For the Editorial Board and SNF Ivan Cerar
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada
St. Joseph's Press, Toronto
Subscription rates: $3.- per year
25 cents per copy 1 line 10 cent, 1 column z 1" $1.40
sLovensKA
Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvoboju: Gospod življenja je umrl, kraljuje živ.
(Pesem slednica)
FOR n FREE SlOUEnm
LETNIK VI VOLUME VI.
TORONTO, 15 MAREC 1956
ŠTEVILKA: 3 — NUMBER: 3
REALNOST VSTAJENJA
Kar koli je plod človekovega delovanja, kaže sledove nepopolnosti. Popolnost je samo cilj, ki se mu bolj ali manj uspešrror prrtJitZUjemo.
Človeku pa je tudi svojsko, da more pravi red preobrniti na glavo. Zgodovina dokazuje, da človeštvo to možnost le prepogosto tudi izrabi ter zlorabi svojo svobodo po navadi ne samo v škodo tistih, ki so za zlorabo osebno odgovorni, marveč zaradi človekove družne narave tudi v škodo drugih ljudi in večkrat celo bodočih generacij.
Toda prav tako je človeku tudi svojsko, da mu je po božji milosti vedno odprta pot iz globin v višave, iz padca v vstajenje. Skrivnost padle, pa odrešene človekove narave se odigrava dan za dnem ne samo v življenju poedincev, marveč tudi v življenju občestev. Dokler je ohranjeno vsaj življenje samo, je še vedno odprta pot kvišku ob podpori in sodelovanju z božju milostjo.
Človeka neprijetno dirne, če najde celo pri katoliških piscih trditve o biološkem propadanju narodov. Sicer je zgodovinsko dejstvo, da so narodi nastajali in propadali, da so se kulture vrstile in zamenjavale, toda prav tako sta zgodovinski dejstvi tudi naslednji ugotovitvi: Biološki razpad naroda je vedno sledil padanju njegove nravnosti, ter biološko izvajamo vse človeštvo iz enega vira in so tako ljudje določenega časa vsi enako oddaljeni od skupnega vira. Upravičeno smemo govoriti o mlajših ali starejših narodih kot kulturnih občestvih, ne pa o mlajših in starejših narodih kot bioloških družbah.
Kulturni filozofi so bolj ali manj soglasni v trditvi, da je z a p a d n a kultura dosegla skrajno točko razvoja, ki je še zmožna življenja. Vsako nadaljevanje poti naprej v smeri materializma, individu-alizma in kolektivizma pomeni gotovo duhovno smrt Bilo je že dovolj prerokov, ki so napovedovali Zapadu zaton. Na žalost pa se večina s temi vprašanji ne ukvarja preveč in prepušča rešitev drugim.
V današnji svetovni krizi, ki je predvsem kriza duha, ki se je dal premagati snovnosti
VABILO ZA DEBELOGLAVE KALINE
in z njo zvezanimi omejitvami, se moramo zavedati, da bomo mogli rešiti tudi vprašanje kruha in obleke ter strehe za človeka zadovoljivo le, če bomo vsaj istočasno reševali tudi krizo duha. Vsakdanje življenje nas stavlja vsak trenutek pred nova vprašanja, pred edinstvene položaje. Tehnika organizacija in sproščene energije se ja vljajo v taki razsežnosti in v tolikem medsebojnem prepletanju, da za preteklo dobo šolani duh razvoju več ne more slediti in da uspavane in od podedovane miselnosti ohrom-ljene nravne sile ne kažejo več dovolj moči, da bi postavile prihajajočo atomsko dobo v službo Boga in s tem tudi v službo človeka.
Kakor je tudi položaj resen in delovanje vsakega poedin-ca zlasti v teh dneh prehoda usodno tudi za celoto, tako položaj za kristjane ni brezupen. Prav praznik Vstajenja nam dokazuje, da je na duhovnem ter preko njega tudi v družbenem ter gospodarskem področju na razpolago božja pomoč za rešitev osebnih in družbenih vprašanj. Zaradi človekove slabosti vodi pot k boljšemu celo bolj ali manj redno skozi prečiščeval-no trpljenje. Zaradi človekove kratkovidnosti in omejenosti je včasih celo nujno, da pride do nasilnih prelomov, ker se ljudje drže preveč krčevito preteklosti in njenih zgodovinsko pogojenih in v sodobnosti že duha ovirajočih navad in ustanov.
Toda božja milost je človeštvu samo na razpolago, odločilne korake d6 nje moramo napraviti sami. Bog stoji sicer vedno pred vrati človekovega duha in tudi večkat potrka, toda odpreti mu moramo sami, če hočemo, da bo vstopil.
Graditev novega sveta, ki se poraja pred našimi očmi dan za dnem in čigar obrisi postajajo bolj in bolj zaznatni, bo zahtevala od vsakega od nas, da postrgamo raz sebe stari kvas danes že v mnogih ozirih obremenjujoče preteklosti ter da postanemo novo testo, novi kvas, ki bo iz prvin duha ob vodstvu sv. Duha oblikoval novo dobo v svo-zasebnem, pa tudi družbenem življenju.
dreš
Skupno rešujmo vprašanja lepše bodočnosti
Pred dnevi sem dobil prepis dela članka Borisa Kraigherja, predsednika vlade LR Slovenije, objavljenega v Rodni grudi št. 1 na str. 3. pod naslovom: Skupno rešujmo vprašanja lepše bodočnosti:
"Kot poseben problem se je po letu 1945 pojavilo vprašanje politične emigracije iz Jugoslavije. Mislimo, da ta problem danes ne igra več nobene vloge, saj je po desetih letih nove Jugoslavije dovolj očito, da je vsako vračanje na stanje pred desetimi leti nemogoče in se je zaradi tega tudi ta politična emigracija v teh letih v svojem bistvu že spremenila v ekonomsko emigracijo, za katero smo prepričani, da bo v svoji večini, kakor deloma že danes, našla enako razumevanje za napore nove Jugoslavije v premagovanju j njene gospodarske zaostalosti in se z enako vnemo vključila v vrste podpornikov naših skupnih naporov. Vse misli na maščevanje so danes že ne-; umne, brezpredmetne in jih v Jugoslaviji prav nihče več ne goji. Danes je važno medsebojno razumevanje, važni so skupni pogledi na vprašanja bodočnosti. Zaradi tega se ob tej priložnosti obračamo na vso našo emigracijo, ne glede na vzroke, ki so jo prisilili k temu težkemu koraku preteklosti, da v znaku medse-, bojnega zaupanja skupno rešujemo vprašanja lepše bodočnosti".
Ganljivo vabilo, ki je namenjeno ljudem upogljivih hrbtenic in slabega spomina. Za lažjo orientacijo pri takih in podobnih pozivih, ki se bodo v bodočnosti še ponavljali, naj navedem nekaj dejstev.
Zanimivo je, da so se ti pozivi sprave, odpuščenja in skupnega sodelovanja pojavili tudi med slovenskimi oz. ju-
goslovanskimi komunisti vzporedno s podobnimi pozivi drugih satelitskih držav. Samo slepec more spregledati, da je za celotno akcijo isti dirigent ■— komunizem v Sov-jetiji.
Res je, da je v mnogih ozirih vračanje na stanje pred desetimi leti v domovini nemogoče in da so misli na maščevanje danes že neumne, toda to je tudi vse, kar je možno Kraigherju priznati z dodatkom, da se komunistični režim v Sloveniji še vedno maščuje za preteklost.
Glede skupnih pogledov na bodočnost pa moré govoriti samo, komur pomeni lepša bodočnost samo izboljšanje gmotnega položaja v domovini. Tu bi bilo še nekako možno vsaj do neke mere priti do skupnih pogledov. Kaj pa s skupnimi pogledi na celotnem področju kulture od vere in nraVnosti, vzgoje, osebnih svoboščin, pravnega in družbenega reda in celo smisla gospodarstva? Kdor vidi tukaj možnost sodelovanja med komunisti in nekomunisti, hoče pač mešati vodo in ogenj.
Gospod Kraigher in drugi komunistični mogotci v domovini bodo lepši bodočnosti slovenskega naroda napravili največjo uslugo, če likvidirajo svojo komunistično diktaturo in dajo možnost graditve po cga krščanskega ,redav V teiii primeru bi t zv. politična emigracija, ki bi kljub tako radikalni spremembi doma, v veliki meri ostala, kjer je in res postala gospodarska emigracija, z veseljem sodelovala duhovno in gmotno za lepšo bodočnost. Dokler pa tega temeljnega pogoja ni, je vsaka pomoč komunističnemu režimu pod še tako nacionalnimi in humanitarnimi frazami po-maganje utrjevanja vsiljenega tirana v domovini.
Celjan
DOMOBRANSKI ALBUM
Domobranci pojo
V Clevelandu bo v kratkem izšel album domobranskih pesmi na ploščah. Ta album bo velika dragocenost in redkost, ker predstavlja živ dokument borbe slovenskih mož in fantov proti komunističnemu nasilju v Sloveniji med II. svetovno vojno. Na teh ploščah je za vedno ohranjeno petje domobrancev, od katerih so bili mnogi po končani vojni vrnjeni iz Vetrinja v Jugoslavijo in tam zverinsko pobiti. Plošče so bile prvič posnete v Ljubljani leta 1944. Album predstavlja zaključek mnogih spominskih proslav, ki so se ob deseti obletnici vršile po vsem svobodnem svetu, kjer žive slovenske skupi-
ne. Zaradi tehničnih zaprek, združenih s pripravo tega albuma, se je izdaja nekoliko zakasnila. Ker so z izdajo združeni visoki stroški, bo album izšel v omejeni nakladi, predvsem za one, ki jim je domobranska pesem nadvse dragocena in sveta in ki so jim simboli Mati — Domovina — Bog v srcih globoko zapisani. Ker je naklada majhna, naj vsi, ki bi album želeli naročiti, to čimpreje sporoče za USA na naslov: Slovenska pisarna, 6116 Glass Ave., Cle-veland 3, Ohio, za Kanade pa na: 61 McFarland Ave., To-ronto, On t, — z označbo: Spominski album.
THIS IS SLOVENIA
Postojanska jama Hall of Jewels THE KARST AND THE SEA
Part of Slovenia is classic Karst country since it was here that the scientists first began studying Karst phenomena. Karst is made of large plateaus with big "fields" and they are partly wooded and partly bare and rocky. They are topped by peaks (Snežnik, 8591 feet, Nanos, Čaven, etc.) commanding a beautiful view of the country. The limestone rocks are rugged and grooved or there are cut into them funnel-shaped crater-like valleys which to the Karst peasant represent the only tillable land. He finds shelter against the gale wind "burja" and summer heat in his sto."" house with a low roof covered with ridge tj^tonffLpoble red wine called ."teran" is. grown Here, in tlu tit Ids flow sink ..g rivers, among which Ljubljanica is the best known. It emerges on the surface three times and is called Pivka, Unica and Ljubljanica respectively. When the outflow of water is slow owing to inadequate swallow-holes, it floods the surface and forms intermittent lakes like that of Cerknica. On the edges of Karst fields and plateaus there are thousands of caverns and caves. The most famous of them are the Postojna Caves, known by their numerous underground halls, corridors stalactites and stalagmites assuming all possible shapes. Ško-cjan Caves near Divača are noted by their gigantic underground spaces where the roar of the mysterious river Reka is heard as well as by rift valleys. The Jamski Grad (Castle) stands at the entrance into the underworld, Rakovski škocijan attracts attention by its two natural arches, while Križna Jama near Lož is interesting because of its underground lake and the finds of bones belonging to the cave bear. With the Karst region the Slovene territory reaches the sea. The coastline has a charm of its own owing to its vineyards, fig-tree and olive groves, bays with cosy beaches and its southern sky. The small sea-towns of Ko-.per, Izola and Piran with their stone buildings and narrow alleys, reveal their Mediterranean character. Rich cultural and historical monuments bear witness to their interesting past.
Portorož and some other small places with their hotels, hostels and bathing places are well suited to receive many holiday-makers. Owing to a mild climate the tourist season here begins early in spring and ends late in autumn. Prof. F. Planina in "Slovenija — Jugoslavia" 1955
Kdo je kriv?
Že dokaj stoletij je minulo, ko so Rimljani krivili kristjane vseh nesreč, ki so zadevale Rim, toda ta metoda se zdi nekaterim "progresivnim" še vedno moderna. Zadnji tak primer predstavlja Miha Marinko, ki je dal komunističnim organizacijam naslednja navodila v zvezi s pomanjkanjem hrane v Sloveniji:
"Najsigurnejši način, kako odpraviti godrnjanje delavcev nad oblastjo in Zvezo komunistov, tj. nad partijo, zaradi gospodarskih neprilik, ki jih trenutno ne moremo spremeniti, je ta, da opozorimo ljudi na slab vpliv reakcionarne Cerkve po vaseh, ker je ona odgovorna za gospodarsko sabotažo v poljedelstvu ter za razdelitev poljedelskih proizvodov".
* * * * 'i'»'t .t >t< »i« <■ * * * »t« **»»*»
V bodoče bo izhajala Slovenska država sredi meseca. Urednik prosi, da pošiljate daljše prispevke, zlasti važnejše članke tako, da jih bo dobil že prvega vsakega meseca, krajše novice pa vsaj 5. vsakega meseca.
PROSIMO, DA POROVNA-TE NAROČNINO. PRIPOROČAMO SE TUDI, DA PO MOŽNOSTI PRIMAKNETE
KAJ ZA TISKOVNI SKLAD. UPRAVA POŠILJA LIST PO CELEM SVETU MNOGIM, KI IZ RAZNIH RAZLOGOV NE MOREJO PLAČATI NAROČNINE. List prejema zastonj tudi mnogo knjižnic svetovnega slovesa, kjer priča naš list o obstoju Slovencev — kot n.pr. kongrena knjižnica v Washingtonu in vatikanska v Rimu.
