DM—aum. « « Pom— w ». im. CHICAGO, ILU TOREK. I. JANUARJA (JANUARY •). IMS Subscription 16.00 Yearly Aco>ptea«^Drm«U6tf st special rate of postate provkled forlh soction 1103, Act of Oct X 1017, authorlsod on June 4, IUI, 1 \ 1 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAHOD NE PODPORNE JEDNOTE Uredmáki In upravniAkt prostori: MV South Lawndale Avo. Offiw of Publication: 2657 South Lawndale Avo. Telephone. Rockwell 4004 Bombe potopile japonski rusilec in poškodovale eno bojno ladjo. Britske čete se umaknile na Malajskem polotoku pod pritiskom japonske oborožene sile. Rusi reokupirali Bo-rovsk, strategično mesto na moskovski fronti. Cez deset tisoč Nemcev padlo v bitki s sovjetskimi četami. Angleški letalci obnovili na pade na nemška industrijska središča Washington. D. C« 6. jan.— Mornarični department je naznanil dve ameriški zmagi nàd Japonci na morju. Naznanilo je sledilo poročilu iz glavnega stana generala Douglasa MacAr-thurja, vrhovnega poveljnika ameriške in filipinske oborožene sile, o uspehih v bitki z Ja--ponci na kopnem. Ameriški bombniki so napadli enote japonske bojne mornarice na morju na južni strani Filipinskih otokov, potopili japonski rušilec, eno bojno ladjd pa poškodovali. Ameriške in filipinske^čete so odbile napade sovražnika na svoje pozicije v provinci ' Pam- polotoku ob Črnem morju. milj južnovzhodno od Možajska in kjer se odpira pot proti Smo-lensku, so ruske čete včeraj re-okupirale. Rusi so udrli v mesto po vroči bitki z Nemci, v kateri so slednji utrpeli velike iz gube v vojaštvu in bojnem materialu. " Uradni buletini omenjajo ruske uspehe na vseh frontah. Sovjetski informacijski biro pravi, da so nemške izgube znašale v zadnjih petih dneh samo v enem sektorju. moskovske fronte 10, 000 ubitih in ranjenih. Dva tisoč Nemcev je padlo v bitki z Ru«i v sektorju pri Thedosiji, prista niščnem mestu na Krimskem pagni, ki leži severno od Manile, glavnega filipinskega mesta, ki so ga zasedli Japonci! Najmanj 700 Japoncev je padlo v bitki, dočim so ameriške izgube malenkostne. Vojni department pravi, da so Japonci dobili najbolj težak udarec v provinci Pampagni, odkar se je vojna pričela. Druga vest se glasi, da so krogle iz protiletalskih baterij na trdnjavi Corregidor razbile nadaljnje štiri japonske bombnike. £ui«kni0, Kltajpka, 6. jan.—. Štiri japonske vojaške divizije so v pasti severno od Čangše, glavnega mesta province Hu nan, pravi uradno poročilo. Izhod jim je zaprt in preti jim uničenje. Poročilo dostavlja, da je bilo 32,000 Japoncev ubitih ih ranjenih v bitki s Kitajci na tej fronti v zadnjih treh dneh. .. Singapor. 5. Ján.—Vrhovno poveljstvo je priznalo umik brit skih čet iz džungle ob reki Pe-rak 280 milj severno od Slnga-pora vsled pritiska japonske oborožene sile. Čete so zasedle nove pozicije po umiku. Angleški letalci so napadli z bombami japonske vojaške transporte ob zapadnem obrežju Malajskega polotoka, toda rezultat ni znan. Japonci so bombardirali Singapor iz zraka, toda bombe niso povzročile velike škode. Štirje japonski bombniki so bili sestreljeni. Angleški letalci so izvršili u-s|>ešne napade na japonsko vo-Jaško letališče pri Rahentaku, Siam. Sedem japonskih bombnikov je bilo razbitih v napadih. Rangoon, Burma. 5. jan.—Zavezniške čete so z6rane v Burmi, britski koloniji, kar pomeni, da bodo kmalu stopile v akcijo proti japonski oboroženi sili na jugu. Več tisoč kitajskih vojakov« se je pridružilo briUki armadi v Burmi zadnji teden Melbourae. Avstralija. S. jan. Premier John Curtin je naznanil, da bodo enote ameriški, '"'J ne mornarici kmalu operira-le v avstralskih vodah, kar je V "«Klasju z vojno strstegijo zaveznikov. Načrt določa skupna «kcijo Amerike. Velike Britaniji' holandake Vzhodne Indije ir Avstralije. Curtin je dejal, da jé avstralsko ljudstvo s navdušenjem na znanje zaključke, sprejme na konferenci predstavnikov zavezniških držav v Weah-"»glonu Ti predstavljajo pojiti ko skupne strategije na Pacifiku.- reke» Curtin "Avstra-'»Ja ki je propagirala tako stranjo. bo zdaj lahko v večjem "b*egu kooperirala z Ameriki} v vojnih- operacijah proti Japonski" Moskva, 5 jan —Borovsk. >t'Wi*fi¿no mesto, lu leži 50 milj ju¿r,ozapo*io od Moskve II) 23 Berila, 5. jan.—Vrhovno poveljstvo pravi, da so nemški le talci izvršili več uspešnih napadov na ruske vojaške koncentracije na Krimu. Bombe so potopile dva ruska parnika pri Theodosiji, tri pa poškodovale. London, 5. jan.—Angleške bombe so padale na'industrijska središča v severozapadni Nemčiji, železniške proge in vojaške naprave, porbča letalski minister. Napadi so bili izvršeni na Hamburg, Bremen, Kolin in na-ciiska oporišča v Franciji, Ho- limijrnimii^i.ui Kairo. Efflpt/ 5. jan.—Angleški letalci so napadli z bombami mesta na obeh straneh Sredozemskega morja, med temi Neapelj in Tripoli. Bombe so porušile železniško postajo v Neaplju in zanetile ogromne požare. Britske £ete.....naskakujejo pozicije italijanskega in nemškega vojaštva na fronti pri Agedabiji, Libija. Osiščni sili na tej fronti poveljuje nemški general Erwin Rommel. Premirje med unijami ADF in CIO Chicago, 5. jan. — Upanje je, da bodo unije Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih organizacij sklenile premirje na konferenci, bo vršila jutri zvečer v mestni hiši. Na tej bo nastopil kot govornik župan Kelly. Vse unije ADF in CIO v Chicagu so dobile poziv, naj pošljejo svoje re-prezentsnte na konferenco. V imenu unij ADF je poziv podpisal Victor A. Olander, v imenu unij CIO pa Fullerton Fulton Na sestanku bo razprava o sodelovanju unij pri vojnih naporih. Japonska bo por aim na, pravi Wavell New Delhi, Indija, 5. jan. — General Archibald P. VVivell, ki je bil imenovan za vrhovnega poveljnika britske in ameriške »borožcm? sile v južnem Pacifiku, je napovedal končni poraz Japonske, "Situacija s« lahko ooslabša. toda vojna sreča se bo / doglednem času obrnila nam j t prilog**, je rekel general pred >dhodom na fronto Wave!, ki V bil doslei vrhovni poveljnik britske oborožene sile v Indiji, ti povedal, k^e bo njegov stan Veliki izgredi in nemiri v Parizu 32 oseb ubitih in ......... mnogo ranjenih Bera, Švica. 5. jan.