovati, kjer celo leto opoludne in zvečer ni dru-zega na mizi, kakor pokajena krača.
Po slavni če tudi nepopolni zmagi v Šmartnu vrgla so se Bistriška junaška krdela na sosednjo tudi na Pohorji ležečo Tinjsko faro, ki voli tri može iu v kateri se je dan pozueje, to je včeraj vršiia volitev, sploh zadnja v celem okraji. Mislili so, da bodo z istimi sredstvi ljudi zmotili in ulovili, kakor v Šmartinu, pa tu so naleteli na sicer v po litiških stvareh še malo izvedene, pa poštene kmete, ki ne produdo svoje časti za vino, guljaš uli denar. Že zgodaj zjutraj Bta se Sternberger, ki kupuje drva od Tinjskih kmetov in trgovec Stiger, že znani aranžer Šmartinskih izgredov, plazila po Pohorji ia izdala parolo: Volite se mej seboj ! kajti da bi tu urinila Bistriškega nemškutarja,  tega sama nesta upala — „le ne farja! vurujte se teh črnih in tudi ne tistega doktorja, namreč g. dr. Voštnaka, od katerega je že vedel, da je sam kot posestnik v tisti fari prišel k volitvi. Za Stigerjem, ki je kmetom ponujal petake, prihrumela je cela tista bandu : Iiasvvorschegg,   Pitachl  in še kacih  deset d nizih. Utuborili so se v neki krčmi in zdaj se je začel lov na kmete.   Toda če Sternberger ne bo v svojem več zajcev nalovil, kakor so Bistričani tačas kmetov, potem bo celo najemnino plačal, pa še vedel ne bo, kakšnega okusa je Pohorski zajtc.
Nijedeti  kmet ni Sel bluu tem dušelovcem, tako da še pooblastil,  katere so sleparji od dveh bab ulovili, neso mogli oddati.  V3i naši volilci so se zbirali v narodni hiši Dvoršeka, kamor sta prišla gg. župnik Lenart, kateremu cela iara in po pravici zaupa in dr. V oš n jak.  Po kratkem pogovoru so se zmenili možje, koga voliti, šli k volitvi in vsi volili, kakor so se poprej dogovorili.  Ko so Bistrifani to videli in slišali, pobrali so šila in ko-kakor kafra iz poštene Tinjske fare, ia, da tu ni moke za njihov anetljivi je vodil g. okrajni glavar Ilein slo-og, da 19. dan t. ni. v Mariboru vse
dobro izide. Nikdar se Še ni toliko denarja trosilo od nasprotne strani in toliko obetalo. Samo za Mariborsko volitev pravijo, da je bilo 4000 gld. pripravljenih. No, upajmo, da naša pravična reč premaga vse nakane in da bomo l'J dan t. m. se veselili srečne zmage.
Za mesta io trge SI. Gradec, Si. Bistrica itd. kandiduje Tomscbeg, si. graški župan in notar. Će pa dr. Schm derer propade v kmetski občini, potem odstopi Tomscheg.
Politični razgled.
Notranji* dežele.
V Ljubljani 16. avgusta.
Druga polovica tega mestca pripada volitvam za staJeraKi in zgoraiJeavstrljNki deželni zbor. Na obeh straneh je huda agitacija. Posebno je v obeh deželah vaifta volitev veleposestva, kajti od njenega izida zivisua je več na v deželuem /t.oni In v tej skupini so se ravno v obeh kronoviuah razmere konservativcem na bolje obrude, zlasti ker so se izpustile iz volilnih zapiskov hiše, upisane v deželuo desko.
Kolinski „SokolJ podal se je v Krakovo. Ž njim so šli česki poslanci Tonuer, Hevera, Žak in Gregr. Rieger in Pražki župan stu se pa opravičila, da se ne moreta udeležiti tega obiska Poljakov. Slovesen vsprejem čeških gostov v Krakovu je danes.
* iia nje države.
Poročilu raznih listov, d i je črnogrorokl knez potov*! v Carigrad ia se od tam podal v Bolgarijo, se ne potrjujejo. Knez O-tinja ni ostavil.
Kakor poroča  „Reforma",  pride  ruski car v 5. ali 6. dan septembra v Varšavo. — Kakor 80 I poroča „Czasu" iz VarSave, so tn mošnjo zaroto našli vsled ovadb« avstrijske policije, da neka ženska, z imenom Novak potuje iz Genfa naravnost v Varšavo. Ko je prišla v Varšavo, nastanila se je v „Punškem botulu",  in  njen  prvi  pohod  je  bil k mirovnemu sodcu Bunio vskemu.   Ko je policija   osledila vse njene zvezi/,   n vse, s kom da obsuje, zaprla jo je. Bardov^ki je bil že dolgo časa na sumu. Že Bitur-lin je trdil, da ima ta človek zvezi- z uihilisti, pi v Petrogradu se mu ni verj< lo. Njega naslednik Tolstoj našei je v Baturlinovih knjigah razoe notice o Bardovskem, pa ni se ga upal zapreti radi njegovih visocih zvez, Zdaj pa, ko jo Se ona dama prišla, se je še sum poveksal, in policija je sklenila vsekako dognati, ali je res Barduvski nihdist.   Priložnost se jo kmalu ponudila. Bardovski je menjal stanovanje. Nekaj žaudarjev seje pnobleklo v pontrežčeke. Ko so prenašali stvari v Bardovskega novo stanovanje, se jim je neka kaseta zaradi teže zdela sumim, odprli bo jo z vi-tikom, in našli notri  revolueijske tisko- : vine.   Vsled te najdbe so vse dobro  pregledali, in 1 našli  i a/on  n bilističuib  okhcev,  mnogo dinamita, bouib, nitrotflieenua, strupov iu blagajno, v katerej je bilo pol drugi milijon rubljev. Poleg tega so našli dolg  zapisnik  osob, ki so dobile  denar zn revolueijske namene. Našli so tudi arhiv, in pečat skrivne vlade, ter nje organizacijska  pravila.   Zarotniki so se imenovUi „ Mej narodni revolucijski  komitet". V zaroto so  zamotani   sami Rusi.   So li vse te vesti resnične, se ne ve, zlasti ker prihajajo iz poljskega vira; Poljaki pa marsikaj še črnejše vidijo v Rusiji.