A. E. Thompson je bil imenovan za višjega zveznega u-radnika za državljanstvo v Ontarijski provinci s sedežem v
Iz slovenskega tiska Narodni odbor
Smatramo, da je pogrešno stališče, ki se je poudarjalo v
Dr. V. Mačkovo mnenje o bodočnosti
Svobodna beseda prinaša v
Torontu. G. Thompson, ki delu slovenskega emigrant- 3- št IL Ietnika na str- 8/9 je udeležil lanske proslave skega časopisja, da je NO od- Prevod Pisma dr. V. Mačka 29. oktobra (glej poročilo v govoren strankam, ki ga se- hrvatskemu publicistu Vlahu novemberski številki SD), je stavljajo. Tako stališče ma- Raicu, 12 katerega posne-študiral na Queen's University njša njegovo reprezentativ-
na vseučilišču Britiske nost in ugled posebno še v
Kolumbije. Pri njegovem od govornem delu in obilnem sti-
mamo:
"Ali' pustimo, kar je bilo, vprašajmo se, kaj bo? To ve samo dragi Bog. Vendar vi-
času, ko ne moremo govoriti
o rednem strankarskem živ- „___ ^^
ku s priseljenci mu želimo Ijenju in organiziranju. Zasto- dim "tendenco"" za ustanovitev mnogo uspehov.	| parno stališče, da je problem po osvobojenju od komuniz-
................ NO vprašanje vskladenja zgo- ma v Evropi velikih blokov.
dovinskega poteka doma s Sodelujem v dveh organizaci-
DOLGOROČNA POMOČ
VABILO NA DRUŽABNI VEČER
Slovenska narodna zveza v Torontu *
bo priredila v soboto, 28. aprila 1956
v slovenski cerkveni dvorani
na Manning Ave.,
DRUŽABNI VEČER,
na katerega že danes opozarjamo.
Točnejši spored bo javljen v prihodnji številki.
► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ►
Po delu sodeč ima g. Ro- (Ann Podlesnik & Mitzi binson dober okus za lepoto, Chernich) Toni Wencel In-barve in se dobro spozna tudi stalls new Officers, Watz Noo
mo Timntunof 7n «s 1	ir^U-v».-. 4-J	_	___'
a
(Frank
. . stvarnostjo podeljenosti poli- jah. j^ia ju ivieunaruuna \wx umeuiusi. z,nai je iZDrau fTe-natz Sfhnnfflptvi Or^n Ameriški zunanji minister ticne . emigracije Slovencev kmečka unija, ki jo sestavlja- res prave stvari, lepe prizore Lettlr fMarv Fnvs T «,frp ►D^ J? v govoru v Philadel- danes v svetu, ko so se med jo kmečke stranke, a druga in motive ter jih tako uvrsti- ti?) Wth Sni^^ ¡phiji 26. februarja naglasil njimi pojavile nove struje in je Unija demokratskih strank ti, da so sledili v privačnem St LSn ►potrebo po dolgoročnem na- gibanja m se afirmirala... srednje in vzhodne Evrope, v zaporedju. Tudi tehnično je
------^rtu za gospodarski razvoj Gre za globlje vprašanje, ali kateri so razen predstavnikov bil dovršeno izdelan.
Prmvni odbor za deportirancce zaostalih držav. V letošnjem smo Slovenci v stanju mirno kmečkih strank še krščanski plnvpklI v tniini „ar mi Nm/1 s
Kanadsko društvo pravni- državnem predračunu bo vla- združiti se v Narodni svet in demokrati nekateri socialisti i ! • ,u v ,Jmi se kai m1'	„ 10/1tr „T
kov je že več let zatrjevalo, da zahtevala od kongresa za skladno sodelovati, da vnese- in liberalci	socialisti ]o st0n, ko gleda zopet doma- Herald se naroča na 1845 W.
da ni vredno Kanade kot pomoč tem d e ž e 1 a m mo v delo za demokratizacijo	'	^e gore v prekrasnih barvah, Cermak Rd„ Chicago 8, 111.
pravne države, da deportiran- 100,000.000 $ več kot lansko naše domovine največ kar je "Obedve uniji imata isti po- drsajoče čolničke po Blej- Stane $ 4.00 letno. Urednik, ci nimajo nobene možnosti leto. Naglasil je, da zahteva možno. Legitimacija takega litični cilj t.j. štvoriti federa- skem jezeru, cerkvico na oto- dr. Ludvik Leskovar. priziva proti odločbi ministra ispešna gospodarska pomoč odbora bo njegovo delo, uspe- cii° svobodnih narodnih držav ku> promet na ljubljanskem za vseljevanje. Sedaj je bil tem deželam izvedbo več dol- hi in porazi, ki bo obenem tu- od Baltika pa do Črnega, Jad-
Človeku v tujini se kar mi- Novi Svet — New World
imenovan poseben prizivni od- goročnih načrtov, za katerih di močneje vezalo NO, kot pa ranskega in Jonskega morja, bor, ki ga sestavljajo: Pred- izpeljavo naj bi bila vlada kaka formalna podreditev, ki "V tem sklopu bi imela na-sednik J. A. Colin Campbell, pooblaščena, da sme porabili jo je v emigrantskih razme- ravno ravnopravno mesto tu-odvetnik iz St. Catherinesa, letno 100,000.000 $ za dobo rah često skoro nemogoče u- dl Hrvaška. Vprašanje raz-podpredsednik Paul T. Bald- več let. Politični voditelji kon- veljavljati". Tugomer Prekor- mejitve ne samo med Hrvati win iz ministrstva v Ottawi, gresa so se doslej upirali vsa- šek v Svobodni besedi, ki jo in Srbi> neg° tudi med Madja-Leslie A. Chevrier, uradnik kemu takemu večletnemu na- izdajajo člani Slovenske de- ri in Rumuni itd., je najtežje ministrstva v Montrealu in E. črtu, kar pa ovira uspešnost mokratske stranke v Buenos vprašanje, pa zaradi tega v B. Reid, uradnik za informa- pomoči. Zunanji minister Dul- Airesu, št. 3. L. II, str. 5/6. njega za sedaj ne posegamo,
- - -	smatrajoč, da je dovoljno, da
trimostovju, ko se zopet ozira z ljubljanskega gradu doli na
Koledar Slovenske Izselje-
cije.
les je tudi omenil, da so ko-
Odbor bo začel poslovati 1.1 munisti spremenili svojo tak-oktobra. Priseljenci, ki še ni- tiko zato, ker so uvideli, s silo so državljani in osebe, ki trdi- ne morejo več naprej. Toda jo, da so državljani, pa je njihovi cilji ostanejo isti. Konjih položaj dvomljiv, bodo i- likor bodo manj gradili na si-meli na. izbiro, da vložijo pri- li, toliko bolj " ~ ziv pri ministru ali pri tem vsako možnost da prizivnem odboru. Prav tako zapadne zaveznike, more minister sam odrediti, da odbor preišče določeni primer, toda v tem primeru bo odločil minister sam, ne pa odbor.
Odbor more prizivu ugodi-
bodo izrabljali razdvoje
Predsednik Eisenhower bo kandidiral
Dolgemu predsednik
ugibanju, ali bo Eisenhower po-
ti, ga zavrniti ali odrediti, da llovno kandidiral za predsed-pnmer preiščejo preiskovalni lika pri jesenskih volitvah, je uradniki ministrstva. . končno napravil konee pred-Minister za državljanstvo in sednik sam • i -ay£ da
vseljevanje J. W. Pickersgill je pripravljen kandidirati če bo se naprej izključno pristo- ga republikanskega stranka jen za pnzive oseb, ki so osta- postavi za kandidata. Povedal le v Kanadi preko dovoljene pa je> da sam ne bo yodil ob.
dobe za obisk	sežne volilne propagande in
Y. radnji desetih etih so da bo tudi omejil razna dru-podjetja v ZDA investirala v
tovarne in opremo več kot
preCS46 leii^ J232.C milS jard protT 218.8 milijardam dolarjev). Sicer je dejanska vrednost prve vsote zaradi razvrednotenja doj^rja manjša,' toda kljub temu še izredno visoka in kaže, da se. pripravlja ameriško gospodarstvo na bližnjo bodočnost, ko bo moralo oskrbovati 200 milijonov ljudi.
žabna opravila, ki so zvezana s predsedn;s+,,^m.
Predsednikovo odločitev so zlasti pozdravili gospodarstveniki, ki čutijo v republikanski vladi več opore kot v demokratski, pa tudi demokrati, češ da bo njihova volilna kampanja lažja, ker volilci ne bodo marali predsednika, ki ne bi mogel posvetiti vseh svojih sil službi.
je postavljeno splošno načelo, da ima vsak narod pravico do svoje države". (Prevoda nismo popravljali, ker nismo i-meli na razpolago originalnega hrvatskega besedila, op. ur.).
"Počitnice na Jadranu" v Torontu
V današni poplavi filmov, ki so večinoma manjše kvalitetne vrednosti, tu in tam naletimo tudi na kako izjemo, ki jo je vredno videti. Tak primer je bil barvasti film "ADRIATIC HOLIDAY", ki je bil dva večera na sporedu v Eatons Auditorium. Obakrat je bila velika in lepa dvorana do zadnjega sedeža razprodana.
Film je posnel Karl Robinson na potovanju po Jugosla
mesto, tam zadaj na Kamni- ske Matice za leto 1956. Po ške planine in šmarno goro. naključju mi je prišel v roke. Sočna detelja skoro resnično Zanimalo me je, kaj poroča o zadiši s platna, ko gledamo, slovenskih izseljencih in kako kako jo vdevajo v kozolec na Prikaže njihovo življenje. Ko-sušenje. Videli smo tudi Po- ledar Je namenjen predvsem stojnsko jamo ter Predjam- izseljencem. Zato ima kot ski grad. Komentator je poh- vsak koledar tudi imena svet-valil Slovence kot zelo gosto- mkov> čeprav jih komunisti
ljubne in prijazne ljudi.
v domovini ne priznavajo in
NOVI SVET
V nadaljevanju je film po- so vse kraJe> kl so bili imeno" kazal lepote Hrvatske, Bosne vani P° svetnikih, prekrstili, in Hercegovine, črne gore in No> Izseljenski Koledar hoče Macedonije.	to prikriti in ima zato tudi
seznam svetnikov. V Koledarju sodelujejo poleg piscev iz Slovenije tudi razni starona-seljenci, predvsem "progre-Februarska številka ameri- sivnega" porekla. Koledar ho-ško-slovenske družinske revi- ce slovenskim izseljencem na je Novi Svet, prinaša • nasled- em strani Prikazati "junaško" njo vsebino: Slovenski pijonir, borbo partizanov pri "osvobo-Novi odborniki so bili umešče- dltvi" Slovenije, na drugi ni, Tanec je gostoval, Smrt stram Pa prikazati življenje med našimi pioniji, Pismo m kulturno udejstvovanje slo-članstvu, Je pa davi slanca venskih izseljencev v raznih pala, (Narodna pesem), J. državah, predvsem v USA. M. Trunk, To in ono, Trije Razumljivo, v poštev prihaja-popotniki (Anton Aškerc); samo "napredna" društva. Zahvala in pojasnilo (John Po članku "Kulturno življenje Gottlieb), Obisk glavnega me- naših ameriških izseljencev", sta Washington, DC (Ludvik kl ga napisal Cvetko A. in Corinne Leskovar), Moja Kristan,bi človek sodil, da i-domovina (Jože Peterlin), ma3° vso kulturo v zakupu Novi Svet mu dela družbo v edmo le slovenski naprednja-OVn im puiuvmiju pu dugusia- tujini (Br. Jože Bevc) Ovčar ki v skl°PU Slov. Narodno PJffL_pre5; Marko (Janez Jalen), Sloven- Podporne Jednote, Progresiv-ski misijonar opisuje svoje ™h .Slove.?k jn drugih.. delo v Indiji (Rev. Nace Ku-stec), dopisi, kratke vesti, slike iz Slovenije.
vajanjem osebno spregovoril nekaj besed o naši domovini. Povedal je, da ne bo pokazal nobenih političnih ali ekonomskih razmer, temveč le lepote in zanimivosti, ki jih je videl v Jugoslaviji. Največ je snemal v Dalmaciji, zato se film- tudi imenuje: Počitnice na Jadranu.
Angleški del NEW WORLD HERALD prinaša: Stanley Sarbarneck wins new promo
pro-
gresivcem", to se pravi titoiz-mu naklonjerih organizanij. Zanimiv je vsekakor ta seznam v toliko, da vidimo, kdo je našel "milost" v očeh komunističnih malharjev v Sloveniji, ki vodijo Slovensko Iz-
tion, Slovenian SARC Folk. seljensko Matico v Ljubljani. Dancers will appear on TV, I	M.G.
II	tO so poslali is Slovenije v Beograd 60 milijonov več dav-
VjOSDOCl^rSKG	kav kot pa je bilo predpisano in določeno.
ju	Za 1. 1935 je znašal odstotek davčne obremenitve za
ostalo Jugoslavijo brez Slovenije 19.6%, za Slovenijo pa 23.8%, t.j. Slovenija je bila za 4.2% težje davčno obreme-
razmere
Zamenjava kron v dinarje
Znano je, da stari srbski dinar ni imel velike vrednosti. Ko smo prišli v novo skupno državo SHS, je bilo treba izenačiti tudi denar. V Avstriji smo imeli krone, katerih vrednost je bila mnogo višja kot srbskega dinarja.
V parlamentu v Beogradu so bile hude borbe, v kakem razmerju naj "se izvrši zamenjava kron v dinarje. Poslanci SLS so se upirali krivičnemu razmerju, toda zmagal je srbski Beograd.
Srbi so dosegli, da smo morali dati Prečani (preko Save, ki so preje pripadli avstro-orgski monarhiji) štiri krone za en dinar. Na ta način smo izgubili Prečani vsaj tri četrtine vsega denarja. Kdor je imel preje v hranilnici-4000 zlatih kron, je imel poslej samo 1000 papirnatih dinarjev. Bolj pravično bi bilo, ko bi krono vsaj izenačili dinarju, ker je bil dinar manj vreden kot krona. Tako pa so nas zelo nebratsko prikrajšali za težke milijone.
Podobno so postopali Srbi tudi pri drugih akeijah. Vedno je bil na dobičku Beograd.
Obdavčenje
Jugoslavija je izsesavala Slovenijo tudi pri davkih, do-čim je ščitila srbske dežele pred prevelikimi davčnimi bremeni. Slovenska država (št. 5-20. novembra 1950) je ponatisnila iz lista "Edinost" (št. 36 iz 1. 1921) točne uradne podatke iz državnega predračuna za 1. 1920/1921 takratne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Podatki so v kronah.
Dohodki Slovenije so znašali 1,298.869.451 kron. K tej vsoti je treba prišteti delež Slovenije na:
carini	400,000.000 kron
trošarini	40,000.000 kron
dobičku od novca 26,000.000 kron poslovnem prometu 400,000.000 kron
Skupni državni dohodki iz Slovenije so znašali torej 2,164,869.451 kron. Za Slovenijo namenjeni izdatki pa so za isto dobo znašali samo 834,794.426 kron. K celokupnim državnim izdatkom SHS je morala Slovenija prispevati še 598.535.000 kron. Tako so Slovenijo skupno obdavčili na vse izdatke 1,433,329.426 kron. Država je torej dobila iz Slovenije prebitka v 1. 1920/21 731,540.024 kron.