—Poročilo iz zanesljivih virov pravi, da je bilo 32 ljudi ubitih in veliko število ranjenih, ko so nemški vojaki na oklopnih avtomobilih za-vozili med izgrednike in demonstrante v pariški latinski četrti. Nemiri so se pojavili tudi v pariških predmestjih in nacijske oblasti so podvzele akcijo, da jih zatro. Sinoči je bilo razglašeno izjemno stanje v pariškem distrik-tu. Dekret, ki so ga izdale nacijske vojaške avtoritete, določa ustrelitev vsakega, ki se po peti uri popoldne pokaže na ulici. Drugo v Bern dospelo poročilo pravi, da so naciji postrellJi čez sto francoskih talcev zar^i napadov na nemške vojake. Neki visok nemški vojaški častnik je bil napaden in ubit v Dijonu. Atentator je pobegnil, toda naciji so aretirali 50 Francozov in jih 'pridržali kot talce. Če atentator ne bo prijet, bodo vsi talci ustreljeni. Dalje se poroča, da napetost med vlado premierja Petaina in naciji narašča. Iz Berlina je že prišlo svarilo, da bo nemške potrpežljivosti kmalu konec in Pe- vozniki tovor' nih avtov dobili zvišanje Federalni odbor odločil v prilog bratovščini AVTNA UNIJA OB-DOLŽENA ZAROTE Waahlngtoa. D, C~ 5. jan — Organizirano delavstvo je izvo-jevalo rfadaljnjo i zmago, ko je federalni posredovalni odbor odredil zvišanje plače 50,000 voznikom tovornih «vtov v dvanajstih državah srednjega zapada. Vsi so člani medr|arodne bratovščine voznikov, si spada k A-meriški delavskiJfederaciji. Konflikt med bratovščino in organizacijo delodajalcev je bil aVnavo f predložen v izra federal- tain bo moral prevzeti odgovor nos! ¿a posledice. Vleky, Francija, 5. jan—Vsi mestni odborniki v Brestu so bili suspendirani zaradi napada na nekega nemškega vojaškega častnika. Brest je pristanišČno mesto v zasedeni Franciji. HMI Francoski poslanik v Mehiki odstopil Mexico City, 5. jan. — Gilbert Arvengas, francoski poslanik, je informiral mehiški zunanji u-rad o syoji resignaciji, Pctaino-vo vlado je prej pozval, naj ga razreši dolžnosti. Arvengas ni hotel povedati vzroka svoje akcije. nemu odboru 18. novembra, ko so vozniki zapretili z oklicem stavke. Če bi bila izbruhnila, bi ustavila promOt s tovornimi avti v Illinoisu,, Michiganu, O-hiu, Indiani, Wiactmsinu, Minne-soti, Iowi, Missouri ju, Nebraski, Kansasu, Severni In Južni Da-kotl. [ Federalni odbfer je odredil zvišanje plače za deset centov na uro In letne, petnice s plačo, obenem pa je naglssil, da so vozniki upravičeni dt zvišanja, ker so cene življenskim potrebščinam poskočile. Sporazum, sklenjen med bratovščino in delodajalci, ostane v veljavi dve leti. Dosedanja plača voznikov je bila 80 centov na ,uro. Načelnik federalnega odbora, ki je podal odlok v prilog voinlkom, je William H. Davia. i Détroit. Michn. ft, jmv—Zveia avtnih tovarnarjev je udtrlls po voditeljih avtne unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, v oglasih v detroit-skih in washingtonskih Ustih. V teh jih očita zaroto, sabotažo in ds hočejo dobiti kontrolo nad avtno industrijo v vojnem času. Avtna unija je prej obdolžila magnate, da niso kos nalogi v sedanjem kritičnem času in odgovornosti zs zapiranje tovarn Posledica tega so masne odslo-vitve delavcev. Msgnatje hočejo tudi v tej vojni grmaditi ogromne profite. — Organizacija avtnih tovarnarjev odgovarja, da voditelji avtne jynije. ki «o podžigali n?deče Domače vesti v Vej ta BeneŠ govori v dvorani snpj ^n Chicago.—V sredo, dne 7. je nuarjp, zvečer ob 8:30 se vrši v dvorani SNPJ, 2659 So. Lawn dale ave., (vhod iz Sedemindvaj sete ulice) shod/katerega je skli cala čikaška centralna podružnl ca Socialno demokratične federacije. Na tem shodu bo govoril med drugimi tudi Vojta Be-neš, bivši senator v čehoslova škem parlamentu in brat biv šega predsednika čehoslovaške republike drja, Edvarda Bene-ša. Slovenci so vabljeni na ude-ležitev tega shoda. Is Mlnaeeote Duluth, Minn.—V tukajšnji bolnišnici St. Mary's se nahaja že od božiča rojak Jernej Mu-kavec, ki je doma iz črnomaljskega okraja- v Bell Krajini ln kateri je delal v gozdovih. > MUwauške novice Milwaukee. — Tukajšnji slovenski pol mesečni k Jugoslovanski Obzor poroča, da je z novim letom prenehal biti uradno glasilo JSPZ Sloge, Tako je zaključila zadnja konvencija te organizacije, katera bo odslej publlcirala za svoje člane mesečni "buletin", ki se bo tiskal v neki poljski tiskarni.—Poročeni so bili Andrej Štuparln Ida Wright ter John J. Petek In Sil-vija Radoševič. ' Veatl ls Clevelanda Cleveland.—Na starega leta dan je umrl Fr. Svetek, oče znanega pogrebnika Avgusta Svet-ka, star 71 let ln rojen v Mariji Devici v Polju pri Ljubljani. V Ameriki je bil 37 let ln tu ta-pušča sina in dve hčeri.—Dalje I je umrl pionir Anton Kuhal, atar ! 73 tet in ¿orna Iz Zgornjega kri ; ta pri £u*smbarku. V Acparik 'je bil 49 let in tu zapušča ženo, , pet sinov in štiri hčere.—Na no-( vegs lets dan je umrl za pljuč-nlso John Lušin, star 47 let ln doms iz Lipovca pri Sodražici na Dolenjskem. Njegovo truplo je bilo poflano v Eveleth, Minn., kjer biva njegova sestra Angela Blatnik —Dne 2. t. m. je naglo umrl 47-letni John Jsmber-šič, doma iz Novakovcev v Mud-murju, ki je bil v Ameriki 27 let. Zapušča ženo, sina In hčer Nemci razdejali srbsko mesto Več civilistov ubitih in ranjenih Ankara. Turčija. 5, jan.—Nemški topovi in bombniki so raz dejali Bar\jo Bačko, srbsko mesto, v napadu zadnji teden, se glasi sem doepelo poročilo. Na cljl so pričeli bombardirati to mesto na podlagi domneve, da se tam nahaja glavni stan generala Draše Mthajlovlča, vrhov-nega poveljnik* srbskih četni-kov. Cez S5 civilistov je bilo ubitih in več sto ranjenih v teku bombardiranja. Četniki so prizadjali težke izgube Nemcem v bitki, ki se je vršila zunsj omenjenega mesta. Nemcem so pomagale v boju proti četnikom redne čete pr mlerja Milana Nediča, Druga veet pravi, da je general Mihajlo*i& reokupiral banjo-bačkovski dlstrikt po umiku nemških det. novafazavan-glesko - ruskih odnošajifl Zunanji minister Eden namnanil poglobitev kooperacije POSVETOVANJA MED ZAVEZNIKI stavke in sabotažo, zdaj krite, da so edini zmožni za vodstvo avtne industrije, da bo ta lahko producirá la bojno opremo. Bivši poljski premier v Berlinu Kujbišev, Rusija, I. jan -Zunanji diplomatični krogi ari bili informirani, da je bivši poljski premier L«on K<»lowski cfcjepel v Berlin. On je bil predsednik poljske vlade I 1934 Ko-slowski se je potem umaknil it političnega življenja In prevzel poz ki jo profesorja starinoslovja na univerzi v Lvuvu. Italijanski listi hvalijo ameriške vojake Bern, Švica, 8. jan.—Italijan ski ' časopisi hvalijo junaštvo ameriških čet pri obrambi Filipinskih otokov. Mlllnskl Ust Corriere della Serra piše, da se Američani odločno bore proti ja X>nskl premoči na kopnem, mor u in v zraku. List La Sta m pa, ki Izhaja v Turlnu, pravi, da ameriški odpor na Fillplnakih otokih je zanimiv s stališča mi-Utaristlčne časti. Japonska bojna mornarica je začasno gospodar Pacifika, toda gotovo ie, da bosta Amerika ln Velika Britanija poostrili letalsko in po Loadoa. 5, jan.—"Veliks Britanija in sovjetska Rusija sta zdaj bolj teano povezani kot sta bili, kdaj prej od prve svetovne vojne," Je dejal zunanji minister Anthony Eden v svojem govoru po radiu, v katerem je pojaanll rezultat svojega 'obiske v Mo-v iskvi, kjer je konferiral s Stali-zunanjim komiaarjem Mo-lotovom In drugimi aovjetakimi voditelji, O konferenci med njim in Stalinom je dejkl: Jl "Naša poročila so nsglsšahi harmonijo o vaeh bojnih vprašanjih in sporazum glede vodstva ve}tfe. Ts niso vsebovsls pralnih besed, temveč absolutno, resnico. Iskušnje na prvi konferenci s Stslinom in Molotovom in podani dokazi o dobri veri ln volji so me uverlll, da je teens politična kooperseljs med Veliko Britsnijo ln Rusijo mogoč s, čeprsv se sovjetske vladns oblike rssllkuje od sngleAke. Sum- ~ ničenje ns obeh straneh Je trebe odpraviti. V zunanjih odnošs-jih ne odločs notranja vlada katere koli države, temveč njeno obnašanje v mednarodnih zadevah." Petain se upira nemškim zahtevam London, 5. jsn, — List Dsily Sketch piše. ds Je Hitler nsletel ns odpor pri premierju Petsinu, ko Je zshteval, naj