ITraneoski kongres je končal svoje delo Vsprejel je vse odstavke revizije ustave, kakor jih je nasvetovala dotična komisija, potem pa vso ustavo s 509 proti 172 glasom. Kakih 150 radikalcev se ni udeležilo poslednjega glasovanja. Zdaj je vlada premagali jedno vtliko težavo, a čaka je že drugo. Razmere s Kitajem se nečejo zbolišati, Ker Kitaj neče dati zadoščenja, morali so Francozi poprijeti se sile. Bombordovali so Ke-Lung in imeli že nekaj izgub. K'tajci pa zaradi tega neso nič prijenljivejši postali, samo njih vlada se hote bije pn tožiti proti postopanju Frauco^ov pri druzih vladah. Francosko miuistersivo bode sedaj moralo zthtevati od zbornic nov kredit za vojno v Aziji.
V Toulouu in Marseillji kolere pojema, Siri se v departementih Basses Alpos, Gard in He-rault. Od začetka do sedaj jih je že neki 250.000 za kolero zbolelo. Novejša poročila javljajo, da je kolera se že tudi ugnezdila na zapadnem italijanskem obrežji. Poroča se, da je tam že več oseb za kolero zbolelo, več jih tudi umrlo.
Dva mornurja angleške ladje „E izabeth", ki sta bila v Hamburgu zaprta zaradi anarhističnih rovanj, sta se že izpustila, druga dva se pa v kratkem izpustita. Našlo se tedaj ni niti bomb, niti dinamita, iu pokazalo se je, da so mornarji tiste tiskovine samo zaradi zaslužka hoteli spraviti v Nemčijo ter sami neso nikaki anarhisti.
31. t. m. snide Be v Ambergu na Bavarskem velik shod nemških katolikov. Posvetoval se bode, kako bi se dalo rešiti socijalno vprašanje s pomočjo katulifike cerkve. Že pred leti se je na Bavarskem ustanovil poseben socijalno-politični komitet, ki je imel izdelati dotične nasvete Zdaj bode pa shod i Tekel svoje mnenje o teh nasvetih.
Razmere mej m nt; I (o in Nemčijo so vedno siubse. Nemški vludni listi hudo zabavljajo zoper Angleže, in se dobrikajo Francozom. „K<jlni-
sche Ztg.u piše, da Anglija povsod zavira in škoduje Franciji, da pa Nemčija hoče pomagat« Franciji, zlasti v kolonijalnej politiki. „Nord. Allg. Z*dt.u trdi, da Angleži povsod skušajo škodovati nemškim interesom
Turčija je hotela v sanitetni sovet v Carigradu uriuili sedem mahomedancev. Ker bo se pa druge vlasti temu uprle, tega ne bode storila, in sanitetni sovet bode nadalje še ravno tako sestavljen, kakor je bil do sedaj. Gotovo bode ravno tako Turčija odjenjala tudi v zadevi tujih pošt in kon-zulskega sodstva. Turki so le takrat neupogljivi, kadar se jim od kod daje potuha.
Angleški parlament se je v četertek odložil s prestolnim govorom. Prestolni govor pou darja, da so odnošaji z drugimi velevlastimi dobri, ob jednem pa obžaluje, da konferenca ni imela nt-kakeršnega vspeba. Potem izreka nado, da bode čete, ki so v Egiptu, dobro izvršile nalogo, ki jih še čaka. Z veseljem konstatujc prestolni govor, da se je število agrarnih zločinov na Irskem pomanjšalo, in uHzuanja, da bode postavodajstvo moralo obračati svojo pozornost na vprašanje narodnega zastopstva.
V Kajiri se delajo velike priprave k* iu-daiiHko ekspedicijo. Nekaj parnikov pripelje v kratkem novih angleških vojakov iz Auglije in Indije. Sudanska ekspedicija, ki bode brojila vkupe 4000 vojakov, podala se bode po N lu do Dongole, od tod pa po puščavi v Chartum. Izbral se bode ta pot, ker je najbolje preskrbljen z vodo, kar je jako važno v teh vročih in suhih krajev.
Dopisi.
