Uredništvo in uprwntötw:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 28.
Maribor, dne 5. marca 1909.
Neodvisen političen list
za slovensko ljudstvo
Narofttina listo:
Celo leto........r2	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta....... 3	K
Mesečno.......... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Pred volitvami.
Maribor, 4. febr.
Izvedeli smo, da je odbor Slovenske kmečke zveze te dni izvolil pododbor, ki naj stopi v smislu sklepa zadnjega zaupnega shoda kmečke stranke zaradi bližajočih se deželnozborskih volitev v stik z Narodno stranko. Tembolj smo se čudili, ko dobimo v roke vabilo k zaupnemu shodu, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 7, t. m. v Ptuju, na katerem bodo samostojno brez ozira na kako drugo slovensko stranko Plojevi somišljeniki sklepali o bodočih volitvah.
S tem korakom hoče Plojeva stranka onemogočiti vsak kompromis med Kmečko zvezo in Narodno stranko.. Nam je sedaj tudi jasno, zakaj Plojevci niso hoteli niti začeti kakega pogovora zaradi sprave s ‘kmečko stranko, čeprav se je to iz krogov Kmečke zveze, sicer neolicielno, a vendar resno večkrat izrečno želelo. Pristaši kmečke stranke so s tem pač najjasneje pokazali svojo spravljivost, akoravno Plo-jevo ravnanje tega nikdar ni zaslužilo.
Plojevci nočejo sloge, Čeprav jo imajo vedno na jeziku. Oni hočejo boj na slovenskem Štlajerju, da v kalnem lahko ribarijo. Kajti samoumevno je, da si bo sedaj kmečka stranka stokrat premislila, predno sklene kak kompromis z liberalci. Na eni strani bi si mi s kompromisom vezali roke, na drugi strani pa bi Plojevci postavili svoje kandidate, za katere bodo šli vsi liberalci v volilni boj in na volišče.
Saj je po zadnjih dogodkih sleherni človek na Spodnjem Štajerskem prepričan, da med Plojevci in liberalci ni načelne razlike.. Treba nam je le povedati, da bo na «zaupnem shodu natopil Ploj, mariborski advokat dr. Rosina in bivši pristaš Kmečke zveze Zemljič. Teh ljudi in onih, ki bodo Šli ž njimi, se liberalni stranki ni treba bati.
Vedno bolj pa se tudi kaže, da je Ploj nesreča za slovensko politiko. Vsi vemo, kako ulogo igra na Dunaju, vemo tudi, kdo je največ kriv neprestanega nesporazumljenja med jugoslovansko delegacijo. Doma se je ravno vsled njegovega ravnanja zanesel razkol v slovenske kmečke vrste. Sedaj pa je nastopil pravo pot, da prepreči vsak, tudi najnujnejši kompromis med slovenskima strankama.
Z najnovejšo akcijo hoče Ploj pomagati najprej sebi, v drugi vrsti liberalni stranki. Pri tem delu bo njegov advokat dr, Rosina in njegova štafaža uskok ■Zemljič.
Socialni tečaj v Braslovčah
Savinska dolina, ki je že pri zadnjih deželnozborskih volitvah pokazala, da ne mara več tiste ne-
PODLI8TEK.
\ Glasbena Matica v Celju.
Glasbena Matica v Celju kot oddelek Glasbene Matice vt Ljubljani uspeva nad vse pričakovanje dobro. Podučuje se prilično 60 ur na teden in glasba se goji s tolikim) uspehom, da bode mogoče enemu oddelku Glasbene Matice, prirediti že 7. marca 1.1, svoj prvi javni koncert.
O, tem koncertu poročali bodemo Še pozneje. Za danes zadostuj, da predstavimo ravnatelja te šole, gospoda Feixa Adolfa, ker zdi se nam potrebno, da vsalcj kdor hoče ceniti to glasbeno šolo dostojno, poznaj v prvi vrsti isto moč, Vid katere je sedaj v prvi vrsti odvisen ves napredek tega zavoda.
Gospod A d o 1 f F e iix, rodom Ceh iz Jablonec, rojen leta 1872, pečal sd je celo svoje življenje skoro izključno z glasbo. Že kot peletni fantek učil se jo glasovirja in dovršil je svoje glasbene študije na visoki glasbeni šoli (konzervatoriju) v Pragi pod vodstvom znamenitega godbenega učenjaka, Skuher-skega.' Izpite je izvršil z odliko in V njegovi tu priborem diplomi se nahaja opazka, da je „vreden Čisto posebnega priporočila“ vsled njegove vsestranske. temeljite godbene izobrazbe.
Dokaz temu je tudi, da je že kot lSletni mladenič dirigiral Wagnerjevo opero „Lohengrin.*
V vojake odbran, postal je že leta 18&3 vojaški kapelnik. KcA tak služboval je celih 18 let nä Ogr-jskem. Izstopil je radi tega, ker si je želel v svojo
odvisnosti, ki ni bila ni& drugega nego suženstvo Narodni stranki, njenim slepivim frazam in puhlim obljubam, je prva dva dneva! tega meseca v najlepši luči izkazala svojo popolno odvisnost od želje po pouku, izobrazbi im napredku. In šli so Savinčani tje, kjer se jim je nudila prilika pravega in temeljitega izobraževanja, na socialni tečaj v Braslovče.
Nadejati se je bilo velike udeležbe, toda pričakovan nismo ne mi ne> liberalci, da bo tolika. Ko so vodje Narodne stranke v Celju iz časnikov izvedeli, da je bilo nad 200 udeležencev, je nek celjski maršal izjavil, da tega ne veruje in tudi nikdar ne bo verjel, saj se vendar neodvisna Savinska dolina ne more sama udati v spone odvisnosti. Obžalujemo dotič-nega vojvoda, da je tako nedostopen za< vero; upamo pa, da bo (vsaj bo,lj dostopen za( dokaze. Naj se popelje v Braslovče in naj tamkaj malo povpraša, pri udeležencih, ali pri očividcih, in tako bo izvedel* da je prvi dah bilo celo blizu 300 poslušalcev, drugi dan pa vkljub visokemu snegu in vihri ip burji do 200. In če našim možem noče verjeti, kep je tako neveren Tomaž, pa naj vpraša neodvisneže, katerih je bilq precej na tečaju in so bili prav hvaležni za prejeti poduk.
Kakor so liberalci razočarani, tako smo mi po vsi pravici vzradoščeni. Povod za to nam ni samo dalo veliko število udeležencev, ‘ampak pred vsem tista izredna ukaželjnost in neutrudljivost, s katero so možje in mladeniči poslušali predavanja ter sledili vsem, včasih tudi prav težavnim izvajanjem. Take sprejemljivosti za izobrazbo, take dovzetnosti zal vse nauke, bodisi iz splošno družabne, bodisi iz politične ali kmečko-stanovske stroke, take požrtvovalne in neumorne vztrajnosti, združene z najuzornejšim redom še nismo v toliki meri dosedaj doživeli na nobenem socialnem tečaju. Zato pa je tudi predavateljem srce kipelo veselja, in z oči jim je) sevala radost in nič niso kazali utrujenosti, čepravista prvi! dan dr. KoroSed in dr. Hobnjee predavala! vsak po tri ure, drugi dan se je njima Še pridružil vrli organizator in priznani strokovnjak Vlad. Pušenjak z dvema pre-davanjama» o kmečkem vprašanju.
Udeleženci so bili zbrani iz treh okrajev: celjskega, vranskega in gornjegrajskega, možje in mladeniči v precej ednakem Številu; opazili smo med njimi mnogoterega uplivnega, za narodno in kmečko stvar zelo zaslužnega moža in marsikaterega mladeniča, katereg^ so v krščainsko-sociiajlne vršite sprar vili prelepi mladeniški shodi lanskega poletja. Veselilo je nas tudi ,to, da je vladala* med moži in mladeniči najlepša sloga in edinost; Moška trezna razumnost; in mladeniška ognjevitost in krepost,, prijateljsko združene med seboj, tvorijo mogočno silo, o
rojstno deželo češko ali pa vsaj v cislajtanijo, v kako veliko mesto, da si zboljša materielno stanje. Vsa taka prizadevanja pa so bila dolgo zaman, ker se je njegov obrst protivil vsakemu transferiranju gospoda Feixa, češ, da je „aus Dienstesrücksichten; unentbehrlich.“ Zato je izstopil prostovoljno iz vojaške službe sploh, in ker ni našel takoj primerne službe na Češkem, prišel je med nas Slovence na poziv Glasbene Matice v Ljubljani. Bodi, tukaj prisrčno pozdravljen!
Pri vojakih, si je zaslužil celo vrsto redov, med katerimi sta značilna, posebno reda „za znanost in umetnost“ našega cesarja in nadvojvode Toskanskega. -Tudi papež Pij X ga je odlikoval s častno diplomo za latinsko mašo, zloženo v stairocerkvenem slogu na Štirivrstnem notnem sistemu,.’ ki se je proizvajala v sikstinski kapeli od 600 pevcev. Ta skladba je znak.< da se je gospod Feix mnogo pečal s historičnimi teoretičnimi glasbenimi Študijami.
Na glasbenem polju sploh učenjjak pa gospod Feix ne zaostaje* tudi v tehničnem oziru. On je virtuoz na glasovirju, proizvaja najtežavnejše koncerte Griegove, Weberjeye, Liestove itd. z glave. Svira poleg tegal izvrstno gosli in sploh vsa godala; je virtuoz na obojah in igra sploh vse koncertne instrumente izjemši harpe. Zato pa jef na konzervatoriju izkušan učitelj solo-petja in praktično izurjen zborovdja pevskih zborov.
Kot učitelj se je pokazal jtu v Celju skrajno marljivega, iti natančnega.
Dasi učitelju glasbenega zavoda ni potreba biti skladatelj — vendar je ceniti gospoda Feixa tudi kot skladateljanumetnika. Eno njegovih skladb: ‘Grego-
kateri opravičeno upamo, da bo izvršila mnogo velikih del narodu v čast in kmečkemu stanu ,v prid.
Braslovškl tečaj je zaključil vrsto socialnih tečajev v tej zimi, katerih je bilo osem. S ponosom gledamo nazaj na nje, ne da bi se sami hvalili, saj delo hvali delavca^ In vendar smo ponosni pa nje, ker smo storili nekaj, česar liberalci nikdar izvršiti ne morejo, ker jim k temu nedostaje potrebnih lastnosti duha in volje, znanja in rodoljubne požrtvovalnosti. Liberalizem je zgolj fraza,; iz fraze/porojen, živi od same fraze in hoče tudi druge pitati s samimi frazami, kakor, so na primer narodnost, napredek, luč, prosveta, svoboda, protiklerikalizem ,itd. Pa ne-tečna hrana je to in neprebavljiva; in človek in narod, ki ima zdrav želodec, je trajno ne prenese. Zato pa človek že vsled naravnega instinktu, ki zahteva pristne in sveže hrane, puhloglavim liberalne kuharje potisne na stran ter se obrne do tistih,, ki mu dušo morejo napolniti z resničnim in pristnim/ znanjem in srce s plemenito navdušenostjo.
Kakor spričuje zgodovina, zna liberalizem samo razdirati in še ni nič hasnovitega in vekovitega zgradil. Kakor je njegov cilji vsakdanji in omejen na čas, tako so tudi omejena njegova sredstva in nepo-polen njegov program^ ker mu manjka vseobčna in vekotrajna podlaga krščanske resnice. Njegova luč ja le brlenje medle in temotne leščrbe, kj ne more razsvetliti in uzadovoljiti najomejenejšega in v svojih potrebah najskromnejšega duha. Kjer ni božanstvene luči večne resnice, ki pošilja svoje žarke na vso kraje in vse plati svetovja ter z viška svetovnega nazora razsvetljuje vsa vprašanja osebnega in javnega življenja, tam vlade* tema. In kjer ni ogrevaj oči h žarkov resnice, tem ni gorkote, ki je pogd življenja in rasti, brezi katere ni ne uvjete ne zdravega sadu. Naš socialni poduk pa je temeljil. na podlagi, brez katere zaman zidajo tisti, ki zidajo. Luč, ld jo je razširjal in kateri se je morala umakniti tema nevednostif in zaslepljenosti, si je prižgal ob tistem večnem solncu, ki ga je Stvarnik naš in Odrešenik postavil na duševno obzorje vsega človeštva, da mu sveti in ga ogreva. Zato pa smo prepričani, da bo seme, ki smo ga na teh tečajih zasejali, obrodilo dober sad, ker mu ne manjka ne luči in ne toplote.
S ponosom gledamo nazaj na dovršene tečaje.* Ponosni smo na ljudstvo, katero imenujem*! svoje.' Naši narodni nasprotniki, osobito v vsenemških vrstah, gledajo s preziranjem" na naš narod, češ, da je inferioren, manj vreden. Socialni tečaji pa pričajo o tem, da je naš narod superioren, velenadarjen, ukaželjCn in sprejemljiv za vsak koristen nauk. Naj bi se poskušalo med prebivalstvom Zgornjega Sta-
rijansko mašo, smo že omenili.; Komponiral pa je tudi eno simfonijo, ki se je igrala na svetovni razstar vi vi Ameriki, mnogo skladb za orkester, zborovo in solopetje, glasovir itd.
Nebroj pa je kompozicij drugih skladateljev, katerih skladbe je on instrumentiral za vojaško godbo’ in tu najtežavnejše in obsežne Lista, Kienzla, Leoncavallo, Griega in drugih. Z Griegom, največjim nordičnem skladatelju, je bil v prijateljski, pisemski zvezi.
Pri n^s je sicer gospod Feiix kot skladatelj še malo znan. Tot pa zato, ker je bil vedno na Češkem in Ogrskem, kjer jo gojil narodno godbo, vendar je v Celju ?e sestavil „Slovenske plese“-,-ki izidejo v kratkem.
Pri koncertu dne 7. marca bode imele občinstvo priliko slišati, kako lepo je instrumentiral operne komade „Hubičko“ od Smetane, „Barcarole* • iz opere „Hofjmanns Erzählungen" ih „Largo“ od Bacha za naš salonski orkester, s 1 posebno srečnim ozirom hä dane moči in razmere, in pa eno njegovih’ izvirnih skladb; polko, za godala, ki se igra Šaljivo s gosjim perom.