mu izroči francoskb bojno mornsrico, in da ga diktstorjeve grožnje niso prestrašile. Hitler je žapretil, da bodo njegove čete zasedle tudi neokupirano Francijo, Če ac Potain ne bo |>odal, Ta list dalje pravi, da Je tudi Španija zavrnila Hitlerjevo sugestijo glede tesnejše kooj)erecijo z osiš-dsin. Zatiranje osiščne propagande v Mehiki Mexico City. 8. Jan. — Zatiranje osiščne propagande v Mehiki je v teku Kongresni odsek, kateremu je bila poverjena preiskava prevratnih aktivnosti, Je objavil M-znarn Imen 70 oseb, ki vod i Jo .propagando v prilog osiš-ču in oposleljo proti kooperaciji med Mehiko in Ameriko Med temi no trije člani nacijske lajne policije in nečak Krunui v on Papena, nemškega poslanika v Turčiji . Eden, ki je obiskal pokrajine morsko bo«» In skuMli resellv ü"d¿u Hnih ôrt j« Japonske komunikacijske zTesi ^eličeval Junaštvo sovjetskih japunsno noinuniaacijsae zvest. ^^ d<||wVinJif lnduitriJl(kl, Anglija od poklicala pošlanika in Lizbone msšlne, ki podpira te srmads, Dejsl Je, ds Je Hitler storil veliko nspsko z napadom na Rusijo On Je mislil, ds bo stri sovjete tsko ishko kot Je Frsncl-jo, a se Je zmotil v tvojih računih. "Nobena svobodna država ni varna pred agresijo s strani nacijske Nemčije," Jo nsdaljeval Bden. "Nemško millUristlčno silo, katero je* ustvaril Hitler, je treba zdrobiti. Rusi so vedeli, da je nacljska vojns rhsšins mo gočna, zato so se dobro pripravili xa borbo. Vojna sreča se je v zadnjih lednih obrnila v prilog sovjetom in Hitlerjeve armade doblvsjo strahovite udarce. Kakor mi, tsko tudi ruski voditelji in ljudstvo hočejo, da tej vojni sledi trsjen mir. Nsši skupni nspori bodo prinesli rmsgo m mil Hitler je dejsl, da vodi križarsko vojno pmti sovjetom ln moblltsirsl Je vsa sredstva, da jih pokonča To se ne ko zgodilo, ksi Ishko vsak vidi, V pokrajinah, katere je Invadirala nacijska vojna mašina. ni nobenega ruskega Quisllnga Ta mašina ar že razkraja in vse kaže,, da U) popolnoma strta." Wsshlnglon, D. C« 5 jan.*» Aineiiika vlada je apelirala na narode, ki so prtlli pod oblast losišt-a, naj podpru deklaracijo, I juitere so radnjl Inden podpisale London, 8 Jan. — Nsznanllo, Velika Britanija, Amerika, eo-da je Ronald Hug Campbell, an- vjeUka Rusija In repiezenUntje gletki poslanik na Portugal- 23 drugih zaveànllfcâh držav, da s kern, zapustil Lizbono, da ae bod" nadaljevali totalno mili-vrača domov ln da je portugal- Uristlčno in « konomsko vojno skl jXMtlanlk odpotoval v Lizbono. Nemčiji, Italiji in Japon- j. ijovrročilo različna ugibanja *ki •»» «i* "e bo npfcNMia od teh Nekateri vidijo v naznanilu mo- drt*v sklenila »ejprsthega ml-i i tosi preloma -odnošajev Anglijo m Portugalska < Skupna Rusija dala posojilo Poljski Moskve, 5. jan — Dogovor, da poljska vlada v fzgnanatvu dobL ruskn posojilo * 100,000,000 r uhljev (okrog |50.000,000j, je bil »klenjen med Rusijo io reprozen-tanti poljske vlade v Kujbišovu Vsota bo potrošena za pomdč! , poljskim državljanom ki bivajo i tu rUskcm ozemlju.- . med rit y osi^-ern lato^ksno Je držav j^nHlepartment izjavil, da se posvetovanja med zavezniki gMe ffkObllizactje vseh raspoložljlvih • stodstev /m borbo proti agresorjem nadsljuje Telegrafska zveza med Bolgarijo in Francijo Berlin, I jan — Poročilo is Sofije pravi, da je bila direktna tolegrafska Zveza med Bolgarijo ki nezaaedeno Francijo vzpostavljena JI decembra. \ PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OULSILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Otgon of and published by Slovene National Bonolit Society Naročnina sa Zdruiane driavo (lavan Chicaga) in Kan«do SOJO na loto. §3.00 sa pol lala. 11.40 aa četrt letaj sa Chicago Lo Cloofp 17.50 sa celo loto. S3 75 sa pol Uta; sa Inosemstvo 00.00. Jf Subscription rates: for the United States (except Chicago) Canada $040 per y—r. Chicago and Cieero $730 per year, foreign countries 00.00 per year. Cene oglasov po dogovoru^—Rokopisi dopisov in nenaročenih tlankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesti, dramo, pesmi Ud.) se vrnejo poéiljatelju le V slučaju, če Je prtloiil Advertising rates on sgr*«moni.—Manuscripts of communications and untvHrtf«J articles will not be returned. Other manuscripts, inch as stories, plays, poema, etc., will be returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vse, leer Una stik s listomi PROSVETA 2057-51 So. Lswndale Ave., Chicago. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Is dešele solnčnih rož Jacksonville. Kens. — Zadnje dni je bilo dosti sezonskih voščil. Tudi jaz sem jih prejel skoraj en koč iz raznih držav-»-iz Colorada, Ulinoisa, Missourija in celo Californije. Ta-le tradicija je jako draga. " Včeraj sem dobil dopisnico iz T^ksaaa od mojega sina, ki se je najprvo nahajal v New Jor* seyju (?), potem v Alabami in sedaj je v Californiji. Mislim, da ne bo dolgo, ko bom dobil od njega, kje se bo ustavil. Zadnjič mi je poalal sliko svojega bataljona, katero sem dal v okvir. On spada k tako zvani poljski arti-ljeriji in ko so bili na vojaških vajah, je bil on najboljši strelec v vsem taborišču. Dobil je odlikovanje s častno zvezdo, poleg pa še $25. Sedaj je nekje na pa- cifičnem obrežju. Kar se tiče razmer v^Jeteli solnčnih rož, še nekako gre, dasi bi bilo lahko bolje. Posebno Poročilo iz Washingtons se glasi, da je ameriške oficielne kroge pojjgkj pridelki so bili močno zelo zabolela kritika, katero je pred nekaj dnevi objavila moskov- prjZadeti, kajti imeli smo pre-tka Pravda na rovaš Združenih držav. Kritika se tiče vojnih ope- ve£ dežja. Kar se tiče Japoncev, rocij na Filipinih. . ! sem prepričan, da jih bodo do- Komunističnu Pravda v Moskvi se je norčevala iz odredbe ame- bili pošteno po grbi. Zadnjič lilkega poveljstva, ki je razglasilo Manilo, glavnov mesto Filipin- sem bil na kraju, kjer se je vr-skih obokov, za "odprto mesto." Japonci se kajpada"hiso zmenili ftj]a znamenita bitka med Jugom Glasovi WÊ 12 ; naselbin 130 Datum v oklepaju na primer (January 81, 1042), poleg vaAega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom pčtekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Zavezniška brca iz Moskve genti in intelektualci po svetu še tako militi te strašne zločine, ki jih deli. nacijsko-nemška pest nesrečnim podjarmljenim narodom, zločini bodo pustili svoj črn madež na nemškem imenu in strašno občutje sovrašCVa in maščevanja v srcih neusmiljeno mučenih, preganjanih in brutalno morjenih ljudstvih. Na božični dan sem srečala mlado grško ženo, ki jo poznam že dalj časa. "Srečen in vesel božič!" je dejala, potem pa se ji je zmračil obraz in je pristavila: "Pa kako bi mi mogli biti veseli, ko nam davijo naš narod v domovini. Ob vsakem grižljaju človeka davi v grlu, če se spomni, da doma padajo mrtvi po cestah od gladu ter da jih Italijani in Nemci pobirajo na vozove za odpadke, kakor crkle pse .. ." Kdo bi pisal komentar na take težke besede. Zgodovina ga bo pisala s krvjo in upajmo, da se bodo ljudstva kaj naučila iz lega krvavega pisanja zgodovine naših dni. Edna St. Vincent Millay, znana ameriška poetka, ima v izdaji Timesa od zadnje nedelje pesem o sv. Juriju, ki gre, da odseče glavo zmaju v letu 1942. Sv.