Z Dunaja  14. avgusta.  [Izv. dop.] (Dr. Russ pa volilna reform«. Vitez Schonerer) Posla*o c za Karlove Vare uporablja svoje počitnice v to, da prijavlja resultate Bvojego razmišljevanja o volilni nfjrmi.   Svobodo miselen človek, ki so mu zuane pomanjkljivosti sedanjih volilnih določil, more biti vesel tucih poskusov, dokler sme od njih pričakovati količkaj dobrih nasvetov za pravirue <n res liberalne poprave.   Ali veselje ti že pri prvem pogledu ua dr. Russove studije izhlapi, ker vidi£, da je v njih prav tako malo liberalnih mislij kakor sicer tam, kjer vlada raisonnement nemškega liberalca. Di. Russ ne išče odgovora k vprašanju: Kateri prebivalci nemajo volilne  pravice  in kateri jo imajo dobiti prej ko možno? Njega ne vodi jednakopravno načelo, nego v prvi  vrsti  mu je do tega,  da mu njegov princip, njegova rtforma ustreže potrebi, ki je on kot strankar, kot praktičen politik ima. Če pa je merilo krivično, tedaj tudi mera pravična ne more biti! Dr. Runsova reforma se naslanja na trojno načelo: ua Število prebivalstva, zemljiški davek ia stopinjo vzobraženja.   Da bi se število poslancev ravnalo po glavah prebivalcev, to veuder ne gre, treba si je zraven  vzeti še zemljiški  davek kot podstavo za razdelitev  poslanskih  mandatov. Samo zemljiški davek? Da po dr. Russovem, četudi 33 Va milijona zemljiškega  davka  znaša le tretijno davkov, ki jih države na  prvo roko,  in le jednajsti del davkov, ki jih država na prvo in drugo roko pobira od svojih državljanov.   Nemško-liberalnemu  poslancu ne zadostuje sedanje zastopništvo zemljišča, dasi premorejo veleposestniki nad jedno četrtino sedežev v poslanski zbornici, torej veliko preveč v primeri z davki, ki jth država dobiva od zemljiških posestnikov.   Število prebivalstva iu zemljiški davek pa še ne bi dala  tiste sestave v državnem zastopništvu, kakerSno bi rad dr. Russ.  Zato on meni, da Be je še treba ozirati na stopinjo vzobraženoati, a ne tako, kakor se ti godi v volilnih zakonih Italije in Ru-munije, — nego po dr. Russovem naj bi se število poslancev  umerilo po tem,  koliko jih v deželi zna pisati in brati, tako da bi po njegovem cela pokrajina trpeti moralo, če ima v svoji sredi več ali menj topoglavcev,  ne le  topoglavci  sami, kateri bi ne Brneli voliti  S tem bi se pač boljše obiskovanje šol doseglo v deželi, koprneči za  večjim številom zastopnikov, a pravično bi kaj tacega ne bilo! Vse to originalnosti dr. Russove pa izvirajo le iz posebne ljubezni do Češke, Moravske, do Spodnjega in Go-renjega Avstrijskega, iu k večjemu  še do Šlezije, — kajti le te pokrajine bi imele dobiček od take volilne reforme. Na to je dr. Russ mislil, in zaradi tega njegova volilna reforma v liberalnih očeh ni čisto nič bolji.
Vso je mislilo, daje vitez Schonerer zaspal kakor kralj Matijaž, celo poletje ga nikjer ni bilo 6uti. Pa se je v 12. dan t. m. zopet vzbudil in za-rohuel, da se je vse potreBlo! Hotel je lo brzojavno pozdraviti veliko nemškujoči učiteljski zbor v Opavi, a na konci telegrama se mu je od srca utrgal: „Hoch
I Bi sina r k"! In to je bilo, kar je tako po ušesih
' popraskalo . . , Aj, uj naši Nemci!
Iz Zagreba 15 avg. [Izv don.] Danes je leto dni prešlo, odkar je ljudstvo skinilo grbe s magjarskimi napisi. Ko je komisar za vedenje grbov, Štefan Hrvoić, ki |c te dni nagloma umrl (radi svojih dolgov in obiteljskih neprilik) obesil grbe brez napisov, reklo se je, da je to storjeno le provizorično, dok se ne ustanovi potom regnikolarnih deputacij, kako ae ima odno-nn zakonska ustanova tolmačiti. Zdaj visita dva mutasta grba že skoro leto duij in vojaška straža se šeta pred finančnimi zgradami v gorenjem in dolenjem mestu noč in dan, a regni-kolarue deputacije še neso izrekle konečne razsodbe.
Naš ban grof Khuen-Hedervary potuje zdaj po gorenjej Krajini zaradi predstojećih saborskih volitev, u uaše oficijozno Časopisje opisuje to potovanje ravno tako, kakor da bi sam cesar potoval. Tukaj nibte ne veruje, da je vsprejem tako veli-kausko-sijajen, kakor ga opisujejo plačani novinarski dopisniki.
Iz Kamnika 14. avgusta. [Lv. dop.] Veselica, katero je v nedeljo 10. t. m. priredilo pevsko društvo „Lira" na vrtu g. Grašeka je v vsem prav dobro izpala. Musikalične kakor pevske točke izvršile so se v občno zadovoljnoBt, posebno dopadtl je pa moški zbor „Cigani" in moramo priznati, da je ta zbor in posebno tenor solo tako krasen, da ga želimo zopet v kratkem slišati. Po končanem programu zbrala se je ples ljubeča mladina v hišnih prostorih in začelo se je živahno gibanje, katero je trajalo pozno v noč. Omeniti moramo še, da je to veselico počastilo tudi nekaj gospodov iz Ljubljane, Kranja in Brda. Da je bila postrežba vse skozi hvalevredna, ni treba podrobneje popisati, ker je itak že iz raznih povodov požrtovalnost Grašekove gostilne znana.