Pridobili snio torej v ravnatelju glasbene Šole gospodu Adolf Fei'xui veiesposobno moč, s katero se bode , dalo doseči mnogo.. Vprašanje je le, li bodemo razumeli obdržati to moč trajno za isti praktični in yzvišenii; cilj, katerega si stavi Feix; stremljenje.po
dobri godbeni- naobrazbi iu pravi umetnosti.
1	• Prilika v to se nudi našemu umetnosti prijaz-
nemu občinstvu dne 7. marca pri koncertu Glasben© Matice v Narodnem domu v Celju. .
jerskega prirediti kaj sličnega, in videli bi, kakšno bo zanimanje in kakšen uspeh,, preverili bi se, da bi primera sijajno izkazala naše nadkriljevanje.
Ta narod, katerega je božja previdnosti ohranila in v katerega je postavila tudi nas, ta narod svoj mi ljubimo in zanj delujemo, zanj se žrtvujemo. Ta narod hočemo dvigniti duševno in gospodarsko. Za blagor naroda, je naše geslo. Ne dajmo se ovirati od narodnih nasprotnikov in liberalnih' in sploh protikrščanskih neprijateljev v narodnih vrstah ! Naša pot je prava. Mij gremo za plemenitimi cilji, in vodi nas ljubezen, izobrazbi, napredku ,iji' blagostanju !
O ljudskem zavarovanju.
Poslanec dr. Benkovič je predaval dne 28.) m.
m.	v slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu v Brežicah o ljudskem, zavarovanju. Povdarjal je zlasti slßdßöG •
Obvezno zavarovanje tudi samostojnih (obrtnikov in kmetov) je načeloma pozdravljati. Slovenska kmečka zveza ne sme te točke iz svojega programa izpustiti. Obžalovati bo, če-, se izvršitev te misli preveč zavleče, ako se to zavarovanje ne upelje obenem z reformo in razširjanjem delavskega zavarovanja, katera se mora brez odloga izvršiti.
Poslanci Slovenske kmečke zveze bodo v) plenumu in v odseku poslanske zbornice skupno z drugimi strankami stavili spreminjevalne predloge, zlasti v smeri, da se izdatno znižajo prispevki, zvišajo pa dajatve (rente) in da se zniža za dosego rente potrebna starost. Ako bodo te zahteve zadele na nepremagljive težkoče* treba bode predlogo, v kolikor se tiče zavarovanja samostojnih, ovreči; to ne bode težko, ker se je vlada le vsled pritiska bivših ministrov Prašaka in Peschka ter Ebenhocha odločila ob enem s preosnovo delavskega zavarovanja predložiti tudi načrt zavarovanja samostojnih. Vlada gotovo ne bode forsirala, da se; zakon sprejme.
Vsekako bode treba opozarjati na veliko razliko gospodarskih razmer v posameznih deželah! in eventuelno deželnim zborom prepustiti, da se odločijo za ali proti zavarovanju samosto.nih, če bi se upel-jalo potom okvirnega zakona.
Po poslančevem utemeljenem prepričanju je načrt zavarovanja samostojnih; v tej obliki mrtvorojeno dete.
Dr. Benkovič se je ob enem toplo zavzemali za preosnovo in načrt razširjenja delavskega zavarovanja in kritikoval < posamezne pomanjkljivosti te postave.
Dr. Benkovič je dalje povdarjal, da niti K.| Z., niti S. L. S. na Kranjskem niste imeli) prilike, upli-vati na sestavo načrta postave; nasprotniki hočejo namreč namenoma) vzbuditi v ljudstvu mnenje, da so poslanci uplivali na sestavljanje postave, med tem ko je le peščica poslancev vedela posamezne določbe o zavarovanju), samostojnih pred 8. novembrom 1. L, ko je vlada predložila novo postavo.
Dr. Benkovič je zahteval- primerno kompenzacijo, ako se. starostno zavarovanje kot neizvedljivo izkaže, in sicer v obliki varovanja kmečkih koristi v trgovskih pogodbah z Rumunijo in Srhi jo, novega zakona o kužnih boleznih (v katerem naj se zlasti zvišajo postavke) odškodnin), razbremenitve posestev, preosnove zakona o davku na žganji itd.
Podal je tudi slike o zavarovanju; v tujih državah:, v Belgiji, Nemčiji, na Danskem, Angleškem in Francoskem.
Zborovalci so izvajanja predavatelja povsem odobravali in se zlasti ogorčeno izrekli zoper zavarovanje samostojnih v predloženi obliki.
Dr. Benkovič je končno ožigosal tiste politike, ki iz te vladne predloge kujejo strankarski kapital in le hujskajo, zoper Slovensko kmečko zvezo, mesto da bi ljudstvo poučevali o vsebini postave. Mesto da se hujska, naj se iščejo pota ih sredstva, kako zavarovanje samostojnih brez velikih bremen izvesti.
Sodba dr. Benkoviča o tej postavi je gotovo merodajna, ker se je kot član socialno-politiškega in zavarovalnega odseka temeljito pečal s postavo.
Liberalno gospodarstvo.
Iz gornjegrajskega okraja.
Zelo slabo je moral gospodariti Scharb kot načelnik okrajnega zastopa z okrajnimi denarji, ker mu liberalni list „Naš List“ strašne levite bere ter velikega narodnega strankarja in obenem posili-Nemca kar na gavge spravlja. (Glej „Naš List“ Št. 7. od
13.	svečana Ü909.)
Ce že torej liberalen Časnik liberalca tako zdeluje, potem mora že slabo biti. Da bodo pa tudi pristaši s.Kmečke Zveze“ in davkoplačevalci gornjegrajskega okraja zvedeli, kako znajo, liberalci gospodariti s tujim denarjem, hočemo tudi mi malo pregledati te račune.
Cesta Ljubno—Luče—Solčava je bila proračun-jena na okroglo 120.000 K, a do konca leta 1907 stala je Že nad 260.000 K3. Torej več ko zta enkrat preveč se je prekoračil proračun. Pa saj ni čuda, ker je odbornik stari Kranjc svoj les prodal v Gornjem-gradu in ga vozil v Luče; samo za ta les je dobil stari Kranjc okroglo 7400 K. Zakaj bi se tak les ne kupil bliže, da bi vožnja toliko ne «dala? Ko so se pri tej postojanki računa zastopniki kar za glavo pri-
jeli, rekel je rečiški župan Rakun, da bi bil on tak . les'dal skoro za polovico ceneje.
Okraj ima dolga sedaj pkroglo 280.000 K. Koliko znašajo tu že samo obresti! Dohodki okraja znašajo na leto 50.000 K. Torej se mora okraj vedno globlje pogrezati v dolgove in to vkljub ,70% doklad. Rri gornjegrajski stari posojilnici je okraj dolžan
125.000	K. A namesto, da bi ta človekoljubna posojilnica dala okraju denar po 4%% ali vsaj po_5%, dala ga je z različnimi pisarniškimi in drugimi prispevki skoro po 6%; medtem ko se pri rajfajznovkah lahko dobi po 4%% in po 5%.
Pri glavni skupščini so bili zastopniki ljudstva opravičeno hudi nad takim gospodarstvom^ tedaj pa vstane Slovenec in načelnik Scharb in reče, da ne pusti žaliti odbornikov.
Tako, ako se vam pove resnica, ako se zahteva resnica od vas, kako delate s kmečkimi žulji, je to žaljenje. Takega žaljenja; boste morali še veliko prestati!
Sklenilo se je, da odzdaj naprej se vsako večje delo odda po licitaciji, da odborniki ne smejo v lastni režiji delati, ki -je dokazano jako idrajga, odborniki naj le tedaj prevzamejo delo, ako so ga izdralžili.
Brumen vzgled liberalnega gospodarstva je tudi „zidanje“ železnice od Rečice do GornjegagraJia, Inženir je dobil za dijete 450 K, obed v Mozirju je stal 133 K 16 v, vozovi 134 K 72 v, večerja 235 K 34 v. Tu pri večerji so pili bordo in šampanjca, vse na stroške okraja.
In kaj je vse to koristilo? Zdaj imamo za 1000 kron železnico na papirju. Ddbro, lajhko bi si bili privoščili tako večerjo, pa iz lastnega žepa, ne na stroške davkoplačevalcev. Gorje, ko bi to storil kak klerikalec, kje bi že bil, a Seli a|rb je Še zmiraj nia-čelnik okrajnega zastopa! Vsekako je umestno, &a sedaj odloži to Častno mesto. Zastopniki mu več ne zaupajo, ljudstvo je ogorčeno. Sehjarb, ledina pot Vam še ostane — pojdite v penzijon!
Vojna ali mir?
Položaj se je poostril.
Belgrad, 4. marca. Ruski poslanik Sergejev je bil pri zunanjem ministru Milovanoviču in mu sporočil prijateljski nasvet ruske vlade, da naj Srbija odstopi od svojih zahtev po teritorialnih kompenzacijah in avtonomiji Bosne in Hercegovine, ker bi te zahteve velevlasti nikakor ne podpirale. Pozneje so se oglasili pri Milovanoviču tudi diplomatični zastopniki Angleške, Francije, Nemčije in Italije, ki so srbski vladi podali enak nasvet.1 Zunanji minister je vse to vzel na znanje. Takoj na to se je vršil pod predsedstvom kralja Petra srbski, ministrski svet, ki je trajal tri ure. Srbski ministrski svet je soglasno sklenil, da Srbija od zahtev, katere je srbska narodna skupština sprejela z znano resolucijo, ne more odstopiti. Srbija da še vedno upa na pravičnost Evrope ter nikakor ne more odstopiti od zahteve po teritorialni odškodnini in od zahteve po avtonomiji Bosne in Hercegovine.
Ogorčenje proti Rusiji.
Belgrad, 4. marca. Vest, da je ruski poslanik Sergejev v imenu ruske vlade nasvetoval Srbiji, naj odneha ocl svojih zahtev, ja povzročilo v Bel-gradu velikansko ogorčenje proti_ Rusiji. Listi zelo napadajo Izvolskega, ki daj stoji v službi Avstro-Ogrske (!). V političnih krogih so z največjo napetostjo pričakovali, kako b& srbska vlada odgovorila na prijateljski nasvet Rusije. Ko se je zvedelo, da vlada ne odneha od| svojih zahtev, po teritorialni kompenzaciji in avtonomiji Bosne in Hercegovine, je zavladalo veliko veselje. List „Politika“ piše:j „Naj nam Avstro-Ogrska le pošlje ultimatum, — če si upa!“	;
Izjava Milovanoviča.
Belgrad, 4. marca. Srbski zunanji minister Milovanovič se je v nekem pogovoru tako-le izrazil o sedanjem položaju;! Intervencija; zastopnikov velevlasti v Belgradu, katera se vrši v obliki prijateljskega nasveta, dokazuje, da evropski kabineti ne razumejo situacije v Srbiji, ker so mnenja, da vlada lahko sklepi narodne skupštine, katera zahteva, teritorialno odškodnino in avtonomijo za Bosno in Hercegovino, kar meni nič tebi nič razveljavi. Edino narodna skupština lahko izreče odločilne besede, ker omenjene zahteve, je nastavil srbski narod, ne pa posamezni politiki. Mi moramo v imenu narodne skupštine in v imenu celokupnega srbskega naroda, pristati na teh zahtevah, ki so minimalne.
Razpoloženje v Belgradu.
Belgrad, 4. marca. V poslanskih krogih skupštine je stališče vlade našlo isti odmev, kakor pri veliki večini srbske javnosti. Ogorčenje, katero spravlja na dan srbsko časopisje proti Rusiji, ni brez namena. S tem hočejo evropsko javnost obvestiti o ogorčenju. Id vlada v Belgradu proti Rusiji. Kralj Peter se obnaša v teh urah, katerih resnost tukaj poznajo, želo rezervirano. To se je pokazalo v ministrskem svetu. Kralj stoji na stališču strogo ustavnega vladarja, ki se izogiba vsakega osebnega upliva in ki prepušča vsako odločitev svoji vladi in skupštini. Pomenljivo je tudi to, da te dni ni ničesar Čuti o prestolonasledniku Juriju. [Diplomatični krogi smatrajo, da se je položaj znatno poslabšal.
Vojaške priprave.
Belgrad, 4. marca. Vlada je odredila, da se morajo šumadska, moravska in podonavska divizija v trdnih pozicijah koncentrirati v strategjčnem trikotu Rudink—Mladenovac—Kragujevac. Drinska divizija je že zavzela trdno pozieijq med Sabacom in Sosnico.
Amnestija.
B e 1 g r a d, 4.; marca. Uradni list objavlja kraljevi ukaz, s katerim so pomiloščeni vsi politični zločinci.
Darovi za( vojni sklad.
Belgrad, 4. marca. Odbori za narodno obrambo so dosecTaj darovali amerikanski Srbi celih
57.000	dolarjev.- Cela vrsta belgrajskih bank Je darovala v omenjeno svrho zneske ,od 500 do 5000 dinarjev.
Odločeval ho smodnik?
B e r o 1 i n, 4. marca. (Kriza na Balkanu gre neprestano svojo pot. Srbija noče ubogati dobrohotnega nasveta! velevlasti in hoče iti tako daleč, da bo imelo zadnjo besedo orožje.
Avstrijski orožnik ustreljen.
S a z a j e v o, 4. marca.f Včeraj zjutraj je bil južnovsodlmo od Srebrnice ob Drini od Srbov ustreljen avstrijski orožnik. Streljalo se jql tudi na vojaške oddelke, ki stražijo mejo.
Crnagora ostane zvesta* Srbiji.
Cetinje, 4.. marca. Vest, da je knez Nikita izjavil/ da bi za slučaj, če Avstrija odstopi Crnigori Spie, ločil od Srbije in priznal aneksijo Bosne in Hercegovine, je popolnoma izmišljena. V včera.šnem uradnem listu izišli komunike knežje vlade pravi med drugim, da solidarnost med Srbijo in Crnogoro ne more biti bolj iskrena in močna, kot; je ravno v sedanjem času.
Politični pregled.
Pogajanja.