-Ju $0 ta razglas in ao takoj obsuli Manilo z bombami iz zraka, ki so jn Severom. Ogledal sem si tisto rij gi Bof,a naj mu (ja mo£f pobile na stotine civilistov in porušile mnogo poslopij. . 'gorovje. Rečem, da je bil za ti- da ubije 2maja z Orokavičeno Pravda piše, da je bil ruzglas "odprtega mesta" strahopetnost 8te čase in za tisto vojskovanje desnico ¿a ge ne bo oškropil in Amerika je podobna "ptici-samici, ki se vleže na hrbet in moli zelo pripraven kraj, kajti je ska- noge v zrak v pričakovanju, da je ne bo nič zadelo." Na ta način la na skali. Seveda so zvezne če- so Francozi razglasili Pariz za "odprto mesto," kar pa ni nič poma- te v civilni vojni zapodile kon- gslo (Pravda bi lahko pripomnila., da je bil tudi Belgrad razgla- federalne vojake nazaj na ju«-! krvi se mora mora varovatf za -- i/.mhnikl «T» aa Ulitih Jakob Baloh, 281. ... ' ...! . ostudno krvjo zveri, ki golta svet od vseh strani. Ubil bo zmaja, o tem je prepričan, a njegove |gn za "odprto mestt>," ampak Hitlerjevi bombniki ao ga kljub temu rušili tri dni in ubili okrog 30,000 prebivalcev^ Kongresnik Sol Bloom, predsednik zborničnega odseka za zunanjo zadeve, je rekel, da je Pravdino primerjanje Manile Parizu krivično. Pariz je bil takrat že na robu padca in Nemci ga sploh niOo bombardirali. Poskus /«odprtega mesta" za Manilo je bil storjen v interesu starcev, žensk in otrok v tem mestu. To je bilo vse. t)rugl uradniki so rekli, da je Pravdino kritiziranje brez vsake malih, ki so prišle vmes. Potem podlage, toda z ozirom na dejstvo, da je sovjetska Rusija v istem se živo spominjam velike eko-čolnu kakor Amerika—bodo zdaj raje molčali, ker ni varno zibati nomske krize, brezposelnosti in {talna. ,. < vsega, ki je v zvezi s takimi ši- Zadnje je pravilno. To dokazuje, da so ameriški uradniki gen- bami božjimi, kot pravijo verni tlemani. Amerika je demonstrirala, da je pripravljena sodelovati ljudje. I llusijo It) ji pomagati, kolikor pač more. Ali je Rusija pripravlje- Res, kakšnih božičev se spo- no vračati dobro za dobro? Nesmiselno kritiziranje v Pravdi ne, minjam ... O marsikaterem bi kale tega. mogla napisati težko in dolgo Amerika se uči, zato pa strelja kozle in bo še ustrelila marsika- povest. Pa danes je na svetu terega kozla, predno bodo Japonci kapitulirali in predno bo Hitler toliko trpljenja, toliko solz in po r.a tleh. Rusija, ki je tudi sestavljena iz zmotljivih ljudi, je že nedolžnem prelite krvi, da spri-ustrelila marsikaterega in zelo grdega kozla—in mi upamo, da tako do tega zblede voe misli na predaleč »e Amerika ne bo nikdar spozabila. Vidimo pa, da se tudi otono trpljenje in tragedije po-sovjeti učijo. Odkar so Hitlerjeve horde prodrle na severu do sameznikov in na grozoto voj-Volge in na jugu do Dona, so se sovjeti naučili toliko, da so lahko nega trpljenju v. preteklosti, zapodili nacijske horde nazaj. ^ j Kljub vsemu, ko pridejo praz- V Moskvi naj malo potrpe. Amerika je komaj mesec dni v voj- niki, si voščimo sreče, veselja, ni. Kadar bo šest mesecev, kakor je Rusija, se bo že toliko naučila, zadovoljstva. Navada, ki veže da ne bo več razglašala "odprtih mest" za japonske divjake. | ljudi medsebojno in ki, kljub biz- V Moskvi naj pokažejo, da ao lahko pošten zaveznik demokracij, niŠkemu videzu, vseeno ustvari čeprav, aami niao nobena demokracija—in to je vse, kar Amerika mnogo dobre volje med ljudstvi, in Anglijo pričakujeta od Rusije. A fair play! Nobenega gunca- katera v teh časih še smejo in nja, dokler smo v istem čolnu! morejo biti dobre volje. V domovini so imeli ti prazniki dokaj drugačen pomen. Miklavž ni prišel o božiču in nt obdarjal vseh od kraja. Bil je bolj za de- Ameriks se giblje silno počasi, kadar zabrede v vojno. To jo co in zato ni bilo ob praznikih njena tradicijo. Notorično zgodovinsko dejstvo je, da je bila Ame- velikega businessa kakor v Ame- kaj drugače se more pripetiti, da on sam podeduje njegovo sovra štvo, njegov zlobni duh . . . Nauk te pesmi je, da moramo Mlall ob prasnlklh in drugo New York.—Zdaj sem že toli- n ja nT *m nog fh ° j ¡>ra z ni kov \ *dve h Srbeti da se zmaju odseka glavnikih vojn in seveda nebroj I va, a pc,tem pust mo ogabm trup ' na miru m gradimo novo člove- štvo brez niaščevanja in sovraštva. Imam velik rešpekt do velike pesnice Millayeve, ali močno se bojim, da je njena filozofija v tem smislu malce zgrešena Saj vemo i t starih pripovedk, da zmajskim thipom zopet poženejo nove glaVft potem, ko so jih jim bili junaki posekali. Zmajskemu trupu kajzerja je zopet f>ognala glava, Atilov trup je oživel in mori in davi narode Počasi se daleč pride... tika v začetku vsake svoje vojne grdo obrcana. |riki. Pa ml smo že precej dolgo Le čiUjmozgodovino. V svoji vojni za neodvisnost so Združeno tu in tako slišim, da se je ameri države aprva eacale tako počasi in teko nerodno, da je bilo aleher- ška navada splošnih božičnih danega iskrenega ameriškega revolucionarja sram; še pozimi 1777- ril precej razširila tudi v domo- vini. Med onimt, ki so lahko da jali darila. Pri revnih je ostalo po starem: skromni orehi, bon- vstala, ko so klicali ameriške ženske, sem spet vitala. Pa nisem niti cela Američanka, niti cela Jugoslovanka. Tukaj sem ie mnogo let državljanka, v stari domovini, nisem bila nikoli pod Jugoslavijo. Ženska, ki je te stvari beležila, mi je dejala, da morem sodelovati le kot ameriška ženska, ker mi to narekuje moje državljanstvo. .Pri tem sč spominjam kakšne težave smo imeli včasih, ko je bilo. treba pojasniti kakini oblasti naš pravi izvor :j Sem Slovenka, prihajam iz Italijte, rojena sem bila pod staro Avstrijo. Ameriški uradniki so bili pred dvemi desetletji še precej zeleni glede evropskih narodnosti in držav. Tudi danes se ne manjka nevednosti, ki je včasih tudi pomešana s prezirom do gotovih narodnosti, ali lažje se danes razumemo v tem oziru. Narodnost, so menili včasih uradniki, ki so imeli opravka s priseljenci, je pač taka, kot dežela, iz kar tere človek prihaja. Tako smo bili Italijani ali pa Avstrijci, za svoj pravi izvor je bilo pa treba včasih kar trdo argumentirati, da je končno držalo. Italijani po eni strani priznavajo, da imajo pod svojo fašistično peto Slovence in Hrvate, torej Jugoslovane, po drugi strani pa bi radi prepričali svet, da v Italiji ni narodnih manjšin. Kdo pa je prejel strele hrbet na Bazovici in zdaj v Trstu? In zakaj so bili oddani ti streli ^ hrbet našega človeka pod Italijo? Mar ne zato, da se ubije in zatre slovenski duh, ki noče poginiti vzlic zatiranju dol gih 23 let? In zakaj so Sloven cem vzeli celo pravico do lastne besede v cerkvi? Ne zato, ker nočejo, da ostane naš človek veren, narobe: zato, ker hočejo, da uspe fašistični načrt potujčenja in končnega izničenja našega naroda pod Italijo. To je vzrok, da je v Gorici fašistični škof Margiotti, ki si upa zatiranim Slovencem govoriti o sveti yoj-skf proti ruskim bestijam, ki so strašno nevarne svobodi Evrope. Bog se usmili!