Le nekaj manj veselega smo zapazili pri tej veselici in smo, — akoravno ne radi,   - prisiljeni o tem nekaj besed   »prigovoriti.    Ravno omenjene veselice se je le majhno število Kamničauov udeležilo, niti 20 jih nismo mogli našteti, in da ni prišlo toliko ptujc^v, reči bi se moglo, škoda za trud in čas, katerega porabi pevsko društvo in čitalnični orkester  z namenom  občinstvo s svojim programom zabavati.   Ne mislite sicer, da ju bil to danes prvi slučaj. Isto tako se godi s predstavami „Narodne čitalnice", katera, kakor se sliši že namerava dvorano opustiti, da Re reši najemnih stroškov in tudi deficita vsake veselice.   To je napredek mesta Kamnika — katero je kot jedno od prvih narodnih mest slovelo.   Ali je znabiti temu rakovemu potu tudi kdo kriv? Ako bo to tako naprej šlo, v kratkem nobeno narodno društvo več obstati ne bo moglo, kajti brez podpore ni obstanka. Želimo le, da bi se v bodoče narodna društva podpirala, da bodo mogla živeti, vsak naj stori kaj po svoji moči, kar bode tudi rad storil, ako premisli, da to ne stori v prid posamičnim udom društva, temveč za napredek socijalnoga življenja.   Pomisli naj se, da ima  godec diletant in pevec veliko truda, in pri vsem tem se sam prav malo zabavati zamore. Apelujemo torej na vse somišljenike, kajti od uemškoliberalne in od konservativne stranke itak ne moremo pomoči pričakovati, ker le na propad delajo. Toraj na noge in ne bodite mlačni.
Domače stvari.
— (Cesarja rojstni god) praznovalo bode Ljubljansko vojaštvo v ponedeljek zjutraj ob 8. uri s sv. mašo v „Zvezdi". Na Kongresnem trgu bodo postavljeni domači polk baron Kuhn, 27. lovski ba-talijon, topuičarji, dva eskadrona 12 ulanskega polka, deželni brambovci, sanitetni vojaki, žandarji in veterani. Po sv. maši Be bode defilovalo pri kavarni „Marzulini". Popoludne bode v zgorenji dvorani kazine slovesni banket, katerega se udeleži nad 200 častnikov. — V stolni cerkvi bode ob 10. uri slovesna sv. maša, katero bode služil stolni prost gOBp. Zupan. Zvečer bode v razsvitljenera vrtu na kolodvoru slovesni koncert.
— (Včerašnjega volilnega shoda v Postoj in i) udeležilo se je okolu 40 rodoljubov. Ker vsled slabega vremena in zaradi „opasil" na Pivki in v Vremski dolini ni bilo zadostnega števila volilcev, se ni zborovalo v besede strogem pomenu. Ampak se je isti smoter doBegel v mejsobuih dogovorih in napitnicah. S Slatine dopoalal je g. Božidar Raič brzojavko: Slava dru. Zamiku, značajnemu zagovorniku svetih pravic slovenskega naroda! Živeli Slovenci od Mure do Jadre!
— (Slovenski konservativni kandidat je.) Goreča želja vseh slovenskih domoljubov je, da bi od Slov. društva priporočeni kandidatje bili
19. avgusta t. 1. izvoljeni: 1. V Mariboru: Baron Goedel in Dr. I>. Rad a J. 2. V Ptuj i: Božidar Italc. 3. V Ljutomeru: Dr. 1-a-voalav Gregorec. 4. V Slov Gradci: Dr. Joief iuc. 5. V Celji: Mihael Voinjak in Dr. Verd Domlnkui, 6. V Brežicah: Jožef* Jerman. Volilni možje slovenski, stojte trdno za svoje narodne kaudidate. Zmage bodemo vsi veseli. Odbor Slov. društva.
— (V po jasni 1 o. J Za okraj LjutomerBki-Ormoski in Goreojo-Rarlgonski bil je sprva kandidatom postavljen g. J. Kukovec. A slednji jedne 12. t. m. gosp. dru. Gregorcu v Mariboru poslal brzojavko: Jam kot narodnemu mučeniku prepuščam svojo mesto. Kukovec". Gosp. dr. L a v o s I a v Gregorec je to izredno blagoduŠno ponudbo vsprejel, torej je on kandidat namesto od-stopivšega g. Kukovica. Rodoljubom prav iskreno priporočamo kandidaturo neumorno delavnega iu ve-lezaslužnega g. dr a. Gregor ca, ter upamo, da bode isto tako jednoglasno voljen, kakor bil bil sicer vrli gosp. Kukovec.
— (Iz Maribora) se nam piše: Narodna stranka v Mariborskem okraji ima Nedaj 145 glasov. Nasprotna 81. Neodločnih je 15. Osek (v bv. Le-nartskem okraji) in Komen (v Mariborskem okraji na desuem bregu Drave) še volita vsak po jednega volilnega moža. Narodna stranka ima v vseh okrajih večino. V okraji sv. Lenartskem ima n .rodna stranka 45, nasprotna 6 glasov; v Mariborskem ua levem bregu Drave narodna 43, nasprotna 27 ; desni breg Drave narodna 29, nasprotna 24; v obeh Mariborskih okrajih skup ima narodna stranka 72, nemšku-tar8ka 51, 13 jih je nezanesljivih. V Bistriškem okraji ima narodna stranka 29, nem&kutarska 24, 2 sta nezanesljiva. Nemškutarji so račuuili, da dobe v Bistriškem okraji dve tretjini volilnih mož, pa so se grdo varali. — Zmaga je torfj gotovo naša, samo treba, da delajo vsi narodnjaki na to, da ostanejo vsi narodni volilni možje zvesti našej stvari, da jih nasprotniki, ki zdaj denarjem, kar sipajo okolu, ne podkupijo, ali pregovore, da od volitve ne izostanejo. Toraj vsi narodnjaki hajd na delo, da se ne bo reklo, ko so spali, pa je došel vrag, in je nasejal luliko mej pšenico.