V sredo je sprejel mi. predsed. baron Bienerth voditelje čeških strank, Bienerth jim je polagal na srce, naj v prihodnjem zasedanju glasujejo za rekrut-no predlogo in za podržavljanje železnic. Pri tem js ministrski predsednik povdarjal, da se je zunanji položaj zelo poslabšal, Cehi so Bienerthu odgovorili, da bodo to naznanili svojim klubom. Izjavljajo pa, da nikakor ne bodo stopili v službo vlade. Takoj na to se je vršila seja parlamentarne komisije Češke zveze, katere se je v z;ačetku udeležil tudi poljedelski minister Braf. V tej seji so načelniki podali poročilo o konferenci z Bienerthom. Zatem so se posvetovali o pravilih „Slovanske jednote", Razpravljali so tudi o sodnijskem preganjanju čeških radikalcev ih sklenili, da bodo o tozadevnih potrebnih korakih sklepali v posebni seji,
Avstrijsko-turški sporazum.
Avstrijsko-turški sporazum je, kakor smo že poročali, sklenjen in( ga vsi krogi z veseljem pozdravljajo. Njega vsebina je sledeča:
1.	Avstro-Ogrska se odpove Sandžaku.
2.	Turčija priznaj aneksijo Bosne.
3.	Tisti Bosanci in Hercegovci, ki se sedaj nahajajo v Turčiji, kakor tudi tiste v Bosni mimogrede ali stalno nahajajoče se osebe, ki so doma iz različnih delovl turškega carstva, obdrže svojo osmansko nacionaliteto. V Bosni in Hercegovini rojeni, oziroma v Bosno pripadajoči muslimani se bodo lahko kakor doslej v mejah bosanskih postav v Turčijo izseljevali in se ondi smatrali za osmanske podanike. — Smeli bodo — kakor tudi oni Bosanci, ki se zdaj v Turčiji nahajajo — razpolagati svobodno s svojim nepremičnim imetjem v Bosni. Tisti musulmanski Bosanci pa, ki se podajo v Turčijo, ud da. bi imeli namen se v nji naseliti, veljajo za avstro-ogrske podanike.
4.	Bosanski musulmani uživajo popolno* versko svobodo in državljansko enakopravnost. Ime sultanovo se, ker je kalif vernikov^ tudi nadalje imenuje v javnih molitvah. Vrhovni poglavar bosanskih mu-sulmanov je, kakor dozdaj,) carigrajski Sejk-il-Islam, ki sme ž njimi v verskih rečeh svobodno občevati.
5.	Avstrija plača Turčiji* za njeno državno posest v Bosni ZVz mil. turških funtov v zlatu 15 dni po ratifikaciji; tega protokola.
6.	V teku dveh let po ratifikaciji sklene 'Avstrija s Turčijo trgovinsko pogodbo, če joj sklenejo tudi druge vlasti. Med tem Avstrija dovoli, da Turčija 15 dni po ratifikaciji zviša vrednostno .carino od 11 na 15%, dalje dovoli, da uvede Turčija nove monopole, oziroma užitninski davek od petroleja, cigaretnega papirja, žveplenk, alkohola in kart. To vse seveda pod pridržkom, da se carina in monopoli) nana* Šajo enako tudi na uvoz iz drugih držav. Turška monopolna uprava bo obvezana gotov odstotek monopolskoga blaga naročati v 'Avstro-Ogrski.
7.	Avstrija odpravi svoje poštne urade w Turčiji tam, kjer ni drugih inozemskih — drugod jih) je voljna odpraviti, kadar jih odpravijo tudi druge ve-» le vlasti.
8.	Isto velja za kapitulacije,, sodne predpravice
avstrijskih konzulov. V to svrho bo seveda trebe konference.	, t
irz* ■
9.	Ratifikaciji protokola na Dunaju in v Carigradu se morata izvršiti največ; v teku dveh mesecev. Po ratifikaciji stopijo določbe v veljavo.
Trdi se z vso gotovostjo, da sta Avstrija in Turčija sklenili tudi tajno pogodbo glede Sandžaka. Obe velevlasti bodo druga drugo podpirali, da Srbija ne zasede Sandžaka. Veliki vezir je izjavil, d? sta se, Avstrija in Turčija sporazumeli, da se Srbiji ne dovolijo nobene teritorijalne, pač pa gospodarske koncesije.
6ospbska zbornica.
Gosposka zbornica bo imela dne 10. t. m. ob 3. uri pop,old!nfe svojo otvoritvjeno sejo.. Na dnevnem redu te seje je: volitev zapisnikarjev, 6 verifikaterjev in po 9 elanov v politični, ju-stični in finančni odsek.. Predsednik bo, kakor smo že poročali knez Windiscligrätz, podpredsednika pa kneza Fürstenberg in Schönburg.
Pogodba z Rumunijo
V	sredo so se na Dunaju vršila posvetovanja a trgovinski pogodbi z Rumunijo. Dogovorili so se, da naša država Rumuniji dovoli uvoz zaklane živine jn prašičev. Število glav pa bode določeno, in sicer manjše, nego je država dovolila Srbiji.
Ruske finance povoljne.
V	včerajšnji seji drižav/ne dume so se pričeli posvetovati o državnem proračunu. Predsednik pro-račahskegja odseka, okftobrist pro,|es)or Aleksijepko, je izvajal, da so redni dohodki zadnjo d,v,e leti narasli za 90 milijonov, razmeroma mnogo več kakor prejšnja leta.. Redni izdatki slo v isti dobi poskočili za 138 milijonov rubljev na leto, dočim so, prej znašali le po 80 milijonov. Samo za vojsko se je več izdalo 48 milijonov. Sploh zmagajo, vjojni stroški 4372 odstotkov vseh izdatkov in bodo Še poskočili.. Finančni minister Rokovcev je povdarjal, da davčna bremena niso bila preveč občutna. Kako se je povzdignil ruski kredit, dokazuje dejstvo, da je Rusija odklonila v Parizu 5 odstotno posojilo. Stari 3 odstotni dolg na kratek rok je izjpremenjen v dolg na daljšo dobo let. Ruski kredit se neprestano dviga.
Laške priprave.
Iz Italije se, poroča, da Lahi pjridno delajo načrte za trdnjave na Beneškem. Spomladi bodo začeli graditi in v par mesecih bodo dogotovljena dela. Baje bodo tudi čete pomnožene do vojnega stanja.
Drobne politične vesti.
V	Solunu je bil pri belem dnevu na cesti umorjen eden najuglednejših bolgarskih vodij v, Makedoniji: Simeonov. Domneva se, da je to čin maščevanja grškega odbora. — Portugalski kralj Manuel je otvori! plarlament s prestolnim govorom, ki podaja sliko vnanjega in notranjega političnega položaja ter jiaglaša, jda se bo vlada držala dosedanje tradicionelne zveze in starih prijateljstev. Obisk španskega kralja je bil prijateljsko-brat-ski in ne političen. — Vesti O mobilizaciji enega bolgarskih armadnih zborov so neresnične. Bolgarska vlada nima povoda, da bi ukrenila tako odredbo. > Angleški kralj Edvard je včeraj odpotoval iz Londona v Biarritz. Kralj ostane par dni v Parizu, kjer se sestane tudi s predsednikom Fallieresom. — Turški minister za zunanje zadeve je 'dospel V Petrograd. Turški sultan je sprejel v avdijenci velikega vezirja, M mu je poročal o dogodkih v Srbiji. Sultan je na to «zahteval od turškega poslanika v, Belgradu točno poročilo o položaju. >— Večina Članov, občinskega sveta mesta Prage je sklenila postavati dr. Podlipnega kandidatom za praškega župana. Dr Podlipni je že bil Župan.
Raznoterosti.
Savinčane zmerja „Narodni Dnevnik“. V to, za inteligente (?) malo častno razpoloženje, ga je spravil socialni'tečaj v Braslovčajh. Najprej se zadira v prireditelje, češi, da so si izbrali nen^šktrtarsko gostilno. Ne maramo se prepirati o tem, ali in v koliko je jto označenje gostilne upravičeno. Opomnimo samo, da gostilničar pri volitvah voli s Slovenci, da je onega dneva, ko se je vršil socialni tečaj, z njegove hiše plapolala slovenska sastavja, da nikjer drugje ni dobiti tolike sobe in naposled, da v njegovo gostilno zahajajo odlični tamošnji narodnjaki in tudi narodno učiteljstvo. Kaj torej hočete? .Se hujše se N. Dnevnik zadira v udeležence tečaja ter jih imenuje mlade fantiče in farovške hlapce. SaVincani, možje in mladeniči, zapomnite si, s kakimi psovkami vas obkladajo Časniki Narodne stranke! In Še več se drznejo, s»Narodni Dnevnik“ osumnja udeležence, da so zastonj jedli in pili j n da se je kosilo morda plačalo iz blagajne obmejnih Slovencev. Nezaslišana predrznost ! In take nesramnosti si upa zalučati v obraz ponosnim iSavinČanom! ISavinčani, storite z „Nar. Listom“ in z „Narodnim Dnevnikom“ — saj sta sina iste matere in tudi istega duha — to, kar storite z vsakim nesramnim predrznežem •— vun Ž njima skozi vrata!
Javni shod. Opozarjamo na javni shod Kmečke zveze, ki bo’ v nedeljo, dne /7. marca ob' 9. uri dopoldne v Trbovljah v gostilni Paražuh (Jager). Go-
vorita drž. poslanca dr. Bepkovič in Fr. Pišjtk. Somišljeniki, vsi na shod!
Plojeva stranka hoče slogo, tako vsaj govori in pišb. .Toda kaj so storili ti ljudje Že, da pride res do sloge? Niti enega koraka nam ne morejo navesti, Pristašem te starolibera-lne stranke je treba krinko sloge žz vso brezobzirnostjo potegniti raz obraz.
Mßd Plojevel paradira sedaj tudi radenski Zemljič, ki na eni strani še vedno ni odložil odbor-ništva Kmečke zveze ter se vestno udeleževal njenih zaupnih shodov, na drugi strani pa je* že vlekel s Plojevo stranko. Zemljič je svoj čas, ko je Ploj postal uskok, glasovalca resolucijo, da mora Ploj odložiti mandat. Sedaj je. sam postal uskok!
Duhovniki bi po mnenju liberalcev morali med ljudstvom biti nekaki „kvartirmaherji“ liberalnim četam^ da bi jih ti vsaj tako dolgo obrajtali, dokler bi jih rabili. Ko bi bilo ljudstvo enkrat izneverjeno katolicizmu, pa bi jih zavrgli med staro šaro,{ kot na Francoskem. Ker smatrajo duhovniki za svojo sveto dolžnost, bitii na straži, da črede ne pokoljejo volkovi,- zato se jeze liberalni listi nad politikujočo duhovščino. Gotovo je politika za duhovnika* neprijetna reč, ali pa naj popolnoma prepusti Narodni stranki, ki v plašču narodnosti skriva strupeni liberalizem, prosto polje? Ne, duhovščina mora — dokler nimamo na deželi dovolj krščansko misleče inteligenca — posvečevati svoje moči tudi ustanovitvi dobrih društev, širitvi naših listov teh se tudi brigati za volitve, čeprav trpi na videz na ugledu, :ko udrihajo po njej besno razkrinkani volkovi v ovčji obleki. To bodi povedano „Nar. List.“ in „Nar, Dnevu.“;, ki se deliata pravična, ko očitata naši požrtvovalni duhovščini vtikanje v strankarstvo in politične razprtije. Lep je mir,, ali gnjili suženjski mir — ko se širi svobodomiselstvo — je poguben in boj je potreben, saj se i Krisf ni zbal tistih, ki so ga križali. Tudi farizeji so se delali pobožnejše od njega in ga obtoževali ,vseh mogočih zločinstev. Enako dela farizejska Narodna stranka, ako ji kje izpodleti pri kakih volitvah. Brž seže po duhovnikih.
Dvojna mera. „Grazer Tagblatt' hujska proti „Vzajemni zavarovalnici“ v Ljubljani, Češ, da je to popolnoma slovenski zavod, Ce bi mi kaj takega pisali o kakem nemškem zavodu, bi bili takoj zaplenje-ni, v nemških listih pa državno pravdništvo ne vidi hujskamja K bojkotu in naj bo Še tako očito, živimo pač, da rabimo staro fra.zo, v Avstriji;
Imenovanja. Pravni praktijcantje Anton Štuhec pri dež. sodniji v Gradcu, Alojzij Nendl pri okrajnem sodišču v Celju in Emil Url pri okrajnem sodišču v Mariboru so imenovani za avskultante.i
„Veleizdajalske“ pravde v Magrebu. V sredo se je pričela v Zagrebu slovita obravnava proti Adamu Pribičevu in 52 tovariŠem-Srbom, osumljenih veleizdaje. Poslopje sodnega dvora se nahaja v vojnem stanju. Navzoč ne sme biti iz občinstva nihče, ki nima vstopnice.
Za S. K. S. Z. so darovali: č. g. Jos.-Kroh-
ne, župnik v Razbor ju. pri Sl oven j gradcu, 20 kron; č. g. Franc Pečnik, župnik V Podgorju pri Slovenj-gradeu, 6 K; v Podgorju so se nabrale 3 K.
Štajersko.
Mariborske novice.