— . Nedavno sem imela priliko priti v stik s skupino žensk, med katerimi je bilo več naših Primork od Trsta in s Krasa. Pomešane z njimi so bile tudi Italijanke. Sploh so vse govorile italijansko med seboj. Slovenako so znale nekatere, druge so ra zumele naš jezik le nekoliko. To vsei Evrooi Da res se boiim I*™ dal° d°ber vP°«led v bo' vsej Evropi Da res se bojim. do je starejših, kako počaai je šlo prve , meeece v zadnji Vojni. Danes ni nič bolj« Vse kqie, da Amerika še nttt vstala nI. peč ! pa ae sedeč in deloma ležeč otepi j« na Pacifiku Nié čudnega niJ da dobiva grde brce Toda pt^akajnio* pirfakajmo, da ae Amerika /bere in zamahne i vsem, kar zmore* Japonci nimajo ¿«aa. zato hite na v»e .potege. . . Mi imamo dovolj čaaa. pa lahko gremo počasi . . ' Značilno je to. de baž.afti v Amcuki ki ao še pred dobrim meee-«en» rjoveli proil vojni-dokler* ni prièel razbojniški tu ped na Peatl Harbor- ki so vae zadnje dve leti na vee načine ovirali vaako pt i pravo no bai to, kar Je pnil<» Oo danes na)holj nestrpni in naj- i «bolj kritizirajo R Bai bivši pariliati—tn oni, ki ao 4e—In btvfti aplaarji ao <šanc* naj ver jj krlfečt In največji kritikastri počJtnoetl Amerike* daš »I dem» iščejo (lavne krivce v K<«**vfltovi i ih^lOlipO—l|l ,. Dtt jih 1 _ * Ofsm!— -I" \ , ^ Kita laki vojaki korakale letij v nove klanje. Pravici bo treba dati malo voč prostora, pa ne bo treba govoriti o nobenem maščevanju in okrvavljenju naših čistih rok. Pred časom sem ac udeležila sestanka mednarodnih žen v Holland Housu v New Yorku. Te ženske so ustanovile organizacijo, ki se imenuje The Women's Society for a Free and Democratic Europe. Hepreienti-rane so v tej organizaciji zn^ute ženske osebnosti iz skoro vseh narodov in dežel v Evropi. Ameriške boriteljice in delavne žene na poljih ženskega udejstvo-vaaju pridno sodelujejo s svojimi evropskimi sestrami za podvig evropske žene po tej strašni vojni katastrofi. Jugoslovan-ke smo bile povabljene k sodelovanju in za enkrat smo se odzvale tri. Kako bo ilo to delovanje naprej v bocločnoati, bom pa še poročala. Sestanek sam je bil izredno zanimiv in vreden, da bi ga malo opiaala, pa to pot ni mogoče. Jaz srm bila v malo čudni aituaciji« ko sot klicali Jugoslovanke. aem lijanov, ki sicer ne bodo hoteli biti pravi Italijani, ampak se bodo pred drugimi nazivali za "higher Italians", kot to delajo nešteti Italijani sedaj v Ameriki. In če pojde po načrtu sil, ki so si začrtale program uničenja Slovanov, bomo tako postali kvas, ki bo reševal propadajoče Arijce, Latince in druge pred gotovim rasnim poginom. Mnogo nas je, ki se živo zavedamo te trpke resnice in tudi naši sovražniki se tega zavedajo, zato nas hočejo uničiti kot rod Slovanov. Združenih Slovanov pa se ne bi dalo zlahka uničiti.. A med nas se že od nekdaj seje seme razdora. Ali ga bodo Slovani še nadalje pustili kliti in poganjati v korist tujcu? Skupini žensk, s katerimi sem se sestala, pa gre vse priznanje zakaj pokazale so lepo in velilfo željo za skupno delovanje in razumevanje. In v Ameriki se je onim. ki Še niso dolgo tukaj, najbolj dopadlo to. da tU lahko vsi živimo v prijateljskih odnošajih ne glede kakšne narodnosti je kdo. Enakopravnost, ki jo uživa žena v Ameriki, se jim ždl nekaj neverjetnega. To jasno kaže, na kako nizko stopnjo je bila v zadnjih^dvajsetih letih potisnjena žena v fašističnih deželah. Brezpravno bitje takorekoč, ki naj rodi otroke, da ne bo nikdar zmanjkalo materiala za ka- none. Žalostno'--- Da tegajlf spisa od sile ne raztegnem, naj zdaj preidem na lokalne zadeve. Končni račun velike slovenske priredbe še ni urejen, a bo kmalu po n6vem letu, nakar bo javnosti podan Čist račun, kakor tudi imena darovalcev in drugo. In pri tem naj omenim, da mi je sporočil naš pevec Ainton Šubel, da priredi koncert v pomoč trpečim Slovencem v domovini dne 18. januarja 1942 v Slovenskem domu v Brooklynu. Poroča obenem, da je korporacija Doma pristala na to, da bodo daroval; nekaj v ta namen od skupička pri bari. Im61i bomo torej zopet priliko, da doprinesemo še nekaj k skupnemu skladu za pomoč našim ljudem vMomovi-ni. Ko mi bo znano kaj bolj podrobnega o tej priredbi, ki jo prireja Šubel, boste zvedeli več Za enkrat je glavno, da si zapomnite ta datum. Jugoslovanske ženske tukaj smo še zmirom zaposlene s pletenjem. Zavezala sem se za sto parov nogavic. Nekaj čez pol te kvote sem že dovršila (s pomoč jo pletilnega strojčka seveda), ostalo upam dovršiti še ta teden. Onim, ki imajo v rokah to reč, bi bilo dobro priporočiti, da javnost obvestijo, kako in kaj glede pošiljanja tople obleke in hrane našim jugoslovanskim vojnim ujetnikom. Ljudje so radovedni in vprašujejo o tem, kar je tudi umestno, ker če ljudje sodelujejo in darujejo za vojne ujtetnike, bi morali tudi vedeti od tozadevnih organov koliko nabranega in izgotovljenega blaga doseže naše fante. Kavno pred božičem sem slu čajno zvedela, da so na razpolago karte z imeni mnogih naših vojnih ujetnikov, katerim bi se lahko pisalo in se jih adoptiralo, to se pravi, da bi posameznik prevzeli ^krb vsak za svojega posebnega vojnega ujetnika, si njim dopisovali, kolikor je to možno in dobili od »njega potrebni modri ali rdeči listek, potom katerega bi se ujetniku moglo poslati hrano ali obleko. Potrudila sem se, da bi dobila kaj slovenskih imen med kartami, pa sem imela majhen uapeh. Ker na stvari še delam, bom v krat* kem podala posebno poročilo o tem. Naša društva in druge skupine se bodo za to gotovo zanimale. Na pristojnih mestih so mnenja, da bo mogoče pošiljati zavoje ujetnikom vzlic vstopu Amerike v vojno z osiščem. Upamo, da bo res mogoče, a najbrž bo stvar zelo počasna, ker bo moral bržkone vso reč prevzeti Rdeči križ, Prlmofeka Slovenka. TOREK, 6. JANUarja se je udeležilo veliko — njenih znancev in prijateljev kljub T mu, da je bil delovni dan, kuj svežih vencev in rož pa so kj sili njeno krsto. Pogrebni govt SNPJ je imel ob njenem odpr tem grobu br. John Gitnik bi* gajnik društva, ker je bil pr*j. sednik radi de)a zadržan Na tem mestu izreka naj| društvo prizadeti družini na* globoko sožalje in simpatizira j preostalimi nad težko izKubo svoje ljubljene matere. ^Hfl Tukaj imamo zopet dokaz, dj ni odlašati s pristopom v dni tvo, ker jutri bi bilo mogoče i» prepozno. Pripeljite v naše vr< ste vse, ki še niso člani, da bodi zavarovani ob času, ko potrki nesreča, bolezen ali smrt na vaši ali njih vrata.—Za društvo Zve», da 52 SNPJ- ■■■■■ John Dolinar. tajnik. S pola Zadnje dni sem prejel od elyj. škega arhivarja J. M. sledeče pt smo, ki bo pojasnilo stvar: ■■ "Čital sem Tvoj dopis v Pro sveti z dne 16. dec. Kar pišeš pokojnem Gregorju Perushku, ni popolno. Dam Ti nekaj podit kov o njegovem prihodu na Ely Ne vem, ali mu je bilo naročeni ali ga je kdo napotil k meni. Ti je bilo takrat, ko je imel tukq svojo razstavo. Kot radovedne sem ga vprašal, kje stanuje. Od gdvori mi, da v turističnem par ku in da plača 50c na dan. Ke sem vedel, da je tam dosti ko marjev, ga vprašam, kje vi trije spejc. Odgovori mi, da i avtu, nakar sem mu ponudil sva je letovišče pri jezeru Woltajern seveda brezplačno.