— („Slovenski Gospodar") se tiska v 2600 izvodh, je torej najrazSirnejši slovenski list.
— (F. Z. M baron Kuhn) udeležil se bode velikih vojaških vaj ua Gorenjskem od 25. t. m. do 6. septembra. Bodovina g. generala bode prebivala mej tem časom na Bledu.
— (Iz Velikovca) se nam piSe: Gospod učitelj Podobnik, ki je pri zadnjej volitvi za deželni zbor volil konservativnega kandidata, a ne dr. Luggina, dobil je brezimno listnico, polno naj-surovejših psovk, kakor „windischer Hundu, „Dick-schadel", potem se govori o „durchhauen", „am Kopf Ader lassen" itd. Živela nemška kultura! Pri nas pač potrebujemo bolj energičnega deželnega predsednika.
— (Deputacija Mozirskih dijakov,) ki ima izročiti slavnemu slovenskemu pesniku S. Gregorčiču album, odpotovala je 12. t. m.
— (Poroka.) Daues se je poročil v Kloster-neuburgu g. Karol L en če, posestnik v Lrrvrici in Ljubljani z gospodičiuo Betti Ar očke r, hčerjo vin-Bkega trgovca v Klosterneuburgu.
— (Iz Sevnice) se nam poroča o dijaskej „Besedi" : Prvi dijaki dospeli so semkaj že v četrtek. Gostoljubni Sevuičani dali so jim brezplačno prenočišče. Hvala jim! Včeraj so šli vsi na kolodvor vsprejemat novo došle goste in dijake. Gospod župau Ver še c jih je na kolodvoru v imenu Sevnice pozdravil. Zvečer ob 8. uri bila je beseda, katero je otvoril g. Veršec s primernim govorom. Ker je g. O. obolel, njegov namestovalec pa izostal, govoril je ex abrupto, a dobro g. abiturijent G. slavnostni govor. Petje je bilo vseskozi izvrstno, posebno odlikovali bo se pevovodja g. P. iu gg. D. F. G. H. deklamaval je „V pepelaičnej noči", po končanem delu programa pa je govoril g. Fon, predsednik Triglava. Potem so se prečitali razni telegrami. Ples trajal je do 4. ure zjutraj, trajal bi bil še dalje, da ni godba morala vrniti se v Zagreb. Prisotna ni bila Bamo narodna, ampak tudi nam tuja SevniSka gospoda, nekaj kmetov in gostov, mej Blednjimi g. Fon, A. Beztnšek iz Sofije/^Nabergoj, Dolenec in Dolinar in dve gospici iz Trsta. Soba je bila natlačena i u dasi se je bilo zaradi dež;a bati primanjkljaju, bode vender blizu 70 gld. čistega dobička. Dijakov bilo je nad 100, njih obnašanje  pa" vseskozi dostojno,
da, vzgledno. Slava jim! (Podrobnega poročila pričakujemo. Uredn.)
— (Otroiki vrt) otvori se 8 prihodnjim Šolskim letom v Ljubljanskem nunskem samostanu in sicer s slovenskim in posebe z nemškim učnim jezikom.
— (Na poljedelski tečaj,) ki se je danes pričel na sadjarski in vinarski šoli na Slapu, vzprejetih je letos 14 učiteljev s Kranjskega. Trajal bode do 5. dne prihodnjega meseca.
— (Kegljanje na dobitke), ki je je priredil Ljubljanski „Sokol" v Čitalničnej restavraciji, zaključilo se je včeraj zvečer ob 8. uri; kegljalo Be je ves čas 2300 serij. — I. dobitek 10 cekinov g. Jager za 23 kegljev; II. dob. 7 cek. g. A. K. za 22 kegl., od tega dobitka pripade polovica „Sokolu", druga polovica pa namestniku kegljalcu; III. dob. 5 cek. za 21 kegl., IV. dob. 3 cek. za največ serij g. A J.; V. dob. 2 cek. g. S Nolli in VI. dob. 1 cek, g. A. J.; VII. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet pripade na pol društvu, na pol pa namestniku kegljalcu. Čistega dohodka bode kakih 130 gold.
— (Prememba posestva.) Hišo Št. 4 v Judovski stezi kupil je od g. Spintre-ja pek g. Janez Godec za G500 gld. V tej hiši bila je, kakor se v obče pripoveduje, nekdaj židovska sinagoga.
— (Veteransko društvo v Celji) praznovalo bode blagoslovljenje svoje zastave 7. dan septembra. Slavnosti se udeleže* tudi Ljubljanski veterani. V Celji je patnjotično društvo pač silno potrebno, da poduši nekoliko pruski duh, kateri se v tem mestu itak preveč šopiri.
— (Velika menažerija) pride v Ljubljano prihodnji teden. Postavljeua bode na njivi pod Tivoli, kjer je bila lani ob cesarski slavnosti ljudska veselica.