Za bedne gimnazijce mariborske so darovali: zadnji izkaz dne 15. jan. t. 1. 77 K ; nadalje gg. P. Zadravec, župnik pri Sv. Lenartu pri Vel. Ned. 5 K, A. Lovrec, kaplan v Hočah 2 K, dr. Janko Serneo, zdravnik v Celju 10 K, šestošolec E. Presker v Mariboru 10 K, gdč. Krist. Presker v Rajhenburgu nabrala 7 K, gospa Jospina Pihlar, posest, v Ljutomeru 4 K (z obljubo, da pošlje vsaki mesec za dijake 4 K), Martin Lah, župnik pri Sv. Mariji Snežni 5 K, Anton Kocbek, župnik pri Sv. Križu nad Mar. 3 K, Filip Galunder, kmet pri Sv. Križu n. M. 1 K, gčd. Ana Lešnik, kuharica pri Sv. Križu n. M. 2 K, Jos. Rotner, c. kr. sodn. svetnik na Vranskem 10 K, Ant. Svetina, e. kr. notar v Plibrku 10 K, ga. Ema Hrovatin, Sv. Janž na Dr. p. 5 K, Jak. Kovačič, nadučitelj pri Sv Trojici v Slov. gor. 10 K, Mirko Volčič, kaplan v Slov. Bistrici pod geslom: „za stradajoče gimn. dijake v rodnem mestu Mariboru kot odziv na vabilo k predstavi „Divji lovec“ — „zrno do zrna pogača!“ — in „vivant sequentes!“ — nabral 42 K; od teh so darovali p. n. gg. in gdč. Fr. Mar, in El. Bohak 6 K, Jak. Vehovar 5 K, dr. M. in L Lemež 4 K, Al. Pinter 4 K, M. Volčič 3 K, po 2 K: Ot. Feigel, Sim. in Maij. Juhart, Jak. ia El. Kos, K. J. Sehmuckin, J. Smeh, Ant. in Dan. Starovašnik, Kar. Wutt; po 1 K: Jož. Cvahte, Fr. Doberšek, St. Dobrotinšek, L. Sehreiner, Ant. Span, Mil. Vršič. Zbirka davčnih uradnikov v Mariboru 13 K (z obljubo, da plačajo v jeseni 1. 1909. za I. teč. 1. 1909/10 spet 13 K za dva obeda na teden kakemu pridnemu dijaka v dijaški knhinji). Skup 216 K. — Za dijaško kuhinjo je prišlo na moj naslov : g. odvetnik dr. Brumen v Ptuju namesto venca pok. dr. Serncu 10 K, obitelj Murschitz in Zotter v Braslovčah 15 K, zbirka gdč. Milke Vršičeve na gostiji g. Kumpa in gdč. Horvatove v Sovjaku ob Ščavnici, poslal g. Fr. Horvat na Bregu pri Prnju 10 K 80 v, skup 35 K 30 v; katere sem oddal g. prof. Kavčiču ket zastopniku mariborske dij. kuhinje. — V imenu dijakov dobrotnikom prisrčna hvala! Dr. J. Arnejc, e kr. gimn. učit. Maribor, Gerichtshofg. 25.
Delavska stavbena zadruga „Dom“ šteje letos 58 zadružnikov, ki imajo 111 deležev po 20 K. Čisti dobiček znaša letos 760'88 K, rezervni zaklad 1053 75 K.
Konknrz. Trgovec Ferd. Jaušek na Tegetthoffovi cesti je prišel v konknrz. Konkurzni komisar je deželno sodni svetnik dr. Wonkan, konkurzni upravitelj je odvetnik dr. Pipnš.
Tepež. V Rogoznici pri Mariboru je na pustni torek ob priliki nekega plesa težko ranil fant Čepe, ženo in hčer krčmarja Frangeša. /jenski ste pomirjevali v nekem prepira, /ioni je z nožem razrezal čelo ramo, hčerko pa trikrat ranil z nožem na obrazu.
Desetega brata bodo igrali v nedeljo 7. marca v Narodnem domu.
Umrl je 1. marca lesotržec Ivan Ferk v 68. letu. — V Gradcu je umrl dr. Karl Gustav Kumer v 52. letu. Pripeljali so ga v Maribor in ga pokopali v rodbinski grobnici na mestnem pokopališču.
Sam se je javil tukajšnji okrožni sodniji Ivan Wntte ki je, kakor smo poročali, dne 21. m. m. umoril Cirila Leskovar na Videžu. Cel teden se je skrival pred orožniki ki ga vkljub skrbnemu iskanju niso mogli zaslediti.
Drznost nemškega profesorja. Znano je, da so nemški profesorji na tukajšni gimnaziji slovenskemu dijaštvu zelo nenaklonjeni.. Pa to Še ni zadosti! Nek nemški profesor, sin slovenskih starišev, je celo tako drzen, da ima v šoli Schul,vereinov svinčnik z nemškimi barvami in izziva s tem Slovence. Kaj si le misli gospod? Ali je res njegova zagrizenost vsemogočna ? Treba bi bilo, da se ga opomni, da veljajo tudi m njega splošna pravila dostojnosti, Četudi je Nemec,
Preselil se je trgovec Gottfrid Ketz iz Vik-trinove ulice v Gosposko ulico štev/ 2; na prejšnem mestu je bil 27 let.
Celjske novice.
Glasbena šola ljubljanske Glasbene Matice v Celju priredi v nedeljo dne 7. sušca ob 7. uri zvečer prvi šolski koncert, pri katerem igra tudi šolski orkester in se izvaja velika B. Smetanova simfonija „Vltava“ na štirih glasovirili ob enem in na harmoniju. Da se omogoči popolni mir, bodo med izvajanjem točk vsa vrata zaprta; slavno občinstvo se tedaj opozarja, da pride pred šesto uro h koncertu, Iti se vrši v veliki dvorani Narodnega doma, Začetek točno ob 6. uri, konecj okoli 8. ure. Blagajna se odpre ob 5. uri. Cene vstopnic: sedeži I. in II. vrste po 2 K, od III. do VI. vrste 1.50 K, vsi drugi sedeži v pritličju in na balkonih so po 1 K. Stojišča povsod po 60 v, za dijake iq| vojake po 40 ,v.
Prestavljen je iz Gradca v Celje e. kr. avskul-tant dr. Adolf Lenard.
Občinske/ volitve v celjski občinski odbor so bodo vršile dne 16., 17. in 18. sušca.
Nemški trgovec Victor Wogg v Celju pošilja slovenskim trgovcem po deželi slovenske ponudbe za prodajo petroleja.
Odlikovanje. Krojač Anton Selišek je bil na mednarodni razstavi v Braselju odlikovan z zlato medaljo.
Ptujske ilovice.
Ljudski misijon, katerega so ptujski mestni očetje, prepovedali, namestništvo v Gradcu pa dovolilo, se vrši ob sijajni in velikanski udeležbi. 'Ptujčani kar debelo gledajo, ko stopajo velike' čete slovenskih vernikov po mestu proti samostanu.
Dvojezične tiskovine nal tukajšnji-davkariji razburjajo živce nekega Germana, ki se v zadnji „Mar-burgerci“ srdito zaletava v ta ter poziva Nemce, da naj vse dvojezične tiskovine vrnejo, ter zahtevajo sa-monemške. Istotako storimo tudi mi t Vsaka dvojezična tiskovina se naj vrne ter zahteva samoslovenska. Saj imamo Slovenci ravno: take dolžnosti, kot Nemci, bodo potem menda tudi pravice take. Proč z dvojezičnostjo! Na dan z samoslovenskimi tiskovinami in napisi!
Poslanec Malik ima v soboto zborovanje v nemški društveni hiši ob osmih zvečer.
Veliko snega je zapadlo zadnje dni, konečno je začelo še dežiti. Zima, ki traja sedaj že peti mesec, silno tlači zlasti ubo2nejše( prebivalstvo.
Iz poštne službe. Tukajšni poštni asistent H. Ferline je prestavljen v; Maribor.
Ptujski protestantje imajo danes občni zbor tukajšnje evangeljske pridigarske postojanke.
Drugi kraji.
Liberalec in nemškutar v objemu. Iz Spodn. Gasteraja* se nam o občinskih volitvah dodatno poroča še sledeče:	Da nismo v I. razredu1 popolnoma
prodrli, je krivda na strani gospoda Breznik^ iž Št. Lenarta, ki 'ni prišel na volišče. Deset volilcev jel v I. razredu, devet jih je volilo. Volilee Ratmon je bil bolan. Kaj je storil Koser? Poslal je voz po njega. Glejte, gospod Breznik, oni sol prišli vsi. Vi se prištevate Narodni stranki, ki baje hoče delati z vso silo za narodne interese. Tega vam ne zamerimo, da hočete biti liberalni Slovenec, ker spoštujemo osebno prepričanje, a tega vam ne pozabimo, da ravno kot tak niste storili svoje dolžnosti. Vi dobro veste, da je Koser velik hasprotnik slovenskega ljudstva, slovenskega jezika, slovenske koristi, kar se mu je že opetovano povedalq v obraz, vam se je zadeva še vrhu-tega pojasnila in se vas je nujno prosilo, da pridete na volišče, kjer se bo šlo tudi za strogo narodno stališče. Ni vas bilo! Mi smo storili korake tudi pri dr. Gorišeku,, ki vas je obljubil nadomestovati pri hranilnici. Ce se zdaj s tem oba izgovarjata, da se vama niso imenovali kandidati, vedita, da mi sami še nismo vedeli, koga bomo volili v I. razredu, ker je bilo vsa odvisno od tega, kako se nam bo godilo v
III.	razredu. Sicer je pa to prazen izgovor. Mi pa imamo zopet en doka3 vec, da se, objemata; hv podpirata slovenski liberalizem in — nemškutarija.
Ljutomer. Bivši tukajšnji nadučitelj, gosp. Iv. Lapajne — še zdaj v pašem okraju v dobrem spominu pri prebivalstvu,, osobito pri (bivših učencih — praznoval je, kot vpokojeni ravnatelj meščanske šole v Krškem na Kranjskem, rpvnotam 22. februarja slovesno v krogu vseh svojih otrok, zetov in vnukov 60 letnico svojega rojstva. Kako 'zasluženega moža, delavnega pedagoga, zavednega narodnjaka čislajo vsi sloji, dokažejo ne samlo čestice, došle iz vseh krajev, temveč ludi mnogobrojna, vsestranska udeležba pri zahvalni službi božji. Pri tem svetem opravilu je bila polnoštevilno zastcjpana krška meščanska šola po učiteljskem osobju kakor p,o učencih, dokazujoč s tem hvaležnost in spoštovanje do bivšega voditelja tega zavoda. IMi hvaležni Ljutomeržani pa kličemo jubilarju: „Na irmogajadeta! “
V Dobju to d i« 'M>- februarja t. 1. občinske volitve sijajno upadle. Vi vseli t eH ra/redili so bin izvoljeni sami pristaši kat 1 kmečke stranke. Oast vs. ni za>e.in.m volileeni! — JSEeuiškutarsko Štajercev« »tračku u tako jeh, daje v nedeljo med službo božjo šupa la -kupaj n kurz zoper te volitve in bo tako dolgo r^kurirala, dokler ne padejo v odbor Derjač, Deloma, 1’uiko in dva Mariina, 'doda lo še ne bo kmalu, ker nit poznamo predobro naše občinske dobrctaike.
Dobrna. Naša kmetij škrg podružnica jo imela dno 22. svečana' svoj redni občni zbor. Udeležba, je bila. za skrajno slabo vreme ogromnu. Govoril je g. potovalni učitelj Goričan prav poljudno in zanimivo o davkih. Gospod župnik pat je poročal o posvetovanju. ki se jo isti dan predpoldnem vršilo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju, kako pomagati za naprej od suše prizadetim posestnikom.
jz obširnega poročilu neumorno delavnega tajnika, gospođa Schreioorja smo spoznali, kako 'delavna je.ta naša podružnica. Imela je v pretečenem letu devet odborovili sej in več pudnčniii predavanj. Tako je gospod Jelovšek govoril pri lanskem občnem zboru ob izvanredno mnogoštevilni udeležbi o Svinje-' rejL .Dne 5. marca je gospod Goričan pokazal v župnijskem vinogradu, kako'je treba amerikanski trs rezati. Dne 20. marca je govoril gospod Vlado Pušenjak o zadružništvu, o pašnikih in pašniškiit zadrugah. Tedaj se je -tudi sestavil pripravljalni odbor za pašoiško zadrugo,’ ki je danes1 že protokolirana. O pašnikih in pašniški zadrugi je govoril gospod župnik Kukovič tudi pri Sv. Joštu na'Kozjaku dne 22. maja, ob priliki procesijo za dež. Na Kozjaku je najmanj 300 oralov prav lepih pašnikov, ki so pa žali-bog zanemarjeni. Koliko narodnega kapitala leži tam gori zakopanega! Gospod M. Jelovšek je bil v zadevi pašniške zadruge meseca decembra tu, pa smo spoznali, da nam kmetijska družba v Gradcu ni posebno naklonjena, popravilo pašnikov itd. se bo ž-> libog zavleklo še do spomladi. Morebiti nam pa c. r. ministrstvo za poljedelstvo pomaga, da takoj spomladi začnemo. Dne 2. avgusta je govoril g. Goru-au tukaj o suši in nasvetoval, kako sd da odporna u .i -Govoril je tudi o napravi sadne pijače. G.' Go Goa n je tudi pri S-'. Joštu imel podučen shod in je -ril O'kmetijstvu sploh, posebič pa še1 o pa&nišlvu Naša podružnica jc poslala kmečkega fanta Maksa Mastnak v vrhniško mlekarsko šolo, za kar gre pot pr|srčna hvala gospodu Legvartu. Ta fant je tudi dobil od deželnega odbora lepo nagrado. Naš štajerski rojak gospod notar Komotar pa mu je dal prosto stanovanje in hrano. Podružnica se nui za to lepo zahvaljuje. C. kr. kmetijska družba je-podarila podružnici tri trsne in dve drevesne škropilnice, potem dva mehova za žvepljanje in 71) K zn, aparat: Fiks. Letos smo pa že, dobili šest prav lepih petelinov in kur štajerske pasme.
Vidi se, kako velikega, pomenal je kmetijska podružnica za naš kraj. K naši podružnici pristopajo pa tudi kmetjd iz Vojnika, da: celo iz Celja se dajo pri nas upisavati. Kdor hoče postati ud naše podružnice, naj vpošlje 3 K in bo dobil dvakrat na mesce .. Gospo' I a rski Glasni k. “
Dobrna. V knjigo za pritožbe zoper nedostatke v dobrnskih toplicah je zapisal pred par leti nek imeniten gospod Čudne pa resnične besede: ^,Zdi semi“; tako piše, „da se z vso vnemo dela od merodajnih krogov na to, da se dobrnske toplice prej ko prej uničijo.“
Kakor te besede zvenijo neverjetno, so vendar resnične, Le poglejmo si delovanje takozvanih „rent-meistrov“, |o so 'deželni uradniki, ki imajo knjigovodstvo, račune in nadzorovanje drugih uslužbencev v svoji skrbi. Ti gospodje so čudno visoki. Človek bi mislil, Če jih opazuje, kako oblastno stopajo po toplicah, da so to posestniki toplic. Vsi, eden kakor drugi, so se pečali v prvi svrsti z nemško-naeionalno politiko. Slovenska 'Dobrna jim je bila trn v peti in pri vsaki priliki so kazali svojo mržnjo do slovenskega značaja narodne Dobrne. Edeh izmed njib se je vrgel koj v začetku svojega tukajšnjega bivanja na požarno hrambo, dobro vedoč, da je ta korporacija najboljše sredstvo, med Slovence širiti nemškutarijo. — Njemu so pomagali tudi drugi, ki so si za svojo nalogo » Javili, dobrnsko požarno hrambo vzgajati v nem-škonacionalnem duhu. In res, ^heil“-‘drenje se je Čulo čestokrat po dobrnskih, sicer mirnih toplicah: Prišle so volitve in zdaj je začel nelddo imenitne p ' ične kozle streljati tako dolgo, da se je sam obstrelil in je moral Dobrno zapustiti. TopliČarji sö se nad ošabnostjo’lega golspod,a kar zgražali in mirna) Dobrna je po njegovem nepoklicanem vmešavanju postala vsa razburkana od političnih valov. Njegov naslednik je
bil dober uradnik pa vme,ša\ al se je zopet v nesrečno politiku — guiu\ j z u-Uiitstjo tiežeinega odbora. .Ta jdr'ktU;, mehi nie, tebi''dne;,, kupil od nekega Mireta za precejšnjo svoto studenec ža topiišjki jvocip-vou, kakor da bi bd on lastnik toplic. Studenic, je ; kupil, a' vödot oua še danes ni, po preteku dveh let.' Kdo trpi zdaj išKodo? Mar ne dežela in davkoplačevalci i t ako delovanje uradnikov ne more biti toplicam v prid.