* On jerosti tam s svojo ženo in jičerko, do kler ni odšel z Elyj a. Predno ji odšel, mi je podaril dve sliki kateri boš lahko videl, kadar pn deš na Ely." Poročal sem tudi o smrti M letne rojakinje Anne Lampe i New Dulutha, Mtnn., in napravi malo pomoto. Ona je delovala i svojim bratom med Indija» kakih 29 let, ne pa 39 let, ko sem v naglici zapisal. To pišem na božični dan in' Minnesoti imamo še vedno lep indijansko poletje. Dne 23. d« je zapustila bolnišnico v druži svojega moža in otrok mrs. Mu iz Buhla. Ona je prestala hu« operacijo (na operacijski mizi jI bila tri ure). Vrnila se je doma k svoji družini že precej "oke/ Na Hibbingu pa je zadnje da umrl John Milinevich, star S let. Bil je dalj časa bolan. Ztj pušča ženo in tri »jnove, od bj terih sta dva doma, eden pa je i Milwaukeeju, kakor tudi tri hcf re, od katerih je Mary doma, dW pa ¿ia*4>oročeni v Hibbingu. Matija Pogorele. H eng lang na fronto v O naborih In smrti Broughlon. Pa.—Tudi pri nas odhajajo naši fantje v armado Strica Sama. V teku par dni odide že Šesti član društva 52 SNPJ. Odšli so pa tudi drugi, med njimi tudi več drugih slovenskih fantov. Nadalje moram poročati žalostno vest o smrti mrs. Valentine Abram. Dne 24. dec. zjutraj se je nenadoma razširila vest po naselbini, da je ni več med živimi. Umrla je torej nagloma. Zvečer, 23. dec., jo je prišel javiti bolno njen sin, ki mi je povedal, da je mati hudo bolna in je potem živela le še par ur. Rojena je bila 14. febr. 1896 na Viču pri Ljubljani. V Ameriko je prišla kot sedemletna deklica leta 1903 in živela pri svojih startih nekje v državi Ohio do 22 leta svoje starosti. Leta 1»17 se je poročila z; našim članom Andrejem Abramom. Potem sta večinoma živela v Broughtonu. kjer sedaj zapušča, svojega moža in že doraalega sina i* hčer. Ona ni bila tuifr vrsto žena. ki bi ae zanijpnk za razmere drugih. Živela je vedho vi epi slogi v krrgu svoje «ini/m.- Bih je marljiva in vidno je skrbela le za svoj dom kot zvesta tovtffc.1 ška svojemu možu in ljubeča mati svojih otrok. _ .. -____ J Letela je na Mrtvaškem odru v pogrebnem aavodu James F Golleyja od kjer ae> Vriil po-greb v aobeto, 27 dec, na Jef-ferson Mentoriaf Park. Pogreba ti Še o rudniški katastrofi Shadyatfe, O.—Nedavno se« poročal v Prosveti o katastrofi i premogovniku v Powhatanu. Di nes pa poročam, da so dobili i rova trupli dveh smrtno pon« srečenih žrtev, Steva Liakanichi in Charlesa Funka, ki ju je zt dušil požar in ae edina nista mo gla rešiti iz rova. V gorečem ro vu sta ostala osemnajst dni it sta bila danes, 31. dec., pokopi na. Kakor izgleda, se svet bolj a nima za mrtve kot za žive. H tem mi pride na misel fil "Grapes of Wrath", v katerem! naslikano življenje takozvanj "Okijev", najbolj siromašnih pj Ijedelskih delavcev in njih dn žin, Ki sc jim znani prašni « harji v Oklahomi in drugod J jugozapadu uničili zemljo, naki so šli s trebuhom za kruhom vaej revščini proti Californ* Ena teh družin je bila naslika« v omenjenem filmu. Ko je u* član družine, stari oče, so ga 0 (Dali* na 0. straoi» Pred dvajsetimi leti (Iz Pros vete, 6. januarja iti! Domače vee«L V Bkfberud O., je umrl za jetiko 17-1«« Ujudrvit Centa Delavsko veeit ' Rudarji i Arkansas* so zmÉgali pr«^ d hovnim sodiščem la tnoeeasatva. Irci ae ¿e ho laaajo med seboj glede denega dominijona. Sovjetska Pusija. 'Sovtcf* vlada je prišla v oster »p^ finsko, katero dolži. da s mi belogardisti izziva }ob«)«1 Kareliji. ~ h TOREK, 8 JANUARJA PROSVETA Vesti iz podjarmljene stare domovine J KOMEDIJA S «POLETOM New York Times trdi, da spotofkl vojvod« Is strahu noče sprejeli pr«atola ' .New York, 23. dec. (NYT).— Po mišljenju nekega bivšega člana fašistične vlade v Rimu, ki je sedaj v tej zemlji, stara, olepšana madžarska kraljevska palača v Zagrebu nikdar ne bo videla potomca Savoja kot kralja Hrvatske. Potomec Savoja", ki ga je pri tem mislil pobegli fašist, je princ Ajmone, spoletski vojvoda, 41 let stari nečak italijanskega kralja v drugem kolenu. Ko so pred nekaj meseci na-cijske vojske premagale Jugoslavijo, se je Hrvatska odcepila, kakor je napravila pred tri in dvajsetimi leti z Madžarsko, samo z eno razliko—pri prvi od cepitvi se je proglasila za republiko, pri drugi sta jo pa Hitler in Mussolini proglasila za na-mestniško zemljo, a duce je postavil nečaka italijanskega kra Ija za Ajmona I., kralja Hrvat ske. - * Ta se nikdar ni zaprisegel, da bo spoštoval novo hrvatsko ustavo, nikdar ni bil kronan in celo nikdar ni obiskal svoje prestolnice ali katerega drugega dela svojega kraljestva. Bivši fašist je pojasnil neaktivnost Spoleta z eno besedo: strah—ter dodal: ' Ta strah ga je sedaj prisilil, da se je odrekel kroni. Morda je hrvatsko prevratno gibanje napravilo zmoto, da je odšlo v Rim namesto v Berlin. Ne vem. Vsekakor, ko so pripravljali stvari v Rimu, je 'gestapo' pripravljala čisto dhigdčne stvari v Zagrebu, priprave, ki niso jemale v ozir ne kraljestva ne kraljá;/temvéc samo vrnitev Hrvatske Madžarski. "In vendar je Mussolini nadaljeval s svojim pripravljalnim odborom in ukazal, da se pripravi vojna ladja, da popelje nepoklicanega kralja v nekdanjo sporno pristanišče Reke, ki ima sedaj direktno železniško zvezp / Zagrebom. OVRA je ponudil spremstvo in varstvo, a vodja 'gestapa' Himmler je na vprašanje odgovoril: Seveda, njegovo veličanstvo bo popolnoma varno z mojo tajno policijo. Toda Spoletova gotovost se je spremenila v odločnost — da ne gre. Imel je svoje asebne agent-je v Zagrebu in zaradi njihovih poročil je postajal strah kraljevega nečaka vse večji iz dveh razlogov: opozorili so ga, naj ne verjame gestapu, ker ima Himmler druge namene s Hrvatsko; opozorili so ga, da se druži s scellerato' — gangster jem, kakor je lutka-predsednik Pavelič. Med tem čaaom je postajal Mussolini vse bolj nepotrpežljiv, a Spoleto vse bolj prestrašen. O-ba sta bila srdita. Po neki zelo ostri sceni je' Spoleto dejal: "Prav, ekcelenca, dajte mi eno divizijo kraljevih čet — ne črno-srajčnikov — pa bom šel." Duce je sestavil izbrane divizije kraljevih čet in Spoleto je brzojavno sporočil Paveliču o svojem prihodu, kar je Pavelič takoj sprejel. Tedaj pa je prišlo do neke ovire, ki je bila tako «»dločilna, da je Pavelič dokončno in za vedno odbil krono — nacijska vlada je odbila dovoM-Uv, da bi pripeljal italijanske čete v svojo kraljevino." ... — V ... — A m. r liki viri O dogodkih v Ju* gosta vil t Undon, 16. dec. — (AP) — Nemftkl radio je danes, navaja-] joc neko vest iz Beograda, sporočil. da so v Jugoslaviji, ki so jo Nemci zasedli, Izvršili smrtno kazen nad 64 osebami, med katerimi je bilo tudi sedem žensk 150 oseb je bilo zaprtih Vest J«' prejela poročevslna družba J<< jt«-r ljoridon, 16 dee. — (UP) Višji i nradrtik jugoslovanske \lsde v i/cnainatvu je danes izjavil, da Nemčija pomnožuje svoje vojašnice v Srbiji, Cmi gori In Boan» kwi mero previdnosti, če Turčija vstopi v vojno na strani proti-' runa bloka. Poroča se. da rvojsfca svobode" generala Dra-t V M hajToviča nadaljujejo napade Prav tako prihajajo P*» potila, da bi v Bolgariji moglo priti do uporov, če Turčija pri de v vojno. Predsednik jugoslovanske via de gen. Dušan Simovič je sinočt po radiu pozval bolgarsko ljudstvo, naj se pridruži četam gen. Mihajloviča. Vichy, 16. decembra (Reuter). — Po vesteh iz Vichyja beograjski tisk trdi, da so jugoslovanske rodoljube, ki se upirajo nacij-ski zasedbi, pregnali iz Užic, nji hove najvažnejše utrdbe. Berlin, 16. dec. — (UP) — Berlinski radio navaja beograjski list "Novo Vreme", ki poroča o "velikih uspehih pri zatiranju komunistov in četnikov" v Srbiji. List poroča, da so v bližini mesta Tranpica (?) 