— (Nesrečna ljubezen) spravila je neko Račic v četrtek v cesarski graben, kjer je tavala simo tamo, a ne da bi se utopila, nego da bi po-lovila perilo, katero jej je nje ljubček, ko sta se skregala, pometal v vodo.
— (Bab j i boj) bil je zidajo soboto zjutraj j v poslopji stare hranilnice. Žensko jezično, ki rada
jemlje ua „pufa, kjer kaj dobi, prišla je tirjat mo-karica za precejšnjo svoto. A namesto plačila začne dolžnica mokarico udrihati  s  korcem,  na  kar se j slednja ohrabri in počne obdelavati jezično dolžnico i s pestjo, in to tako energično, Bosebno ker je imela j mokarica na roki dokaj pratmov, da je jezična dolžnica vsu višnjeva po obrazu.
— (Razgrajal) je v četrtek po noči v go-stiinici „Zum Anker" na starem trgu vojaški podčastnik. Ko so ga iztirali iz gostiluice, hiti v vojašnico na Žabjek in se vrne s pu^ko in nasajenim bodalom nazaj v gostilnico, preteč gostilničarki, da jo prehode. Policija je komnj izvila razjarjenemu vojaku puško, da se ni prigodila kaka nesreča.
— (Strela) je udarila zadnji četrtek v Gorenjem Logatci. Pogoreli sti dve hiše. Zgorel je tudi jeden človek.
— (Kako se dandanes zida.) Iz Trsta se nam piše 14. avgusta. Ni še temu 2 meseca, kar se je tu podrla novo zidana hiša. Sedaj popravljajo notranje prostore državnega poslopja na Lip^kem trgu, v katerem so gimnazija, realka, meščanska deška in dekliška šola. Nevarno je, da se vse znotraj ne razruši iu posuje, kajti les pod podom, tramovi in dilje, je ves gojil in piškav in vendai ni posloj)je staro več kot 8 let, reci: osem let. Zidalo se je leta 1875. in 1876. pod vostvom necega inženirja Ricci-ja. Stalo je ogromno svoto okoli 450.000 gl. in sedaj se morajo notranji prostori vse z nova popravljati. Pač kaj solidno delo! Ubogi kmet pa plačaj 1
— (Banka „Slavija") razpošilja ravnokar svoje računsko poročilo za leto 1883. Iz tega poročila je razvidno, da je imela 1,921.110 gld. 75 kr. dohodkov; da je koncem leta ostalo členom čistega dobička 65.001 gld. 42 kr. in da je premoženje njeno narastlo ua 6.093.9G4 gld. 32 kr. Število členov znašalo je koncem leta 1883. 209.417 in glavna blagajnica v Pragi prejela je od njih naravnost 147.645 poštnih nakaznic tedaj razmeruo po 405 na dan. Za škode plačala je banka doslej 7,989.041 gld. 50 kr. Gotovo lep uspeh!
stavi se ob jednem kot kandidat ter razvije program. Bil je jednoglasno kandidatom proglašen. Končaje svoj izvrstni govor, biča še delovanje nemškega šulfereina obetajoč, da se bode na to delovalo, da se to ostudno delovanje prepove. Ljudstvo je to z dolgo trajajočimi živio-klici odobravalo. Vršilo se je vse v najlepšem redu, akoprem je bilo nad tristo občinstva zbranega in akoprem so naši purgarji nekaj hoteli. Slatina je naša! Živeli vrli volilci!
Ormož 16. avgusta. Sinoč volilni shod. Ausserer se predstavil kot kandidat. Volilcev do 80, od teh nad polovico narodnih. Interpelacije raznovrstne, na koje pa ni mogel odgovoriti. Shod se je razšel, ne da bi se Ausserer kandidatom proglasil.
Središče 16. avgusta. Naši zastopniki pri včerajšnjem Aussererjevem volilnem shodu v Ormuži možato stali. Robič govoril po hudem naporu slovenski. Geršak, Omulec, Žižek izvrstno borili, nasprotnike pobili. Aussererjeva kandidatura uničena.
Berolin 16. avgusta. „National-Zeitung" piše: Nemški glavni konsul v Egiptu Deren-thal odpotoval je včeraj v Varzin. Iz tega se sklepa, da bode pri pogovorili s Kalnoky-jem egiptovsko vprašanje glavni predmet.
London 16. avgusta. „Times" poročajo : Francoska je odbila posredovalno ponudbo Anglije, Nemčije in Amerike. Kitajska od svoje strani pa je definitivno umaknila ponudbo in-demnitete ter zaukazala vojno s Francosko.
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Slatina 17. avgusta. Eaič od volilcev navdušeno vsprejet, najprvo poroča o svojem delovanji v državnem zboru; vse odobreno. Pred-
Zahvala.
Vsem iatim p. n. gg. spodnjefitirskim narodnjakom, kateri so blagovolili podariti nam za Gregorčičev album svuje cenjene slike, izrečem v imenu Mozirskih dijakov najpresrčnejšo zahvalo.
Josip Blaž.
Ustnica uredništva: Gg. dopisnike prosimo malo potrpljenja, v kratkem pride vso na vrsto.
•farne dražbe.
18. avgusta: 1. eks. držb. pos. Franca Hubosa iz Št. Peterskega predmestja gruntno knjižne uloge St. 57.283 in 296 pri dež, sodni ji v Ljubljani.
10. avgusta: 3. eks. držb. pos. Viljema Dolenca iz Rakitnika, 2210 gld., v Postojini.