\ sako leto \ zkipi tem graškim gospodom kri ha predvečer naših slovanskih apostolov sv. Cirila in Methda, Dobrnski verni Slovenci slavijo že od tistega časa, ko je bil ta praznik vpeljan, sveta brata s kresovi m streli s topiči in lepim petjem, To vedo to-piiški uslužbenci dobro, a vsako le,to se repenčijo, kakor bi jim kdo lia kurje oko stopil. Gostje se radu-jejo nad lepim petjem in krasnimi kresovi — a ti gospodje v svet trobijo, da so gostje vznemirjeni — mogoče nemškonackmalni. iTem pa ne moremo pomagati; naj pa gredo v kakšne nemfške toplice, da bodo občudovali nemške kresove in nemšjke strele. Videti je, k akni ua bi bila tein ljudem politika prva skrb, potem dolgo, dolgo nie — in na koncu <še le toplice.
In gospodarstvo! Ravnatelj je celi ljubi dan v svoji sobi pri bolnikih, uradnik pa sedi v svoji pisarni iju ijudje pa delajo, kakor se jim zdi.
Ko je predlauskem vsled nemarnosti prejšnjega občinskega tajnika šlo za nekaj krone v, občinski blagajni navskriž, se je Jiitro našel ovaduh — saj ga poznamo — ki je to stvar ovadil ,dež. odboru. Ta je seveda — saj je šlo zoper slovensko občino — uvedel strogo preiskavo, ki pa ni nič kaznivega našla — samo to, da se je oblastni komisar prav robato obnašah nasproti občinskim odbornikom, češ, zakaj se slovensko uraduje in deželnemu odboru dopisuje! — Kje si pa ti, dragi, zdaj, ko se je v toplicah toliko tisočakov več ali manj potratilo, da bi se pritožil. Radi par krone si občino spravil v zadrego in ji povzročil nepotrebne stroške — daj, postavi se in vprašaj deželni odbor, kako on gosppdari z našimi denarji! l’:i
Dolična. Veselim srcem vam poročamo, da se kaj lepo kaže sad delovanja naše „Kmečke zveze“. Ko smo bili v iboju zoper naše politične nasprotnike: narodnjake in nenhi odnjake, nemškutarje in Štajerci-jance, tedaj smo se že bali,'da, se bo Kmečka zveza pečala samo 6 politiko. Hvala Bogu, da temu ni tako! Kdor pozna pravila Kmečke zveže ve, da se ista poteguje za kmečki stan, kjer in kakorkoli je le mogoče. (Posebno lep uspeh ima Kmečka zveza zaznamovati, ker je v kmetih vnela stanovski ponos ih zavednost važnosti skupnega, -složnega postopanja. Lčp cvet Kmečke zvezen ki obeta obilega sadu so naše Kmetijske podružnice. Najraje bi imeli kmetje v vsaki občini podružnice C. kr. Kmetijske družbe Štajerske. ižalibog se graški gospodje naših podružnic bojijo kakor hudi križa. Spominjam se n. pr. .kako so se morali Dobrnčani truditi, da se jim je podružnica dovolila. Pa se jim je slednjič le posrečilo. Ta podružnica je sedaj pravcati centrum ali središče, kamor se zatečejo posestniki, ki nimajo v domačem kraju podružnice. Iz Celja, Novecerkve, Vojnika, Fran-koiovega itd. pristopajo zavedni kmetovalci k tej podružnici. In prav tako! S K mora vsaki ud plačati in dobi zato „Gospodarski Glasnik“, ki je pač škoda, kar se tiče vsebine in jezika, ubogo revše. Naj zastopniki naših podružnic v Gradcu na to delujejo, da se „Gospodarski Glasnik“, ali strokovno in jezikovno popravi, ali pa naj ga opustijo in nam naj raje ^Kmetovalca“, glasilo kranjske Kmetijske družbe, pošiljajo. Ce pristopijo n. pr. k dobrnski podružnici vsi zavedni no\ merkovljanskj posestniki, potem fran-kolski, vojnički šentjoški, šentjanžki, tedaj bodo ti tudi dobivali za svoj kraj različne stroje, škropilnice itd. Skupno si bodemo naročevali semena in umetna gnojila ter na ta način lepo napredovali. V Gradcu pa bodo, seštevši slovenska člane kmetijskih podružnic, uvideli, da bo danes ali jutri treba za Spodnje Štajersko posebnega odseka C. kr. Kmetijske družbe. Dobrnska podružnica je lani dobila 3 trsne in 2 drevesne 'škropilnice ter 2 mehova za žvepljanje; dovolilo se ji je podpore 70 kron za aparat *,fix“ za he-lenje in škropljenje. Kjer torej pri uporu C. kr. Kmetijske družbe v Gradcu ni mogoče ustanoviti podružnice, tam na pristopijo kmetje bližnji podružnici kot člani, sebi v prid in podružnici v ojajčenje.
Makole. Pri tukajšnjih občinskih volitvah je ka-loliško-slovenska stranka zmagala z veliko večino glasov v drugem in tretjem razredu. Prvi razred se je prepustil nemškim tržanom, Četudi bi jse bilo dalo uspešno ugovarjati. Izmed 12 odbornikov jih je osem od naše slov. stranke izvoljenih, nasprotniki imajo le štiri svoje. Ker med našimi manjka, sposobnih mož, sta se obe stranki združili in volili tržana g. Andreja Mahorič za župana. Že pri prvotnih volitvah odbornikov, je dobil gospod Mahorič vse glasove obeh strank. Zato tudi pričakujemo od njega, da bode na vsako stran pravično ravnal in vestno skrbel za blagor trga in cele občine. —■ Tako je dejansko stanje fn po tem nhj se sodi, ako bi se morda nasprotnikom zljubilo poročati o kakih „zmagah“ zoper naš. preč. g. župnika.
V Kunerčah sta napadla kmet ’ Klemenčiča 1 veleposestniki Janež Kraner hi.'njegov. .sin Jožef ter ga, strašno natepla, osu val a ih 'ranila po glavi in prsih. V četrtek so ga prepeljali mariborsko bolnišnico. 'Klemenčič je Kranerja prosil, naj si bodo
dobri, pa ni nič pomagalo. Vzrok je bil, ker so Kranerji izgubili neko tožba zaradi razžaljenja časti. To je sad „Štajerca“, kj so bere \\ Kranerjev! liisi že dolgo let.
Ljubno. Znani dopisnik, vnete za gospodarsko sirah, drega Ljubno. Luče in Solčavo zaradi kmetijske podružnice. Bo se ustanovila/če nam dobri gospodar,'znani Šijaneo, priskoči s kako večjo svoto na pomoč, kor ve tako dobro, kako je gospodarsko organizacijo urediti. Saj dobro dela kut agent raznih zavarovalnic, katere' so ustanovljene za gospodarskih napredek. In gospodarstva se bomo ravjifi pd Gor-njegrajcev, cčjJi. t.Saj, to,;naju kaže, okrajni -zastop,s ,v ( katerem imajo .prvo 'besedo Gorhjpgrajcj!, .Gospodar-,, stvjV.’se bomo tudi učil.i od občin^ Gorpjigrgd,, kappe, J ki 'ima 183% doklad in 20’% užitnineT Tako skrbite .. za gospodarstvo!, J n ni ,li sramota za Gornji grad, da . bi vam’ moral celi’ okraj pomagati .pri šoli? Zakaj jo pa delate, saj vam je novega, šolskega poslopja bilo potrebno, kot petega kolesa.pri vozu, ako sami vsega no zmorete, kar je k šoli potrebno?. Torej le' doma skrbite žit 'gospodarsko organizacijo'; pustite nas sosede pri Miru, k aferi smo že vašega; gospodarstvi? ih ‘ vsiljduoSti do grla 'siti. '■'•	’	•* :) ’	1,l!
Luče. Dokler nismo imeli okrajne peste in vozne pošte, snio imet5? Vsšk dan pošto. Ali tega ni zdaj. Zakaj? Dokler jc bi k>. orožni štvo v Gornjeipgradu, so takoj našli, kdo’fgra’in kje se cele noči igra, ha-zatrdiva. In zdaj? Zakaj ne? 'Ljubejišlca ..Grudjuiea vtegne o tein ye.č..povedatiJ	. ..	„
Solčava. Sreda je, 3. sušca 1901), Zadnji solu-, čni žarki poljubljala snežnobele vrhove..Radolie, in.od.., nikoder' že od nedelje .dne 28,, svečana ni, sluha ,ju no , duha o pošti. Ali se jo ,sve.t .podrl,-, ali; še živite paši,-sosedi luičanj ? J\!i ne ve,mp. ,Mislimo, pa., da; če .srno,,,: prej./o snio peš-pošto imeli,..vsak dgn dobjvah.ppro-,,. čila, ih pošto, da bi tudi zdaj. ,ko imamo-vozno poštpo. in okrajno.,cesto, za katero je okraj dolžen sk.rbpti»
prožniki naj bi /jdi prpgle-dali varstvene 'naprave ob, cesti.! .Tu gospodi tajnik okrajnega zastopa, ki" Vlečete mastno plačo od okraja, da zletite ob poletnem 'tepeni vremenu .za» bistro
kmetoih ne bo drhghčb' ddgovo/l/ čć in i i. kaj; iFČemh. j" Kapele pri Brežicah.' Kdor pozna, razmere v " kmečkih župnijah in tiste elemente, iz katerih se na-vaidno reikrutirajo verski in duhovnikovi nasprotniki, se ne bo jčudil nad pisavo liberalnih listoy in da duhovščina tako nerada ž njimi poleinižuje. Tako je^’“ v „Narodnem Dnevniku“ od 25.' iebr. nekdo silno nesramno, primerno omenjenifn elementom, napal mene lin čast meni (Vdanih poštenih Kapeldaiiov. Da mu ' dam 'zaslužen odgovor, ga pozivam tem potom, da se javno v listu podpiše, ali pri meni v župnišču z;gla-si. Ako ne störi tega v 14 dneh, ga imenujem pred javnostjo nesramnega lažnjivca in podlega strahopet-neža. -- .Karol Presker, župnik.
TFhovljc. Tukaj so našli zmrznjeno Kolar Anioni ja, rudarjeva žena.’ Vzrok nesn-čuc simii. -je žganje! '	‘	'	■
Pameče. Zal st in Vpse’j« sta - s’ boj.K er t bi sestra, ki si zvesto in trd o p »d - ata r kr. - - In rei -Za O j woboto -izročili smo' fiift- ri ntlji m (»d - ;f uiro Jtliuuiaj diužbhnihe' Mar je Dule.', k sije o -a veseli©' riadit lj.em j n-Jhgi Zgicd s so trstnicam — dr .».'•ten; ca, k japoroš ev/ no sjr.-h IjMe..
n.i zaU,i.ijt-ni njeit.-.jii jv-tt,. ;. ,spiOgi:r.c, dfngžjnk v-ernild iid ,.. in z dvenia diili > nikiinij h» D. ,, I ji po. rep. Naj počiva ziaj mini,! ■— V iieiitjjo .ppKni K’.-je bilo p uk s.j,. vse, praz-n'č p, sla.nostno, D QyeSüp str...ljaiye	..flavjpJoW:’.^
s j ometa* mmi napisi in z stavami — vse to H’ljc.lo, j^', n ivo io.-leam župniku veleča st. gosp Jajezn Jur,p — Vrli ILmečam vsprejeli so svo,ega novega dušnega past rja z n j vejim \csuyeiii .or z upanjem Deset \oz pel al i so mu je nasproti čez tr« fate do ^pmlnjeg*» Dravograda -, sorcmlitd gaje g ped. dr. Ihdmjec jz Marinora. «to '-a pa so nigvejra g. župnika .p..-tjuu puzd'i'.viü e. g pravi .or, g. uaiii.C'kij, g. župan, mladome i * rotade„k hirijine drd-be.,- .uče uk a m,'. Š3 edčn'iihČitivfei lidbci.iik — v^nap neb.«»jjm imioliicr,, Ivi 88 ni ?baia take slace'ga vr^ineoa. (t. kitpui-k j« vsruj pray
Lebe?.'Fr. L-miŽ Al Č:/:A. 'Fr. Ptču.k, ih. ’Vračan, go.p. j/r.jtizu! 'Iv: AKlsek 'še ’Mp.uii UetiiTvnfid tu'ykhfeai P; S ureg»'-t.*ga, ' i/dKoJCr, žal z.ir„ii i^ulen.s est, ul i^c-gel j n ti iuii prež. g. katibiik ia deta." 'k*'feieihu' želimo, da bi pr# v
,:o a&revui.
l£
■ bi sed.
i ti i).' i« O.