Tako je prišla na vsako osebo v Sloveniji vključno dojenčke samo državnega davka (brez občinskih in drugih davkov) 2.400 kron. Pozneje so bili davki še višji. Vsako le-
njena kot ostala država. Preračunano na osebo je prišlo državnega davka na osebo v ostali državi brez Slovenije 441 dinarjev, v Sloveniji pa 812 dinarjev, t.j. 351 dinarjev več ali skoraj dvakratno mero! Razen tega so bile v Sloveniji tudi samoupravne davščine višje — v Sloveniji 244 dinarjev, v ostali državi samo 139, dočim Veliki Beograd davkov skoraj ni poznal. Poslednica je bila, da se je industrija bolj in bolj selila iz Slovenije na jug.
Te številke govore dovolj jasno v prid samostojne Slovenije.
Podatki iz novejše dobe
List Nova doba, ki izhaja v Madridu, je objavil v 2. številki 1951 članek "Narodno in socialno vprašanje", od koder ponatiskujemo naslednje podatke.
"Naša Primorska je prav tipično področje nove politične eksploatacije. Na podlagi podatkov so investirali na vsem ozemlju slovenskega Primorja v letih 1945 — 50 ca 1.662,000.000 din, od tega je prispevek zvezne vlade morda pol milijarde. Istočasno pa so investirali v Novi Podgorici,
"Tipični primer poštenosti bratske politike, ki jo prak-ticira Jugoslavija, je gradnja novega imperialnega "Beograda". V prvih povojnih letih do konca 1949 so investirali 10.667,000.000 din več kot v vsej Sloveniji. Potrebne so pač pet-, šest-, sedemnadstripne palače: CO ZSJ, palača borbe, CK KPJ, palača jugoslovanske knjige, CK LMS, predsedstva vlade, reprezentativni hotel, palača Tanjuga, GU milice, raznih ministerstev."
"Tako človek razume, kje se izgubljajo reparacije Italije, Nemčije... Kje se je ustavila pomoč UNNRRA.
"Prav tako usodo je gotovo doživela dediščina, o kateri so pisali tudi časopis. Letos je podedovala skromna slo-veska družina preko 100.000 dolarjev po nekem sorodniku, lastniku rudnikov, ki je umrl v USA. Pomeni krepko podporo deviznemu fondu FLR Jugoslavije. Vse, kar bo dobila družina, vdova s številnimi otroci, bodo pač dinarji, s katerimi si ne bo mogla kaj prda pomagati. Morda si bô zasluzila skromno podporo, saj ostali denar je zanjo brez koristi, ker proizvodnih sredstev si ne sme in ne more nabaviti. Le te so last socialistične družbe".
"Kljub minimalnim investicijam v Sloveniji, izsiljuje režim čm večjo proizvodnjo v Sloveniji in do skrajnosti izkorišča industrijske naprave in slovensko delavstvo. To dokazuje prav uradni titovski tisk. "Les Nouvelles Yougoslaves", ki izhaja v Parizu, zatrjujejo v eni zadnjih številk,
to je v Titogradu ca 3.000,000.000, pri čemer je bila zvezna	da prispeva Slovtenija tretjino vse ugoslovanske industrij
vlada udeležena z precej nad 2,000,000.000 din. Pri inve-	ske proizvodnje. S tem se koristi poleg Beograda ostali
sticijah na Primorskem so vštete vse vaške, mestne, repub-	bratski jug. Veliko več dajejo Hrvatom, saj se razvija nova
liške investicije, torej tudi najmanjša dela prostovoljnega	industrija v Zagrebu, Sisku, Karlovcu. .r. Prav tako je de-
r-7v< r» /-lr> -i<->	"	»>< —"""	x. 1----------'	v	iatkio itolilrrt r\/-vr»/\viv«	c* «u i„	1___1 ' ?	t 1	-1
značaja. Za primer koristi, ki jo ima država (zvezna vlada) od naše Primorske, naj navedem zgolj vrednost proizvodnje, ki jo nudijo podjetja na Primorskem. Proizvodnja živega srebra je znašala preteklo leto (1950) ca 495 ton čistega živega srebra, kar zaaša 688.700 funtov šterlingov ali malo manj kot 2,000.000 $. Resnična vrednosti, izražena v jugoslovanskih dinarjih, je skoraj milijardo dinarjev ali veliko nad 5 milliard v dobi od začetka jugoslovanske okupacije Primorske. K tej vsoti je treba prišteti proizvodnjo tovarne cementa v Anhovem, lesne industrije in lesa, sadja, zgodnje zelenjave, vina etc.
"Letos (1951) so objavili klasifikacijo cest v Jugoslaviji. Dolžina cest prvega razreda (pomembne z državnega stališča in torej deležne izrednih prioritetnih investicij) znaša 9.408 km. Od te dolžine odpade na Slovenijo 546 km ali 4.8%, na Srbijo pa 3.325 km ali 35.3%. Celo Črna gora ima več pomembnih cest kot Slovenija.
"Proračun za nove železniške gradnje v 1. 1951 znaša za vso državo 10.000,000.000 din Slovenija: (beri in piši: nič)".
"Likvidirali so tudi najstarejši velesejem v Jugoslaviji, ki je bil v Ljubljani."
ležna velike pozornosti Srbija, bodisi glede gradnje novih hidrocentral, železnic, modernizacije rudnikov, cest etc. Makedonija dobiva od zvezne vlade večino sredstev potrebnih za kapitalno gradnjo. Precej strojev prihaja na račun italijanskih reparacij: etc. Pristanišča, zlasti nove ladje, zahtevajo ogromnih kapitalnih sredstev; nove ladje, ki jih izdeljujejo na Holandskem za račun jugoslovanske vlade serija 9000 tonskih prevoznih ladij) stanejo gotovo preko 3 milijone po enoti."
"Po titovskih podatkih je n.pr. Slovenija morala dati samo 1. 1949 za 6,500,000.000 (reci in piši šest milijard in pol) več proizvodov ostalim republikam in za izvoz kot pa jih je sama prejela od njih ali od uvoza."
"K temu je treba prišteti še prekomerne dajatve v obliki davkov, posebnih kreditov za oboroževanje, stalno zniževanje investicij v Sloveniji, s krediti zvezne vlade. Da lahko vsaj malo primerjamo pomembnost teh številk naj navedem proračun LR Slovenije za leto 1951, ki znaša 6.355,300.000 din dohodkov in enako vsoto izdatkov. Ve ti je treba, da Slovenija plača zvezni vladi na davkih in prispeva pri ostalih dohodkih beograjske vlade letno v višini približno 15-20.000,000.000 din. Država uporablja ta de-
t
RIM
KULTURNA KRONIKA
V soboto, 18. februarja, se je vsa slovenska kolonija v Rimu poklonila č.m. Tereziji Hanželič, generalni prednici slovenskih šolskih sester, za njen osemdeseti rojstni dan. Ob tej priliki so se ji tudi zahvalili za vso njeno dobroto in naklonjenost, ki so je bili deležni v obilni meri zlasti med vojno in po njej. Tem čestitkam in zahvali so se pridružiti vsi Slovenci iz vseh kontinentov, kakor tudi mnogi tujci, zlasti iz Rima, ki so prišli v zadnjih letih v stik z
jubilantko.
Slavljenka je bila pa gotovo najbolj vesela čestitk, ki ji jih je poslal obenem s posebnim blagoslovom sv. Oče. Papežev brzojav je prebral med
sv. mašo, ki jo je daroval v kapelici na Via dei Colli v nedeljo zjutraj, nadškof dr. Fo-gar. Slavja se je poleg nad-' škofa dr. Fogarja udeležil tu-¡di p. Anton Prešeren, D.J., generalni asistent Družbe Jezusove. Pevci so pod vodstvom preč. g. Bavdaža zapeli nekaj pesmi. Proslava se je tradicionalno zaključila s prigrizkom, potico, pa tudi dobro kapljico.
Prof. Vladko Kos, ki se je na povratku v Venezuelo spotoma ustavil v Rimu, je napravil nekaj posnetkov. Na priobčeni sliki so od leve na desno preč. g. p. Anton Prešeren, D.J., č.m. Terezija Hanželič in" nadškof dr. Fogar.
Druga slovenska radijska oddaja.
Dne 12. februarja ob 10. zvečer nam je Slovensko Gledališče v Torontu pripravilo drugo polurno radijsko oddajo. Program je bil posvečen Prešernu in slovenski zemlji. Prešerna sta zastopali dve skladbi: "Mornar" v izvedbi g. D. Ložarja in "Nezakonska mati" v izvedbi ge. Milene Čekutove. O domovini je zapel moški zbor Nedvedovo Domovina mili kraj ter mešani zbor narodno Krasen pogled v priredbi preč. g. M. Re-nerja. Poleg tega smo slišali še šaljive, narodno "zaklala ( žena raco" v Adamičevi pri-
redbi ter "Dolenjski furmani", za zaključek pa še najnovejšo skladbo preč. g. M. Re-nerja, "Finale" za Linhartovo igro Matiček se ženi.
Oddajo je ljudem zelo ugajala, le škoda, da je niso mogli vsi sprejemniki enako lepo igrati. V nekaterih legah v mestu je bilo precej motenj od sosednjih postaj. Postaja CKTB je na naše povpraševanje odgovorila, da so temu krive vremenske razmere, če bi bilo dovolj zanimanja in prispevkov od poslušalcev, bi mogli imeti slovensko oddajo redno vsak teden kot jo ima že vsaka narodnost v Kanadi*
Vseljevanje v Ontario
Slovenski izseljenci v Zapadni Evropi
V soboto 3. februarja je i-mel v cerkveni dvorani preč. g. Nande Babnik zanimivo predavanje o izseljenih Slovencih po zapadni Evropi.
Lepo je pozdravil predavatelja pisatelj g. K. Mauser, ki je povdaril važnost iskrene ljubezni do bližnjega, ki naj bi prepojila vsakega posameznika in družila vse Slovence v izseljeništvu.
G. Babnik je izseljeniški duhovnik v Holandiji, obiskal pa je tudi Slovence po Nemčiji (Westfaliji), Franciji in Belgiji, kjer je posnemal na trak slovensko petje poedinih pevskih zborov iz teh krajev. Pokazal je tudi nekaj lepih slik. •— O življenju v izseljeništvu je povdaril potrebo po kulturnem združevanju Slovencev,
če se hočemo narodnostno obdržati. Slovenski izseljenci v Holandiji so doživeli že lepe uspehe z večkratno nagrado za pristno slovenske umetniške motive in pesmi. Večkrat so nastopali celo na televiziji, tako da se tudi mlajši rod po javni pohvali v časopisju ne sramuje več svojega slovenstva pred tujerodci. — Prav tako je naglasil klic po slovenskih duhovnikih, da se morejo Slovenci tudi versko obdržati v tujini. Koder koli je hodil, je opazil veliko potrebo po slovenskem duhovniku, da bi tistim že starejšim in redkim ne bilo treba krožiti s kolesom daleč naokrog in zbirati posameznike, da se v mrzli tujini vsled tujosti jezika ne odtuje tudi Bogu! Ta klic po duhovniku je tako velik, da bi lahko dejali, da je tu naše slovensko polje misijonstva.
(NPC) Ontarijski finančni minister Dana Porter je v poročilu o predračunu za 1. 1956/57, ki ne predvideva nobenega zvišanja davkov, pač pa znatne podpore vseučiliščem ter bolnišnicam, govoril tudi o priseljevanju:
"L. 1955 je označilo 57.563 priseljencev ali 52.4% od vseh priseljencev v Kanado, da so namenjeni v O n t a r i o. Od 1,200.000 priseljencev, ki so se priselili v Kanado v zadnjih desetih letih od 1946 do 1955, jih je prišlo 636.000 ali 52%-
v to provinco. To pomeni povprečno 64.000 priseljencev letno v tej dobi ali več kot desetkratni letni povpreček zadnjih 15 let neposredno pred 1946. Povojno priseljevanje je doseglo višek 1. 1951, ko se je priselilo v Kanado 194.000 oseb. Od teh jih je prišlo v Ontario 105.000 ali 54%. Pozneje se je dotok nekoliko zmanjšal, čeprav je še vedno ostal večji kot v kateri koli drugi dobi z izjemo masovnega priseljevanja tik pred prvo svetovno vojno.
"...Povprečna letna mera vseljevanja na 1.000 prebivalcev Kanade po 1. 1945 je 8.7 in 13.7 za Ontario. V ostrem nasprotju pa je doseglo povojno vseljevanje iz vseh dežel v ZDA letno komaj 1.3 na 1.000 prebivalcev.
"Zaradi izboljšanja položaja v Zapadni Evropi in nekaterih omejitev se je priselilo v prvem delu 1. 1955 v Kanado 11.000 oseb, kar je 29% manj kot v 1. 1954. Vseljevanje iz Anglije je padlo za 33%, iz ZDA pa je naraslo za nekaj manj kot 3%. Vseljevanje iz Severne Evrope in vseh drugih dežel, ki so dale v 1. 1955 63% kanadskih priseljencev, je padlo za 42% oz. 11%.
Vojaški manevri v 12 južnih državah ZDA so pokazali, da predstavlja bodoča vojna novo nevarnost, da si napadena država ne bo mogla od-pomoči od prvega udara. V teh manevrih je preteklo samo 17 minut od prvega opozorila do "padanja" atomskih bomb. V naslednih 23 minutah so bile uničene skoro vse letalske baze in polovica udarnih sil.
Četrta postaja Goršetovega križevega pota v slovenski cerkvi v Torontu: Jesus sreča žalostno mater.
I V Washingtonu se prebivalstvo tako hitro spreminja, da je v šolah že 64% otrok črncev, ko jih je bilo pred 20 leti samo še 36%. Belci se izseljujejo in imajo tudi malo otrok (19.7 na 1000 prebivalcev — črnci pa 30.4 na 1000).
Prispevek Kanade za Colombo Plan
C o 1 o m b 0 Plan je načrt držav angleškega imperija, kako pomagati gospodarsko zaostalim državam. Kanada je po višini prispevkov 3. država. V petih letih je prispevala 128 milijonov dolarjev.
21 milijonov je porabila za nakup 120 parnih lokomotiv za Indijo. Indijci so zgradili s kanadsko pomočjo več elektrarn in uredili več naprav za namakanje polja. Razen Indije so uživale kanadsko pomoč še naslednje dežele: Pakistan, Burma, Ceylon. Indonezija, Malaja in Britanski Borneo.