Tujci:
dne 15. avgusta. Pri ttlouu j   Dr. ('oca iz Trsta. — Gorich z Dunaja.
— PeinkoflFer iz Trsta. — Baronica Call-Kaltenogger iz Gradca. — Richtarič iz Zagreba. — Laugbank, Polizor, Stecher ta Trsta.
Pri ranit«'!: pl. Tazkovv iz Hdiumpešte. — Haardt z Dunaja. — Petermandl iz Gradca. — Bayer iz Hrvatskega.
— Fischer z - Dunaja. — Ritto iz TrBta.
Pri avstrijskem cesarji: Maier iz Solnograda. — GiiBel iz Stranskevasi.
Poslano.
DfcTeizog-i"bl3i"vo! S to besedo začenja se anonsa v današnje") Številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočiua), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nečemu na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso iu priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj den:ir brez ugovora povrniti.
Meteorologično poročilo.
a a	Q*t opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-pei »tura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
1 bb i > et ~	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73532 Dira. 734' 51 mm. 73428 mm.	+ 15-4" 0 4- 25-4' C 4-19-3" 0	si. svz. si. svz. orozv.	megla jas. obl.	11-nOiua dežja.
bb g T—C	__^__ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73372 mra. 734-22 tm. 735 32 m.	m__ -4-18-4° C -f 181" C + 17 00 C	si. zali. brezv. sl.ssvz.	dež. dež. d. jas.	19-OOmm. dežja.
Srednja temperatura obeh dnij jo znašala 4- 200° in 4- 17-8°, za 0-6° nad in 1-5° pod normahnu.
dne" 10 avgusta t. 1.
(Izvirno telegratično poročile.) Papirna ren a ........80 gld. 95 kr.
Srebrna leuta .... .....81   r   <.» m
Zlata reu.........103   » •
5°/0 marčna renta.........96   ,   15 B
Akcijo narodne banko ...... 859   ,   — ■
Kreditne 'kcije........313
London........ ... 121
Srebro • .........
Napol..............
C. kr. cekini........ • •
Nemške marke    ....... .
i državne »ročk« iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz i. 18G4. 100 gld. i*ft iivs'r. alata renta, davka prosta. . Ogrska '/.lata renta <>°/0......
papirna renta 5°/0
9 5 59
124
16« 103 123 92 89
70
65'/. 75 55
75 75 65 10 50 20
6«/, štajerske zemlju«, od /e*. obli*. .   . 105 gld. — kr.
Dunava reg. srećke 5°/,    .   .   100 gld. 115 „ 75 .
Zemlj. obč. avstr. *•/•* 0 *lati         li8ti ■ 121 » 50 •
Prior, ohlig. Elizabetine zapad, Jeleznu-e 108 « 40 .
Prior, oblig. Ferdinandove NT. železnice 105 . 50 .
Kreditne srećke......100 gld. 179 „ 50
Rndoifove srečko  ....         W   . 19 w — »
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   , 110 „ 75 „
Trammway-dru8t. vel j.  170 gld. a. v. 214 . — .
Sprejme se
in proviziji v zavarovalni
izurjen
za LjnMjaiisfo
proti stalni plači in proviziji v zavarovalni stroki popolnem
izurjen
Ponudbe:  Platztt«enl \r.   II  potite restante Ura*. (511—2)
Pekarija,
dobro renomirana, v večjem trgu, se da v najem. — Kje? pove iz prijaznosti upruvništvo „Slov. Naroda".     (498—3)
oskrbnik ali knjigovodja,
kateri mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika. ■— Pisma naj se pošiljajo pod naslovom a—z. upravništvu „Slovenskega Naroda". (497—3)
Po najvišjih cenah kupuje se
kotlom (Mor), cin, cink in staro ub
pri (442—6)
Iranu Dol hm-ji
V Hrenovih ulicah it. 4 v LJubljani.
Ravno tam se dobivajo tudi Atedilna ogujišca (Spar-herde), ki se uzidavajo, ter se preskrbi tudi njih nzidanje.
Dya šivalna stroja
(HOVVE in SINGER)
se prodasta (507—2) Spodnje j Šišlsi št. 53.
Trgovsk učenec,
okolo 14 let star, čvrst, slovenskega in nemškega jezika zmožen, vsprejme se pod dobrimi pogoji pri j. N. Krnit -u v Polhovem gradca pri I. juhi j i ni. — Ponudbe naj Be pošljejo naravnost v Polhov gradeč ali jih pa vsprejme iz prijaznosti g. Hugo Tur k v Ljubljani. (489—3)
Polkrit „Phaeton"
dva konja,, (510—2)
uvožen   in   dobro  ohranjen,   se  po  ceni proda
v Igriških ulicah h. št. 8.
Krčmar,
ki je izurjen in zmožen položiti kavcijo, more takoj prevzeti z ugodnimi pogoji večjo, jako dobičkanosno
Več se izve v F. v Ljubljani.
Ks. MUUer-jevem Annonceii-Buroau
(500—3)
Prodaja hiše.
V  Kamniku   pri  LJubljani,   v predmestji
Siiim* Ht. 35, na lepem kraji stoječa, pred petimi leti popravljena hiša, v najboljšem stanji, v jedno nadstropje, dobro /.idatni, pripravna za vsako podjetje, proda se s pri-zidanim poslopjem za stanovanja, dvoriščem in vrtom za zelenjavo, radi že štiriletne v bodoče pa stalne odsotnosti posestnika, po skrajno nizkej coni 3100 gld., od katerih polovica ostane lahko na hiši, da se le obresti odrajtujejo. S hišo je združeno uživanje meščanskega premoženja d. pr. mesta Kamnik. V prvem nadstropji so tri sobe, liram in kuhinja, v pritličji jedna velika soba, hram in kuhinja s tremi drvarnicami; pod hlio je klet.