'dobro voljski* oddelki ubili 120 'komunistov1 in 100 ujeli. Bern, 16. dec. (NYT).—Princ Ajmone, spoletski vojvoda, nekronani kralj' Hrvatske, je sprejel danes v Florenci hrvatskega "poglavnika" Antona Paveliča. Po vesteh italijanskega tiska je Pavelič prej imel sestanek Cianom v Benetkah. Po poročanju lista "Messagie-ro" sta se "oba" državnika sestala, da se pogovorita o gospodarskih, finančnih in vojaških vprašanjih, zadevajočih obe zemlji. "Vse težave so bile jod-stranjene." * Zuerich, 21. dec. . strani.) grebll kar ob cesti. Eden je rekel nad njegovim grobom, da jo lahko za umrlega, ker rešen je vsega trpljenja. Spominjam se tudi strašne eksplozije, ki se je pripetila meseca maja Ista 11127 v rovu Woodaworth Glen Alden Coal Co. v Kingstonu, Pa. Eksplozija je nastala ponoči in bila Je tako strašna, da Je zbila ia rova vzpe-njačo in porušila dve bližnji kompanijski poslopji ter jih vrgla čez reko Suaquehano, v Wil-kes-Barreju pa razbila mnogo šip. V tej kataltrofi je bilo v rovu sedem ubitih. Dva «o hitro dobili ven, ostalih pat pa na— vsaj za časa mojega 16-measčne-ga bivanja v Luzernu še niao bili prinešeni na površje. Tamkajšnje novine so precej pisale o tisti katastrofi. V tistem rovu jo bilo uposlenih okrog dva tisoč . delavcev. Tam imajo eno najbolj modernih umivalnic (wash house) na svetu Jaz sem tam napravil samo en šiht in saslužll 17.25, ker delo Je bilo xame pre- . več težko. Potem sem delal 14 mesecev V rovu Loom is Olen Alden Coal Co, Potem sem prišel semkaj, kjer je lažje delo, pa tudi zasluži se manj. &c malo o powhatanskem rovu. Kol novine poročajo, je požar že zadušen. Med prizadetim narodom je nastalo bolj optimistično razpoloženje, ker pričaku-Jejo, da 1m rov pričel kmalu z obratom. Vselo pa bo najbrže še nekaj tednov. Naj prvo bodo po- , sebno l/vežbani delavci šli z maskami na obrazu v rov, da prizadeti de) rova |Mipotnoma izolirajo, to Je postavijo stene, ds ne bo mogel priti zrak do tiste sek- -clje, kjer J« divjal požar. H koncu dopisa naj omenim, da smo vsi delavci pri Rail River Coal Co. dobili teden dni brezplačnih |>očltnte. Vzrok je menda, ker drufba dela račune. Zadnje dni se širijo razne govorice, da bodo ne daleč od Pow-hatans odprli nov rov, Osoegs Vuesllč. 2AH Nrmčija impušiila 9000 francothih ujetnikov Vichy, Francija, 3. Jsn. Sest tlsoi' francoskih vojnih u-jetnikov Je bilo Izpuščenih iz nemških ujelnlških taborišč, as alasi naznanilo francoskega informacijskega urads. To dostavlja, da bodo nadaljnji ujetniki dobil) svobodo v bližnji bodočnosti Najprljstnsišs šolska ura -No, JurČek, -vpraša stric nečaka,—katera lolaka ura ti naj-» bolj ugaja? - Petje, strlčsk. -— lovimo, skorajda z bolečinami, kakor i rokami po zraku — vendar čutimo" stavek iu »ta v kom. «is ni lleto, da ni. km ►mu hoteli reči. da je sploh nekakšna bndka stena med bc»«» dami in med svetom naših mi-»Ii. In da jih m v tej ateni vrat kje i bi pi lila misel na di u#t» »tiatn nr da bi ae popačilu in uptemenila . ,H "Tudi vi »te že našli to ir%m-co»" Human je trpko poktnial t glavo Meni se zdi. nHmiv* jr neskaljena le Utfn. kje» jo ime nujemo v ielji in v poKrtdanju, morda j« tudi v molčanju Po Indiji je hodjl «voje dni vrlik modrijan ki je učil' Ne vpiašuj in ne odgovarjaj/ taka) moti a? kdo» vprašuje, ln moti kdoi odgovarja, ti molči*" "To je bil Ruddha*** Slepec jr preališal vprašanje Vzdignil je roko do lira, naslonil ae je in s pogtc-dom proti oknu je nadaljeval jm rjinjl r|UfOY"r črt ln oblik, ne vidim več barv in obrazov. Navadna prikaznost zunanjega sveta je same kakor ugasla in izbrisana, odkar me je zapustila luč. Ampak, rekel bi skorsj, ds ne obžalujem tiste u-re: prvič, ker je bila in je zdaj nI mogoče priklicati nazaj, da bi popravil; ker Je pravtako Izgubljena, kakor moja otroška vera v iniracula Del — in v .čudodelne vodice", je dodal prežimo. "In potem, ker se ml je svet luči ln barv tako popolnoma nadomestil z drugim s svetom gU»ov in vonjav, m s tretjim. višjim, — s svetuj neizi raznega mističnega spoznanja, da »o le redki hipi. kn zavidam vaa oatale, zdrave in gledajoče; in še tisti hipi ao mords' lažnivi " £ * Brada K lavo . "Jai |m M*m vedno mislila, da morate biu strašno nrerečni: ni-j kdai v »h- nobene žive slike, nič . *»lnca. nič barv . , Ne gledati j livljenja kako ae giblje v valo J vlh M Kdo piavi, da ga ne glodam* Vidri M*m vav tO nekdanje dni, »lik«- hi iMktalr, v spominu A d«»-cim je »lika »veta, .fcakiin« vstaja človeku, ki gleda t živimi očmi, ptedvpem l*»lj površen odziv neposrednih čustev, je »lep. t u v«č, ke» a leda pnrtefciua* m Ld Year Answer to Bombs Be BONDS I fT/i "Zdaj. veste, ne vidim - več|sedanjost, včeraj ln današnji dan obenem ter posluša za meglenimi obrlai rahlih, kakor v paatelu razbrisanih podob skrivnostne ritme globoke notranjo-ati, rekel bi, odmev harmonij vaaoljstva. Včasih so imeli slepce za proroke, in to ni čudo: ure, prihajajo — če sodim po sebi, ko l govun nekaj is strogega takta' We art fighting wUi step at nothing- 1 homes, our my Uvea shall we stop short of giving our dimes and dollar» for Dcfenssf Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your vary life depended It. /(does/ dogodkov, kakor z jezikom jutrišnje zore." "Da bi bilo potemtakem vaše življenje le lepše od našega?" «e je zavzelo dekle in je sklenilo roke v naročju. "Lepše, pravite? Potem mora biti v Vas mnogo hrepenenja. A ne verujem, da je tu mesto za primero; lepota, kolikor je more človek spoznati, sloni na njegovih čutih in je tista, ki mu jo dado. Toda narava nadomešča iz lastnih moči: meni je ugasnil vid, a zato mi je dala ostreje še čute za drugo lepoto v življenju . . . Gospodična Breda — če mi hočete izbrati smodko, tam na omari, ln če vas potem ne bo dolgočasilo, bi Vam povedal o tej drugi lepoti." "Rada ... In kje? Ah tu! Z rumenimi pikami?" Breda je bila s plavno, strogo hojo pristopila k starinski komodi, oknom nasproti, kjer so bile Romanove smodke v nizkem, širokem za-bojčku iz tujega lesa. Slepec je obrnil glavo'za njo, kakor da jo opazuje; in ko je pregibala roke in život v mirnih, neslišnih kretnjah, je dvigal in spuščal povešeno roko. Počakal je, da je obrezala izbrano smodko in mu jo prižgala; nato je željno, z žejo pritegnil dim ter se je obdal z dišečo, belkasto mrežo njegovih oblačkov. Dekle je sedlo nazaj; nasloni-, la se je, roke za tilnikom, in je počakala z modrim, pozornim pogledom. "Vsi moji ostali čuti so se po-deseterili in postoterili", je pripovedoval gospod Roman z glasom, ki se je zdel skorajda topel in zadovoljen. "Naprimer sluh; z njim slišim bogvekolikokrat več od vas drugih, z njim spoznavam ljudi, ko so še daleč od mene: človeka na cesti, korak na hodniku, način, kako kdo potrka na vrata. S sluhom razločam