Ker pa živi danes še okrog 70% zemeljskega prebivalstva, ne da bi moglo zadovoljiti svoje najnujnejše potrebe, je jasno, da je kanadski delež pomoči samo drobtina z bo-gatinove mize. — CS 248-2
v tem času okoli 60 km železnic ali 4.2%. Njen delež pri stroskih za gradnjo novih prog je bil še manjši in je znašal le circa 2.5%, ako računamo na podlagi podatkov, ki iih je uprabljal dr. inž. Črtomir Nagode.
"Statistike za leto 1935 (in za leto 1937) izkazujejo dohodek zeleznic na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva 355.000 din (350.000 din) po km. proge, po državnem povprečju (Dravska banovina torej všteta!) pa le 215.000 (210.000)."	v
"Glede intenzivnosti železniškega prometa bi navedel uradne podatke za leto 1929 (ki je bilo zadnje normalno leto pred krizo) o deležu pri celotnem prometu, ki so ga imela zelezniška ravnateljstva, pet po številu:
nar za investicije v ostalih republikah. Investicije zvezne vlade po proračunu za 1. 1951 so: 53.322,000.000. Nihče ne pove, koliko je od te vsote namenjenega Sloveniji. Po vsej verjetnosti proporcionalno mala vsota, saj tisto malo investicij, ki se izvajajo, prihaja predvsem iz proračuna LR Slovenije ali iz lastnih sredstev podjetij. Tovrstne investicije znašajo za vso državo v letu 1953 13.500,000.000 din. Investicije zvezne vlade v Bosni in Hercegovini pa so preračunane za preko 13 milijard din."
"Položaj Slovenije v razmerju z ostalimi republikami se odraža v razvoju republiških proračunov LR Slovenije z vsemi okrajnimi, krajevnimi in mestnimi proračuni, ki je za 1. 1951 za nad 200.000.000 din manjši od lanskega in celo manjši od onega iz 1. 1948. Proračun LR Bosne in Hercegovine pa je za 7milijard večji od slovenskega in znaša 13,335.400.000 din. To je razumljivo, če država investira samo v Zenici okoli 5 milijard din."
"Ker nekateri, zlasti med emigranti, ob priznavaju pogubnosti sedanjega komunističnega gospodarstva še vedno povdarjajo gospodarske prednosti, ki naj bi jih imel za Slovenijo jugoslovanski okvir, naj navedem tudi par podrobnosti o gospodarski prosperiteti slovenskega naroda pod prvo nekomunistično Jugoslavijo."
"Da se izognem nepotrebnim očitkom neobjektivnosti in preozkega obravnavanja problema, naj takoj povdarim, da je tozadevne podatke precej težko dobiti prav zaradi nepopolnih podatkov; državna oblast ni skrbela za točno statistično službo, dokumentacijo, deloma zaradi slabo urejene in nerazvite moderne upravne službe, deloma tudi, ker je tako mogla prikriti nepošteno in krivično postopanje do posameznih naodov. Pri navajanju dejstev se opiram na tozadevne študije, ki so bile objavljene v predvojni dobi. Kjub temu, da zajemajo le posamezne sektorje v zelo omejenih časovnih razdobjih, je vendar njih pomen precejšen prav kot signal globljega, temeljnega, vztrajnega postopanja, ki ga je kazala in izvajala beograjska vlada do tako imenovanega "enakopravnega" dela Jugoslavije, obseženega v teritorialni tvorbi pod imenom Dravska banovina."
Davčna obremenitev Dravske banovine je znašala na-podlagi privatnih računov, temelječih na državnem obračunu za leto 1930^31 999.700.000 din ali skoraj 13% celotne davčne obremenitve Jugoslavije. Ta številka se nanaša le na davke, ki jih je pobirala država. Državna uprava je potrošila za svoje izdatke v Dravski banovini v istem času 451,100.000 din. K tej vsoti je treba prišteti še obveznosti Dravske banovine pri izdatkih, ki so skupni vsej državi. Soudeležbo bi bilo treba računati na podlagi števila prebivalstva posameznih banovin; celotni omenjeni izdatki (ki
obsegajo stroške za dvor, vojsko in mornarico, osrednjo državno upravo, parlament itd.) so znašali 4.230 milijonov din in prispevek Dravske banovine bi bil po omenjenem ključu (8,2%) 347,000.000 din. Zaključni račun nam torej pokaže razliko 200,000.000 din, ki je šel v korist tfrugim pokrajinam brez vsake pravne ali moralne upravičenosti."
"Tudi pičlo odmerjena vsota 347 milijonov je služila neslovenskim interesom. Povečala je kupno moč južnih pokrajin, predvsem Beograda (ministrstva, vojska, parlament. ..)."
"Koliko je pomenila za slovenske finance, nam postane jasno, če jo primerjamo s takratnim (1930/31) proračunom Dravske banovine in s proračuni njenih zavodov ter podjetij, ki so skupaj dosegli 167,238.889 din ali 48% beograjski upravi dolgovane vsote, ozir. 30% dejansko plačanih davkov Beogradu!"
"Krivice so bile posebno očitne v prvih letih Jugoslavije prav zaradi različnih davčnih sistemov. Med tem ko je Dravska banovina obdržala avstrijski davčni sistem, je veljal v Srbiji veliko bolj primitiven davčni ključ, ki je ivzel mnogo bremen, ki so bila naložena naši deleži (dohodnine!). Zakon o neposrednih davkih je bil izdan šele 8. febr. 1928. leta."
"Davčna obremenitev na prebivalca Dravske banovine ob upoštevanju zgolj državnih davkov je torej nanesla na preko 870 din, v ostalih banovinah le okoli 516 din. Bano-vinski davki so bili prav tako različni, kar je seveda pripisati različnim potrebam banovin in različni pomoči vlade. Ker je bil v Dravski banovini večji odstotek potreb prepuščen skrbi privatnikov, banovine, občin etc. in ker so bili dohodki Dravske banovine od skupnih banovinskih trošarin in od poslovnega davka pobranega na carinarnicah, nesorazmerno majhni, je pač morala naložiti večja bremena, ki so težila posameznika in gospodarski razvoj dežele. Po proračunu Dravske banovine za leto 1930/39 je znašala davčna obremenitev na prebivalca 170 din, v ostalih banovinah pa povprečno 44.50 din ali samo 26% obremenitve prebivalca Dravske banovine. Sorazmerno manjša obremenitev je bila tudi z ozirom na občinske davke in na doklade za cestne odbore. Davčna politika nam torej kaže ne samo nasilno in nepravično sesanje slovenskega kapitala, temveč tudi neugodne posledice za razvoj industrije, trgovine in kmetijstva, ki je bil veliko bolj favoriziran s samo davčno politiko v ostalih delih države, ki so bili obenem deležni pomoči državnih investicij."
"Po enih podatkih je država zgradila od 1918 da 1937 leta 1414 km. železnic, a drugi navajajo za razdobje 1918 -1938 le 1374 km. novih železniških prog. Slovenija je dobila
1) 2)
3)
4)
5)
Zagreb
Ljubljana
Subotica
Beograd
Sarajevo
31.58% 21.52% 16.34% 15.52% 15.04%
Dolžina eksploatacijskega omrežja v območju ljubljanskega zelezmškega ravnateljstva je bila isto leto (1929) 12.2% celotnega železniškega omrežja Jugoslavije."
"Navajanje državne kreditne politike in ustanavljanje posebnih napol državnih finančnih zavodov, ki so zbirali naložbe tudi po naših krajih in ki jih je država uporabljala za svoje namene, analiziranje državnih investicij lokalizira-nih predvsem na Beograd in Srbijo ter Bosno, bi nas privedlo daleč iz okvira članka. Vsa dejstva, kakor jih ponazarja statistika, naj služijo zgolj v dokaz teoretičnim in načelnim izvajanjem. Borba za slovensko narodno svobodo, ki je utemeljena v naravnih pravicah in v naravni težnji človeškega bitja, dobiva ob stiku s socialnimi in ekonomskimi problemi naroda še posebno izrazito obveznost, saj tvori prav prvo, osnovo etapo reševanja ter odstranjevanja krivic, ki izvirajo iz očitnega izkoriščanja posameznika in naroda.
Naj še ob tej priliki povdarim, da vsa prizadevanja za uresničenje narodne neodvisnosti niso izraz nekega apriornega fanatizma, temveč izraz iskrenosti in idealizma za koristi skupnosti, ki morajo včasih, čeprav morda le trenutno, preko ozkih želja ter pozicij posameznikov. Toda tu se začenja doslednost in poštenost, ki sta nujno povezani s pravo krščansko reformno akcijo.
Politični okvir narodne neodvisnosti mora torej doseči prav tisto prvo zunanjo obrambno črto narodnega razvoja in napredka. Pomeni istočasno neposreden stik s svetom ter posreduje koristi mednarodnega sodelovanja, obenem pa brani narod, ki je brez svoje politične organizacije nujno predan eksploataciji."
J.A.A.
CILJ NASE BORBE V SLOVENIJI V ČASU OKUPACIJE
Pod gornjim naslovom bo- kot aktiven borec, ki je imel mo v naslednjih številkah ob- dovolj prilike, da od blizu gle-javili izvlečke iz članka, ki ga da naše probleme in sile, ki so je za srbski časopis "Iskra" jih ustvarjale ali poskušale napisal slovenski književnik rešiti.
Stanko Kociper. Ker tega s tem v zvezj ¡n pa samo članka do sedaj slovenski tisk zat0j da bi mogli presojati, v tujini še ni omenjal, se nam koliko tehtajo moje besede, zdi umestno, da ga objavi moram povedati, da sem izšel ysaj naše glasilo. — Uredm- iz onega slovenskega kultur-štvo.	nega in političnega kroga, ki
Marsikdo bo menil, da so ga je vodil neoporečni voditelj podobno vsebino že velikokrat slovenskega naroda dr. Anton obravnavali in da bi zato tež- Korošec. Pozneje sem bil po ko najti nekoga, ki bi o tem skoraj leto in pol preživetih mogel kaj novega napisati, dneh v italijanskem koncent-Predmet je resnično jasen, racijskem taborišču do konca kakor je na prvi pogled lahek tajnik in pozneje adjutant slo-in enostaven tudi odgovor za venskega protikomunistične-vsakogar, ki se je vživel v ga borca predsednika genera-duh onega časa in ki je stal la Rupnika, ki je resnično ra-v vrstah protikomunističnih zumel cilj naše borbe in polo-borcev na katerem koli polo- žil svojo mučeniško glavo na žaju, v kateri koli edinici na žrtvenik ljubljene domovine, področju naše zemlje. Vsak Na žalost so ga opljuvali celo borec — protikomunist — na1 tisti, od katerih bi tega nik-vojnem ali političnem polju bi dar ne pričakoval, ki si cilja moral od vsega začetka usod- naše borbe niso dovolj osvojili ne borbe jasno vedeti, kakšen ali ga razumeli, je bil naš glavni cilj.	I Nikakor se ne morem izog-
Ta cilj nam je bil vsem,'niti v tem članku mnogim de-kjerkoli smo bili v borbi proti iikatnim momentom. A ker komunizmu, prvenstven in od
ni — nemško in italijansko, nega življenja in kateremu je Benito Mussolini je 3. maja predsedoval bivši b a n dr. 1941 vključil okupirano zono Marko Natlačen. Naloga tega Slovenije v italijanski Imperij Sosveta je bila: skupno z oku-kot "Ljubljansko pokrajino" patorjem zaščititi interese slo-in ji zajamčil slovensko svoj- venskega prebivalstva, med stvo in samonupravo. Ob istem tem ko je bila prva garnitura času je bil dodan italijanske- z ministrom dr. M. Krekom mu komisarju Emiliju Grazi-
oliju "Slovenski Sosvet", ki so
na čelu že v inozemstvu z na-
ga sestavljali vidnejši pred- logo — ščititi naše interese stavniki političnega in kultur- pri zazeznikih.
Pogreb komunističnih žrtev Z vstajo komunistov po iz- mednarodnega vojnega prava,
bruhu vojne med Sovjetsko Zvezo in silami Osi sta bili obe garnituri izgrani in pozi' tivni rezultat njunega dela je postal brezpomemben.
Zaradi italijanske okupacijske politike okupator ni dal v
. naš skupni problem še zdav-tega cilja so bistveno zaviseli naj ni rešeri) ne morem dru-vsi ostali, drugotni cilji posa- gače, kakor da to storim, kaj- zadovoljivi meri one zaščite, meznih skupin in poedincev: tj st'ara resnica je, da se iz ki jo je bil dolžan po medna-Uničiti na naši zemlji nam preteklosti učimo za bodoč- rodnem vojnem pravu, mar-vsem in vsemu svobodoljubne- nost. Vsekakor pa nas vse, ča- več je na komunistično pobi-mu svetu skupnega sovražni- "ge veiiko težkega dela janje predstavnikov Slovenka. Ko tega ni bilo mogoče ( brez ozira na to kateri skupi-; skega protikomunističnega doseči zaradi poznanih usod- nj pripadamo.	prebivalstva odgovarjal
nih činiteljev, ki niso zaviseli	s strašnimi represalijami, za
od nas, tedaj vsaj s skupnimi Druga svetovna vojna nas radi katerih je zopet trpel silami poskušati rešiti kar se je zajela v nerealni psiholoski prav protikomunistični kader da velik odstotek našega pro-j nastrojenosti, v kateri so se _ ."Slovenski Sosvet" v Ljub-tikomunističnega življa, zlasti znašli samo komunisti, ki so z jjanski pokrajini pa se je po-
roo-i lKr»iifrilnn raulnnotin alfPllcVn i_______ ____tt	m____
še naših aktivnih borcev vsaj pred prvim neprosrednim u-darcem brezsrčnega in krvi pijanega zmagovalca.
Če bi se bili vsi tega cilja dovolj zavedali, potem bi pač lahko končal svoj članek o tem vprašanju; in nepotrebni bi bili mnogi razgovori, ki v teh težkih časih emigracije so predmet naše privatne in tudi javne debate. Kar je še važnejše, odpadlo bi mnogo povo-dt^dovolj poznanih nesoglasij med nami v času, ko je naša neizpodbitna edinost še vedno istega pomena kakor je bila doma ob času naše borbe. Tako pa naša nesloga le še pomaga skupnemu sovražniku.