Kaj več pove lastnik Spretan. Prežeiti "V ^.sl-ćLo-j-lJici. (512—1)
Pri suhem vremenu trgana (ne tresena)
jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje  finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (potre), glive, šampinjane
kupuje vsak čas in v vsakej množini po primerne) ceni in prosi pismene ponudbe (508—2)
Die Central-Station fiir Obat- und Gemuse-Verwaltung in Graz.
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦^^♦♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦.♦♦♦♦^
X Umetne (32—61) X
i zobe Ia zobovja]
J ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu T a brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in Z
♦ vse sobne operacije ♦
I zobozdravnik A. Paichel, |
X        poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. X
Ob*
C.k. privilegij gfo za zboljšanje šivalnih Vijfi strojev.
Ivas Jase..
v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (113—97) 6letna garancija!
Poduk brezplačno. Na mesečni1 obroko po -1-5 gl.
A
i
j stavbeni
' Le s I n o   1 11 I > i - 1 I v j i < - i l ; l
JOLF EBERL, }
in pohištveni barvar.   Izdelovalec k
• I ■ li ri »i s l-»       »i n li l i~t nx i I     rt. \t i » .» !L W
^ 1 , ; ( ^. I 11 : i   I 11 I > i - 1 I v j i < - i i ; i ^
\ opatih barv, lakov in flrnežev. ►
^ Proda,) a na debelo in drobno. ^
A I^jitoljaii«,,     (301—16) ►
A     Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. ►
A Cenilniki se pošiljajo na vse Btrani, kdor jih želi. W
Iz Trsta v JTovi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredui parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
Sadvokatno pisarno
\       v Novem mestu 502 8'
3    v prostorih .A.irodneija rtoma"
Pivovarna bratov Kosler-jev^
I zvrstilo
marčno pivo
v zabojih po 25 in 50 steklenic
se dobiva iz (476—6)
ALOJZIJ MAYER«jeve
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani.
Z<l<'y:uii
ro6na vosila
in
kolesa za vozove
vsake vrste.
CARL MORGENSTERN & CSSt
Tovarna strojev za plinske vodne in trombiie naprave. (298—17)
Wien, Funlhaus, GasgaMse B.
Takoj delujoče
Uspeh zajamčen.
Odhod iz TRSTA.
V NOVI-JORK. —
Parnik „Teutosila",   8400 ton, v 1. dau septembra. „C3-eri».s,ra.la,", 4200 „------
Kajuta za potnike SOO gold. — Vmesni krov 60 gola.
Potniki naj so obrnejo na
T. TERKUILE,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnjo blaga obrne naj se na Fischer «A <oinpc>rz, geneialna agenta, v Keki. (480—11)
Denar dobi vsaki tnkoj povrnen, pri katerem ostaue moj sigurno delujoči
ROBORANTITJM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pri I»le*nli. Ispalili in osivelih laseh.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
«T- Crm*olioli v 1 Itn n.
V 1\juMJani se dobiva pri g. M<J<tvni'«lu Xtnht--ut v
Trstu Peter Slocovich, via Sunita. 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Reki lekar C. Šilhavtj; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Itovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi:
l^Jill lip- VTphP orijentalsko lcpot.ilno sredstvo, ki IjiIII   Ui3 uar-ja nežnost, belino ia obilnost
telesa, odstranuje pege in lilso   • cena 85 kr.
NI sleparija! T»a (333—13)
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v Iijiiltljani.
Zaradi opustitve prodajalnice
POPOLNA RAZPRODAJA
»C po jako znižanih cenah ^W
n W DUNAJSKEM BAZARJI Mli"i4"s
Priporoeevan.ja vredno blago v bogatej izberi:
Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, Q albumi, kinč, razne drobne stvari
in več rečij za različne potrebe.
(504—2)
M
-K
ADOLF HAUPTMAN
v I_ij-u."blja,nl,
stavbeni in hišne oprave mazilec, lakirar in izdelovalec namanilnih tabel,
prevzame po najcenejših cenah (482—3)
likanje zvunanjih sten hiš
z raznimi oljnatimi barvami pod garancijo.
:: Prodaja hiš v Ljubljani. ::
.laz prodam svoje lastne hiše It. 5 na Poljanskem trgu, št. 43, 45 in 4-7 na Poljanskej cesti in hišo št. 2 poleg; mestne klavnice ln živinskega trga v LJubljani. Hiše imiijo vsa dvorišča, mi dveh je noprekljicljiva pravica imeti (rostilnioe, v katere prihajajo kmetovalci in trgovci s svojimi vozovi in živino, Ba kar je potrebnih hlevov v ozbilnosti. Poleg tega je pri hiši pravica imeti Javno tehtnico od si. c. kr. deželno vlado nepreklioljivo dovoljena. Hiše imajo dohodka, brez gostilnic, 3018 gld. Kupnu plačilo Je Jako ugodno in lahko, ker so plačuje v obrokih. Kupci izvedo natančneje pri podpisanemu.
(503—2)
Klija. Predovi««,
Poljanski nasip št. 5.
Jzdatelj ia odgovorni urednik
K4
62
096343