Volilno gibanje. Deželna strankina konferenca' socialdemokratska je imenovaila sledečd Candidate za j splošho skupino: 1: z k t: okraj <CelQVnc),r nasproti’ našemu Grafenauerju), drž: pösl. Lukas; za 2. okra1] (Št. Vid) drž. posl. Rieste! za 3. okraj (Beljak) W., Eich v Beljakh; za 4. okraj (Špitalj J. Gabriel v Spi-7.1 taliču; Socialni demokratje bodo postavili svoje kan- . didate tuđi v 3, (kmetski) skupini. V celovškem okra-u upajo, dp, bodo s poind&jo Slovencev prodrli. Tudi v meštoi t2.), skupini bdidejo socialni .deinokratjo imeli povsod švoje khrididate, da preštejejo švoje'gla-sove. Kako pa mi Slovenci? — 'Nemški nationaler (imenujejo se deutschfreiheitlich“) so imenovali svoje
5,,	marca HM).. ....	_________ ______ .________ _____
kandidate za splošno skupino. V 1. (celovškem) okraju stoji dr. Metnie naspiloti našemu Grafenauerju, v 2. (šentvidskem) kandiduje nek Fil. Großbauer, Ho-fenlinar v Lihtengrabnu ob Labodi, v, 3. (beljašjkem) Brugger, ravnatelj meščanske Sole vi Beljaku, v 4. ^špitalskem) naš stari prijatelj Steinwender. — Kakor sc nam poroča iz St. Mohora, je pri Kapeli (Grafen* dorf) ob Zilji .poslanec iWaldner na volilnem shodu nas Slovence imenoval „windische Bestien“. To je pač kultura inomostskega vseučiliškega profesorja, slavna nemška „naclkultura“, vredna slavnih prednikov Kim'brov, Tevtonov, Gotov in Vandalov. Zahtevajmo svioje Šole, zahtevajmo svoje vseučilišče, proč od takih surovin! Taki nemški suroveži uče in izpisujejo našo mladino!! To je najboljši dokaz za potrebo slovenskega vseučilišča in slpvdnske tehnike. Sicer je pa itaik naš dični Grafenauer v dež. zboru že dosti jasno dokazal, da Waldner zna samo zmerjati in kričati, glavica njegova je pa puhla in prazna kakor snop o božiču. /Ta patentovan vseučil. pro fesor je vendar-le — „profesor ,	“
Celovec. V torek pr-poldne je bila po- opitna velik a dobrotnica gospa Mar. G' tin, soproga tesarskega mojstra Pogreb je vodil g. stolni župmk Kovač, prisostoval je tndi g. ftolci kanonik Wapp's. — Izginil je 1! letni gimnazijec Fric Burgštaller. Šel je. v torek ziiuraj v šolo, a ni prišel tj e. Bržkone jo je krenil proti Beljaku. — Na tržki cesti je v torek vrgel ogrebavnik, ki jo padel iz strehe: neko kmetico s s nmi in konjem v takozvani gasdnik (Feaerb eh). Poškodovale so se hvala Bogu simo sini. Kmetica ia kobila sta zdravi. — V sredo dopoldne je umrl 79. let star Viktor Nagele, ravnatelj koroške hranilnice.
Celovec. V Šentpetm so orožniki prijeli dva potepuha Franca Mlakarja in Pavla C e» ko ta. Pri Mlakarju so našli v srajci skrito srebrno uro z verižico, dve prazni mošnjiei in pasji jermene k. Bržkone s't tc stvari ukradene.
Celovec. Drsalno (Uuš vo je opustdo snaženje lenta in cest po jezeru, ker je preveč novega srn ga napadlo.
Celovec. Zaradi južnega vremena se sneg hitro taja in bati se je povodenj po vsem Koroškem. Snežni plugi delajo z velikimi težavami pota s\oi globoki sneg in skoz zamete
Špital. Tukajšnja ohr. sodnija išče dediče po Jerneju Sorkotu (Z rkotu), železniškem ileltsveu, ki je umrl tu die 18. novembra 1908. Stanoval je prej v Beljaku, v Šmi-klavžski ulici št 35. (Nikolaigrs.se 35.) Ker je umrl braz poslednje volje, se imajo posta-ni ded.či oglasili tekom 1 leta. -— Sodnija na Gornji Beli išče dediče po gostu Filipu Hnfackerju, ki jo brez testamenta; umrl dne 28. dec. 1908 1. v Zgornji Kolbeici.
Krivavrba. V naši vasi je kradel dninar Jožef Silej iz Poreč. Vjeli so ga in naznanili sodniji
Šf. Vid. Posojilnica n v Kodelji se je preiesla v župnišče v Fridljab. Uradovanje je prevre! t «nošnji župnik.
Duhovniške vesti. V Rabelj je šel za provizorja O. Ciril Goričan, kapucin iz Celovca V Kotfr.aroves je še! za provizorja^ ker je župnik Rota i zbolel, pro vizor Franc Vok iz Blač na Zilji. Blaško župn jo oskrbuje župnik v Borbah. Kaplana Sun inger na Zgor. Beli in Za fron v Zagorici «ta med seboj premen ala službeni mesti.
Sneg. 01 petka sem je po v em Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in po Tirolskem hudo snežilo. Obilni sneg je pouzročil. da je v štiri kotu Gorica—Celovec—Frareensfeste— Trenta obstal z» nekaj dni s’ craj ves že’ezniški promet; kjer se je sp t pričel, tam vodjo vlaki še .vedno z velikani zamudami.. Sneg,-ki je napadel sem in tje po 2 m globoko zapal je tudi vke česte, mungi plazi so poškodovali tudi navadne in železne ceste, pa tudi poslopja in ljudi Zameti ovirajo v gorskih dolin»h še'denes ves pinmnet. Sneg, ki je sprva padal suh, je zadnje f i moker in z dežmn pomešan lomi s svojo težo sadno drevje in hišne strehe. Od juga, ki brije par dni sem. del i plaze ša gostejiomege so bili zadnje dni. Poročila iz posameznih krajev tu s'edtjo
Trviž. V Rablju, kjer je-znana najuujšja vremenska luknja po vsi Avstriji, nap.dio je 2 m snega. Piazovi so zaprli cesto proti Trvižu pri Mrzlivcdi iu B>.liiču in htno -cesto čez rredil. Plaz cb jeteru je vrgel-tam pojato v jezero in je podrl lep kos gozdi.
spital, fr: Livna r (JLdenz) ,-je plaz podil dve- kmetski hiši. Triih ljudje'so mitri, med njimi nek čre-.ljar Butermk.
Trviž. Plaz je poškodoval novo don» drandeo kasarno
v	Rablju in je zagradil nekim voznikom p-tf da s6 jih mogli vojaki izkopati. Pošto nosijo iz Trv.žrf v Rabelj vojaki na smučeh.
Podgorje. Blizu Podgorjau je zadnjo nedeljo öbt'öal -brzovlak v dveh plazih, ki sta se vdrla zu njun in po d njim. Vlaki iz Celovca vozijo samo do tega mesti tn IJodl" morajo h d ti peš do mesta, kjer čaka via! na Trst
Spital. Po gornjem Kcroškcm je namMlo črez 1 m «nega. Vlaki imajo vsi velike, samt de. Kakor slišimo, je proa et med Boicanom in FrancemfcJom zaradi plinov po polnoirm prenehal.
Podrožnica. Promet od tukaj na Jfesenipd se: je moral ostaviti, ker je jarek pred predorom radi plazov frinevaren. Tudi od „Jesenic do Bohinjske Bistrico se je ustavil ves promet. Zaradi plazov pri M»ljnicah je prenehal ludi promet •od tu proti Beljaku. Na.Dovjem je plaz zasul delavca Ja-: viča,. njegovo ženo in sina. Njega • ia sina so izkopali živa, 'žena se je pa pod snegom zadušila.	• ..
ŠntOhor- Poštgi promet po gornji Zilji in Loiah je ** di, z&jnetov in plazov za, nekaj, časa ustavljen.
Trbiž. Pri Ukv ah je vlak št. 9 7j> obtičal v plazu, pri Žšbnicah pa vlak št 1225 v snega./» fadi med Pontablom in Vidmom. sO.se odrli plazovi črez zelezna cek‘ tako da j ves promet od Vidma do Beljaka ostavljen, „otako je p> nehal ves promet po Gorenjskem. Ekspres Niea —Dunaj
vi	d sednj skoz Komin in Ljubljano namesto skoz Pontablo,
V Ufcvah je pri izkopavanju zasutega vlaka nov plaz zasul nekaj delavcev. Eden je bil mrtev.
S T R !A Z &.
Spital. Sodnija v Milštatu išče postavne dediče po Eduarde Pontašu, ki je dne 14. decembra 1. 1. umrl v Cirkvici (Zirlđtzen). • fctev. 19 brez zadnje - volje. ’ -	;
Celovec. Imenovanje. Pri koroškem deželnem knjigovodstvu je računovodja I. razreda Hugo Lin-gio postal knjigovodja, pri deželni zavarovalnici pa je knjigovodja Gustav Kastnar postal nadzornik. — Pri 6. kr. finančnem ravnateljstvu je komisar Emil A e is postal finančni tajnik. — Okrajni glavar O. Schlaiigetihauser je Stopil v pokoj in dobil pri tej priložnosti naslov vladnega svetnika.
Trg.	Goferinovo posestvo pri Sy.> Mariji v
Smrečju je kupil nek R. Ditmar iz Gradca,
Plibrk. Upisano je mesto šolskega vodje na „utra-kvističhi“ ecora/redhici v Žvabeku. U.itelj ima na razpolago šolski vrt >n stanovanje v šoli. Letna doklada zaaša 240 K. Zahteva se znanje slovenščine (čudo! Op ur.) Prošnje do 3i.’snŠca na okr šolski svet v Velikovcu — Izpraznjeno je mesto okra ne babice v Plibrkn. Letia plača 60 K i i doklade za pomoč revnim. OJpoyedni termik 2 meseca. Prošnje do 15. sulca na, okrajno glavarstvo .v' Velikovcu. Pr šnjicam bi bilo znanje shivedščne jako ugodno! (Tibhor,' bistahor. birokVatiČrn šiaeljček! Seveda, kaj pa bi rekel «premilostljivi nemški Folk srat. ko bi staio v izp’sn, da je' slovenščina absolutno pötrebno !?]
&t. Mohor. Dpi rano je mesto'e kr. okr. sodnika v Št. Mohoru ali pri kaki drugi sodniji. Prošnje se Gagajo do dne 16. sušca pri dež. sod. pivdsedmštvu v ‘Celovcu. (Znanje sio>cnšc;ne se za U slovenski (sodu. okraj ne zahteva I)
Cosposvete. D.;e 21. marca ob l/t10 uri dopoldne pride 'pri celovški okr sodarji (v sobi 85.) na javno dražbo Beberjerglnova koca v B ičali pri T.gričhh. Vredna je 3400 K brez intabulaeij; z iiuabulac/jami je cenjena ha 2600 K, hajnižj£ ponudba je 1700 K.
Kotmeraves. Na pro fj prid.) na javni dražbi Pepelova kajza h. še. 3. v Š.n/rjeti (g rii-j. na Gorah). Dražba se bo vršila dne 8 apnla dopoldne o"» 1/.1U uri pri e Kr. okr. sodniji v Celovcu v '85 sobi). Cenjena je na 3600 K; hJjmaajša pmmdba je 2400 K.
Hodiše. Dne 15. aprila so bo javno dražbrio psi c. kr. ..miniji v Celovcu (v sohi št. 85 j or **/, .'0 uri Turkovo i oser-tvu na Plcžiši pri Hodiš sli Na pro tej je zd 1286 E ves fautor, bbst -ječ iz 1 konja, 1 krave.' 1 teleta, vse krme iii kmetskega orodja. Posestva jo cenjeno na 12100 K ; izpoi 8900 K se ne bode pridajmo. Kdor hoče pogledati v zemijišio kuj igo, naj *sč oglasi v 87. sobi prt c. kr. okrajni sodniji v Celovcu.
KruujnUo
Kmečka zveza za okraj Kamnik je imela v nedeljo shod v Stranjah, Shod je bil jako dobro obiskan vzlic slabemu vremenu. Poslanec dßkan Lavrenčič je poročal o delovanju deželnega zbora. Predsednik
K.	Z, je govoril o napredka y kmetijstvu ter povabil navzoče na poučno potovanje iv, Bohinj in na Koroško, da si ogledajo lam tuje naprave in jih poskusijo potem doma. Potem se je izreklo popolno zaupanje poslancem S, L; ,S., ‘dr. Krdku in dekanu Lavrenčiču. Shod poziva deželni odbor, naj ukrene vse, da se okrajna cesta od Kamnfcjka do štajlerske deželne meje na Crniv/cu sprejme med deželne ceste. Od Črnivca naj se napravi deželna pesta do Štajerske meje na Rakovem. Obenem naj se obrne deželni odbor na Štajerski deželni odbor, da ta presküdi deželno cesto iz Luč na Rakovo.
Shod liberalne stranke vi Litiji. Narodno - napredna stranka je sklicala na dan 28, februarja shod v Litijo. Kakor navadno v zadnjem času, tako so tudi na tem shodu liberalci spustili v boj, kot govornika seveda mladega doktorja Žerjava. Temu dr. Mahnič posebno leži v želodpu, češ, da je on bil prvi, ki je.,vpeljal klerikalizem na Kranjskem. No, Žerjav je pa res še jako mlad doktor! 0ato pa_ se poteguje tudi za nameravani novi liberalni časopis na Kranj-sl^GDl
Novi sneg, ki je zapadel zadnje dni v tako ogromni množini je napravi! pri železniškem prjmetu zeh» velike oviro Val vlaki hfnii’> zamude. Pj nekater-h stranskih progah je promet docela ustavljen. Po dfžavni železnici •v*>7.i d. 'Uki !,-e do Jasen'c in (je C»’!ovca. Delavcev je vse polno po progaKl f ;i ‘ j h je vendar še premalo. V i redo i-e .je c dpeljalo ha1 JČ-cnice 40Ö mož 27. be gijskrga pešpolka, da pomagajo delavcem.
Organizacija uradnikov jngo-lovandvih denarnih za' od »v bo im ia dne 14. marca ustanovni občni zbor v LjublUni.	:
Odličen gost v Ljubljani. Odlični roški publicist Grigori i’ Bhbrikin je : dospel sadnjo dni v Ljubljano "da, se ponči o polit čnih in gospodarskih razmerah Slovencev. Po .et i je uredništvo ^Slovenca“ in „Katoliško tiskarno“. Prisostvoval je v torek zvečer tudi ob Temu zboru „Ruskega kružka“ v srebrni dvorani hotela „lini n“.
"Jr* Hi
1
Volilno gibanje je ’ postalo j-rko ž'Vakno v tržaški količi. Slovenski tržaški i dvokatje so jako „pridno , na srehodu po okoličari^kih ošlarijali, kjer zabijajo ljudem v lavo. da morejo rešiti slovenski narod ob zeleni AdW ji le dvokatje, katere- morejo seveda okoličani tndi voliti v testni svet tržaški, ki je obenem tndi debetni zbor. ' Volitve v predštojniitvo delavske z varova i oper nezgode V Trstu se vrše dne 31 marca 190. 'n cer iz delavske skupino VI. kategorije. Voliti je enega lana in enega namestnika. Slovenska kandidata sta.
Jerica Anton,, delavec pri Devici Ma ijx v Polji, za čiana; Gomišček Fran, poslpvodja v 8jdka.ua za namestnika. '
Zaupeh Shod.ž^ pnliodüje’Valitve v mestni svet tržaški, sklicuje pplitičuo J'dra$W' („E'dmpst“ v Trstu' za danhš. žvečerf'	, s.
Strašna tragedija v Št. Andrežu. v št. Andreža se je odigrala v h či na pondefjefc; jako žalostna tragedija.--23 letr«j delavec'An o i' Nanut je zahajal v hišo Pavlina, posestnika, pri Kat-rein'je služila Mar.ja Pavlin. Nanut je opazil v zadnjem času, da ga dekle ne mara. Ko je prišel' Nanut v nedeljo zvečer k 'Pavlinu-, je ustrelil z samokresom najprej sebe in potem pa še Mar jo Pavun. Težko ranjena so prepeljali v bolnišnico v Gorico.
Korni poveljnik, 'ge.serai pc-bote Putmrek je prišet inšpieirat vojsko ppsaiii.u^vi Gorici in .ob. .me^U VojaKi se,-, nahajajo sedty na vajah po1 celotniMjr« ob mejh	- •
Narodno-oloramono delo.
• ■■■’.	.»-i te ' te'te. S'/ir	■	'
,i -	n
Nemško urtidništvo smatra, Spodnje-Siajecsko kot obljubljeno deželo, katere ni še le treba priboriti, , kakor so to morali storiti Izraelci, temveč, mu jo je , avstrijska vlada kar poklonila ,v dar. Da se ta dežela, za nemško uraclništvo cedi medu in mleka, .kaže veliko število nemških uradnikov, ki soj že na slovenski zemlji in ki tukaj gotovo, dobro prospevajo.
Če lemi* 'ne bi bilo tako." bi nas brezdvomuo žapu-, , slili ter potegnili med svoje nemške bratce. Tega pa nikakor nočejo storiti. Ravno nasprotno: vednq veo jih sili med nas. Zadnja' sodnijska imenovanja so ponovni dokaz, za, to. Da nemški uradniki naše: dežeje, , niti -vredni niso. gotovo manj nege, Izraelci obl j ubije- ■ ne, se že iz tega vidi. ker za) n,jo z/ velike v oči pe jezikovno niso usposobljeni. In taki ljudje, k|» -niti po- ... trebile kvalifikacije nimajo., pri nas avansirajo, in np , . samo po redoviti poti. temveč dostikrat se v vsakem - oziru sposobnega slovenskega uradnika potisne na stran, samo da se nemškemu tovarišu napravi) pot naprej. Zasledovali bomo vse take ..slučaje sedaj po ' samezno!
SMmarkiim okrožje Maribor se je pretečemo nedeljo' ustanovilo. Dosedaj so mu pristopile podruž-1 nice: Maribor . dve podružnici —Ptuj >- tudi 2 1
Ormož. 'Slov. Bistrica.,. Pragarsko. Studenci, Ljutomer. Cmurek, Radgona, Razvanje. Sv. Lenart v-Slov. gor. Na ustanovnem shodu so imeli glavno.-be-se'đo voditelji spodnještajerskega Nemštva: Plachkv, AVasITaii in Ambrosehitseh. Poslednji je prerokoval, da. boi prišel čas, ko bo Südmarka' izpolnila} vse, kar ; se od nje pričakuje. Vsenemštvo najbrž od Südmarke pričakuje, da ponemči vse slovenske pokrajine ter tako zgradi zaželjeni nemški most do Adrije. Posrečilo se ji to ne ho. naj se, še toliko mark iz Nemčije prikota v njeno blagajno. Ponemčili nas ne boste in ne boste nas pregnali z rodne zemlje. Žilavo smo jo branili dosedaj^ še z večjo odločnostjo in vztrajnostjo jo bomo čuvali in ščitili odslej. Na straži smo za svojo domovino in! obenem za celo. državo proti nemški ; in laški iredenti. Zato pa moramo izraziti ne same svoje začudenje, ampak tudi svoje ogorčenje, da se . je za „Gauobmanna“ dal izvoliti profesor Sepperer z deželnega ženskega učiteljišča, Mož, ki. je plačan tudi s slovenskim davčnim denarjem, ne spada v dru-• štvo, ki 7i največjo zagrizenostjo preganja in oškoduje Slovehce, šb manj pa sme tak mož stati na Čelu tega društva in mu kazati pot v oškodovanj^.,tistega naroda, /ki ga plačuje s svojim davčnim denarjem, . Kaj takega je samo v Avstriji mogoče, in mi moramo, ^ skrbeti, da se bo to tudi pri nas odpravilo.
Schulverein pridno ustanavlja podružnice po Štajerskem. NTi še dolgo, klar se je Taka podružnica osnovala v Spilfeldu, čez dva dni je (sledil sqsedni Stras. Sedaj šteje skupno 1458 podružnic, celo v Ga- , liciji jih že ima 10... Med darovalci se naihajja občina Cmurek 140 K, mestna občina Brežice 140 K, emu- , reška posojilnica je darovala 50 K, šoŠtanjski Nemci ,
7 K 90 v, njihova podružnic,a pa je nabrala 27 K , 38 v. Podpora se je med drugimi dovolila, otroške -mu vrtcu v Marenbergu, glasbeni šoli v Ptuju, ljud-■ ski knjižnici v Hrastniku, za učilna sredstva v Pe-. krah pri Mariboru. Letošnji občni zbor bo v Bjelicali.
Nemški Schulverein kliče k bojkotu. V Postojni na Kranjskem se je pr (Al kratkim otvoril nov hotel, „,N)ational“. Vodstvo Scliulvereina opozarja nemške , obiskovalce postojnske jame, da je to Čisto (slovenska ... (bindiš-arsko) podjetje. Iz tega opomina bi naj nemški ■ potniki seveda izvajali te posledice, 'da bojkotirajo ta hotel. Kakor vidimo, se Scliulverein ne bavi samo s podpiranjem nemškega šolstva, ampak tudi s pospe-Sevanjem bojkota napram slovenskim podjetjem. Kaj-t p pada jč nemški obrambi to dovoljeno.-	- <
Siiilniarlnna podružnica v Studencih, ki. ima ,-skrbeti za' vzdrževanje ‘otroškega vrteča, je v prete-•čenem letu imela i50,;.48 K-dohodkov; in 54.19 Kc • stroškov; čisti dohodi v znesku 1450.29 Iv.so-, se por <•*. rabili za pokritje»primanjkljaja pri društvu -zg otfo-■ški vrtec. Za dohodke je poskrbela s tem, da .i«1 Pr|-redila dva koncerta, družabni večer, veselico, v P9-Jetju in se d prošnjami lobrnila (do posameznih ose in'društev. Krepko so jo tudi podpirali nemški tur- » t
i ei i' Manjšinsko; delo medj .Cehk Nstrojdni Jeidnota^ pro jihožapadni Moravu lepo
moravsko obrambno.društvo 1. ^G^Tmeto 4373 K dm hodkov, jih je 1. 1906 imelo 15t.323 K, L 1907 pa /e 18.033 K- Obrambna Ideja torej napred|uje tudi med.
Slovani in ne samo med Nemci, kjer ima po. krivici to ime, ker ni obrambna, temveč skoz in skoz napadalna. — Število članov se je y\ zadnjem upravnem letu vzdignilo od 8000 na 11.463, Pjodružnic se je nanovo ustanovilo 71, vsled Česar je vseh skupaj 288, 43 pa se Če snuje,: Društvo podpira narodno šolstvo in sploh izobrazbo. Za šolstvo je izdalo 53.017 K. Izobraževalnih predavanj je glavno vodstvo priredilo 155, podružnice pa 749,: Podružnice so imele 147 knjižnic z 31.185 knjigami, bilo je 112.506 bralčev, ki so prebrali 50,629 knjig;, poleg jtega je društvo: še Vzdrževalo 46 potovalnih knjižnic s 1749 knjigami. Za Časopise je društvo izdalo 6663 K, Uspešno je društvo delovalo tudi na gospodarskem polju. Njegove podružnice so skrbele za melioracije, drenaže, sadjarstvo, za pridelovanje ovočja, za perutninarstvo in sploh živinorejo; dovoljevale so tudi prispevke zana-' kupovanje poljedelskih strojev, za umetna gnojila i. t. d. Društvo torej izvršuje obrambo ne samo na polju Šolstva in izobrazbe, temveč tudi na gospodar-skem polju.
Za „Društveni Dom“ v Št. liju so darovali: na plesnem venčku v Gradcu nabrala gdč. Katarina Vegan 3 K 25 v. Anton Krašovec, nabral na gostiji Ivana Poči-valšeka v Imenem pri Podčetrtku 7 K.
Za Obmejne Slovence so darovali: g. svečar Günther ; , v SloveDjgradcu 10 K; na gostiji g. Martina Jančič v Makolah 5 K 64 v; svatje na gostiji Franca Pernat pri Sv. Lovrencu na Drav. polju 4 K 50 v.
Somišljeniki S
Zahajajte le v tiste gostilne, kjer dobite „ Stražo “! Poslužuj te se v prvi vrsti tistih
trgovcev in obrtnikov, ki inserirajo v „Straži“!
Razgled po svetu.
Primas španske cerkve nadškof Sancho v Toledu je umrl prošli teden v Madridu. Pokojnik je bil tudi kardinal in je bil jeden od najveljavnejših duhovnikov in v obče jako važna oseba v cerkveni hijerarhiji.
Za avtonomijo Albanije. Kakor vesti iz Soluna javljajo, razpošiljata albanska vodja Alberto Ghiki in Kastrijota letake po celi Albaniji, v katerih poživljata narod na skupno akcijo za avtonomijo Albanije. Oba vodja se nadejata enkrat zasesti albanski prestol, zato pa hočeta pridobiti ljudstvo na svojo stran. Kakor znano, sta že oba večkrat nastopala kot pretendenta.
Lavina je zasula v vasi Tassei na Laškem dve hiši v katerih se je nahajalo tačas 14 oseb. Takoj, ko se je zvedelo o nesreči, so odšli iz Belluna oddelki vojakov, da rešijo podsute.
Mamutovo okostje V Bosni. Različni listi poročajo, da so našli v Laminei pri Bosanski Gradiški popolnoma dobro ohranjeno okostje Mamuta.
Kadetna šola premeščena. Iz Petrovaradina javljajo, da mislijo oblasti premestiti kadetnico v Kamenici, radi resnega položaja, v Zagreb.
Potres v centralni Ameriki, iz Havane javljajo vesti, da so občutili jako hud potres, ki je trajal precej časa. Središče tega potresa je centralna Amerika, ker so prišli močni sunki od one smeri.
Albanska abeceda; ostane cirilica. Kakor smo že prošli mesec poročali, so skušali avstrijski in italijanski učenjaki in poslanci pregovoriti Albance, naj uvedo kot pismeno abecedo latinico. V to so že na Dunaju za Albance sestavili latinsko abecedo. Minuli teden so se pa zbrali v Skoplju albanski učitelji in prvaki, kateri so sklenili, da ostane uvedena v njih zemljišču cirilska abeceda, ker najbolje odgovarja odnošajem z ozirom na sosedne narode.
Krvavi poboj z Bedninci. Vesti iz Sena javljajo, da so nastali med Beduini v Jemenu veliki nemiri. Napadli so jeden vojaški oddelek, ki je spremljal prtljago in vozove mutešerifa iz Hodejde. Dvajset spremljajočih vojakov je bilo ubitih, vozovi oropani, a brzojavna zveza popolnoma uničena. Istega dne so se spoprijeli tudi vojaki dveh bataljonov s plemenom Zeranik. V tem boju je bilo na obeh straneh mnogo izgub.
Mladotnrki so pričeli delati na podlagi svojega šolskega programa. Odbor v okrožju Mihalidzik je preosnoval tamošnjo deško šolo v popolnoma modernem duhu in otvoril tudi dekliško šolo. Ta odbor se je tudi obrnil s prošnjo na vlado, da bi privolila sredstev za povzdigo srednjih meščanskih šol.
Primanjkovanje ljudskih šol. V prostrani Galiciji primanjkuje grozno ljudskih šol. Po celi deželi je nad 1000 občin, katere nimajo nikakih ljudskih šol. Sedaj se hoče temu vsaj deloma opomoči. Deželni zbor je sklenil vsako leto prispevati v povzdigo novih šol 400.000 K, ali to je vse premalo. Zato se je deželni zbor odločil vzeti predujem v znesku 10 milijonov kron. Ta znesek bo služil za zidavo in cskrbitev primanjkujočih šol po celi deželi.
Petdesetletnica smrti bana Jelačiča. Hrvatje se pripravljajo, da prirfde na spomin historičnih dogodkov na Hrvaškem leta 1848. posebno proslavo bana Jelačiča. Dne 20. majnika t. 1. bo 50 let, odkar je najslavnejši ban hrvaški Jelačič zatisnil oči. V proslavo te petdesetletnice naj bi se priredila posebna Jelačičeva razstava, na kateri bi se zbralo vse, kar se nanaša na bana Jelačiča, ter se nahaja v posesti muzejev, privatnih krogih ali pa v rodbini. Sodeloval naj bi pri tej razstavi v prvi vrsti narodni muzej v Zagrebu, ki sodeluje sedaj pri razstavi nadvojvode Karla na Dunaja.
Nov zakon na Danskem proti kajenja. Na Danskem so sprejeli zakonsko osnovo, po kateri se najstrožje zabranjuje mladeničem izpod 16 let kajenje. Osebe, katere bi dajale duhan ali dovolile pušiti mladeničem izpod 16 let, zapadejo strogi kazni.
Vožnja severnoameriške mornarice. Atlanska mornarica Zjeainjenih držav je prispela sedaj v Hampton Roads, kjer je bil predsednik Roosevelt na obisku. Vse bojne ladije so streljale s topovi na čast predsedniku. Nato je sledilo pregledovanje mornarice, kar je nudilo posebno krasen prizor. Na obali je kar mrgolelo ljudi, ki so prisostovali krasnemu prizoru. V govoru poveljnikom brodovja je dejal Roosevelt, da je močna mornarica najboljše sredstvo za vzdržanje miru.
Nove pridobitve Anglije v Aziji. Angleška in Sijam sta napravili pogodbo, pri kateri prevzame Angleška pokroviteljstvo držav Kedah, Kelanten in Tienganu, katero je imel dosedaj Sijam. Polotok Malaka je pripadal preje na pol Sijamu in na pol pa Angleški. Vsa posestva Anglije leže v zapadnem delu in se zove cela skupina „Straits Settlemens“ ker leže ob morskem potu med Malako in Sumatro. Severna obal in jeden del na -vzhodni strani je pripadalo Sijamu. Sijamu je dala Angleška za odstopitev pokroviteljstva nad gori omenjenimi državami nekaj političnih in trgovinskih ugodnostij.
Starost vodopada Niagare. Že zdavnaj so se priro-dopisci bavili s tem, da zračunajo starost velikih slapov, kateri s svojo elementarno silo ostavljajo vidne znake v zemeljskem površju. Posebno slapovi Niagare so, ki se izrabljajo v tovarniške svrhe tako, da se je moral izdati zakon pred dvemi leti v njih obrambo. Slapovi so že proti koncu
18.	stoletja jeli posebno zaradi njihove starosti, vrlo zanimati amerikanske prirodopisce. Leta 1789. je cenil Andrev Elbert starost slapa Niagare na 55.000 let. Po njegovem mnenju bi voda potrebovala toliko časa, da izdolbe tako globel, kakor jo ima Niagara. Po novih vesteh geološkega raz-izkovanja dr. Spencerja je pa naznačena starost prevelika. Po njegovih lastnih merjenjih bi znašala starost Niagarinega vodopada najvišje 39.000 let.
Medicinsko umetniška razstava. Prihodnji mesec bodo odprli v Antwerpnu na Nizozemskem medicinsko umetniško razstavo. Razstava bo seštojala iz umetniških del, kateri so v zvezi z medicino. Fotografični oddelek bo imel slike iz bolnišnic, iz življenja zdravnikov in medicincev. Posebno zanimiv bo oddelek pesniških del, kateri opisujejo trenutke iz medicinskega življenja in redke knjige medicinskega obsega.	i
Prekrstite? Prikop v Pragi. Praški mestni svet je dal prekrstiti zloglasne Prikope, kjer so se pričeli nemiri od strani nemških buršov v kralj Jurij Podjebradovo cesto.
Narodno gospodarstvo.
Žitne cene Maribor. Pšenica K 11.50; rž K 10.—; ječmen K 9.— ; oves K 9.50; proso K 9.— ; ajda K 8.50; bob K 11.—:; seno sladko K 6.—; ržena slama K 4.— za 50 kilogramov.
Nova cukrarna na Moravskem. Zaupni možje združenih pridelovalcev eukrove pese naj Moravskem so sklenili v svoji zadnji seji, da ustanove svojo cuk-rarno z značajem akcijske! družbe 1 v okolici mesta Brna.
Železni trg v Ameriki. Predsednik United States Steel Corporation je izrazil, da trust ne boi znižal cen za jeklene plošče. Ravno tako so* vse druge družbe, kakor: Pensylvanija, Cambria, Bethlehem in Lakavanna Steel Cie. sklenile,i cene na nikak način znižati.
Regulacija Drave od Maribora do štajersko-hrvaške meje. Na imenovani; progi je Drava jako zanemarjena, posebno njena struga skozi mesto Maribor. Od leta 1892 so se izvajale» sicer nekake regulacije v to svrho, da se prepreči večja škoda na bregovih in po bližnjem zemljišču, a radi pomanjkanja denarnih sredstev so bile brez medsebojne zveze in brez prave sestavej Leta 19Ö7 je prišlo do sporazuma med državo in deželnim odborom glede denar nih sredstev, potrebnih za regulacijo Drave na celi. gori naznačeni progi. Skupni stroški so zračunjeni na 12 mil. kron in sq razdeljeni sledeče:	na vodostavbni
fond 30%, na melioracijski fond 40%, na štajerski deželni fond 30%. Delati se bodq pričelo, kakor hitro bode zakonska osnova sprejeta v štajerskem deželnem zboru.
Češka eskontna banka, češka eskontna bunka je imela dne 27. m. m. občni zbor. Poročilo o njenem poslovanju se je jednoglasno odobrilo in vodstvu se je izreklo zaupanje. Jednoglasno se je sprejel predlog vodstva, da se razdeli 10% na dividenda in da se vloži na nov račun 1,376.897 kron.
Nazadovanje porcelanskega izvoza. Iz Selba na severnem Češkem se poroča, da je izvoz porcelanastih izdelkov znatno padel. Meseca januvarja t. 1. se je izvozilo barvanega in belega porcelana za 11.538 stotov proti vlanskim 19.323 stotom. Izvoz belega porcelana, japonskega porcelana brez glazure je narastel od 4508 na 4949 stotov. Izvoz takozvanega luksusporcelana in drugih enakih izdelkov je zelo padel in nazadoval.
Kako spraviti vino v denar? V Italiji se je lansko leto pridelalo okoli 56 milijonov hektolitrov vina, katerega se ne more nikakor spraviti v denar. Do leta 1904 ko se je odpravilo vinsko klavzulo iz trgovinske pogodbe z Avstrijo, eksportirala je Italija letno do dva in pol milijona hektolitrov vina; leta 1905 pa le še 856 000 hi. Letni konsum na osebo se računa eden hi; ker šteje Italija 34 milijonov ljudi, popijejo doma ravno toliko hehtoiitrov.
Kam torej s tolikim prebitkom? Cena vinu v Italiji je sedaj od 6—10 lir hektoliter. Vinogradniki bi vino radi destilirali, pa jim ni možno, ker znaša davek na alkohol 130 lir na hektoliter. Laška vina se kaj rada pokvarijo -r da bi se za nje vsaj nekaj skupilo, prišli so kmetje na jako pametno misel. — Odprli so namreč shrambe in naznanili, da vsak gost lahko pije za 15 centezimov eno urn toliko vina, koliko hoče, ako se v tem času še ni dosti napil, pije za dragih 15 centezimov dokler mu drago. Ako bi tudi naši vinogradniki poskušali to novo iznajdbo in bi
n.	pr. postavili za prvo uro 40, za drugo 30 in za tretjo uro 20 vinarjev v katerem času se že lahko vsak pošteno-opije.
Reforma kmetijskega kredita. Dr. Grabmayr je vložil v gospodski zbornici svoječasno predlog, s katerim se vlada poziva, naj čimprej vloži v poslanski zbornici zakonski načrt za reformo kmečkega kredita. — Specijalna komisija se je posvetovala o načrtu, ki ga je tozadevno sestavil predlagatelj sam, in je izdala poročilo:	— Glavne
točke Grabmayrjevega predloga so: 1. zastavne pravice na poljskih in gozdnih posestvih se smejo ustanoviti le za ne-odpovedljive, v najdalje 60 letih v anuitetah odpiačljive terjatve. 2. Terjatve, ki jih imajo na poljskih in gozdnih posestvih kreditni zavodi, navezani na javno polaganje računov, se imajo, če se že sedaj ne odplačujejo v anuitetah, spremeniti v anuitetne dolgove, In se imajo odplačati najdalje v 60 letih; dolžniku pa se mora dati možnost, da to dobo tudi skrajša. 3. Pri vseh prisilnih prodajah poljskih in gozdnih posestev morajo posredovati javni zavodi (deželni hipotečni zavodi) v svrho, da očistijo posestva vseh odpovedljivih hipotek, ki se ne dajo amortizirati. 4. Deželni zakonodajni zastopi naj odločijo termine, kdaj stopi ta kreditna reforma v veljavo.
Najnovejše vesti.
Slovanska jednota je imela včeraj1 dopoldne sejo, ki je trajala tri ure. Sprejeta so bila pravila in izvoljeno začasno predsedstvo. V predsedstvu so:; dr. Šušteršič, dr. Kramar, lUdržal in dr. Ivčevič. Predsedniku pripravljalnega odbora dr. Pacaku in dr. Šušteršiču sq je izrekla zahvala. Sprejela se je resolucija, (v kateri se izraža nada, da se bo y interesu slovanskih narodovi in monarhije! posrečila ohraniti mir.
Kaj ho z vojsko? Iz Belgrada došla poročila si zelo nasprotujejo. Dočim so se prva poročila glasila, da je srbska vlada izjavila, da nikakor ne odneha od svojih! zahtev, se sedaj poroča, da so bile te vesti neosnovane in da Srbija sploh Še ni odgovorila Rusiji. Odgovor; Rusiji pa da bo tak, kakoršnega si je nadejala Rusija. — Danes pa prihaja iz Belgrada vest, da sedaj srbska vlada oficielnqf razglaša, da pod nobenim pogojem ne če in ne mora odnehati od svojih zahtev p o t e r i tori a 1 n i kompenzaciji in po avtonomiji Bosne i n Hercegovine.
Naročite „Strato“!
SE Pohištvo
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi pa znižanih cenah pri '	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Svečar in medičar
Jožef Dufek. marieor
Viktringhofova ul. 30
priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč.	20
Usojam si vljndno naznaniti, da sem se kot domačin naselil v Celju kot
stakni in galanterijski klepar.
(Svojo delavnico imam v hiši sfev. I Dolgopolje).
Vsa v mojo stroko spadajoča dela bodem izvrševal točno in solidno ter po najugodnejši ceni. Sprejmem tndi vsa popravila. Priporočam se za naklonjenost in prav obilna naročila ter obljubljam, da se bodem vedno vestno tradil zadostiti' vsem zahtevam.	72
ANTON JOŠT, kleparski mojster
Celje.
državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. st. 100“ Frankolovo
Franjo Bures g
if ■ Maribor, Tegethofova cesta 33
M
3i£	pred kolodvorom,	10
§§| priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, ^	nr itd. po najnižji ceni.
£ Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Vplačani deleži zadružnikov: 18530 K
Dosedajni promet čez 4 milijone
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Posojila na zemljišča po 5% do 51/* /» brez
in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računa pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiienih dolgov z najman)-

MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v raseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drngače se ne odgovori.
Kuharica, stara 35 let, želi vstopiti v službo v kako župnišče. Posudbe na upravništvo tega lista.
69
Spretnega solicitatorja, zmožnega stenografije, sprejme takoj dr. E. :Pipuš, odvetnik v Mariboru. 70
Valilnike (za umetno valenje pisce to v) in druge perotninarske potrebščine izdeluje po ceni ia pri-: poroča Podružnica osrednje perutninarske zadrugevMengšu Kranjsko Ceniki na zahtevo vsakemu zastonj.
57
Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov
njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, 2 hiši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifro: Lepo posestvo.	58
Dčesec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Več pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7.
Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemliišča. 10 minut orl
Vojnik.
Vinski sejem v Ormožu!
Kmetijska podružnica v Ormožu
priredi v četrtek, dse 11. marca t. 1. v dvorani gostilne gosp. Škorčiča
vinski sejem ormoško- w at* ljutomerskih vin.
Ponujala se bodo izborna vina le iz ormožko-ljntomer-skega okraja.
Začetek sejma ob pol 11. uri predpoldne, po do-
pnporoca po najmzji coni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.	71
_____CeHkireni slikar
* Peter Markovič *
-«kadem, slikar v Rožeku na lirošketn
Z
Z
Z
Z
■Z
z
z
z
z
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, posebno altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem Času doma v svojem atelijeju in izdelujem manjša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovora in brez konkurence. ^
Z
z
0 Meloiatelj cerkvenega orodja in posode Q
tol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Slikar in pleskar
Franc Dinjah
v 1ARIBORU; župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
Razpis.
Les iz parcele št. 886 z 2727 m8 se bo dne 17. marca 1909 v župnišču v Šmartnu na Dholici prodal. Najnižja cena 8 K za m8 stoječega lesa.
Natančnejša pojasnila ustmeno ali pismeno daje župnijski urad Šmartin na Dholici P. Poreče ob jezeru, (Koroško).	68
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno keglijšče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v fiariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu, najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor« Šolska ulica 2.
Restavrao
Izvrstno domače usnje : karodnf dam
r,

Cerkvtni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
Ü ARI BOR, Kasino£asse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Ce>I|e
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
Ma debelo.	NTa drobno.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanj a s hrano za letovišč arj e; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
s se priporoča za obilni obisk.
S
s
s
s
s
s
s
s
s
K
S
N
K
K
S
Brzojavi: „Kamnoseška in dnstrijska zadrnga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
narodno kamno-
Brzojavi :„Kamnoseškain-dnstrijska zadrnga Celje“:
Stavbena in nmetna kamnoseška
: : : obrt s strojnim obratom. : ::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. : :
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Trgovina Marne sv.
Koroška cesta štev. 5
m ■
B B
Zastonj
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke iti pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peres1, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.	: : :
B B B
Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri : : bolnikih in križe viseče za steno. : :
Za nakup priporočamo tvrdko m
v	__
JL E. Sepe©, Maribor
Grajski trg štev« 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
Slovenci!
Vaša narodna dolžnost je, da kupujete vse manufakturno blago v trgovini kjer je dobro in najceneje in taka je trgovska hiša na drobno in debelo
M?* Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti: povzetju in čez K 20'— franko p avstro-ogrskih deželah.	i
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski fr j šf. 2 v hiši josfilne pri črnem orlu (Schvarzen-Adler).
Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja čez en milijon kron.
Hranilne vloge
bo sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti bo pripisujejo h kapitala 1. jaouaija in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. \ Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/4°/0, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5*/,% in na osebni kredit po 6#/p- Nadanje izposojajo na zastavo vrednostnih papiijev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo Ust proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek®.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemi! praznike. — V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldni. 6
|wu»	nw raipolafto doistarf*. hrnniin» nahlralnlhe.