Prav zaradi tega sem se odločil, da pišem o tem vprašanju ker sem borbo spremljal
brutalno realnostjo, akcijsko lagoma razšel. V delu Slove-integralnostjo in s koordina- nije, ki je bil okupiran od cijo vseh danih sil hiteli k e- Nemcev, pa je bil naš narod dinemu cilju: zmagi komu- ^ vsega začetka izročen na nistične revolucije. Ta cilj somiiost in nemilost brutalni vsaj začasno tudi dosegli. ¡politiki popolnoma neodraslih Prav na začetni dan vojne, ■ okupatorskih uslužbencev, z 6. aprila 1941, je bil v Slove-1 njihovimi slepimi pangerman-niji ustanovljen "Narodni skimi zablodami (preseljeva-Svet za Slovenijo" pod pred-(nje prebivalstva, nasilna ger-sedništvom dr. Marka Natla- manizacija in tako naprej), čena, ki je prevzel odgovor-; Iz]ava dr M Kreka, da prva nost za Slovenijo..." Narod- garnitura pri zaveznikih vse ni Svet je bil sestavljen iz za- od ieta 1943 ni bila nič druge-stopnikov vseh legalnih strank | ga kot "privatni Slovenci v in frakcij, in skupno nosi od-: inozemstvu", potrjuje torej, govornost za način sprejema da je bila ta garnitura brez sovražnega okupatorja , pra-|karšne koli poklicne funkcije vi kronist v Koledarčku slo- aji vpliva, venskih emigrantov za leto
1946, izdanem v Rimu.
Po treh tednih negotovosti je bila Slovenija razdeljena v
V začetku krvave komuni stične revolucije je nastal v naši domovini izreden položaj. Dežela je bila okupirana
glavnem v dve okupacijski zo- s sovražnimi silami v smislu
«sjsxsssxxjsjíwsxssaíjssxjasxxx^^
SKRB ZA ZDRAVE ZOBE?
V časopisnih poročilih o potrebi večje pozornosti zobem smo mnogo brali o flou-ridaciji kot priporočljivem in zanesljivem sredstvu za preprečitev trohnenja zob zlasti pri mladini.
Wm. McGrath, S.F.M., P.A., pa je v februarski številki misijonskega mesečnika Scarbo-ro Missions opozoril na neke podatke, ki pokažejo ta prizadevanja za uvedbo flourida-cije tako v ZDA in Kanadi v zelo dvomljivi luči. Navaja naslednja dejstva:
Zdravnik G.L. Waldbott je pred kratkim v predavanju v radiju povedal, da se je pojavila nova bolezen, ki jo označujejo bolečina in togost hrbtenice, poškodba možganov, nemožnost obvladati roke in noge, motnje v želodcu in pe-šanje vida. Pri 18 pacientih niso mogli zdravniki ugotoviti nikakih posebnih simptomov, toda vsem se je začelo stanje izboljševati, ko so prenehali piti vodo, kateri je bil pride-jan flourid.
Pravijo, da flourid prepreči okvaro zob pri mladini do deset let. Čudno pa je, da še doslej nihče ni zahteval od župnika Lylea F. Sheena (Gene-seo, Illinois) nagrade 1.000,-$, ki jo je obljubil plačati vsakomur, kdor dokaže katero koli od naslednjih trditev: l/j Sodium fluorid bo preprečil razpad človeških zob; 2/ Sodium fluorid v majhnih količinah ni strupen. Čudno je tudi, da so uvedli fluoridacijo vode v raznih vojaških zgradbah, kjer gotovo ni otrok pod desetimi leti. Enako čudno je, zakaj so v zadnjem trenutku preprečili objavo članka o ne-
varnostih fluoridacije zdravnika A.B. MacWhinniea iz Seattlea v nekem strokovnem časopisu, čeprav je bil že stavljen.
Kdo podpira fluoridacijo?
Oscar Ewing, odvetnik Aluminium Company of America, ki proizvaja sodium fluorid kot stranski proizvod, je pustil svojo službo, kjer je zaslužil letno 75.000.-$ in sprejel službo šefa Federal Security Administration v ZDA s plačo komaj 17.500 $. L. 1951 je zahtevala njegova uprava 2 milijona dolarjev samo za propagando za fluoridacijo. Ker je razpolagal z državnimi podporami dentističnim in zdravniškim kolegijem ter oddelkom za zdravstvo v poedi-nih državah, je razdeljeval podpore tako, da so jih dobili samo taki, ki so podpirali to propagando. Predno je zopet zapustil to državno službo, je potoval še po raznih državah po svetu. Kmalu po njegovem obisku so v mnogih državah skušali uvesti fluoridacijo vode. Mimogrede je treba omeniti, da se je med tem cena sodium fluorida dvignila od poldrugega centa na 15i za funt, kar pomeni dvig za 1000%.
Možnost zlorabe
Župnik Sheen piše v svojem letaku "Fluoridation, the Crime Against All Civilization" med drugim: "Sodium fluorid uporabljajo v komunističnih državah, da lažje obvladajo ljudi, ker načenja živčni sestav, povzroča otopel-nost duha ter usoden občutek
utrujenosti. Uporabljali so ga v zatočiščih, da so bili pacienti mirni ter v cirkusih, da so z njim krotili zveri. Pred leti so ga uporabljali za povzročanje splava. Tako ne bo preprgčil črvivih otroških zob, marveč otroke sploh".
Zanimivo je tudi, da je nek-daja komunistična prvakinja Ana Pauker v nekem interv-juvu izjavila, da predstavlja sistem preskrbe vode v ameriških mestih pripravno orodje za komunistični napad, ker je vodo lahko zastrupiti ali pa preskrbo vode odrezati. Uvedba novih kontrolnih naprav, potrebnih za fluoridacijo vode, bo tako še ena prilika več za komunistično peto kolono.
Da je za to gibanje nekdo močno zainteresiran, se vidi iz primera v Santa Cruz, Cali-fornija, kjer je C o m m o n Council uvedel fluoridacijo, čeprav je pri volitvah glasovalo za samo 1.666, proti pa 7.131 volilcev.
Potrebna čuječnost
Kljub tem dejstvom so uvedli fluoridacijo že v 125 mestih v Kanadi in ZDA. Pritiskajo pa seveda še na druga mesta, da bi uvedla fluoridacijo. Zato je toliko večja dolžnost vsakega državljana, da se takim zlorabam upre, kadar bo prišlo na vrsto to vprašanje v njegovi domači občini.
Primer fluoridacije zopet dokazuje, da vse demokratične ustanove nič ali le malo pomagajo, če ni za njimi dovolj čuječih in tudi na žrtve pripravljenih ljudi, ki uporablja jo te ustanove v splošno blaginjo, ne pa v zasebno ali celo sovražnikovo korist.
v istem času pa so komunisti poskušali izvršiti oborožen prevrat vdržavnopravnem smislu v državi, ki je po po zitivnih predpisih mednarodnega prava "de jure" še obstojala.
Ker so komunisti začeli z akcijo, ki jo je mogoče označiti le kot državljansko vojno, so bili torej oni tisti, ki so izrabljali okoliščino tuje okupacije, ker so vedeli, da je prebivalstvo, ki je bilo naj manj 95% proti njim, ostalo neoboroženo in da ga bo vsa ka reakcija prisilila iskati pomoči pri okupatorju, kar dejansko ni v nasprotju s predpisi pozitivnega mednarodnega prava. O izdajalskem značaju komunističnih akcij imamo toliko pravnih dokazov, da bi se o njih dalo pisati veliko več, kakor to dovoljuje temu članku namenjen prostor. Eden izmed dokazov je tudi izrabljanje tuje okupacije v prevratne, revolucijonarne namene. V resnici so bili izdajalci le komunisti, ki so med drugim začeli akcijo po navodilih iz inozemstva, mi pa smo predvsem zaradi čustvenih razlogov to dejstvo prezrli in čakali, dokler nas niso komunisti iz neizbežnega, že v naprej pripravljenega razloga proglasili za izdajalce in s tem še bolj opredelili našo narodno zavest.
V smislu svoje protinarod-ne in izdajalske taktike "čim hujše — tem boljše" so sami sebi z računskim realizmom ustvarili pogoje, s pomočjo katerih so upali, da bodo prišli do svojega edinega cilja: zmage komunizma v naši deželi
In mi? Kakor smo iz nacionalnih razlogov upali v vojno, tako smo ostali nerealni tudi ves čas komunistične revolucije pod tujo okupacijo. Komunisti so brez kakršnih koli pomislekov izrabljali tujo o-kupacijo za zahrbten izdajalski napad na narod, ker so dobro vedeli, da bodo lahko dosegli svoj cilj samo v času, ko je narod ostal brez pomoči in neoborožen.
Naravno je, da smo okupa torja mrzeli, vendar ni bilo pametno, da smo prav v začetni dobi komunistične revolucije iz čustvenih razlogov, ki so jih v naši škodo izrabljali komunisti, ostali takorekoč paralizirani in iz popolnoma nerazumskih razlogov iskali izhod vedno le tam, kjer nas je končno čakal poraz, namesto da bi se takoj vsi zedinili za skupen protinapad pod istimi pravili tuje okupacije, katere so komunisti izdajalsko uporabljali za svoj napad.
"Izvršni odbor Slovenske Ljudske Stranke je odločil, da stranka kot taka ne bo dala niti podpore niti imena nobeni akciji, ki bi bila v korist okupatorju", piše Janez Martine, znani poznavalec naših razmer v članku: "Prvo leto komunistične revolucije v Sloveniji". Enako so odločile tudi ostale narodne stranke. In komunisti so se tega dobro zavedali. Zaradi tega so z vsemi registri svoje propagande
Kakor so bile za gospodarsko osamosvojitev Slovencev velikega pomena zadruge, tako so bili žarišče prosvetnega dela med narodom naši prosvetni domovi, še večjega pomena so taka prosvetna središča v krajih, kjer država lastnim državljanom, ki pa niso iste narodnosti kot drugi deli države, ne daje njihovih naravnih pravic, zlasti ne narodne šole v materinskem jeziku. V takih krajih mora biti prosvetni dom ne samo središče izobrazbe za odrasle, marveč tudi šola za mladino, da se bo vsaj nekje naučila svojega materinskega jezika.
Da bi si ustvarili podlago za uspešno kulturno delo, so si že lani zastavili šmihelčani na Koroškem za cilj, da si bodo postavili svoj lastni kulturni dom. Ker je Šmihel nekako slovensko središče Podjunske doline, naj bi služil ta dom kulturnim in verskim potrebam cele Podjunske doline. Poleg dvorane naj bi imel tudi prostore za otroški vrtec in kapelo za duhovne vaje.
Iz povedanega je razumljivo, da bo moral biti dom obsežnejši kot bi bil za samo domačo faro. Razumljivo je tu-
SMIHEL GRADI KULTURNI DOM
di, da domačini sami z lastnimi sredstvi te naloge ne bi zmogli. Zato se obračajo na pomoč zlasti na Slovence v Kanadi, Združenih državah S.A., Avstraliji in Angliji, da bi jim priskočil na pomoč z denarno podporo. Poedincem se kak dolar ali funt ne bo poznal tako hudo, toda mnogo majhnih darov bo veliko zaleglo, če se osredotočijo na en velik načrt. Kdor pa more darovati več, bo dar seveda tudi dobrodošel. Dar ustanoviteljev znaša 400.-$, dar dobrotnikov 100.-$, dar botrov pa 50.-$ (ali odgovarjajočo vrednost v drugih valutah.).
Denar sprejema preč. g. Alojzij Nemec, St. Michael bei Bleiburg, Kaernten, Austria, kdor pa hoče, lahko pošlje svoj dar tudi na naslov Rudolf Č u j e š, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont., Ca-nada, da ga pošlje naprej preč. g. Nemcu.
PRVI DOBROTNIK IZ KANADE
Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu je darovala za kulturni dom v Šmihelu na Koroškem 100.-$. Živeli posnemovalci!
/	R. Čuješ
Baško jezero
NOVO VODSTVO S L O V AK OV
Bulletin of the Slovak National Council Abroad sporoča, da so Slovaki izvršili reorganizacijo Slovaškega Narodnega odbora, ki je postala potrebna po smrti dolgoletnega predsednika Karla Sidorja ter po zavratnem umoru Ma-tuša Černaka.
Novi predsednik je dr. Fran-cis Hrušovsky, zgodovinar in sedaj profesor v Clevelandu. Predsednik političnega odbora je dr. Joseph Kirschbaum, ki je živel nekaj časa v Ljubljani in je sedaj profesor v Montrealu. V predsedstvu so še: Joseph C. Hronsky, dr. Joseph Mikuš, Otto Klement, dr. Kari Piaček, dr. Stephen Ma-gura, dr. Francis Orlicky, Francis Tiso, dr. Ladislav Jankovič, Stephen Kada in Koloman Mugaš. Ista številka vestnika objavlja tudi proglas Slovaškega narodnega odbora, ki poziva za nadaljevanje dela za svobodo in neodvisnost. Poziv so podpisali dr. Hrušovsky, dr. Paučo in dr. Mikuš.
igrali večno melodijo o svoji osvobodilni borbi in o izda-jalstvu narodnih sil. S to melodijo so uspavali in paralizi-rali našo pripravljenost, s katero bi jih mi lahko uničili, predno jim je uspelo s svojo lažno propagando vzbuditi zanimanje zase v svobodnem svetu. V Sloveniji jim je bilo toliko lažje, ker so videli, da so iste stranke, ki "niso hotele dati svoje opore in imena nobeni akciji, ki bi bila v korist okupatorju" že itak po nekaki sofistični logiki poslale svoje predstavnike v "Slovenski Sosvet" pri italijanskem vrhovnem komisariatu.
Isti Janez Martine navaja v svojem članku 9 različnih, več ali manj vojaških organizacij, samo v Ljubljanski pokrajini, ki je štela nekaj nad 200.000 prebivalcev, ki so čakale na trenutek "ko bodo dobile poziv od legalne vlade v Lon-1 donu".
Komunisti seveda na ta poziv niso čakali. Nemotero so udarili po nas in nas skupno z našim sofističnim "Sloven-
LJUDJE SE SELIJO V PREDMESTJA
Po najnovejših podatkih je naraslo prebivalstvo ZDA v zadnjih 5 letih za 11,827.300 oseb.
Razmerje med predmestji velikimi mesti, manjšimi mesti in podeželjem pa kaže naslednjo sliko: Predmestja so larasla v teh 5 letih za 27.8%, velika mesta za 3.8%, manjša mesta za 5%, podeželjsko prebivalstvo pa se je zmanjšalo za 1.9%. Posledic je seveda mnogo. Bogati ljudje se selijo iz središč mest v predmestja, kar občutijo zlasti trgovci. V mesto prihajajo ljudje z manjšimi dohodki. V predmestjih uspeva zlasti stavbarstvo, pa tudi trgovina. V predmestjih živi tudi pretežna večina družin, ki imajo po dva avtomobila (1. 1949 je bilo takih družin 2.2 milijona, letos pa že 5.3 milijone).
ZDA so ugotovile iz izkušnje zadnjih mesecev, da so se sovjetske delegacije mnogo naučile od Zapada, da pa niso prinesle mnogo porabnih informacij.
skim Sosvetom" prisilili v defenzivno skupino brez medsebojne povezanosti. Proglasili so nas za izdajalce. Ker smo čakali na pozive iz Londona, ni nihče hotel podvzeti ničesar, kar bi se lahko smatralo kot podpiranje okupatorja" Zato komunisti niso napadali okupatorja več kakor je bilo potrebno, da so svojo revolucijo lahko prikazali nepoučenim kot osvobodilno vojno Da bi se teh obtožb otresli, smo z nebrzdanimi izbruhi narodnega čutenja mnogokrat otroško naivno izzivali okupatorja in s tem polnili jece in koncentracijska taborišča prav z ljudmi, katerih so se komunisti najbolj bali Imamo dokaze, da so komunisti vsaj z italijanskim okupatorjem vzdrževali dobre zveze za uresničenje njihovega cilja, med tem ko je naša druga garnitura, ki je ostala v domovini z namenom, da sciti narod, iz strahu, "da bi ohranila čiste roke", končno stisnila rep med noge.
(nadaljevanje prihodnjič)
Govorica koroških Slovencev
Zdaj pa si oglejmo govorico koroških Slovencev nekoliko podrobnejše.
Govorica koroških Slovencev ni enotna. Kako tudi, saj znaša zračna črta od Brda v Ziljski dolini do Pliberka v Podjuni nad sto kilometrov. Vedno so si ona narečja po-dobnejša, ki so si krajevno bližja. Narečja se bore malo menijo za državne in deželne meje. Tako je tudi rožansko in ziljsko narečje sličnejše gorenjskemu kot podjunske-mu, podjunsko pa zopet štajerskemu, kakor ga govorijo na Pohorju kot rožanskemu in ziljskemu.
Pokojni železniški uradnik
v	Ljubljani Franc Uršič, ki je bil iz Malošč (šteben pri Beljaku), je šel nekoč na Gorenjsko čez Korensko sedlo. Nagovoril je prvo žensko, ki jo je srečal. Takoj po prvih besedah pa ji reče: "O,
vi	ste pa Korošica, saj govorite kakor govorijo v Št. Lenartu pri Sedmih studencih v Ziljski dolini". A ona mu odgovori: "Nikakor ne, Gorenj-ka sem, tu pri nas govorimo tako". Na obeh straneh Korenskega sedla se govori torej isto slovensko narečje. Tu in tam isti jezik, isti narod.
Pokojni profesor Krajger (njegova žena je bila Poljakinja), doma iz Štebna pri Glo-basnici, mi je nekoč pravil, da ima podjunsko narečje nazal, nosnik podobno kakor poljščina, n.pr.: venč (več), pajenk (pajek,) žgonje (žganje). Podjunčan pravi podobno kot Poljak mvoda za mlada.
Kdo ne pozna Finžgarjeve "prekvate ovce"? Podjunčani često izgovarjajo e kot a, n.pr.: kam pa graš? (greš), gvaj, gvaj (glej), kam pa gva-daš? (gledaš), v nebesa vzav (vzel).
Štehvanje
Samoglasnik a pa često izgovarjajo kot o: svomo tra-sem (slamo trešem), mosu (maslo), moti (mati), pa jutr doš še anega (pa jutri daš še enega), navoda (navada), diž gra (dež gre), a čemaš kej drujga davat (ali nič nimaš kaj drugega delati), štu je va-da (tukaj je voda)
Rožan in Ziljan izgovarjata v vseh teh primerih samoglasnike kakor Gorenjec.
Podjunčan pravi: dober večer, Rožan: dober večir. Ro-žanščina in ziljanščina na eni strani ter podjunščina na drugi strani imata povsem različen naglas. Rožan in Ziljan naglašujeta kakor Gorenjec, podjunski naglas pa je podoben štajerskemu. Rožan pravi s'še drve, Podjunčan suhe druve. Podjunčan naglašuje večer, srebro, zlato, Bogu hvala, noje (noge), koze ovce, r"ke, itd. Rožan, Ziljan in Gorenjec naglašajo te besede na zadnjem zlogu.
Kakor ponekod na Gorenjskem se spreminja v rožan-skem in ziljskem narečju črka k pred i in e v č: čida-ti, činkati, čihati, čila, čita; Podjunčan izgovarja v vseh teh primerih črko k kot k.
Črka h se spreminja v ro-žanščini pred i in e v š kot ponekod na Gorenjskem: v'so-če šiše (visoke hiše), muše (muhe), s'še drve (suhe drve). Podjunčan izgovarja h pred i in e vedno kot h.
Rožan in Ziljan pravita, podobno kot Gorenjec: d'm, n't, n'č, m'š, kr'h, spov'd, Podjunčan pa samoglasnik polno izgovarja: dim, nit, nič miš, kruh, spoved. Rožan pravi hram, Podjunčan klet, Rožan podzemlovšče hrušče (iz nemškega Grundbirn, odkoder izvira pismena beseda
krompir), Podjunčan repica, Ziljan čompe (enako kot rabijo v Kranjski gori na Gorenjskem besedo čompe za krompir). Rožan, Ziljan in Gorenjec pravijo mavha, Pod junčan pa torba. Rožan pravi kot Gorenjec tle, spet, jes, šu, pršu, Podjunčan pa štu, druč, jaz, šov, pršov.
Rožanska pesem se glasi:
V Celovcu na Lenti tri pav-če pojo, te nove žovnirje muš-trati učo.
Lent ali Lend je prekop, ki veže Celovec z Vrbskim jezerom. Pavče so pavke, žovnir (iz Soldner) vojak.
Rožan in Ziljan rabita kot Gorenjec kratke oblike: učo, pojo, cveto, Podjunčan dolge: učijo, pojejo, cvetijo.
Iz navedenih primerov moramo zaključiti: Koroški. Slovenci so pravi in pristni Slovenci in koroška govorica je prava in pristna slovenska govorica. Zlasti ljudje, ki niso hodili v ponemčevalno šolo, govorijo krasno slovenščino. V kolikor privzemajo koroški Slovenci nemške besede, se to dogaja pod vplivom nemške šole. Avstrijci so se in se še radi ponašajo, da prinašajo kulturo drugim, toda na lastnem ozemlju lastnim državljanom ne dajo naravnoprav-ne in tudi mednarodno pravno prevzete pravice do res narodne slovenske šole.
K.S.
DA SE NE POZABI
Jeseni 1. 1945 je bil razstav-jen v Gradcu — za časa ang-eške zasedbe — v izložbenem oknu Kari Krois (Herrengas-se) pod sliko, ki je kazala dve ženi, eno jokajočo, drugo zro-čo preko planin, velik plakat z naslednjim besedilom:
"Die oesterreichische Volkspartei forderte bei der Laen derkonferenz als erste Partei die Rueckgabe von Suedtirol, Berchtesgaden, Reichenhall Rupertiwinkel, Odenburg, Wieselburg. Fuer die Steiermark wurde die Savegrenze gefordert".
Huda zima v Evropi
Čeprav še ni mogoče točno oceniti vse škode, ki jo je letos povzročila izredno huda zima v Evropi, bodo njene posledice še dolgo čutili, število smrtnih žrtev je preseglo 1000 oseb. Trpela je proizvodnja, ker tovarne niso mogle redno obratovati. Zlasti pa je trpelo poljedelstvo, kjer je mraz uničil mnogo sadnega drevja. Močno so trpele tudi ceste in druge prometne naprave. Ko je prenehal mraz, so v mnogih krajih nastale poplave, ki so škodo še povečale. škodo cenijo nad 2 milijardi dolarjev, pa bo prej še višja. Za Jugoslavijo so poročali, da je bilo 93 smrtnih žrtev.
V mnogih krajih so se pojavile težave v prehrani prebivalstva. ZDA po ponudile pomoč v hrani vsem državam, komunističnim in nekomunističnim. Družba CARE, ki pošilja pakete, je pozvala na povečano pomoč prizadetim pokrajinam.
CARE paketi za Jugoslavijo
Vodstvo CARE of Canada je obvestilo uredništvo, da je raztegnilo svojo pomoč tudi na Jugoslavijo. Pripravili so 25.000 CARE Food Crusade paketov, ki vsebujejo po 22 funtov surovega masla, mleka in sira. Darovalec plača v Kanadi oz. USA 1.-$ za tak paket. Te pomoči ni mogoče naročiti za določene osebo, marveč jih bodo delili "potrebnim". Dosedanje skušnje s Care paketi v Jugoslaviji pričajo, da so najbolj potrebni vedno partijci. CARE pošilja tudi pakete poedincem, toda cena teh paketov je dražja I (Budget Food $ 6.95, Yu-I goslavFood $ 10.-).
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE Z ŽELJO PO SKORAJŠNJI OBNOVI SVOBODE V DOMOVINI IN IZPOLNITVI SLOVENSKIH NARODNIH TEŽENJ ŽELIJO SLOVENCEM IN SLOVENKAM V DOMOVINI IN PO SVETU UREDNIŠTVO IN UPRAVA SLOVENSKE DRŽAVE SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI
SLOVENEC NA SMUČARSIH TEKMAH
Državno smučarsko prvenstvo v Kanadi je bilo po dolgih letih zopet enkrat v Onta-riju. 10. in 11. februarja je zadovoljilo gledalce v Coling-woodu 80 tekmovalcev v smuku, slalomu in alpski kombinaciji, 12. februarja pa se je zbralo pod novo 60 metersko skakalnico v Midlandu nad 50 smučarjev, ki so kljub slabim vremenskim pogojem, s svojo izurjenostjo, navdušili nad 5000 gledalcev. Kljub težki konkurenci bivših olimpijskih tekmovalcev kot Eder, LaRoche, Moser z olimpijskim
zmagovalcem srebrne svetinje na zadnjih tekmah v Cortini — Kalevi Karkinen, se je z lepima skokoma (150 čevljev) zelo postavil in dosegel sedmo mesto naš rojak JANEZ PRI-STOV, doma iz Krajske gore. Njegov uspeh je toliko pomembnejši, ker je šele letos zopet pričel s tem očarljivim športom po štiriletnem presledku.
Mlademu skakalcu k temu uspehu iskreno čestitamo in mu iz srca želimo, da bi z uspešnim delom nadaljeval in uresničil senj amaterskega tekmovalca z udeležbo na prihodnji Olimpijadi.
NOVO USPEŠNO LETO

SLABA PRIMERA
Sklicevanje na rešitev tržaš- 'Posledice te vsiljene rešitve, kega vprašanja pri mednarod- ki jo ocenjujejo kot največji nih poravnavah in ga stavlja- uspeh povojne diplomacije za-ti kot zgled, kaže veliko ne- padnih zaveznikov, čuti pač moč zapadne povojne diplo- najbolj prizadeti slovenski na-macije.	j rod, ki je bil brez zaslišanja
Ko naraščajo napetosti v Postavljen pred izvršeno dej-Evropi, Afriki in Aziji, ko se stv°>.kl §a Je odobrila komu-zaostruje odnos med Izraelci nisticna Jugoslavija. Pri tej in Arabci, iščejo zapadni za- resitY1 zapletenega tržaškega vezniki poti, kako bi najuspeš- vprašanja so kršili načelo sa-nejše rešili ta zamotana vpra- moodlocbe slovenskega naro-šanja. Položaj je še toliko bolj da ter njegovo naravno prav-zapleten, ker se v vse te spore i10 Pfj3-™? ,?a soodločanja v vmešava tudi Sovjetska Rusi- la.?tmh življenjskih vprašaja s svojimi lastnimi nameni "Jlh« kl je tudi zagotovljena v ter uporablja in neti vsa ta dokumentih kot v Atlantski trenja v cilju, da bi iz vseh h?tini, ustanovni listini Orga-težav izšel kot končni zmago-mzaciJe zedinjenh narodov ter valeč zopet komunizem.	ponovno povdarjena v zadnji
TT x . ... , .. .. I washingtonski izjavi predsed-V tej zmedi, kateri je iskati nikov Eisenhowerja in Edena. bistvenih vzrokov v bližnji in
daljnji zgodovini, je Anglija I Pri reševanju tržaškega pred pričetkom Washington- vprašanja bi morali zapadni skih razgovorov predlagala, zavezniki upoštevati narodno načelo posrednih razgo- zgodovinske geopolitične, gos-vorov in poravnav med spr- \ podarske in kulturne mo tima strankama. Kot pri-; mente. Žal so vse to nameno' mer je navajala Anglija' ma prezrli in sledili samo zali boleče tržaško vprašanje, ki .tevam, ki jih jim je narekoval
Papežu pospečena knjiga
Edina uradna ceremonija na obletnico rojstva Pija XII. je bil sprejem članov Papeške akademije znanosti. Izročili so mu posebno knjigo s posvetilom "Krivično obsojeni Galileo". Sv.Oče je sprejel 4. marca diplomatske zastopnike, cerkvene slovesnosti pa so bile 11. marca. Kardinal elemente Micara je pozval Rimljane, naj podpro pet novih zgradb, ki jih bodo posvetili Piju XII. kot darilo za rojstni dan. Kanadčane so zastopali pri slovesnostih 11. marca v Vatikanu kardinal McGuigan, nadškof M. Roy, and škof J. G. Berry ter apostolski delegat G. Panico, ki je trenutno na dopustu v Italiji.
tretnutni položaj svetovne politike.
Namera angleške vlade, da bi reševali vprašanja na srednjem Vzhodu podobno kot v
se je po njenem mnenju "ugodno rešilo" v zadovoljstvo Jugoslavije in Italije prav po tej metodi.
Za "rešitev" tržaškega vpra- „,,_.„ __________iVU(/ „
šanja so potrebovali devet ■ Trstu, je precej tvegana in mesecev. Pogajanja sta spret- nevarna. Položaj tam še znatno vodila v Londonu ameriški no bolj zapleten. Če ne bodo poslanik v Avstriji Llwllyn diplomatje vseh teh vprašanj Thompson ter zastopnik ang- resno preučili in zaslišali pri-leškega zunanjega ministrst- zadetih narodov, bodo njihove va Geoffrey Harrison. Oba; rešitve gotovo sprožile nove
^ še nevarnejše zapletlaje, ki
skim poslanikom v Londonu. bl utegnili potegniti ves svet Kako so pogajanja dejansko v usodno uničevalno svetovno potekala, je še vedno tajno, vojno.	L.J.
Posvetitev v Peterboroughu
22. februarja je torontski kardinal McGuigan posvetil v stolnici sv. Petra v Peterboroughu novega torontskega pomožnega škofa Francisa A, Marroccoa ob veliki udeležbi cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov ter zastopnikov delavskih organizacij in zadrug.
Cerkvene himna na ploščah
Mednarodno priznani deški zbor pri torontski katedrali sv. Mihaela je priredil za predvajanje na ploščah vrsto najbolj znanih cerkvenih pesmi z željo, da bi se cerkveno petje razširilo v vse krščanske hiše. Plošča je za hitrost 33 1/3 obratov na minuto. Prodaja jih Catholic Truth Society. Pod vodstvom Msgr. Ronana goji zbor predvsem cerkveno petje in oskrbuje nedeljsko petje pri božji službi, ki se prenaša iz Toronta po radiju, toda so mojstri tudi v svetnem petju. To dokazuje dejstvo, da sta iz te šole izšle dve skupini, ki nastopata z lastnim programom na radiju in televiziji, namreč znana kvarteta Crew Cuts in Four Lads. Ob letnem zborovanju Ontarijske lige kreditnih zvez so peli tudi delegatom zveze
Odborniki Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu so polagali obračun na občnem zboru 19. februarja o poslovanju v letu 1955.
Kljub temu, da je bil občni zbor sredi popoldneva, se ga je udeležilo nad 60 članov, kar je gotovo dokaz, da velik del članstva ne išče pri zadrugi samo svojega dobička, marveč da je pri njih živa zavest potrebe po medsebojni pomoči in po iskanju poti za izboljšanje obstoječega gospodarskega reda.
Na občnem zboru so podali poročilo predsednik g. Lojze Koželj, blagajnik g. Janez Senica, predsednik kreditnega ter predsednica nadzornega odbora ga. dr. Ljudmila Do-lar-Mantuani.
Pri volitvah so bili izvoljeni za triletno poslovno dobo: v ravnateljstvo gg. Viktor Tr-ček in Rudolf Čuješ, v kreditni odbor g. dr. Avguštin Kuk, v nadzorni odbor pa g. Jože Levstek.
Občni zbor je odobril odobril od ravnateljstva predlagano razdelitev čistega dobička, ki ga je zadruga imela v lanskem letu 4.598.41$. Za garancijski sklad $954.02 31/2% dividendo 2.259.27 20% vrnitev obresti 1.235.12 sklad za vzgojo	100.00
odpis vrednosti strojev 50.00 skupno	4.598.41
Stanje imetja in obveznosti 31. decembra 1955
Dobroimetje Posojila Delnice OCCS Delnice OCUL Sklad za jamstvo Gotovina Presežek tekočih stroškov nad tekočimi dohodki	140.57
Skupno
Stanje 31. januarja
1956	1955
$61.209.95 1.000.00 12.000.00 686.20 7.507.72
(42.122.79) ( 1.000.00) ( —.00) ( 89.98) (17.638.85)
( 204.10)
82.801.19	(61.547.55)
$77.484.08	(58.680.60)
-.75	(
702.95	(
—.00	(
15.00	(
Nerazdeljeni dobiček —.00	( Dobiček 4.598.41
Obveznosti Delnice članov Vpisnina
Sklad za jamstvo Prebitek Sklad za vzgojo
1.00) 111.98) —.10) 3.81) 30.14)
Skupno
82.801.19
( 2.719.90) (61.547.53)"
Po izbrisu iz seznama članov nekaj zadružnikov ki neso več izpolsjevali svojh dolžnosti, je štela zadruga koncem januarja 280 članov
3.. marca v Royal York hotelu. I Skupaj
Dobroimetje Gotovina Delnice Ontario Cooperative Credit Society, Toronto Delnice Ontario Credit Union League, Toronto Osebna posojila Hipotečna posojila Sklad za jamstvo Stroji, blagajna Skupaj Obveznosti Delnice članov Sklad za jamstvo Sklad za vzgojo Dobiček 1955
$11.978.26
1.000.00
12.000.00 55.542.42 2.924.61 686.20 256.75 $84.188.24
$78.871.88 702.95 15.00 4.598.41 $ 84.188.24
Možnost hipotečnih posojil
V sodelovanju z Ontario Cooperative Credit Society more posoditi naša zadruga članom največ 3.000.-$ (2.000 iz svojega, 1.000 pa od OCCS) kot hipotečno posojilo za največ 5 let. Največja skupna vsota takih posojil ne sme presegati 25% članskih vlog. Ob koncu leta so znašala hipotečna posojila samo 2.924.61$, toda v letošnjem letu je že več članov izbralo to vrsto posojila. Kot osebno posojilo z jamstvom porokov more zadruga posoditi članu največ' 2.000.- $.
Prinesite ali pošljite knjižice
Ker je občni zbor razdelil dobiček, je blagajnik odgovarjajoče zneske že vpisal v tekoče račune članov. Da bodo vložne knjižice na tekočem, naj jih člani prinesejo med u-radnimi urami v pisarno ali pa naj jih pošljejo po pošti.
Ahčinove Sociologije radeljene
Preč. g. dr. RudolfBLUEML, kanonik in vodja slovenskega dušnoparstirskega urada v Celovcu je pismeno potrdil sprejem 5 izvodov dr. Ahčinove Sociologije, ki jih je Hranilnica in posojilnica lani odkupila v razdelitev. Dr. Blueml je določil kot prejemnike 5 slovenskih knjižnic na Koroškem, kjer bodo knjige
gotovo najboljše izpolnile svoje poslanstvo. Pismo zaključuje: "Sprejmite v imenu vseh imenovanih iskreni 'Bog plačaj', obenem pa tudi naše najboljše želje za dobrobit in procvit Vašega za tamošnje rojake gotovo zelo potrebnega in koristnega kreditnega zavoda".
Za kulturni dom v Šmihelu
Da bi podprli Slovence na Koroškem v njihovem težkem boju za verski in narodni obstanek na lastni zemlji, ki je bila središče slovenstva ne samo za časa samostojne slovenske države, marveč še v 19. stoletju, ko je Ljubljana kulturno vsaj še dremala, če ze ne spala, je ravnateljstvo na seji 1. marca odobrilo podporo v znesku 100.- $ za graditev slovenskega kulturnega doma v šmihelu pri Pliberku v Podjunski dolini, v rojstni župniji prevz. dr. Gregorija Rožmana, ljubljanskega škofa. Odbor zadruge upa, da bo našel poziv Slovencev iz šmi-hela ugoden odmev ne samo pri poedinih Slovencih, marveč tudi pri slovenskih podjetjih in drugih gospodarskih ustanovah.
Nova telefonska številka
Z 18. marcem se spremeni telefonska številka blagajnika v LE 5-6576. Uradne ure so vsak torek od 7 do 8.30 zvečer na 61 McFarland Ave.
Tajnik
MED SLOVENCI
TORONTO
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE VSEM SLOVENCEM ŠIROM SVETA IN V DOMOVINI:
Judita Markovič
Ivan Kušar
Lojze in Dora Koželj
Jože Pogačar
Janez Senica
Dr. Rela Zadnikar
Pavla Škerlj
Družina France Levstek
France in Andrej Strlič
Ivan Kušar
Francka in Franci Pajk
Slovenski kulturni krožek je posvetil sestanek 26. februarja nekoliko zapozneli proslavi devetdesetletnice rojstva živečega finskega sklada-
se
svo-
telja J. Sibeliusa, ki ni s jim bogatim ustvarjanjem postal slaven samo sam, marveč je vključil tudi majhni finski narod v družino kulturnih u-stvarjalcev svetovnega pomena. Zvone Hrastnik je v skrbno pripravljenem referatu pokazal skladateljevo osebnost ter njegovo umetniško ustvarjanje, ki ga je zelo posrečeno in reprezentativno predstavil s predvajanjem na ploščah.
Gospe Zinki in g. Paznar ju se je pred kratkim rodila hčerka. Iskreno čestitamo!
Družina Viljem Kaukler Družina Frank Kus Družina Blaž Potočnik Mici in Franček Pliberšek Družina R. Čuješ Družina dr. France Habjan Družina L. Jamnik Družina dr. A. Kuk Ing. Viktor Škof in družina Družina France Torkar Zvone Hrastnik
Chicago
IN OKOLICA
Slovenski radijski klub v
Chicagu je v zadnjem času pridobil nad sto novih članov, j Kampanja še traja. V teku so priprave za Slovenski radijski festival dne 22. aprila. Plesna SKupina Slovenskega Radijskega kluba pa bo nastopila na televiziji v soboto 24. marca ob 11. uri dopoldne, na kanalu 9.
Dan dobre knjige so priredile sestre učiteljice na farni ,šoli sv. Štefana v nedeljo 19. februarja, šola bo osnovala šolsko knjižnico. Razstava knjig je imela namen vzbuditi zanimanje za dober katoliški tisk. Obisk je bil prav dober.
"Usmiljenje božje" je bil
naslov lepega filma, ki so ga
v v
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
¡predvajali v nedeljo 19. feb-i"*
ruarja v dvorani pod cerkvijo^	, , _ m , .	,
sv Štefana. Predstava je bilaf^lovensko gledališče v Torontu pripravlja novo sloven-| pod okriljem tretjega reda. lsko radijsko oddajo na postaji CKTB St. Catharines (620»:
tke) okoli Velike noči.	4
P. Vendelin, OFM, — pro-f fesor glasbe. P. Vendelin| Spendov, naš farni organist,% ki se toliko trudi s cerkvenim*
pevskim zborom, je tri letal	v TORONTU
obiskoval De Paul univerzo vfželi vsem Slovencem in Slovenkam v domovini, Kanadi in| Chicagu. Dne 5. februarja je|	drugod po svetu	%
prejel diplomo in postal pro4	BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ
fesor glasbe. Iskrene čestitke !$	UPRAVA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA*
TORONTO	|
t
SPREMBA NASLOVA;	»>t * * *	* *
PAVLE HORVAT teirfŽ***"*"*****' * * * * * * * * *	» $
potom vljudno sporoča vsem|« svojim prijateljem in znan->|1 cem, da se je iz Glencoea pre-«| selil v svojo lastno hišo:-1127$ LAKE Avenue, WILMETTE,| ILLINOIS. — Telephone:f VVILMETTE 7580.	f
Vsem Slovencem v Torontu in okolici blagoslovljene
želi
t
VELIKONOČNE PRAZNIKE Slovenski odvetnik in notar v Torontu
CARL VIPAVEC
278 BATHURST STREET Room 4 t	Tel.: EMpire 4-4004
Í *
»t 't' * »»l<
$ i> i;. »|< ,t< it. ■!< i|i »♦. »> {«frfr i*. it«	» »;■ <t> <t> 't' <t< »t« 't »> »M***»*'^
|	Prav veselo Veliko noč!
| Kadar koli rabite fotografa za poroke, krst, slikanje otrok, portrete, družabne prireditve itd., se obrnite na slovenskega fotografa
t f
I
T
i t
FOTO MATE
109 SUMMERHILL AVE. TORONTO, Ont.	WA.
Prof. Vendelin vodi cerkveni zbor
2-9498 *
Razvijam in kopiram Vaše filme, kakor tudi | povečave.	|
PRVOVRSTNA IZDELAVA	J
>1' »i' »t »I« '^^^»iH^^t^HiH^^Hi^H.*. »t« t- »t» »!■ W »t 'I' >i> >t< >i »I« g"» »t< i{i »t i} g« >i«	»i"} »»a« »t t.	»»t« »x- ■!< »t« ifi
1
MMMMMMWMWW^ * * »fr »I«*>t«	* "t" 't' *l* * * * * ***
T	V
SLOVENSKA DOBRODELNA ORGANIZACIJA
KARITAS
ki že dolga leta uspešno podpira pomoči potrebne v Kanadi in po svetu, želi vsem Slovencem in Slovenkam blagoslovljeno
VELIKO NOČ
Prisluhnite trpečim in podprite dobrodelno akcijo.
ODBOR
't' * * * <t< * * * <■ * * 'I' '*■ * * * * * * ♦ * * * * * 't' * * 'M' ♦ * <■ * * <t> * '!■ ♦<"*"*
PROTEST SNZ ZA KANADO
KO JE ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O-BISKAL KANADO, MU JE SNZ ZA KANADA POSLALA BRZOJAVKO S PROTESTOM PROTI NOVIM ŠOLSKIM ZAKONOM, KI SE PRIPRAVLJAJO ZA SLOVENCE NA GORIŠKEM IN PRIMORSKEM. V PRIHODNJIH DNEH PA BO POSLALA OBŠIRNEJŠE SPOMENICE VSEM PODPISNIKOM SPORAZUMA O TRSTU, KI JE S TEMI ZAKONSKIMI DOLOČILI KRŠEN. DOLOČILA NASPROTUJEJO TUDI NARAVNIM ČLOVEŠKIM PRAVICAM TER ITALIJANSKI U-STAVI.
Sporne točke so zlasti:
1/ Za vpis v slovenske ljudske šole zahtevajo posebno prošnjo staršev, čeprav je obisk ljudskih šol obvezen.
2/ Prošnje bo pregledovala posebna komisija.
3/ Slovenske šole so samo za italijanske državljane slovenskega porekla. Slovenci, ki niso italijanski državljani, bodo morali pošiljati slovenske otroke v italijanske šole.
Mutual Cooperation League,
zveza etničnih skupin, katerih narodi so zasužnjeni v komunizmu, je priredila 4. marca drugi večer pesmi, plesov in glasbe raznih narodov v cerkveni dvorani macedonskobol-garske cerkve v Torontu.
Na zborovanju Macedoncev
v Torontu bo govoril v nede-ljojo popoldne 18. marca vse-učiliški profesor dr. Ciril Že-bot iz Pittsburgha (17 Regent Str. East).
Slovensko gledališče bo priredilo v soboto zvečer 17 marca v cerkveni dvorani igro "Mašna strežnika".
Kanadski minister odlikovan
Assumption kolegij v Wind-sorju podeli vsako leto posebno svetinjo the Christian culture Award kakemu laiku, ki je uspešno zagovarjal in zastopal krščanske ideale. Letos je bil izbran kanadski minister za zdravje g. Paul Martin, ki vodi tudi kanadsko delegacijo pri Organizaciji zedi-njenih narodov. Slovesna podelitev bo 25. marca.
«i« $ s. it ■:< •:< a. gi	>i< >i< »t »t«»•:<
Vesele velikonočne praznike želi
TRANS WORLD TRAVEL SERVICE LTD. TORONTO, Ont. HAMILTON, Ont. MONTREAL, Que.
258 College Str. tel. WA. 3-4868
80 John Str. S tel. JA. 8-2869
2057 St. Catherine W. tel. FI. 5306
Vesele velikonočne praznike po širnem svetu razkropljenim prijateljem in znancem želijo iz Chicaga:
Frank šutaršič, 1930 W. čermak Rd.,
Frank in Marinka Bilban 1802 W. 22nd Pl.
Ludvik in Mara Jelene 2023 W. Coulter Str.
Frank in Ann Černivec 1845 W. Čermak Rd., ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Lojze in Vera Gregorič 1732 W. Čermak Rd.,
Frank in Josephine
Podlogar
4109 W. 31 Str.
Frank in Josephina Matkovič
2030 W. 23r d Str.
Janko in Marija Tajčman 2030 W. 23rd Str. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Otmar in Anica Tašner
5415 W. 23rd Str.
Cicero, 111. ■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Buh John, jnr.
2116 S. Harding Ave.,
(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Anton in Julija Guštin 2253 S. Kildare Avenue
Družina M. Pecharich 2253 S. Kildare Avenue
Dr. Ludvik in Corine Leskovar
1845 W.Cennak. Rd.,
Frank in Frances Karner 2107 So. Lombart Ave., Cicero, 111.
Joe in Gizela Ocepek 2220 W. 58th Court Cicero, 111.
Frank Martinčič z družino
5323 S. Koto Avenue
Podružnica Slov. Narodne Zveze Chicago, HI.
Pire Lovro in Štefanija, 1830 W. Cermak Rd. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i John Kos,
820 North Wabash Ave. .■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Dužina Anton Skamperle 1806 S. Throop Street
Dr. Franc in
Dana Kimovec
6027 S. Green Str. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Dr. Jože Planinšič
1930 W. Cermak Rd.

Slovenski nagelj, rožmarin in roženkravt

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V TORONTU IN OKOLICI
Za veliko noč bom imel poleg raznovrstnega svežega mesa na zalogi tudi prekajene kranjske klobase ter prakajeno svinjino in gnjat.
ČE VAM JE PREDALEČ ALI NIMATE ČASA, samo kličite RE. 0423, povejte, kaj želite in Vam bom dostavil na dom še isti dan.
VSEM SLOVENCEM V TORONTU IN OKOLICI SE PRIPOROČA LASTNIK:
ANTON BAVOEK
633 VAUGHAN RD. — TORONTO, ONT.
(Na vogalu Vaughan in Oakwood) » >:< ž« >i« >t< ■!« ž' »i« >t< >t< <i> 't 't fr** * * * * $
ZA TISKOVNI SKLAD SLOVENSKE DRŽAVE so darovali v letu 1955 in v letu 1956
Kanada:
$ 50.- g. L.K.; g. L.J. — $ 26.-gdč. F.Z. — $ 20.- ga. R. dr. B.Z. — $12,- R. dr. Č. — $10.- ga. D.K.; ing. V.Š.; g.
A.	dr. K.; ga. M.K.; g. Z.H.; g. S.J.; ing. L.Č.; ga. B.O.; g. F. P.; ga. M.P.; g. T.S.; gdč. R.F.; — $8,- G.P.U.; — $7.- g. B.R.; — $3.- g. M.S.;
—	$2,- ga. K.M.; g. F.T.; g. M.Š.; g. M.M.; gdč. M.G.; g. I.C.; g. K.L.; g. S.V.; g. F.B.;
—	$1.- g. M.J.; g. L.B.; g.
B.V.;	g. J.L.; g. K.L.; gdč. N.Č g. W.K.; — $ 0.50 g. S.S.; g. T. Ž.
ZDRUŽENE DRŽAVE
$ 30.- Prijatelji lista iz New Yorka; — $20.- Rev. A.M.; Rev. V.K.; — $13.- g. M.G.;
$12.- Rev. K.L.; — $10.-Rev. K.Z.; g. J.B.; L. dr. L.; g-B.N.; g.V.H.; g.J.F.; g.M.R. $5,- g. R.V.; g. K.M.; g. J.G.; g.M.K.; g.F.K.; Rev. J.S. g.M. K,—$6,- ga N.P.; — $4.- g. J.J.; — $2.- g. E.G.; Rev. N. B.; g. M.O.; g. M.M.; g. F.J.;
—	$1.80 g. M.M.; — $1.-Rev. J.S.; g. B.M.; g. A.S.; g. C.Ž.; g. S.Š.; Rev. A.Š.; Australia: $1.40 g. F.Ž. Francija: $2.- g. C.M.
Ker stroški tiskanja in razpošiljanja presegajo redne dohodke lista, so darovi za tiskovni sklad tolike važnosti. Vsem darovalcem iskrena hvala. Priporočamo se še nadaljnji naklonjenosti. Uprava Slovenske države.
KRIZ X KRAZ
(Patentirano 1945)
FRANCOSKE KRATKE HLAČKE
Posebej skrojene za lahko nosnjo — udoben elastični pas — patentirani Kriz X Kraz prednji del. ki se «am
zapira in je lepo krojen _
narejene iz dobre kvalitete česanega bombaža. Pranj« lahko. Likanje nepotrebno. Velika trpeznost. Možen dokup odgovarjajoče majice.
W—18—56
\
Slovenskim rojakom sirom sveta in v zasužnjeni domovini želi z SLO-ZVEZA ZA AMERIKO blagoslovljene velikonočne praznike!
Praznik Vstajenja naj združi vse Slovence ši-rom sveta, predvsem pa v trpeči domovini v trdnem upanju na slovensko Velikonoč, na zmago Resnice in Pravice v svobodni slovenski državi!
Ludvik Jelene, predsednik
Mirko Geratič, tajnik
Poznani slovenski mesar, prekajevalec in trgovec
G. MIRKO KOLENC
in njegov pomočnik ter dostavljalec
G. NANDE ŽONTA iz HAMILTONA, 305 BORTON STREET
ŽELITA VSEM ODJEMALCEN VESELO VELIKO NOČ
Hranilnica in posojilnica
ŠOLE V ZDA
Po zadnjih dosegljivih podatkih obiskuje v ZDA državne ljudske šole 25.348.000 otrok, katoliške 3.136.500, druge zasebne šole 553.500, srednje šole pa - državne 6.850.000 dijakov, katoliške 705.500, o-stale zasebne 125.000.
Alkoholizem narašča
Po poročilih Yale University je naraslo število alkoholikov v zadnjih 13 letih v ZDA za 45% pri ženskah.
Sv. Pismo na ploščah. The Audio Book Company v St. Josephu, Michigan, je izdala celotno sv. pismo novega zakona na 30 ploščah. Sv. pismo bere p. Robert I. Gannon S.J., ki je bil 13 let predsednik Fordham University. Sedaj je župnik v New Yorku. Plošče so izdelane za hitrost 16 obratov na minuto, toda družba ima na prodaj tudi posebno pripravo, s katero je mogoče igrati te plošče tudi na gramofone s hitrostjo 33 1/3 obratov na minuto.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomi-larju. Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PREKAJENE
SVINJSKE ZEI/)DCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
Katoliški škofje v ZDA so izdali 19. novembra posebno spomenico, v kateri zahtevajo za učence katoliških zasebnih šol "ugodnosti od ukrepov, darov ali pomoči, ki so očitno določene za zdravje, varnost in blaginjo ameriške mladine". Katoličani v ZDA vzdr žujejo šolske ustanove z nad 4 milijone učencev od otroških vrtcev do vseučilišč. Razen tega morajo plačevati še davek za javne šole, kar predstavlja zanje dvojno finančno obremenitev.
ZDA so ugotovile iz izkušnje zadnjih mesecev, da so, se sovjetske delegacije mnogo naučile od Zapada, da pa niso prinesle mnogo porabnih informacij.
Moscow Molly
Za varnostne organe ZDA in Kanade predstavljajo novo uganko radijske oddaje neke sovjetske ženske napovedovalke, ki so jo poslušalci krstili za "Moscow Molly". Ta napovedovalka oddaja za moštvo, ki oskrbuje prvo linijo obveščevalne službe za primer napada-preko severa ter dokazuje več kot temeljito poznanje razmer v teh varnostnih predelih. V svojih oddajah pripoveduje o anekdotah iz družinskega življenja doma, pripoveduje natač-no, kaj bodo pripeljala letala in v enem primeru je celo posvarila pilota, da njegova signalna luč za pristajanje ne gori. Kdor misli, da sovjetsko vohunstvo ne predstavlja nobene nevarnosti za zapadne države in trdi, da so vse vohunske zgodbe za lase privlečene, bo miral razložiti, kako pride ta napovedovalka do tako točnih podatkov v tako hitrem času.
A — 1 PLUMBING	SERVICE HERE
Naša leta izkušenj in prvovrstni materijal, ki ga mi rabimo.
Vam je najboljša garancija za prvovrstna dela.
R0GEL PlUmBinC & HEBTItlG Cd. Itd.
P.O. Box 122, Oakville, Ont. Phone Vi 4-3761 Delamo od Niagara Falls — Bellville, Ont. Poračuni brezplačno.
MARIO S. ROGELL president
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želi vsem Slovencem, prijateljem, znancem in strankam
RUDI KUS
PLASTERING CONTRACTOR
TORONTO — ONTARIO
128 NAIRN AVE. — LL. 1435
Prijateljem in znancem, razkropljenim po širnem svetu, pa tudi o-nim v domovini, prav i-skrene velikonočne pozdrave!
V upanju na vstajenje naše drage Slovenije v resnični demokratični svobodi — v lastni državi — obhajajmo velikonočne praznike! Zvesti i-deji slov. države, to naj bo naše geslo!
Mirko Geratič 2737 W. 16th Str.
Chicago, BI.
Tudi nekaj novega
.. Za prvo tajnico komunistične stranke v Moskvi je bila imenovana Jekaterina Furt-seva. Kot prva ženska, ki je dosegla tako visoko mesto v komunistični hierarhiji, se je smela tudi slikati na Hrušče-vi desnici ob zadnjem kongresu v Moskvi. Dokončala je študje za. kemičnega .inženirja in se je udeležila dveh svetovnih ženskih kongresov — 1945 v Parizu in 1947 v Sofiji.
JANEZA EV, KREKA V
TORONTU
ŽELI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Pisarna:
61 McFarland Ave.,
LE. 5-6576
URADNE URE: TOREK ZVEČER OD 7 DO 8.30
ZA 1. 1955 JE ZADRUGA PLAČALA 3y2% DIVIDENDO TER VRNILA 20% PLAČANIH OBRESTI
VESELO ALELUJO ŽELI
VICTOR TRČEK
101 y2 Roncesvelles Ave. popravljalnica čevljev
VESELO ALELUJO ŽELI
"KNOCK O U T"
•
Krojaška delavnica in kemična čistilnica oblek. Solidna in hitra postrežba.
Priporoča se
EMIL ZIMŠEK
264 Queen Street East, Toronto Telefon: EM. 4-4848

NOVO BOGASTVO
NOVE MOŽNOSTI
X:

v)

fl£&H
H.
V zadnjih letih so se vključili v proizvd-njo širom po Kanadi bogati rudniki, velike vodne elektrarne, obsežne nove industrije in prostorni poljedelski predeli, l^nes pozna Kanado ves svet kot enega velikih proizvajalnih in trgujočih narodov.
Mnogi, ki ste prišli v zadnjih letih v Kanado, ste že doprinesli svoj delež k gospodarskemu razvoju naše deleže. Mnogi ste prispevali odločujoče na drugih področjih.
Ko boste postali kanadski državljani, boste mogli prispevati k napredku še na druge načine in postati v polni meri deležni bodočnosti Kanade.
Da dobite več informacij, kako postanete kanadski državljani, se obrnite na uradnika najbližjega sodišča ali pa pišite na Canadian Citizenship Branch, Ottawa.
THE DEPARTMENT OF CITIZENSHIP AND IMMIGRATION
OTTAWA CANADA
J.W.Pickersgill, Minister
Laval Fortier Namestnik ministra

ORGANIZACIJA
ZEDINJENIH NARODOV
Po dolgih volitvah, ki niso vodile do nobenega uspeha, da bi dopolnili eno nestalnih mest Varnostnega sveta, za katero sta se potegovali Jugoslavija in Filipini, so se končno zedinili, da bosta obe državi služili samo polovico predvidenega časa, eno leto namesto dve. Žreb je določil, da bo najprej zavzela to mesto Jugoslavija, ki bo po enem letu odstopila in bodo na njeno mesto izvolili Filipine.
Po dolgih pripravah so končno tudi sprejeli 16 držav za nove članice OZN. Iz prvotnega predloga sta izpadli Zunanja Mongolija (veto nacio-
nalistične Kitanje) in Japonska (veto Sovjetije). Na strani Zapada so Irska, Portugalska, Italija, Avstrija, Kam-bodža, Laos, Španija Libija, Jordan in Ceylon. Finska in Nepal bosta verjetno pomnožila tabor t.zv. nevtralcev, ki jih vodi Indija, štiri države pa so komunistične: Albanija, Romunija, Madžarska in Bolgarija.
Izven OZN je še dežel, ki štejejo nad 200 milijonov prebivalcev: Zunanja Mongolija, Severna Koreja, Severna In-dokina in Vzhodna Nemčija iz komunističnega bloka ter Japonska, Južna Koreja, Južna Indokina ter Zapadna Nemčija iz protikomunističnega.
KNJIGE IN REVIJE
NOVI 1956 WESTINGHOUSE
ATHLETIC JERSEYS AND BRIEFS
MENS UNDERWEAR
DRESS AND SPORT SOCKS
MEN S AND BOYS T-SHIRTS
GIRLS' UNDERWEAR
Slovenska država izhaja petnajstega v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave.,
Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročnina znaša: za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.- pezov, za Brazi-ljo 50 kruizeirov, za Anglijo 0.75 L, zaAvstrijo 30.- šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L, za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
INFANTS' UNDERWEAR
VAS DOLAR KUPI BOLJŠE PRILEGANJE,	Wt
DALJŠO NOSNJO IN DALJŠO SLUŽBO...
Ljudje, ki gledajo na ceno in kvaliteto, kadar	JI
kupujejo perilo, pazijo, da kupijo samo takega z znamko i	PENMANS.	L	j&ssm
A- \
Poznajo namreč Penmansovo tradicijo za	/ S V
dobro pleteno perilo... slavni od 1868...	\
to je njih najboljša garancija, da dobe
največ za svoj denar.	\ fv
DrugI proizvodi: Penmansove nogavice za golf, Penmansove rokavice
Merino "95" spodnje perilo, Merino "71" spodnje perilo, s volno podsito spodnje Derilo.
»i. .v. »o»«
CPkrZ