let ptiča, ki frči min>o okna. In — čujte: to je navadno, da si zapomnimo znance po hoji; ali, jaz jih poznam tako, da razločam vsakega posamezno, izmed mnogih . . . Se več: vi ne veste, da zveni iz človekovih korakov tudi to, kar vidijo sicer oči,* ns obrlzu in na vsej prikazni. Lepe ženske čutim po hoji, po šumenju obleke — poleg tega, da jih spoznavam po vonjavi njihovih las, ki prihaja k meni odda-leč. Tako tudi jaz ne izgubljam tiste lepote, ki jo ljubim." Govoril je polagno; ln zdaj je zelo premišljeno podržal roko nad turško s pepelnikom ter je iztegnil mezinec, da se je smotka tiho otresla v bronasto kotanjo. "Kaj bi rekli vi o teh rečeh? In kaj, če vam povem, daje v Ji korakih lepega dekleta svoja, ci- ( sto svoja melodija, čudesna pe* sem, ki Je ne sliši niho£ kar je gledajočih ... To poje, tiho, rahlo poje, to se dviga. žib'lje in pada, kakor pesem pomladi same. Krasota je poslušati "Z ušesi?" je vprašala! Preda v presenečenju. "Kako drugače? Ali se vten zdi, da ne? . . . fClorda je res še kaj drugega; ali zame je kakor melodija ... In druga®«*' je ta pesem, če hodi dekle in če stopa žena; tu je težja, temnejša, bolj vroča in manj bogata tjgtega čaru. ki je kakor sveT od mladostne rose: tako so vetrovi julija različni od onih, ki dihajo v maju . . "In kako spoznate osebo med drugimi? Tega pač ne čutite in ne slišite, kakšen je obraz: oči, pogled in vse?" Roman je iztegnil roko. "Pa kako ne bi? Če si mislim vas: vem, da ste lepa." To je rekel tako resno in mirno, da je Breda radostno zardela. "Vaš stas je vitek, kakor steblo lilije. In vaše lice je morda kitkor medel mramor, jedva odahnjenr z barvo bledih rož, in z zlatimi odsevi. Obrvi so stroge in temne; temnoten, zasanjan in miren je vaš pogled .. \ In lasje, gospodična Breda, so skoraja črni; zdi se mi, da jih razčesavate na sredi .. . Ne? Ali bi vam povedal, kakšen je smehljaj vaših ustnic? Danes ste se oblekla v zeleno; zakaj nimate tiste lepe modre bluze kakor včerajšnji dan? Tako mirna je bila nad črnim krilom .'.." Dekle se je dobro spominjalo, da mu ni govorila o bluzi, ki jo je nosila. "Kako ste vedeli za mojo o-bleko? Kdo vam je pravil, koga ste vprašali?" je vzkliknila nemirno in obraz ji je zastrmel. "Nikogar nisem vprašal," je odgovoril slepec z nedvojbeno odkritosrčnostjo. "Glasovi imajo barye, barve imajo glas; ali' vsaj nekaj, kar je podobno glasu, samo da je neskončno finejše in rahlejše. Solnčni žarki se odbijajo* in po jo svojo pesem. AH hočete raztegniti zavese?" je vprašal, kajti Breda se je bila dvignila in je odložila knjigo na stol. "Samo majčkeno solnca!" je dejala ona skoraj proseče, "sa' mo toliko, da bo sijalo name." In ni se začudila njegovemu vprašanju. "Raztegnite čisto naširoko, da bo luč po vsej sobi! — Ah, tako! In zdaj je vse drugače . . ." Breday.se je za trenotje ozrla po vrtu; na vse prsi je zasopla sveži, že nekoliko rezki zrak, ki se je oblival z vonjavami poznih rož. Nato se je vrnila in je prisluhnila iznova. "Kako vam ugaja glas a?" je vprašal gospod Roman ter je položil glavo nazaj. "In — ali si mislite ob njem kakšno barvo?" "Zdi se mi rdeč," je dejala z gotovostjo in kakor da ne bi bila slišala prvega vprašanja. "Tudi meni; vznemirjajoč je, čuten in topel kakor od nrepene-nja, včasih pa vroč od strasti. A je v mnogih jezikih ženska končnica . . . Toda oprostite; tega ne pravim zaradi vas. dete moje." ^."Kakšno dete?" se je nasmejala Breda s senčnim pogledom, kajti ves čas med tem razgovorom se ji je videlo, kakor da se je Roman nenadoma pomladil. "V tem glasu je tista niansa sle, ki jo nosi tudi barva žarko-rdečih cvetov, Enako neprijeten mi je t rumen je, žblta zavist, zavratna hudobnost, mali demon z eno besedo." * Dekle je nezaupno odmajalo z glavo, kajti ljubila je rumeno cvetje; ta Ji i p so ji prišli na misel časi, ko je še kot otrok hodila po travniku in iskala zlatic, da' si jih natakne po razpletenih la- seh. (Dalje prihodnjič) Naj zanesli i vel še • dnevne delavska veatl so v dnevniku "Pro-sveti." Ali lih čltate vsak dan? Pisatelj -20 let sem rabil za ^ mer pisati. > „ ^^ nje, da ne znam niq m 0 r —In si nehal pisati? —Kaj še, saj nisem mogel Bi sem že preveč slaven pisatelj i k Zadnja pomoč " —Gospod doktor^ vsel)/dni viliščih sem bila, kar ste mi jj svetovali/ pa mi ni nič po* jjalo. $aj.naj torej storim? 1 k —Zdaj, milostiva, vam ne w ostaje nič drugega, nego obji viti oglas, da iščete aenma. Iff ameriški družinski koledar ZA LETO 1942 SEDAJ RAZPOŠILJAMO . Y • D ' Obsega 224 strani in je vezan v platno Cena $1.00 . poštnino „.d Vsebuje 50 raznih »piaov in nad 50 »lik ter iliMtracij • ..<-•." " • •'• . h > *< ' . ' ' ■ ' ! . ' « ... " ' ■).»» Naročite »i ga in priporočite prijateljem in znancem, da store isto/ "i - t Naročila sprejema PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. ILL TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča delal Tlaka vabila sa veeelice In shode, vtstinlce. časnika, knjig koledarja, letaka Itd. v slovenskem« hrvatskem« slovaikam. talkam« anglaikam Jasiku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J.. Di TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarao^-Csao uaijako dolo prv« Pililo po informacijo na naslovi SNPJ PRINTERY 2W7-W S. LAWNDALE AVENUE . CHICAGO, ILLINOI TEL. ROCKWELL 4104 je nevoritu dvignila ita snak ad E. Canaria (loro), >e Alloa Wartfwall. direktor, na pa Pterro Jar. hiatal naroČite si pnevnk prosveto Po sklopu 12. rodno konvoneijo so lahko nato« na list Prosvsto is Priitolo odon. dva. tri. Iliri sli pot članov Is ono drutlas k oni nsroi-nlnl. List Prosvota stana sa vso onako. m liano aM notiano 10.00 m ono lotno narolnino. Kar pa liani fto plačajo pri mmsmsM 11.20 ~ lodnlk. so Jim fto priltsj da Jo Ust predrag as lla gotovo Jo v vsak! druli Pojasnilo:—Vielej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čl»n SNPJ, ali če se preseli proč od drutine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode morsl tisti člsn Is dotične družino, ki jo tako skupno naročena ns dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniltvu 1UU. in obenem doplsčati dotično vsoto listu Prosveto. Ako te«« ne stori, teds) mora upravniltvo znižati datum zs to vsoto naročniku Cena listu Prosvota Joi Za Clcoro in Chicago Je M * Za Zdrui. drlavo In Kanado 00.00 1 tednik in________\JL 4.00 . S tednik s in.................... 3.00 J tednike tat..-.............2 40 4 tednike in_________________ 1 JO 5 tednikov In 1 lodnlk In___ 2 In_______ 3 tednike in .Z... 4 tednike in _______ 5 tednikov in____ X, 6 JO sit 3.1® l.TO 1.51 Za Evropo Jo ____tiJO I «poln i It «podnji kupon, prilolile potrebno vsoto densris •>' Money Order v pismu ln si nsroiite Prosveto. list Id Je vsia lastnini PROSVETA. SNPJ. tOST to. Lawndele A ve. Chicago. IIL Pri ločene pa4il)sm naročnino bs Ust Prosveto raoto S-*-..... •> Cl. društva it Naslov _______________________________________, ....... Ustavile tednik in gs prlpUlte k moji nero^nini od sled' "" . v . , ——-------..... CL druitvs It. _ -------Cl druitvs It ———_____..čl druitvs — — ■..».!. i......Cl druitvs It, 21 21 4) II t: